PoShrfna ptaSam t golovlnt -
Leto XI., št. l$8a
Ljubljana, petek 11. julija 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratoi oddelek: Ljubljana, Preien* nova ulica 4. — Telefon it 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana it 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din._
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3 Telefon it. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifo.
Pred rekonstrukcijo
sovjetske vlade
Stalin prevzame predsedstvo sveta, ljudskih komisarjev, Rykov pa komisarijat za zunanje zadeve — Voro-šilov padel v nemUost — čiščenje komunistične stranke
RUDNIŠKA KATASTROFA V ŠLEZIJI
Zaradi nenadne eksplozije plina je bilo v revirju Neurode zasutih okrog 200 rudarjev — Doslej so spravili iz rovov 92 mrtvih in 49 ranjenih, dočim je okrog 70 rudarjev še vedno zasutih
Moskva, 10. julija d. V zvezi s potekom XIV. kongresa ruske komunistične stranke, na katerem je dobil soglasno zaupnico Stalin in popolnoma proste roke za izvajanje svoje politike »generalne linije«, se širijo tudi vesti o bližnji rekonstrukciji vodstva sovjetov. Predvsem je računati z izločitvijo Ry-kova in Tomskega iz osrednjega političnega urada. Mesto Rykova, kj je bil do nedavna predsednik sveta ljudskih komisarjev, bo zasedel sam Stalin, kj bi odstopil kot generalni tajnik komunistične stranke.
Rykov bo prevzel komisarijat za zunanje zadeve, ki ga opravlja že dve leti Litvinov kot namestnik obolelega Cičerina. Litvinov bo ostal tudi nadalje v zunanjem komisarijatu kot prvi pomočnik Rykova. Pozneje pa bo prevzel mesto poslanika v Berlinu.
Spremembe se pripravljajo tudi v komisarijatu za narodno obrambo, kjer misli zamenjati Stalin dosedanjega vojnega komisarja Vorošilova, ki se mu je močno zameril zaradi njegovih neprestanih napadov proti gospodarski politiki, s poveljnikom vojske na Daljnem vzhodu, generalom Bliicherjem. Blii-cberju Stalin popolnoma zaupa in je tudi nastopil na kongresu stranke kot zastopnik rdeče vojske. Njegov govor je bil predmet splošne pozornosti. Podal je zgodovino razvoja rdeče vojske, kj je danes po njegovem mnenju tehnično tako dobro opremljena, da se more meriti z vsako vojsko zapadnih velesil. Glede stališča rdeče vojske do
borb v komunistični stranki je izjavil da "Ima vojska neomejeno zaupanje > Stalina in da odobrava njegovo borbo proti desničarski in levičarski opoziciji ter izvedbo petletnega načrta za industrializacijo ter kolektivizacijo Končno je zaključil svoj govor z obljubo, da bo vojska vedno pomagala osrednjemu vodstvu zatreti vsak des ničarski ali levičarski odpor.
Moskva, 10. julija d. Na kongresu komunistične stranke je poročal predsednik osrednje kontrolne komisije Ordženikidze o rezultatih čiščenja komunistične stranke. Do kongresa je bilo zaslišanih nad 4 milijone državnih uradnikov o tem, da li odgovarjajo zahtevam komunistične stranke. Od tega je bilo takoj odpuščenih 51.000 uradnikov, 6000 pa jih je v disciplinski preiskavi. Iz strahu pred revizijo je izstopilo iz komunistične stranke 18.000 članov, 148.000 pa jih je bilo izključenih.
Stalinov naslednik
Moskva, 10. julija, s. Stalinov odstop z mesta generalnega tajnika komunistične stranke in okolnost, da bo prevzel mesto predsednika v svetu ruskih komisarjev, pomenita, da se je njegova pozicija močno ojačila, ker bo prvič po* Ljeninovi smrti združena vsa notranja in zunanja sovjetska politika v eni roki. Da je stališče Rykova oslabljeno, priča tudi dejstvo, da so ga po slali na šestmesečni dopust. Kot Stalinov naslednik v glavnem tajništvu stranke, se imenuje dosedanji namestnik glavnega taj nika Kaganovič.
Nemški zbornici grozi razpust
Ker vlada ne more dobiti potrebne večine za sprejem državnega proračuna, bo razpustila parlament in razpisala nove volitve
Berlin, 10. julija d. Državni kancelar dr. Briining je trdno odločen rešiti vprašanje nemškega proračuna za leto 1930. do 18. julija, ko bo odpotoval državni predieiurk Hindenburg v spremstvu večine članov vlade v izpraznjeno Porenje. Glede na Io je opozoril voditelje posameznih strank, da vlada ne bo več razpravljala z njimi o njihovih pomislekih proti državnemu proračunu in da naj glasujejo njihove stranke za, ali pa proti proračunu. Zaradi tega odločnega nastopa kancelarja so izjavil: zastopniki centruma in demokratske stranke, da bodo glasovali za proračun. Nepremostljive težave pa so se pojavile spričo odpo-ta nemške ljudske stranke, ki zahteva bistvene izpremembe vladnega proračunskega predloga.
Ako se vladi ne bo posrečilo doseči kompromisne rešitve, potem se bo pač odločila za razpust parlamenta, ali pa za
uporabo člena 48 ustave. Najbrže pa se bo izrekla za razpust zbornice nakar bi bile razpisane za jesen nove volitve.
Berlin, 10. julija., g. Davčni odbor državnega zbora je danes razpravljal o predlogu proračuna za 1. 1930. Člen 1. zakona o državni pomoči, ki določa tkzv. zasilno žrtev javnega uradništva je bil sprejet z glasovi vladne večine, proti glasovom nemških nacijonalcev in komunistov. Socialni demokrati pa so se vzdržali glasovanja.
Državni finančni minister dr. Diettrich je imel po glasovanja oster govor, v katerem je med drugim označeval kot dekadenco, če se skuša udariti na vse strani z namenom, da ne bi bil nihče prizadet. Sanacijo gospodarstva in financ je mogoče izvesti samo z žrtvami. Gospodarstvo z večnim izposojanjem in najemanjem kreditov se ne sme nadaljevati. Odgovornost bo padla na one, ki bodo preprečili, da bi bil osnutek sprejet.
Po avdijenci Vintila Bratiana
Voditelj rumunskita liberalcev je obrazložil kralju Karolu stališče stranke glede na razna politična in gospodarska vprašanja — Liberalci bodo aktivno sodelovali pri upravljanju države
Bukarešta, 10. julija, p. Rumunski kralj Karel je sprejel snoči v avdijenci voditelja liberalne stranke Vintila Bratiana. Avdijenca je važen dogodek v razvoju političnih razmer ter je izzvala v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker je bila skupina Vintila Bratiana znana kot glavna nasprotnica povratka kralja Karla in ker je to svoje stališče zastopala tudi še po njegovem povratku.
O poteku avdijence ni bilo izdano nobeno oicijelno poročilo. Bratianu sam pa je tudi odklonil vsako informafcijo, Kakor piše list >:Cuventuk, je bila ta avdijenca samo vljudnostni čin. V avdijenci ni bila omenjena z nobeno besedo preteklost, niti ne položaj, ki je nastal za liberalno stranko po povratku kralja Karla. Avdijenca so je vršila v sobi, kjer je pokojni kralj Ferdinand običajno sprejemal ministre. Kralj
Pokret za uvedbo zaščitnih carin v Angliji
London, 10. julija. AA. Tu se je vršil nadaljni sestanek bančnikov, ki so objavili resolucijo v kateri zahtevajo zaščitne carine za neimperijalno trgovino. Bančniki so resolucijo v polnem obsegu potrdili in podpisali so jo naknadno še predstavniki nac. bančnega sveta. Med drugimi so podpisali resolucijo Goodenough, predsednik banke »Barclay«, sir Guy Grant, sir Cesil Budd, Gilbert Scott, Hugh Smith in več drugih bančnih ravnateljev.
Veliki svet britske industrijske zveze je soglasno sklenil ustanoviti odbor, ki naj ugotovi ali so člani zveze bolj za zaščito carine ali pa za davčno politiko, ki bi omogočila medsebojne dogovore z dominjoni na osnovi recipročnih ugodnosti.
Vezuv bruha lavo
Napol j, 10. julija, s. Stožec na Vezuvu, ki je bil deloma zasut, se je še po zadnjih erupcijah znatno razširil. Zaradi tega je začela lava v večji množini bruhati iz ognjenika.
Karel je sprejel voditelja liberalne stranke zelo prijazno ter mu podal roko. Ob tej priliki je Bratianu izročil kralju tudi spomenico, v kateri so obrazložena naziranja stranke slede na vsa pereča politična vprašanja. Nato je Bratianu v razgovoru, ki ie trajal 50 minut, obrazložil kralju spomenico.
Danes je zaprosil za avdijenco pri kralju tudi drugi vodja liberalne stranke, Duca. Z njim so se vpisali v dvorno knjigo tudi vsi bivši liberalni ministri. Doznavajo, da bo vodstvo liberalne stranke poslalo svojim pokrajinskim organizacijam okrožnico, v kateri bo poudarjalo, da je liberalna stranka zavzela normalno stališče v političnem življenju države. Po pisanju romunskih listov bo liberalna stranka postala v kratkem aktivni, faktor pri upravljanju države.
Labouristična zmaga pri nadomestnih volitvah
London, 10. julija. AA. Nova ožja volitev, ki je postala potrebna zaradi nedavnega povišanja Noela Buxtona v paira, je prinesla zmago labouristom. Njih kandidatka Erelouci je dobila 14.821 glasov, konservativec Cook pa 14.642 glasov.
Velik primanjkljaj v egiptskem ' proračunu
Aleksandrija, 10. julija. AA. Egiptski dr-žarrai proračun izkazuje 9,357.000 funtov sterlingov primanjkljaja. Ministrski predsednik upa, da bo prihranil 5,232.000 funtov sterlingov in pokril ostanek dcficita
Proces proti sicflski mafiji
Palermo, 10. julija, d. Te dni se bo pričel pred tukajšnjim sodiščem veliki proces proti članom siciljske mafije. Obtoženih je 214 oseb, ki se morajo zagovarjati zaradi 43 roparskih in 28 zavratnih umorov. Na razpravo je povabljenih okoli 1000 prič. Razprava bo trajala najbrže leto dni ter bo stavljenih porotnikom več tisoč vprašanj.
Vratislava, 10. julija, r. Včeraj popoldne je nastala, kakor smo poročali, v šleskem rudniškem revirju Neurode v Venčeslavovi jami v tkzv. Kurtovem rovu katastrofalna eksplozija plina. Okrog 4. popoldne je začel
vdirati v rov plin
s tako silo, da je rudarje, ki so bili zaposleni v bližini, pometalo na tla. Ker so se vsi onesvestili, niso mogli takoj alarmirati rudarjev, ki so bili zaposleni v sosednih rovih. Par minut pozneje je nastala eksplozija, ki je bila tako strahovita, da je napravila
vtis močnega potresa.
Vsi bližnji rovi so se sesuli, tako da je bilo mahoma odrezanih
okrog 200 rudarjev
od sveta. Šele po eksploziji so bili alarmirani vsi sosedni revirji in čim so spoznali, kaj se je zgodilo, so takoj pričeli z reševalnimi deli. Kmalu se je izkazalo. da ne bo mogoče rešiti vseh zasutih rudarjev. Plin je še vedno uhajal s tako silo, da je napolnil rove v daljavi treh kilometrov. Šele okrog 11. ponoč so prišli do prvih ponesrečencev. Oni ki so bili najbolj oddaljeni od mesta glavne eksplozije, so še kazali znake življenja, vendar pa so bili večinoma že v brezupnem spanju. Zaradi zastruplje-nja s plinom jih je izmed 50, ki so jih rešili včeraj do polnoči, 10 kmalu nato podleglo, dočim se ostali še bore s smrtjo in ni mnogo upanja, da jih ohranijo pri življenju. Do včeraj opolnoči so potegnili iz rova okrog 50 mrtvih, dočim so morali nadaljna reševalna dela zaradi uhajanja plina in
nevarnosti nove eksplozije
ustaviti. Šele danes, ko so rove zašilo očistili plinov, so mogli nadaljevati z reševanjem. I
Vratislava, 10. julija, s. Tekom današnjega dne so našli na kraju rudniške katastrofe v Neurode še 11 človeških žrtev, tako, da je njihovo število naraslo na 92. Nad 70 rudarjev je še pokopanih v rovih, a ni več nikakega upanja, da bi jih rešili še žive, ker leže
pokopani pod ogromnimi množinami kamenja
in zemlje, ki je zaradi silnega pritiska po eksploziji zasulo rove. Kako silna je bila erupcija ogljikove kisline, kaže dejstvo, da je prodrla nad 3 km daleč po rovih ter jih popolnoma napolnila. Še sedaj je pritisk plina tako močan, da trga reševalcem, ko se približajo kraju nesreče, maske z obraza. Dva rudarja, ki sta pomagala reševati, sta se smrtno ponesrečila. Dasi se reševalna dela nadaljujejo z največjo energijo in skušajo pline odstraniti s kompresorji, še ni bilo mogoče približati se kraju, kjer je plin udri v rove In kjer je še vedno zasutih okrog 70 rudarjev.
Pred vhodi v rove stoje svojci smrtnih žrtev in zasutih rudarjev ter z grozo sprejmejo vsakega mrtveca, ki ga prinesejo iz rovov. Številne žene so prinesle s seboj šopke v nadi, da jih bodo svojim pokopanim možem lahko izročile še živim. Najbolj oblegana je tabla pred rudniško bolnico z imeni mrtvih in v bolnico prenesenih rešencev. Trupla, ki so jih do sedaj spravili na dan,
nudifo grozno sliko.
Zaradi zadušitve so vsi bruhnili kri in so sedaj po vsem telesu obliti z njo.
Udeleženci rešilne akcije pripovedujejo o groznih prizorih, ki so jih videli v rovih.
Trupla leže na kupih,
okoli njih pa so velike mlake krvi. Mrtvecev, ki so jih našli tekom današnjega dneva, še niso spravili iz rovov, temveč znosili na posebno mesto, od koder jih bodo ponoči dvignili, da prihranijo svojcem grozen pogled.
Neko uradno poročilo zatrjuje, da se bodo v prihodnjih dneh merodajna mesta posvetovala o tem, da bi dotične rove popolnoma zaprli Tekom letošnjega leta je bilo v Kurtovem rovu že okoli 35 sličnih manjših eksplozij, ki pa niso povzročile nezgod. Sedanji izbruh je bil nenavadno močan in obsežen.
Neurode, 10. julija, s. Izmed 192 rudarjev, ki so bili zaposleni v 17. in 18, oddelku Kurtovega rova, je bilo mogoče dosedaj rešiti samo 49 mož. Mrtvili so dosedaj potegnili iz rovov 92 rudarjev. Ostali del rudar}ev Je zakopan v 18. oddelku, ki ie še tako gosto nasičen s plini ogljikove kisline, da ie bilo treba reševalno akcijo začasno ustaviti, ker Je bilo delo reševalcev smrtno nevarno. Ker nI več upania, da bi mogla reševalna ekspedicija pra-
vočasno dospeti do pokopanih rudarjev, ie računati, da bo število mrtvih preseglo število 150. Izmed reševalcev je bilo več težko ranjenih.
Vratislava, 10. julija, g. Strah in groza, ki vladata v neurodskem premogovnem revirju zaradi včerajšnje katastrofe, sta nepopisna. Po vsem revirju vlada
globoka žalost
in vse je v črnih zastavah. Katastrofa, ki je zadela ta najbednejši revir, je ena izmed najgrozovitejših v zadnjih desetletjih. Izmed 200 rudarjev, ki so bili zaposleni v nesrečnem rovu, je ostalo komaj 50 živih, a še od teh se jih
30 bori s smrtjo.
Slični rudarski katastrofi, ki sta nastali zaradi eksplozije gorljivih plinov, takega obsega sta bili I. 1912. v Bochu-mu, ko je bilo 117 žrtev in rudniška katastrofa 1. 1925. v Dortmundu, ki je zahtevala 135 človeških žrtev.
V zvezi s strašnimi vestmi o trpljenju prizadetega prebivalstva, je pričela javnost posvečati pozornost tudi razme ram med tamošnjimi rudarji, ki niso nikdar živeli tako bedno. Mnogo rudarjev ni zaslužilo tedensko nad 20 mark in je moralo vzdrževati rodbine s številnimi otroki. Razen tega vlada v okraju veliko pomanjkanje stanovanj in hrane. Nedavno je bilo reduciranih okoli 900 rudarjev, takozvanega Vencesla-vovega rova, pri čemer so bili najbolj prizadeti rudarji Kurtovega rova, ki ga sami označujejo kot rov smrti. Pri reševanju so pokazali rudarji čine nadčloveškega junaštva.
Posamezni reševalci so se vračali iz rovov popolnoma izčrpani in pripovedovali strašne stvari o posledicah ka-rastrofe.
O vzrokih katastrofe
še niso popolnoma na jasnem. Zatrjuje se, da so povzročili eksplozijo posebni električni stroji za vrtanje, ki se sicer v rovih, kjer je nevarnost za vnetje gorljivih plinov, ne uporabljajo* Delavci vrtajo v takšnih rovih z ročnimi vrtalnimi stroji in poznajo že po pokanju kamenja, da se bližajo nevarnemu mestu. Rudarji so zaradi tega že pred dalj časa dosegli, da se v posebno ogroženih rovih niso uporabljali električni vrtalni stroji. Tudi v 18. oddelku Kurtovega rova je nastala pred dnevi nevarna eksplozija, nakar so se nadzorne oblasti rudnika odločile odstraniti električne vrtalne stroje. Preiskava bo morala sedaj dognati, zakaj so se kljub oblastveni prepovedi uporabljali v Kurtovem rovu, kot enem izmed najbolj nevarnih, električni vrtalni aparati.
Obseg katastrofe se da šele sedaj pregledati. V jutranjih urah je bil pritisk plinov okoli kraja katastrofe že tako močan, da so
aparati s kisikom popolnoma odpovedali
in je reševalcem trgal maske z obraza in je bilo treba akcijo ustaviti. Šele okoli poldneva so mogli reševalci pričeti prodirati dalje, vendar so napredovali zelo počasi. Zaenkrat ni mogoče preračunati, kdaj bodo reševalne kolone lahko dospele do pokopanih žrtev. Rudarji pripovedujejo, da je nadzoro-valno osobje okoli štirih popoldne javilo izbruh strupenih plinov, vendar pa uradniki tej vesti niso hoteli verjeti. Res je. da niso dajali signalov s sirenami očividno zato, da bi ne razburili prebivalstva. Šele ob petih popoldne so se po vsem neurodskem revirju oglasile sirene in klicale na pomoč sosedno okraje.
čudite izjave predsednika Ljapčeva
V svojih izjavah bu&mpeštanskim listom očita g. Ljapčev Jugoslaviji, da je njena krivda, ako se odnošaji do Bolgarije ne izboljšajo
Beograd, 10. julija p. Predsednik bolgar ske vlade Ljapčev je snoči ob 9.30 odpotoval s posebnim parnikom iz Budimpešte naravnost v Bolgarijo. Današnji budimpe-štanski listi objavljajo obširne izjave Ljap-čeva, ki jih je včeraj dal novinarjem in ki jim ne pristavljajo nobenih komentarjev. Izjave so zanimive zato, ker Ljapčev odvrača s sebe in svoje vlade odgovornost za obstoječe odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ljapčev pravi, da ni odvisno od Bolgarije, kakšne bodo in kakšne so razmere med nami in Bolgarijo. Ljapčev celo indirektne trdi, da smo mi krivi, ako ti odnošaji niso povsem dobri. Koliko netoč-
nosti in neresnosti je v izjavah Ljapčeva, priča najbolje pisanje sofijskega tiska samega. Glasilo Vanče Mihajlova poveličuje v svoji poslednji številki atentat v Nišu s takimi besedami, da je povsem jasno, da je bil atentat delo makedonstvujuščih. Kljub temu pa ni bolgarska vlada ničesar storila, da bi preprečila slične dogodke v bodočnosti, ter ni aretirala krivcev. Spričo takega stanja stvari je jasno, da so izjave Ljapčeva neresne, ko skuša zvaliti krivdo na druge ter ne izvrši tega, kar je njegova dolžnost, da bi pustil aretirati krivce, ki so svoje zločine priznali.
Katastrofalno neurje v Južni Srbiji
Neurje, kakoršnega še ne pomnijo — Toča ubila dva otroka — Voda je rušila hiše, ruvala drevje ter odnašala cele črede s pašnikov
Beograd, 10. julija, r. Za katastrofalnim neurjem, ki je opustošilo Sarajevo in vso okolico, so zabesneli razdivjani elementi nad Kosovim poljem in ostalo Južno Srbijo, od koder prihajajo poročila o strašnem neurju, ki je divjalo včeraj proti večeru in povzročilo katastrofalno škodo. Po vesteh iz Prištine tam še ne pomnijo takih nalivov in takega treskanja, kakor so ga doživeli včeraj. Izgledalo je, kakor da bi bil napočil sodni dan. Vsi posevki so uničeni, a po naselbinah je neurje z viharjem povzročilo tako občutno škodo, da je prebivalstvo naravnost obupano.
Med neurjem je divjal nad Prištino tako silen vihar, da je rušil hiše, odnašal strehe in podrl vse tri staroslav-ne džamije. Prištinska reka je zaradi silnega naliva tako narasla, da je prestopila bregove in poplavila vse nižje ležeče dele mesta. Mnogo, hiš je bilo do strehe pod vodo, a kakih 20 je dobesedno izginilo, tako da ni ostalo niti temeljno kamenje. Voda je ponekod segala do štiri metre visoko ter je bila tako deroča, da je ruvala drevje in rušila hiše, kakor da bi bile iz papirja. Tudi reka Beljuša je prestopila bregove in povzročila poplave. »Kazino« je voda docela poplavila in jedva so se rešili ljudje, dočim je voda vse pohištvo odnesla.
Vrtovi in nasadi v okolici Prištine so popolnoma uničeni. V Gornjih Brdjanih je padala vrhutega še toča. ki je dosegla debelost orehov. Dva otroka, ki ju je neurje zalotilo na prostem, sta bila od toče ubita. Najhujše je trpela živina, ki se je pasla po okoliških pašnikih. Voda je mahoma tako narasla, da se živina ni mogla več rešiti. Konji in goveda so se nekaj časa plavaje borili z valov-jem, končno pa je vsa čreda izginila.
Seljaki so morali skozi okna opazovati, kako jim neurje uničuje vse imetje, ne da bi mogli pomagati. Kraji Kajlovice, Makovac, Gorašnica, Putovac, Novo selo in Mramorac so docela uničeni in ljudem ni ostalo niti toliko, da bi si mogli še enkrat skuhati kosilo. Reke, ki so začele po neurju, ki je besnelo več ur, polagoma zopet upadati, nosijo seboj velike množice utopljenih ovc, koz, krav, konjev, svinj in kokoši, vmes pa tramovje in druge ostanke porušenih domov. Škoda je zelo velika in se ne da zaenkrat niti približno ocenitL
Predsednik Udrial na Cetinju
Cetinje, 10. julija. AA. Včeraj je prišel na Cetinje iz Kuparija, kjer se zdravi, predsednik češkoslovaške vlade g. UdržaL Na Cetinju si je ogledal tamošnje znamenitosti, potem pa se je popel na Belvedere, odkoder je lep razgled na zetsko ravnico in Skadarsko jezero. Popoldne se je gosp. Udržal vrnil čez Lovčen na KuparL
Evharistični kongres v Zagrebu
Zagreb, 10. julija n. Nadškof dr. Bauer ie izdal danes proklamacijo v kateri pravi, da se bo evharistični kongres vsekakor vršil od 14. do 17. avgusta. To izjavo je podal zato, ker so nekateri listi objavili vest, da bo evharistični kongres iz tehničnih razlogov odgoden. Jugoslovenski škofi so medtem sklenili na sestanku v Kotorju, da se bo kongres vsekakor vršil.
Slovenec utonil v Dubrovniku
Dubrovnik, 10. julija, n. Pri kopanju je utonU kuhar hotela »L#pad«, 20-letni Fran Lakner, rodom iz Celja. Njegovega trupla doslej še niso našli, čeprav so videli, kako je utonil.
= -JUTRO« št. 155 a
2
Petek. 11. VU. 1930
»San Marco" ponuja milijon lir odškodnine
Preiskovalne komisije so rekonstruirale katastrofo — Vodstvo družbe „San Marco" priznava krivdo in ponuja odškodnino — Odmevi nesreče v češkem tisku — Sodba
švicarskega lista
Beograd, 10. julija p. Po vesteh s . Sušaka bo strašna katastrofa na Jadranu, pri kateri se je ponesrečil naš parnik »Karagjorgje« in ki ni zbudila pozornosti in sočutja samo v-naši državi, temveč v vsej evropski javnosti, dobila te dni svoj epilog. Na mestu nesreče pri otoku Galešnjaku so se danes dopoldne mudile štiri komisije, dve italijanski in dve naši. Oficielna italijanska komisija je došla iz Rima ter so v njej zastopani strokovnjaki ministrstev za promet, za vojsko in za mornarico. Drugo italijansko komisijo tvorijo zastopniki parobrodre družbe »San Marco« iz Benetk, ki ie lastnica parnika »Francesca Morosinija«. Naši ofi-cielni komisiji načeluje direktor direkcije pomorskega prometa Stepanovič, drugo pa tvorijo zastopniki »Jadranske plovidbe« z direktorjem Ružičem na
čelu.
Danes popoldne so komisije zapustile otok Galešn.iak. Rezultat njihove preiskave bo služberiip objavljen. Doznava se, da je bila na mestu izvršena rekonstrukcija dogodka. Člani komisij so se razdelili v dva dela. od katerih se je ,prvj odpeljal z motornim čolnom v smeri od Zadra. drugi pa proti Zadru. Na ta način so rekonstruirali ves dogodek in so ugotovili, da ie krivda za nesrečo bila izključno na strani italijanske ladje »Francesco Morosini«, ki 'bi nikakor ne smela pluti po poti, po kateri je šla. Sicer je hotela v zadnjem trenutku spremeniti smer, vendar je bilo že prepozno. Sef družbe »San Marco« priznava sam krivdo svojih ljudi, pravi pa. da je le indirektna. Zastopnik •družbe »Sam Marco« ie izrazil pripravljenost plačati en milijon lir odškodnine. toda škoda je bila ocenjena na 2 in pol milijona lir. O tem bo še sklepalo mednarodno sodišče, kakor ga določajo pomorske konvencije.
Sušak, 10. julija n. V sušaški bolnici so se nahajali trije ranjenci s ponesrečenega parnika »Karagjorgja« in sicer dve češkoslovaški učiteljici in ne-■ki poljski Sokol. Vsi trije so bili lažje ranjeni ter so po dveh dneh zdravljenja odpotovali v domovino, tako da ni 'v sušaški bolnici nobenega ranjenca več.
Praga, 10. julija d. Brnske »Lidove noviny« objavljajo članek, v katerem popisuje neki češki potnik, kako se je vozil pred šestimi tedni na parniku »Karagjorgje« iz Dubrovnika na-Sušak in srečal v Pašmanskem zalivu italijansko motorno ladjo »Francesco Morosini«. Po opisu lepe noči, ki jo je preživel tedaj na krovu krasnega »Karagjorgja«, prehaja pisec na opis nesreče, ki se je odigrala v noči od sobote na nedelio baš na istem mestu. Pisec živo opisuje, kako je sredi lepe letne noči zavozil italijanski parnik v jugoslovensko ladjo in jo skoro preklal na dvoje. Z največjim spoštovanjem govori o junaških in nadčloveških naporih naših mornarjev ter prehaja nato na opis načina plovbe italijanske
ladje, ki je z nerodnim manevriranjem poškodovala že dve manjši jugoslovenski ladji ter morala zato plačati 300.000 Din odškodnine. Po mnenju pisca je zakrivil tudi to nesrečo italijanski parnik, ki je tako nerodno in nepremišlie no manevriral, da ie skoro potopil najlepši jugoslovenski parnik ter sredi spanja ubil pet oseb. veliko število potnikov težko ranil, vseh 500.potnikov pa izpostavil smrtni nevarnosti, tako da se morajo zahvaliti samo prisebnosti ka-petana Prodana in junaškemu nastopu ju gosi o venskih mornarjev, da niso našli smrti v valovih Jadranskega morja.
Pisec zaključuje svoj članek z besedami: »Tak,q se je odigrala ena najtežjih pomorskih katastrof na Jadranu, kj ni prav nič škodovala dobremu imenu jugoslovenskih monarjev, temveč znova dokazala, kako izborili mornarji so Jugosloveni. Smrt in hude rane ranjencev pa bodo ležale kot težka odgovornost na onih, ki so to nesrečo zakrivili po svoji malomarnosti. Ladja »Karagjorgje« pa bo kmalu zopet nastopila kljub težkim poškodbam, ki ji jih je prizadejal nos italijanske ladje, svojo pot po jugoslovenskih obalah Jadrana, deležna pozdravov vseh onih tisočev, kj so že uživali njeno gostoljubnost.«
Praga, 10. julija d. Današnja »Pra-ger Presse« objavlja nadaljnja poročila o katasrtofi v Pašmanskem prelivu in ugotavlja rezultat dosedanje preiskave z naslovom: Krivda leži na napačni vožnji »Francesca Morosinija«.
Italijanski odmevi na češke liste
Beograd. 10. julija P. Tržaški »II Pi-collo« polemizira s češkoslovaškim tiskom zaradi njegove pisave povodom katastrofe parnika »Karagjorgja« o Postopanju italijanskega parnika »Francesca Morosinija«. List pravi, da smatrajo češkoslovaški krogi Jadran kot nekakšno zgodovinsko potrebo slovanske rase, kar Pa ni. V istem smislu piše »Giornale d' Italia«, ki protestira, ker so češkoslovaški Sokol' ob svojem prihodu v Dubrovnik naglašali svojo ljubezen do jugoslovenskega Jadrana. »Take manifestacije se pogosto ponavljajo,« pravi »Giornale d' Italia, »in njihov namen je čedalje bolj očiten.« Zatem doteaizuje^ist, -da Jadran ni jugoslovenski ter se sklicuje na staro beneško oblast, ki je gospodarila na Jadranu v času, ko so biti Srbi pod turškim jarmom.
Sodba uglednega Švicarja
Beograd, 10. julija, p. »Luzerner Tag-blatt« je objavil članek svojega direktorja Bernharda Fiedlerja, ki ostro napada italijanske ladje m zlasti postopanje posadke »Francesca Morosinija« ter pravi, da je imel sam priliko videti, ko je potoval po Jadranu z jugoslovenski-mi parniki. kako brezobzirno se obnašajo mnoge italijanske ladje, ko sreča-vajo jugoslovenske.
Nov način Sinansiranja železniških gradb
Važiie izjave generalnega direktorja bodo skrbeli tudi za finansiranje -
Beograd, 10. junija č. Generalni direktor državnih železnic Vasa Marko-vič je dal novinarjem daljšo izjavo o izgraditvi jugoslovenskega železniškega omrežja. V svoji izjavi naglaša, da ■je treba docela izpremenjti dosedanjo prakso finansiranja železniških novo-gradb. Dejstvo je, da država iz rednih proračunskih sredstev ne more investirati tako velikih vsot kakor so potrebne za izgraditev železniškega omrežja. Zato se mora najti druga, primernejša pot. Upoštevajoč dejstvo, da je pri naših domačih denarnih zavodih nakopičen ogromen kapital, ki ga denarni zavodi ne morejo plasirati, se bodo v bodoče gradile železnice Pri nas tako, da bo dana temu kapitalu možnost sodelovanja. Pogoji za zgradbo železniških prog se bodo izpremenili tako, da
državnih železnic — Graditelji
- Pritegnitev domačega kapitala
mora dotični podjetnik, ki prevzame zgradbo proge obenem . prevzeti tudi finansiranje. Država bo po prevzemu proge izplačala investirani kapital v približno 20 letnih obrokih. Na ta način bo omogočena hitrejša izgraditev železniškega omrežja, a domači kapital se bo mogel plodonosno udejstvo-vati, tem bolj. ker mu bo podana ne samo popolna sigurnost, nego tudi ren-tabinlost. Za državo pomeni ta način olajšanje v toliko, ker se bo investirani kapital v gotovi meri sam od sebe amortiziral. Za udeležbo tujega kapitala bodo pogoji seveda primerno poostreni, tako da bo vedno zasigurano prvenstvo domačemu kapitalu, dasi seveda država tudi tujega kapitala ne sme in ne more odklanjati.
Potne doklade za višje poli" tične uradnike
Beograd, 10. julija, p. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika vlade podpisal zakon, s katerim se urejajo posebne potne doklade uradnikom iz resora notranjega ministrstva. Gre za posebne doklade. ki so jih dobivali za potovanja, avtomobile itd. Po novem zakonu ima-j opomočnik notranjega ministra in pomočniki banov doklado po 2000 Din na mesec, načelniki notranjega ministr-' stva, gen. inšpektor notranje uprave, načelniki upravnih oddelkov banskih uprav po 1500 Din, načelniki splošnih oddelkov banskih uprav in okrožni inšpektorji po 1300 Din. Nove doklade se uvajajo s i. avgustom 1.1.
Predsednik vlade v Bosni
Sarajevo, 10. julija č. Ministrski prednik general Peter Živkovič je prispel v spremstvu svojega kabinetnega šefa Fili-poviča davi v Teslič, kjer bo ostal na tritedenskem odmoru. Danes popoldne je napravil izlet v okolico ter se razgovarjal s seljaki o njihovih željah in potrebah.
Konferenca industrije kamna
Beograd, 10. julija, č. Centrala industrijskih korporacij je sklicala za dne 23. t. m. konferenco zastopnikov industrijskih podjetij, ki se bavijo s pridobivanjem in obdelavo kamenja za tlakovanje in slične svrhe. Na konferenci bodo razpravljali predvsem o unifikaciji fabrikacije ter o enotnem sortiranju, tako da bi se ta industrijska papoga kar najbolj usposobila za kritje domače potrebe in za izvoz. Razen tega je na dnevnem redu te konference osnovanje posebne organizacije
Iz carinske službe
Beograd, 10. julija p.. Po sklepu finančnega ministra je imenovan v glavni carinarnici v Splitu za pomožnega carinika Vladimir Tadejevič, pomožni carinik v Goi Radgoni. Za pripravnika pri kontroli mer in dragocenih'kovin v i ' Mišmi je imenovan Dugomir Jelica, absolvirani dijak Srednje tehnične šole v Sarajevu. Za carinskega kontrolorja v Ljubljani sta imenovana Dragoljub Stepič iz Beograda in Ot-mar Pavlinič z Jesenic, pri carinarnici na Jesenicah pa Dragotin Tvrdkovič iz Bele Cerkve.
Dva važna sodna zakona
Nj. Vel. kralj je podpisal novi eksekucijski
zakon o uveljavljenju civilnosodnega postopka
Beograd, 10. julija. AA. Nj. Vel. kralj je včeraj podpisal uvodni zakon za zakonik c sodnem postopku v civilnih pravdah. Na področju apelacijskih sodiš? v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Pod gorici stopi novi civilnosodni postopek v veljavo 1. januarja 1933. na ostalem teritoriju pa eno leto prej, to je 1. januarja 1932. Daljši rok za prvo področje je bil potreben, ker se mora tam najprej uvesti nova sodna ureditev, to je osnovati se morajo sreska in okrožna sodišča. Izjemno dobijo obvezno moč za vso državo predpisi o pravici ubožnih.
Po osvobojenju in uedinjenju je bilo izdano veliko število zakonov in uredb z veljavo za vso državo, ki se z njimi neki spori zasebnopravnega značaja jemljejo iz pristojnosti rednih sodišč in stavijo v pristojnost izbranih sodišč ali upravnih oblastev. Dalje je bilo izdano na vsakterem izmed 6 pravnih področij znatno' število posebnih zakonov, naredb in uredb, ki prav tako predvidevajo neko odstopanje od predpisov civilnega sodnega postopka. Uvodni zakon je imel regulirati tudi ta vprašanja, to je ugotoviti, kateri izmed teh poslednjih zakonov in uredb izgube takoj veljavo in kateri bodo še nekaj časa v veljavi. To je bil eden izmed najtežjih problemov.
Na tretjem mestu ureja zakon postopek v pravdah, ki tečejo na dan uveljavljenja novega civilnega postopka.
Beograd, 10. julija AA. Ni. Vel. kralj je včeraj podpisal zakon o eksekuciji in osi-guranju. S tem zakonom se izenačuje postopek o sodnih plačilih in dajatvah za vso kraljevino Jugoslavijo. Dosedaj je za to materijo veljalo 6 različnih zakonodajstev, temelječih na raznih pravnih načelih. Razlike so bile tolikšne, da v nekaterih krajih izvršitev razsodbe sploh ni bila predmet sednega postopanja. Upnik je bil izpostavljen nevarnosti, da pride težko in še le po zelo dolgem čakanju do denarja, dolžnik pa je bi! izpostavljen šikaniranju in nevarnosti, ki so mu mogli odnesti vse imetje za majhen dolg.
zakon in
Te raznolikosti v jurisdikciji so mnogo škodovale tako našemu narodnemu gospodarstvu kakor tudi našemu kreditu v inozemstvu. Novi zakon, ki mu je kot temelj služil izvršilni zakon, ki velja danes v Sloveniji in Dalmaciji, je zgrajen na sodobnih načelih ustmenosti, neposrednosti in koncentraciji postopka. Iz izkustva je dokazano, da ta načela jamčijo znatno hitrej ši izvršilni postopek, obenem pa tudi znat no znižanje troškov eksekucije.
Novi zakon daje s tem, da je na ugoden način izbral sredstva eksekucije, upniku možnost, da zahteva eksekucijo na one dele dolžnikovega imetja, s katerih se mu dolg najlažje izplača. Toda novi zakon se ne zadovoljuje samo s tem, da upniku za jamči čim popolnejšo izpolnitev njegovih zahtev, nego upošteva tudi to, da vsaka eksekucija ne poseza samo v gospodarstvo posameznika, nego tudi v splošno narodno gospodarstvo. Zato predvideva zakon potrebne ukrepe, ki jim je svrha čim manj škoditi splošnemu narodnemu gospodarstvu obenem pa zaščititi upnikovo pravico do dolga in dolžnikovega imetja. Tej svrhi ustrezajo posebni predpisi o najnižji sprejemljivi ponudbi, to je. da se predmet eksekucije ne sme prodati izpod zakonito določene minimalne cene, tako da se s prodajo za vsako ceno ne upropasti dolžnikova eksistenca.
Zakon nadalje onemogoča, da bi upnik izvršil eksekucijo, če je ta eksekucija zanj brez koristi.
Istočasno zakon preprečuje nekoristno upropaščanje dolžnikov. Zakon ne rešuje vprašanja zaščite minima poljedelskega reguliranega dela zemljišča (§ 471 civilnega sodnega postopka za Srbijo). Rešitev tega vprašanja prinese uvodni zakon, ki bo kasneje izdelan.
Zakon o eksekuciji in osiguranju dob! obvezno moč z istim dnem kakor novi ci-vilninosodni postopek.
Italijanski odmev sušaške konference
Tržaški »Picolo« toži, da zanimanje za Jadran v Italiji peša, v Jugoslaviji pa narašča
■Trst, 10. julija M. »II Picolo« se v daljšem članku pod naslovom »Jugoslovenski načrt proti italijanskim lu-kam na Jadranu« bavi s konferenco, ki se je vršila preteklo nedeljo na Sušaku zaradi pospešitve zgradbe nove železniške zveze dravske bamovine s Su-šakom. »Picolo« pravi, da se v zadnjem času opaža veliko prizadevanje gospodarskih krogov v Jugoslaviji, da bi se posvetila največja pozornost jugoslovenskim lukam na Jadranu in se jugo-slovenska trgovina odvrnila od Trsta in Reke. List se nadalje pritožuje, da v Italiji kljub takim jugoslovenskim načrtom čim dalje bolj peša zanimanje za Jadran, kar se zlasti vidi iz razmer v Trstu, ki niso bile nikdar sijajne in
za katerih izboljšanje se ni ničesar storilo. Na drugi strani more danes Jugoslavija računati na politično in gospodarsko podporo tudi v inozemstvu in se zlasti francoski kapital trudi, da bi podprl vsako inicijativo v Jugoslaviji. Enako delajo tudi Cehoslovaki. Proti vsem takim načrtom ima Italija samo eno sredstvo obrambe: zgraditev železniške proge preko Predila. Samo s tem se bo mogla zagotoviti kontinuiteta gospodarskega in političnega razvoja na Jadranu. Zato poziva »Picolo« merodajne činitelje, naj stopijo iz rezerve, ki bi mogla preiti v letatrgijo, dočim Se na drugi"strarii prizadevajo vsi v isti meri, da bi Trst gospodarsko nadvladah.
Avstroogrski alront proti Mali antanti?
Gospodarska kooperacija med Avstrijo in Madžarsko naj izolira gospodarsko akcijo Male antante — Svarilo francoskega tiska
Dunaj, 10. julija d. Četudi se v službenih i krogih si od te akcije ne obetajo preveč,
' vendar pa upajo, da bo vsaj nekoliko o.t-
krogih zatrjuje, da je bil poset zveznega kancelarja dr. Schobra v Budimpešti zgolj vljudnostnega značaja, kaže vse na to, da so bili po sredi tudi drugi interesi. Največjo pozornost vzbuja zaenkrat vsekakor ob tem posetu sankcijonirani dogovor med Dunajem in Budimpešto, da odpošljeta obe državi svoje posebne studijske komisije, ki naj bi proučile gospodarsko stanje druge države ter možnost poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev v okvirju nekake gospodarske zveze. Madžarska je izrazito agrarna. Avstrija pa predvsem industrijska država. Obe pa se morata boriti z velikimi gospodarskimi težkočami. Zamenjava blaga bi mogla znatno omiliti industrijsko krizo Avstrije in agrarno krizo Madžarske. Komisiji naj bi preko poletja dokončali svoje delo ter v jeseni stavili primerne predloge, o katerih bi potem sklepala oba parlamenta. V diplomatskih krogih domnevajo, da je ta akcija naperjena v prvi vrsti proti akciji Male antante, k! stremi za združitvijo poduna^skih agrarnih držav v svrho. izb .'.jšann položaja na mednarodnih tržiščih :n razmerja med industrijskimi in agrarnimi državami. Madžarska je bila, kakor znano, povabljena k sodelovanju v tej akciji, vendar pa je to sodelovanje odklonila z. motivacijo, da se morajo predhodno rešiti vsa sporna vprašanja med Madžarsko in Rutnunijo odnosno Jugoslavijo. V avstrijskih industrijskih
prla madžarski trg avstrijski industriji.
Pariz, 10. julija d. »Temps« se bavi v daljšem uvodniku s potovanjem avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra v Budimpešto. Obe državi imata v vidiku precej pustolovske cilje. Avstrija žsli na vsak način izvesti priključitev k Nemčiji, kljub temu, da sicer oficijeltio naglaša, da se ne tej misli odrekla in da ni v sedaniem trenutku sploh aktualna. Maužarska pa si zopet prizadeva, spraviti na prestol Habibur-žane. Ker imata obe državi take cilje, ki so vse prej ko v skladu s smernicami splošne evropske politke, r.i čudno, če poskušata navezati med seboj kar najte.nej-š"; stike, da bi dru^a drugi pomagali priti d j končnega cilja
Obe državi se morata zavedati, da bi privedla ta pustolovska politika brez dvoma do nove volne. Mala antanci ne bo nikdar pristala na to, da bi zasedel madžarski prestol Oton Habsburški in če bi jo potem tudi poskušali madžarski legi ti-misti postaviti pred gotovo dejstvo. Želeti je le, da madžarski in avstrijski državniki to čimprej spoznajo ter iščejo nova pota, ki bi dovedla do tako potrebnega po-mirjenja v srednji Evropi, kjer narodi prav nič ne žele kakega pov;a*ka Habsouižanov ali priključitve Avstrije k Nemčiji, temveč samo miru in priložnosti za sorpodarski razmah.
Pol milijarde posojil PAB
Beograd, 10. julija AA. Upravni odbor Privilegirane agrarne banke je imel včeraj svojo redno sejo. na kateri je razpntviičti o administrativnih zadevah. Odobril ie v načelu za 15 milijonov zadružnih posojil, za 1.7 milijona dolgoročnih hipotekarnih posojil ter povečal oblastnim zadrugam okvirne kredite za 31 milijonov.
Do 31. junija t. 1. je odobrila" PAB a) zadružnih posojil za zadrugarje 146.8 milijona, b) dolgoročnih hipotekarnih posojil 265.9 milijona, c) meničnih posojil 3 milijone, d) zadružnih posojil za zadruge 4.8 milijona »n e) posojil vodnim zadrugam 4.3 milijona: skupaj 425 milijonov dinarjev.
PAB ie prevzela od bivše Direkcije za kmetijski kredit zadružnih. posojil za 115.5 milijona, tako da znašajo vsa posojila PAB 540.5 milijona dinarjev.
Znižanje diskontne mere
Curih, 10. julija. AA. švicarska Narodna banka je znižala diskont od 3 na 2 in pol odstotka, lombard pa od 4 na 3 in pol odstotka.
Odgoditev ratifikacije londonske pogodbe v Ameriki
Washington, 10. julija. AA. Ameriški senatorji, ki nasprotujejo ratifikaciji londonskega pomorskega sporazuma, so dosegli, da je bila ratifikacija odložena. Nasprotniki ratifikacije so s tem v zvezi zahtevali, naj vlada priobči korespondenco o pogajanjih v Londonu. Zainteresirani senatorji vztrajajo na tej zahtevi, čeprav je senator Reed izjavil, da obstoja korespondenca samo iz brzojavk med ameriškim poslanikom v Londonu Dawesom in državnim tajnikom Stimsonom.
Nepazljivost nemških zdravnikov
Berlin, 10. julija. AA. Glede na smrtne primere med deco v Liibecku, ki je bila cepljena proti tuberkulozi, je nemško ministrstvo notranjih zadev izdalo poročilo, ki pravi, da je bil serum, ki ga je odpremil Pa-steurjev zavod v Parizu, dober, toda da se je naknadno pokvarit v Liibecku pri upo rabi, Sesar pa tamošnji zdravniki niso opazili ter nato s pokvarjenim cepivom ceaiM deco, ki je nato obolela.
Ljubljanska drama v Ban}! Koviljači
Banja Koviljača, 10. julija r. V torek so prispeli semkaj iz Šabca člani ljubljanske .drame, ki se mude na turneji Po državi. Spremljaj jih je šabački župan Paviovič, pridružili pa so se jim mnogoštevilni Šabčani, ki ne morejo pozabiti lepih uric, ki jim jih je priredila ljubljanska drama s svojim nastopom. Snoči so na terasi kavarne »Po-drinje« dalj »Vdovo Rošlinko«. Mnogoštevilno občinstvo," ki je prihitelo tudi iz oddaljenejše okolice* ie slovenske goste živahno aklamiralo, gospe Juva-novi Pa sio domačini poklorrilj ogromen šopek krasnih rož.
Po predstavi ie bHa na čast gostom prirejena svečana večerja, ki so se je udeležili odlični predstavniki domačinov z zastopniki oblasti na čelu. Navzoči so bili upravnik kopališča, upokojeni general Nikolič, člani občinskega odbora z županom na čelu, gostje iz Sabca in mnogi drugi. Ljubljančanom se je upravnik kopališča g. Nikolič v daljšem govoru zahvalil, da so pose-tili tudi Banjo Koviljačo, ne da bi se strašili truda in naporov, ki so jih morali premagati na dolgi poti. V zahvalnem govoru je gospa Juvanova med viharnim odobravanjem vseh navzočih govorila o potrebi zbližanja na kulturnem polju, poudarjajoč, da je to tudi glavni namen turneje članov ljubljanske drame. G. Pavlovič je nazdravil gostom v imenu vsega Podrinja ter jim želel, da bi se med svojimi južnimi brati počutili kakor doma. Danes ostanejo Ljubljančani še v Koviljači, jutri pa krenejo dalje po določenem programu.
Ljubljanska drama v Kragujevcu
Beograd, 10. julija, p. Iz Kragujevca poročajo, da so tjakaj dospeli na svoji turneji člani ljubljanske drame. Prišli so iz Šabca. kjer so imeli najboljši uspeh. V Kragujevcu so bili zelo lepo sprejeti in se z zanimanjem pričakuje njihova prva predstava Golarjeve »Vdove Rošlinke
Naši Sokoli prispeli v Luksenbourg
Luxembourg, 10. junija AA. Semkaj je prispela telovadna vrsta Sokola kraljevine Jugoslavije. Zastopala bo Jugoslavijo na mednarodnih tekmah za prvenstvo sveta od 11. do 15. t m. Teh tekem se udeleže zastopniki Lu-xembouTga, Češkoslovaške, Francije, Belgije, Madžarske in Jugoslavije.
Strogi prometni predpisi v Zagrebu
Zagreb, 10. julija n. Danes je zagrebška policija izdala objavo, da bo izvajala še strožje ukrepe o izvrševanju predpisov za promet na ulicah. Formiran je bil poseben oddelek policistov na biciklih, ki bo nadzoroval poulični promet. Razen tega bodo na vogalih posameznih ulic pazili detektivi na vsakega, kj ne bo hodil pravilno po ulicah, ter ga takoj prijavili. Policija bo te dni dobila tudi motorna kolesa, na katerih bodo Policijski stražniki kontrolinaili promet na mestnih ulicah. Mnogo oseb, ki so kršile cestno-policijske predpise, je bilo že strogo kaznovanih. Tako so bilj trije šoferji obsojeni na mesec dni zapora, 2 šoferja na 15 dni zapora, 1 šofer na 1.500 Din globe, 3 šoferji na 1.200 Din globe, 6 šoferjev na 1.000 Din globe, 6 šoferjev na 800 Din globe, 20 šoferjev na 600 Din globe, več šoferjev pa na 300, 200 in 100 Din globe. Med kaznovanimi je tudi neka dama, ker je z avtomobilom vozila prenaglo. Neki šofer je bil kaznovan s 300 Din globe samo zato, ker ni imel na avtomobilu dobre pneumatike. Izmed pešcev ni bil nihče kaznovan z zaporom, bili so kaznovani samo z globami po 100 do 200 Din zaradi napačnega prehoda preko ulic. Med kaznovanimi pešci je največ dam. Ena izmed njih je napravila pravi škandal, ko jo je prometni stražnik opozoril, da ne gre pravilno preko ulice
Pred pričetkom borbe za nogometno prvenstvo sveta
Montevideo, 10. julija, p. Z največjo naglico se dovršujejo zadnja dela pri zgradbi velikega stadiona v katerem se bodo vršile nogometne tekme za svetovno prvenstvo. Čeprav bo otvoritev 13. t. m., so dela še vedno v popolnem razmahu, vendar pa bodo po izjavah glavnih aranžerjev dela na stadionu do nedelje popolnoma končana. Do sedaj so za ta dela porabili že 450.000 dolarjev. Vsi Uruguajski listi objavljajo obširne članke s prognozami o uspehih posameznih nacijonalnih moštev. Po njihoveni mnenju si bo uruguajsko moštvo gotovo pridobilo svetovno prvenstvo, za najtesnejšega konkurenta pa mu smatrajo Argentino. O Franciji, Belgiji, Jugoslaviji in Ru-muniji so mnenja, da bodo igrale le postransko vlogo.
285 milijonov dinarjev vredna zbirka umetnin
London, 10. julija AA. Znani zbiralec umetnin, sir Jožef Duveen je kupil Drey-fusovo zbirko umetnin, ki jo smatrajo za največjo privatno zbirko umotvorov italijanske renesančne umetnosti. Omenjena zbirka je bila več let v privatnem muzeju v Parizu in je Gustav Dreyfus. zahteval zanjo nad milijon funtov sterlingov. Kakor poročajo, bodo prodali zbirko naprej.
Silna vročina v Chicagu
Newyork, 10. julija. AA. Poročajo is Chi-caga, da je tam zadnja dva dni umrl« 12 oseb zaradi velike vročine.
" VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved ea p«t«k: Spremenljivo z nevihtami; ponoči hladno.