$ T E V. 36.
MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI, DNE 3. SEPTEMBRA 1930
L E T O 43

Naši izseSjenci na obisku v domovini.
Okrog 500 izseljencev iz Francije in 100 iz Westfalskega je prišlo pretečeni te-len na tširinajstdnevni obisk v domovino. Ifsaka ptička prileti rada tja, kjer se je izvalila! Tudi stotisoči naših bratov, ki so pod pezo razmer primorani, da služijo kruh v tujini, še vedno hrepene po domovini. In !udi mi, ki smo doma, imamo še vedno sto ljubezen do njih, kakor bi živeli sredi ned nami. Vsega dobrega jim želimo: da )i imeli v tujini lažje življenje kot doma, a bi ostali zvesti-svojemu narodu in je-iku, katerega jih je mati učila, da bi živo n trdno ohranili vero svojih očetov.
Izraz teh naših želja je bil lep sprejem, ki so ga naši izseljenci doživeli, ko so prestopili mejo naše dežele.
Na Jesenicah jih je pričakovala ogromna množica ljudstva, z godbo Krekovega prosvetnega društva in z zastopniki uradov na čelu. Lepo so pozdravili prvi vlak izseljencev iz Francije, kakor tudi drugega, s katerim so se pripeljali nekaj ur pozneje Westfalci. Na kolodvoru so jim pripravili tudi skromno zakusko.
Francoski izseljenci so se odpeljali nato na Brezje, da se poklonijo svoji nebeški Materi, Westfalci pa so odšli na Bled, kier so si ogledali ta biser naše domovine in opravili na blejskem otoku svojo versko dolžnost.
Izletnike iz Francije sta vodila naša izseljeniška duhovnika Ant. Hafner in Jo-ško Kastelic, one iz Westfalske pa ugledna voditelja Koncilja in Bolha,
Tudi Ljubljana je obojim pripravila prisrčen sprejem, tako v torek popoldne »Francozom« kot v sredo popoldne »West-falcem«. Iz Ljubljane so se gostje razšli Sirom dežele na svoje domove, med svojce, ki jih že dolgo niso videli.
Želimo, da bi se te dni, ki jih preživljajo med nami, prav dobro imeli. Naj ^ videli, da jih domovina ne sme in noče pozabiti. Naj bi se jim utrdila ljubezen do rodne grude, da našega lepega slovenskega jezika, do naše vere, katera jim bo dala moč, da ne bodo utonili v morju tu-fne, ampak ostali pošteni in odločni glas-n'ki našega malega	ki je
Poštenjakov,
Zavarovanje proti toži.
Vlad. Pušenajk.
Najhujši udarec za kmeta je, ako uniči toča njegove pridelke, za katere je uporabil svoje in svojcev moči, za katere je žrtvoval znatne denarne žrtve. Ne samo, da toča mnogokrat popolnoma uniči pri-| delke, n. pr. žito, se poznajo posledice hude toče pri sadnem drevju in v vinogradih celo več let. Žalibog so mnogi naši kraji silno izpostavljeni toči, škoda katero napravi vsako leto, znaša mnogo milijonov. Radi tega so v vseh državah iskali sredstva, kako bi omilili veliko škodo, katero povzroča toča. Ustanovile so se sicer razne zasebne zavarovalnice, katere so prevzele razen drugih vrst zavarovanja tudi zavarovanje proti toči. Ker pa se ni splošno uvedlo to zavarovanje, ker je le neznaten del kmetov, večinoma le veleposestniki, uvidel potrebo zavarovanja, so bile premije previsoke in je bilo nemogoče pridobiti kmečko ljudstvo za to vrsto zavarovanja. Razna društva, odnosno zadruge, ki so se ustanovile v raznih državah, da izvrše zavarovanje proti toči, niso razvile velike delavnosti, ako niso dobile znatnih podpor od države, oz. samouprav.
Tudi v naši državi se je v kmetijskem ministrstvu pretresalo vprašanje zavarovanja proti toči; sad teh razprav je bil zakon o zavarovanju setev in pridelkov proti toči od 21. julija 1923, kateri pa ni stopil nikdar v veljavo, ampak je ostal le — na papirju. Ko so o zakonu razpravljali v Narodni skupščini, so grajali vse pomanjkljivosti zakona in zahtevali, da se to velevažno vprašanje bolje prouči. Ker niso upoštevali pametnih predlogov, katere so predložile kmetijske organizacije, je ostalo vprašanje zavarovanja proti toči, kljub temu, da imamo že 7 let tozadevni zakon — nerešeno. Pri tej vrsti zavarovanja je treba imeti pred očmi, da je riziko pri toči zelo velik in da so zmerne zavarovalne premije nezadostne za primerno odškodnino po toči povzročene škode. Ako pa se uvedejo visoke premije ali doplačila, ali se da le neznatna odškodnina, nima zavarovanje privlačne sile za kmeta in se organizacija ne more razviti.
V zadniem času se mnogo piše o tem,
da se pripravlja nov zakon za zavarovanje proti toči. Umestno je, da ob tej. priliki malo pogledamo po svetu, da si predoči-mo, na kak način se je to vprašanje rešilo drugod. Splošno se je napravila skušnja, da so za to vrsto zavarovanja najbolj primerne zadruge, katere temelje na načelu vzajemne pomoči, ker povzroča toča veliko škodo ne samo kmetu, ampak trpi vsled iste celo narodno gospodarstvo. Zato je neobhodno potrebno, da se potom zakona zagotovi primerna podpora države in samouprav združenim organizacijam, katere se pečajo z zavarovanjem proti toči. To vprašanje je prav dobro rešeno v Švici, kjer so dosegli prav lepe uspehe, zato je prav, če si ogledamo organizacijo zavarovanja proti toči v Švici.
Zakonodaja v Švici.
V Švici povzroča toča ogromno škodo, zato so že kmalu, ker se ni udejstvovala domača podjetnost, tuja delniška društva prevzela zavarovanje proti toči, zahtevajoč visoke zavarovalne premije. Delo teh društev je dalo kmetom v Švici 1. 1875. pobudo za ustanovitev dveh društev na podlagi načela vzajemnosti, in sicer Švicarskega društva za zavarovanje setev proti toči v Ztirichu in Društva za vzajemno zavarovanje proti toči v Nešatelu. Drugo društvo se omejuje na zavarovanje vinogradov v enem kartonu (samoupravi). Ta društva, navezana sama nase, so imela v začetku velike težkoče in so se opeto-vano obrnila na državo in kantone za podpore. Šele z zakonom o pospeševanju kmetijstva (1893) — mi smo tak zakon dobili šele leta 1929. —, se je v členu 13 določila državna podpora za zavarovanje proti toči in zavarovanje živine v slučaju kuge. Po zakonu se daje podpora kmetom, ki so se zavarovali, a ne društvu. Določeno je razun tega v zakonu, da morajo tudi kantoni dati podporo za zavarovanje. Državna podpora je odvisna od podpore kantonov; država daje toliko podpore, kolikor da kanton. Z zakonom od 11. dec. 1914 so določili, da more država dati podporo v iznosu 20% premije pri zavarovanju vinogradov in 12-5% premije pri zavarovanju drugih setev in pridelkov. Ta odstotek da država le v slučaju, če dado tudi kantoni podporo v isti višini. V. L 1920. se je za
Stran 44«.
—jmiiim—na1 i i» »ii iii m i «iin «i~i~rai
kanton Tessin, ki je silno izpostavljen toči, državna podpora povišala na 30% premije pri vinogradih in na 20% pri ostalih setvah.
L. 1908. se je sprejel poseben zakon o zavarovalnih pogodbah. Najvažnejše določbe so sledeče: 1. v slučaju toče mora javiti zavarovanec, ko je zvedel za škodo, isto takoj društvu; 2. ako preseže zavarovana vsota vrednost zavarovanih setev, je obveza za društvo neveljavna; 3. ako se izvrši zavarovanje pri več društvih in presežejo zavarovane vsote vrednost zavarovanega predmeta, je zavarovanec dolžan, da obvesti nemudoma o tem vsa društva. Če to opusti, je zavarovanje neveljavno; 4. odškodnina se mora izračunati z ozirom na vrednost, katero predstavlja zavarovani predmet v trenutku škode. Pri zavarovanju proti toči se izračuna škoda po donosu, katerega bi kmet dobil, ako bi toče ne bilo. 5. Zavarovanec in društva lahko zahtevajo, da se takoj preceni škoda. V slučaju delne škode po toči se mora cenitev odložiti do žeive, ako to zahteva kmet ali zavarovalnica. Če se ena stranka noče udeležiti cenitve ali se ne moreta obe stranki zediniti glede visokosti škode, se preceni škoda po strokovnjaku, katerega določi sodnija. 6. Zavarovanec ne sme, dokler se škoda ne preceni, brez dovoljenja društva izvršiti nobenih sprememb, katere bi otežkočale in onemogočale ugotavljanje škode.
Že 1. 1885. se je obnesel zakon o kontroli zavarovalnih društev, katera se vrši potom posebnega oddelka, ki se imenuje »Državni urad za kontrolo zavarovanih društev«. Ta urad daje zavarovalnim društvom koncesijo. Po zakonu od 4. februarja 1919 mora vsako društvo položiti kavcijo, katero odreja zvezni svet.
(Dalje prih.)
Novice iz Belgrada.
Poljedelsko ministrstvo je določilo
kredit 10 milijonov dinarjev
ia nakup plemenskih žrebcev v inozemstvu. Nabiralo jih bo pet komisij.
V ministrstvu za kmetijstvo je bil ustanovljen, kakor znano,
zavod za proučevanje bolezni čebeL
Da bi zavod mogel čim uspešneje delovati, mu je ministrstvo dovolilo kredit v znesku 120.000 Din. S tem denarjem si bo zavod nabavil potrebno notranjo opremo, kemikalije in desinfektorje, kakor tudi vzorno urejen čebelnjak. Šef vzornega čebelnjaka bo vseučiliški profesor Konjev.
Radi velikega števila pritožb invalidov o slabem in površnem poslovanju
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. L d.
DOMOLJUB«
Osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov je dobil invalid general Tomaševič nalog, da pregleda delo Osrednjega odbora. Izvršil je zaukazani pregled, ugotovil razne nepravilnosti in odstranil _ vbo osrednjo upravo. Iz obširnega poročila o preiskavi naj omenimo samo eno: Nj. Vel. kralj in nekateri drugi darovalci so podarili Osrednjemu odboru v času od leta 1925. do 1929. v vsem 5,422.876 Din. Od te vsote je Osrednji odbor razdelil med invalide samo 3,686.000 Din, drugo pa je potrošil za druge neutemeljene namene. Za vršitev svoje službe je Osrednji odbor prejel od države in ostalih podpornikov 11 milijonov Din. Od te vsote so dobili invalidi na račun podpore nekaj več kot dva milijona dinarjev, ostalih devet milijonov pa je šlo večinoma — rakom žvižgat. Zapravljeni denar ss bo izterjal pri krivcih, kolikor bo to mogoče. Vsi krivci bodo tudi strogo kaznovani.
Minister za gozdove in rudnike dr. Korošec je imel daljša posvetovanja z ravnatelji rudarskih direkcij iz vse države. Pri tej priliki se je obravnavalo vprašanje, da se skliče konferenca, ki naj bi razpravljala o vprašanju rudarske krize v naši državi, zlasti pa
o krizi v trboveljskih rudnikih,
čemur se na merodajnih mestih posveča posebna pozornost.
V	umetniškem oddelku ministrstva prosvete je bila 1. septembra seja strokovne komisije za pretresanje in sprejetje pravilnika
o kontroli filmov,
ki jih predvajajo v naši državi. V tej strokovni komisiji so zastopniki ministrstev prosvete, socialne politike in narodnega zdravja in notranjih zadev. Komisiji bo predsedoval šef umetniškega oddelka ministrstva prosvete Dimovič.
Nemški manjšini v Jugoslaviji je dala sedanja vlada nove važne pravice. Med drugim je določena ustanovitev analfabet-skih tečajev z nemškim učnim jezikom. Glede ljudskošolskega pouka se dovoljuje, da se v šolah nemške narodne manjšine zaključno z drugim razredom ljudske šole
vrši samo v nemščini,
od tretjega razreda naprej pa se uvaja poleg nemščine kot obvezen predmet tudi naš narodni jezik. Vlada generala Zivko-viča je nadalje izdala odlok, da se delovanje nemške izobraževalne zveze »Schwa-bischer Kulturbund«, ki je bila prepovedana, zopet dovoli. V vrsti takih in podobnih preureditev bo dovoljeno otvoriti celo zasebne učiteljske šole nemške nar. manjšine s pravico javnosti. Tako velikih pridobitev v narodnem pogledu najbrže še sami Nemci niso pričakovali. Kaj pa Jugoslovani na Koroškem?
V	kmetijskem ministrstvu je dokončan
zakon o dobrovoljcih,
ki med drugim urejuje vprašanje, kdo je dobrovoljec in kdo ne.
KMETJE, PRISTOPAJTE V KMETSKO ZVEZO!
_£tey, 36.
PO Silili
mBmemaamMtJimmmmmammmmmtetmmmamccaajtKzmm,
Katoliška cerkev.
k Odposlanci delavskih društev vsega sveta so se nedavno sestali v Genovi. Za predsednika te mednarodne skupščine je bil imenovan dr. Brauns, ki je nemški katoliški duhovnik in delavski minister v Nemčiji.
k Zanimiva zahvala. Prezident Brazi. lije se je v javni poslanici zahvalil katoliškim misijonarjem za vso požrtvovalno delo v vseh stoletjih obstoja Brazilije. Poudarja, da se ima dežela zahvaliti predvsem katoliškim misijonarjem za vso kulturo, ki jo ima.
k Veliko bolnico so ustanovili v Tokio, glavnem mestu Japonske. Upravljajo jo katoliške frančiškanke. Je to prva katoliška bolnica v tem mestu.
k Pridige o šibah božjih. V Italiji se bijejo fašistični listi zoper izjave duhovnikov, ki pridigujejo ljudstvu o šibah božjih. Zadnji potres so ožigosali italijanski duhovniki kot pridigo večnega Boga neverni in nemoralni Italiji. To je zelo zapeklo, Potrese in druge prirodne nezgode je vsal narod smatral kot udarec roke božje. Tudi nekaj drugega je taka šiba božja. To bo Italija prej ali slej spoznala.
Italija.
s Na poti na Golgato. Dne 1. septembra se je začela v Trstu obravnava proti 18 obtožencem, ki se jim na podlagi zakona o zaščiti države očita krivda pokolja, zažig italijanske šole, zarota proti državi itd. Vsi člani sodnega zbora so častniki milice, popolnoma zanesljivi fašisti. K razpravi je poklicanih 35 prič, ki so italijanski orožniki in policaji, vojaške in druge osebe, med njimi člani uredništva »Popolo de Trieste«. V poslopju, kjer bodo večdnevne sodnijske razprave in okoli poslopja so postavljene močne straže in nihče ne more blizu brez legitimacije. V Trst je došlo poslednje dni več kot 300 orožnikov z dežele v pojačenje mestnim policijskim organom v svrho vzdrževanja reda pri tej izredni in žalostni sodnijski razpravi,
s Razno. Lobanjo si je do smrti razbil, ko je skočil pri kopanju v morje Bruno Pavlica iz Barkovelj pri Trstu. — 37 tisoč ljudi je baje obiskalo 14, in 15. avgusta Postojnsko jamo. — V Idriji je umrla 84-letna Frančiška Poljanškova. — Požar je uničil vse kar je bilo lesenega Mariji Bra-tuševi v Godviču. — Neki slaboumnež je ubil gospodinjo Nabergojevo na Vrabčah pri Vipavi. — Na praznik Marijinega vnebovzetja so imeli na Calu ples. Naslednji dan pa je toča plesala po tamošnjih majhnih vinogradih in njivah. Poskakovala je prav tako veselo ko prejšnji, večer razposajeni plesalci po »tancpodnu«. — Po nesreči je bil ustreljen pri lovu na jazbeca tovarniški delavec Franc Fakuč z Ustja, — V Kostanjevici na Krasu je umrl posestnik Franc Trampuž. — V Trnovem na Pivku je praznovala 17. avgusta tamosnja Marijina družba 301etnico obstoja. Dekleta
POMOL J U B	Stran 447
S&Biaaifrrws>-.-] julij	' —im nam
MHTI
,o lepo opletle cerkev. Na novo sprejetih je bilo 80 deklet. Častitamo! — Pri Sv. Luciji je umrla 78letna Marija Gabrovšček. — V Levpi v Gorah je preminula Jug Marija, dobra krščanska mati. — V Lokvah pri Trnovem je zgorela hiša Štefana Makuca. _- V Šempetru pri Gorici je umrl ravnatelj v pokoju Anton Jakončič.
Francija.
s Grozna letalska nesreča se je pripetila ie dni pri Chalonu na Francoskem. Neki pilot vojaške letalske šole je letal 300 m nad mestom, ko se je nenadoma vnel njegov aparat. Pilot je skočil z letala s pa-dobranom, toda obroč padobrana je bil za njegovo telo preširok, tako da je pilot padel na zemljo in se razbil. Njegovo letalo je brez vodstva padlo na vrt enega najuglednejših trgovcev, kjer je rodbina bila ravno pri večerji. Trgovec, njegova žena in hči so bili takoj mrtvi.
Švedska.
s Po več kot tridesetih letih najden. Leta 1897 so odleteli z balonom na Spitz-berge, hoteč preleteli severni tečaj, slavni švedski raziskovale severnih krajev Avgust Andree in dva spremljevalca. Od navedenega leta ni bilo sledu za njimi. Te dni pa je našla neka norveška ekspedicija na Belem otoku, nedaleč od Franc Jožefove zemlje še dobro ohranjena trupla vseh treh, pokrita z ledom. Dognano je, da Andree in tovariši niso umrli takoj po padcu iz balona, ampak so preživeli nesrečo mesece, morda celo leta. Trupla Andree in tovarišev bodo prepeljali na Švedsko. Izpolnila se bo Andree-va želja, da bo pokopan v skupnem grobu z materjo.
Indija.
s Še ni miru. Indija se noče pomiriti. Uporni Afridi so se izpred trdnjave Peša-var sicer umaknili v gorovje, da zberejo nove moče. Indijci nočejo kupovati pri angleških trgovcih in zaprta industrijska podjetja straži policija. Gandi je iz zapora pisal indijskemu podkralju, naj zagotovi Indiji položaj dominijona, to je tako samoupravo kot jo imata Avstralija in Kanada in popolno pomiloščenje in boja bo konec. Kaj bo angleška vlada na vse to ukrenila, pa še ni znano.
Drobne novice.
50 novih bojnih ladij gradi Francija.
46 milijonov Din za manjšinske šole je vpostavila Češkoslvaška v proračun.
150 tisoč milijonov dinarjev za reklamo so izdali lansko leto ameriški trgovci.
Vojaško službo so skrajšali na eno leto na Španskem.
Velika inozemska naročila so dobile v zadnjem času angleške tovarne lokomotiv.
660 milijonov Din je določenih letos
za zgradbo cest v Italiji.
Za več kot 2 in pol milijardi Din strojev so naročili Rusi v Ameriki.
6milijardno posojilo hoče najeti Romunija.
4000 komunistov so pomorili kitajski narodniaki pri zavzetju mesta Čausi.
Na nameravamo čitateljem pripovedovati o globokih čuvstvih, ki jih vsak, tudi najprimitivnejši človek goji napram svoji materi, niti o hvaležnosti in ljubezni, ki so jo otroci dolžni materam. VlojJa matere, ki v svoji neizmerni ljubezni, z najprisl-nejšim čuvstvovanjem in po svojem poklicu stremi za tem, da vzgoji svojega otroka duševno in telesno kar najboljše in najpopolnejše, je zelo težka; zakaj pri telesni vzgoji, zlasti zdravstveni, prihajajo v poštev razne okoliščine, ki ovirajo materino skrb za zdrav in normalen telesni razvoj.
Skrb vsake matere je, da ji otrok ne zboli. Prav pravi naše ljudstvo: lažje je bolezni varovati se, kakor jo zdraviti. Vsaka mati naj sloji na stališču: preprečevati bolezen in krepiti telo. Da to uspešno vrši, mora vedeti, kdaj je telo njenega otroka pri normalnem razvoju za napade raznih bolezni najbolj sprejemljivo in najmanj odporno. Najnevarnejša leta so ob prehodu od najzgodnejše otroške do šolske dobe, od 10. do približno 14, lela, slednjič ob času dozorevanja, Za deklice je ta doba brez dvoma silno nevarna, ker se izvrše tedaj v njih velike izpremembe, ki zahtevajo od mladega organizma velike odpornosti. Ne pretiravamo,
rasa
d Za generalnega vikarja ljubljanskega škoia g. dr. Greg. Rožmana je imenovan g. Ignacij Nadrah, stolni kanonik v Ljubljani.
d Škof dr. Gregorij Rožman trboveljskim rudarjem. Ob priliki romanja rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja smo poslali brzojavni pozdrav tudi ljubljanskemu škofu. Trboveljski župnik je prejel dne 25. avgusta sledečo zahvalo: Lepo Vas prosim, da na primeren način naznanite rudarjem, ki so mi po Vas poslali lepi brzojavni pozdrav iz naših Marijinih božjih potov, mojo najiskrenejšo zahvalo. Vedno sem v mislih in s srcem pri delavcih, posebno zadnje mesece, ko me je srce bridko bolelo, ko sem čital in slišal o njihovi bedi in nevarnosti, da cstaftfeio brez zaslužka. Tedaj sem Boga prosil, naj mi pokaže in da modrosti in moči, da bi mogel za nje in njihove družine kaj storiti. Pravica in ljube-
40.000 zamorcev je umrlo na lakoti v
belgijski afriški pokrajini Kongo.
Protiboljševiški kongres se vršil od 8. do 12. sept, v Feldkirchnu v Avstriji,
Petnadstropni hotel »Palač« je zgorel v romunski Bukarešti.
Novo poljsko vlado je sestavil maršal Pilsudski. V novi vladi so vsi prejšnji ministri.
18.500 nepismenih je v Berlinu, v Fa-rizu pa še več.
Mussolini baje hudo boleha na raku, a noče k operaciji.
Milijon kilogramov turškega tobaka je nakupila letos Čehoslovaška.
150.000 Čehov je v ameriškem Čikagu.
49.000 ljudskošolskih učiteljev šteje sedaj Češkoslovaška.
če trdimo, da se prav v tem času grade temelji zdravju. Dolžnost matere je skrb, da gre njena hčerka preko te dobe brez nevarnosti za nadaljnji razvoj.
Telo deklice je v tem času zelo sprejemljivo za bolezni, ki v oslabljenem telesu ne zadenejo na zadoslcn odpor, ampak se — če se ne preprečijo — razširijo ter postanejo kronične. V tem času pretijo telesu razne pljučne bolezni, ena od najnevarnejših slabokrvnost (bledičnost). Izgube krvi telo ne more redno nadomeščati in tako pride do slabokrvnosti, ki se kaže v pomanjkanju teka, nervoznosti, omotičnosti, brezčutju, trajnem hiranju itd.
Deklica naj si torej v tem času krepi telo, povečuje odporno moč in — nadomešča izgubo krvi. Vse troje se doseže najlažje s sredstvi, ki delujejo naravnost na kri in ki obenem ne vplivajo kvarno na katerikoli drug organ
Takšno preizkušeno sredstvo je železno kina vino »ENERGIN«, ki ga proizvaja laboratorij »ALGA« na S u š a k u in ki se dobiva v vseh lekarnah.
zen naj se združita, da uredita delavstvu, ki za napredek človeštva temelje polaga s svojim delom, položaj, ki mu po božjih načrtih gre. Trdno upam, da bo prišlo do tega po potih evangelija — a le z našim požrtvovalnim delom. Bog hodi počasi, ker je večen, a njegov korak je gotov. A Bog je pravica in ljubezen, in v tem je svetost njegova. Bog blagoslovi Vas in Vaše delavstvo! Udani Vam t Gregorij Rožman, škof.
d V Rogaški Slatini se je mudil oni dan nadškof dr. A. B. Jeglič- Ljudstvo ga je povsod spoštljivo pozdravljalo.
d Za donavskega bana je imenovan bivši poveljnik armadnega poveljstva Sve-timir Matič.
d Z redom Belega orla I. reda je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander romunskega ministrskega predsednika Maniua.
d Jesenski velesejem se je začel dne 31. avgusta v Ljubljani. Šumarsko, lovsko, misijonsko in higijensko razstavo je otvo-ril minister dr- Anton Korošec v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Save Trifkoviča, finančnega ministra Vvrlju-ge in mnogih drugih odličnih osebnosti. Razstava je vredna, da si jo vsak ogleda.
d Organisti in pevovodje, čez sto po številu so pretekli teden več dni poslušali v Ljubljani razna predavanja, tikajoča se njih stroke. Peli so pri sv. maši, ki jo je opravil prevzv. dr. Gregorij Rožman, zapeli dobrodošlico v Ljubljano došlim westfal-skim Slovencem in ustanovili pevski zbor organistov in pevovodij.
d Veličastni evharistični kongres v Zagreb« so fotografirali tudi za kinopred-stave. Barvani film, 200 m dolg, je že gotov in so si ga te dni ogledali časnikarji.
d Dvigalo v cerkvenem stolpu. Zagrebška stolnica ima kakor znamo dva stol-
Stran 448.
iMHBiMBai—^aaMMMMHMHMMMBBOT
pa z lepim razgledom po mestu. Toda stolpa sta visoka in dohod v višino po mnogoštevilnih stopnicah ni kaj prijeten. Zdaj bodo stopnice v enem stolpu podrli in napravili dvigalo, s katerim bos brez posebnega truda raz vrhnih delov stolpa občudoval Zagreb in okolico. Z dvigalom bo šlo višino hkratu do deset 06eb.
d Radi veliko brezposelnosti v Zedi-njenih državah Amerike se bo vrnilo v Jugoslavijo mnogo naših izseljencev. Jugoslovanski izseljeniški komisarji v Ameriki se trudijo na vso moč, da bi se vrnilo' čim več naši hiz Amerike domov ter jih tako obvarovali v tujini pred težkimi posledicami daljše brezposelnosti.
d Veliki tiskarski dem so pričeli graditi na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste nasproti palači Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Stavba bo stala nad 3 milijone.
d Potrebni krediti za ureditev mlekarskih zadrug po vsej državi so po rešitvi kmetijskega ministrstva odobreni. Do sedaj so otverjene mlekarske zadruge v več kot 350 krajih.
d 120 italijanskih vojakov, ki so med svetovno, voino umrli v Mariboru kot ranjenci in ujetniki in bili tam pokopani, so sedaj izkopali in jih pripeljali v Ljubljano v skupni grob.
d Evharistični shod se vrši 13. in 14. septembra na Planinski gori. V soboto ob 6 zvečer bo govor in litanije. V nedeljo ob pol 1 ponoči sv. maša in sv. obhajilo. Sveta maša bo tudi ob 6 in ob 10. Ponoči* bo izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Spoveduje se v soboto od 4 pop. in v nedeljo od 4 ziutraj dalje. Orgle v cerkvi so prenovljene. Po dolgoletnem molku bodo zopet zapele. Dohod preko meje je dovoljen kot običajno. Vsak naj se oglasi pri svojem župniku, kjer dobi navodila.
d Na praznik 8. sept. bedo slovesno blagoslovili Krekov prosvetni dom na Jesenicah. Novi dom ni le najlepša stavba na Jesenicah, ampak največji prosvetni dom na Slovenskem in živ dokaz, kaj premore katoliška prosvetna organizacija, ki že nad 30 let izborno deluje.
d Dne 14. septembra bodo slovesso otverili Delavski dem v Kranju. Ob tej priliki se vrši tudi zborovanje gorenjskega delavstva.
d. Krški škoi dr. Srebsnič je izdal okrožnico, v kateri opozarja svoje vernike in kopališke goste na vedno bolj pogoste prestopke zoper javno moralo in krščansko dostojnost v obmorskih kopališčih. Resne besede g. škofa veljajo v veliki meri slovenskim kopalcem, bodisi tam doli, bodisi pri nas doma.
d. S planine Klom (glažarica) se je izgubil 21etni vol pineg. pasme. Ker je možno, da se je zatekel h kateremu tropu okoliških planin, prosimo lastnike istih, da na to opozorijo svoje pastirje. Če bi ga kdo našel, prosimo, da sporoči Pašni zadrugi za Selško dolino na Češnjici, p. Železniki, d. Posetnikom ljubljanske jesenske
Crireditve od 31. avg. do 15. septembra 1.1. [prava velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos stalne legitimacije po 30 Din. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno, Legitimacije se
dobe ▼ vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico pri vele-sejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zasigurana.
d. Gospodarski stroji in orodje je razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem ve'esejmu. Zastopani so izdelki naše države, Avstrije, Cehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemške, Švendske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu priložnost, da si izberejo pluge, brane, ko-silne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamorez-nice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev kot je na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev je v obratu.
d Ga. Marija TuiSič iz Borovnice nam je poslala »pomladanski« pozdrav — ja-blanov cvet. Ista jablana je obenem polna zrelega sadja in cvetja; pač redek pojav. Lepa hvala za pozornost.
VOSOJIC.A na posestva grcskfžl; amerliUa zadeve urejaš dolgove vterja; srečke dr*. papir/ev pregleduje, posredu/e proda o: DH. IVAN ČER NE, gospodarska pisarn?, CJublfanc, Kllcloštieva 6. Cene smerne i
d Preskrba z vodo. Po naročilu Nj. Vel. kralja je predsednik ministrskega sveta odredil, da se takoj podeli državna podpora v znesku 1 milijon 400 tisoč Din za razne vodnjake in vodovode v Dalmaciji.
d V Ljubljani je bil pretekli teden slavni letalec J. C, Fithmaurice.
d Lubadar se je pojavil v trboveljskih občinskih gozdovih ter je napravil že mnogo škode. Občina bo morala od lubadarja poškodovano drevje posekati.
d Jugoslovanski opij. Odkar v Jugoslaviji pridelujemo in izvažamo opij iz Jugoslavije, je letos prvič, da smo izključili posredništvo solunskega trga. Središče opijske trgovine se je preneslo v koplje in mi izvažamo naravnost in brez vsakega posredovanja solunskega trga, ki je vsako leto našim pridelovalcem opija veliko škodil. Do sedaj se je prodalo v inozem ;tvo 60 tisoč. kg opija po ceni 680 Din.
d Rudarjem, ki so delali v Nemčiji. Vsi rudarji, ki so ob izbruhu svetovne vojne, med vojno ali že po prevratu zapustili delo v Nemčiji, imajo, ako so pri naših bra-tovskih skladnicah vplačali 36 mesecev za pokojninsko zavarovanje, pravico do vseh prejšnjih let v Nemčiji. Rudar, ki je s tem prizadet, naj javi svoja leta, ki jih je napravil v Nemčiji, pri pri pristojni bratovski skladnici, katera potrdi, da je 36 mesecev vplačeval v tukajšnjo pokojninsko blagajno in da je še aktiven član. To potrdilo se
Kgapul&m sadre
vseh vrst in vsake množine
za žganjekuho
Ponudbe z navedbo cene in časa dobave:
Destilacija „Tr!glai>"
Preserje uri Ljubljani
Štev. 36. ——— i
naj nato takoj pošlje na naslov »Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani«-. Rok za vlaganje teh prijav poteče z 30. septembrom 1930.
d Osemdesetletnico je praznoval dne 1. spetmbra pri Dev. Mar. v Polju g. Kocijančič Mihael, okr. o rož, stražmojsier v p Bog ga živi še mnoga leta I
d Za mineralno in zdravilno vodo jo proglašena uradno veda iz arteških studencev v Novem Sadu.
d Z graditvijo pravoslavne cerkve v Liubliani bodo kmalu pričeli. Ljubljanska mestna občina je dala za to cerkev svet in denarja v skupni vrednosti okreg dveh milijonov dinarjev. Pravoslavna cerkev bo stala, kjer je sedaj park Primoža Trubarja. Ministrstvo za šume in rude je naklonilo za stavbo 300 m3 lesa. Tudi pravoslavni pa-trijarh bo dal podporo. Proračun znaša tri milijone dinarjev.
d Odstavljeni občinski odborniki. Banska uprava je sporočila upravi mesta Subo-tiče, da je sedem članov — občinskih odbornike v odstavljenih. To so papeški pre-lat in škofijski vikar Blaško Rajič in šest njegovih somišljenikov. Izpraznjena mesta občinskih odbornikov so ostala za enkrat nezasedena.
d Naš izvoz preko Soluna kaže od lanskega leta na letos porast cd 12 na 15 odstotkov. Julija je bila v našem izvozu v tej smeri največja postavka drobnica^ nato pa žitarice in grozdje.
d 5 m dolgega morskega psa so ujeli ribiči v Lovrani.
d Požar je uničil gospodarska poslopja županu Francu Petku v Cvetkoivcih pri Ptuju.
d Radi drdranja motornega kolesa sla se splašila konja posestnika Druškoviča Antona iz Dolskega pri Rajhenburgu in sicer na strmi cesti med Kozjem in Podsredo. Druškovič je padel pod voz in so mu šla kolesa preko prsi. Obležal je nezavesten, Odpeljali so ga v bolnišnico.
Dr. Ivan Hubacl
zobozdravnik v Škofji Loki ne ordinira od 9. do 20. septembra
d Konj je pohodil 63 letnega trgovca Fortunata Klinarja v Ribnici ter mu prizadejal težke poškodbe.
d Avto se je prevrnil blizu Stične. Znani trgovec g. Milan Končina se je votfil iz Ljubljane na Krko in od tam proti Stični, se je naenkrat znašel pod avtom. Krmilo je g. Končino tako močno stisnilo za vrat, da si ni mogel pomagati in se je zadušil.
d Po nesreči je padel pod vagone, ki so ga do smrti povozili 34 letni premikač Jurij Verdel na tovornem kolodvoru na Teznu pri Mariboru.
d Pri kopanju je utonil v jami opekarne v Janežovcih 17 letni Janez Anžel iz Placar vrha pri Ptuju.
(1 Pri kopanju je utonil v Savi-Bohinj-ki Franc Dolinar, delavec doma iz Gorij, uslužben pri tvrdki Slavec, k igradi cesto k jezeru.
d Cel kup bombaža je padel na delavca Antona Jošta v predilnici v Tržiču. V. nekaj trenutkih se je Jošt zadušil.
_MKT7
d V Novem mestu je umrl učitelj g. A. Lenarčič, prideljen prosvetnemu oddelku okrajnega načelstva. Daj mu Bog večni mir!
d Samega sebe je zažgal v preiskovalnem zaporu v Ljubljani 28 letni zidarski polir Franc Zver iz Murske Sobote. Strašen čin je izvršil najbrže takole: Zver si je zvečer, ko je nastal v jetnišnici popoln mir, natlačil za srajco in za hlače, krog in krog telesa vsepolno slame iz slamnjače. Nato pa si je slamo zažgal z vžigalicami. Ko je začutil bolečino, je zarjul, seveda je bil sa-moumor takoj nato odkrit. Bilo pa je že prepozno, da bi mu mogli zdravniki še ob pravem času rešiti življenje. Tako je moral mož umreti na dosedaj pri nas znani najbolj grozen način samoumora.
MMmaj] BBMMHMHBBMBBSBBBBHMHBMBI ft|"Wi TITTMHH
d. Ukradeno je bilo dne 27. t. m. iz šolske veže v Dolenji vasi pri Ribnici črno lakirano kolo znam. »Puch rV« št. 317.874. Kdor kolo izsledi, dobi nagrado.
d Za pranje je kot nekdaj še vedno najboljše terpentinovo milo »Gazel a«.
d Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef« grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef« voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Polotctc v kopališče
da se rešite svojih kroničnih revmatičnih bolečin. — Za naglo in popolno ozdravljenje ne pozabite vzeti seboj 1 do 2 steklenici
»ALGE«.
»ALGA« Vam bo pospešila uspeh. Okrepitev je sigurna in trajna.
»ALGA« v lekarnah in drogerijah 1 steklenica Di'n 16.—,
Poravnajte naročnino!
Za naročnike - zamudnike, to je one naše poštne naročnike, ki doslej iz kakršnegakoli razloga niso plačali celoletne naročnine za »Domoljuba«, prilagamo v današnji številki položnice. Vsak, kdor dobi v svojem listu tako položnico, naj takoj pogleda, koliko je za letos še na dolgu in brez odlašanja nakaže potrebno vsoto.
—	Polletna naročnina za vse kraje Jugoslavije velja 19 Din, četrtletna pa 10 Din.
—	Naročnikom, ki do srede tekočega meseca ne plačajo zaostanka, se pošiljanje »Domoljuba« ustavi. Prizadeti pozorl
Po končanem odkritju bo prireditev v Prosvetnem društvu pri pogrnjenih mizah. Naj navedemo Se nekaj podatkov o spomeniku: celoten, s podstavkom vred tehta nad 7000 kg, vojak sam pa okrog 3000 kg. Visok je spomenik 7.50 metrov, stal pa je 32.000 Din. Podstavni kvader z imeni in vojak sam je z nabrežinskega marmorja. Pri spomeniku 90 razen umetnika Krtflja, ki ga je zasnoval, sodelovali z deli še Ivrdka Toman in Cihlar ter akademičnl kipar Repič, vsi iz Ljubljane. Pri postavljanju te bil navzoč umetnik sam, postavljati pa so pomagali odborniki in mnogo drugih domačih fantov In mol Vsi rojaki in z nami vsi znanci z bojnih poljan, pridite ta dan, 7. septembra, v Dobrepolje, da obnovimo spomin na naše najbridkejše dni in da počastimo spom|n padlih tovarišev-trpinov!
250 letnica.
(Sv. Jožef nad Celjem).
Letos poteče 250 let, odkar so verni Cel.a pozidali nad Celjem lepo cerkev sv. Jožeta.
O zidanju lepega svetišča nam pripoveduje zgodovina to le: Leta 1679. je obiskala Celje grozna kuga, ki je bila lepo mesto že poprej v letih 1644 in 1647 skoraj popolnoma izpraznila. V tej hudi stiski so Celjani šli bosonogi in jokajoč v procesiji na prijazen grič, ki se dviga na vzhodni strani 60 metrov nad mestom. S seboj so ne9li težek lesen križ, ki so ga kot' drevo življenja zasadili vrh griča z zaobljubo, da hočejo tam cerkev pozidati v čast sv. Jožefu, če bi po njegovi mogočni priprošnji prenehala strašna kuga.
Križ, ki so ga stari Celjani postavili na kraju zaobljube, je bil kakih 20 metrov daleč od cerkve vzidan pozneje v mrtvašnico, v sedanjo kapelo lur-ške Matere božje. Le<ta 1897. je bilo sveto truplo, ki je bilo od zoba časa že precej pokvarjeno, sneto s križa, popravljeno in v romarsko hišo prinešeno. Podolgovato bruno zaobljubljenega križa se pa 6e vedno nahaja na zunanji poprečni strani omenjene kapelice.
Slovesno zaobljubo so napravili verni Celjani na god sv. Martina, 11. novembra 1679; že meseca januarja naslednjega leta 1680 je nehala razsajati strašna kuga. Zato so hvaležni meščani nemudoma začeli zidati zaobljubljeno hišo božjo. Pri tem delu jim je pomagalo osem sosednih občin. Se isto leto 90 obljubo izpolnili in cerkev dozidali.
Leta 1852 so slavni škof Slomšek lepo cerkev Uročili misijonarjem »v. Vincencii« Pavdskega.
PO D o m 0 V IN I
Pri Novi Štifti.
Tiho, skromno, pa vneto se je pripravljala vsa ribniška dolina na svoj dan, ki je končno nastopil: lep, čist, solnčen, blagoslovljen... To zadnjo nedeljo namreč je bil pri Novi Štifti prirejen katoliški dan za fante in može iz ribniške deka-nije. Vse je lepo pripravil gospod dekan Skubic iz Ribnice, ki je tudi sprejel prevzvišenega škofa dr. Rozmana, ki se je bil pripeljal v Ribiuoo že v soboto popoldne. Na kolodvoru se je bila ob tej slovesni priliki zbrala množica ljudi in duhovnikov iz doline, saj je bilo to prvič, kar je novi gospod škof nasledil svojega velikega prednika, da je prišel med naše Dolenjce v ribniško dolino.
Prevzvišeni se je iz Ribnice odpeljal z vozom proti Novi Štifti. Skozi po dolini so bili postavljeni vitki mlaii, okrašeni slavoloki, iz hiš so vihrale zastave, v Sušju je škofa Rozmana pozdravil župan Ambrožič, v imenu otrok pa mala deklica. V Sušju so postavili fantje svojemu škofu na čast izredno visok mlaj: do 30 metrov je bil visok.
Zvečer so pri Novi Štifti ubrano zapeli zvonovi; po vsej dolini se je razlila blagoslovljena pesem, na vseh gričih pa so se proti nebu dvignili rdeči plameni... Z Nove Štifte so našteli 35 kresov, ki so žareli po ljubkih gričih v toplo poletno noč. Ob cerkvi pri Novi Štifti so tudi zažgali velik kres, pri katerem je bil navzoč tudi gospod škof, v bližini pa je vneto igrala domača godba, ki je bila Prevzvišenemu napravila tudi lepo podoknico.
V nedeljo zjutraj pa so navse zgodaj oživele vse steze, pota in bele ceste v ribniški dolini. Iz vseh vasi so se dvignili na pot fantje in možje, celo iz najbolj oddaljenih fara so se mnogi pripeljali v številnih skupinah, največ z biciklji, mnogi na okrašenih vozovih, iz Dobrepolj s tovornim avtomobilom, celo iz Ljubljane se je bila pripeljala močna skupina s posebnim avtobusom. Med zelenimi polji so stopali in spešili fantje v hrib k Mariji, peli in vriskali so, z gore pa so jih vdano pozdravljali zvonovi, ki so peli slovesno, ubrano, cisto in lepo, kot je bil lep in čist in solnčen božji dan, ki je nastajal.	. ...
Ob devetih dopoldne je fantom na gori pridigal in nato maševal sam gospod škof dr. Rožman. Bila ie nabasana cerkev, pa tudi zunaj okrog cer-
kve je bilo poilno fantov, ki so bili prišli na klic svojih duhovnikov. Po sveti maši se je pred cerkvijo začel tabor, na katerem so govorih: najprej gosjx>d dekan Skubic, ki je vse prav lepo pozdravil, nato g. dr. Basaj, ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani, g. Terseglav iz Ljubljane, končno pa še en domač kmetski fant iz Velikih Lašč. Na holmu pred cerkvijo, pod 300 let starimi lipami se je bila zbrala množica fantov, cvet naše zemlje in naroda, čez 1000 jih je bilo, ki so ves čas verno, z zanimanjem, pa navdušeno sledili vsem govornikom. Zlasti
ie znal zadeti pravo struno naš stari fant Terseglav, :i je začel z govorom najprej mirno, skoro tiho, počasi, prevdarno, nato pa vse bolj ognjevito, krepko, navdušeno... da je z vsakim stavkom zadel ob čuvstva vseh in je znova in znova sprožil val navdušenja, pritrjevanja, vzklikov, ploskanja ...
Tabor je zaključila pesem: Povsod Boga, potem pa so se fantje in možje razšli k svojim domovom, noseč v sebi spomin na ta dan, ki je bil njihov in samo njihov — fantovski.
Spomin na vojščake...
(Dobrepolje.
Vsa naša dolina že težko jjrlčakuje nedelje 7. septembra, ko bo na farnem pokopališču odkrit spomenik v svetovni vojni padlim faranom. Spomenik je naredil g. prof. Franc Kralj, umetnik dobrega slovesa, tukajšnji domačin. Temelj spomenika tvori meter visoka gomila, ki naj predstavlja skupen grob vseh padlih Dobrepoljcev. Ne bo cvetja na njem, le travnata ruša ga pokriva, ker tudi bojne poljane niso bile z rožami posute... Vrh gomile je štirioglat postavek, na njem so vklesana imena z rdečimi črkami, kot kri, ki so jo padli preliti za svojo domovino... Vseh imen je 102. Na podstavku je tri metre visok valj, vrh njega pa stoji smrtno zadet vojak v polni bojni opravi. Z levico grabi mož za skelečo rano na prsih desnico pa dviguje nad glavo, pokrito z bojno čelado. Pogled na spomenik je veličasten in ponosni smo na domačina-umetnika, ki nam je ustvaril ta umotvor. Pri odkritju v nedeljo bosta govorila gFran Bo-nač, Wvši vojni kurat, in g. R. Wagner .» Ljubljane Vmes bo zapel domač moški zbor neka, žatah pesmi, svečanosti primernih. Igrala bo tudi godba.
Da se zahvalimo sv. Jožefu za vse dobrole in milosti, ki jih je izprosil na tem svetem kraju Celjanom in celi škofiji skozi 250 let, se bo obhajala od U. do 14. septembra slovesna iridnevnica. V četrtek, petek in soboto bo zjutraj ob pol 6 sv. maša z blagoslovom in nato pridiga, ob 10 sv. maša in pridiga, zvečer pa ob 5 pridiga in pete litanije. Za sklep pobožnosti, v nedeljo 14, septembra, pa bodo prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. Andrej Karlin opravili ob 10 pontifikalno sv. mašo. Vsi častilci sv. Jožefa so vabljeni k tej slovesnosti.
Obletnica.
(Staje pri Igu.)
V nedeljo sta v krogu svoje družinice obhajala 40letnico poroke vsem priljubljena Bobnar Franc, vodovodni monter in njegova soproga Uršula roj. Marinko, sestra pok. dr. Josipa Marinka, gimnazijskega profesorja. Kljub težavam in letom sta še oba čila in delavna. Zato jima iz srca kličemo: Bog vaju ohrani še mnogo let!
Gasilci.
(Dolenja vas pri Cerknici.)
Naše gasilno društvo si je po trudapolnem zbiranju prispevkov nabavilo novo motorno briz-galno. Društvo je zbiralo prispevke doma in v Ameriki. Največji uspeh je imel g. Franc Obreza v Ameriki. Nabral je 6500 Din, za kar mu bodo Dolenjci vedno hvaležni. Ker pa nova motorka še ni plačana, priredi gasilno društvo za kritje dolga veliko vrtno veselico. Veselica se vrši 7. septembra v gostilni g. S. Tratnika ob 3. Novost bo vaja z novo motorko z alarmom. Pri veselici sodeluje godba cerkniškega gasilnega društva. Ljubitelji naravnih krasot si lahko ogledajo tudi slavno Cerk-' niško jezero, ki' je zopet polno vode. Z ozirom na dobrodelni namen, se občinstvo vljudno vabi na prireditev.
knjižnica društva »Kamnik.-.
(Kamnik)
Naša društvena knjižnica je premalo poznana in obiskana, kakor se je pokazalo na občnem zboru društva »Kamnik« v Kamniku dne 20. avgusta t. 1. Člani, pridite, berite lepe knjige in revije v prostorih društvene knjižnice; knjige morete vzeti tudi na dom! Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 10—12. Vezani novejši letniki »Časa«, »Dom in Sveta*, »Mladike«, »Mentorja« bodo pač zadovoljili vsakogar! Dijaki, posezite po Jurčiču, Stritarju, Finžgarju in Cankarju! — Vsi prijatelji lepe knjige iskreno vabljeni. — Odbor.
Gasilska slavnost.
(Dobrova pri Ljubljani.)
9. septembra praznuje naše gasilno društvo blagoslovitev nove brizgalne. Brizgalna, ki je kombinirana na motorni in ročni pogon, se je pri prvi preizkušnji izkazala kot prvovrstna. Društvo se je z vso vnemo oprijelo dela, da se slavnost izvrši, kar mogoče najlepše. Naša dekleta se bodo oblekla v lepe narodne noše ter nastopile v sprevodu. Upamo, da tudi fantje ne zaostanejo ter otvorijo sprevod s konjenico v narodnih nošah. Zalo prihitite, prijatelji gasilcev, na Dobrovo, da bomo ta dan skupno pokazali, da znamo ceniti gasilno društvo tudi ob taki proslavi in ne samo pri požarih, Vam pa, gasilci, kličemo: Le tako naprej po poti, katero ste začrtali in želi boste uspeh za uspehom!
Mekinje.
(Razno.)
Smrt je pri nas zadnji čas krepko zasuivila; lekom enega tedna je pobrala kar tri: Katarino Jan (p. d. Guščevo), ki si je pridobila mnogo zaslug pri zidanju lurške kapele v Godiču; Mihaela Golob (p. d. Blažka), odločnega katoliškega moža, člana apostolstva mož; in Minko Koritnik, članico dekl. Marijine družbe, ki je sicer nagloma umrla, a je smrt ni našla nepripravljene. — Marijina družba za žene je 2. avgusta imela romarski izlet na Hakovnik. — Na Mali šmaren popoldne ob pol treh ob priliki cerkvenega shoda bo opisoval govornik svoje letošnje romanje v Lurd. Vabljeni vsi častilci Brezmadeženel
Božja pot.
(Krfko'cb Savi.)
Na božjo pot k sv. Rozaliji je prišlo že zadnjo nedeljo precej romarjev Hrvatov in Štajercev. Zal, da ni bilo službe božje, V ljubljanski škofiji praznujemo namreč Angelsko nedeljo šele prvo v 1
Okrajna Kmetska Zveza za kriki okraj ima v nedeljo dne 14. septembra ob 3 popoldne v društveni dvorani v K o -s t a n j e v i c i izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Izprememba pravil. 2. Slučajnosti. Pride tudi govornik iz Ljubljane. Člani Kmetske Zveze, kmetski možje in lantje, pridite in z obilno udeležbo pokažite svojo stanovsko zavednost. — —m—i amum——m^mmm septembru; zato je v nedeljo 7. septembra običajni romarski siiod pri sv. Rozaliji in sicer na predvečer (to je v soboto zvečer) pridiga, litanije in
frilika za spoved. V nedeljo zjutraj pred «v. ma-o obhajanje, ob G sv. maša s pridigo, ob 10 slovesna služba bflžja.
Shod.
(Primskovo.)
Na Mali Šmaren bo v naši božjepotni cerkvi običajen romarski shod. Častilci Marijini od blizu in daleč so vljudno vabljeni! Pri nas imamo lepo delujoče apostolstvo mož in fantov. Vabimo tudi druge, da se nam pridružijo.
Vol je isginil.
(Mirna.)
Vol je bil ukraden ponoči iz hleva posestniku J. P.. Vola je tat zjutraj v bližnji občini prodal za 4000 Din. Imel je ponarejene potne liste. Po prodaji se je tat odpeljal proti Litiji. Orožnlštvo v Trebnjem je bilo tako] o tavini obveščeno, in res se jim je posrečilo, dn so ga še istega dne prijeli v Litiji. Zapravil je 200 Din, drugi denar pa je imel še pri sebi.
V spomin možu poštenjaku.
(Mirna.)
Položili smo k večnemu počitku g. Antona Šiilarja, jjosestnika 11.1 Mirni Kakor je bilo lepo njegovo življenje, tako je bil lep njegov pogreb. Na njegovi zadnji poti ga je spremila velika množica ljudstva v spremstvu štirih duhovnikov in domače požarne brambe. Ob odprtem grobu se je od pogojnega poslovil, g. Ncubauer, župnik izpod Gabra, mirenški rojak. Pokojni je bil- mož katoličan ne samo po imenu ampak tudi po življenju. Njegova lii?a je bila zatočišče revežev, v kateri je našlo zavetje in uteho mnogo starih in revnih ljudi. Bolezen, ki ga je mučila zadnja leta, je prenašal z vso potrpežljivostjo in vdan v božjo voljo ter kljub njej dosegel častitljivo starost 81 let. Počivaj v miru blagi mož in Bog ti bodi obilen plačnik za vse dobro, ostalim pa globoko sožalje. — Pes je obgrizel go. P. tako močno, da so jo morali odpeljati v bolnišnico.
Razno.
(št. Jernej na Dolenjskem.)
Toča nam je na praznik Vnebovzetja po njivah in vinogradih naredila precej škode. Zgodnja ajda je ponekod skoraj vsa uničena. Sreča v nesreči je ta, da niso bila vsa polja po toči prizadeta. Vinograde po Tolstem vrhu je letos pa kar dvakrat toča dosegla. Ponekod je do polovice pridelka uničenega. — Gospodinjska šola prične s 16. septembrom petmesečni tečaj. Prijaviti se je treba pri vodstvu šole do 15. septembra. Sprejmejo se tudi gojenke iz drugih župnij. '— Dvorazredno šolo bodo zidali na gor. Vrhpolju. Prostor je že več let kupljen. Za zidavo nove šole v št. Jerneju pa menda še ni prišlo do sporazuma, kateri prostor bi bil bolj prikladen in bolj po ceni, ker je komisija odobrila več prostorov za primerne.
Nekaj novic.
(Bučka)
Imamo nebroj novic — razveseljivih, neprijetnih in tudi žalostnih — pa od vsega sjx)ročamo le par stvari: V preteklem poletju smo izvršili precej popravil okrog naše iarne cerkve. Sezidali smo lično pokopališko ograjo, ki nas je mnogo stala, preuredili nadarbinska poslopja in pripravili v njih primerno sobo za društvene sestanke. V bližnjih dneh pričnemo tudi s popolnim presnaženjem žup-ne cerkve. Za omenjena dela smo poleg drugega žrtvovali doslej nad 100 voz kamenja, nad 60 voženj vode iz skoraj pol ure oddaljenega potoka, nad 40 »fur« strešne in zidne opeke. — Letina bo srednje dobra, sadja bo samo »za pokušnjo«. Vinskemu pridelku je pri nas toča prizanesla, toda mnogi se že boje, če ga bodo mogli spraviti v denar. Jmajo
še precej lanske kapljice v zalogah. — Izza 25. avgusta imamo naznaniti dva slučaja hitre, nagi« smrti. Oa. Cecilija Zalar je umrla, zadeta od kapi: nadebudni mladenič Alojzij Peierlin, sin premoi. nega kmetskega posestnika pa je bil zadet od puškinega strela. Ponoči je šel fant naproti svoji materi, ki je morala v sosedno vas, kjer se je zakasnila. Ko je prišel od doma na vaške njive, prileti krogla in mu v hipu prevrta prsi ravno skozi srce. Drugo jutro so ga našli mrtvega v mlaki strnjene krvi. Osumljenega zločinca so orožniki že aretirali in sodišče oo razpravljalo o nečuvenem zločinu. Dogodek je zbudil med ljudmi dokaj zgražanja. ker je bil rajni vedno fant odkritega značaja, dostojen, ubogljiv in pošten. Žalujočim starišem sožalje, pokojniku pa bodi sodba božja milostljiv«.
Turisti, pridite I (Vrhft pri Krki.)
Sredi prijaznih košenic vrhu gore sv. Duha, uro hoda od Višnje gore aH od Stične stoji cerkev sv. Duha. V cerkvi renovira tri starinske oltarje znani podobar Franc Vodnik iz Novega mesta. Nenavadna priložnost se nudi vsem pravim prijateljem naše lepe dolenjske strani, našega svežega zraka in krasnega razgleda v nedeljo dne 14. t. m., ko priredi Prostovoljno gasilno drušlvo Vrhž pri cerkvici sv. Duha veselico z godbo. Ob 1 bodo pete litanije, po tem blagoslovitev nove motorne brizgalne. Po blagoslovitvi pa se začne veselje ob godbi na pihala in ob pogrnjenih mi« zah. — Tuisti, ne zamudite prilike.
Naše gospodarstvo.
(Primskovo pri Kranju.)
Tudi pri nas napredujemo. V leku so dela za napeljavo elektrike iz deželne elektrarne Za-vršnice, katera nam bo zasvetila koncem meseca. S tem bo izpolnjena naša stara želja. — Letošnjo spomlad smo ustanovili kmetijsko strojno zadrugo. Skupno z gasilnim društvom si gradimo dom, kateri bo v čast in ponos vasi. Ustanovitelj in načelnik zadruge je Ivan Lokar. Zadruga ima mla-tilnico na poravnano slamo, slamoreznico in eirku- , larko. Vse te stroje je zadruga naročila iz tovarne Vihterle Kovarilt. Posebno mlatilnicfta deluje v splošno zadovoljnost, ker gre iz nje vsa slama poravnana. — Letina je pri nas bolj srednja. Sedaj zopet pritiska suša, kar bo škodovalo posebno ajdi.
Belokranjski kotiček.
Vas Doljani v Žumberku pogorela.
V noči od četrtka 28. avg. na petek je v bližnjem Žumberku ogenj močno požgal vas Doljani pri Sveti Nedelji, dve uri od Metlike.
Bila je to precejšnja vas, ki je štela 36 hišnih številk, povečini lesena in s slamo krila.
Ogenj je nastal malo pred polnočjo in ni ugotovljeno, kako. Ljudje so po večini že prav trdo spali in zato je bil strah še večji, ko so sredi plamenov se zbudili in je bila zmedenost šc bolj nevarna, ker je le malokdo imel glavo na pravem Koncu. Tako je ogenj nebrzdano grabil naprej vse do jutra. V bližini ni nobene požarne brambe, iz dalje pa se ni dalo ugotoviti, kje pravzaprav gori, ker je vas pomaknjena po neki dolini daleč gori proti Gorjancem, šele zjutraj je prišel v Metliko
glas, da gori v Doljanih, nakar so hiteli gasit, igenj je uničil v celoti 37 poslopij. Zgorelo je 8 hiš, več |x>dov, hlevov, svinjakov, kašč in drugih poslopij. Zelo veliko je zgorelo perutnine in 4 prašiči. Manjše poškodbe so dobili tudi nekateri ljudje pri gašenju. Ogenj je prizadejal občutno škodo 15 gospodarjem. — Mnogim je zgorelo prav vse, tudi oprava in živež. Škoda se ceni na 750.000 Din.
Trifarsko žegnanje
To smo vam jedli in pili, pili, da je človeka strah. 111 jancev je bilo pečenih in ]x>jedenih, zunaj na planem in 4 mastni prašiči so nam bili komaj za malo južino, pa ob 2 popoldne že nisi od vsega lega mogel najti drugega kot kako kost. Toda to je le oni del, ki je bil pečen in pojeden pod božjo streho — toda kdo naj prešteje ono, kar je bdo mesa in pečenke razprodane v štirih gostilnah, kuhinjah in koliko je bilo kurjih smrti tam na okrog. Ce se je popilo 36 hI vina in do 60 sodčkov piva. je že moralo biti nekaj podlage. Pa ne mislite, da smo vse to pogoltnili Mctličanil To je praznik vse
Bele krajine in za 7000 ljudi pa ta številka ni več tako grozna.
Sestanek zadružnikov vinarske zadruge v Metliki.
Letošnjo jesen prične vinarska zadruga v Metliki delovati. Treba pa je, da se vsi interesenti, milružniki in tisti, ki bi radi še pristopili, zberemo pred trgatvijo, da se pomenimo o tem, kako naj se poslovanje vrši. Treba je, da se vse uredi sporazumno, zato so V8i prizadeti povabljeni, da pridejo v ponedeljek dne 8. septembra, ua Malo mašo po osnii maši v društveno dvorano, kjer se bomo o tem, koliko bo kdo dal, kaj in kako se bo dovajalo in kako plačevalo in še marsikaj drugega bo prišlo na vin to.
Duhovniške spremembe. Podzemelj je po osmih letih vnetega delovanja zapustil g. župnik Remigij Jereb. Odšel je v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel Belokranjcem dobro znani g. Andrej lic, ki je doslej služboval v Leskovcu. V Leskovec pa odide iz Podzemlja g. kaplan Kari Papež, ki je po enoletnem bivanju med nami znal pridobiti zlasti srca naše mladine tako, da ga bomo težko pogrešali,
+ Kmet in sin dijak. Kmeta je skrbelo, če je fant napravil izpit. Ker ni bilo nobenega glasu od nikoder, je brzojavil sinu: »Ali si zdelal?« — Za odgovor je plačal vnaprej in ga Se tisti dan dobil, namreč: »Zdelalo me je!«
+ Katedrska učenost. — Profesor: Kako pada temperatura vode v veliki globini, se najlažje prepričate, da vtaknete eno roko v 1 m globoko, drugo pa v 10 m globoko vodo.
+ Odvetnikov sin. Katehet razlaga nauk o nebesih in ga zaključi z besedami: »Kdor torej dobro dela, pride v nebesa. Stanko, kaj se pa zgodi s takim človekom, ki dela slabo?« — »Takega pa moj oče zagovarja«, se odreže odvetnikov sinček.
Radio.
Vsak dan: 12.30 Gramofonske plošče — 13.00 Napoved časa - 13.30 Dnevne vesti - 22.00 Poro-VMpov,ed ,za nasletlnji dan. - Četrtek, 4. sept.: Sprehod po šuinarski razstavi (lesno-industr. oddelek) - 18.30 Koncert Radio-orkestra — 19.30 Otroška ura - 20.00 Plošče - 20.30 Jugoslovanski večer: Pevski kvartet »Glasbene Matice«. — Petek, 5. septembra: 12.00 Sprehod po šumarski razstavi (lesno-industr. oddelek) — 18.30 Koncert Radio-orkestra — 19.30 Gospodinjska ura — 20.00 Orgelski koncert Matija Tomca — 21.00 Pevski kvartet »Ljubljane«. — Sobota, 6. septembra: 18.30 Koncert Radio-orkestra — 19.30 Tedenski pregled — 20.00 Prenos iz Eelgrada — 22.15 Prenos iz Bleda. — Nedelja, 7. septembra: 9.30 Prenos cerkvene Glasbe 10.00 versko predavanje — 10.20 O sadjarstvu — 11.00 Promenadni koncert Krekovega prosv. društva iz Jesenic (prenos) — 15.00 Plošče — 15.30 O kitajski kulturi — 16.00 Ctivo iz Murnikovih spisov — 10.30 Napoleonov samovar (veseloigra) — 17.00 Pevski oktet iz Krške vasi — 20.C0 Prenos misijonske akademije iz unionske dvorane — 22.15 Prenos iz Bleda. — Ponedeljek, 8. septembra: 11.00 Koncert Radio-orkestra — 15.00 Na razvalinah antičnega btiddhiškega mesta — 15.30 Plošče — 16.00 Humoristično čtivo — 16.30 Valčkova ura, izvaja Radio-orkester — 20.00 Rezervirano za mednarodni prenos. — Torek, 9. septembra: 13.30 Koncert Radio-orkestra — 19.30 Predavanje — 20.00 Prenos iz Zagreba - 22.15 Radio-orkester. — Sreda, 10. septembra: 18.30 Koncert Radio-orkestra — 19.30 Tavčarjevi zbrani spisi — 20.00 Samospeve poje ga. škvarča Antonija — 21.00 Radio-orkester.
ISranilEtica m Jescialcah
v župnišču najvarnejše hrani
Vaš denar
Uraduje vsak delavnik od 8,—12. in 14.—17., v nedeljo od 15.—17, ur«.
J. V.:
Novi kazenski zakon.
(Nadaljevanje.)
Denarna kazen. Zelo pogosta kazen je denarna kazen, bodisi kot glavna, bodisi kot stranska kazen. Obstoja v tem, da mora obsojenec v določenem roku plačati sodišču določeno vsoto denarja, na kolikršno vsoto ga obsodi sodišče. Najmanjša denarna kazen sme znašati 25 Din.
Denarna kazen se mora vedno odmer« jati z ozirom na življenjske razmere storilca, ki vplivajo na njegovo plačilno zmožnost. Bogati in revni storilec se torej ne obsodita za enako kaznivo dejanje na enako višino denarne kazni, temveč se obsodi bogati na višji, revni na nižji znesek, kar je edino pravično. More se tedaj dogoditi, da bo za neko žalitev, katero sta z enako krivdo učinila skupno bogati in revni storilec, obsojen prvi na plačilo 5000 Din, drugi pa na 500 Din kazni. Kazen mora zadeti oba enako.
Za plačilo denarne kazni sodišče že v sodbi odredi plačilni rok, ki ne sme biti krajši od 14 dni niti daljši od 3 mesecev; ta rok velja od dne, ko postane sodba pravomočna (t. j. ko je potekla obsodba na denarno kazen od zadnje najvišje inštance). Ta rok pa more sodišče na prošnjo tudi podaljšati do enega leta; poleg tega mu sme sodišče dovoliti plačevanje v obrokih; siromašnemu obsojencu sme dovoliti, da kazen odsluži v korist fonda, v katerega se sicer stekajo denarne kazni, če je kaj takih poslov ali tudi
27
RAZNO
Švedskega kralja Friderika so na njegovem potovanju v neki vasi izredno slavnostno sprejeli. Župnik ga je na čelu va-ščanov pozdravil s pesmijo, ki jo je sam zložil. Kralja je presenetil lepi sprejem, poleg tega mu le ugajala pesem in rekel je: Bis!« (še enkrat). Pesnik je ponovil nagovor in kralj mu je podaril 50 cekinov. Župnik se je poklonil spoštljivo in obenem posnemal kralja rekoč: »Bis!« — Frideriku je bil ta dogodek (»ko po godu, da mu je res izdvojil darilo.
Zagovoril se je: »Le to se mi čudno zdi, da morete prodajati blago tako poceni! Saj morate imeti pri tem zgubo!« — »Nič ie zgubim! Saj bi bilo še potem nekaj dobička, £e bi blago celo plačal!«
Gandhi in Radecki. — Znano je, da je Gar.dhi-ieva vstaja v Indiji pričela z bojkotom soli. Vsak n['i si sam zajame soli ob morski obali in naj ne Plača davka. Podoben način borbe proti gospd-uarjein dežele dežele so
Hector MaJot:
Brez dom®»
Roman.
»In kako mislite, da bo mogla naša ljuLa strežnica Dclce s svojo zgovornostjo in nežnostjo pripraviti našega bolnika do tega, da si bo dal pometati in osnažiti svoj želodec, če bo nosila na nesu to, kar Ji nalaga presiavno oko postave. Obračam se na slavno poslušalstvo in prosim vljudno za njegovo mnenje.«
Pozvana slavna gospoda sicer ni naravnost odgovorila, toda njen smeh je bil dovolj .jasen; pritrjevala je Vitalisu in zasmehovala stražnika. Predvsem pa so se ljudje zabavali nad Joli-Coeurjevimi spa-kami, ki se je bil postavil za »slavnega predstavitelja oblasti «, mu za hrbtom kazal osle, reke prekrižal kot cn ter z eno roko v boku metal glavo nazaj z jako zabavnimi kretnjami in spakami.
Razdražen od Vitalisovega govora in ogorčen vsled smeha poslušalcev se je strražnik, ki ni bil videti pcstrežljiv človek, nenadoma obrnil nazaj.
Tedaj je zagledal opico, ki je z roko v boku ponosno in bahaško stala za njim. Nekaj trenutkov sta si človek in žival nepremično gledala v lice v pričako: vanju, kdo izmed obeh bo prej povesil oči.
Šele grohot, ki je glasno zahrumel in kar ni mogel nehati, je končal ta prizor.	v
»Če jutri Vaši psi ne bodo imeli nagobčnikov,« je zavpil stražnik in nam zagrozil s pestjo, »Vam rečem le to, da Vas spravim pred sodišč©.«
»Na svidenje jutri,« je rekel Vitalis, sna svidenje I«
In medtem ko je stražnik odšel i. dolgimi koraki, je Vitalis esta! spoštljivo sklonjen v dve gube. Nato se je predstava nadaljevala.
Mislil sem, da bo moj gospodar šel kupit nagobčnike za pse, toda tega ni storil, in tudi ves večer je minil, ne da bi spregovoril besedice o svojem prepiru s stražnikom.
Tedaj sem se opogumil in sem sam začel o tem govoriti.
»Če nočete, da bo jutri Capi med predstavo zlomil nagobčnik, menim, da bi bilo dobro, če ga nanj že vnaprej privadimo. Ped nadzorstvom se mu bo mogoče nekoliko privadil.
»Kaj misliš, da jim bom res dal železno ogrodje?«
»Pri moji veri, zdi se mi, da je stražnik ves pri volji, vam nagajati.«
»Ti si s kmetov doma in vidi se, da kot kmet izgubljaš pegum pred stražniki in žandarji. Toda le miren bodi! Bcm že jutri tako obrnil, da mi stražnik ne bo mogel naprtiti pravde in da vendar moji učenci ne bedo preveč trpeli. Z druge strani pa bom uredil tako, da se bo tudi javnost nekoliko zabavala. Ta stražnik nam bo še moral pomagati k nenavadno velikemu dobičku in bo moral igrati smešno vlogo v prizoru, ki ga pripravljam. To bo mala sprememba v našem sporedu, pri kateri se bomo tudi sami smejali. Zato bo šel jutri čisto sam z Joli-Coeurjem na naš prostor; tam boš napel vrvi in igral boš nekaj komadov na harfi. Ko boš imel dovolj poslušalstva krog sebe in ko bo stražnik že pričel, tedaj bom na: stopil jaz s psi. In tedaj se bo začela burka.«
Nič kaj rad ne bi šel sam na tak način začenjat igre, toda poznal sem svojega gospodarja in sem vedel, da se mu ne smem upreti. Vedel sem tudi to, da v danih okoliščinah ne bom m<%el pregovoriti
0'
tako, da nekaj plača, nekaj odsluži. Če obsojenec v določenem (tudi podaljšanem) roku ne plača kazni, pride do prisilne izvršbe (rubljenja etc.). Ce se tudi tako ne da doseči izplačilo, pride do izvršitve nadomestila za denarno kazen, ki obstoji v tem, da mora obsojenec odslužiti zapor. V sodbi se mora namreč vedno izreči za slučaj nemožnosti plačila nadomestna kazen zapora, ki pa pri zločjnstvih ne sme presegati enega leta, pri prestopkih pa ne 6 mesecev zapora. Če je obsojenec plačal le en del denarne kazni, ostali del pa se mu niti prisilnim potom ne more iztirjati, mora obsojenec mesto ostanka neplačane denarne kazni prestati kazen zapora, ki se odredi primerno ostanku neplačane denarne kazni. Isto velja za slučaj, da z delom odsluži le del kazni. Če pa je obsojenec v zaporu, ker ni mogel plačati denarne kazni, pa jo plača sedaj (ker je n. pr. postal dedič), se lahko takoj reši zapora. Pri tem se odbije toliko, kolikor ustreza že prestanemu zaporu. Če pa je obsojenec umrl, preden je plačal denarno kazen, se ta kazen ne izvrši (odpade).
Poleg označbe denarne kazni pozna naš zakon še takozvano dodatno denarno kazen. Določa namreč: če kdo iz koristoljubja stori kaznivo dejanje, za katero zagroža zakon kazen robije ali strogega, zapora, ga sme sodišče poleg robije ali strogega zapora obsoditi še na denarno kazen do 25.000 Din (to je najvišja mera), v kolikor zakon pri posameznih kaznivih dejanjih ne določa drugače. Dejanja iz koristoljubja so tista, pri katerih si hoče storilec pridobiti gmoten dobiček
oziroma korist, bodisi zase ali za drugega. Torej dejanja, ki izvirajo iz nečastnih nagibov. Za slučaj, da bi storilec ne mogel plačati te dodatne kazni, se izreče pro-stostna kazen ali robija ali strogi zapor, na katero od teh kazni je sicer obsojen storilec. Vendar pa ta nadomestna pro-stostna kazen ne sme presegati sama po sebi 1 leta robije ali strogega zapora in z glavno kaznijo vred ne 20 let robije ali pet let strogega zapora.
Po določbi starega kazenskega zakona so se denarne kazni stekale v ubožni sklad občine, iz katere je bil dotični obsojenec. Po novem kazenskem zakonu pa je ta vir občinam usahnil, kajti odslej se stekajo denarne kazni v fond za graditev kazenskih zavodov ter zavodov za oču-vanje.
Izgubljenje častnih pravic, Ostrost težjih kazni (smrtne kazni, kazni robije, zatočenja, strogega zapora) pa ne obstoji samo v prestajanju dotičnih kazni. Za marsikoga so morda še hujše druge kazenske posledice, ki so zvezane z vsako tako kaznijo. Taka posledica je predvsem izguba častnih pravic; to ni samostojna kazen, temveč se more obsoditi nanjo le poleg glavne kazni. Na izgubo častnih pravic se obsodi tisti, ki je obsojen na smrtno kazen, kazen robije, zatočenja ali strogega zapora. Navadni zapor in denarna kazen s takimi posledicami nista zvezana.
(Dalje sledi.)
Vsak kmet mora biti član svoje stanovske organizacije!
Radovan Hrastov:
Sprehodi po tujih krajih.
(Dalje.)
3. Glavno mesto Inomost.
Ob kalni, valoviti, široki Ini smo jo končno navse zgodaj pridrsali v Inomost, glavno mesto Tirolske, katero šteje 72.000 prebivalcev.
Mesto ima krasno lego med gorami, ima znamenito, staro univerzo (vseučilišče), kamor hodijo poslušat in študirat tudi naši fantje, zlasti medi-cinci. V mestu je lep, nov, nekoliko let pred vojsko zgrajen kolodvor, zelo moderno, praktično, okusno zidan, dalje krasen narodni muzej, nekoliko starinskih hiš, ki jih kažejo tujcu, za lep denar seveda, med njimi je ena, ki ima iw.ida zlato streho, potem originalno razglednico (panoramo), postavljeno v zidani zgradbi, pa zelo okusno in prirodno urejeno, končno ilekaj parkov, ki niso kaj prida, pa nazadnje še tramvaj, starinski tramvaj, tak, kot je naš v Ljubljani, počasen, :<«, škripajoč.
Sicer pa je Inomost na glasu kot čedno mesto, ki more in zna privabljati množice tujcev iz vseh strani sveta ob vsakem letnem času. Mesto ima lepe, ugodne vlakovne zveze na vse strani, v notranjost države, proti Beljaka, Solnogradu, Lincu, Dunaju, pa tudi proti Italiji, proti Nemčiji, proti Švici. Mesto je izhodišče za mnoge krasne in zanimive izlete v okolico, v zelene doline, pa takisto v strme gore. V vse kraje prideš ali z železnico, ali s tramvajem, z avtobusom, z vzpenjačo.
Skozi mesto teče Ina, glavna reka dežele. Njen tok je že zdavnaj uravnan v skalnato, solidno zgrajeno brežje; deroča, kot je, bi reka sicer napravila mnogo škode.
Za tujce pripravijo domačini sijajno reklamo, Večje skupine pričakujejo na kolodvoru, jih vozijo z avtobusom po mestu, v bližnjo okolico, vodijo v muzeje,v razglednico, ki je res nekaj posebnega, zgrajena pa je bila tudi le radi tujcev in pa hkratu zato, da dviga domoljubnost Tirolcev, ki je naravnost občudovanja vredna. Ob vsaki priliki, n« vsak korak srečaš dokaz tega domoljubja. Tudi muzej, lepa zgradba na gričku nad mestom, v ze-
gospodarja, naj se odreče šali, katere se je tako veselil. Sklenil sem torej, da ga ubogam.
Drugo jutro sem šel na naš navaden prostor in sem napel vrvi. Komaj sem zaigral prve takte, ko že od vseh strani prihiteli ljudje ter so se nabrali v omejenem prostoru.
V zadnjem času, posebno za našega bivanja v Pau-a, me je moj gospodar učil igranje na harfo in že sem precej dobro igral nekaj komadov, katere me je bil naučil: med drugi napolitansko canzonetto, ki sem jo pel in spremljal na harfi in za katero sem vedno žel priznanje.
Bil sem umetnik že na več strani in sem si skoro domišljal, da so uspehi, ki jih ima naša četa v glavnem zasluga moje nadarjenosti. Vendar sem tistega dne razumel po pravici, da se ljudje niso radi moje canzonette tako drenjali med naše vrvi.
Oni, ki so sinoči bili prisotni pri prizoru s stražnikom, so se bili vrnili in so s seboj še pripeljali prijatelje. V Toulouse-i, kot povsod, stražniki niso baš priljubljeni in zato je bilo vse radovedno, kako si bo pomagal stari Italijan in kako bo porazil svojega sovražnika. Čeprav tedaj Vitalis ni bil rekel drugega kot: >Na svidenje, signor,« so vendar vsi razumeli, da naj to svidenje pomeni naznanilo slavnostne predstave, pri kateri bo mnogo smeha in zabave na račun policaja.
Ker sem bil tedaj sam s Joli-Coeurjem, me je več gledalcev vznemirjeno vprašalo, aili »Italijana« ne bo?
>Takoj pride.«
In nadaljeval sem svojo canzonetto.
Prvi ni prišel moj gospodar, temveč policijski stražnik. Najprej ga je zapazil Joli-Coeur; takoj je uprl roke v bok in vrgel glavo nazaj ter se jel sprehajati okrog mene gori in doli trd, z vzbočenimi prsi in s smešno ošabnostjo.
Občinstvo je zagnalo krohot in ploskalo večkrat zaporedoma.
To je stražnika zbegalo In ošinjal me je s srditimi pogledi.
To je seveda podvojilo veselost publike.
Tudi mene je sililo na smeh, toda nič kaj dobro mi ni bilo pri srcu. Kako se bo vse to izteklo? Če bi bil Vitalin tukaj, tedaj bi bilo dobro in bi on odgovarjal stražniku. Toda bil sem sam in priznati moram, da nisem vedel, kaj naj odgovorim stražniku, če me nagovori.
Stražnikov izraz ni obetal ničesar dobrega, bil je v resnici besen, od jeze ves iz sebe. Hodil je gori in doli pred vrvmi in kadar je prišel mimo mene, me je tako čudno pogledal čez ramo, da sem se bal nesrečnega konca.
Joli - Coeur seveda, ki ni razumel resnega položaja, se je zabaval s stražnikovim vedenjem. Tudi on se je sprehajal ob moji vrvi, le na notranji strani, medtem ko je stražnik hodil odzunaj in kadar je prišel mimo mene, me je preko rame gledal s tako smešnim izrazom, da se je vse glasno krohotalo.
Ker nisem hotel do skrajnosti razjariti stražnika, sem poklical Joli-Coeurja, toda le-ta me nikakor ni maral poslušati, ker ga je ta igra zabavala in nikakor se mi ni hotel pokoriti. Kadar sem ga hotel prijeti, se mi je vselej izmuznil in je v teku nadaljeval svojo promenado.
Ne vem ,kako se je zgodilo, da je stražnik brez-dvomno ves zaslepljen od jeze, mislil, da izzivam opico in je hitro prestopil vrv.
V dveh skokih je bil pri meni in me je tako udaril, da sem kar telebnih na tla.
Ko sem se zopet pobral in spregledal, sem videl med s»boj in stražnikom Vitalisa, ki je prišel od ne vem kod in je trdno držal stražnika za roko.
začeli Italijani I. 1843. Takrat je bila Lombardij« pod Avstrijo. Maršal Ra-dečki, tedanji lombardski podkralj, je hotel napolniti državne blagajne in je ukazal povišati cene tobaku. Obenem je dal nabiti lepake, naj ljudje kar moč dosti kade. Italijanski rodoljubi so pa dali tajno navodilo, naj si noben pošten Italijan ne zapali avstrijske cigarete. Kakor nočejo danes Indijci angleške soli, tako takrat niso hoteli avstrijskih cigaret, hoteč cesarsko kaso prikrajšati. Ker ni šlo drugače, je »oče« Radecki, sam hud fajfar, ukazal, naj pa vojaštvo po ulicah kar moč na debelo kadi. Zato je prišlo do vsakodnevnih jprelepov med kadečim vojaštvom in zdržnimi civilisti. Iz teh malenkostnih pobojev se je razvila velika buna, ki je cesarskega orla izrinila iz Lombar-dije.
Londonski tatovi. Prav močno so tatovi potegnili slavno londonsko policijo pretekli teden. Ob belem dnevu so udrli v veliko modno trgovino, naložili zvrhan tovoren avto blaga, ukradli še eno voščeno lutko, kakršne vidite v izložbah za žensko modo, ter oddrali. Policiia seveda na drugem
leni u, pred velikim spomenikom Andreja Hoferja, jnia samo ta namen. To smo občutili koj, ko smo ^jili v njeni od sobe do sobe: povsod samo po-vdarjanje domačega junaštva, tradicije, ljubezni do rodne zemlje.
Zame je (udi vlem nekaj, kar bi s pridom rabili pri nas. Namreč domovinske ljubezni, ču(a za svoj dom in zemljo, za vse lepote in tradicije. Ko vendar mnogi bežijo z doma brez potrebe, brez sile, samo radi komodnosli, radi čudnih želja, ki na se navadno nikdar in nikoli ne izpolnijo. Pa če že kdo gre na tuje, to še ni hudo; huje je, da jam pozabi dom, vero, vse dobro in lepo sploh. V leni bi morali mi vzgojo poglobili. Tako kot delajo Tirolci pa Bavarci, tako, mislim, nihče na svelu ne znal
S
pile tovarišu v mestu.
Peto pismo. Delač, na Magdalenino 192... VII.
Delač, konec julija 192,, Koder v malem srpanu krt močno izrije zemljo, tam bo dostikrat moral kosec brusiti kosč.
Narodni rek.
Dragi!
Nadejal sem se, da te bo razburilo in vznemirilo moje zadnje pismo. Nič za to. Saj je življenje tako in tako vse polno iz-nenadenj in presenečenj pa se je treba polagoma vsemu privaditi. Življenje gre svojo pot nemoteno naprej, kdor zaostane, bo zmerom zadaj.., Danes pa Ti vendar ne bom pisal tako razburljivih stvari, orisati Ti kanin} samo naše življenje ob košnji, ki je eno najlepših in najveselejših kmetskih del — le da je lepota-in veselje dosti odvisno od solnca ali dežja.
te od Petrova sem vedno po malem ščipljemo in spravljamo mrežo po mreži. Najprej za otavo, zatem pa košenice, tako se pri nas košnja ne pretrga ves julij, včasih pa šega celo notri v avgust; letos bo že tako, ker je močno leto in trava zelena in mlada, pa je ni moč spraviti niti ni sile kositi. Druga leta smo bili že sredi julija vse pospravili (tako predlanskim, ko nam je grozila suša, po Magdaleni ni bilo nobene bilke nikjer!), a letos se vse. vleče in vleče, da ni konca in kraja. Ali po butarah se ne bo nazdignil ni pod ni šuta, dokler ne začnejo cviketati vozovi, ne bo kaj prida.
Minilo je Jakolje in Anino in sedaj bo prišla košnja »za pravo«. Malo smo se odpočili, kdor je imel kaj v žepu, se je tudi kljub vsej mizeriji, ki nam preti, lahko po-veselil in razgnal skrbi, in sedaj gledamo samo, kako bi drug drugega prehiteli. (Da boš vse razumel, Ti povem, da je na Jakolje praznik v banjeloški fari, na Anino pa pri nas.) Vreme je bilo že pred prazniki ko nevesta ob poroki, da je bilo marsikomu žal, zakaj ni podrl že par livad. Pa je bilo tudi po praznikih prav tako, malo bolj bomo pritisnili, pa bo šlo vse z božjo pomočjo.
Pri nas kosimo večinoma sami. Le kjer je družina premajhna in ne zmore tolikega dela ali pa če ni moškega pri hiši, tam najamejo kosce za nekaj dni, da vržejo travo na tla, sami pa potem počasi grabijo in spravljajo. Sicer,pa se vsak sam muči in hiti, da bi si šel za Veliko noč zaslužit še kak dinarček na Vrata, v Loke ali vsaj v Delnice, Kjer sta v hiši dva
kosca, je eden (navadno sin) že odšel v košnjo, oče pa se doma poti in maha kolikor more. Vendar je tako delo vse kaj drugega kakor pa ono ubogih delavcev po rudnikih in tovarnah! Svež zrak, zdravo solnce, vesela, živa božja narava, ki jo uživa kmet — vse to drugače deluje na človeka kakor teman rov s karbitno sve-tiljko, ki ščemi v oči, ali pa prašne tovarne s smrdljivim in nezdravim zrakom, ki ti lega na pljuča ko svinec in te duši in moril Pa še oni glušeči ropot strojev, ki ti pretrese mozeg in ubije živce! A kakšno ti je življenje koscev, zlasti »v košnji« pa tudi pri nas »na žrnadi«! Polenta pa ocvirki, pogača pa kava, sir in kozarec vina I Zviješ si še cigaretelj pa zapoješ in za-ukaš, četudi si utrujen in zbit — in nazadnje Primorke tudi niso tako napačne! Tri sio medvedov, vedno bi si želel takega življenja ali da povem po naše, da smrti bi si hotel tako zapisati. Ljubi moj, to ti je drugače ko v zaduhli jami, dasi ne delamo samo po osem ur na dan!---
Preveč sem se bil razvnel in se skoraj oddaljil od svojega predmeta, da se Ti bo zdelo, kakor da pišem iz Lokev ali s Fužin ali od Sv. Jožefa. Zato se vrnimo nazaj na našo Prigrajo, pod Log in na Hfl-dert. Tam so naše livade, plahte, bi rekel kak gospodar .v Ameriki, ki ima sam več polja ko pri nas deset vasi.
Vse še spi, tudi ptice, ki vstajajo prve, ko se začnejo odpirati skednji in iz njih lezejo kosci. S suknjo čez ramo in s klep-ci za jermenom osovnika stopajo po polju. Hladno je še, solnce spi za hrvaškimi griči in hribčki, v dolini nad Kolpo leži megla
avtu brž za njimi. Naenkrat pade iz prvega avla mlada, lino oblečena ženska in obleži nepremično na cestnem tlaku. Policisti so avto brž ustavili, da bi ponesrečenki, bržkone žrtvi vlomilcev, nudili prvo pomoč. Razočaranje in jeza jih je zgrabila, ko so opazili, da je ženska le —■ ukradena lutka. Medlem so pa tatovi že izginili za prvim oglom.
Človek od jutri. Ameriški antropolog (učenjak, ki se bavi z razvojem človeka) dr. Hardick pravi, kakšen bo človek v bodočnosti: nos bo večji, oči bodo bolj udrle, usla boli majhna, brada večja; črepinja bo večja in bo notri več možgan: glava, ki bo imela obliko hruške, bo čepela na močnem vratu. Las ne bomo imeli, Pač pa bolj junaške brke; ljudje bodo govorili s Piskajočim glasom. Glavne bolezni bodo na želodcu in na živcih. — No, Prav lepi pač ne bodo ti naši potomci. Vse kaže, <la ima (a ameriški učeni™ že danes veliko hru-?ko ua močnem vratu, če le v lej hruški kaj možganov, ni mogoče ugo-
»Prepovedujem Vam tepsti tega otroka,« je za-vpil. Kar ste storili je podlost.
Stražnik je hotel iztrgali roko, toda Vitalis ga je trdo držal.
Nekaj trenutkov sta si moža stala nasproti iz oči v oži.
Stražnik je bil besen od jeze.
Moj gospodar je bil ves vzvišen v svoji plemenitosti. Ponosno je držal svojo krasno glavo obrobljeno od belih las in njegov obraz je seval od ogorčenja in poguma.
Menil sem, da se bo stražnik pred takim izrazom pogreznil v zemljo. Toda to še ni zgodilo. S silno kretnjo je oprostil svojo roko, zgrabil mojega gospodarja za vrat in ga surovo sunil od sebe.
Sunek je bil tako silen, da je Vitalis skoro padel. Toda takoj se je vzravnal, vzdignil desnico in močno udaril stražnika po roki.
Res da je bil moj gospodar močan slarec, toda pač starec. In ker je bil stražnik mlad in pri polni moči, ne bi bil boj med njima dolg.
Toda do boja sploh prišlo ni.
»Kaj hočete?« je vprašal Vitalis.
»V imenu postave pojdete z menoj in na stražnico.«
»Zakaj ste udarili tega otroka?«
»Nobene besed več! Za menoj!
Vitalis mu ni odgovoril, toda obrnil se je k meni
in mi je rekel:	. .„11
»Vrni se v gostilno in tam počakaj s psi. Poslal
Ti bom nadaljna poročila.«
Nič več na mogel reči, ker ga je stražnik potegnil
seboj«	«
Tako seje končala ta predstava, o kateri je moj
gospodar menil, da bo zabavna, ki pa se je tako žalostno končala.
V prvem hipu so psi hoteli iti za gospodarjem, toda ukazal sem jim, naj ostanejo pri meni, in ker so bili vajeni pokorščine, so se takoj vrnili. Tedaj sem zapazil, da so imeli nagobčnike. Toda namesto, da bi imeli gobec pokrit z železnim ogrodjem ali v mreži, so imeli gobce privezane le s svilenim trakom z vozli. Capi, ki je imel belo dlako, je imel rdeč trak. Za Zerbino, ki je bil črn, je bil bel trak, Za Doleco, ki je bila siva, pa moder. To so bili maškeradni nagobčniki, katere je bil dal Vitalis svojim psom za burko, ki jo je hotel izgrati s stražnikom.
Občinstvo se je hitro razgubilo. Le nekaj ljudi je ostalo na svojih prostorih in govorilo o dogodku.
»Prav je iinel starec!«
»Ni imel prav!«
»Zakaj je stražnik udaril otroka, ki ničesar ni zinil in mu ničesar ni storil.«
>Sitna stvar, če bo stražnik ugotovil upor, starec ne bo ušel zaporu.«
Ves žalosten in nemiren sem se vrnil v gostilno.
Zdaj se nisem več prav nič bal Vitalisa. Prav za prav sem se ga bil bal le nekaj ur. Prav kmalu sem se ga oklenil z odkrito vdanostjo, in to prijateljstvo je rastlo od dne do dne. Živela sva isto življenje, vedno sva bila skupaj od jutra do večera in čestokrat tudi od večera do juira, kadar sva delila svoje slamnato ležišče. Prav po očetovsko je skrbel zame. Naučil me je čitanja, petja, pisanja in računstva. Na do.^ih pohodih je vedno porabil čas v to, da me je poučil zdaj v tem, zdaj v onem kot so mu ravno pouk nanesle okoliščine ali slučaj. Ob hudem mrazu je delil z menoj odeje, v hudi vročini pa mi je vedno pomagal nositi tudi moj delež prtljage. Pri mizi, ali
A1
kot bi jo nalil > kipečim mlekom. Na ko-šenici vsak odloži suknjo in klepce, ozre se še enkrat na budeče se nebo in pozdravi dan: »Bože, pomozi, Majka boža! Daj nam Bog lep, srečen dan, zdrav, vesel i miran!« (Ta pozdrav, prav za prav lepa in značilna molitev pred delom, meni nedopovedljivo ugaja, zato sem Ti ga tudi zapisal. Ali ne bi bilo dobro, ko bi se iz vseh slovenskih krajev zbrale take in podobne prave narodne molitvice!?) Nabrusi koso in trava se zamaje ... S-š-Š-šik! Š-š-š-šik! Š-š-š-šik! pali kosa, rosne glavice padajo, umirajo ... Tako je življenje, tudi človeško — v najlepšem jutru moraš zapustiti svet! A kosec ne misli na to, veseli se lepega dneva in radostno maha s koso kot bi imel pe-resnik v rokah.	lDalie)
Nove knjsge in skladbe.
Vinko Vodopivec: Requiem za en glas in orgle in Maša v čast sv. Mali Tereziki je dvaje novih del znanega in priljubljenega skladatelja. Prvo bodo g. organisti, drugo pa njihovi zbori z uspehom uporabljali. Kot vse Vodopivčeve skladbe sla tudi imenovani dve, zlasti maša, polni priprosiosti, ljubkosti in domačnosti. In to je tisto, kar je Vodopivčeve skladbe tako prikupilo ljudem, da so povsod, kjer so jih peli, kinalu ponarodele. Na pevce tie stavi prevelikih zahtev. In to je prav. Naši podeželski zbori bodo imeli veliko več koristi, ako bodo lepo zapeli lahko domačo skladbo, kakor pa da si lomijo zobe nad deli tujih mojstrov, ki jim niso kos. In poslušalci jim bodo tudi hvaležni. Oba skladbi se lahko naročita v Gorici, katoliška knjigarna. Vsak stane Lin 7.—, glasovi za mašo pa Lir 1.60. — loplo priporočamo!
Kaj j» na svciu najdražje? — To ni nikaka uganka, kajti en sam odgovor je mo^cč: zdravje. Več kot za hrar.o izdajo ljudje denarja za to, da si ohranijo ali popravijo zdravje. A z denarjem si se nisi zdravja pridobil ne ohranil: izdajaš ga na eni 6trani za zdravila, na drugi pa lahkomiselno zapravljaš zdravje — ker je najprej polrebno vedeti, kako si zdravje ohraniš, preden moreš vedeti, kako ga zapravljati ne smeš. Nešteto je knjig, ki vsebujejo nasvete za zdravje. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala pod naslovom Zel in plevel s!o-tar naravnega zdravilstva, ki ga je sestavit F. Magister. Evo, kar more knjiga človeku v takili siva-reh pomagati, vse je zabeleženo in tolmačeno v nji. Kar pa je poglavitno: pisatelj računa z življenjem preprosto kakor je v resnici, zato ima njegova knjiga prednost splošne porabnosti. Ne le zato, da si prihraniš mnogo nepotrebnih stroškov, ampak zlasti zato, da imaš stalnega, poljudnega in zares uporabnega svetovalca pri roki, si brez odloga naroči Magistrovo knjigo Zel in plevel, ki obsega skoraj 300 strani ter ima posebno prilogo 8 večbarvnih tabel predstavljajočih zelišča. Broširanemu izvodu je cena 60 Din, v celo platno vezanemu pa 75 Din.
Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k »Državoznanstvu«. To obsega pregled nove državne organizacije in novih zakonskih predpisov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skupno z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo dopolnilo 12 Din (brez poštnine). Priporočamo v nakup!
7. in 8. septembra se bo vršila
velika veselica
pri jami župana Permeta na Taboru, kjer boste ob zvokih godbe ogledali krasoto kapnikov ter segli po bogatem srečolovu. Za dobro pijačo in jedila preskrbljeno. Izstopna postaja Grosuplje. — Dne 7, septembra bo ob 10 sveta maša na Taboru.
+ Med žeparji. To je pa že od sile! Tovariš mi je sunil uro. — Je bila dragocena? — Dragocena baš ni bila, pač pa je bila drag spomin, kajti ukradel jo je še moj pokojni oče.
8»
Čudež in svetniki
v sedanjih dneh.
Mnogi — celo nepoučeni katoličani — mislijo, da so svetniki živeli in da so se čudeži godili samo v prvih časih krščanstva. Nasprotno pa je resnica, da se v novejši in zlasti še v najnovejši dobi v isti meri, v kateri se množi na eni strani nrav-na izkvarjenost in odtujenost Bogu, množi tudi število ljudi, ki se odlikujejo na izreden način v nadnaravni svetosti, torej število svetnikov, pa tudi število neizpodbitno izpričanih čudežev.
Pomislimo le na osebe našega stoletja 1900—1930), katerih proces, da se proglasijo blaženim, je že v teku. To so papež Pij X., ljubezniva Gemma G a 1 g a n i, frančiškan Valentin P a g a y , vrhovni predstojnik salezijanccv Mihael R u a, mučenec Leo H e i n r i c h s , spoznava-lec Ecehiel Moreno, čudodelnik Jordan M a i, škotska deklica-delavka Marjeta Sinclair, železniški uradnik iz Tu-rina Pavel Pij P e r a z z o , škof Slomšek, vsetičiliški profesor Cotardo F e r -rini. Pa to še niso vsi, vendar zadosti, da izpričujejo, da je katoliška Cerkev tudi v sedanjih dneh podobna zclenici, ki jo namaka milost božja, da more tudi sredi modernih pustinj duhovnega življenja obuditi svetnikov.
Podobno je tudi s čudeži v sedanjih dneh. Vsi štirje evangelisti poročajo sku-kaj le 45 slučajev Kristusovih; drugih — ogromno število — niso — po izjavi sv. Janeza ev. — zapisali. Danes pa je javno znano in priznano dvoje zbirališč čudežev, kamor ima vsakdo — bodisi katoličan ali nekatoličan — svoj pristop, da se prepriča o verjetnosti čudežev. To je Sv e t a rimska kongregacija obredov, ki zbira čudeže onih, ki naj bi bili proglašeni blaženim in svetnikom, in Urad za zdravniško preiskvo čudežev Naše Gospe Lurške. Samo v tem uradu so zaznamovali tekom 70 let 19. in 20. stoletja 17.000 čudežnih dogodkov, ki so vsi javno priznani, povprečno torej vsako leto 243, dočim sveti evangelij zaznamuje za dobo celih treh let le 45 čudežev.
Pa tudi o tistem, ki naj bo priglašen blaženim ali svetnikom, zahteva cerkveni zakonik vselej gotovo število neizpodbitno dokazanih čudežev, in sicer, da za tistega, ki bo blaženim proglašen 2, 3, 4 čudeže prvega razreda (can. 2117) in za blaženega, ki bo proglašen svetnikom, nadaljnja dva ali tri neizpodbitno potrjene čudeže (can. 2138). Nihče naj tudi ne trdi, da so zbiranje in preiskave teh čudežev površne, o čemer prihodnjič v Domoljubu.
pozobi
Redni pouk v krojnem risanju in prlkrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja za izdelovanje damskih oblek: Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, in. nad. Uspeh zajamčen. Dobijo se kroji po meri.
Vprašanje. Micka; »Mama, ali smem papigo, ki si jo včerai kupila, tudi tikati?«
Cerkev nI karikatura.
(Kratka povest iz dunajskega življenja.)
I.
Krvavordeči lepaki v dunajskem de-lavskem okraju so bili naznanjali novo zabavno prireditev z naslovom »Cerkev v karikaturi« (smešni sliki). Velika dvorana je bila na večer polna zapeljanega občin-stva, ki je hrupno pritrjevalo govorniku, saj je na razne podle načine smešil ve-i in Cerkev. Zasmehovanje se je po ko... čanem javnem skupnem sramotenju nadaljevalo pri žganju po raznih beznicah,.,
II.
Kmalu po polnoči... Mlad kaplan se zbudi iz spanja, se hitro obleče in odhiti po stopnjicah, da otvori vrata nekomu, ki ga kliče pozno v noč ...
Na pragu čaka tresoč se in jokajoč mala Anica, učenka njegovega razreda, ki pogosto prejema sv. obhajilo. Solze ji hočejo utopiti glas, ko zaprosi: »Prečastiti, idite hitro, oče umira!« Brez pomisleka gre mladi duhovnik v deklico v sosednjo cerkev, vzame iz tabernaklja Najsvetejše. Hitro sta prešla bližnje ulice in duhovnik vpraša deklico, kaj se je zgodilo. Deklica začne pripovedovati:
»Oče je bil zvečer pri predavanju, kjer so grdo govorili o naši veri... V točilnici je pozneje nastal prepir zaradi neke ženske. Očeta, ki je imel to žensko raje kot mojo mamo, so zaklali. Štirje možje so ga prinesli domov, vsega krvavega in hropečega. Ko je zdravnik izjavil, da je vsaka pomoč zaman, sem pohitela k vam, gospod katehet, da bi se oče še lahko spovedal, in da ne bi bil vekomaj pogubljen...«
Par trenutkov je obstal kaplan kakoi okamenel, nato pa je Odrešenika še topleje privil k svojemu srcu in s par ljubkimi besedami poizkušal potolažiti ubogo deklico.
Pred stanovanjsko vojašnico mestne občine ... »Tega ne dobite več, prepozni ste,« zasmehljivo ogovarja hišnik. Duhovnik pa se ne zmeni. S podvojeno hitrostjo brzi po stopnjicah v tretje nadstropje. 2e čuje glasno ihtenje. Duhovnik vstopi, Anica ga pelje k očetovi postelji in takoj zapusti sobo. Sama sta: umirajoči svobodo-mislec in večno živi Bog v podobi kruha na duhovnikovem srcu ,.,
Služabnik božji se nagne k težko ranjenemu in ga prosi, naj zaradi svoje duše vse obžaluje in naj opravi sv. spoved. Mila in dobrohotna je beseda duhovnikova. In glej! Počasi okrene ubogi, doslej zaslepljeni mož glavo k božjemu namestniku in ranjenčeve oči prosijo pomoči v največji sili, v smrtni sili...
Žarek milosti je objel srce nesrečneža. Po opravljeni spovedi in prejetem sv. obhajilu, vzame duhovnikovo roko v svojo in izjavi z zadnjimi močmi:
»Prečastiti, prosim vas..., povejte vsem ... s Cerkvijo ni norčije ,..«
Nato je umrl.__-
Ne bodi porok čez svojo zmožnost, ako si pa prevzel poroštvo« misli, da si kot plačnik, (Sir. 18,W
Globoko znižane cene letnemu blagu:
Raznovrstna trpežna pralna svila od . . .	20 Din
Kambrik v svetlih in temnih barvah ...	10 Din
Kontenina, bela in rjava, trpežna , , , , ,	7 Din
Raznobarvna llanela za perilo ..............10 Din
Krasni modni barhenti za obleke............14 Din
Najnovejši modni žameti......................30 Din
Slofi za moške obleke in površnike ....	50 Din
Stoli za damske kostime in plaSče , ... ,	50 Din
Kloti črni in barvasti, široki od , .... ,	20 Din
Svileni in polsvileni robci in šerpe..........50 Din
Moške delavne in pražnje srajce od ... ,	35 Din
Moški, damski in otroški dežniki od ... ,	38 Din Kravate, nogavice, ročne torbice, potrebščine za krojače in šivilj« nudi po zelo nizkih cenah:
F. L GORICAR »Pri IVANKI« LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
tJvrdka
Srata Udovič
v J^Couem mestu
ima na letošnjem jesenskem velesejmu razstavljene najnovejše vrste stiskalnic ali preš. Vsakdo si jih ima priliko ogledati na velesejmu v paviljonu »F«.
OKOLICA ŠKOFJE LOKE IN KRANJA
Kmetovalci, pozor)
Sporočam, da imam v zalogi vedno najboljšo suho moko, .katero Vam takoj zamenjam za pšenico, katero pripeljete v mlin. Tako si prihranite dvojno pot. Na zalogi imam vedno po najnižji ceni iz-borno moko iz I.a suhe banaške pšenice, kakor tudi vsakovrstna sveža krmila za živino in druge mlinske izdelke. Postrežba točna in pozornal -Isto tam naprodaj zaradi pomanjkanja prostora dobro ohranjena kočija. - Se priporoča: Josip Koiir, valjčni mlin, Škofja Loka, Kapucin. predmestje 3.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali |e brezdvomno
sMASTINs
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Lfnbljana, Mestni trg 4.
Lokomohila sistema Lanz
kakor tudi mizarski stroji; poravnalni, skobelni, razkalm in vrtalni stroj, vse s predležišči, se poceni proda. Stroji so v obratu ter se jih lahko ogleda pri Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev — Glince; istotam se dobe tudi vsa pojasnila.
Prodajalna: DUNAJSKA CESTA 14
poleg trgovine Schneider & Verovšeli
Edino najboljši bivalni stroji in pletilni svit. „0ubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pelellnca
Oritzner, Adler
Najnižje cena! Tudi na obroke)
Llubltana
blizu Prešernovega spomenika Poult v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
KeoaCIl
Najboljši trdi In mehki koha in kODaSki premog Vam nudi Družba lllrl.a, Ljubljana
Punnjska o. 46. Telefon 2820
PrflVd pof, hI vodi do ozdravltenfa živcev!
Bolni, izčrpani živci zagrenjajo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela in druge slabe pojave. -- Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bodete
osvobodili vseh lakih bolezni.
V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur popol noma zasloni. Se ga naroči od nižjega naslova.
Tisoči zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumornega, vestnega, raziskovalnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih, in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe I
PreprUalte se sami da Vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih	„■„„;„„ „„. pošljem vsakomur, ki mi piše, pop. brezplačno in fr. ono poučno razpravo. Zadošča dopismsa na.
ERIMST PASIERNACK.DerllnS.O., NiclroelKlrcliplafi 15, AM. J1T
Čudežni Balzami
Ne porabite, da Vas edino Radio Balzam rešil kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Edini Radio Balzam lahko pokaže zahvalna pisma. Prepričajte se na Velesejmu paviljon H 178 (znotraj). Po pošti razpošilja za 10 Din (predplačilo), ali pa povzetje za 18 Din. Dva lončka 28 Din, trije 40 Din, R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniika 10 a (Janševa/.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke alf iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Proda se hiša cnostanovan.iska, v bližini Sv. Jošta z vrtom in s tremi merniki po-setve za Din 38.000'— Proda se tudi gozd in travnik skupno za ceno Din 55.000 —. Redi se lahko troje govedi. — Poizve se v podružnici »Slovenca« na Je eni-cah.	Kmečko dekle pošteno sprejmem za kmečka in gospodinjska dela. Ivana Hočevar, Mehinje p. Kamnik.
	Čevljar. pomočnika za zbita dela sprejme Logar Franc, čevljar, Suha 4 nad Kranjem. Hrana in stanovanje v hiši
ilphj. z dežele, pridno UBMG jn pošteno sprejme s 1. oktobrom boljša družina za služkinjo. Naslov pove uprava Domoljuba pod št. »10029« Pekovski vajenec S vso oskrbo se sprejme pri H. Sašelj, Mokronog	
	npbln pošteno, zdravo UBI"U in močno, ki ima veselje tudi za vrt, išče župnišče na Gorenjskem. Nastop s 1. oktobrom. Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošljejo na upravo Domoljuba št. >9792«
Rčemo prodajalce po deželi za posnemal-nike, brzoparilnike, ple-tilne stroje, kolesa itd. (tudi kot postranski zaslužek). » T e h n a « družba, Ljubljana Mestni trg 25 I.	llfanCJI za čevljarsko (IliBIIMl obrtsprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Bertoncelj Al., Ljubno, Poduart
	Mizarskega vajenca sprejme Josip Erzar, Cerklje pri Kranju
Z vajenca iSt koj sprejmem; hrana in stanovanje v hiši. Ivan Bizjak, čevljarstvo, Grahovo pri Rakeku	Služkinja S8-^ vsa kmečka dela na deželo se sprejme. Ponudbe na upravo pod št. »9867«
Dosmrtno stanovanje in hrano dobi moški ali ženska, ki mi posodi 10—20 tisoč Din proti vknjižbi. Naslov pove uprava pod št. »9998« Gospodar, poslopje na Gorenjskem v lepem prometnem kraju z gostilniško in trgovsko pravico, se proda even-tuelno se odda tudi v najem. Natančni podatki se dobe pri Franc Razinger, Radovljica.	
	Mafija Haciiter prej Blažon ure, zlatnina, gramofoni, plošče in baterije. Novo mesto, Ljubljanska cesta
	Uj«. s kovaško de-niaU iavnico na prometnem kraju z vsem orodjem prodam po zelo ugodni ceni radi takojšnje preselitve. Več se poizve pri lastniku Ignac Kucler, Poljane štev. 3, p. Kresnice.
Svojo bogato zalogo priporoča za lesen ln zimo
J. Lavrif. Št. Vid pri Stični
Kupuje surove kože ln sprejema iste tudi v stroj
IZJAVA!
Podpisani Rok Grad, posestnik v Zajelšah, občina Dol pri Ljubljani, preklicujem vse obdol-žitve, ki sem jih izrekel glede Jakoba Mejača, posestnika v Zajelšah *t. 9. ker so neosnovane in izmišljene.	Rok G»o l r-
H. SUTTNER - LJUBLJANA 1
SSffi t SS-TfSSBR
TOVARNA UR V ŠVICI
Zapcstne ure, srebrne oU Din 152'— naprej. 14karat zlato od Din 296 — naprej.
31. avgusta - 15 septembra 1930
VELIKA GOSPODARSKA IN
KULTURNA RAZSTAVA
SUMARSTVO, LOVSTVO, LESNA INDUSTRIJA IN OBRT
STROJI IN ORODJE ZA OBDELOVANJE LESA
MISIJONSKA ETNOLOŠKA RAZSTAVA
POHIŠTVO. HIGIJENSKA RAZSTAVA
INDUSTRIJSKI IN OBRTNI IZDELKI ITD.
Ogromna razstava obsega 40.000 m1 prostora
Na železnicah polovična voznina. Legitimacija Din 30' . Dobe se pri baukah, biljetarnah tujskoprometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine.
SODE in HUDI
vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz lastno pripeljanega lesa.
Imam veliko izbero najboljših j harmonik pravega domačega iz-delka, za katere jamčim 2 leti. j Prosim, da si pred nakupom , ogledate našo zalego harmonik
Fr. ItucBer
izdelovalnica harmonik, postaja Drenov grič p. Vrhnika
PR3ATEL3!
Zaka) so francoske linije najkrajše In najboljše v Dužno In Severno Ameriko?
Zato, ker črta !.© H2vre-Ncw. Yoi-S« je najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker velikanski francoski brzoparniki ,, !• de Pra.ice", j.Parls1, itd., so v hitiosti nepre-kosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brez« plair.O pri vsakem obedu. Potnikom se ix t-iub> ajatte do Pariza ni treba nič presedati. Vse to pa dokazujejo priznalna in zahvalna pisma. Najkrajša pot M Južne Ameriko pa gre preko pristanišča Marsa!?:« 14 do 15 dni v fflrganSinc.
Cie, Gle, Transatlanti-que, Chargeurs-Rčunis, Transports-Maritimes
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker
Ljubljana- Kolodvorska 35
Srebrne vratne verižice (Collter) od
Din 20'— naprej Zlate vratne verižice (Collier) od Din 85'— naprej

Kovači! Na'cene'ži koks
100 kg Din 85'— Pri večjem naročilu popuiti LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
dobiie noše pravo terpentinovo milo „Gazela". Kdor ga poskusi le enkrat, bo ostal vedno njegov odjemalec.
W V VSAKO HISO .DOMOLJUBA«! «
Zatiramo Gospodarska banka d. d.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. VLOGE NAD »IN 480,000--	PODRUŽNICE- KAP1TAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000'-
BLED	CELJE	DJAKOVO
KOČEVJE KRANJ MARIBOR
N0VISAD rssst s™t
- Borzna n.ročll.. .	^^ ^ ^^ ^	Sales -'deposit,. - Prodaja srečk.
^da/alelj: Dr. Franc Kulote«.	Urednik: lože KoSiček	Za Jugoslovansko tifkan.o: Cefc