IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov. ODKRITO IN POŠTENO Demokratizacija na področju javnega obveščanja odkriva in odpira vse probleme družbenopolitične, družbenoekonomske in moralne krize naše družbe. Čas je neizprosen sodnik. Vse bolj prodira v ospredje spoznanje, da moramo voditi o vseh odprtih vprašanjih demokratičen dialog. Izogniti se moramo slehernemu senzacionaliz-mu, necelovitemu in neobje-ktivnemu prikazovanju resnice. Konec naj bo manipulacij z javnostjo, stereotipnih pristopov k razreševanju težav brez pravih argumentov. Srečujemo se z nevarnimi tezami centralističnega urejanja zadev, slišijo se tudi nevarne in diametralno različne teze o preoblikovanju Jugoslavije. Vse to daje misliti. Govorimo o prenovi ZK. Nekateri skušajo označiti to prenovo kot demantiranje dosedanje učinkovitosti ZK in njenega delovanja. Ne gre za to, temveč za prenovo v smeri boljšega. učinkovitega in doslednega dela, za prenovo, ki bo potegnila na svetlo tudi več moralnih vrednot. Kadrovska prenova ZK tudi ne pomeni nobene čistke ZK. Razčistiti pa je treba teo-retično-idejna vprašanja, s katerimi se srečujejo OO ZK. Preveč je še vedno sek-taških stališč, ki po svoje poglabljajo družbeno krizo. OO ZK naj ne bodo okorne organizacije, ki se redko sestajajo in imajo premalo idejno-političnega znanja, temveč kreativne nosilke družbenopolitičnega dela in življenja v avantgardnem smislu. M. T. OVICE LETO 3 ŠT. 4 OKTOBER 1986 LENART Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus. Jože Štravs. Irena Turin, Ivo Štrakl in Marjan Hanl Glavni urednik: Marjan Toš Odgovorni urednik: Rudi Letnik Lektorici: Cveta Jurišič in Marija šauperl Fotografije: VIij-VA Rnimpn PRI LENARŠKI KMETIJSKI ZADRUGI UGODNO OCENJUJEJO LETOŠNJO LETINO TEMELJITE PRIPRAVE NA NOVO SETEV Jesen je čas, ko nam narava poklanja svoje darove. Tako pogosto slišimo o tem letnem času, v katerem imajo kmetijci polne roke dela. Prav delavci v kmetijstvu in kmetje pa dobro vedo, da narava ne poklanja ničesar, če seveda tudi sam ne poprimeš za delo in napraviš vsega tistega, kar je za obilen »dar« potrebno. Pri kmetijski zadrugi v Lenartu pravijo, da bo letošnja letina — če lahko sodijo po prvih spravljenih pridelkih — kar dobra. Slednje velja za poljedelsko, sadjarsko in živinorejsko proizvodnjo. Direktor zadruge ing. Leopold Hameršak o tem pravi takole: »Resnično smo lahko v letošnjem letu kar zadovoljni, čeprav bi lahko na primer v poljdelski proizvodnji, kar zadeva pšenico, dosegli še več. Tako pa smo od načrtovanega odkupa 1100 ton na 440 hektarih doslej realizirali 777 ton (podatki na dan 15. 9. 1986!) Res pa je, da smo imeli nekaj težav in tako imamo po obvestilu slovenske zadružne zveze priznan 30-odstotni izpad proizvodnje zaradi znanih pogojev ob setvi, rasti pšenice, sklopa itd.« Poleg tega pri zadrugi računajo, da bodo kmetje okrog 250 ton zrnja oddali v mline, kar prav tako pomeni, da omenjena količina ni bila, oziroma ne bo, porabljena za krmo živalim, temveč za kruh. »Seveda pa si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da bi lahko dosegli nekaj večji pridelek na hektaru, če bi uporabljali še več umetnih gnojil in pravilno in pravočasno upoštevali druge nasvete strokovnjakov. Prav na tem področju imamo v prihodnje še veliko rezerv, saj v nedogled ne bomo mogli povečevati površin.« PLAN SETVE ZA PRIDELOVALNO SEZONO 1986/87 MORAMO URESNIČITI »Jesen seveda ni samo čas spravila poljščin in polaganja obračunov, temveč je to tudi čas, ko je treba pripraviti zemljo za prihodnje leto, še prej pa posejati ozimine. Pri naši zadrugi v Lenartu imamo za prihodnje pridelovalno obdobje po samoupravnem sporazumu — podpisali smo ga 16. 9. 1986 v Ljubljani — dolžnost posejati pšenico za zrnje na 450 hektarih, oziroma odkupiti 1350 ton zrnja. Po hektaru naj bi namreč kmetje oddali 3 tone pšenice.« TEMEUNE PRIPRAVE Pri lenarški kmetijski zadrugi so z doseženimi proizvodnimi rezultati na področju pridelovanja pšenice v zadnjih nekaj letih dosegli pomembne uspehe, saj so na primer še leta 1983 pšenico sejali komajda na 292 hektarih polj. Razmišljajo pa že tudi o setvi sladkorne pese. O tem opravilu (Nadaljevanje na 2. strani) TEMELJITE PRIPRAVE NA NOVO SETEV (Nadaljevanje s 1. strani) direktor Leopold Hameršak takole: »Letos smo to poljščino gojili na 40 hektarih in tudi letos ni manjkalo težav. Tako smo morali zaradi slabega sklopa, suše in težkih pogojev rasti preorati kar 8 hektarov njiv s sladkorno peso. Preostala nam je torej samo še na 32 hektarih polj. Prihodnjo pomlad pa jo nameravamo posejati na 85 hektarih, zato se že sedaj pripravljamo na to pomembno akcijo.« SODELOVANJE KMETOV, STROKOVNJAKOV IN TUDI OBČINE Pri lenarški zadrugi se dobro zavedajo, da bodo lahko tudi v prihodnje uspešno delali, če bodo tesno sodelovali pri uresničevanju načrtov vsi kmetje — kooperanti in člani zadruge. Pa ne samo ti, tudi strokovnjaki in nenazadnje predstavniki družbenopolitične skupnosti. V občini je namreč največ rezerv prav na področju kmetijstva — v zemlji torej. Ta pa bo dajala več, če bomo vanjo več vlagali in upoštevali strokovna priporočila. Le na tak način bo narava jeseni podarila še večii Dride-lek ... J. Kurbus \ V občinskem središču raste sodobno skladišče trgovine KZ Lenart PLAN JESENSKE IN SPOMLADANSKE SETVE POLJŠČIN 1986/87 Zadružna HA Pog. oddana slad. pri- krmne strniščni krmna koruza silažna Skupaj rdeča buče ječmen travniki enota kol. pšenice pesa delek okopa- posevek koševina za koruza koruza pesa 3000 kg/ha ha t vina ha inTDM zrnje ha ha ha ha ha ha 35 t/ba ha Benedikt 66 184,800 1 10 400 13 35 25 135 54 189 1,5 5 3 145 Cerftvenjak 35 98,000 1 8 320 13 17 20 99 38 137 1,5 5 3 105 Gradišče 44 123,200 1 8 320 13 20 25 99 38 137 1,5 5 2 105 Jurovski dol 64 179,200t 21 840 13 35 30 146 60 206 1,5 5 2 145 Lenart 66 190,400 1 12 480 12 30 30 147 60 145 1,5 5 3 145 Voličina-Selce 46 128,800 1 8 320 12 12 20 128 51 179 1,5 5 2 105 Trate-Velka 39 109,200 1 6 240 9 15 10 96 36 132 1,5 5 2 80 Zg. Sčavnica 78 218,400 1 12 480 15 36 30 150 63 213 1,5 5 3 170 SKUPAJ: 440 1232,000 1 85 3400 100 200 190 1000 400 1400 12 40 20 1000 PROBLEMATIKA USPOSABLJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NAVEZANOST NA ZEMLJO Obdobje 1981 — 1985 je potekalo v intenzivnem urejanju kmetijskih zemljišč. Dopolnjena kmetijska zakonodaja je omogočila način zbiranja sredstev za usposabljanje zemljišč. Na osnovi tega smo v SR Sloveniji opredelili 7.534 ha zemljišč za izvedbo hidromelioracij in 3.513 ha za namakanje. Nadalje so bile opredeljene agromelioracije na 7.913 ha in 7.952 ha zemljišč za komasacijo. V naši občini smo pristopili k urejanju zemljišč z omenjenimi posegi na skupno 937 ha. V zvezi s tem delom se je pojavila tudi določena problematika, ki ni značilna samo za našo občino, ampak za vso Slovenijo. Z usposabljanjem zemljišč smo pričeli v letu 1982. Glavni problemi so bili v nedovzetnosti lastnikov kmetijskih zemljišč za te posege, kar je izviralo iz starostne strukture zasebnih lastnikov zemljišč, bojazni lastnikov pred odvzemom zemljišč oz. zamenjavo zemljišč v ravninskem predelu z zemljišči v hribovitih legah ter tradicionalno navezanostjo našega človeka na zemljo, ki jo je dedoval iz roda v rod. Nadalje smo se srečavali s problemom nedokončanih zamenjav zemljišč med Agrokombinatom in kmeti. V tem obdobju smo z učinkovitim in doslednim delom uspeli odpraviti miselnost lastnikov, da jim bo izboljšana zemlja odvzeta. Pojavil pa se je nov problem pri izvedbi melioracij. Dogaja se, da melioracijska dela niso v celoti izvedena kvalitetno in strokovno. Razloga sta dva, in sicer izvajalci melioracij ne izvedejo kvalitetno nekaterih del, lastniki preprečujejo izvedbo meliroacij ter s tem povzročajo nekvalitetno delo in zamujanje rokov. Pri agromeliroacijah izven meliroacij-skih območij nastopajo težave zaradi neurejenih odnosov med sosedi — lastniki kmetijskih zemljišč, opredelitve območja, kar je povezano s finančnimi sredstvi, pridobivanja projektne dokumentacije ter programa kmetijske proizvodnje na melioriranih in agromelioriranih zemljiščih. Pri komasacijskih posegih je problematika prevzema zemljišč, ki izhaja iz nekvalitetno izvedenih melioracij in želje lastnikov, da bi obdržali svoja zemljišča, ki so jih koristili pred komasacijo. V samem postopku komasacije pa se srečujemo z neurejenimi zemljiško-lastninskimi zadevami: nedokončano dedovanje, neurejene kupne pogodbe in neurejene menjalne pogodbe. Kljub omenjeni problematiki pa ugotavljamo, da smo v tem obdobju uspeli v veliki meri z usposabljanjem zemljišč ter ustvarili dobro osnovo za nadalnje delo na tem področju. Z. Titan CERKVENJAČANI OHRANJAJO STARE KMEČKE OBIČAJE Ohranjanje starih kmečkih običajev, šeg in navad je dogovor Cerkvenjačanov. Da ne bi pozabili na tradicijo, na stare kmečke običaje, ki so zahtevali več časa in tudi žuljev, zato pa v zameno dajali veliko zadovoljstva, v Cerkvenjaku vsako leto ob krajevnem prazniku pripravijo prikaz kmečkih običajev. Tako se že vrsto let na dan praznovanja cerkvenjaške-ga krajevnega praznika v Cerkvenjaku prepletata preteklost in sedanjost. Pred štirimi leti so se Cer-kvenjačani odzvali tudi povabi- lu radgonske Zveze kulturnih organizacij in Pomurskega sejma, da sodelujejo v paradi kmečkih običajev v Gornji Radgoni. Njihovo sodelovanje v Radgoni, kjer hkrati zastopajo lenarško občino, je vsekakor pohvalno, saj so v dosedanjih štirih nastopih — nastop skupin ocenjuje posebna strokovna komisija — namreč prejeli kar tri zlate in eno srebrno plaketo Pomurskega sejma. Ob plaketah pa najboljše skupine dobijo še denarne nagrade. F. Bratkovič PREDSTAVLJAMO VAM MARIJO IN SLAVKA SENEKOVIČA IZ ZG.PORČIČA KJE NAS ČEVELJ ŽULI? OBVESTILO Območje občine Lenart velja še vedno za ogroženo s steklino. Zato morajo lastniki psov upoštevati z zakonom o varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) predpisan kontumac zapora psov in mačk. Psi morajo biti na verigi, povodcu ali v ograjenem prostoru. Vse lastnike psov, ki tega ne bodo upoštevali, bomo kaznovali. Nadzornik pasjega kontumaca zaposlen pri Veterinarskem zavodu Mariboru bo potepuške pse lovil in jib nato odstranjeval na stroške njihovih lastnikov. Prosimo upoštevajte obvestilo! Veterinarska inšpekcija AKTIVNA TUDI V KRAJEVNI SKUPNOSTI Nad slikovitim gradiškim jezerom ob cesti Gradišče—Lenart se na gričku ponosno razkazuje domačija. Že bežen pogled da vedeti, da tod gospodarijo pridne in marljive roke. Senekovičevi so kooperanti Kmetij- Slavko Senekovič iz Zgornjega Porčiča ske zadruge od njene ustanovitve in imajo o tej povezavi samo pohvalne besede. Glavna kmetijska dejavnost je živinoreja, saj imajo pri hiši 11 krav, 25 pitancev in 180 bekonov od 20—100 kg. Mleko kajpak oddajo mlekarni, in sicer 18—20 litrov dnevno z maščobno stopnjo 3,8—4 %. Pridne roke skrbijo za 10 ha obdelovalne zemlje. Imajo tudi 5 ha v najemu. Veliko pozornost posvečajo pridelavi pšenice, ječmena, krompirja in sladkorne pese. Zanimiva so razmišljanja gospodarja Slavka o sladkorni pesi. Lani je na 50 a pridelal 25 ton, kar smatramo za uspešen in dober pridelek. Vsa leta je bil zadovoljen z ocenami sladkorne stopnje, do neljubega dogodka pa je prišlo lani, ko so strokovnjaki v Ormožu ocenili sladkorno stopnjo pridelka, ki je bil pridelan in pobran na isti površini, zelo različno! Prijetno je slišati pohvalne besede matere in očeta o svojih otrocih Majdi, Marinki, Slavku, Branku, Darku in Andreju: Pridni so, delavni. Radi pridejo ne samo na obisk, ampak tudi pridno pomagajo predvsem ob spravljanju poljščin, ob setvi in obdelavi zemljišča. Branko, Darko in Andrej so izkazali svojo ljubezen do zemlje s tem, da so se tudi poklicno vezali nanjo. Ponosna sva na svoje otroke.« Kljub obilici dela družina najde čas in voljo za delo v Krajevni konferenci SZDL — Gradišče. Oče Slavko je član sekcije za kmetijska vprašanja, žena Marjana je podpredsednica sekcije za spremljanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega položaja žensk, sin Darko pa deluje v sekciji za varstvo okolja. Pred dvema letoma je bil Slavko st. član delegacije krajevne skupnosti Gradišče, ki je bila na obisku v pobrateni krajevni skupnosti Razbojna v SR Srbiji. Žena Marjana pa je bila pred leti na obisku v pobrateni občini Brus. Tako se Slavko spominja svojega obiska: »Videli smo mnogo zanimivih krajev. Nepozabni so vtisi iz spominskega parka tov. Titu, Sutje-ske in seveda pobratenega naselja Razbojne. Domačini — kmetovalci — so mi v Razbojni razkazali gospodarstva. Njihovo gostoljubnost je težko opisati. Njihov je v teh nekaj dnevih postal tudi moj.« Ob tej priliki moramo zapisati, da je domačija Senekovičevih bila v lanskem letu gostitelj celotne delegacije iz pobratene Razbojne, ki je prišla na uradni in prijateljski obisk v Gradišče. Ob bogatem prigrizku in prijetni slovenskogoriški kapljici so gostje preživeli nepozaben popoldan. Sonce je že krepko zašlo za Pohorje, ko smo končali naš prijeten razgovor. Na polja in domačijo je legal prijeten večer, ki je naznanjal še lepše in prijetnejše jutro. R. L. 0 DAVČNI POLITIKI V letu 1985 je bil spremenjen in dopolnjen Zakon o davkih občanov (Ur. list SRS št. 32/85), ki ga samostojni obrtniki že občutijo. Postavljajo se vprašanja nejasnoti in različne razlage tako glede davčnih olajšav, kot tudi glede zavarovalnih osnov in priznavanja plačanih prispevkov, prihodka obratovalnice, različnih stroškov in olajšav. V zadnjem času je največ nejasnosti v zvezi z ugotavljanjem davčne osnove, in sicer z ugotovitvijo odmerne osnove in v primeru, če davčna osnova ni dovolj visoka. Čisti dohodek se zmanjša za osebni dohodek in nadomestilo osebnega dohodka ter za sklad skupne porabe delavcev. Čisti dohodek se zmanjša za 70 % letnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v letu, za katerega se odmerja davek. Obračunani prometni davek in prispevke od zavarovalne osnove in nadomestila za osebni dohodek zavezanca se odštejejo od čistega dohodka. V primeru, da ugotovljena davčna osnova ne doseže višine 10% poprečnega letnega bruto osebnega dohodka zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja, plača obrtnik davek iz gospodarske dejavnosti v višini, ki ustreza pavšalnemu letnemu znesku, ugotovljenemu po merilih za določanja pavšalnega letnega zneska davka. Višina tega davka je odvisna od vrste dejavnosti in predmeta, obsega, načina in kraja poslovanja, delovne sposobnosti obrtnika in drugih okoliščin, ki vplivajo na doseganje dohodka. Natančnejša merila za določanje pavšalnega zneska je predpisala občinska skupščina v svojem odloku o davkih občanov. Vsi tisti obrtniki, ki so obdavčeni v pavšalnem ietnem znesku, so zavezanci po dejanskem dohodku in morajo voditi poslovne knjige in druge evidence. Tem se ne priznavajo olajšave, ki se sicer priznavajo pavšalistom. S spremembo zakona o davkih občanov so drugače urejena tudi vlaganja v osnovna sredstva zaradi razširitve materialne osnove dela. Do leta 1985 so se olajšave priznavale v obliki znižanja odmerjenega davka iz dejavnosti. Zdaj pa ima samostojni obrtnik pravico uveljavljati znižanje davčne osnove do 25 % po določbah zakona in še druga znižanja po določbah občinskega odloka. Obrtniki se srečujejo še s problemi, kot so plačevanje prometnega davka, priznavanje materialnih stroškov, dolžniško-upniška razmerja itd. Menimo, da današnja davčna politika ni stimulativna za razvoj gospodarstva, saj se spreminja iz leta v leto. Poleg nabave osnovnih sredstev, za kar lahko prejme obrtnik olajšavo, je večji problem vprašanje obratnih sredstev, predvsem pri začetnikih. Vsekakor pa kreditna politika ni posebej stimulativna za drobno gospodarstvo, še posebej za začetnike in za deficitarne dejavnosti ne. Kljub temu imajo le-te dejavnosti določene prednosti. M. JANČIČ Tudi letos so bili mladi iz naše občine v mladinskem taboru. Strumen je bil korak, lepo urejen tabor, in pestro življenje... KORISTEN NASVET ZDRAVNIKA NAJVEČJI V SLOVENIJI ZAVOD ZA DUŠEVNO IN ŽIVČNO BOLNE HRASTO-VEC-TRATE _ Vsem, ki jih vodi pot od Maribora do Lenarta, se ustavi pogled na ogromnem stavbnem kompleksu. To je grad Hrasto- vec. Prav gotovo je večina občanov Lenarta že slišala, da v grajskih prostorih živijo duševno in živ: eno bolni ljudje. Menimo, da bi morali Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec—Trate le nekoliko podrobneje predstaviti, saj deluje že od leta 1948, ko je bil ustanovljen z odločbo vlade LR Slovenije. Zavod je enovita delovna organizacija, ki deluje v dveh enotah — v Hrastovcu in na Tratah, kar je izraženo že v naslovu. Zavod ie posebna socialna ustanova, ki nudi oskrbo, zdravstveno varstvo in nego odraslim in trajno duševno prizadetim trične klinike v Ljubljani opredelil medicinske indikacije, ki te: meljijo na veljavni mednarodni klasifikaciji obolenj. V SR Sloveniji je opredeljena kapaciteta našega zavoda. Tako imamo v enoti Hrastovec zmogljivost 450 oseb in na Tratah 270 oseb, torej skupno 720 oseb. Za izvajanje dejavnosti je v zavodu redno zaposlenih 257 delavcev, od tega 26 % delavcev s srednjo in višjo izobrazbo, večina drugih delavcev so bolničarji. Iz SOZD Združeno zdravstvo Maribor prihajajo v zavod strokovni delavci: nevropsihiater, specialisti internisti, klinični psiholog, fiziater, zobozdravnik in drugi potreben strokovni kader. Osnovni problem zavoda je precejšen zaostanek v bivalnem standardu v primerjavi s splošni- Grad Hrastovec osebam, ki se ne morejo rehabilitirati in ne morejo živeti prosto v družbi, ter odraslim duševno in živčno bolnim osebam, pri katerih je bila aktivna terapija brezuspešna, je pa možna interna rehabilitacija, a zaradi svoje asocialnosti ne morejo biti v domači oskrbi. Zavod nudi svojim oskrbovancem poleg že omenjene oskrbe ter zdravstvenega varstva in nege še posamezne specialistične zdravstvene storitve kot so zobozdravstvene, ginekološke, fiziote-rapevtske; okulistične, zdravljenje TBC itd. Zavod ustrezno stanju in potrebam organizira oskrbovancem določene oblike rehabilitacije, zaposlitve in resociali-zacije ter družinsko oskrbo. Osnovna zdravstvena nega in oskrba sta zagotovljeni vsem oskrbovancem 24 ur na dan, torej neprekinjeno. Preko dneva so oskrbovanci vključeni v različne oblike tretmana — v zavodsko delovno terapijo, v specialno pedagoško dejavnost. Del oskrbovancev preživi dan v dnevnih prostorih ob glasbi, raznih igricah in drugih dejavnostih; to so predvsem tisti oskrbovanci, ki jih ni mogoče vključiti v aktivnejše oblike terapije. Zavod je razvil posebno izven-zavodsko obliko varstva in oskrbe v rejniških družinah. Za sprejem v zavod je strokovni kolegij Univerzitetne psihia- mi socialnimi domovi. Zato bo zavod v naslednjih letih namenjal največjo pozornost preureditvi oddelkov: največ ao 6-po-steljne spalnice z ustreznimi dnevnimi prostori, obnova stavbe B za namene delovne terapije in ureditev oddelka za intenzivno nego. Zavod ustvarja svoj prihodek v glavnem iz dveh virov: iz dnevne cene oskrbe in iz dnevne cene zdravstvene nege. V dnevni ceni niso zajeta potrebna sreds-stva za posodabljanje strokovnega dela in za izboljševanje bivalnih pogojev oskrbovancev. Sredstva, potrebna za našteta dela, bo zavod dobil iz sklada za gradnjo domov upokojencev. Ta sredstva zbirajo pri Skupnosti pokojninskega in invalidske zavarovanja v SR Sloveniji. Naj ob tej kratki predstavitvi zavoda omenimo še naslednje. Zavod zajema oskrbovance iz celotnega območja SR Slovenije, saj je edini tovrstni in hkrati največji zavod v republiki. Čeprav je zavod zaprtega tipa, smo vedno pripravljeni sprejeti skupinske, vnaprej prijavljene obiske. kega je : zaradi izredne skrbi ohranjanja gradu kot kulturne dediščine nam in našim potomcem. Janko Kšela IZ ZAGATE SI LAHKO POMAGAMO TUDI SAMI! Zobna gniloba povzroča veliko skrbi skoraj vsakemu prebivalcu. Po statističnih ugotovitvah oboleva zaradi zobne gnilobe do 95 % vseh pregledanih oseb. Gre torej za najbolj razširjeno bolezen nasploh. Ne gre pa samo za obolenja v ustni votlini, temveč tudi za številne posledice na celotnem organizmu. Posledice teh obolenj se kažejo v manjši delovni sposobnosti, produktivnosti, obrambni sposobnosti in tudi v invalidnosti prebivalstva. Razen tega zahteva zdravljenje zobne gnilobe in n jenih posledic ogromne izdatke, ki predstavljajo v vsaki družbi težko breme. Tako se seveda pojavlja vrsta vprašanj: zakaj nastaja zobna gniloba, kje in kako se je lahko ubranimo? V krajšem sestavku želimo opozoriti na dejstvo, da lahko za zdrave zobe veliko postorimo sami. Za naše razmere velja ugotovitev, da se ne bomo smeli prepustiti samo popravljanju zob, temveč veliko več narediti pri preprečevanju nastanka zobne gnilobe. Ker se mlečni zobje otroka začno oblikovati že v prvih mesecih nosečnosti, je še kako pomembno, da mamice poskrbite za otrokove zobe predvsem z zdravo prehrano. Navadna mešana hrana je najboljša. V njej naj bo zadosti pustega mesa, sira, morskih rib, zelenjave, sadja, mleka, masla in jajc. V tem času potrebujete še posebno veliko vitaminov in mineralnih soli, kalcija, fosforja in drugih važnih sestavin hrane. Zato uživajte presno zelenjavo in sadje: solato, paradižnik, papriko, korenje, zelje, ohrovt, špinačo, grah, fižol v stročju, jabolka, limone, grozdje, naravne sadne sokove in ribje olje. Takšna prehrana in bivanje na zraku in soncu koristi obema — mamici in otroku, ki mu omogočata pravilen razvoj, dobro zakostenevanje zobnih kali in s tem odpornost zobovja v začetku njegovega razvoja. Tudi fluor-kalcij veča odpornost otrokovih zob in zavira razvoj zobne gnilobe pri nosečnici, ki naj ga zato jemlje po 4 tablete na dan. Tudi po porodu, v času dojenja jemlje mamica prav toliko tablet flu-orkalcija na dan. Za novorojenčka pa je naravna hrana edinole mleko. Dojenje je izredno pomembno za zdravo rast in razvoj otrokovih zob, čeljusti in žvekalnih mišic. S sesanjem na materinih prsih omogočamo otroku delo, s katerim dobiva razvijajoče se tkivo dražljaje, ki omogočajo trdnejšo zgradbo kosti, zobovja, čeljusti in mišic. Ko mati otroka odstavi, naj mu postopoma daje vedno tršo hrano, da jo mora temeljito gristi in mleti. Trd ržen kruh, sadje, zelenjava in sončni žarki zagotavljajo zdrav in skladen razvoj otrokovega žvekalnega organa, ki obrazu daje lepoto. Tudi nega otrokovih ust in zob je sprva materina skrb. 2e prvi zobek, ki se pojavi otroku v ustih, je potreben redne, vsakodnevne nege po vsaki jedi. In tako vsi mlečni zobje, ki se ob zobovanju po določenem časovnem presledku in vrstnem redu uvrste v zgornji in spodnji zobni lok. Ob materinem zgledu se bo otrok navadil redno vsak dan in po vsaki jedi, zlasti pa zvečer pred spanjem in zjutraj, čistiti zobe in izpirati usta. Tako bo tudi pravilna uporaba zobne ščetke prešla v nepogrešljivo navado. Vedel bo, da mora po vsaki jedi, zlasti pa po mehkih, sladkih in lepljivih jedeh, odstraniti iz ust vso nesnago, ki povzroča neprijeten občutek v ustih in gnitje zob. Večina tega, kar je bilo povedanega o čiščenju in hrani malih otrok, velja tudi za šolske otroke in za odrasle. Zanimivo, da so ravno odrasli tisti, ki imajo najslabše očiščeno zobovje. Na zanemarjene zobe, pokrite z oblogami, ne sodijo zalivke, mostički in proteze. Ker vemo, da neustrezna prehrana in slabo čiščenje zobovja povzročata zobno gnilobo, je naša osebna skrb in odgovornost, da s svojim obnašanjem prispevamo svoj delež k rešitvi tako zapletenega problema, kot je zobna gniloba. Potrebno je, da vsak tudi sam nenehno skrbi za zdravje svojih zob. da si zavestno pomaga z vsemi preprečevalnimi ukrepi zavedajoč se nevarnosti, ki pretijo njegovim zobem vsak dan in po vsaki jedi. Ti ukrepi naj postanejo dobra navada, ki vsakega od nas varuje in spremlja skozi vse življenje. Dušan Markoli AVT0RADG0NA - TOZD TRANSPORT NAČRTOVANO - URESNIČENO V lanskem decembru smo objavili kratek zapis o delovanju in načrtovanjih te delovne organizacije. Načrti so bili takrat zelo smelo zastavljeni, vendar so danes v celoti uresničeni. Vozni park šteje 14 motornih vozil nosilnosti od 7 do 14 ton, ki jih uporabljajo predvsem za prevoz tovora OZD v Lenartu. V letošnjem letu so bili obnovljeni prostori za servisno dejavnost za lastne potrebe in potrebe združenega dela. Popravljajo tovorna motorna vozila in kmetijsko mehanizacijo. V okviru servisne dejavnosti obratuje trgovina ki je dobro založena z rezervnimi deli za traktorje znamke IMT. Možen je tudi nakup posamičnih delov. Trgovina in servis obratujeta ob delavnikih od 6. do 14. ure. Informacije pa dobite na telefonu št. 74-215. Ob koncu še posnemanja vredna misel vodje poslovne enote Antona Letnika: »Trdna je odločenost našega kolektiva, da vložimo vsa razpoložljiva sredstva najprej v obnovo proizvodnih prostorov in posodobitev voznega parka, šele nato sledi ureditev upravnih prostorov.« Menimo, da je takšna odločitev pravilna. Rudi Lešnik 4 - DOMAČE NOVICE LENART OTROCI - NAŠE BOGASTVO MLADIPIŠEJO KNJIGA BLIŽJE BRALCEM VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA LENART Rahel vetrič me boža, ko odhajam iz šole proti domu. Sonce se mi upira v hrbet in me prijetno greje. Odvržem nepotrebna oblačila in se ozrem po naravi. Čudovito jo je obdarila in obarvala starka »Jesen«. Za vsakogar ima v svojem košu darila. S čopičem barva in ustvarja take odtenke, da jih noben umetnik ne more tako natančno posneti... Ustvarja glasbo, ki budi zaspance. Obdaruje skrbne in delovne roke. Najlepše pa je prav v vinogradih. Grozdje zori in njegov vonj privablja številne radovedneže. da okušajo sladke jagode. Poleg žejnih otrok so tu najglasnejši škorci, ki se kriče prepirajo za slastno hrano. Tudi gromko klopotanje klopotcev jih ne zmoti, kaj šele odžene. V meni pa pesem klopotcev vzbuja željo po skorajšnji trgatvi. Takrat bo vsepovsod zazvenela pesem trgačev. prešernov smeh sosedov, ki bodo priskočili na pomoč, rožljanje brent in veselje ob stiskalnici... Sprehod v gozd pa je tudi v tem jesenskem času prav poseben užitek. Tu je gobarjev kot mravelj, predvsem ob sobotah in nedeljah. Že diši po kostanju in kakšen želod ti tudi že pade na glavo. Hrane bo dovolj za vse gozdne prebivalce. V meni budi jesen otožnost, saj se končujejo veseli in topli dnevi, pred nami pa je dolga, dolga zima. Danica Vogrin OŠ BENEDIKT BIBLIOBUS V NAŠIH KRAJIH Že nekaj let so si lahko občani v krajevnih skupnostih Benedikta, Jurovskega dela, voli-čine in Zg. Ščavnice izposojali knjige v bibliobusu mariborske knjižnice. V lanskem letu je bi-bliobus zaradi dotrajanosti prenehal voziti. Že v lanskem letu smo v mariborskih občinah in v naši občini zbirali sredstva za nakup novega vozila. Ker smo uspeli zbrati dovolj sredstev, je mariborska knjižnica naročila izdelavo vozila pri Tovarni avto- mobilov Maribor. Izdelovalec obljublja, da bo vozilo pripravljeno za vožnjo konec oktobra letos. Tako bi bibliobus z rednimi obiski v naših krajih začel v mesecu novembru 1986. Tokrat je mreža postajališč v naši občini povečana za dve. Na novo sta uvedeni postajališči v Gradišču in Cerkvenjaku. Pripravljen je že tudi umik obiskov bibliobusa. Kraje bo obiskoval vsakih štirinajst dni ob isti uri, in sicer: vsak 2. in 4. torek, začenši zli. novembrom 1986 in dalje 25. nov., 9. december, 23. december itd. od 10.30 ure do 12.00. ure Zg Ščavnica, od 12.30 ure do 14.30. ure Jurovski dol, vsak 1. in 3. petek, začenši s 7. novembrom 1986 in dalje 2. nov., 5. december, 19. december itd. od 7.30 ure do 8.30 ure od 9.00 ure do 10.00 ure od 10.30 ure do 12.00. ure od 12.30 ure do 14.30 ure Zaradi zamude pri izdelovalcih lahko pride tudi do kasnejšega začetka voženj, vendar dnevi v mesecu ostanejo nespremenjeni. O natančnem datumu pričetka voženj bomo pravočasno obvestili šole in Voličina, Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče. obesili plakate v trgovinah. Vabimo vse, mladino in odrasle, ki radi sežete po knjigah, da obiščete bibliobus, kjer boste našli pester izbor knjig. Matična knjižnica Lenart JESEN ne akcije. Vzgojno varstveni organizaciji so s prostovoljnimi prispevki omogočili nabaviti del opreme. Vrednost prizidka je znašala 32.000.00 din, vrednost opreme pa 7.000,00 din. Še vedno pa nimamo urejenega okolja. Prizidek k VVO je bil dokončan 10. 9. 1986, z njim pa je za- fotovljena vzgoja in varstvo za 0 malčkov. Sprejeti so bili vsi otroci. Delo že nemoteno poteka. V imenu vseh sprejetih otrok, staršev in delavcev se zahvaljujemo izvršnemu svetu občine Lenart, skupnosti otroškega varstva Lenart, republiški skupnosti otroškega varstva, posebno pa še vsem delovnim organizacijam, vsem krajanom Lenarta in aktivi- ki je srečen danes doma in v vzgojno varstveni organizaciji, bo jutri srečen v šoli in kasneje v vsem svojem življenju. V Lenartu smo vsa leta skrbeli za predšolske otroke, vendar smo tudi nenehno ugotavljali, da imamo premajhne kapacitete in da vsako leto odklonimo več otrok, ki bi želeli obiskovati vrtec. prisluhnile stiskam "staršev, oziroma svojih delavcev, in so z združenimi sredstvi skladov skupne porabe ter z materialnimi dobrinami zagotovile pogoje in možnosti za izgradnjo prizidka za 40 otrok. Svoj del sredstev pa je prispevala tudi republiška skupnost otroškega varstva in krajani Lenarta, ki imajo vedno posluh in razumevanje za skup- stom SZDL, ki so nam pomagali pri naših prizadevanjih ter tako omogočili zbrati potrebna sredstva za prizidek in s tem zagotoviti varno in srečno otroštvo našim otrokom — tukaj in danes. Poleg uspehov, ki smo jih dosegli in jih dosegamo na področju otroškega varstva, pa ne moremo mimo dejstva, da imamo v krajevni skupnosti Gradišče še vedno neprimerne prostore, v katerih bivajo tudi naši otroci. Z vsem srcem iskreno upamo, da bomo tudi tem otrokom lahko kmalu zagotovili zdravo in srečno otroštvo ter tako opravičili vse velike besede o skrbi za našega otroka. M. Fekonja V naši sodobni družbi postaja vse bolj očitno, da družina sama ne zmore več opravljati vedno zahtevnejših vzgojnih funkcij. Družbena skupnost mora prevzeti nekatere naloge, ki so jih nekoč opravljali starši sami. Tudi danes je družina za otroka nenadomestljiva. Daje mu varno zavetje, ljubezen in razumevanje, ki so ga otroci potrebni, da zrastejo v zadovoljnega, sebi in družbi koristnega človeka. Toda zapleteni in dinamični družbeni odnosi terjajo od otroka mnoge sposobnosti in znanja, ki si jih otrok ne more pridobiti le v družini. Številne raziskave so pokazale in potrdile, da je predsolsko obdobje izjemno pomembno za otrokov nadaljnji razvoj. Odnos do otrok je odnos do Človeštva. Naši današnji otroci bodo vstopili sredi svojega najbolj ustvarjalnega obdobja v novo tisočletje. V novem svetu pa bi moralo biti več sonca, miru in blagostanja ter srečnih in ustvarjalnih ljudi. Otroci so naša stvaritev, najdragocenejše, kar imamo. Otrok, Želimo prijetno počutje Že v letu'1983 smo pristopili k akciji pridobivanja sredstev za nove prostore skupaj z izvršnim svetom občine Lenart in skupnostjo otroškega varstva Lenart. Tudi vse delovne organizacije so DOMAČE NOVICE LENART - 5 OB OTVORITVI MAISTROVE SOBE NA ZAVRHU KULTURNI UTRIP - V OBČINI LENART turna dediščina je vse lepo, znamenito, tipično, kar ponazarja posamezna obdobja iz preteklosti. Poleg sobe generala Maistra bomo letos pristopili še k ureditvi viničarije v Nadbišcu: stalno se obnavlja znamenita gotska cerkev Sv. Trije kralji, pa prostori v gradu Hrastovec, kar vse bi naj prispevalo k večji kulturnosti našega okolja ter izostrilo tudi naš čut do izvirnosti in skladnosti posegov v to okolje. Ko razmišljamo o delu in prizadevanjih kulturnih delavcev na terenu in v organizacijah združenega dela, se zavedamo velikanske volje in odpovedi, ki so potrebne za vsako zahtevnejšo kulturno prireditev. Pa vendar obstajajo stalne skupine, predane in zavzete za lepo pesem folklorni kolorit in ritem, lepo povedano slovensko besedilo. Veseli smo njihovega deleža pri kulturnem utripu v občini. Naj bodo spodbuda tudi drugim, ki čutijo veselje in sposobnost za kulturno delo in nastopanje. Pokazati je potrebno nekaj smelosti, ki se obrestuje. Svoj veliki prispevek dajejo tudi šolski pevski zbori in recitatorske skupine tako, da ob vsem tem vendarle ustvarjamo in doživljamo živo kulturo. ki bogati naše vsakdanje delovne obveze in vnaša smelost v prizadevanje za boljši jutri. Občinska kulturna skupnost bo skupno z družbenopolitičnimi organizacijami pripravila v bližnji prihodnosti sekcijske razprave o programskih izhodiščih za razvoj dejavnosti v letu 1987 in naslednja leta tega srednjeročnega obdobja. Pozivamo vse ljubitelje kulture, da se nam v teh razpravah čimbolj ustvarjalno in kulturniško sproščeno priključijo. Edo Zorko Na Zavrhu pri Voličini smo 14. septembra 1986 svečano odprli lepo urejeno spominsko sobo Rudolfa Maistra-Vojanova, zanega generala, ki je v letih 1918 do 1920 organiziral uspešen odpor proti ostankom nemške oblasti v Mariboru in na celotnem obmejnem območju severovzhodne Slovenije ter tako obranil ta naš predel Slovenije pred ponemčevanjem. V sobi je razstavljena stalna zbirka, ki na poljuden način predstavlja delo in življenje tega vojaka, ki je "bil hkrati politik in pesnik. Ob otvoritvi sobe in reliefa na prenovljeni fasadi stare vile ob kulturnem domu na Zavrhu smo imeli v organizaciji Zavoda za varstvo in naravne dediščine Maribor. slovenskega konzervatorskega društva, društva slovenskih pisateljev, slavističnega društva Maribor ter naše kulturne skupnosti tudi okroglo mizo in literarni večer, tako da smo na Zavrhu doživeli zaokroženo kulturno prireditev, kakršnih si v občini želimo čimveč. Kulturni utrip je v občini Lenart dokaj pester, čeprav nekoliko nestalen in vse preveč odvisen od zagnanosti in ljubiteljstva posameznikov. Uredili smo večino kulturnih domov v občini tako, da so dvorane vabljivej-še. Kulturna društva delajo v boljših pogojih, pa vendar so tradicionalne aktivnosti — igre, pevski in folklorni nastopi bolj ali manj redki. Najbolj se naši kulturni delavci izkažejo ob praznikih in prireditvah. Takrat se vključijo šole, vse razpoložljive skupine in sekcije v okviru krajevne KU-D-a in tudi mladinske organizacije ter druge posebej sestavljene skupine. To kaže na potrebo nastopajočih po občinstvu. Nujno je tedaj, da ob še ne- koliko boljših gmotnih pogojih zastavimo delo z bolj celovitimi programi, pri nastajanju katerih bodo sodelovali vsi ljubitelji kulturnega dela in vse krajevne organizacije. , V občinski kulturni skupnosti si prizadevamo tudi za bolj pesti o in ustaljeno ponudbo poklicnega kultur- njih dveh letih med drugim priredili razstavi likovnih del Božidarja Jakca in Bojana Golije. Gostovanja gledaliških in glasbenih umetnikov nam nekoliko ovirajo premajhni in neprimerni odri — tudi v Lenartu — zato bo potrebno v občini sčasoma dograditi vsaj eno dvora- Na Zavrhu je bilo živahno pred, na in po otvoritvi spominske sobe no-umetniškega ustvarjanja. Zagotovili bi radi gostovanja gledališča ter določeno število glasbenih gostovanj in likovnih razstav. Pri tem se da veliko narediti s sodelovanjem tistih dejavnikov, ki lahko organizirajo takšne prireditve. To se je na primer uresničilo pri organizaciji likovnih razstav v osnovni šoli Lenart, kjer smo v zad- no z večjim odrom. Do tedaj pa bomo morali prilagoditi predstave našim razmeram, vendar so tudi manjše »igre« lahko še kako privlačne, če so na kakovostni kulturo umetniški ravni. Poseben primer kulturnega poslanstva predstavlja obnavljanje in ohranjanje naše kulturne dediščine. Kul- OBISK PRI OBRTNIKU IN NAVDUŠENEM Zl IZ LJUBEZNI DO NEKATERIH Brengova 45 a, sodobna, pravzaprav čisto nova hiša na levi strani v zdaj že znamenitem še vedno makadamskem cerkvenjaškem hribu. Pri vhodnih vratih napis Feliks Rajh — splošno strugarstvo ne pove vsega, kar se skriva za novimi zidovi. Zelo perspektivna obrt, ki se je je lotil mladi visokovalificirani strugar ni edino, s čimer se lahko pohvali notranjost. Sicer pa — prav je, da gremo po vrsti. Pred okrog štirimi leti je Feliks Rajh odšel iz lenarškega Klemosa in sklenil stopiti na pot samostojnega obrtnika. Stružnica, ki jo je takrat kupil, je veljala toliko kot nova stoenka, pa vendar je strošek zmogel. Delo sprva ni bilo lahko in posel ni tekel po smelih načrtih, vendar se obrača na bolje. Stroji, ki so zdaj v delavnici, so vredni zajeten kupček bankovcev — okrog 2 stari milijardi din. Mojster ima zaposlenega še enega delavca, vendar to dejstvo ne preprečuje, da se stružnica ne bi vrtela že v zgodnjih jutranjih ali pa še v poznih večernih urah. Feliks Rajh: Težko je dobiti delavce, kajti v združenem delu je dela nekoliko manj, zaslužek pa je zaradi davčne politike, ki moji dejavnosti še vedno ni preveč naklonjena, približno enak. Sicer pa izdelujemo v glavnem vijake za lenarške temeljne organizacije, v glavnem Klemos, Livarno, proizvodnjo boj-lerjev, izvajamo pa tudi vzdrževalna dela v Marlesu in Kristalu. Prej sem omenjal težave, vseeno pa moram reči, da si v tem letu vendale obetam nekoliko boljši finančni izid — na račun amortizacije bo ostanek dohodka vendarle nekoliko večji.« Mojster Feliks ima rad svoj poklic. Zanj se je odločil z ljubeznijo in z ljubeznijo do kovine, ki jo obdeluje, tudi dela. Vendar pa ne zanemarja življenja, ki teče v domačem Cerkvenjaku in v domači občini. Je član planinskega društva, ribiške družine, poje pri obrtniškem pevskem zboru, je navdušen zbiratelj starin, večji del samega sebe pa vendarle daje poklicu. Na republiških tekmovanjih kovinarjev je bil vedno med najboljšimi. Najbolj ponosen ja na doseženo 4. mesto pred nekaj leti, ker lahko ob svojem pestrem življenju s tem doseženim priznanjem dokaže, da je mojster svojega dela. Sicer pa ga za delo ni strah. V te času je edini zasebni strugar v občini, vendar se ne boji konkurence. Dela bi bilo verjetno dovolj za več strugarjev, pa še to je treba dodati, da je dobro delo vedno bolj cenjeno in iskano. In zdaj še besedica o Feliksu Rajhu — zbiratelju starin. V njegovi novi hiši je pravcat muzej, ki je nastal iz ljubezni do vsega, kar so temu in kasnejšim rodovom prepustili predniki. V prostorni sobi je najti mnogo delovnih pripomočkov, starin 100, 200 ali več let, lesen plug, izredno star magnetofon, še starejšo lajno, zbirko starih orožij in pa orodij, ki so jih tod pred nekaj desetletji še uporabljali, zdaj pa njihova imena in namen tonejo v sivino pozabe. Feliks si prizadeva, pa ni edini, da bi mu- 6 - DOMAČE NOVICE LENART OKTOBER—MESEC. VARSTVA PRED POŽARI V mesecu varstva pred požari analiziramo stanje na tem področju v minulem obdobju. Zaskrbljujoče je naraščanje požarov v organizacijah združenega dela. Spomnimo se največjih tovrstnih požarov v lanskem letu: Krka — Novo Mesto, Hrastnik — TOZD Rudarstvo in Salonit Anhovo, ki predstavljajo glavnino povzročene škode. Požari so nastali zaradi pomanjkljivega varnostnega delovanja, neodgovornosti vodilnega kadra, zanemarjanja požarne preventive in pa celo zaradi negativnega pristopa k požarni zaščiti. Na območju občine Lenart v preteklem letu nismo zasledili povečanja požarov v družbenem in zasebnem sektorju. Izvajamo preventivne preglede v gospodinjstvih in gospodarskih poslopjih. Prav tako posvečamo vso skrb za požarno zaščito kmetijske mehanizacije. V zadnjem času ugotavljamo, da je potrebno tudi v gospodinjstvih, predvsem pa na kmetijah, zagotoviti zadostno število ročnih gasilnih aparatov. Zato bomo do konca leta 1986 obiskali vse večje kmetije ter jim svetovali nabavo primernih gasilnih aparatov za preprečitev začetnega požara. Prav tako bomo poskrbeli za obnovo vodnih zajetij ter pregledali hidrantno omrežje. Pred nami je akcija ustanavljanja industrijskih gasilskih društev ali vsaj industrijskih gasilskih enot v naši občini. Za ustanovitev so v TOZD-ih materialne in kadrovske možnosti. Trudili pa se bomo tudi izobraževati nove kadre za potrebe naših društev v krajevnih skupnostih in TOZD. V letošnjem letu smo dokončali daljinsko vklapljanje siren ter usposobili brezžične radijske naprave v gasilskih vozilih po KS. Vso skrb posvečamo tudi našim najmlajšim. Tako bodo v mesecu varstva pred požari sodelovali na republiškem srečanju v Ptuju. Tu se bodo predstavila pionirska društva Mladi gasilec z osnovnih šol. Kamilo Kirbiš PROMETNA VARNOST - SKRB NAS VSEH Prometna varnost v Jugoslaviji je ena najslabših v Evropi. Na sto milijonov prevoženih kilometrov umre v Jugoslaviji 18 ljudi, na Madžarskem 7 ljudi, v Avstriji pet, v Z. Nemčiji štirje, v Italiji pa trije. Na sto poškodovanih v prometnih nezgodah je v Jugoslaviji osem mrtvih, na Madžarskem sedem, v Italiji štirje, v Avstriji in ZR Nemčiji pa trije. Naj navedemo samo nekaj razlogov za takšno stanje. RALCU STARIN STVARI zejsko sobo, ki je v starem cerkvenjaškem šolskem poslopju, izpopolnili, uredili in odprli za javnost. Takšnih navdušencev je v Cerkvenjaku več, pomoč pa so jim obljubili tudi strokovnjaki iz mariborskega pokrajinskega muzeja. Precej je domačij, kjer še najdemo starine v plemenitem pomenu besede. Ostalo je še nekaj etnoloških dragocenosti, čeprav jih je že preveč romalo preko meje. Feliks in drugi zato hočejo, da bi vsaj te ostale v domačem kraju in obogatile zgodovinski spomin slovenskogoriškega človeka. Bravo, mojster! Upamo, da bo v muzeju, lahko ga tako imenujemo, v Brengovi 45 a sprejemal obiskovalce, ki jih prav gotovo ne bo malo. Pa tudi muzej, tisti starejši in večji v šolskih prostorih, bo rabil svojemu namenu. Pa mnogo uspehov pri osnovni dejavnosti. Naj stružnica poje in naj bo delo donosno! E. P. Zaradi padca kupne moči se na cestah pojavlja vedno več vozil starejših letnikov. Vzdrževanje teh vozil je zaradi dragih rezervnih delov in otežene nabave vedno težje. Večina naših javnih cest ne ustreza gostoti in zahtevnosti sodobnega prometa. Cestna signalizacija je pomanjkljiva. Nizke kazni za kršitelje prometne varnosti ne ustrezajo svojemu namenu. Prometna preventiva in vzgoja sta v posameznih sredinah prešibki. Pri vzgoji mladih se prometna vzgoja začne in konča v osnovni šoli. Vozniki koles z motorjem bi morali opravljati tudi praktični del izpita, saj je ta kategorija udeležencev v prometu v veliki meri udeležena pri prometnih nezgodah. V večini prometnih nesreč je krivdo pripisati človeku, to je njegovi pomanjkljivi vzgoji in usposobljenosti. Menimo, daje prvi razlog krepko nad drugim. Naša prometna kultura je na izredno nizki ravni. Delavci nadzora prometa ne zmorejo zaslediti vseh kršiteljev. Vprašajmo pa se, kaj smo sami storili za našo varnost. Kolikokrat smo opozorili soseda, prijatelja, znanca, da vozi prehitro, malomarno ali kako drugače ogroža sebe in druge! Starši ne spravljajte svojih otrok v nesrečo. Preverite, ali so otrokove vozniške sposobnosti primerne za vožnjo kolesa ali kolesa z motorjem. Ne dopustite otrokom samostojne vožnje, če nima opravljenega izpita za vožnjo po javnih cestah. Opozorili bi radi še na nevarnost vožnje v jesenskem letnem času. Na voznika preži cela vrsta nevarnosti: zmanjšana vidljivost, spolzko vozišče, odseki suhe in mokre ceste ter najhujši voznikov sovražnik — alkohol. Čas martinovanja naj bo sicer vesel, vendar do razumne mere. Razmislimo o tem, ko je še čas, kajti ob lomljenju pločevine in žvenketu stekla bo za ke-sanje prepozno. DELAVNI TUDI NA PODROČJU SLO IN DS Vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v delo na področju SLO in DS je neodtujljiva pravica in dolžnost nas vseh, zajamčena z določbami ustave in zakona o SLO in DS, kljub temu pa se vsi z enako intenziteto v te naloge ne morejo vključevati, zlasti še zaradi tega ne, ker niso vsi dovolj usposobljeni za te naloge. Vendar pa se v razne oblike usposabljanja vključuje precej občanov, tudi mladih. Tako so osnovnošolci svoje znanje s področja SLO in DS preizkusili najprej na obrambnih dnevih v okviru posameznih osnovnih šol, najboljše ekipe pa tudi na občinskem tekmovanju v Jurovskem dolu v mesecu maju, kjer so pokazali dobre rezultate vsi brez izjeme, največ znanja pa obe ekipi OŠ Jurovski dol, ki sta zasedli 1. in 3. mesto, medtem ko je drugo mesto osvojila ekipa OŠ Zg. Ščavnica. Prvouvrščena ekipa OŠ Jurovski dol in ekipa izvenšolske mladine sta sodelovali tudi na regijskem tekmovanju, kjer se je najbolj uveljavila ekipa izvenšolske mladine, saj je dosegla 2. mesto. Na regijskem tekmovanju so sodelovale ekipe osnovnih šol, šol srednjega usmerjenega izobraževanja in izvenšolske mladine iz vseh mariborskih občin, občine Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož. V mesecu maju in juniju sta bili organizirani v občini tudi tekmovanje ekip prve medicinske pomoči iz sestava pripadnikov civilne zaščite in ekip za gašenje požarov skupno z občinsko organizacijo RK in občinsko gasilsko zvezo. V pripravi ekip prve medicinske pomoči za tekmovanje so sodelovali tudi delavci zdravstvenega doma Lenart, pripravo ekip CZ za gašenje požarov pa so izvajala gasilska društva po krajevnih skupnostih. Zal niso sodelovale na tekmovanju vse ekipe PMP, in sicer nista sodelovali ekipi iz krajevne skupnosti Zg. Ščavnica in iz krajevne skupnosti Jurovski dol. Prvo mesto med ekipami PMP je dosegla ekipa iz krajevne skupnosti Voličina, ki seje udeležila 14. junija 1986 republiškega tekmovanja v Zagorju ob Savi. Prvo mesto med ekipami CZ za gašenje požarov pa je tokrat dosegla ekipa iz krajevne skupnosti Jurovski dol. Ne glede na uvrstitev ekip pa menimo, da je potrebno izreči priznanje prav vsem sodelujočim pripadnicam in pripadnikom CZ za obe disciplini, ki so za usposabljanje in za udeležbo na tekmovanju pokazali veliko pripravljenost in prizadevnost. Želimo si. da bi ta tekmovanja bila čimbolj množična in med občani ugodno sprejeta. Vsem sodelujočim na navedenih tekmovanjih iz znanja in veščin, pomembnih za SLO in DS, organizatorjem tekmovanj in občanom, ki so na takšen ali drugačen način pomagali pri pripravah ekip, se zahvaljujemo. Anton Slana DOMAČE NOVICE LENART - 7 KRAJEVNI MOZAIK • LENART Končane so priprave za izgradnjo transformatorske postaje v Sp. Partinju. Krajevna skupnost bo za objekt prispevala okoli 25 % in sicer v materialu, denarju in delu. V zaključni fazi je gradnja betonskega mostu preko reke Velke v Zg. Žerjavcih. Vsa dela so v celoti opravili občani brezplačno in pocenili gradnjo najmanj za polovico. V Močni se vršijo večja dela na krajevni cesti. Sanirali bodo plaz in položili cevi za odtok meteornih voda. • GRADIŠČE Končno je izdelan ureditveni načrt okolja gradi-škega jezera. V družbeno last je prešel del zemljišča, kjer se predvideva gradnja turističnega objekta v zasebni lasti, kopalni bazen za odrasle in otroke ter dom ribiške družine Pesnica. Gradiško jezero bi tako postalo turistično — rekreativni center občine za vodne športe: plavanje, deskanje in čolnarjenje. Ob strpnem dogovoru med ribiči in ljubitelji vodnih športov je prostora za vse dovolj. Ta mesec je stopil v veljavo odlok o obveznem odvozu smeti za naselje Gradišče in del Zg. Senar-ske. Kljub odporom posameznikov so Gradiščani pokazali pravi odnos do narave in stanovalcev, ki prebivajo neposredno ob dosedanjem »črnem« odlagališču. Pripravlja se akcija zbiranja prispevkov občanov za gradnjo mrliške veže. Referendumska sredstva, ki jih dobijo v letu 1987, ne bodo zadostovala za izgradnjo tega tako potrebnega objekta. • ZG. ŠČAVNICA Zaključena je 3. faza izgradnje mrliške veže. Kljub gospodarsko težkim časom so se odločili za dva programa asfaltiranja, ki sta že dolgo let želja in potreba ljudi. Asfaltirati nameravajo cesto Ana—Bačkova—Drva-nja—Benedikt in klanec v Krembergu. Sredstva iz programa krajevnega samoprispevka ne bodo zadoščala, zato bodo zbirali denar pri občanih. Končana je gradnja vodovoda v dolžini 400 m v naseljih Ana in Krivi vrh. Kulturni dom v Zg. Ščavnici bo služil svojemu namenu tudi v zimskem času. Opravljajo namreč dela pri montaži elementov za centralno ogrevanje. • CERKVENJAK V Cerkvenjaku seje pričela 1. 9. 1986 dolgo pričakovana in nujno potrebna gradnja prizidka in obnova obstoječe zgradbe osnovne šole. Dela bo izvajalo lenarško podjetje Centrovod. Celotno investicijo bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih številk. R. L. PREDSTAVLJAMO VAM M0T0KR0SISTE AMD LENART IN NJIHOVE USPEHE Pri AMD Lenart je bila leta 1981 ustanovljena športna sekcija za MOTOKROS, katere pobudnik je bil športni zanesenjak Stanko Vindiš, sedanji predsednik AMD Lenart. Po njegovi zaslugi in s pomočjo peščice članov AMD ter ob izdatni pomoči združenega dela, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij je v Lenartu v borih petih letih nastalo društvo, ki je danes poznano ne samo po Jugoslaviji, temveč tudi daleč izven meja naše domovine. V petih letih delovanja je AMD Lenart dobilo na račun MOTOKROSA številna priznanja za organizacijo dirk in za dosežene tekmovalne rezultate. Leta 1984 je AMD Lenart prejelo priznanje AMZS za najboljšo organizacijo dirke v Jugoslaviji. Po tekmovalni plati AMD Lenart dosega izvrstne rezultate. Tako je Stanko Vindiš mlajši leta 1983 postal republiški in državni prvak v kategoriji 80 ccm1 in leta 1984 zasedel 4. mesto v kategoriji 125 cmm1 v državnem merilu. Janez Mlinaric je v letu 1984 zasedel 5. mesto v državnem prvenstvu v kategoriji 125 cmm1. Boris Hamler je v letu 1984 zasedel 4. mesto v državni kategoriji 80 ccm1, ter Janez Mlinarič 7. mesto v kategoriji 125 cmm1. Letos je ekipa AMD Lenart osvojila naslov pokalnih državnih pr- vakov. Za ekipo AMD Lenart so vozili Drago Predan, Stanko Vindiš in Kurt Holcer. V letošnjem državnem prvenstvu je trenutno v kategoriji 250 cmm' Drago Predan tretji in Kurt Holcer četrti. Drago Predan ima še možnosti za osvojitev naslova drža/nega prvaka, Stanko Vindiš v kategoriji 125 cmm1 trenutno zaseda v državnem prvenstvu 7. in Boris Hamler 18. mesto. Letos so imeli tekmovalci veliko smole, saj so bili vsi po vrsti poškodovani in niso nastopali na vseh tekmovanjih. Posebno skrb AMD Lenart posveča mladim bodočim tekmovalcem, ki bi naj obdržali vsaj tekmovalne uspehe sedanje generacije naših tekmovalcev. Tudi po tej plati je AMD Lenart edino društvo v Jugoslaviji, ki ima podmladek bodočih tekmovalcev v starosti od 4 do 9 let. Da še predstavimo naše neustrašene talente in mojstre na motokrosističnih motorjih. DRAGO PREDAN — star 34 let, 9 krat državni prvak in že sedaj legenda jugoslovanskega motokrosa. Vozi v kategoriji do 250 ccm1. Letos je pristopil k AMD Lenart. STANKO VINDIŠ — star 19 let, velik potencial in perspektiva jugoslovanskega motokrosa. Vozi v kategoriji do 125 cmm1. Od 16. septembra letos je na odsluženju vojaškega roka. KURT HOLCER — star 20 let. Državljan Avstrije in je pristopil v AMD Lenart letos. Rojen je v Avstriji, stalno stanuje v Lenartu. Po očetu je jugoslovanskega rodu. Leta 1984 je bil mladinski državni prvak Avstrije in pomeni veliko okrepitev v jugoslovanskem prostoru. BORIS HAMLER — star 17 let. Perspektiven tekmovalec. ki lahko še veliko doseže v jugoslovanskem merilu. Vozi v kategoriji 125 cmm1. JANEZ MLINARIC — star 29 let. Zelo je perspektiven, vendar ga neprestano pestijo poškodbe. Vozi v kategoriji 125 cmm1. FRANC ROSE — star 28 let. Ker je zaposlen na obmejni postaji milice na Tratah, mu službene dolžnosti ne dajejo dovolj možnosti za trening. Zato ne dosega rezultatov, kot bi jih sicer lahko. Vozi v kategoriji 250 cmm1. IVAN MAJER — star 21 let. Motokros je začel voziti šele letos. Prej je vozil karting. Dober potencial, letos ga pesti poškodba roke. SIMON STUMBERGER star 13 let. Najmlajši med člani in perspektiven tekmovalec motokrosa v Jugoslaviji. Vozi v kategoriji 80 cmm1. Trenutno je na 3. mestu v republiškem prvenstvu. IN SE BODOCl TEKMOVALCI IN PERSPEKTIVA SLOVENSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA MOTOKROSA Grega Štumberger — star 4 leta, Boštjan Lorenčič — star 5 let, Boštjan Nemec — star 7 let, Uroš Lešnik — star 8 let, Rajko Valcl — star 9 let, Matjaž Ferk — star 9 let. JANEZ FERK SLOVENSKO- GORIŠKA IKEBANA Zgornji faksimile dokazujejo, da smo pri Lenartu postali izjemno vplivni. Prav bi bilo, če bi pri oblikovanju razvojnih dokumentov za leto 1987 in sploh za to srednjeročno obdobje takšne sklice sej republiške skupščine uzakonili kot stalno prakso. Predlagam lenarški Delavski univerzi, naj ob začetku nove delegatske sezone uvede posebni telovadni tečaj — za razgibavanje vratnih mišic in za razgibavanje mišic na rokah, predvsem na desnici. Delegati v krajevnih skupnostih, kjer imajo telovadnice, bi lahko imeli vaje kar tam, za Gradiščane in Cerkvenjačane pa je treba organizirati javni prevoz v — razširjene hodnike občinske skupščine. Voditelj libijske revolucije Ga-dafi je predlagal, naj po vsej državi uničijo denar in se gredo samo blagovno menjavo. Slovenskogoriški predlog naši zvezni vladi in svetu guvernerjev Narodne banke Jugoslavije bi lahko bil podoben. Z ogromnimi količinami razvrednotenih bankovcev bi se lahko brez kakršnekoli energetske stiske grelo vso zimo. V Celju so imeli obrtni sejem, v Mariboru Veselo jesen, v Gor. Radgoni Kmetijsko-živilski sejem, pri Lenartu pa imamo — hvaležno in zabave željno publiko. Ko so v Cerkvenjaku praznovati krajevni praznik, so pripravili bud-nice ob 9. uri. Nič hudega, saj pravijo, da je tam razvoj v takšni zamudi, da se nekaj ur sploh ne more poznati. Nova lenarška avtobusna postaja še ni dograjena. Predlagam, da do takrat, kot začasno rešitev, postavijo sedanjo postajo — v nadstropja. Gostinci lenarškega Agrokom-binata so zelo uspešno nastopili na mariborski Veseli jeseni. Kako lepo bi bilo, če bi tako vestno in vzorno delali tudi v domačih gostiščih ... Še pred časom so ocenjevali, da je potrebno reprezentančne prostore predsednika občinske skupščine in OK SZDL malo polepšati. Ta naloga je uspešno izvedena brez kakršnegakoli vlaganja družbenih sredstev. Ob poljih s sladkorno peso so pripravili asfaltirane ploščadi. Upam, da ta ne bodo kaj kmalu postala letališča visokoletečih ciljev slovenske sladkorne industrije. Ko smo pred leti odprli Cankarjev dom v Ljubljani, se je kulturno življenje vseh Slovencev občutno izboljšalo. Tako se bo tudi cestni standard slovensko-goriškega človeka korenito izboljšal, ko bodo dogradili — karavanški predor. Lovro Koloman rešitev domaČe križanke iz prejšnje številke: praznik, reklama, obnošen, trate, ec, ozn, sek, bio, t, ličje, amalia, nep, nlp, tra, eol.