223. številka. .v ' » .Ediaoat Iz *'<» eakrat Jn. ruug nadeli pr ftiltoi. oh 4. ari »efei iRti« " u celo leto........84 kron ta pol let*........ • „ 7* 'etrt leta........ 4 „ zrn en m«« ........ 2 kroni •roćnino t plačevati naprej. Nt ca* 'bi trn priloi« inn.ftiint • aortvt ne -«J> a. _ o^akarnah t Trstu ae prodajajo pora ,«u( Številke po 4 stotink (3 dtč.i; i eo Trata pa po 8 stotin k (4 •>▼<.) Telefon Str. H70. Trst, v soboto 28. septembra 1901. Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko. Tečaj XXVI T edinosti je moč! Oglasi M račnnajo po vritah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Val dopisi naj se pošiljajo urednlAtv« Nefrankovani dopjai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravnlStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. UreAnlltfo Iti tiskarna se nahajata i olici Oariutia Sit. 12. VpraTnlštvo, In ■prejemanje Inseratov v ulici Moliš {.Iccolo 5tv. 3. II. nadeli. isdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konaorcij lista Edinost" Natisnila tiskarna konaorcij a lista „Edinost" v Trstu. Dante Alighieri". Štirje »o plavni momenti, ki zanimajo nas pri tem društvu, ki ima te dni svoj občni il)or v Veroni. Ti štirje momenti so; Kaj je društvo »Dante Alighieri« ? Kako stališče zavzema proti njemu Jaška vl»da? Kako sodi naša vlada o stališču, ki je zavzemlje laška vlada napram društvu? In slednjič: kako stališče zavzemajo laški oHcijelni in neofici-jelni socijalisti proti temu društvu? Vse te točke nam več ali mauj v noviČ jH»ja-njujejo dogodki na pred včerajšnji m zborovanju. Kaj je torej društvo » Dante Alighieri« in kateri so njegovi cilji ? To vprašanje je že davno rešeno. Vsakdo, kogar lekoličkaj zanima to društvo, je že davno prepričan, da je to društvo glavni sedež lašk. irredentizma, karso že tolikokrat dokazala ujeg. vsakoletna občna zborovanja. Seveda se irredentistični značaj tega društva kolikor toliko prikriva s plaščem kulture: Sicer pa se nam dozdeva, da ličnosti, odlo-čevalne v tem društvu, same tako hočejo, da se ta plašč tu in tam nekoliko privzdiga tako, da se svetu razkrivajo pravi nameni društva, ker le na ta način morejo delati izdatno reklamo za te namene. Društvo skrbi navidezno za ohranilev in ugled laškega jezika izven mej Italije, v resnici pa le pripravlja tla za priklopljenje onih obmejnih dežel, v katerih bivajo tudi Italijani, k italijanskemu kraljestvu. To trditev nam v novic potrjuje letošnje zborovanje. Sam vladni odposlanec, državni podtajnik Talamo, nam je to dokazal v svojem pozdravnem govoru. Rekel je, da se vlada raduje na zmagah, s katerimi se utrjuje ugled in raste zaupanje v — <> s o d o Italije. Kako je to razlagati, da morejo zmage društva, ki je baje namenjeno samo kulturnim namenom izven-talijanskih Lahov, utrjati zaupanje v — osodo Italije?! Je-li mari osoda Italije odvisna od tistih Italijanov, ki žive v Buenos-Aires v južni Ameriki, ali pa v afriški Aleksandriji ? Ali od onih, ki zidajo hiše in prodajajo sladoled v Ljubljani? Ne, od teh ni odvisna osoda Italije, temveč osoda Italije je odvisna le od onih Italijanov, ki žive že sedaj v Italiji, ali pa od onih obmejnih Italijanov, ki imajo upanje, da bodo prej ali slej rešeni iz pod tuje oblasti ter pridruženi materi Italiji. Osoda Italije je torej odvisna od že obstoječe in od ta ko imenovane »neodrešene Italije«. Ker pa je delovanje društva »Dante Alighieri« omejeno le na i zven i talijanske Italijane, oziroma na dežele, v katerih prebivajo isti, je popolnoma jasno, da je mislil vladni odposlanec Talamo le na n e o d r e š e n e pokrajine, ker le one bodo mogle uplivati na osodo Italije s tem, da isto (Italijo) povečajo s svojim priklop-Ijenjein. Seveda treba tudi zapisati malo klavzulo, če Ik) evropska konstelacija sploh kedaj dovoljevala to I! Dosedaj smo bili vajeni slišati irreden-tistične izjave na zborovanjih tega društva večinoma le iz ust njegovega predsednika, znanega senatorja Villarija ; na letošnjem z1h>-rovanji pa so šli gospoda še korak dalje in je sama vlada podala po svojem odposlancu najjasnejšo irredentično izjavo. Izjava predsednika Villarija ni bila sicer takrat tako irredentistična, kakor ona vladnega odposlanca, bil« pa je toliko bolj značilna za naše pokrajine, katere je Villari imenoval — italijanske. Katere druge pokrajine na vshodnem obrežji jadranskega morja je mogel Villari smatrati italijanskimi, ako ne naše ? ! Jasno je torej, da je mislil na naše pokrajine. Zanj so toraj Primorska, Dalmacija in morda še celo hrvatsko Primorje ter Crnagora in Albanija — italijanske pokrajine!! Da ne govorimo o slednjih treh, kjer absolutno ni Ita- lijanov ! Villari in dosledno žnjim tudi isto društvo, kateremu predseduje on, prišteva torej naše, Primorsko, ki je po veliki večini slovansko, in Dalmacijo, kjer živi le peščica poitalijančenih Hrvatov po dveh ali treh mestecih k italijanskim ! In ti dve deželi, v družbi z onimi t;emi, zgoraj imenovanimi, kjer Italijanov niti ni, bodo — po menenju laške vlade — odločevale osodo Italije ! ! Je-li treba tu še pojasnjevati stališče laške vlade nasproti temu društvu ? Ako je vladni odposlanec rekel, da laska vlada sledi korak za korakom delovanju tega irredentističnega društva in se raduje njega zmag, t r ako pomislimo, da je ravno italijanska vlada podala na tem zborovanju najbolj irredentistično izjavo, je dovolj jasno, da ta vlada popolnoma s o g 1 a ša s stremljenji tega društva — torej z irredento — in da n;egovo delovanje z vsemi močmi podpira, kar dokazuje tudi fakt, da so členi tega društva celo laški — generali ! — Preidemo k tretjem vprašanju ! Kaj pravi avstrijska vlada na tako postopanje 'talijanske vlade ? ! Kaj pravi naša vlada k temu, da se nje zaveznica tako ne-ženirano druži z onimi, ki delajo načrte v to, da ji otmo primorske pokrajine, da se druži z onimi, ki Be pripravljajo za naskok na integriteto monarhije Habsburgov?! Ti ljubi Bog, kaj naj reče vlada, ki išče vsako najmanjšo priliko, da se ponižno klanja po prahu pred svojima takoimenovanima zaveznicama ?! Naša vnanja politika je že tako obnemogla, tako brez vsake eneržije, tako brez samostalnosti in lastne inicijative, da je sploh nemožno pričakovati od nje, da bi kje resno nastopala v obrambo svojih interesov ! Ona se skromno zadovoljuje s tem, kar jej mi loatno naklonjati njeni zaveznici, Nemčija in Italija. Ako sme n. pr. laška vlada tako brezobzirno postopati z zavodom sv. Jeronima, torej z zavodom, ki je pod pokroviteljstvom avstrijske vlade, ako ta poslednja svoje višje generale, adm:rale, godbo in vojaštvo pošilja vsprejemat jednega nemškega majorja s par častniki in nekaj vojaki in ako se potem na čast štirim nemškim častnikom prirejajo sijajne pojedine, ki stanejo na tisoče goldinarjev, na katerih se spremljevanjem godbe prepevajo j>esmi a la »\\ acht am Khein«, ako se torej ta naša vnanja politika ob vsaki priliki vede tako servilno nasproti svojima zaveznicama ; je-li potem mogoče zahtevati od nje, da bi svoji prijateljici rekla žal-besedo radi tega, da ta poslednja izrekla svoj placet na ciljih, kakoršnje ima društvo Dante Alighieri?! Ali pustimo našo zastarelo diplomacijo, ki je že tako odrevenela, da se ne more osokoliti do primernega protesta proti temu, da nje zaveznica slovesno izjavlja svoje soglasje z društvom, kateremu očitni program j®: odtrganje par pokrajin od naše države in priplopljenje istih k Italiji ! Oglejmo si konečno še nekoliko postopanje one stranke, ki se hoče predstavljati vsemu svetu kakor jedina rešiteljica vesoljnega trpečega človeštva — t. j. stranke socijalnih demokratov. Ta stranka, ki se ponosno bije ob svoja prsa, kakor internacionalna in jedina stranka, ki je zmožna rešiti narodno vprašanje na podlagi jednakopravnosti in v zmislu pravice ter odpraviti s sveta silne narodne boje, tudi ta stranka je čutila potrebo, da pošlje svojega zastopnika na zborovanje društva, s takimi šovinističnimi nameni. Tudi ta stranka, katera perhorescira sedanjo državnopravno razdelitev sveta, čutila je potrebo, da pošlje svojega odposlanea na zborovanje društva čegar nameni so, pomagati jedni državi, da si prisvrji dežele, v katerih biva SKoraj 'izključno narod, ki nima z isto državo niti skupnega jezika, še manje pa druzih skupnih interesov! Radi česa stremi Italija po naših slovenskih in hrvatskih pokrajinah ? Da jih poijalijanči ! In laški socijalisti se kažejo solidarne z društvom, ki je v dijamentralnem nasprotju z jednim glavnih načel socijalizma, z načelom narodne jednakopravnosti, kakor podlage — mednarodnosti! Ze to dejstvo samo, da so se sucijaliBti sploh udeležili zborovanja tega društva, dokazuje, da je njih povdarjanje narodne jednakopravnosti oziroma mednarodnosti nič več in nič manje, nego prazna fraza, katere se poslužujejo tam, kjer hočejo slepiti ž njo male zatirane narode! Socijalisti so kakor tisti amerikanski - prodajalec klobas, ki je prodajal klobase zjutraj po 10 novč., zvečer pa — ko jih ni imel več — po 5 novčičev. Vsaki večer je imel ta prebrisani trgovec v izložbi tablico, na kateri je bilo zapisano, da ima klobase po 5 novčičev, ako jih je pa hotel kdo kupiti, je rekel, da so že razprodane. V nas si hočejo socijalisti pridobiti teren s tem, da nam pripovedujejo o jednakopravnosti, med tem, ko se socijalisti gospodovalnih narodov bolj in bolj nacionalizirajo, kar so dokazali zopet toliko na svojem strankarskem shodu v Ljubeku na Nemškem, kolikor na shodu društva »Dante Alighieri« v Veroni. V Veroni so šli še dalje v svojem servilizmu do šovinističnih laških nacijonalcev s tem, da so njim na ljubo zatajili jednega svojih prvih mož, posl. Todeschini-ja in poslali na shod takega zastopnika, ki je bolj ugajal narodnim šovinistom, buržuazijcem, kapitalistom, izsesevalcem ali kakor jih že hočete imenovati po socialističnem žargonu ! Sedaj pa naj nam le pridejo naši socijalisti s propovedovanjem, kako da le socijalistična stranka reši narodno vprašanje ! Ponavljamo : že dejstvo samo, da so se sploh udeležili zborovanja takega šovinističnega društva, meče na socijaliste kaj značilno luč ; ali sodbo, izraženo po tem dejstvu, še neizmerno poojstruje nadaljnje dejstvo, da so se udeležili zborovanja na toli poniževalen način ! Sicer pa je dobro tako! Čim več luči bodo metala dejstva, tem prej se zjasni ! Nekaj spominov. i Slika iz življenja slovenskega profesorja in pisatelja.) (K. Glaser.) Preti leti se je v »Edinosti« od strani nekega mlajšega pisatelja izrazila želja, naj bi nekateri starejši pisatelji objavili svoje »memoire«, kar bi baje bilo zanimljivo zaradi tega, da bi se pobliže poznavale tudi intim-nejše reči iz takih spominov, v katerih in kakoršnih razmerah bo pisali in živeli dotični pisatelji. Da se njihova dela sodijo nepristranski, treba vedeti marsikaj, kar je dostikrat prikrito javnosti. Zaradi tega se zdaj z velikim trudom iščejo in izdajajo listi velikih mož in pisateljev. Jakic je izdal Kopitarjeva pisma, »Slovenska Matica« po Kunšiču važne listine, da se pobliže izpozna razmerje Cehov in SI ovencev v poznejših desetletjih, po Štre-kelju liste iz zapuščine Cafove. Jaz bi pri-dejal, da tudi politiki naj bi pisali «memoire«, n. pr. dr. Josip Vošnjak. Dotični pisatelj v »Edinosti« je omenil Stritarja, Levca in druge, od katerih bi si želel spominov. Moja malenkost sicer ni omenjena, pa vendar sem prepričan, da bo presenetilo marsikoga to, kar imam povedati. Ko je človek vstopil v pokoj po več nego tridesetletnem delu, ima gotovega kaj povedati, kar bi utegnilo koristiti na splošno, kajti tak trenutek je tudi naj-primerniši, da se pove kaj, kar bi v drugem času težko našlo primerno obliko. Saj je tudi pokojni Marušič opisal »Svojo dobo in po- dobo«, a mož je vedno živel na Goriškem; tem bolj upam, da se meni oprosti »Nekaj spominov«, ker sem živel in Blužil na šestih gimnazijah v štirih kronovinah. Nekaj bi rad povedal o splošnem položaju, ki ga zavzimajo slovenski profesorji in pisatelji v organizaciji slovenskega naroda in tukaj iztaknil pojav, katerega dozdaj še ni omenil nihče in o katerem sodim, da velja Hamletov : »Or be or not to be«. (Biti ali ne biti). Opisati hočem naj poprej »usodo« takih Slovencev, o katerih življenje je posegel minister Strem a vr. I. Ker ima katoliška cerkev štirideset mu-čenikov, si je mislil bivši minister Stremayr, da tudi Slovenci potrebujejo »mantrnike« in on jih je ustvaril štiri. V teku blizu jednega leta eo stopili vsi pozorišča svoje delavnosti in sicer jaz zadnji, in zaradi tega si dovoljujem tudi nekoliko besed povedati v slovo. »Usoda« nas štirih se je razvila tako različno, da si človek ne more misliti veče razlike med ljudmi iste akademične omike. 1872. 1. je omenjeni minister iz mariborske gimnazije premestil Šumana in Pajka, ker sta bila podpisala prošnjo za ustanovitev slovenske nižje gimnazije v Mariboru. Šuman je, po nekih vplivih, namesto v Ried prišel na akademično gimnazijo na Dunaj, potem za ravnatelja v Ljubljano; je postal šolski nadzornik na Kranjskem iu je lani šel v pokoj kakor — dvorni svetnik. Tisti stari slovenski rodoljub v Mariboru, s katerim je Šuman kakor profesor v Mariboiu, če se ne motim, 1864. 1, v Koseskega pesmah »Kdo I je mar« tako ljubko popeval v dvospevu »Barka plava v daljna mesta«, je letos vsklik-| nil : »Kdo bi si bil mislil takrat, da bo naš lirični tenor kedaj dvorni svetnik ? I« Pajk se je iz različnih vzrokov rajše odpovedal službi, nego da bi bil šel v Novo mesto, kamor ga je namenil Stremavr, potem je bil sedem iet brez cesarske službe, in je šel za profesorja v Ried, ter se je crez nekaj časa zopet odpovedal in je prišel potem v Brno, iz Brna na Dunaj, šel v pokoj in umrl v Ljubljani. Ubogi Pajk počiva v grobu in njegov starejši koleg, dvorni svetnik Šuman, veselo biciklira in svoje znance neki p o-, z d r a v lj a s »H a 1 <5«-k 1 i c i, če je res. V : vseh Pajkovih življenjepisih pogrešim dej-i stvo, ki mi ga je lani pripovedoval gospod ! beležnik dr. Rataj v Mariboru, bivši deželni j poslanec in namestnik deželnega glavarja na Štajarskem, da je tedanji namestniK, baron Kubeck, pri katerem je bil Pajk domači učitelj, ko je bil brez državne službe, Pajku ponujal ravnateljstvo na mariborski gimnaziji, katero pa je Pajk odklonil, ker se je potegoval za ravnateljstvo v Gradcu. Najlepše zadoščenje bi bilo ravnateljstvo na isti gimnaziji, katero je moral zapustiti — profesor. Pa menda je bilo bolje za gimnazijo in za njega samega, da je odklonil. Stremavr si je izvolil vsakikrat po dva »mantrnika« ; morda je mislil : »Socii doloris« bosta se tolažila sama : »Getheilter Schmerz ist halber Schmerz«. V šolskem letu 1876/7 sva torej šla jaz in Šu kije. Moj gospod sopotnik je v sedmi soli prostovoljno šel v vojsko in bi! dne 3. julija 1866 I. v bitki pri kraljevem gradcu smrtno rajjen. Služil je v Novem mestu, v Ljubljani, bil premeščen omenjenega leta v Dunajsko Novo Mesto, potem v Ljubljano, 1885. leta zopet na Dunaji postal potem ravnatelj osrednje zaloge šolskih knjig, dvorni svetnik, in stopil letos v pokoj ter čaka v svojem lepem gradu pri Novem mestu lepših časov. »Politik« je pisala enkrat o njem, da je bil mnogo preakro men, jedini njegov cilj bi bil moral biti ministerski sedež : a u t Caesaraut n i h i 1. Ko eva se letos v Novem mestu srečala, -e je ustavil in vprašal: »Nisi Ti Kari Glaser?« Prikimavši sem vprašal :»Nisi Ti dvorni svetnik Suklje?« Popoludne sem ga obiskal v njegovem gradu. Med razgovorom sem omenil, naj bi on spisal svoje spomine. Odgovoril je, da je mnogo doživel. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU i ne iiveii v Avstriji, l»ilo l>i neverjetno, kar čitam«* v brzojavnem |»oročilii današnjega poročevalca praške »Polit ke« o razmerju med sedanjo vlado in Vsenemci. Ker pa živimo v Avstriji, n: neveijetuo tudi to. Rečeni vir nam pripoveduje : Korber konferira z voditelji onih strank, ki se mu ne z le nevarne, odkrito in neomajen >, r. \'seneinei pa ali na skri- semitizem, s čemur je stranka priznala, da ji je glavni namen obramba židovskega kapitalizma in židovske vlade. Sicer se pa radi načel te invalidne stranke ne moremo raz-grevati, ker je itak že odigrala svojo ulogo. Nemške čete na Dunaju. O vapre-jemu nemškega ba talij ona na Dunaju govorili so pozdravne govore župan dr. Lueger. svčtnik nemškega poslaništva Romberg in predsednik južne železnice baron Chlumeckv. Zalivali! se je v imenu Nemcev major For-ster. Popoludne je nemško društvo »Nieder-vvald« priredilo ljudsko slavnost nemškim častnikom na časf. Sinoči so bili Častniki nemškega batalijona na dvornem obedu. Po obedu jih je pozdravil canje leU>8 ra7:merno mirno vrši. D ose daj vsaj pidal v or-i po svojih intimnih odnošajih do ^ ni ni5 žulo 0 velikih pretepih, krvavih Schr.nereraocev. Na ta način dobivajo Vse- , f,jJlvah j^dalih orožnikov in Kakor se že nem^i, katerih »ka\alirji« vzdržujejo zvezo z im€DUjej0 vsi ti rekviziti, ki so bili dosedaj ministarstvom, natančna obveščenja o namenih neizogibni na vsakih volitvah v Madjariji. vlade, katere zoajo potem — kakor nanese Hog ve au 9o vol],tva 8trank jzgubila na potreba — ali preprečati, ali pa uporabljati za svoje konečne cilje. Gospod Korber se u . au a in njegovi tovariši od re-sorta »iede njegovemu izgledu. Ministri hodijo roka v rnše največi ma iež v njenem so se, da bi tolažila opozicijo, spuščala do l>rutalnosti nasproti narodnostim so vsi jed- življenju! »Slovenka« gotovo ve, da je to koncesij in uslug; njihovo delovanje pa se naki v teni ogledu se divno pokrivajo vsi * jedna najtežavnejših nalog, a če le vedno je vršilo vsikdar v trdnem zaupanju in pre- raaešuje. in če ljudi s takim, državi in dina- 8edaj lI1(jj iu še posebno od sirot Slovakov, žemo- (ia '"»čemo ženo rešiti, ne samo materiji sovražnim programom jM>dpira, potem je ali tak(, (laie6 ])a že ni \0 nje krščansko rijalnih skrbi, temveč tudi moralno! A kako taka politika brezvestna — prosimo, gosp. pravicoljubje, da bi povzdignila svoj glas J° rešimo moralno, če odobravamo naprave državni pravdnik, ta iz-az *u»ji črno na belem proti barbarskemu zatiranju tega največega in zavode, kjer naj le brezskrbno — greši in v »Polirki« —, aii vsaj lahkomišljena, kajti reveža v družini slovanskih plemen. Sedaj pa ^ pogreza v močvirje pod pokroviteljstvom vedi.o očitneje j^taja, da Fh> koncesijah, se yede la stranka 808ebno zavratno. Kakor iu Pr a He v za(jnjj i,jp postavlja na stran libe- Le vstrajajte v svojem zapričetem delu ! Ce politika Sehonereijanee v, Kolikor ona vlade rajcev je j)a(n tako. duhovščina je preveč vas sedanja generacija ne umeje, pa upajmo, Kor! >e rje ve {»omenja pogubo. odvisna od vlade in je zato nezanesljiva. Slo- v bodoče žarki spoznanja prodrejo temuo Tako poročevalec praškega lista, ki se vakom ne kaže torej druzega, nego da sami meglo in se pojmi zbistrijo in zjasnijo! navadu. 1 k že treznega in resnega presoje- izvojujejo to borbo. Vspehov sicer ni priča- Napadi na cenjeno »Edinost« nas tudi valca. L teg ne torej vse to odgovarjati re- kovati ob taki korupciji; nič ne de, saj je ne varajo, da m, bi je vsaki dan skrbno či- snici. tolaži j ivo znamenje že to, da so se Slovaki tale in priporočale vsem: kakor edino Volilni oklic nemške napredne toliko ujunačili, da »o začeli resno posezati v prav o glasilo za nas t r a s k e stranke na Češkem. Kakor je bilo že pri- volilno borbo. Slovence! Mi izrekamo tem potom tudi <"-ak-.vati. pr.šepala je invalidna nemška'na- cenJeni »Edinosti« «voje zaupanje ter se stri- predna stranka med nemškimi strankami zadnja j »jamo z njenim programom! e* svojim volilnim oklicem. Na jedno stran \/^Qti A Vi ^^ k' ^^ ^ omahujete med hotela bi ta stranka v svojem oklicu delati 1 ' ^^^^^ VTOU. rudečim praporjem in ustavo sv. Cirila in koncesije vseuemškim radikalcem, na drugo Imenovanje. Poštnim konceptnim vež- Metodija ! Pristopite k nam ! Glejte nepre-stran bi se pa na vsak način hotela kazati benikom v Trstu je imenovan doučeni pravnik gledue vrste vseh slojev jej veselo sledijo, spravljivo in resno stranko. No, dosegla ni Anton Zorn v Trstu. svežih, zadovoljivih obrazov! Rudeči prapor niti jednegu niti druzega. ZavedllO Ženstvo tržaško in gospodje Pa vam ne uutli taeega pogleda : Oh, kako Svoja centralistična načela pa pobija okoli »Rdečega praporja« ! Iz ženskih kro- vrato izmučenih, nezadovoljnih obrazov najbolj s tem, da zahteva popolno samoupravo gov smo prejeli : gODI> z Vfl° sil° l>red seboj nJiU aasilui vo" Se mcev na Češkem. Ne vemo, kako si .no- »Kdor molči prit rja! Naš molk žitelji! Odločitev ni težka ! rejo nemški naprednjaki predstavljati to, da bi si morda gospodje okoli »R. P.€ tolmačili (Sledijo podpisi.) bo mogoče izhajati ua Češkem s tako kakor nekako pritrjevanje njihovim napadom j Deutsehlaud. Deutsckland iiber Alles! uredbo, katero dosledno najodločnejše pobijajo na »Slovenko« in »Edinost«. Zato izjavljamo Danes smo čitali nekje: ».Jeden nemških baza skupno državo. K, se »-eda, splošen centra- me podpisane žene tu slovesno, da obsojamo talijonov se vrača preko Trsta in Dunaja v lizem v Avstriji koristi Nemcem, medtem pisavo »R. P.« ter da hočemo vedno in pov- svojo domovino. Vsprejem seje vršil sve-ko jim centralizem na Češkem ne koristi. sod braniti »Slovenko« in »E-linost«. Izjav- čanostnim vojaškim pompom, ves dvorski sjaj V svojem oklicu zahtevajo tudi, naj se lj«mo, da nazori, ki jih razširja in usiljuje se uporablja, da nemške vojake vsprejmejo s volilni red premeni t;iko, da bodo mandati »Rdeči prapor«, so naravnost pogubni vsa-' častjo. Vojna sila Avst.-Og. sprejema z navdu-pravično razdeljeni, v razmerju z visokostjo čemu narodu, kaino-li pa nam maloštevilnim ' šenjem Bvoje nemške tovariše v orožju, ki s > plačevanih davkov. Toraj stoje »svobodomi-, Slovencem ! se svojo krvjo posvedočili svojo zvestobo do selni naprednjaki še vedno na stališču varo- [ Kakšen sad naj obrodi nauk, ki hoče iz domovine. Mi častimo tujo zaslugo, da tako vanja interesov, vendar pa v nasprotju s tem naših src izruti vero in narodnost,' sami sebe častimo... protestiramo proti taki bestijalni, človeka pod živalski nivo potiskujoči »obrti«, kažemo s tem vsaj to, da se zavedamo rane, ki jo ta »ustanova« seka dostojanstvu žene. S tem ka- zah te vajo, naj bi se število mandatov v vele- oni dve najdražji svetinji, ki nam dajejo moči posestvu zmanjšalo ter naj bi bila v velepo- v borbah in zaščite v nezgodah življenja ?! O, In pri Bogu : nam je nujna potreba, da se Častimo na tak način; kajti, da bi tako sestvu tudi manjšina primerno zastopana. teh zakladov nam ne ukradete nikdar! — direktno, brez okolišev, sebe častili, da bi Seveda ne poznajo te^a načela tam, kjer : Skrbno jih hočemo čuvati in to, kar smo po-so Slovani v manjšini in kjer bi ravno isti i dedovali po svojih drazih stariših, hočemo naprednjaki praktično izvedeli to načelo n. pr. v velepo^estvu na Kranjskem. Nemški jezil: bi hoteli, da bi zavzel v vsej Avstriji mesto posredovalnega in državnega jezika; v nemških okrajih bi se pa smeli nastavljati samo nemški uradniki. No mi smo še vedno preskromni in se zadovoljejemo s tem, da zahtevamo od uradnikov v naših pokrajinah le poznauje našega jezika. ( )klic slednjič prizna, da se napredna stranka loči od Pradejeve ljudske stranke le po tem, da isključuje anti- ohraniti, negujč je z vso ljubeznijo tudi v srcu svojih otrok! Da, učiti jih hočemo, d a vsaki človek ima svojo domovino, katero mora ljubiti in jej žrtvovati svoje duševne sile ter jo podpirati moralno in materijalno, a da moramo mi Slovenci ljubiti svoj narod s podvojeno silo, ravno zato, ker je mal i u neznaten ter potrebuje tim več ljubezni in skrbi ! Učiti jih pa hočemo nadalje, da biva v nas večni duh, ki stremi navzgor, a ne navzdol, v blato in mlake. svoje lastne vojake častili, na to smo že čisto pozabili v svoji običajni in plemeniti skromnosti. Temna bajka pripoveduje, da so tudi pripadniki slavoslavne cesarske in kraljeve vojne sile tam onkraj v Kitaj u bojevali, pogumno bojevab, zmagonosno bojevali. Temna bajka pripoveduje, d« so v Pekingu cesarski in kraljevi častniki našli junaško smrt, da je pri Taku in Peitangu tekla tudi avstro-ogerska kri — in da ni tekla zastonj. Ali kakor rečeno, to je samo bajka, in še malo časa in — pozabljena bo.... Tam v nekem stranskem kotu v Trstu so pred nekoliko dnevi ua skrivno in tiho izkrcali naše vojake iz Kitaja. Tajnost tega dejstva so dobro čuvali. Neki policijst je po-mižikoval začujeno na ta odrešeni »transport« ; začujeno se je splašil iz spanja... potem se je zvrnil zopet... Tak je bil vsprejem našim hrabrim vojnikom iz Kitaja... Ali sedaj so tu naši nemški tovariši v orožju! Hoch, hoch, hoch! Heil dir im Sieges-kranz!« * * * K temu pripovedovanju temnih bajk moremo napisati mi imeniten komentar s tem, da konstatiramo, da je te pripomnje prinesel vojaški strokovni list »Danzer' s Armee Zeitung«. Ta list govori kakor da pripoveduje temne bajke iz tistih časov, ko smo v Avstro Ogerski še častili — sebe... In res je! Precej dolgo je že od tedaj, blizo tako dolgo je, kakor je dolgo od tedaj, ko nismo bili še z Nemčijo v zvezi in v — odvisnosti od nje... Terana bajka pripoveduje o tistih časih! Ali tudi to se nam zdi kakor temna bajka, da je še v Avstro-Ogerski celo glasilo za vojaške interese, ki si je vzelo — Bog sam vadi, od kje — tistega poguma, ki je potreben za tako krvavo satiro... Neverjetnosti s tržaškega magistrata. Postalo je že v navado, da naši ljudje tožijo vsikdar, ko jih veže dolžnost, da morajo javiti se v vojaških stvareh ! V »Edinosti« je bilo priobčenih že neštevilo takih in sličnih pritožeb ! Zadnji čas so bile tožbe nekoliko ponehale, ker je na novo nastavljeni uradnik Stok, na oddelku za tujce (če tudi le v sili !) govoril tudi slovenski. Včeraj pa sem v bližini magistrata srečal našega človeka, Ivana Saiovica, ki je bil videti zel<5 razjarjen. Vprašal sem ga, kaj da se mu je neki pripetilo?! Povedal mi je, da je bil ua magistratu po nekem vojaškem opravku in da je govoril z gosp. Stokom, ki ga je že večkrat poslužil v slovenskem jeziku ! To pot pa da mu ni hotel niti z eno besedico pojasniti važnega vprašanja o neki vojaški spremembi, zadevajoči njega, Sa-jovica ! ! Ker Sajovic ne zna laški in je nekdanji narednik Štok — doma nekje s Krasa — pozabil svoj materini jezik, ni bilo druge pomoči, nego da je uradnik poklical mestnega stražarja, mudečega se v predsobju, ki je moral tolmačiti ! Mi menimo, da je to naravnost sramota, ako morajo možje, ki so pošteno doslužili cesarja in državo — opravljati nadaljne vojaške dolžnosti ob takih žalostnih okolnosti h ! Tako postopanje ni častno za vojaška in ne za civilna oblastva, katera bi morala narediti konec tem turškim razmeram! Kako častno ulogo igra o tem gori imenovani uradnik, slovenske matere iz našega kršnega Krasa sin in ki tudi zna prav dobro slovenski, a ne sme ali noče govoriti svojega lastnega jezika — o tem naj le razmišlja on sam ! ! Poročevalec. Drobile vesti. Nezgode na del u. Delavcu Ivanu Tušarju, stanujočemu v ulici deli' Olmo in nameščenemu v delavnici tram-\vaya, padel je težak kamen na nogo in ga nevarno ranil. Prenesli so ga v bolnišnico. — Včeraj zjutraj se je kmet Josip Zlobec, delujoči na neki njivi pri Škorklji, ranil nevarno na desno roko. Dobil je pomoč na zdravniški postaj . — 55-letni Sante Carnasaro, stanujoči na Greti, je delal včeraj na neki stavbi in mu je o tej priliki padel kamen na nogo in ga nevarno ranil. — 26-letni kovač Ivan Calligaris, stanujoči v ulici Donadoni št. 7, se je udaril s 1 kladivom nevarno po roki. Tudi ta je dobil pomoč na zdravniški postaji. Pretep. Včeraj popoludne je :>3-letni težak Avgust Lagoi, stanujoči v ulici del Molino a veuto, dobil nevarno rano na glavi v pretepu, ki ga je imel z nekim — prijateljem svojim. Avgusta so pokrpali na zdravniški postaji, prijatelja mu pa utegnejo gospodje na sodišču povabiti na male obračune. Tatvine. Josip Ledovič, vratar v ulici delte Poste št. 5, ovadil je ua policiji nekega Orfea B,, ker je le-ta na sumu, da je Ledoviču ukradel nekaj zlataniad, vredne 12 kron. — 26-letnega Ivana B. aretirali so včeraj, ker je ukradel 6 klg. kave s parnika »Orion«. Odveli so ga v ulico Tigor. — Finančni stražniki so včeraj ulovili nekega Antona A., pri katerem so našli več mehov alkohola. Alkoholičnega moža so se- kaj besed izpregovoriti nas vrli poslanec, g. veda odveli v zaj>ore. prof Spinčić. Vsi zborovalci so se vedoo Dražbe premičnin. V poned., dne 30.j prijavljali, da jim ne uide niti ena beseda, septem. ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Ponziana in uliea S. Zaocaria, krava, voz, pohištvo, oprema v zalogi ia stroj ; Skedenj 48, konj; ulica Nuova 1, voz in po ko je isti nastopil z govorom. L? v kratkih potezah naj bo povedano, da je g. govornik pred vsem zahvalil g. predsednika Rogača za jKJzdrav v pozdravnem govoru in na laskavih besetlah, dodavši jih temu pozdravu. Obžalovali smo, da ni bil političen shod, kajti g. hištvo - Korzo 7. hišna oprava ; ulica Paladio poslancu ni bilo (z ozirora na druge točke 2, voz: Kjadin 342, hišna oprava. dnevnega leda in na pičli čas) mogoče po- . vedati vsega, kakor l>i bil^aelel. Pa upamo, Vremenski T tudi za to se kdaj kaka prilika. 1 o- Vesti iz Štajerske. — Nemški gasilci se menda hočejo povsodi posebno odlikovati se svojo bo-jevitoetjo, spojeno s primerno surovostjo, proti Slovencem. Včeraj smo pripovedovali, kako so v (ilohasoiei na koroškem blagoslovljali gasilno orodje s pobijanjem slovenskih glav danes pa čitamo zopet v celjski »Domovini«, kako je šel fajerber iz Braslov na Spodnjem Štajerskem branit most pri Parižlah, ko je bila — nevarnost pri kraju. No, ker se tu niso proslavili s plemenitim delom, so se po- oh 7. ur, ijntrmj 17°.*, -i. 1. uri t1]k(, (>a J(1 govornik moral omenjati, (la se!«m s popivaajem iu ^sramovanjem Sloveu- Po slano. 23#5 C*. — Tlakomer ob i. uri zjutraj 763.4. , . t ck »a nimamo prav nic koristneea nadejati od na-— Daneh piima ob 9.14 predp. in oh 9.20 * pop.; oaetca ob 3.17 predpoludne in ob . r t ' 11 sam narod začel uvidevati vedno bolj m l>olj, cev z »vvindische Huode«, >windisehe Laus-bu!>en« itd. — Sicer pa je tudi tu stara pesem: načelnik temu fajberu živi izključno od Slovencev, a gasilnico so si izposodili od — banke »Slavije«. E, seveda, vsaki pravi Enkrat mora1 pangerman ne more videti Slovencev, ali nji- bo jutri v nedeljo .ine 29. iu v pou^ljek pri,i <1 o tega, ,1 a se končajo te k r i-j hov denar - ueamrdi ! dne * seiitembra od 8. do 10. ure viee! Kakor je te ™ g. predsednik rekel,! - C e J s k ■ u, e s t „ ■ ooetje se ' . . „ „tr„„ došel je govornik na današnji zbor, da se »«°«JO ve« med sabo. Veo nj,b je larto- ajutraj vasovanje otrok« "trosit, vrt na ^ ^J prepriča o potrebah kmetovalcev. S«-, obSinakega odbora. Z, delj časa se , _ * ..i • i .» šega deželnega zbora. Hvala Bogu, da je tudi ob 3.17 predpoludne in ob 3.29 6 . , , . sam narod začel uvidevati vedno bolj m J* ' ! r' da ni mogoče več prestajati krivic, ki nam Načel ni št t o podražniee družbe sv. j-'' prizadevljejo naši »prijatelji«, italijanski Cirila in Metodija na lireti naznanja, da zastopniki v dež. zboru. v poned b r a od 8. do 10. otrok za otroški vrt Greli v ,-lopju otroškega v^ na Gretb ^ kuha, a to se rešuje le v tajnih sejah; Opozarjajo se • * - drugih potrebnih napr," ali on, kakor Pa ™ora biti Se precej vroče, da kar cela ri'oZr^ravi' ua očeh ,o JpriLalo, d, P-lanec tega naroda, ki ga je počastil z i,-i kopa odbornikov zapušča svoje stolčke v , volitviio, si bo na vse mogoče načine pri za- meHtal 11181 • eo istim cepljene koze. J ' * , . . - Jutri vsi k sv. Jakobu ! Vrli Sv. Ja- deval> J.I J Kuna V Neapolju Zdravniške preiskave kobski oevci in goslarji bili vedno priprav- Meriti za zboljšanje ljudskega stanja! Edino » . ^ J ..... A .. .P , . k<.i»->ki pe\ in gu^iatj, t i ........ . .... so dognale, da so sumljivi slučaji oolezni v i- - u i ♦ D1„i.ifll.oti „« L-alri delo govornika bilo je m bo — služiti Iia- J J _ Ijeni, kedar je trebalo sodelovati pri kaki J . Neapolju red slučaji kuge. Razun onih ... , i j i „ .,0j0 nue. Hrti- rodu, kateri mu zaupa in ga je izbral s v o- r J j & veselici v dobrodelne namene, veze nas dol- • f . . .. 12 bolnikov, na katerih so v prvič zapazili ^ i - - * ■ ,pr iih litn braniteljem, \ se, kar mu naznani budi , 1 ' znost, da jim jutri povrnemo ljubav ter Jili J J w . . znake kuge, zbolele so na kugi še tri druge . ..v , i •_____ i • .i.,zadruga, bodi kak zasebnik, hoče po možnosti & ® obiščemo o tej velepomeml.ni narodni slav nosti. 6 » . , • osebe in sicer dva moška in neka dekli — Torej vsi. komur je le količkaj mogoče, uporabit. « svoje delovanje, od katerega naj jutri k sv. Jakobu, da preživimo nekaj uric bi ljudstvo imelo čira večo korist. — D.ilgo- aajčisteišega veselja med sv. Jakobskim na- trajna pohvala in živio-klici so sledili temu Naznanilo se mi je, da po Trstu in okolici ijaspod Ivan Gorup. akvi-zitor »Mutualke«, deluje za svoj zavod s tem, da odvrača člene banke »Slavije« ter jim spodkopuje zaupanje do te banke s pripovedovanjem, da sem tudi jaz zavarovan pri >Mntualki«. Da-si je tako delovanje v oceh razsodnih ljudi že samo po sebi nelio-netno, zdi se mi vendar potrebu opozoriti. da sem se pri »Mutualki« in še treh drugih zavodih z a v a r o v a 1 se 1 e p o t e m. ko j e b a n k a »S 1 a-v i j a« večkratne moje za v a-r o v a 1 n e p o n n d b e na podlagi zdravniških s p r i č e v a 1 o d-i b i 1 a. Okoliščina, da sem bil primoran ! — ker mi vest ni dopuščala ostati i brez zavarovanja — zavarovati se pri tujih zavodih, je torej le v p r i-■poročilo banke »Slavije«, ker dokazuje, kako rigorozno in previdno ravna o izbiranju svojih členov. V Ljubljani, dne 27. sept, 1901, Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije«. in sicer Griornale di Sicilia« poroča, da je . »im j>oznani italijanski bandit Musolino dospel v rodom ki no svoji žilavosti in delavnosti na prelepemu govoru našega vrlega zastopnika. 1 „ .. . . , ' r^Mioiu, t J . . Ameriko. Musolino je osebno oripovedal do- narodnem polju zaslužuje naše občudovanje. (r. dez. posl. SI. Jenko nam je potem, ...... ' .... 1 J .»i i - • • -i - i « • -i - i piBniku, kako je v dukovnmki ooleki preva- Kdor se ne more udeležiti Javnosti pred po- kakor zadruža, tajn.k m blagajnik, poročal ^ ^ ^ Da ^ % ludne, pa hiti na koncert ob 4. uri popo- obs.ruo o de ovanja zadruge Toda nastopda Amer;k. ^ ^ ^ ^ _ ^ ^ ;.»lskem vrta sv. Cirila in Metodija. je noc in začelo je ze deževati. Aato je moral . ludne na Vstopnina zna^a le 20 uovč.. za pevce pa polovico. Sv. Ivančan. Vesti iz ostale Primorske. , . . rr . . . ... ve c piiiuu i esiiicuii ia vou se luuauiuiu g. porocevalec hiteti. Kajti mnogo je bilo j r , , j- - j t- •- i - - vendar ne sme i>reveč veseliti svojega po- zborovalcev tudi iz daljnin krajev in ti so 1 . . ii-i 7, ■ i srečenega bega. Amerika ga namreč izroči želeli, da kmalu konca zborovanje. /Slasti, ker ........ . 6 . . , • • . -i i italijanski i>oliciji, ker je za njim kakor veČ- so bile se druge zanimive točke na dnevnem j i j > j j redu, med drugim tudi srečkanje 11 glavnih X I2 Jelšan v Istri nam pišejo dne . . ifi.,1 v i i: . w;u raznega semena in gospodarskega orodja. 2o. septembra 11 : Nenavadno živahno je Ihio ^ r , - . . - minolo nedeljo, dne J'J. t. m., v naših kratn'm morilcem izdana tlralnica. Nam se , , .., /a ■ o i "I - j skoro zdi, da je bil bolj varen v svoji do- do!)itkov (o plugov in o brane) in drugega . . inovini, nego-li v Ameriki ! *> Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu zukon veleva. Tržašta posojilnica in hraoilaica legistrovana zađnga i Dmejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 'Jnz!. Hranilne ulo^e se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in Hicer na uknjižbo po 5l/,"/0, na menjico po 6°/0 na zasUive po 5 °/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in o , , . , , , . " . „ o čemer se nas tako lepo poučuje, letne ot>cne zlnire vsako leti) po vrsti v na- . . . ... , i i i t* i i> i i at Cas razhoda se je približal. In razšli šili treh centralnih .»bcinah : rodgrad, Mate- . ii- i iv i _____smo se, vsakdo preverjen, da se je odbor nja, Jelsane, katere obcuie obsega tudi njen ' 1 J ' J ... rr. - . ., . - ji „„ gospodarske zadruge vestno trudil iz vseh del krog. I o je bil t<»rej povod, da smo ome- & ' ... , ji i - i ■ svojih moči, ' J .... i - i Kajpak, da tudi nezadovol jnežev ne manjka sodnega okraja Po< l g rajskega, kako so raz- ' J J pravljali o svojem položaju ter posvetovali se med ^^ružniki, a hvala Bogu, teh je le o zboljšanju taistega. Le obžalovati moramo, l'ičl° števiIee ! Keamco mora kooe5no vsak(io j volila za vrnitev beguncev v Raand. Upati da se e zborovanje pričelo nekoliko prekasno. l>nznatf- je, da se kmalu omogoči vračanje v večjem To pa ni krivda zadružnega odbora, ker ta čredno smo zapustili Jelšane. trebalo se ob8egu. je bil sklical oiteni zbor za 3. uro popoludne > bil° ukoliko pokrepčati. Za to je pa že DCRBA.N 27. (B.) >Reuter< javlja : in je tu.li l»il ob določenem času na lici m<- i"■*■'>« g^stilničarka g. Iskra. O Due 1G L m Se je vršjla j)ri KaUku v (le_ 6ta. Pred itintll■■■j— je namreč ljudstvo i„,- teJ l,riliki Je i^ečenih tudi par na[(itnic Zuiov v kateri je |)a,lel en An_ telo pri- stvovati še cerkvenim ponižnostim in daJ' 1 zvečer. v lL in 58 v IlL razre(i- Skupno torej na(]}Jlje vrhovno poveljništvo v južni Afriki, Predsednik zadrug-. Č. gosp. dekan A. 161 (li>k,>v- Ouemu, kdor umeje, kaj pome- ker se mu ne dovoli upotrebiti vsa ona sred-R ,, ir a č iz Hruš ce, nam je kakor pravi pri- nJa ta £imnazij za bodo6i razvoi n^šega na- 8tva> katera 8inatra oll neobhodno potrebnim jatelj kmetov in pospeševatelj kmetijstva v ro. da so razne neugodnosti, v porom, kaznovalo s smrtno kaznijo. Kitche-ki nas d-i-tikriit ovirajo, da se zadruga ne X 2npnišlci izpit so položili ner zahteva dalje dobro izvežbane čete in naj nore povsj>er takretl izpraševalno komisijo na tržaškem ordi- bi se proglasilo dosledno stanje v Kaplandiji vendar -meni., vzlic temu biti zadovoljni in uarijati : Širne Defar, župeupravite!) v De- in na drugih krajih. poučni n:i d -klanjem vspehu. Xe more se kanili, Ferdo Jonkof župeupravitelj v D uto v-j Kralj je imel včeraj z vojnim ministrom dosti povdarjat . kako koristen je napredek in Niko Žugelj, kapelan na Zovreči. jako resno posvetovanje o položaju v južni za vsakogar, a posebno še za kmeta, kateri X Čast župana je položil! Dr. Afriki. Pripravlja se vse potrebno, da se v m -ra napredovati v teku časa, če noče pro- Tulio Sbisa, župan v Poreču, je položil to slučaji sile odpošljejo ojačbe. pasti. Na zaključku je g. predsednik poljudno čast, ker je prišel v nasprotje z večino ob- Letina v Indiji, navajal v/glede iz kmetijskega stanu in po- črnskega zastopa. »Naša Slogac pa ni še po-j LONDON 27. (B.) »limes« javljajo iz slušalci se ni- > mogli vzdržavati, da ne bi polnoma uverjena, da gospod dr. Tulio misli ; Simle: Bogato deževje zadnjih dni je rešilo ffla-no odobravali besed govornika. Pa saj jim zares, ali pa doživimo zopet jedno tistih tra-; letino; položaj je postal povsem drugi. Nade Poštno hraniinični račun 816.034. Vesti iz Kranjske. je tud iz srca govoril ! Pozdravivši došla dicijonalnih italijanskih — komedij ! gosta, drž. posl. prof. SpinČica in predsednika gospodarske zadruge v Opatiji, To-mičiča, katerima so zborovalci klicali burni »Zivio«, prešel je g. predsednik na žalostni dogode* v naši škofiji, omenivši smrt našega dičoega vladike šterka ! Na predlog govornika se je spomin dragega j»okojnika počastil s tem. da se je ni mesto venca nabrala primer. ia svota v korist dijaškega podpornega društva na hrvatski gimnaziji v Pazinu ! — Srčna hvala vsem darovalcem! Za tem smo bili obveščeni, da želi ne- so * Orožnika krvavo pretepli fantje v St. Lovrencu. 10 do 15 fantov je orožnika Antona Kovačiča napadlo s poleni in po noči. Orožnik se je branil, dokler je mogel, a slednjič je obležal v nezavesti. Napadalci so že pod ključem in bodo gotovo morali drago plačati svojo bojevitost. so sedaj dobre. ] M. U. Dr. Ani Zahorsky » i priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordi nuje ulica Carintia št v. 8. od 9-11 In od 2-4. Trgovina z izgotovljeiiiiut oblekami. '„J Ponte della Fabbra 5t. 2, vogal Odianm. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare Stev. 1, druga podružnica „Alla citta di Londra-* z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 (Brunerjeva hiša). Zalogi izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl li.oO do 24, za dečke od gl. 4JjO do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do b, suknene hlače od gld. l.fcO do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. il do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj-nižiih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za 1 izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake I vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Zaloga vsakovrstnega pohištva. i Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki "zberi pohištvo vseh I sogov za vsak stan od n a j bo šega izdelka. V , zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. Da tudi na obrok. iMsanfler Len liuil m Prva in največja tovarna pohištva 51' ^ vneh vrst. $ iS 1 & & iS msfsfsfsffsfs^m&issfsfma T R S T 5« TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, rrcal ia slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. IIjOSTfiOVAIJ CEMIK ZASTOKJ ii FRUK0 Predmeti posrav'o se na parobrod ali železnico franko. JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga gC t Tr*>1u. uli«-a Antona št. I. 'VS pri|>oroča častitim svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preskrbljeno /a jesen in zimo z vsemi manufakturnim! predmeti, združeno s krojačnico za gosp*»de. Sokuiska obleka konpl. Eaveio* DEprenioClji? od 10 do 16 gld. Velik izbor snfcnega m Lombažo. blaga za možice oblete, srajce iz Žide. volne, lawu-ieniiis, p 1 a t a a itđ., zapestnic, ovrat-niKor. perUa za možlre, ovratnic t vseb barvat in toriaH, iogovic, rat, jopic vseli vrst. posebno za toariste in Kolesarje, modnih predmetov, rofcovic iz niti! in Kože ter dežnikov in soičniKov. VELIK IZBOR narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah. Vse po naj ni ž j ih cenah. Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z oštnine pro«to. ooococooooooo PODJETJE ZIM0L0 - TRST 8 Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: C«ino 41 Zalop: lil. I^tituto 1-"» Telefon St. 141 | Telofon št- 145 Sprejemajo *e pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda ; prev* zi n)Hi<"ev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne uvecamosti. Izvršuje pogrebe v popolno <"mi, v zlato- ćrai. srebrno-erni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in n;jjtw>fratejiih ; krut iz trdega le*a » kovinskimi okraski z vloženo i-inasto krsto ali brez nje; lettenih krst; belo in črno lakiraLih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biseriK Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa orjrantin, umetnih cvetlic, napif*ov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdontevreg. i COCOOCOOOOOCC' Svoj k svojim! M. AIT E trgovina liiaiiifaktnmeira lila^ra Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. I>azzaro »t. H. (•riporča cenjenim" klijentom svojo l>ogato zalogo vsa-tovrstnejri nianifakturueel barhcnt. piket za perilo, maje od volne in l»ombaža. odeje s pod vleko ali volne iid. Bogata zalega raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in nirvani prti: bela iu barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije za krojače, kiiničarke in šivilje ter ter raznovrstni okraski /a ženske obleke. Naročbe za iroske obleke po meri z največjo točrcsstjo in natančnostjo Velik Izbor Itlasa za zastaie in narodnih trnkov za društvene znake. Cene brez konkurence ""^t Nadeja je se tudi v prihodnje podpore cenj od-jfnaker in si. občinstva, beležim se najuljudneje. M. Aite. Trov.-BfcrtM TBEistrovana Mm z neomejenim jamstvom, v <.oirk i, M*meni»ka ul. "t. 1., I. nadstr. -IMt- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po O®/0, navadne |x> 41/1®/0 in vloge na Con to - eorrent po 3.t>t»u/#. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgul»e obresti ter izdaja v za-mei!.» lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na |H>roštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevan; *, t tekočem računu j>o dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |k» 3UO kron {hj 1 krono ua teden, ali daljših obrokih jh> dogovoru. Deleži se obrestujejo po ti.l5e/#. Vplačevanje vrti se osebno aH potom položnic na čekovni račun štev. 842.30G. L radne ure: od y—12 dopoludne in od '6—4 po|*oidne; ob nedeljah in praznikih cd 9—12. do[»oludne. za Zaloga šivalnih strojev domačo rabo ali obrtnike od f>0 kron naprej. Wm~ 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pripadkov upadajočih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst. £> RUDOLF B()TL Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljeni h iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave ka-J' kor tndi lakiranja na ognju in niklo vanja. Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2. ««nr-mt*- Vdobiva se v vseb lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah. Florijan Gnpayerjev Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab. parfumerijah in enakih prodajalnicah. za izpiranje madežev o oo o°o o°o o°o o oo o°o o oo o°c o°o o°o o°o o oo V mojem zavodu za kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, barzunastih svilenih oblekah in onih iz Kamgarna natančno preskušano odpravi V eni minuti vse madeže vsled olja od bicikl jev kakor tudi vse druge olja, maščobe, petrolej kakor tudi maž od vosov, sosebno pa lOiiOiiOiiOiiOliOHOliOiiOiiOitOiiOi Slavni zastop za Anstro-Ogersto: Viljem Mocsari Dunaj, I. Mbelungengasse št v. 11. IV vsiiu m»uez w - brez drgnenja, brez pranja, brez ščetanja \* Trstu ga prodaja - ----- " /3.TT/!LT££ Tnrnnnii Wnhl no hnmrnoni odpravi „G-UGI Ipacij f ohl, na borznem trp L Dltu.'SUJSU. o. Cena steklenici 80 «t. Razprodaj alci vdobe primeren odbitek THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1842. ( Isto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja I901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela pokritim svota za vse v Avstriji zaključene zavarovanja je vložena pri c. kr. niinisterijalneinu plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju L, Lobkowitzplatz štev. i. Odlikovan z dvemi zlatimi in bro- nastimi kolajnami FRAN HLAVATT ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angleškem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala, Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Lovrenc Voclopivec. Razsežno jamstvo kemično suha voda Skrivnost kemičnega izpiranja madežev na oblekah! > tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlaeh) Koroško priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemc ln kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za ftlbre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke zu cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnej^e puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo, sprejmem nazaj, jili zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri naj sol i d nej 5em delu. o o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. Julij Redersen + izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedi čnlb aparatov. Trst. — Via cici Torrente st. 858-3. — Trst. (Nasproti ,.IsoIa Cliiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in notje, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice suspenzori, elektroLerapevtieni aparati, aparati-za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zalog-a predmetov z.i kirurgiena zdravljenja, angle/.ki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. Pozor! Karol Kavšek-a nasl. Schneider l Verovšek trgovina z železnino na debelo In na drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana Dunajska cesta št. 16. priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljecleljskih strojev, v prvi vrsti mline in preše za sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem grepeljne, slamorezniee, mlatilmee, trijerje, Čistilnice, plu^e (Sistem Sack) in sploh vse stroje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod jamstvom za vsak kos. Nad 200 različnih strojev v zalogi. IC Točna postrežba. Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno. Vela zaloga Krojnega Mio. Hiša na prodaj, Krojačka zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo f)rav v redu z dvema sobama iu huhinjo ter GORICA Gosposke ulice 7 GORICA j - > klftr. obdelane zemlj v bližine Drelier-Pri|H>roča vse v to stroko spadajoče jeve pivovarne. Naslov so izvć pri upravi blago ter jamči za pošteno in solidno po- našega lista, strežbo. Cene stalne brez podajanja Ćastim si naznajati slav. občinstvu, daje moja. prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim ; blagom vsake vrste in po cenah, ne t,a se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 % iu ua vknjižbe po 5l/*0/0 Uraduje vsaki dan od 9. tlo 12. ure dopol. in od 2. do 3. lire popol. raz ven nedelj ( in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. Kron 1,263.561 Postno-iiran. račun št?. 831.316.