ZJ8. SteullKu
U UnlJljDnl, v ietrtek 6. decembra 19Z3.
Leto LUI.
las«, •
Izhaja vsak dan popoldne, isrzaatil nadali« ia praznike.
Inseratl s do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb; beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — inseratnl davek posebej.
Vprašanjem sklede inseratov naf se nriloSi znamka za odgovor.
Dnravništvo „Slov. Naroda'' in „Njrođ&a tlakama" inaflova allca št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništvo MSlov. Narod*'* EnaHeva allca it 5, L aadatroafe
TelaToa stev. 34. Ooplao sarafena le podiU**« in zadostno nraakOTane. BW   Rokopisov so on   vraža. jpf|
v Jugoslaviji vsa stoi 90 Din v— v Inozemstvu navadne dni Din 1t nedelje Din 1*25
Poftniiia platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
v Lju'olitnl
12 mesecev...... D;n 144—    Din 144-   Din 364«—
6........72"-     ,     72*—     ,    132- -
3       . ......        »      36"—      m      3o*—      B      t>6'—
1 10-_ 10.—
Pri morebitnem povišanju se im* daljša naročnini doplačati.
Nov! naročniki  naj   pošljejo v prvič naročnino vedno po n tka in d.
Na rtjmo nismena naročila brc. poslatve denarja se ne moremo ozirati.
v ':n:««ii:i9
Jugoslovenski optimizem.
P tfled na politično in strankarsko situac m v prečanskih krajih, zlasti na Slovar o. Hrvatsko, Dalmacijo, Vojvodin :) in Bosno kaže, da smo z državnim in nacijonalnim optimizmom na pravi poti. Ta optimizem je dobil glavno oporo v potreseni poti g. Radića v London in v njegovi prostovoljni odsotnosti iz Hrvatske, kjer je prej magično obdelaval široke mase seljaštva in kateremu se je celo letos pomladi posrečilo poloviti slovenske avtonomi-stične in bosanskomuslimanske politike v svoje meglene federalistične mreže. Situacija se je na Hrvatskem znatno poboljšala. Hrvatski opozicijonalni listi ne pišejo več žolče in hudobno, kakor so delali, ko jih je inspirirala nesrečna, povojna, sel jaškobol.še viška in atavistična mentalnost hrvatskega tribuna.
Poslabšala se je situacija samo v Sloveniji in deloma v Bosni, kjer so začeli slovenski in muslimanski klerikalci v zadnjih dneh s skrajno ogabno propagando proti državni avtoriteti in proti zvezi z Beogradom. Ta časnikarski pojav nima večje politične veljave, kvečjemu da se klerikalci sami s tako pisavo še več izločajo iz resne kombinacije bodočih vladnih sestav in državnih akcij.
Optimistična je situacija na Hrvatskem, v Bosni in v Dalmaciji, kjer popušča kot rečeno Radićeva seljaško-republikanska in federalistična zagrizenost. Razen "tega se v teh pokrajinah pojavljajo inteligenčni politični pokreti, ki -silijo na nove rešitve in na srednje linije nacijonalne in državne politike. Intencije teh srednjih oziroma posredo-valnih poizkusov morebiti niso najboljše. Poizkusi kot taki pa dokazujejo novi interes, ki vlada v mestih in med inteligenco ter zlasti načelno zmotnost in brezpredmetnost takozv. državnopravnih pokretov Jugoslavije, v prvi vrsti seveda revizijonistične in federalistične akcije. Danes nihče več ne zagovarja in utemeljuje potrebe federalistične ureditve države s konkretnimi gospodarskimi potrebami in interesi. Federalisti sami govore rajši o meglenih »narodnih individualnostih« in o shrvat-skih in slovenskih ideologijah«, puščajoč stvarne in dejanske interese podrejenih pokrajin pri miru. Saj govore obratno vsi dejaniski. resnični, stvarni interesi za čimvečjo državno, obrambeno, prometno, nacijonalno, gospodarsko in kulturno vzajemnost jugoslov. pokrajin!! Nacionalni in posredovalni pokreti se jačajo! Federalistične težnje hrvatskih mas vpadajo. Opozicijonatno časopisje, federalistično piše popolnoma aktnamO. Aktivno kritizira sedanje vladno delovanje. Po naših dnevnikih čitamo pretežno samo še o vladnih aktih, o davčni politiki, o zunaniih zapletkih.
o valutnem vprašanju itd. Povsod govorimo o reškem problemu ali o izdajstvu vitalnih interesov, kregamo se za kuluk in dobre ceste, klerikalci bi radi razven tega še kulturno in duševno eksploatacijo lepe slovenske pokraiinc, bosanski muslimani pa vladne stolčke v Beogradu in avtonomno komando v Bosni. Skratka: v prečanski politiki opažamo pomiritev, široke mase zapuščajo neaktualna in državnopravna gesla, časopisje se bliža stvarni razpravi vsakdanje gospodarske, zunanje, notranje, upravne in kulturne politike. Tok stvari se pomalem vrača v normalno strugo. Separatisti in nazadnjaki. ki so hoteli vreči mogočno stavbo državnega in narodnega edinstva. dobrino enotne države od Triglava do Soluna, se porazblinjajo. Se vedno ie dnevni in stvarni interes zmagoval nad teorijami, osobito nad zmotnimi in nasilnimi, oziroma meglenimi, nazadnjaškimi teorijami »plemenskih individualnosti«. Jadransko   morje,   pristanišče, preko-
morska veletrgovina, zadrugarstvo, meliio racije, železniške zveze in drugo bo kmalu zavzelo prvenstveno mesto v naši politiki. Takisto se bo zgodilo na Hrvatskem in v Sloveniji ter v Bosni, Crnigori, Makedonii ii. Banatu. Ljud.ie vidijo, da je bol?e posnemati zapadne narode v ustvarjanju kuJture in gospodarstva, v zidanju univerz in učilišč, v prosvetfevanju širokih mas, v razvijanju socijalne zaščite, v napredovanju kmetijstva, industrije, trgovine, prometa itd.., itd., skratka« da je pametnejše graditi trdno domovino in jo kulturno in gospodarsko izpopolnjevati, kakor se izgubljati v meglene teoretične in separatistične pokrete, ki niso niti miselno, niti stvarno, nit? po' ično jjved-'i?v?, ker se !?m protivijo zakfr»ična dejstva zgodov"nsk!ti procesov, d?:vna sorodnost, geografična enotnost ter zunanjepolitična skupnost jugosl. prebt-va'stva ?n ter«tor'?a, ki sta pokFcana, da zgrad;fa nov nacionalni in kulturni lik v družini slovanskih narodov.
Sem Benellijeve fantazije.
Ob neki proslavi »borcev« je znani italijanski pesnik Sem Benelli razlagal misijo Italije na Jadranu in bližnjem Vzhodu.
Govoril je tako-le: Vedno sem bil in tudi ostanem prepričan, da je Italija poklicana, da uredi, koordinira in morda tudi združi vse balkanske narode in posebej Jugoslovene. Italija je danes, kakor nekdaj stari Rimljani, ustavila navale severa na trdem granitu Alp, ni pa se dovolj pobrigala, da bi politično in duševno odstranila nevarnost z Vzhoda. Samo naš politični genij nudi Vzhodu bratsko roko za sodelovanje z veliko evropsko civilizacijo. Pa tudi za Vzhod ne more veljati drugi cilj nego trdna zveza z Rimom. Jadransko morje, naše morje, je pot, preko katere se utrdi ta zveza. Položaj Italije napram vzhodnemu Jadranu je ta le: Naša civi-Jizacija je edini svetilnik, ki ga je obsijal. Druga obal Jadrana, obludena z Italijani, ki ne popuščajo, kateri smo mi pravi gospodarji, in potem, ko smo zrušili veliko cesarstvo, mora biti naša ali vsaj pod našim političnim vplivom, toda brez robstva. Tamkajšnje prebivalstvo bo prvo, katero se okoristi z našim napredkom, pa tudi ne more boljše in bolj ekonomično živeti nego z nami. V javnosti, umetnosti in v višjem življenju smo mi njihovi učitelji. Ako bi nas ne hoteli, zapadejo barbarstvu. Ako bo Jadransko morje v celoti poverjeno Italiji, bo občutil dobrobit ves Vzhod, ako ne, bo slabo zanj in za Italijo . . .
Tako je fantaziral pesnik Sem Benelli med »borci« v Bariji. Italijanski pesniki in nepesniki govore preveč o italijanski civilizaciji in o porušenju av-
stri:skega cesarstva. Je ze smešna tista trditev, da je italijanski vojak razbil Avstro-Ogrsko. Zato se ne splača več niti zavračati jo. Kar se pa tiče civilizacije, naj se gospodje Itali;ani potrudro najprvo med svoje ljudstvo, katero naj primerno izobrazijo, da ne bo statistika izkazovala po italijanskih provincah do 90 odstotkov analfabetov, in to baš v sedaniih časih, ko italijanski politiki in pesniki dan na dan trobuo v svet visoko pesem o italiianski kulturi. Skandal za Italijo je ono grozno analfabetstvo in pripravlja se nov škandal v Julrski koloni'i, kjer se odniraio vrata analfa-betstvu. to je v deželi, kjer ga pred vojno skoro ni bilo več. Zelo medel je tisti si'aj italijanske civilizacije. Kolikor je še tega sijaja in svita, naj ga Sem Benelli nikar ne pošilja preko mora k nam. marveč nai ga nameri ra*:Š? med svoje italijanske analfabete. Boljše delo bo storil.
Sem BeneHi je imel že takoj po končani vojni v Puli javen govor o Jadranu. Napovedoval je takrat z Jadrana možnost za velik soorazum in za srečo jadranskega brega, lahko se razvi;'e blagor z Jadrana ali pa bojno klanje. Tako ie bil zaključil takratni svoi puliski govor. Res je, da ie lahko eno alt drugo, res je pa tudi. da dela rimska politika samo za italijansko prevlado hi jugo-sfovensko ponižanje na Jadranu. To pa ni pot za zvezo med Rimom in Vzhodom! Pa tudi nikdar ne bo Jadransko morje v celoti pod italijanskim gospodstvom, da bi občutil Vzhod »dobrobit« Italije. Ako je ne občuti, bo bol'še zanj pa morda tudi za Italijo, od katere zahtevamo pred vsem, da neha s svojim poseganjem po Dalrnacri . . .
Teggftstis*i^ In ^t%xmwm ppročila
Nemčija ob robu gospodarskega propada.
Značilen govor novega državne
in političnem po
— Berlin, 4. decembra. (Izv.) Državni zbor jc vzel imenovanje nove vlade na zna=> nje. Pri čitanju imena pravosodnega mini* stra dr. Emmingerja so komunisti pristav* ljali ironične opazke.
Državni kancelar dr. Marx je dobil takoj besedo. Po nekaterih uradnih opazkah o spopolnitvi novepa kabineta je kancelar s posebno zahvalo pozdravil zunanjega mini* stra dr. Stresemanna, da je bil pripravljen prevzeti zunanje ministrstvo, ker ie tako ohranjena kontinuiteta v nemški zunanji politiki, omenjal je tudi dosrdanie uspehe in zasline dr Stresemanna za nemški narod.
Dr. Marx jc za tem imel kratek apel na državni zbor in nem-Vi narod, izvajajoč:
Z oziram na žalostni, da. strašni polit tični in finančni položaj domovine je naj* važnejša in prva dolžnost vsaVrga. ki deluje v javnem živi jen jn in v strankah, pred vsem tudi dolžnost vlade, da vse odstrani, kar bi bilo pripravno žalibotj že pretf'oboka na* sprotja v našem narodu povećati. Moj boj ne pre danes niti proti desnici, niti proti levici, temveč proti vsem. ki skušajo nem* škemu narodu odvzeti s sito in zvijačo tad* nje. kar mu je še ostalo: »Edinstvenost na* roda*« rB'^no odobravanje.)
Vsa sila vlade in političnih strank so mora v tem osredotočiti, da dvicnemo naš narod in našo domovino iz globokega pre* pada gospod rrskef a in finančnega potoma, v katerega smo bili pahnjeni pn nesrečnem izidu   svetovne   vojne.   Rešiti ga moramo!
ga kancelarja o gospodarskem ložaju Nemčije.
(Odobravanje.) V vseh svojih delih morm biti nemški narod prcšinjrn v prepričanju, da smo s tvojimi gospodarskimi in financ* nimi silami v resnici pri kon.
V finančnem vprašan ju stoji vlada pred težavno rešitvijo, stoji pred svetovno nalo* go. Kancelar je za tem kratko navajal vse težavnosti finančnrga problema in ovire, ki se stavijo vladi. Vlada ie primorana uvesti nova izjemna pooblastila in nove davke. Vprašanje časa ic še, če se nam posreči v zadnjem trenutku rešitev pred grmečim razpadom. Pri n^oblastilncm zakonu pridejo v poštev vse odredbe na podlaci finančnega programa ministra dr. Luthra. Vojaške ir. jenne odredbe borlo takoj preklicane, ko nastopijo mirnejšo razmere in ko prenehajo rovariti drzni clrrnenti. Posebno pozornost bo nova vlad« posvečali rnzmeram v raso« denem ozemlju. Kljub vnem separatističnim poskusom bo vlada zvesto in trdno branila državno edinstvo. Prebivalst\o ob Rent in v Rnhru n?>m fah ko zauna. da storimo v*e v njih korist, kar sta zmožna v siti nemška drza\'a in nemški narod.
Končno ie kancelar nozva! državni zbor, da nsj deluje v blagor in prid nemške drža* ve in naroda, (živahno odobravanje.)
Seja državnega zbora ie bila po koru čanem kancelar jevem govoru zaključena, Danca ob 2. popoldne se državni zbor po* novno sestane, da razpravi ia o pooblastilnern zakonu. Sociis'ni demokratje predlože kom* promisne predlo«-
Seja mlnistrskena sveta.
Volitve v oblastne skuoščine. — Nove dvanajstine.
— Beograd, 5. decembra. (Izv.) Včera ''šnja seja ministrskega sveta je tra;ala od 17. do 20. Zunanij in notranji minister sta poročala o položaju. Zunanji minister dr. Ninčić je obvestil vlado, da je sestanek Male nntante v Beogradu končnoveliavno določen za 7., 8. in 9. ianuana za Časa pravoslavnih božični" praznikov. Kratka razprava ie bila o Padićevi propagandi v Londonu in kako ie treba pričeti akcijo, da se na-dalino rovarenie Radičevo v inozemstvu onemogoči.
Notranii minister Milorad V u j i č i ć je poročal o razd^l'tvi države na oblasti. Dfelo v ministrstvu je končano in se hna razdelitev izvesti do konca tega meseca. Likvidacija sedanjih pokrajinskih uprav v Hrvatski in Sloveniji ima b'ti končana do konca leta ali vsaj do prve polovice meseca januarja 24, tako da h' voJUve v ob'astne skupščine bile v mesecu februarju,
MinistrskAsvet je za tem obširno razpravlial o parlamentarni situaciji in o delu narodne skupščine. Ministrski svet ;e ugotovil, da ne bo proračunska debata v skupščini končana do konca tega leta. da ni tore? dana možnost za
pravočasni sprejem proračuna, vsleđ česar so potrebne dvanaistme ter je odločeno, da finančni minister predloži skupščini zakon o dvanajstlnah. Vlada je tudi redigirala vsebino odgovora ministra pravde na interpelacijo dem. posl. dr. ^ečerova o razvcljavlienju sekvestra nad posestvom grofa Czekonitsa. Za ta odgovor vlada v parlamentu veliko zanimanje.
Na predlog ministra financ je vlada dovolila kredit beogradski občini za rnz-ne investiciie v znesku 12 milijonov kot predujem. Ta kredit z že danim predujmom 5 miliionor, celotno 17 mili'onov, se ima vstaviti v državni proračun. Odobreni so bili končno večji in msnj-jej i— i--, frijnistrstvu t? jšiiT>i* ;« r,,de.
Vel'M povnderi v Iteliii.
— Mflaa, 5. dec. (r^vtr.) Poročil« Is alpskih kra-iev rorenje Italije javljnio o novih velikfh povodnih kn>a.strofnh. V dolini Dorrtodossola je reka Toče, ki se letiva v Lajjo Maggiore. prekornč^a bregove ia razdrla vse nasfpe. Dnlfnn Pornnzzn je popolnoma poplavljena. PrebivaIstvo v nižinah ie zbegano in beži v višje ležeče kra. je. Mrfe^o vasi* 1« porušenih fn popolnoma pop'a vi jenih. Dvotirna železn;Ška prosa. P"> kateri roži v dornodossolskl dolin! sim-plomoTJijent ekspers je v nevarnosti, bati se je. da bo povedenj dva želenrška mosta odnesla. Trg Domodosaola ie pod vodo. Povodenj še narašča.
Kornel Makuszvnski:
Žena
s srcem.
(Dalje).
»In slikamo?« »Tudi slikam.« »Ljudi ali drevje?« »Ljudi.«
»To je zanimivo. A drevja ne?«
»Ne.«
»To je zanimivo. In ali slikate otro* ke ali odrasle?«
»Odrasle in otroke ...«
»To je zanimivo! Otroke..* ljubi Bos?! Otroke ...«
Slikar je vesel sklonil glavo in jo pogledal ves blažen.
»Zakaj vzdihujete, milostljiva?«
»Ker slikate otroke. Ah, kako bi hotda imeti otroke.«
Uboga žena je vprla pogled nekam v daljavo.
Slikar pa se je zganil, ker do sedaj je imel opravka samo z ženskami, ki so se bale otrok kot živega ognja. Hotel j? je zato reči nekaj, kar bi bilo sladko Vot med.
I
»Milostljiva, dobri ste, jako dobri.«
»Jaz? O, ne, dragi gospod... Ne verujte tega. Ljudje pravijo, da sem zlobna.«
Kri je zaplala v slikarju.
»Ljudje so opice, milostljiva.« »Oh, ne obsojajte nikogar. Morda sem res zlobna, kdo ve?« »Lažejo!«
Duša ga je zopet sunila v rebra, naj govori bolj dostojno.
»Milostljiva, vi ste jako dobri.«
»Govorite to od srca?«
»Častna beseda.«
»Pravite to, ker ste vi dobru«
Slikar se je protivil.
»O prosim, res ne!«
»Ne odmikajte se ... Bližje ... Še, toda Se.., Yi ste zelo simpatičen Mu kar...«
Slikar je kar sijal od navdušenja. Hipoma je začutil, da ae je dotaknilo njeno koleno njegovega kolena. NI se upal pogledati, kako se je to zgodilo, toda duža mu je mela roke od veselja. V sencih mu je gorelo, soba pa je ple* sala pred njim. Otomana pod njim pa je drhtela.
»Nič se ne čudite... Sem tako osamljena, tako strašno osamljena. Se* daj imam vas. Toda morda me vi ne marate?«
Slikar je hotel skočiti, da jo pre* priča, pa mu je bilo žal kolena. Zato je samo umolknil v znak začudenja, da se ga more osumiti take lahkomišlje* nosti.
»Ste že kdaj ljubili?« Slikarju je pošla sapa radi tega vprašanja.
»Se nikoli.«
»In sedaj ne ljubite nikogar?«
»Častna beseda, ne!«
»Roko na srce!«
»Častna beseda.« »Ker žal bi mi bilo___«
Slikar se j« kar cedil od ljubeznji* vosti.
»2a! H nn bflo?«
»Oh, in še kako. Vi imate globoke oči. Zaljubila bi se samo v te oči...«
»Ah, kaj bi govorili to, milostljiva!«
»Ne verjamete?«
Slikar se je močno pritisnil h ko* lenu.
Zena je nekoliko odprla usta m zamižala. On pa se je stisnil k nji m
nihče na svetu bi ga ne mogel v tem hipu odtrgati od nje.
»Zdi se mi, da je nekomu jako lepo?«
»Naravno«, je odvrnil slikar. »In nekdo bi želel, da bi mu bilo vedno tako?«
Pred slikarjem se je odprlo nebo.
»Milostljiva, še vprašujete?«
In nagnila se je tako blizu, da je čutil na licu njene lase. Duša v slikarju je začela poskakovati. Zašumelo mu je v glavi, objel jo je krog pasu in jo poljubil na usta. O, ubogi in srečni slikar!
Iztrgala se mu je in skočila zadi? bana v kot sobe.
»Kaj počnete! Ste zblazneli?«
Slikar je stal sredi sobe prav tako zasopljen in jo gleda! sramežljivo.
»Častna beseda, da nisem hotel. Bedak sem m milostljiva naj me kar pri vratih vrže vun.«
»Nespodobni ste; če se ne pobolj* sate, se skregava.«
»Poboljšam se.«
»Kaj boste sedaj mislili o meni? Za kakšno me boste imeli? Kaj mislite, če
je ženska sama, da se lahko ž njo vse dela? Kaj ne? Tako mislite?«
Slikarja malo da niso polile solze. Hotel ji je pojasniti vse, pa ni mogel.
»Boste mirni?«
Bom, častna beseda, da bom.« »No, tedaj pa prosite odpuščanja. Samo v roko. Nič več! Sedaj je dobro.« Tišina,
»Gospod, vi ste strastni.« »Kje neki!«
»Res. ugriznili ste me v ustne. Ali je to lepo?«
Slikar se je potuhni! kot otrok.
»Milostljiva, nisem hotel; častna beseda, da nisem hotel. Vi ste ne» kako ...«
»Vi ste veliko dete.«
Slikar je opazil, da se jasni, pa se je zopet ojunačil. Stopil je zopet k nji tako blizu, da mu je postalo vroče. Oči so se mu svetile kot mačku v marcu. Po hrbtu pa mu je kar gomazilo.
»Vi ste, milostljiva. kako naj re* čem...«
»No?«
»PTelestna ženska: človek ne ve, kaj dela.«
(Dalje prOu)
•SLOVPNSKI   NAROD«,   d n e 6 decembri \&*o.
itev 27*
Komentari? o kraljevem odhodu
T-
Nove kombinacije.
— Beograd, 5. decembra. (IrvJ OdhoJ! NJ. Vel. kralja Aleksandra I. v Pariz daje beogradski javnosti povod za razne komentarje in kombinacije Oficijelno poročilo ni zadovoljilo javnosti, ker so bili razlogi za odhod nezadostnL Kakor poroča »Vreme«,
ITALIJA PRIZNA SOVJETSKO RUSIJO.
— Rim, 4. dec Po poročila oflciioanocn »Corrfere d' Italla* bodo v kratkem končana pogajanja med Italijo In Ruaijo za sklenitev definitivna trgovinske pogodbe. V prihodnjem •kspocejn nanerm Mtrsso-Msti v rimski zbornici nrtr—al sovjetsko republiko Ranije.
RAZKOL MED CESKO IN SLOVAŠKO LJUDSKO STRANKO.
ostane kralj okoli sedem dni v Pariza, ka- — Bratislava, 4. dec. (Izv.) Slova-
mor je prispel inkognito. Na izključeno — če f 21đ separatizem pod vodstvom znanega
leaderja Ijud. stranke Hlinke   je pri-
bodo prilike dopuščale — da kraJj potnje tudi v London. Kraljev odhod spravljajo ▼ »vero z nepričakovanim stališčem nekaterih veleMl napram našim zahtevam v repa-
ntci?*kem problemn in glede nemške note o ustavitvi dobav naši državi. — Včeraj so se pojavile tudi iz BukareSte vesti, da je tja prispel bolgarski kralj Boris, da Je bil v stikih s člani dvora in da potuje v Pariz, kjer
šel v zadnjem času v konflikt z načel-stvom češke ljudske stranke, ki odločno odklanja vsako misel o dualizmu. Češka ljudska stranka je složna v svojem naziranju, da Hlinkovesra programa, v kolikor govori o avtonomiji Slovaške, ni mogoče odobravati. Parlamentarni klub Češke   ljudske stranke
se že nahaja kraljj Aleksander. — Nekateri j stoji sicer na stališču, da je mosroče o pomični krosi so tudi razdrli vest. da se j tem problemu debatirati ,toda ker zre
Aleksander sestane v Parizu z Ven i zel osom. da se ž njim dogovori o nreditvi grških pazmer.
SEKCIJA ZA KONTROLO MEDNA-PODNEGA PROMETA.
— Beograd. 5. decembra. (Izv.) Ministrstvo zunanjih del je odredita, da
ustanovi posebna sekcija za kontrolo mednarodnega prometa na Gjerdanu ob Donavi. Ta sekcija bo v toliko podrejena tudi prometnemu ministrstvu, v kolikor prihaa v poštev mednarodni železniški promet Te dni ie bila posebna lfonrisfja v Gjerdanu. ki si je ogledala gotova poslopja. Komisiji je prisostvoval tudi načelnik oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb dr. O. Rybaf.
RAZDELITEV DUNAJSKIH ARHIVOV.
— Beograd, 5. decembra, (Izv.) Med našo in avstrijsko vlado so se dol-jpo vodila pogajanja o razdelitvi dunajskih arhivov. Naši delegaciji je uspelo, da je dosežen sporazum glede dokumentov in listin, ki se nanašajo na osemlie naše kraljevine. Dunajski poslanik Tihornir Popović je sporočil vladi, da je bila dne 1. decembra t. 1. podpisana in odobrena od avstrijske vlade konvencija o razdelitvi arhivov.
Knjiga o reškem vprašanju.
— Rim, 4. dec. (Izv.) Te dni izide v naložbi Zanichellijevi knjiga o reškem vprašanju, kakor se je premotrivalo onstran Atlantskega morja. Reški narodni .svet je dne" 30. okt. 1918 sklenil aneksijo k Italiji. Svoj sklep je postavil pod varstvo Amerike, matere svobode in splošne demokracije, pričakujoč potrditve s strani mirovne konference. O sklepu je obvestil Orlando Italijanskega poslanika   v   VVashingtonu. nato pa je
poslanec HHnka v svojih zabtevah predale? ?n rovori o nekakem dual'zmu, je pričakovati, da pride med obema strankama v kratkem do razkola. To bi imelo tragične posledice za slovaške separatiste, ki jih jc do«edaj v parlamenta podpirala čeSka ljudska stranka. Opaža se. da je za?eT seoaratizem na Slovaškem izrubljari tla ood seboj. Ideja enotne drrave nrid^biva vedno več nrl-stašev ce1© m*d onimi, ki so doslej slepo r^"nrTi ^>nki.
VOLITVE V a IRANSKI
PARLAMENT-
J — Milan. 4. decembra. Volitve poslancev v albansko konstituanto so po poroc'lTh Iz Tirane določene za ?6. december. Dne 27. novembra so bile volitve poverjenfkrrv, ki voHjo poslance. Po poročilih iz Tirane je vlada pri teh volitvah dobila znatno večino. V severnem delu so vladi nasprotni p©Wčnl agitatorji provocirali nerede In izsrr©-de. Vlada te tfa poslala močne oddelke orovnistva. Severni kraii so nasorotn! sedanji tiranski vla^i Amned bega.
Granatni nar»ad rta zbcrovan'o.
— Blelsko (Š'ezija). 4. derembra. Med vovorom dveh poljskih ncslanoev na ljudskem zborovanju je nekdo vrgel v dvorano dve rranati. V! sta rrmoero oseb ranili. 24 oseb je bilo lahko, S težko ranjenih.
e± Nemci In vlada. Te dni sta po-sefila nemška poslanca dr. Kraft in Mo-ser ministrskega predsednika Pašida m zahtevala, da se spreime v državni proračun tudi primeren kredit za ustanovitev in vzdrževanje nemških osnovnih in srednjih šol, sicer da. stopro nemški
Sonnino takoj nujno brzojavil, da posla- j poslanci v opozicijo. To vest komentira tak nima še sporočiti ameriški vladi re- j neki beogradski list popolnoma pravilnega sklepa. Sonninu se je zdela takrat J no tako-Ie: Zanimiv je ta nastop nem-
vsa stvar prezgodnia in bi utegnila mo-,titi mirovno delo. Aneksija naj bi se izvršila ob priliki. Sonnino je nato ostro nastopil, ko so zavezniki rekli, da
ških poslancev. Nemci se svobodno gibljejo v naši državi Imajo svoja glas:Ia. ki so često sovražno razpoložena proti naš? drrvrvi, imajo veliko Število svojih
naj pošlje Srbija svoje vojaštvo na Re- j gol. pa so vk!jnb temu nezadovoljni m "ko. Zahteval je, da se lahko pošljejo I
francoski ali angleški vojaki, jugoslo-venski pa ne. Knjiga vsebuje potem ta->o-le Italijanom v prilog prikrojena poročila, kako je Knox nastopil proti Wil-sonu. kaže se vsa italijanska odpornost proti Jugoslovenom v reškem vprašanju, omenja Wilsonovo spomenico o Reki, ki odločno odbija italijanske zahteve, nato pa navaja »tajnost«, zakaj je bil V/ilson nasproten Italijanom. Ameriška javnost je bila sovražna Japonski, katera bi zahtevala takojšnjo izpolnitev svojih tajnih dogovorov, ako se prizna londonski pakt. Tako je bila VVilsonova akcija po notranjepolitični potrebi orijentirana proti Italiji. Sonnino je zastopal stališče, da se ima aplicirati londonska pogodba, Rečanom pa se pre-npsti naloga, da vzdržijo svojo pravico do samoodločbe, ki je druga pa neutaje-ca stvar.
nečejo rnzumeti, da ie ta država samo In ?zkljnčr~ Srbov, Hrvatov »n Slovencev in da je kot taka nriznana od vseh velesil. Na to bi nemška gospoda ne smela pozabiti, ker vsakega potrpljenja mora biti enkrat konec. Naj se nemška gospoda napoti v Tstro, Goriško, Tirolsko in Madžarsko in se prepriča, kako »svobodo« tam dihajo narodne man šine, pa naj s tem primerjajo našo lojalnost in naš demokratizem. Svetujemo našim Nemcem malo več skromnosti, ker bo sicer rud? našega potrpljenja konec. Minister notranjih del bi moral posvečati več pozornosti nemškemu gibanju in uveliavitl tudi napram Nemcem zakon o zaščiti države, ustavo in druge zakone.
= Razvratttev uradnikov. Pred da-rm*n;o plenarno sejo skupščine se ob
9. dopoldne sestane parlamentarni od-J bor, ki Ima proučiti vladino naredbo o Pravijo, da se reško vprašanje te i razvrstitvi uradnikov. Vlada je na snoč-i reši in Mussolini je v zbornici že    ni ser. sklenila nekatere sorememhe k
dni
namignil, da je dovršena »jugoslovenska parenteza«. Knjiga ima služiti zadnji fazi reševanja reškega problema.
ODHOD DR. BENEŠA V PARIZ
— Praga, 4 dec. Zunanji minisrer dr. Benei" je odpotoval v Pariz k seji sveta Društva narodov, ki je določena za 10. t~n. Minister dr. Beneš se na poti ustavi v Švici pri predsedniku republike dr. Masa-evku.
VPRAŠANJE ODPRAVE POTNIH VIZUMOV.
_ Dnaai, 5. dec. Gremiju avstrfjsikh
trgovcev je prof. Kelsen predložil strokovno poročilo o odpravi potnih vizumov a feškos'ovaško In ostalimi sosednim! državami. V interesu Avstrije je, da s« vira m odpravi. Češkoslovaški bo potem po načelu medsebojnosti vse odredila za ajm odpravo.
BRATISLAVA PRISTANIŠČE.
— Praga, 4. decembra. Slovaški narodni poslanci, ki pripadajo vladini koaliciji, so predložili skupščini načrt o nreditvi Donave pri Bratislavi za pristanišče v mednarodnem donavskem prometu. V Bratislavi naj bi vse svetovne transportne tvrdke postavile skladišča za tranzitni blagovni promet med severom in Črnim morjem. Ko se urede razmere z Madžarsko, je upat!, da postane Bratislava važno tržišče v trgovini Češkoslovaške z Madžarsko*
ni seri sklenila nekatere spremembe k naredbi.
= Konkordat z Vatikanom. Komisija za proučevanje konkordata z Vatikanom je včeraj popoldne v ministrstvu ver dok^Čala načrt konkordata, ki se takoj predloži ministrskemu svetu v proučevanje in odobrenje. Za tem se prično šele oficijelna pogajanja z Vatikanom. Kakor iavliajo iz Rima. je tudi Vatikan izdelal načrt in protipredloge.
— Boj nemških bofjgevlkov proti vlad?. Komunisti so nastopili proti generalu Secktu, ki je prepovedal obstoj njih stranke. Iz ukrepa nemSke komunistične stranke je razvidno, dn bo komunistična stranka v Nemčiji 1 v bodoč« obstojala m zasledovala svoj cilj t. j. napraviti Iz Nemčije sovjetsko republika. Da bi se zabranilo preganjanje članov in oviranje njih delovanj bo postavljen na mesto centrale direktori! kot vodftefl stranke, čigar sedež bo Izven nemških državnih mej —- v Inozemstvu. Knjižice Članov m prispevke ▼ markah bodo razglasili za neveljavne. Kontrola članov se bo vršila na ilegalen način. Posebno bodo poostreni pogoj! za sprejemanje ▼ stranko. Kdor bo hotel postat! član komunistične stranke, bo moral privesti s seboj najmanj dva zanesljiva komunista, ki sta vsaj 2 le« v stranki, kot poroka, Ce b! kdo postal 'izdajalec, al! bi se vri-nfl v stranko kot ogledah, bo zaigral
svoje življenje in zapade revotnciskl ju-stici stranke.
= Beogradski »Preporod« preneha začasno izhajati. Uredništvo pravi, radi reorganizacije v tiskarni, z druge strani pa zatrjujejo, da list definitivno preneha.
= Nlkarte! Iz Londona poročajo, da je bolgarski zunanji minister zaprosil antanto, naj dovoli Bolgarski zopet-no uvedbo obvezne vojske. Prošnjo vte-meljuje z bolgarskim javnim redom, ki Je baje zelo omajan. Menimo, da an-tanta ne bo kar tako ugodila tej bolgarski želji, za katero se skrivajo skomine po starem bolgarskem zahrbtnem militarizmu, od katerega smo ravno mi Jugosloveni prejeli v bližnji preteklosti najhujše in celo izključne udarce. Utemeljitev z nesigurnost; o javnega reda Je jalova. Pač pa smemo bolgarsko oboroževanje po pravici odkloniti tudi s tega stališča, ker bolgarska nima nasprotnika, ki b? grabil po njen! zemlfl in ogrožal njeno sedanjo samostalnost. Oborožena Bolgarska pa b? bila trajna in zelo nerodna nevarnost za našo Jugoslavijo. Zato naj naša diplomacije zastavi vse sile, da prepreči Želio bolgarske vlade!
= Zakon o sndn*k!h. Na včerajšnji šefi sekcije zakonodajnega odbora, ki razpravlja zakon o sodnikih in reorganizaciji sodišč, so bili sprejeti členi 17. do 24. Pri členu 17. je bfla sprejeta sprememba glede premeščeni sodnikov. Sodniki se morejo premeščati na njih prošnjo ali disciplinarnim potom, nikakor pa ne brez njih privoljen a. Člen 18. je spremenjen v tem smislu, da kasacij-ska sod'šča določajo, katerim poklicem se sodniki lahko posvetijo. Člen 19. priznava sodnikom vse politično pravice. Členi 20. do 24. so bili sprejeti brez vsakih sprememb Dosedanje besedilo Čle-ra 24. o vpokojitvi »za vpokojftev je potrebna efektivna služba 30 let« se nadomesti z besedilom »za vpokojl'ev je potrebno 30 7et take s'nžbe kakor Jo zakon za Veva za os<afe uradn^e«. 7a danes ob 17. popoldne je določena seja sekcije.
MM% kraiina.
— Z Oor?škega. Odbor političnega društva >rdmnsrl« v Gorici je sprejel resolucije proti odloku rimske vlade, kateri s pretvezami o bolezni, nesposobnosti in nezadostnem znanju italian-ščine izgania iz službe jugoslovenske sodnike. Dekret navaja tudi »druge vzroke«, tako da je slovenski uradnik prepuščen oblasti, da ga vrže lahko na vsak način iz urada. Slovensko ljudstvo smatra omenjeni odlok za nezaslišano krivico in zaMeva. da morajo ostati slovenski sodniki v niegovi sredi. — Nalivi po vsej deželi so napravili ogromno Škodo. Soča s pritoki je bila poplavila njive In travnike, voda ie odnesla mnogo blaga, krme. lesa. izpodjed-la ceste, odnesla manjše mostove in brvi, nekateri kratj so bUi skoro docela pod vodo. V Idriji ie povoden1 napravila ško<le nad 100.000 lir. Tz skladišč je odnesla moko in slanino. V Baski dolini je voda odnesla drva in pokvarila ceste. Šemnasko polje ie bilo podobno jezeru. Tudi na Vipavski strani je škoda velika. Vsa obrečna pokraiina je bila pod vodo. Ministrstvo za javna dela je izdalo odredbe za nujne ukrepe in določitev Škode. — Trg sv. Andreja v Gorici, ki je obetal italijanskim trgovcem iz starih provinc velike dobičke, je uspel slabo. Prišlo je sicer obilo 1'udstva z vseh strani, toda kupčije na Travniku so bHe medle. Na živinskem trgu pa je bilo fivahno. Dobra je bUa kupčija z govejo živino. Ob tej priliki se je zopet pokasaK kako naoolni goriško mesto samo slovensko ljudstvo. Povsodi je prevladala slovenska govorica. Stara je .mesnica, da brez Slovencev Gorice nt
— Otvorttev tehničnega tečaja na tehničnem zavodu v Vidmu se je izvršila na slovesen način dne 2. t. m. Profesor Budau je zastopal idrijskega ravnatelja Znideršiča. Ravnatelj Tivaroni je pozdravljal profesorje slov. tečaja in »italijanske dečkec slovenskega jezika, ki se v Vidmu okoristijo z italijansko kulturo.
— Trt ura na teden. Okrajni Šolski sveti predpisujejo za pouk slovenščine v ljudskih šolah tri ure na teden. Italijanščini je odmerjeno po Gentili;'evem šolskem zakonu pet ur na teden v prvih treh letih in v nasledniih po 6 ur — za slovenščino pa so določene bore tri ure! Minister Gentile se bo še dalje ponašal, kako se V Italiji spoštuje jezik narodnih manjšin. Sedaj so še tri ure — čez čas ne bo nobene več! Slučaj v Goric! to napoveduje.
— Dfka fašizma ostane onorevole Grunta, Na fašlstovskem protestnem zborovanju v Rimu je zmerjal jugoslo-venske poslance s »strahopetci, podleži« in rekel, da jim grozi v parlamentu s svojo škatbico za cigarete, s katero flh hoče ©strašiti. To je povedal potem, ko se je pohvalil s svojim zločinom, izvršenim nad Balkanom v Trstu. Glunti so naši poslanci »vigliacchi«! O tem, kdo je »vigliacco«, bi se dalo govoriti, pn bi sramota ne ostala na naši strani! Ta tako nizkotno razpoloženi »onorevole« je desna roka predsednika Mus-soliniial Nato je razumljivo marsikaj,*«
Gosoodarstvo.
POPLAVA IN NJENE GOSPODARSKE POSLEDICE V GORNJI SAVSKI DOLINI.
Vsled porušenja železniške proge pri Podnartu je cel jeseniški kot odrezan od zaledja in je brez vsakega stika z notranjostjo države. Ima tri izhodišča v inozemstvo preko Podbrda in preko Planice v Italijo ter preko Podrožice v Avstrijo, kjer je tudi tranzitni promet preko Maribora omogočen z našo državo.
V odrezanem jesen TŠkem kotu se nahajajo velika industrijska podjetja, katerih obrat je sedaj vsled prekinjenja železniškega prometa ogrožen. Tu je pred vsem imenovati Kranjsko industrijsko dražbo, ki samo na Jesenicah zaposluje okrog 2000 delavcev v svojih tovarnah na Fužinah, na Savi. Javor-niku ter na Dobravi. Dalje je Cementarna v Dovjem ter cela vrsta lesnih industrij, ki se nahajajo v neposredni bližmi skoro vseh postaj gornje Savske doline.
Vsa ta podjetja, posebno pa železarne in cementarna, so vsled porušenja proge prišla v težek položaj, ker jim ni mogoče dobaviti za obrat potrebnega premoga ter drugih surovin in materijala, obenem so pa tudi odrezana od svojih odjemalcev, katerim ne morejo poslati svojih izdelkov. Ako ta situacija potraja nekoliko dni, bodo podjetja primorana znatno omejiti ali pa celo ustaviti obrate, kar bi za zaposleno delavstvo v teh industrijskih centrih postalo katastrofalno.
Tudi je cel jeseniški kot sedaj odrezan glede oskrbovanja živil od notranjosti drrave in bo neizogibna posledica prekinjenega tovornega prometa, ako ta situacija potraja dlje časa, podražitev živil v gornjih savskih dolinah. Cestni promet teh kalamitet ne more ukloniti, ker se ne da upostaviti v takem obsegu, da bi zadostoval za prekladanje vsega tovora, ki ie potreben za gornjo savsko dolino in bi tudi dvojno prekladanje cene blaga preveč podražilo. Enako je s tranzitnim prometom preko Celovca In Dravske doline do Maribora- ki bi tudi blago podražil v izdatni merL
Zato je edini izhod, da se z vso energijo takoj prične delo na uposta-vitvi provlzorične zveze na porušenem delu železniške proge, da se tovorni promet z gornjim delom savske doline omogoči. Neodpustno bi bilo, ako bi se v tem ozlru z nepotrebnim birokratizmom izgubljal čas, ker vsak dan zakasnitve povzroča nedogledne posledice. Pričakujemo zato od roerodalnlh faktorjev, da d*to sekc^l za vzdrževanje proge nemudoma vsa potrebna sredstva na razpofago fn da se s pomočjo tehničnih čet našega volsšrv^i delo najpozneje v teku enetta tedna tako daleč dovrš?, da bo trpostavPena provizorna zveza za tovorni promet,
* * *
BEOGRADSKA TRGOVSKA ZBORNICA 7A JADRANSKI KONGRES.
Dne 1. decembra se je vršil« plenarna seja Beogradske trgovske zbornice, na ka<» trri so se razpravljale, kot pravi poročilo, zelo važne trgovsko>pcIitične zadeve. O po* teku seje izda zbornica v kratkem daljše poročilo, za enkrat pa objavlja kratek ko« rminiVe. iz katerega izhaia, da se je zborni* ca pečala ttjdi z jadranskim vprašanjem. Že na plenarni seji meseca maja le namreč Beo* gradska trgovska zbornica sklenila sklicati velik Jadranski kongres, na katerem bi se reševalo o izgradnji jadranskih pristanišč. Sklep se je na seji dne 1. decembra znova obravnaval ter so sklenili sklicati kongres, £:m bodo dani poboji za njega nspešno delo. Na tem sklepu nas zanimajo dve vprašani!. Naiprvo vzpodbudni interes beegradskega trgovskega sveta za našo jadransko obnl. Mi doma pišemo in zahtevamo iz višjih, Ide* alnib razlofrrr iadranski nravec naše države, na nas realnost že dohiteva in prehiteva. Tri^jvskf sve/ nafe cen f rale išče ie sam od sebe bodoče pravce naših velefrgovskih po* tov ter se zavzema za izgradnjo jadranskih pristanišč, ker vidi, oziroma sluti, da po te} poti pridemo do popolne trgovske samo* stalnosti in do vseh neizmernih trgovskih m splošnouospodarskih dnbrin pomorske drla* ve. Želimo, da se inicijative beogradskega trgovskega sveta oklenrio predvsem zanadnl delt naše države, ki bodo s kongresom neon* sredno okorlščeni. Ne vemo. kaj ie mislila BeogTidska rreovska zbornica z odgoditvijo kongresa s oristavkom. da z«ni Se niso no* dan! nroešni delovni pogoji. AH je trpošte* vala sedanjo noJitfFno ;n javno abstinenco prećanskih krafev ali pa je nemara ooazfla, da se naše ^govske zbornice ne odriva fo kongresni misU kakor ie pričakovala in da tet** vorašanja naši trgovski Vro-rH ne for# slraio kakor velevajo niih nenoaredni trgov« sko^nrotn^tni in snlošno*t*osnodarski ir»te* resi? B"»di kaVorknft! Grrh M bi*, neod^v. sten. 6**. se "tm a sanje- iz«rradnfe Jadranskih frrisranls*6 ravlacuie v nedoglednoat m da se zlata misel iad-anskega kongresa, sprožena po nalkomnetentneišem ^nitcH** trgovskega sveta cele drrave. po Beotfra<**H trgovski zbornici na izvaia 1* nlEevnih delovnih rar* logov. Jadranski kongrea nai se vrši cTmprel, komnetenrnl krogi, trgovski in gospodarski, nal forsiralo nf^<*a nrfr«-ditev fn nai nrmra* vilo nsrfjopnuiei*- statistiko fn Hn<go gra* divo. ki )e potrebno za ailHaacUo m osvo* jitev p-nrnernih novcev naše snlošno*drfav» ne iad-anske po!;Hke, torej Izgradnje ja* dranskih pristanišč.
★ ★ ★
—g Ifovoaadslra Marovna borza 4. decembra. Na t?todtrkn* V*rzi notiralo: Pšenic« bačka. 79 '*n kg. ton% v**». s va*. «0—330: rž b**>* *6-n7 V«. 25* kasa, 2 rat. 250 oven b»$W. Snbotlea cfrmt trasa, 5 vft*. 220; koruz« zn m«rer-*t»rfl: dm*!.
kasa. 18 vag. 210—225; 100% kasa, 4 vag.
230, dupl. kasa 1 vag 215 za marc-april, 100% kaea, 4 vag. 230; za marc-april, 5 vag. 230; stara 1 vac. 235; Bosanski Brod 10 vag. 245, banatska. 3 vac 207—250. banatska Zenta, dupl. kasa, 1 vag. 210, fiio! beli baški, 1 vag. 250, moka baza Štev. »6« 4 vag. 310—325. Tendenca nekoliko slabša.
—g Obrtniški koledar za leto 1914. Učno vezan ta v priročni obliki je Izšel. Vsebuje poleg člankov, ki se tičejo davkov, obrtne pravice, obrtnega sodišča ter carine prostega uvoza potrebšiin za obrtnike In indirstrijce celo vrsto drugih podatkov, ki so vsakemu obrtniku, pa tudi Industrije« ra trgovcu vsak dan neobhodno potrebni. V njem so med družim! podatki natisnjeni nudi uradni podatki ter naslovi ca-rinskfh posrednikov, špedicij, anončnih la reklamnih zavodov, br.nčnlh zavodov v Sloveniji Itd. Koledar se naroča pri Pokr. zvez! obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljub-Ijanf in stane 1 komad 10 Din, Poštnina posebej.
—g Novi zakon o taksah m pristojbinah Izide v kratkem v celoti v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Sloveni>o*., Opozarjamo na to interesente.
Prosveta.
Repertoir Narodnega gledališča T Ljubljani.
DRAMA,
Začetek ob 8, url zvečer.
Sreda 5. dec.; Zaprto
Četrtek  6.  dec:    Smrt majke Jtrgovi6a. Red A.
Petek 7. dec,: Kar hočete. Red D Sobota S. dac' Danes bočno tiči. Izven. ★     ★ ★
OPERA.
Začetek ob po! S. ari Sreda 5. dec: Zaprto.
četrtek 6. dec: ob 4 popoldne Janko ks
Metka, mlad. predstava. Petek 7. dec: Oosposvetskl sen. Red B. Sobota 8. dec: Mignem. Ljudska predstava.
★   ★ ★
Književnost
— Ivan Albreht: Andrej Tarnooa Natisnila fn založila Zvezna tiskarna la knjigarna, ReHJefna karikatura Iz minulosti. Splošna knjižnica 8t 10. Uubljana 1923. Strani 55. Cena broi. 6 Din, vez. U Din. Relijefna karikatura Iz minulosti! No, tudi danes je dosti sličnih med nami. bodisi v enem ali drugem oziru. Zato i« Ternouc dasi le persiflaža iiv Junak, s koatml la telesom. Dasi ga vodi usoda in ne njegovo hotenje. Se vendar pristopen čitatelju, ki morda otegne za trenotek celo pozabiti, da avtor v Ternucu ni hotel ustvarjati, temveč se samo enkrat nasmejati tistVra ljudem, ki bičajo ubogega Pegaza samo zato, da delajo poklone na to aH ono stran. Oprema jc lepa fn cena nizka; zato bo Andrej Ternouc gotovo lahko nase4 pot med bralce,
— France Veber: Problemi sodobne filozofije. Splošna knjižnica it 9. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v LJubljani 1923. 340 strani. Cena broi. 24 D vez. 30 Din. — Pričujoči spis H lahko imenoval! avtorjevo apologijo filozofhe, toliko z ozkrom na filozofijo samo, kolikor z orl-rom na njen stik bodisi z drugimi vedami, bodisi z ostalim vsakdanjim fn nevsakdanjim življenjem. Kakor sam pravi, je namen te knjige predvsem ta, podati tako enotno sliko sodobne filozofi}©, da bo čitatelj mogel spoznati njene glavne težnje fn videti na njej to, kar je podrto in zru-Seno, kakor tudi to, kar naj zopet nanovo izpolni vse nastale praznine. Temu odgovarja tudi vnanja oblika spisa. Problem sledi problemu, najprej tako, kot ga pojmuje sodobna tradicija, potem pa tako, kot si je njega reSHev zamlslrl avtor sam. Z ozlrom na jrlavnl namen spisa se tudi nikjer ne spuSča v veMke podrobnosti, temveč skuša odkriti več aH manj načelne in trplčne strani vsakega vprašanja, posebno pa one, ki segajo mej znanosti tudt v temne globine ostaJega sodobnega življenja, vsakdanjega fn ne vsakdanjega. V zvezi s svojim glavnim namenom skuša avtor tem potom ad oculos pokazati- kolik pomen gre prav v naif dobi filozofiji kot samonildemu kulturnemu činitelju in kako malo Je upravičeno nje pojmovanje s strani večine sodobnega omikanstva, katero uprav na tej točkt ne umeva lastne dobe, temveč sledi slepo zastarelim nazorom druge polovice prejinlega stoletja. Zato lahko knjigo toplo priporočamo vsakemu, ki mu Je na tem, da prouči ps'holoUko atrukhrro nai* dobe tud! z onih plati, ki Jo nepremakljivo ločijo od nedavne preteklosti
— Sadjarstvo. Spisal Ivan Bril©, kmet. svetnik In ravnatelj državne kmetijske sol o v St. Juriju ob Južni železnici. V tekstu 1« 147 slik. v pr*logi 15. Natisnila In založila LTčiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 85 Din. Strani 430. — Pisatelj sam pravi glede knjige v uvodu: Po kruti vojni mora nastopiti doba najživahnej*rga gospodarskega dela. Naše posebno ugodno podnebje naravnost izziva za Sidiantvo. V svoji petindvajsetletni praksi sem mnego potoval, opozarjal, primerjal in prevdarjal. Spoznal sem domače na rudi Inozemsko sad« jarstvo temeljito. Priznati pa moram, da sem našel drugod, kjer so naravne razmere manj ugodne, povprečno več in lepših uspe*> hov nego pri nas. Natančno apomavanje različnih pogojev, načinov, rvarln. sodelujo* čih moči, koristnih fn Škodljivih vplivov Itd. so za uspešno aa d jarstvo važni poboji. Ts* kustvena vrtnarska navodila so bila nrej startm vrtnarjem in sadjarjem edino vodflo Dane« pa Imamo fe druge pripomočke. V tej 1'nllgi podam najvafn«»?še v tem orln*
— Knjiga sestoji is šestih d<-!ov. kadrih prvi del govori o koristi In pogoilh sadiar* stva. smereh In pogojih za uspešno aad)ar« stvo; drogi del obsega drevesnlčamrvo; četrti oskrbovanje drevja. Vako branimo sad« drevje raznih bolezni, škodljivcev m dn'gih neugodnih vplivov, neti del o norabi aadja.
— Pravi okras kniigl ie lft5 aliV. Vi so vse naravni posnetki. Toplo priporočamo vrtnarjem, sadjarjem, gospodarjem.
Sokolstvo.
— Sokol LJubljana II. priredi t soboto dne 8. decembra ti. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. Po telovadnem nastopu zabavni večer s Plesom.
-- »Sokol« Novomesto.   Dne   l. dec je priredil tukajšnji « Sokol* izborno uspelo akademijo. Na sporedu je bila igra g. prof. Modrijana: »Sokoli na plan«, telovadne In orkestralne točke.  »Sokoli na   plan«, Je krasna simbolična Igra v 4 slikah. Prvo dejanje se vrši na bojnem polju, kjer padejo slovenski vojaki. Slovenskemu vojaku se prikaže v omotici sin Dušan, kateremu izroči poslednjo voljo In ga opozarja: »Dušan ne pozabi, da si Sokol!« Vile Slovenke zatisnejo  padlim  vojakom oči. Drugo dejanje se godi na gorski trati. Vile Slovenke pokažejo Dušanu prošlost slovenskega naroda, tlačenega od zverskih oblastnikov m ga navdušujejo za slavna dela započeta po očetu Sokolu. Dušan se zaobljubi: postal bo Sokol, kakor je bil oče. V tretjem dejanju, ki se godi pod vaško lipo širi dušan med tovariši narodno zavest in sokolsko misel In obsoja bojazljiv značaj Jcobflfce.  V četrtem dejanju,  pred skalno duplino —- pokažejo vile Slovenke Dušanu duplino na »Crni gori.« Dušan pobije s pomočjo svojih tovarišev — vrlih Sokolov — črno pošast In reši Slovenijo. Vojaki Sokoli se vračajo Iz boja in naznanjajo rojstvo Jugoslavije. To je kratka vsebina igre. O posamnih igralcih posebej razpravljati se mi ne zdi potrebno, ker se Je vsak potrudil m podal to kar je mogel.   K tabornemu uspehu Igre gre v prvi vrsti hvala g. učitelju Menartu, ki Je s pomočjo g. avtorja igro do podrobnosti Izrežtral. Kako lepo Je bil naštudiran naskok v prvi sliki, vizija v drugi aH pa napad na zmaja   v zadnji. Hvala gre tudi g. prof. Rustiji, ki je po melodiji »Naprej zastava slave« zložil telovadbo za tretjo sliko.   Igro »Sokoli na plan« bi najtopleje priporočal vsem sokolskim društvom In želel bi, da bi jo kmalu vkJel natisnjeno v »Sokolu«. Poleg te Igre Je spisal g. prof. Modirjan še krasne otroške igre, kot:  »Zelija, iezerska deklica«, »Med Škrati In med vilami«,   kjer pelje otroka v oni pravljični svet, tja za deveto goro. In takih lepih Iger ml rabimo! Slovenci imamo malo otroških iger m še med temi jih je zelo malo, ki bi bile pisane za otroško dušo. Zato so nam te igre dobrodošle! »Damon in Melita« je drama vzeta iz grške mvthologlje, »Gorazd«, drama iz življenja starih Slovanov. Sicer o teh igrah obširneje prihodnjič.   Telovadne točke so bile lepo izvedene. Najbolj je ugajala igra »Konjički«. K lepemu telovadnemu uspehu gre zahvala vaditeljem, posebno pa načelniku Sokola g. Papežu, požrtvovalnemu, da le malo takih. Dijaški orkester Imamo te prejšnjih dni v najlepšem spominu. Njegov nastop nas je skoro Iznenadil. V kratkem času svojega obstoja je pokazal izredni napredek.   Bil je lep in za bodoči glazbeni razvoj mnogo   obetajoč nastop. Upamo, da se dirigentu g. sod. Romihu posreči sedanj! orkester lzpooplnitl tudi z raznimi drugimi za celotni orkester potreb-Brml godali. Dne 2. dec. je «Sokol» akademijo ponovil. Uspeh Je bil še večji. Želeli bi, da bi se ta prireditev, dopolnjena s par dekla maci jami ali drugjmi dramskimi točkami, ponovila. —K.
— Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori 8. tm. ob 20. uri in 9. tm. ob 15H. url zgodovinsko dramo »Lukrecija Borgia« od priznanega francoskega pisatelja V. Hugoja. Junakinja igre, Lukrecija, je znana občinstvu iz romanov »Otroci papeža« j in »Hči papeža«. Dejanje se vrši deloma v Benetkah deloma v Perari.
— Sokolstvo društvo na Jesenicah je priredilo, kakor je bl!o že javljeno, v proslavo obletnice našega ujedinjenja dne 1. tm. telovadno akademijo, k! jo smemo Šteti med najlepše prireditve tega društva. Slavnostni govor je imel br. dr. Kogoj, ki Je v poljubni obliki In vendar z beseda- j mi polnimi navdušenja In ljubezni do domovine obrazložil zbranemu občinstvu in i Članstvu pomen tega dneva. Ko Je zaključil ! svoj govor, so zadoneli mogočni akordi j državne himne, prvi Javnosti namenjeni < nastop jeseniške sokolske godbe. Sledili so | na to z Izredno točnostjo nastopi posam- j nih telovadnih oddelkov, ki so brezhibno Iz- j vajall pestri telovadni del programa. Po-sebe naj bodo omenjene zlasti vaje z loki, s katerimi je nastopila ženska deca in Id so gledalce naravnost očarale. Krasni sta bili tud! devetorici Članic in članov. Po-samne telovadne nastope je spremljal društveni salonski orkester, med odmori pa je nastopal društven? pevski zbor. Spored je zakliučlla z Izbranimi komadi društvena godba, ki je pokazala navdušujoč usneh temelllte priprave. Cela prireditev je bila živ dokaz vztrajnega in smotrenega notranjega sokolskega dela. Akademija se po-novt v nedeljo dne °. tm. ob M."?, popoldne, da bo omogočena udeležba tudi zunanjim posetnlkom. Dr. O.
Glasbeni vesfnik.
— 7. interna vala konserratorij* Glas* bene Matice v Ljubljani se vrši v petek dne 7. decembra ob pol 17. pooolne v Filhanno* ni "ni dvorani. — Pristop imajo samo starši gojencev konservatoriia.
— Koncert na korist Dečlega In materinskega doma kratice Marije v LJubljani se
Izvaja dne 10. t m. ob 20. v FimarmoniCn! družbi. Spf>red Izvajata: Dr. Aleksander R I g o, operni baritonlst, In Janko Ravnik, kon^evatorijskl pofesor. Spored: I. a> Adamič: Nocoj Je na svetla noč. b) Pavnik: Vasovalec, c) §kerjanc: Vziia. č) Lajovlet Svetla noč. d) Lajovlc: Pesem starca. 2. a) Brahms: Sam na polju, b) Mahler: Odmrl sem za svet. c) Love: Pevec Tom. č) Schu-bert: Atlas d> WoIf: Lovec podgan. 3. a) Strauss: Lluhezen svojo nosin. b) Frank: Nokturno, c) Debu«tsy: Mand^lma. č> Mus-sn^orsk: Iz plenov smrti: a) Podokn^a. b) Vojvoda. Sede?! so v nredorodali v Matični knjigarni. Z ozlrom na dohodelnl namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
Gomjegradski okraj in Ljubljana.
Za bodočo razdelitev Slovenije v mariborsko In ljubljansko Oblast ki se bo v d oglednem času izvršila, se, kar je naravno, v prvi vrsti zanimajo one občine, pri katerih je zaradi njihove izredne geo» grafične lege dana eventualnost, da se lahko priklopilo ali tej ali oni Oblasti. So to predvsem v Gornji Savinski dolini ležeče občine Solčava, Luče, Ljubno in poleg njih še Gornf! grad. Bočna in Nova Štifta, — Dejstvo, da pride Celje, ki je ob enem sedež okrajnega glavarstva, pod mariborsko Oblast, bi govorilo za to, da bi se tudi imenovane občine priklopile tej oblasti, in sicer zaradi gospodarskih hi drugih stikov, ki jih imajo s Celjem.
To je sicer res, a vkljub temu pridemo, upoštevajoč razne in nikakor ne postranske okolnosti, do uverjenja, da bi bilo mnogo bolj umestno, ako bi se dodelile te občine ljubljanski oblast!.
Ena teh okolnosti je ta, da so imeli ti kraji Gornje Savinske doline £e od nekdaj z Ljubljano mnogo bolj ozke zveze, nego e Mariborom, ki jim je ostal zaradi svoje oddaljenosti vedno le nekako bolj tuje In nepoznano mesto. Ta zveza z Ljubljano se je vršila in se vtšI s posredovanjem sosednjega Kamnika, osobito odkar je bila zgrajena železniška proga Kamnik-Ljub-Ijana. Gornji grad veže s Kamnikom preko Črnivca napeljana avtomobilska cesta: Iz Solčave In iz Luč pa vodi na sosednji Kamnik tudi v najhujših zimah pregažena pot čez Volovljek v Črno. To so dejstva, na katera bi se moralo na vsak način ozirati. Naj ornem m o samo mimogrede, da je imela n. pr. Solčava pred vojno svojega pota, ki je hodil mnogo let vsak teden v Ljubljano; zdaj pa ima fstotako potovko, ki je letos po leti hodila celo po dvakrat na teden čez Kamnik v Ljubljano.
Se v ožjem stiku s Kamnikom In Ljubljano so seveda Luče, ki so Kamniku bliže nego Solčava. Isto velia tudi za Ljubno, ki je z Gornjim gradom vezano z avtomobilsko cesto.
Te okolnosti govore odločno ga to. da bi prišle Imenovane občine pod Ljubljano in ne pod daljni Maribor.
Nastane toraj ed!no-!e vprašanje. aH bi priklopitev teh občin k bublianski oblasti morda utegnila kaj upllvati bodisi v tem ali onem oziru na dosedanje gospodarske in prometne odnošaje teh občin napram drugim krajem, a. pr. Celju itd.?
Jasno je. da ne pride to vprašanje v ničemur v poštev In da je vsako razmotri-vanje o njem sploh odvečno. Prtklopitev teh krajev ljubljanski oblasti bf ne imela niti najmanjšega upliva na kakršnokoli iz-premembo teh odnosajev in ves gospodarski in ostali promet bi se vršil nemoten^ in neovirano kakor doslej. To je na dlani ležeče.
Nasprotno pa si je treba z vso resnostjo staviti pred oči neko drugo nad vse važno okolnost, fn ta je sledeča: ako pridejo te občine pod ljubljansko oblast, je z vso gotovostjo pričakovati, da bo le-ta z vso vnemo delala na to, da se prometne zveze med Ljubljano In njeni oblasti dodeljenimi kraM v kolHror mogoče Izboljšajo In stalno uredilo! O tem ne moremo imeti nobenega dvoma. Na eni strani bi ne utrpele imenovane občine absolutno nobene izgube, na drugI strani pa bi se nudile čisto naravno in samo od sebe veliko več! prometne ugodnosti, tfčoče se zveze teh krajev s Kamnikom, oziroma z Ljubljano.
Računati je treba tudi s tem, da bi bila v tem slučaju izključena kaka eventualna redukcija ali premestitev uradov, ki se nahajajo sedaj v Gornjem gradu.
Naj razmotrivamo vso to zadevo s kateregakoM vidika, na podlag? navedenega moramo priti do prepričanja, da bi Imela priklopitev teh krajev ljubljanski oblast; za le-te edino le same pozitivne posledice brez vsakršnih negativnih, in nadejati se je, da bodo meroda'nl faktorji to uvazevali in da bodo odločili tako, kakor to zahtevajo Istinito dane obstoječe razmere. Želeti bi b'lo, da se o tem predlogu v prvi vrati Izrečejo prizadete občine.
ske drufbs" v Ljubljani.
Načelnik podružnice Kmetijske družbe za LjubiJano kmet. svet. Viliem Rohr-m a n n je snoči ob 20. otvoril v uradnih prostorih družbe občni zbor podružnice, ki je med drugim izvolil delegate za glavni družbin zbor dne 16. decembra. Ugotovil je skleočnost, omeniajoč. da za 4 novembra t. I. sklicani občni zbor ni bil sklepčen vsled premale udeležbe. Podružnica ie bila lansko leto meseca aori-la ustanovljena, se lepo razvija in štele sedaj 280 rednih Članov. Podružnica je polagala veliko važnost na povzdigo vrtnarstva In sadjarstva ter se je ustanovilo Vrtnarsko in sadiarsko društvo. Kratko je omenil sedanje politično-strankarske boje, v katere so družbo zapeliall nekateri liudie po tragični smrti predsednika pok. O. Pirca. Glavni občni zbor Kmetijske družbe je sklican za 16. decembra t. I., a se bo moral najbrže preložiti, ker namerava vlada imenovati vladinega komisarja. da nstreže žel tam nasprotne stranke. Za uspešno delovan;e je neobhodno potrebno, da se razmere v družbi potom pravil temeliito spremene. Nikakor ne more biti dovoljeno, da se predsednik, Izvršilni organ glavnega odbora, postavlja nad nJega. Koncem svojega govora se je načelnik spominlal v toplih besedah velikih zaslug pok. predsednika Gustava P \ r c a. konstatiraloč zahrbtno borbo nasprotnikov proti niermx Družba mrj ohrani časten spomin. Spominjal se Je tudi članov vlad. svetnika
M u n d e in blagajnika Iv. Prijatelja.
Tajnik Albin Dular je prečita! kratko poslovno poročilo, od 240 članov zadnjega občnega zbora se je število povečalo na 280.
Na predlog g. Viktorja Rohrman-na je prešel občni zbor takoj k volitvam delegatov v glavno skupščino. Načelnik V. Rohrmann je pripomnil da sta mu bile predloženi dve listi. Obe imate skupne kandidate, samo glede kandidatur inž. Kosmača in Leop. Zupančiča obstoje diference. Po daljši debati, v kateri ni prišlo do popolnega sporazuma med SKS in ostalimi naprednjak i, so bile izvršene volitve. Kandidat Josip Puh je dobil od 54 oddanih glasov 41. dočim inž. Kosmač 12, 1 glas Zupančič. Kot delegatje so bili soglasno izvoljeni: GombaČ Fran, viš. klet. nadzornik, H r o v a t i n Maks, lastnik tiskarne, Jamnik Alojzij. dipL agronom. Tur k Josip, posestnik in trgovec, S t e r k Peter, posestnik in trgovec, Pogačnik Fran, posestnik in trgovec Josip Puh, posestnik, pa z večino glasov.
Odobreno je bflo blagajniško poročilo in sprejet predlog za spremembo pravil glede sklicanja in sklepčnosti občnega zbora, nakar je Simon Praprot-nik predlagal resolucijo, da se Izreče bivšemu podpredsedniku Jarcu radi njegovega postopanja napram odbora nezaupnica. Resolucija je bila soglasno ln z odobravanjem sprejeta. Občni zbor je bil nato zaključen.
A. B.:
Spomini na Josipa Stritarja.
SPOMINI NA f JOS. STRITARJA. Pisec črtice »Dunajska slovenska kolonija in Stritar« se je v toliko zmotil, ker zamenjava proslavo pok. 50 letnico z 60-j letnico.   Na zo 60 letnico, temveč ob pro-! slavi 50 letnice na Dunaju  dne  5. junija i 1886 je izdal tubilar tiskanico »Rojakom«, » ki se je začela:   »Ne meni slave, dragi j bratje moji, kaj to, če zvest sem domovt-■ ne sin!« (Pesem je priobčena v Stritarje-| vi antologiji« str. 254).
Kakor znano se je pesnikova 70 letni* j ca slovesno obhajala v Ljubljani v jn-: bllarjevi navzočnosti. Pri oni priliki je nai i veliki pesnik razdelil med navzoče pri j slavnostnem banketu v Narodnem doma ! sledečo tiskanico, ki se ni sprejeta v nobeno zbirko: Hvala!
2e zopet slavnost! — Ta na čast je meni.
Ko solnce mi zahaja za goro.
Da dnevi niso vsi mi izgubljeni,
Naj ta slovesni dan ml porok bo;
A vendar slave to je preobilo,
Vse nt je delo moje zaslužilo.
Kako naj prav zahvalim se? —Govoril Vam bodem, kakor ml veli srce: Kar nameraval sem, ne kar sem storil. To naj velja, za to ml hvaia gre; Marljivo moje rodoljubno delo Uspeha ni mi pravega imelo.
Moža slavila lani je Ljubljana.
Ki je povzdignil ves slovenski rod; Sijajna njemu bodi slava dana. Nje žarek pozni moj obsevaj god: Sve razsvetljuje solnca luč kraljevn. Od meseca ie solnca žar odseva.
Prešernu venec! Ml za ajhn hodimo, Hvaležni, vredni vzornega moža; Od njega rodoljuba se učimo. Kreposti, plemenitosti, moštva! Prešernov duh naj krepko nas prešine. Nas vse, In rod slovenski ne pogine!
Kot urednik tSlov. Branika« sem se leta 1914 obrnil na takrat 73 letnika pesnika za določene prispevke reviji. Prejel sem sledeči v marsičem značilni odgovor: »V Aspangu dne 5. sušca 1914. Vlsokoči-slani gospod rojak!
Dragi prijatelj!
Vaše preprljazno pismo me je kaj razveselilo; žal, da Vaši želji, kakor bi rad. ne morem ustreči. Za take spise, kakor si jih mislite Vi. je potreba nadepolnega mladostnega navdušenja. Srečen, kdor ga trna se dandanašnji pri nas; jaz ga nimam t Kam pa naj pogleda človek v naših časih po svetu, veliki »kasarni«, okrog, da bi zagledal kaj veselega, tolažljivega!
Mene je. poleg moje starosti, še posebno pobilo In potrlo, kar smo videli zadnje dni na Balkanu. Toliko krvi prelite, slovanske krvi, a zakaj koma v prid? Ru-munu, Grku in — Skipetarju; še celo premagani Turčin se lahko smeje: saj ga malo boli, pa vse simpatije zase, posebno nemške! Pa to bratovsko klanje! Pa te grozovitosti. sramota slovanstvu! (Pesnik je imel v mislih takozvano »revanžo« Bolgarov proti dotedanjim zaveznikom Srbom. Op. naslovnika).
OJ ti Balkan, oj ti Balkan, kako krvav si in solzan! Kr! bratov v boju te močila, solz britkih rosa Je Pojila: slovanska sloga razdejana, je v zemlji tvoji pokopana! Oj ti Balkan, oj ti Balkan, britko te pomnil bo Slovan!
Pa ta ruska politika, sam vrag jo razumi! — — Ali ta ljubi car mma dovolj sveta in ljudstva in dovolj siromaštva in bede v lastni deželi? Kar se tu plete, ni v prid. v Škodo in pogubo je vsemu slovanstvu. posebno avstrijskemu! Rosegger pa jaz!   On velikega, mogočnega naroda
slaven sin, jaz pa--! (Pisec je namreč
naprosi! velikega pesnika naj bi sprožil v našo obrambo paralelno akcijo, kakršno je napravil Rosegger za milijonski sklad nemških bolnih organizacij.)
Bog daj srečo Vašemu redoljubnemu delu; žal da ml moje stanje ae pripušča, kaj pripomoči, kakor bi rad.
Z rojaškim pozdravom
Dnevne vesti.
V Ljubijan*. dne Izjava«
Na podlagi pisma, katero je pisal svoječasni predsednik mariborske O nune g. R. Rehar svojemu prijatelju g. Lj. Jurkoviću, ki je to pismo objavil v listih, smo v štev. 242. z dne 23. X. in v štev. 243. z dne 24. X. t L očitali gospodu ministru n. r. dr. Gregorju Žerjavu, da je on vprizoritelj raznih izgredov zoper državne funkcijonarje in tudi napada na prostore našega lista. G. dr. Žerjav je vsled teh očitkov vložil proti nam tožbo. »Slov. Narod« se je obrnil na g. R. Reharja v Mariboru ter ga zaprosil, da mu da na razpolago dokazni materijal za svoje trditve, ki bi bil našemu uredništvu služil kot podlaga za našo obrambo. Na ponovno prošnjo se nam je g. Rehar odzval v pismu, v katerem pravi, da nam s konkretnimi podatki ne more poslužiti in da ni proti drju Žerjavu trdil ničesar pozitivnega, temveč da je izrazil samo, da se mu »zdi« in da »ima vtis«, da »ima svoje prste vmes dr. 2erjav«. Dokaz tega »vtisa« prepušča g. Rehar nam in pa umetnosti našega zagovornika... Z ozlrom na vse to lojalno izjavljamo, da preklicujemo očitke, izvršene proti dr. Žerjavu, prepuščajoč moralično odgovornost g. R. Reharju v Mariboru. — V Ljubljani, 3. decembra 1923. Uredništvo »Slov. Naroda«.
★  ★ ★
— Dr. Peric ne namerava izvajati konsekvenc! »Slovenec«, glasilo kleri* kalne stranke, ki je sedaj obenem tudi službeno glasilo socijalista dr. Perica, pravi, »da ,Zveza delovnega ljudstva' in večina ljubljanskega občinskega sve* ta ni razbita, ako iz nje izstopi deset komunističnih občinskih odbornikov. Zato tudi županu dr. Periču ni treba, da bi izvajal konsekvence ter odstopil, ker se gospod župan Se vedno lahko opira na absolutno večino občinskega I sveta 26 občinskih svetovalcev, t. J. 16 ; SLS in 10 socijalistov«. — To je zelo j komodno stališče, ki ga po tej izjavi ; »Slovenca« zavzema župan dr. Peric in i njim tistih par takozvanih »socijali« stičnih« občinskih odbornikov, ki so se prodali in udinjali klerikalcem. Toda stvar pa je vendarle nekoliko drugačna, kakor si jo predstavlja g. dr. Peric v svoji težnji, da bi se vzdržal na župan* skem stolčku. Klerikalci, komunisti in socijalisti so si priborili večino v občin* skem svetu le. ker so osnovali »Zvezo delovnega ljudstva«, ki je nastopila pri volitvah kot enotna politična organi« zacija in vložila tudi skupno kandidat* sko listo. Na ta način je tej »Zvezi« pripadlo 36 mandatov. Iz te »Zveze« so sedaj izstopili komunisti, kar pome* nja toliko, kakor da je razpadla ona enotna politična organizacija, ki je bila predpogoj za zmago klerikalno^komu* nistično * socijalističnega bloka, ki je donesla temu bloku 36 mandatov. For* malno sicer imajo še klerikalci in na*
j zovi  »socijalisti« v občinskem svetu j večino, dejansko pa so to večino izgu* bili v tistem trenutku, ko je razpadla »Zveza delovnega ljudstva«.   Ker pa nikakor ni dopustno, da bi na magi* stratu  gospodarila   faktična manjšina I proti volji ogromne večine ljubljanskih j volilcev. je dolžnost vlade, da uvažuje j dejanski položaj in pripomore principu večine, na katerem sloni tudi občinski volilni red. do veljave. Ako dr. Peric nima dovolj takta, da bi storil to, kar j bi v njegovem slučaju storil vsak drug ! pošten in dostojen človek, mora pač j vlada intervenirati ter z ozirom na bist* j veno spremenjeno politično grupacijo v . občinskem svetu, ki je potisnila kleri* J kalce in nazovU»socijaliste« v manj' j šino, odrediti brez odlaganja razpust I občinskega sveta! To je conditio sine j qua non. Pričakujemo, da bo pokrajin* ! ska vlada brez obotavljanja izpolnila to svojo dolžnost, ker se niti trenotka ne sme trpeti, da bi dejanska manjšina diktirala svojo vvJo i ečini ter jo tero* rizirala. Sicer pa je mestno gospodar* stvo v tako desolatnem stanju, da je treba tudi v tem oziru najenergičnejših odredb. Nujno potrebna je torej radi* kalna operacija, in to je razpust ob* činskega sveta. Pokrajinska vlada ima sedaj besedo. Čakamo na njene ukrepe.
— Prodaja vojašnice v Ptuju. Vojaška oblast namerava prodati na javni dražbi tako imenovano dominikansko vojašnico v Ptuju. Prodaja je razglašena po raznih listih, vendar pride voiaška oblast s prodajo dosti prepozno. Sedaj primanjkuje denarja: industrijska podjetja pa so si tudi že izbrala prikladne kraje In prostore. Zakaj se je prodaja zavlačevala celih pet let, ni znano. Sedaj ni pričakovati, da bi prodaja imela ugoden uspeh. To mora biti znano tudi državni upravi. Na drugi strani pa je tudi znano, da potrebuje država v Ptuja prostore za predmete monopola, kakor za sol. tobak, vžigalice itd. Bati se je, da bo vojašnica po ceni prodana, potem pa bodo iskali prostore za shrambo soli. tobaka, pa jih ne bodo dobili. AH bodo gradili nova skladišča? Na to se ne sme misliti, ker za to bi pri nas ne bilo dobiti denarja. Monopolska uprava
5. decembra 1923.
bo iskala skladišča, našla pa bo fe malo prostore, ki jih bo treba pa drago plačati Dominikanska vojašnica pa Ima velika skladišča, veliko dvorišče, vse obdano z visokim zidom! Voiašnica Ja ločena od vseh stavb, stoji na lepem prostoru. Za dovoz in odvoz ne obstoji niti najmanjša ovira! En del vojašnico bi se dal z malimi stroški adaptirati za stanovanja uradnikov ali oficirjev. To vse je upoštevanja vredno, vendar so za to nihče ne zmeni! Bodi pokrajinska uprava s tem opozorjena!
— Tako pa ne gre. Prati zamorca« je najbolj nehvaležno in neuspešno delo in zato se ne Čudimo, da je Miha Žuža-maža iz Kopitarjeve ulice tembolj črn« čim bolj ga peremo. Kadar ga zadene-mo v živo. se izogne ali pa sploh molči, kakor da ni slišal. Izogne pa se navadno tako nerodno, da se mu že na prvi korak pozna, da je vse, kar pove« izvito iz trte. Tako je tudi danes »Slo* venec« zakrivil notico, ki z logiko in doslednostjo ni prav nič v sorodu. Pravi namreč, da je med manifestacijo in parado velika razlika. Njegova »morala« mu narekuje, da se narodni praznik slavi na komando od zgoraj, katoliška parada pa je izraz notranjega prepričanja in prirojenega hrepenenja vernih ovčio po zunanem blesku in sijaju. Omeniti moramo še, da proslave narod, praznika ni nihče diktiral. Recimo, da je to res. dasi smo prepričani, da so katoliško parado diktirala emlnence od zgoraj. Bistvo problema namreč ni v tem, odkod izhaja inicijativa za to ali ono prireditev. Gre le za dvojno moralo, ki smo Jo očitali klerikalcem in ta očitek drži, ker ga ne morejo zavrniti. Odgovorite, gospodje jezuiti na to vprašanje, kako spraviti v logično zvezo vašo trditev, da kdor ljubi kako stvar v resnici ln srcu. mu ni treba manifestacij in pa katoliški shod, na katerem ste z muzlko prapori, procesijami, grmenjem topov in agitacijskimi govori manifestirali za krščanske ideje. Iz omenjene trditve in te sijajne parade kot dveh premis jo mogoč samo en sklep: da ne ljubite krščanstva v resnici In srcu, nego samo na jeziku. Tu smo vas ujeli in vsa jezuitska morala vam nič ne pomaga. Odgovorite brez zavijanja in potvarjanja, resnice. Ali so vam Kristovi nauki, a katerim operirate kot s svojim Idejnim, političnim kapitalom, samo sredstvo za zvrševanje obrti, ali pa ste v resnici la srcu prepričani katoličani in ie bila vaša trditev iniaraija. Kadar nam odgovortn, na to vprašanje odkrito in jasno, bomo, vedeli, da imamo opraviti s poštenimi ljudmi. Tako, kakor se skušate izogniti odgovoru sedaj, pa samo pljujete v lastno skledo.
— O Orehkovem odstopu. Poročali smo. da je klerikalni obč. svetnik Pr.; Orehek županu dr. Periču v posebnem pismu sporočil, da odlaga svoj občinski mandat. Zabeležili smo tudi, da se klerikalci na vse načine trudijo, da bi Orehka pregovorili, da bi preklical svol odstop. To se jim je sedaj tudi posrečilo. Današnji »Slovenec« namreč javlja, da je Orehek svoj odstop preklical in da so »brezpogojno podvrže strankini disciplini« in namiguje, kakor da bi bil Orehek odložil mandat samo za to, »ker je dr. Lemež posegal v zadeve kluba SLS in svojevoljno postavljal in odstavljal odsekove načelnike.« — No, tako nedolžna stvar z Orehkom vendarle ni bila, kakor jo riše »Slovenec«. Konflikt je bil mnogo globlji in pojavi se znova, čeprav se je klerikalcem sedaj posrečilo, da so ga začasno zalepili.
— »Protiitalijanska propoved ljubljanskega škofa v Vipavi.« Tržaški »II Piccolo d. S.« poroča iz Gorice, da se je mudil ljubljanski škof dr. Jeglič na povratku iz Rima v Vipavi in da je Imel v cerkvi protiitalijnnsko propoved. Svoje panslavistične čustva Je razkrival pred številnim Tudstvo in obljubil odrešitev. Sprejel je tudi deputacijo žensk, ki so mu potožile o trdi italijanski suZ-nosti. Italijanski list pa nato sam ne verjame prav razširjeni govorici, meneč, da je najbrže legenda, toda mogoče se mu zdi. da je pa kdo drugi v cerkvi hujskal vernike. Sedaj so uvedle italijanske oblasti obsežno preiskavo, ki brez dvoma pokaže, na kako bedasto pot je zašla italijanska gonja proti Slovencem.
— Redukcija orožn. postaj. Pišejo nam: Kakor se na vseh koncih In krajih reducira urade in uradnike razun duhovščine, farovžev In samostanov, kar tudi stane obilne milijone fn kjer bi se tudi lahko brez vsake Škode veliko prihranilo t redukcijo, se med druciml reducfrajo, aH ae hoče reducirati tudi več orožnlSkih posta). Ravno pri tej redukciji je treba premisliti, Je-li tako postopanje v Interesu države, javne varnosti fn reda. Posebno velja to za postaie blizu državne meje. V takih krajih se zbirajo, ako se počutijo vame, da nI v kraju ali pa daleč proč orožntStva, ki j'*m je vedno za petami, razni Imetju in £!v-lenju nevarni elementi, delamrznežl ta dnnta taka zalega. V take kTaje tfk in blizu meie najraje zahajajo državi nevarni induvidui, ki obrnemo ljudstvo hujskajo proti državi in obstoiečemu redu. In to ao najraje pripeti v kraiih brez orožnikov. Po voini je bilo v ta namen ustanovljenih ve5 takih   nostai   ki se tih misli baje sedaj
opastftf, čeS, da država nima denarja. Vse lepo in prav, da se varčuje. Javna varnost In red sta pa tudi nekaj vredna, Če ne Se več kot vsotice, ki se jih misli s tem prihraniti. Naše varnostne in državne razmere le vedno niso take, da bi bila ta redukcija ie sedaj umestna. Zato apeliramo na me-rodajne vojaške in civilne oblasti, da se ne prenaglijo. Orožniške postaje morajo ostati, kajti redukcija bi imela v tem slučaju •sodne posledice. S tem še država ne bo propadla, Če se plačuje 10—20 orožnikov več. PriobČujemo ta glas iz občinstva, ki se nam zdi zelo umesetn. V kolikor smo Informirani, se pripravljajo v naši OTOznl-iki službi važne spremembe vobče. Baje a« spremeni dosedanja orožniška brigada v Ljubljani po novem zakonu v polk, obenem pa bo odpravljenih več orož. postaj. Tu bi bilo res umestno, da merodajni faktorji temeljito premislijo, predno se odločijo za ta korak. Bilanca javne varnosti Izkazuje osobito v povojnem Času precejšnji pasivum in če se bo že itak nezadostne in slabe plačane varnostne organe še reduciralo, bodo zavladale še bolj žalostne razmere. Prezreti pa tudi ne smemo dejstva, da bo s tem prizadeta ne samo javnost, nego tuđi orožniki sami.   Kaj   naj počne orožnik, ki je dolga leta vestno opravljal svojo službo, pa ga z redukcijo spravijo ob kruh?   Vsi argumenti govore pTOtl redukciji in to naj bi vlada tudi upoštevala. (Op.' uredništva.)
— Smrtna koto. Danee )e nenadoma umrl g. Stanislav Trnkocarv. sin lekarnarja Ubalda Trnkoczvja. Bil je simpatičen mladenič in navdušen športnik. Zadela ga Je srčna kap. Se sinoči se je udeležil nekega športnega posvetovanja. Pogreb bo v petek 7. t, m. ob pol 15. na tukajšnje evangeljsko pokopališče. Blag iau spomin, težko priza* deti rodbini nase Iskreno sožtljel
— Protestni shod na Gorenjskem. Poročajo nam: Dne 8. dec. ob 11. d op. priredijo kmetje In obrtniki Radovlj. okraja ve-fic protestni shod proti krivično In neenako odmerjenim davkom in kuluku. Nastopi več kmečkih m obrtnih govornikov, med njimi tudi bivši poslanec Fran Grafe n-aner.
— K protestnemu shodu na Gorenjskem.
Dne 8. dec. se vrši v Radovljici shod kmetov in rokodelcev dotičnega okraja, radi krivično in neenako odmerjenih davkov in kuhrka. K temu bi bilo pripomniti: Kmet v radovljiškem okraju Ima pri današnjih razmerah pri obdelovanju polja zgubo, posebno ako je prisiljen obdelovati polje s tujrrra* ljudmi. — Prisiljen je, aH sekati les, da bi tako kril navedeni primanjkljaj, aH pa prodati posestvo. Sekanje lesa tudi ne bo večno trajalo. Pri od mer j en J u davkov pa zallbog ne gledajo na izgubo, nego samo sa skupi ček, ki ga je posestnik prejel za prodani les. — Edini dohodki, ki pa so navadno tudi le v kritje drugih gospodarskih stroškov, brez izdatkov za obleko in hrano so od sadjarstva in živinoreje. — To bi bilo treba pri odmeri davkov gotovo vpo-itavatL
— Izpiti rezervnih oficirjev. Ministrstvo vojne in mornarice je izdelalo pravilnik o polaganju izpitov za rezervne poročnike sanitetskih, lekarniških In veterinarskih vojaških zavodov. Izdelan Je tudi Izpitni program Pravilnik stopi takoj v veljavo.
— Da si ogledate! Modna trgovina na
Aleksandrovi cesti v Ljubljani J. Kette prireja za bližnje praznike razstavo modnih predmetov za gospode. Lastnik firme gosp. Kette je stremeč trgovec, ima sam veselje s svojo trgovino. Izložbena okna so stalna privlačnost. Lepote" lice našega mesta in se lahko kosajo s podobnimi Izložbami katerekoli kupKjske ulice v velikih mestih. To nam Je všeč! NI težka danes našim elegantnim krogom za okus In izberol Oo-spod Kette ni običajen poslovni človek. Sedanja modna razstava, ki obeta postati stalna prireditev, potrjuje dober sloves, ki ga uživa, njegov okus. Kot modemi arbiter elegantial je v tej priložnostni razstavi zbral tako elito vabljivih predmetov, da te fascinira že ob vstopu božična prireditev. Od francoskih dišav, angleških šalov In rokavic, dunajskih usnjatlh posebnostll In ▼ničnih brons pa do res uspelih Izdelkov lastne produkcije kakor košulj in pižnn. je apretno zastopano vse, kar more vabiti kot posvečena modna zakuska one, ki Iščejo presenečenj v darilih, ki Jih veleva dolžnost aH srce. Da si ogledate! N. S.
— Ženltev hrvatskega književnika. Zagrebški listi Javljajo iz Londona, da se Je tam začetkom meseca novembra oženil znani hrvatski knjževnik Josip Kosor z lady Ivanko vd Mitrovich, ki je bila v prvem zakonu poročena s solastnikom velike trgovske hiše v Londonu in Valparalsu Pavlom Mitrovichem. Bratie Mitrovich, rodom iz Slanega pri Dubrovniku, so znani v angleškem trgovskem svetu kot lastniki velikih tovaren solltra v Valparaisu in solast-ki Več paroplavnih družb. Hiša Mitrovlchev v Londonu Je bila znana vsem Jugosloven-sklm emigrantom, tam so bili vedno gostoljubno sprejeti In za Časa svetovne vojne je bilo pri njih živahno shajališče vseh emigrantov. Podpirali so gmotno politično propagando Jugosloven^kega odbora. Književnik Kosor se Je z obi tel jo Mitrovich evo seznanil za časa svoje emigracije Seda! b!va it dva meseca v Londonu. Kosorova soproga Je v londonskih aristokratskem svetu znana kot kra<:otlca.
— Iz našega državljanstva sta Izstopila Anton Breznik iz Maribora In Ctl-bot Bloudek iz Tacna. Oba sta sprejela državljanstvo CSR.
— Zdravnike službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožle Breg pri Ptuju, Toplice pri Novem mestu. Šoštanj In službo šefa zdravnika pTOtituberkuloznem dispangerju v Cel tu. Interesent? se opozarjajo na razpis v »Ur. listu«. B
_ Cellske vesa Porota. Oboj. V torek dopoldne se Je radi ndodelstva uboja zagovarjal rudar f rane Pire fz Senovega pri Rftihenbirrgu. Dne 30. septembra Je pila večja družba rudarjev v neki gostiln! na Senovem. Po stari navadi Je nastal ▼ pijanosti med fanti prepir sa pretep v ka-
terem je Prane Pire z nožem tako obdelal Jožefa Laboharja, da je isti vsled dobljenih poškodb drugo jutro umrl. Obtoženi se je zagovarjal na suobran in je bil obsojen samo na 10 mesecev težke ječe. — Radi težke telesne poškodbe se je istega dne popoldne zagovarjal pred porotniki dne 25. maja 1896 rojeni Anton Pšeničnik iz Piršenberga, občina Globoko pri Brežicah. Dne 20. sept 1923. so v noči kožuhail pri posestnicJ Tereziji Jagrlč v Plršenbergu. Pri tem so seveda tudi pili. Ko so bili že dobro razpoloženi, Je med fanti nastal prepir in pretep, v katerem je Anton Pšeničnik z nožem težko poškodoval na glavi Martina Žitnika, vsled česar Je Žitnik zgubil desno okol Obtoženec se je zagovarjal s silobranom in bo treba zaslišanja novih prič. Razprava je bila vsled tega preložena. — Nepoboljšljiv tat je 27 letni klepar Vfncenc Kelner iz Trbovelj. Meseca oktobra letošnjega leta ko je ravnokar presedel radi tatvine 16 mesečno ječo. se je vtihotapil v zaklenjeno hišo Ivana Jerne v Trbovljah ter pokradel razno obleko Prejel je pred celjskim okr. sodiščem zopet eno leto težke ječe. — Nova tvornica. V začetku prihodnjega leta prične v Celju poslovati nova tvornica za pocinkavanje raznih predmetov. Tvornica se bo Imenovala »Pocfnkarna« In bo obstojala v Oaberju v območju Celjske cinkarne.
— Poziv ljubljanskemu prebivalstvu.
Zadnji hudi deževni dnevi povzročili so splošno in veliko poplavo na Barju, ki je prizadejala že fttk revnim Barjanom obilo Škode na poljskih pridelkih, živini In poslopjih. Prebrvalstvo barja je danes oropano najpotrebnejših živil In kurjave, kar je toliko občutneje, ker le medsebojno občevanje in dovoz skoraj izključen In le mogoč potom čolnov. Mestna občina ljubljanska je za prvo potrebo preskrbela Baria-ne z najpotrebnejšim, kar bo zadostovalo komaj za dva dni. Potem bodo Barjanl Izročeni veirkemu pomanjkanju. Mestna občina ljubljanska apelira zato na plemenita srca ljubljanskega prebivalstva, ki je v enakih prilikah vedno rado potrebne podpiralo, da tudi sedaj priskoči na pomoč. Vsak dar je dobrodošel. Mestni magistrat bo dal po mestnih organih pobirati od h'Še do MŠe s posebnimi nabiralnimi polarni, v katere naj se darovi v naturi ali denarju vpisujejo. Poleg tega bo mestna blagajna sprejemala darove v denarju.
— Za »Dom M H os rdja na Koso vem«. Minister prosvete je dovolil da se smejo med učenci In učenkami osnovn'h lol po vsi kraljevini nabirati prostovolml prl-prlspevkl za društvo »Dom Milosrdia na Kosovem«. V. šol. svet Je okrajnim (mestnim Šol. svetom naročil da obveste o tem vsa šolska vodstva In Mm naroče, da prlčno prispevke nabirati. Denar je odposlati naravnost »Odboru za zgradbo »Doma Milo-srdja« v Beogradu.
— Več milijonsko Škodo je napravil kakor nam prše jo Iz Borovnice, po naših gozdovih zadnji zapadli sneg. , Polomil in podrl Je ogromno število dreves v različnih debelosti. Prelomljena so drevesa v debelosti H m In več. Gozdi so videti kakor b! bili z granatami poškodovani. Mladi nasadi so po večini uničeni. Posestniki obupava jo, ter kličejo oblasti, da se pregleda ogromna škoda, ker bodo Imeli le eno tretjino iz polomljenega drevja dohodkov, državna oblast pa nobenega spregleda.
— 35 let že nI Sava na Gorenjskem
tako narasla kot zadnje dni novembra letos. V votlinah njene skalnate struge med Kranjem In Medvodami, kjer ob normalnem stanju vode (Sava je narasla do 28. tm. za 3.50 m nad normalom) prenočujejo sove, lisice, jazbeci in druge Živali, je danes polno vode I
— Škoda v mflnih. Ker so reke In potoki povsod silno narasli, so vsled teh po-vodnjl občutno oškodovani tudi podeželski mlinarji, ker je njih obratovanje najmanj za dva tedna ustavljeno. Razen tega trpe tudi materijalno škodo.
— Popravite tlak! Te dni Je padla In te na nogi poškodovala na voglu Zmajevega mostu neka gospa, ker se je spod« taknila ob dva kamna, ki štrlita iz tlakovanega hodnika poleg prve barake. Ker je ta del hodnika sploh pravo skrpucalo in za pasante zlasti po noči opasno, naj da magistrat ta hodnik takoj popraviti!
— Velik požar v Podgori d Po poročilu iz Beograda je včeraj nastal v državnih monopolskih skladiščih v Podsorlci v Crni gori velik požar, ki je uničil zaloge vžigalic. Del zaloge so gasilci rešili in končno požar lokalizirali. Skoda je velika. Kako Je požar nastal, ni dognano, izključujejo da bi bila požar podtaknila zlobna roka. Preiskava se nadaljuje.
— Utopljenec z vrvjo okoli vrata. Iz Save so v Prudih pri Zagrebu potegnili truplo nekega neznanca, ki je Imel vrv okoli vratu. Pri njem Je bila najdena legitimacija na ime Janez Radič, Rajhenburg. Policija je uvedla obširno preiskavo, da razjasni tajinstveno smrt.
— Uboj. Seljak Andro Makovac Is Klošter Ivanića na Hrvatskem se je spri s svojim zetom Iv. Baskom, ki mu je med prepirom vrgel v glavo gorečo svetlljko in vrč. Na posledicah težkih poškodb je Ma-kovec včeraj v zagrebški Zakladni bolnici umrl.
— Razne nesreče pri delu. V tovarni mesnih izdelkov H. W6gerer v Mariboru se je težko obreztl na levi roki pomočnik Ru» dolf Zcliška. — Ključavničarski vajenec Franc Cerar pri Bog. Gradtu v Celju si je zmečkal levo roko. — Delavec Franc Jelen pri mestnem oskrbništvu v Celju se je vse* kal s sekiro na levi roki. — V tovarni »We# sten« v Celju sta se ponesrečila Ferdinand Kukovič, ki se je nevarno obrezal a črepi* njami no nogah, delavcu Antonu Verovnlku pa je Zmečkala stiskalnica desno roko. — V Gotzovi pivovarni v Mariboru ae je podaul na delavca Franca Trčka kup sodčkov, pri Čemer je dobil težke poškodbe na desni ro* ki; voznik Matija Matellt pa je ptdel pod voz in dobil težke telesne poškodbe.
— Priporočamo konfekcijsko trgovino Fran Luk tč, Pred škofijo 19. Olej današnji loseratl
— Proces Paakijevtc Talerrr. Pati daa rasprave. Včeraj se je po dvadnevnem premora nadaljeval proces proti Paskije-viću* in Tfaierrviu. pQ nekaterih uvodnih vprašanjih, se je začela konfrontacija obeh obdolžencev. Paskijevič je še enkrat poročal o umom in sicer mirno s povešeno glavo, neprenehoma motreč Thierrvja. Slednji ga Je med govorom večkrat prekinil. V dvorani je vladala mrtvaška tišina; oči vseh so bile obrnjene na oba obtoženca. Na vse Paskijevičevo pripovedovanje, je imel Thierrv samo en odgovor, jasno čisto in odločno »Ne! Vse to ni Istina!« — »Glej Thierrv, prizna/ Nima smisla, da Še lažeš!« — je izjavil Paskijevič. Thierrv: »Ne, ne. Govorim čisto resnico. Ti si lagal sedemkrat, ti lažeš tudi sedaj 1« Na vprašanje državnega pravdnika, je nato Paskijevič odvrnil, da je policija sama ugotovila, da sta bila Jeličič" In Kamajet usmrčena vsak iz drugega samokresa. »O tem bomo zaslišali strovnjake«. je Izjavil predsednik senata. »Samo res strokovnjake«, je menil Paskijevič. Oba obtoženca sta bila zaslišana še o nekaterih manjših podrobnostih, nakar je bila razprava ob 10. prekinjena in se je nato tajno nadaljevala.
SESTI DAN RAZPRAVE.
Razprava se je pričela kot običajno ob 8. uri. Senatni predsednik dr. Vaič je dal obema obtožencema po eno pismo, pisano na stroju. Obe pismi, ki sta baje prispeli iz Celja sta vsebovali anonimno poročilo, da je zločin izvršil samo Hrvoje Paskijevič in sicer sta prejela tako pismo dr. Vaič in zastopnik privatnega obtoženca dr. Radoševič. Na pismih je bil podpis: Človekoljub. Nadalje so bila prečitana Paskijevičeva ljubavna pisma, med katerimi se nahaja pismo njegove prve ljubice, ki ga prosi, da ne uživa morfija. Paskiie-vlč je nato priznal, da je pred letom dni začel uživati morfij in sicer od začetka po en prašek, kasneje redno dva In pred Izvršitvijo zločina celo tri. Na vorašanje zagovornika dr. Stožlrja, zakaj da je menjal vedno svoje izkaze, je obtoženec Izjavil, da si je dogodbo o Stjepanu Kralju in Viktorju Jeličiču izmislil, ker je hotel policijo vleči za nos. Po raznih podrobnih vprašanjih, je bila na to v dvorano privedena vdova umorjenega Kanajeta. V svojem govoru je navedla, da je bil njen mož krojač, a se je kasneje bavil s kupovanjem in prodajanjem srebrnega denarja. Z JellčI-čem, ki je bil pošten človek sta bila dobra prijatelja. Teden dm pred zločinom je Ka-najet odšel z doma in je po Jeličičevem navodilu vzel s seboj 400.000 kron in več dukatov. Nato ga ni videla več. »Ali zahtevate, da se krivec kaznuje?« jo je vprašal predsednik. — »Zahtevam« je odvrnila ga. Kanajet. Na vprašanje koga smatra krivim, je odvrnila: »Samo Pask?jevi-ča«. Slednji je temu oporekal, da bi bil umoril Kanajeta.
»Kako ste ga mogli umoriti, ko ste vedeli, da imam dvoje otrok«, je Izjavila ogorčeno ga. Kanajet.
»Gospa, jaz Kanajeta niti poznal nisem«, je odvrnil Paskijevič.
Obtoženec Thierry na vse te izpovedi ni ničesar odvrnil.
Za tem je bil zaslišan tudi brat irrnor-jenetra Kannieta, ki je tudi smatral Pnski-jeviča za glavnega zločinca. Zaslišane so bile še razne priče, nakar je bila razprava ob pol 15. zaključena.
KINO „MATICA"
6.. 7., 8. in 9 /XII.
Prodani mladenič.
Življenska   drama v 7. dejanjih v gl. vlogi Richrrd Bertheitiesa
Predstave: ob delavnikih ob 3.. f/i7.. > 48.. in 9-ob nedeljah in praznikih ob 3., '/25., 6., V28 in 9-Cene prostorom: 3., 5., 6., 7. in 8. DinJ
— Noč kraljice Isabeau je naslov veliki historični drami, ki se predvaja v Kino Tivoli od četrtka do nedelje 9. tm. Dejanje se vrši v mračnem, pobožnjaškem a največjih lopovščin in grozovuostl polnem srednjem veku na dvoru kralja Karla VI. Blazni kraij, hladni, okrutni conentable, pohotni zlobni m podli dvorni pritlikavec, lepa mlada a sladkostrastna kraljica, zaljubljeni dvorjanflc lahkomiselni študent so glavne osebe te v lepo harmonično celoto zasnovane, globoko pretresljive drame, ki že tri leta napolnjuje kino-gled'šča. Naslovno ulogo Igra najboljša interpretmja tragičnih vlog, slovita krasotlca Pern Andra. — Danes zadnjič »Kralj gora«, film v katerem nas zadivlja Harry Piel s svojo drzovitostjo In ekscentr!čn7ml triki.
— Telesno zaprtje. Profesor Krafft-Eblng. veliki raziskovatelj na torišču živčne zdravilnosti je grenčico »Franc-Josef« porabljal z ugodnim uspehom. Zaželjenl učinek nastopi že po malo urah.
— Za svojo družino vzamem Izključno le vase testenine priznal je eden največjih trgovcev z delikatesnmf v Trstu potniku tovarne testen n v Ilirski Bistrici. Mož, ki ima na razpolago najboljše Izdelke, ve kaj je dobro.
— Restavracija In kavarna »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavarni. Kapeln'k Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, dešla iz Osjeka. Atrakciia prve vrste.
— Izredna prilika za nakup šivalnih strojev se nudi p. n. občinstvu pri dobro znani tvrdki I. Goreč ki Je prejeli izborne šivalne stroje slovite nemške tvornice znamke »Excella«, ki so urejeni za umetno vezenje, šivanje, krpanje perila In mašenje nogavic Za božič in novo leto Imajo kupci Še izredno ugodnost 10*/» popusta. Oglejte si te stroje, predno se odločite za nakup.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobijo s a m o v Selenburgovi ulica št. 3 pri Gričor <ff Mefač.
DARILA.
— Uprava na Jeza l?sta Je prejela: Za slepe Din 80 daruje rodbina Mladičeva, v spomin blagopokojne** gospoda Rajko Luckmana. Srčna hvalal
Pravni vestnik.
— Bes v Javnost Iz sodnih krogov smo prejeli in priobčujemo: Naša sodišča so do pervrata z redkimi izjemami sproti reševala vse vloge. Cnako se jo tudi še precej časa po prevratu zmagovalo vse sodno delo, dasi so se vrednosti spornih predmetov stalno dvigale ter se razdelitev spravil tem novim bistveno spremenjenim razmeram niti zdaleka ni zadostno prilagodila. Naši sodniki so bili pač še iz avstrijskih časov vajeni reševati vse posle ne glede na to, so-li nudile uradne ure dovolj časa za to ali ono. V svoji lastni narodni državi sodniki očlvidno še manj trpe zakasnitve, ki so jim bile neljube že v tuji državi, ker iim je bil red in točnost v Poslovanju vedno glavni cilj. Ali na račun teh dobrih lastnosti naših sodnikov se je začelo tako brezobzirno grešiti, da stojimo pred nepremagljivim »Non possu-mus!« Automatično se kopičijo zakasnitve in prizadetim strankam se ne more več pravočasno nuditi potrebne pravne pomoči. Vrednosti spornih predmetov so se namreč povišale do neizmernih višin; za reŠ;tev dotičnih sporov pa so ostala le z neznatno — niti omembe vredno Izjemo — pristojna eno in ista sodišča. Najbolj tepe-nl so radi teh razmer številčno še vedno na isti stopnji stoječi sodniki poed;ncl zbornih sodišč, ker ti rešujejo pravde s spornimi predmeti od 1000—5000 Din In poleg tega Še pravde zaradi ločitve sako-na; hudo prizadeti pa so rudi civilni senati, v čijih delokrog spadajo spori glede višjih vrednosti. Vendar se je navedenemu nedostatku pri teh senatih vsaj deloma od-pomoglo s tem, da so se ti senati vsaj deloma odpomogli s tem. da so se ti senati primerno pomnožili. Kljub prizadevanju predsedstev sodnih dvorov in urgencam radi označenih razmer tudi zelo prikrajšanega podeželskega odvetništva — se ničesar ne ukrene da se pretečemu zastoju dela pri zbornih sodiščih odpomore. Kaj pa pomeni zastoj takega dela za narodno gospodarstvo in za ugled države ve vsak rodoluib! Zakaj se torej ničesar ne ukrene? AH so res gmotni Interesi posamn.kov tisti »višji« ozfri? »Salus rei pobllcae su-prema lex!« je stari preizkušeni rek: ali v Jugoslaviji ne sme priti do veljave? Ker intervencije službenim potom nimajo uspeha In tudi nI nobenega upanja, da ga bodo Imela v bodoče — apeliramo na prizadeto javnost, naj se še ona primerno zgane! Vsak uspeh bo v prvi vrsti v njeno korist — pa tudi najbolj prizadete Žrtve teh razmer, sodniki, se ga bomo veselili, dasi je pričakovati, da se končno zopet le nam pripisuje glavna krivda na znstoju dela češ, da prepočasi rešnfemo akte. N. N.
— Drobiž iz Logatca. Slabo vreme fn povodenj je vplivala tudi na Logatčane In na Logatec. Požiralnik »Jarčka« je bil poln in voda se je razlivala po njivah In travnikih. Hiše milni in žage stoječe ob vodi so bile do strehe v vodi. No, nesreč ni bilo drugih, kakor da so Logatčani mirno čepeli v svojih hišah in čakali boljšega vre-vremena. — Dne 17. tm. bi moralo botl v Sok. domu predavanje o zgodovini Slovencev, ker pa je bilo udeležencev radi slabega vremena tako malo, se je predavanje odgodilo na poznejši čas. Predavatelj prof. Čatež je kljub temu obljubil, da bo ra-devolje prišel predavat kadar se ga bo pozvalo. — Dne 2. dec. je priredil »Sokol« igro »Zakonske zmešnjave«. Dvorana je je bila polna, kar je vplivalo tudi na Igralce, ki so Igrali tako dobro kakor že zdavnaj ne. Kljub dežju so prišli k predstavi tudi ljudje iz okolice, zlasti pa moramo pohvalno omeniti Ooreniefogntčane, ki so po-setflf igro v zelo lepem številu. — Tudi modernlzTat! se je pričel Logatec. V kratkem prične delovati v »Sok. domu« kino, ki bo stalen In bo Imel predstavo vsako nedeljo popoldne. Opozarjamo na to vse okoličane, ki hočejo dolgo zimo prebiti v pošteni družbi in lepi zabavi. V Gor. Logatcu se pripravljajo na občinske volitve, kf bodo v nedeljo dne 9. tm. Boj obeta biti hud: gotovo pa je. da bo več kot polovica odbornikov naprednjakov. Tudi v iio-tedršci bodo tekom tega meseca občinske volitve. Pričakujemo, da bodo Izpadle z Istim rezultn.tom. kakor v Gor. Logatcu.
— Elektrarna Zagradec. Ker sem glasom dopisov v Jutru z dne 29. pr. tm. In v Slov. Narodu z dne 1. tm. od anonimnega dopisnika imenoma obdolžen različnih ne-rednosti pri Elektrarni v Zagradcu, čutim se dolžnega, da javnostf pojasnim tozadevni dejanski stan In sicer s svojim lastnoročnim podp;som kot znak, da sprejemam polno garancijo za svoja Izvajanja, kar se žal moj nastrotnik nI upal. 1.) Pritožba, da na Škofljici ne gori Že 10 dn? električna luč podpisani Izjavil, da do 26. pr. m. ni dobil bodrsI od občine, bodisi od kateregakoli nrkakega poročila o defektu, šele 27. pr. m. me je tamošnja Žandarmerijska postaja o tem obvestila, na kar sem takoj potrebno odredil, da se nedostatek popravi. 2.) Glede dotikanja doli visečih žic pa je bilo svoječasno prepovedano potom ta-mošn'e občine In se fe tud? razglasilo v šoli, kakor pač zahteva tozadevni zakon. Dotični deček (star 19 let) pa nI prišel Iz nevednosti v stik z električno žico, marveč Je Isti Izrabil to priliko in nameraval napeljati v svojo hišo električno razsvetljavo na nepošten način. Zato so priče na razpolago. 3.) Da bi vodstvo elektrarne ne Slo svoilm odjemalcem na roko. je docela neresnično, ker je vendar naša zadruga dovolj Žrtvovala In še žrtvuje Javnosti v prid. med tem ko sama, odnosno njenf družabniki dan na dan večjo škodo trne. Resnica pa je, da bi se vod skozi škofi iico veliko bolje lahko izpeljal, ako ne bi gotovi ljudje zahtevali 1000—1500 K odškodnine za vpostavltev enega samega droga. Se zadnil C«s je brla zadruga prfs'b'ena prestaviti v Škofljici 32 drosrov ke- le neki najbolje situiran posestnik iz Škofljice zahteval tafro pretirano odškodnino za vpoatavkev dragov na njegovem travniku.
Iz tega lahko razvidi vsak »najmlajši deček« da to ne Izvira Iz naklonjenosti za javni dobrobit. 4.) Podpisani se za vodstveno mesto pri elektrarni nikakor ne poganja ter je prav rad pr pravljen odstopiti istega anonimnemu dopi^nku ter ga za boljše vodstvo nagraditi še posebej is svojega lastnega žepa. — Mihael Omahea.
Društvene vesli.
— Turistovskt klub    «Skala» poziva
svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba svojega vrieza člana Stankota Trnkoczvja, ki se vrli 7. tm. ob pol 15. po-poludne.
— Kolo Jugoslovenskih seter ima sejo v četrtek 6. decembra ob 16.
— »Centralno akademsko podporno društvo«  v  Ljubljani. Darovali so za C.
A. P. D.: ga. Frania dr. Tnvčarjeva 6315 Din: g. okr. notar Rudolf Kr^mer v Dol. Lendavi iOOO Din in g. primarlj dr. Vinko Želcznikar v Slovenigradcu 200 Din. Vsem darovalcem, ki pomagajo reševati naie di-jaStvo pogube prisrčna hvala!
— Društveni sestanek J. n. a. d. »Jadran« se vrši v četrtek dne 6. dec. ob 20. z dnevnim redom: 1.) Reicrat tov. Bnjiča o 6tanju pogajanj za akad. reprezentanco. 2.) Razmerje »Jadrana« do akad. poHtičnih klubov. 3.) Slučajnosti.
Odbor.
— J. n. a. d. »Jadran« priredi v četrtek 6. dec. ob 20. v svoj! čitalnici predavanje tov. St. Bajiča, cand iur. o političnih In socijalnih osnovah 20. stol. IV. de!. Udeležba za Člane obvezna! Načelnik.
— Vrtnarska šola ima občni zbor 26. decembra ti.
— Kulturno znanstvena sekclla akad. d. »Triglav« priredi v četrtek dne 6. dec. ti. ob 8. url zvečer pri »starem TišleTju« (nasproti akad. kolegija) svoj II. dtbafnl večer. Na dnevnem redu se nahaja debata o pravilih akademskega sveta In poročfJo tov. Baša o položaju društva. IMeležba obvezna. Starešine vabljeni. Cand. lurrls Kasper. načelnik.
— Miklavžev večer Ima pevski zbor Zveze Jugoslov. žel. v četrtek 6. tm. v salonu gostilne pri »Levu« na Gosposveski cesti ob 7. url zvečer. Vstopnina prosta! Po obdaritvi prosta zabava rb petju zbora In sviTanju orkestra. Darila, natančno označena, se sprejemajo Isti dan od 3. ure naprej v prireditvenem lokalu. 2elezni!ftT-ske rodbine in spoštovano občinstvo vab! k čim obilnejši udeležbi odbor,
— Akad. podružnica J u gosi. Matice. Na ustanovnem občnem zboru Akademske podružnice Jugoslovcnske Matice izvoljen odbor se je konstituiral sTedečc: Predsednik: Franjo Baš. fl!.. podpredsednik: Vato-vec Franc, fil.. tninik I.: K'rchner Nikola, techn.. tajnik II.: Hartman Lojze, Iur., blagajnik: Dulčič Mate. tech., knji/nKar; Ka-rndžole Josip, techn., arhivar: Petrovič Marko, iur., odbornik: Jurkovič Ljubo, ar-hit.
Miklavžev večer.
Nocoj ae srnjstl z neba iivolaai dobri mol s krivo palico v roki in ljubeznijo do nedolžne dece v očeh. Za njim gredo krilati angeli. Br/ih nog in radostnih obrazov nosijo pridnim otrokom bogate darove: zlatih orr« hov, rdečih jabolk, fig In kolnčev. lesenih kon ličkov in drugih igrač. Toda dobri sveti Miklavž ima v svojem snremstvu rudi pla* čilo za malopridne otroke, e^rnl in rdeči parkeljni, t ostrimi rožički, dolgimi visečimi jeziki in repi. z verigami in šibami stoje pred durmi in čakajo, kdaj jih pozove nebe* ški poveljnik, da pridrve v sobo in pograbijo one otroke, ki niso ubogali očeta in matere. LTh. kako strašni so ti črni škratje a košem na hrbtu in dolgo šibo v roki! Gorje onemu, ki ga doleti ta kazen 7t neposlušnost in po-rednostl Zgrabijo ga za vrat, uklcncio v verige, potlačijo t koš In hajdi « njim če* drn in strn Zato ae nocojšnjega večera boje vsi malopridneži, ki hodijo v šolo, pa se ne uče, ki slišijo opomine roditeljev, pa jih ne ubogaio. Marljivi otroci pa ae vc6ele Miklavževega večera. Njim niso »trašni hudi škratje, Vrr jih branijo dobri angelci in rudi sveti Miklavž jih Čuva s čudotvorno zlato palico. Za vse usluge, ki so jih storili skrb« nim roditeljem, za vse. kar so Storili do* brega od lanskega leta za leno vedenje In marljivost v šoli in doma, jih čaka bogato plačilo. Nebeški krilate! jim nasujejo na povelje dobrega moža polno zlatih orehov
in slaščic, če so bili posebno pridni, jih oba daruje Miklavž tudi s toplo obleko za zimo. Seveda brez tople besede in priporočila rodi« telfev to ne gre. Miklavž pride vsako leto samo enkrat in ne more vedeti, kako 80 ae vedli n tegovi ljubljenci ta čas, odkar je bil v nebesih. Zato mora deca zaslutiti najprej ljubezen in pohvalo pri roditeljih in tele potem bo Miklavž radodaren in ne bo dovo« lil, da zaplešejo škratje med ibranlmi otroci svoj peklenski ples. Koliko lepih spominov je združeno s tem starodavnim običajem, koliko nedolžnih otroških src drhti nocoj v tih? radosti In skrivnostnem pričakovanju, koliko nežnih obrazov se razjasni in koliko drobnih ročic se oklene dobre matere tn koliko dečjih glasov vorašuje a drhtečim glasom in prirojeno radovednostjo: mama. o dobra mamica, ali mi bo sveti Miklavž kaj prinesel? In če mama pritrdi, ae razjasni drobno ličice, zasvetijo se jasne oči in malo bitje začuti neizmerno srečo. V svoji otroški d'iši trdno sklene, da bo v bodoče še bolj pridno, da bo ubogalo In Hubilo roditelje tako zveato, da dobri nebeški stric tudi prihodnje leto ne pride prazn'b rok. Miklavžev večer ie edini praznik nedolžne dece, to je dogodek. Vi igra ▼ otroškem življenju eno najvažnejših vlog. Za roditelje je ta tradi« cija zsnesljivo var^oicvaJno sredstvo, deca pa vidi v njem nekako nadnaravno silo. ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Žal, da živi* mo v nenormalnih razmerah, ko mnogim ro» diteliem ni mogoče nuditi svoji deci tega izrednega užitka in veselja. Koliko je danes med nami družin, kjer bodo nežni glasovi zamin vpraševali: mama, ali pride nocoj sveti Miklavž t"di k nam? Mo^-da si bo ta ali ona mari odtrgala od lastnih ust. samo da kup! ks^o malenkost, par orehov in jabolk, ter jih položi skrivaj k postelji spečega otroka. Miklavža v zlatih ornamentlh in njegovega sijajnega spremstva pa mnogi otroci ne bodo vMelt, dasi hrepene po njem. kakor zda hrepeneti samo nedolžna otroška duša.
*fev 578
»SLOVfTNSKI    NAROD«,   dne 6 decembra 1023.
Stran 5
NARODNA SKUPŠČINA.
Afera o prodaji posestva grofa Czekonitsa v skupščini — Beograd, 5. decembra (Izv.) V parlamentu je danes dopoldne bilo med opozicijonalnimi krosi veliko zanimanje za izid parlamentarne debate, ki je nastala o prodaji veleposestva grofa Czekonitsa. nahajajočega se ob madžarski meji v bližini 2ombolje. Eksploatacijo tega veleposestva naj bi po neki kupni pogodbi prevzel angleško - francoski konzorcij, v katerem je tud! urednik pariškega »Journal de Debatsc Afera o prodaji je vzbudila že mnoso prahu, ker je ministrstvo pravde hotelo razveljaviti sekvester nad tem veleposestvom. Minister pravde je na današnji seji podil obširno izjavo, v kateri je opravičeval svoje postopanje, ki je bilo pravno in zakonito pravilno. Opozicija — demokratski poslanci so navajali razne pomisleke in dejstva, kako je bilo Czeko-nitsevo posestvo angleško-francoskemu konzorciju prodano.
Skupščinski predsednik Ljuba Jova-nović je ob 10. dopoldne otvoril plenarno sejo, s pripombo, da je bil na konferenci klubskih načelnikov danes dopoldne dosežen sporazum v volitvl Članov posebnega odbora za proučavanje zakona, s katerim se določa državna podpora vsem krajem, ki so trpeli po zadnji povodnji v Sloveniji in na Hrvatskem. Nekateri klubi Še niso do danes nominirali svojih Članov Predsednik je za tem po končanih formalnostih od-
redil prehod k drugi točki dnevnega reda: Interpelacija post dr. Sečerova o razveljavljen*! sekvestra nad veiepo-sestvont grofi CzekotiKsa.
PosL dr. Slavko Sečerov (dem.) je kot Interpelant v daljšem govoru navajal razna dejstva In okolnosti kako je prišlo  do  prodaje veleposestva grofa Czekonitsa ta do razveljavijenja sekvestra. Minister pravde je po njegovem pravnem nazoru kršil zakon in je dolžan v smislu  ustave  odgovarjati narodni skupščini Veleposestvo grofa Czekonitsa, ki mer! okoli 28.200 oralov, je bilo stavljeno v smislu določil mirovne pogodbe pod sekvester ministrstva pravde In pod kontrolo ministrstva agrarne reforme. Ministrstvo pravde je dvignilo sekvester nad tem posestvom, ko je prešlo potom kupoprodaje v last angleško-francoski družbi Govornik vpraša zbornico: AH je pametno, da je tako veliko posestvo naravnost ob meji prevzela v eksploatacijo družba, v kateri sedi 6 članov inozemcev in 1 naš državljan. (Navajal je po vrsti imena. So v družbi: angleški lord Harrdv, član lordske zbornice v Londonu, neki angleški admiral dalje urednik pariškega »Journal de De-bats« in bivši guverner Indokine, neki angleški major in končno naš državljan: odvetnik in unlv. docent dr. Julij Mogan iz Zagreba.!) Govornik je ostro kritiziral postopanje ministrstva pravde pri tej transakciji. Dokazal je, da reprezentira prodano posestvo vrednost po sedanjem kurzu nad 300 milijonov dinarjev. Angleško-francoska družba je posestvo kupila za 100.000 funtov šterlin-gov. Ker je posestvo tik ob meji, ne more odobravat! na nikak način raz-
veljavljanje sekvestra. o podrobnostih bo govoril v svojem zaključnem govoru.
Minister pravde dr. Ninko Peric je zelo obširno odgovoril na interpelacijo. Pripomnil je, da se posestvo nahaja v Banatu, popre je pod avstroogrsko monarhijo in je bilo v smislu določil mirovne pogodbe stavljeno pod sekvester kot lastnina neprijateljskega državljana. Minister je opozoril na člen 250. mir. pod., po katerem se ne more likvidacija posestev avstrijskih in madžarskih državljanov izvršiti na korist državni blagajni. Gospodarsko društvo Tombolja — tako je naslov gorenji družbi — se je obrnilo na vlado, da se sekvester dvigne. Minister je nato navajal na podlagi spisov, kakšno stališče je zavzela komisija za sekvestre v ministrstvu pravde in kakšno komisi.la za likvidacijo neprijateliskega premočen'a. Slednja komisija je predlagala, da se sekvester dvigne pod pobojem, da se to veleposestvo ne more odprodati ali prodati brez dovoljenja ministrstva pravde. Minister je ta predlog komisije oroučil in storil skleo, da se za dobo potih let veleposestvo ne more odprodati niti odtujiti
MinJster je koncem svojfh izvajani izjavil, da dvignjeme sekvestra je tud! odvisno od privoljenja ministrstva za agrarno reformo, ki pa dviga sekvestra Še nj doslej odobrilo. Konstatira, da ni kršil zakona.
(Seja se nadaljuje.)
— Uprava   našega lista le prejela:
Za slepe, Din 50. Daruje g. R. Tenente,
mesto venca na krsto, blagonok. svetnika g. A. Jenčiča. — Srčna hvala.
I    Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Situacija Je ostala na današnjem deviznem tržišču neirpremenjena. Na borzi je bilo do zaključka dovolj blaga na razpolago.
Potrjujoča se vest »povoljno se vrše-čih pogajanjih obeh grup pri Ljublj. kred. banki je imela za posledico, da so delnice gornjega zavoda močno nazadovale ter nI pričakovati zopetnega očvrščenla Istih. — V ostalem je bil danes promet na efektnem trgu nekoliko živahnejši Ob zaključku notira jo:
Efekti: 7% drž. invest. posojilo od leta 1921 52-55. Ljublj. kred. banka 230. Prva hrv. Šted.. Zagreb 97750—985 Hrv.-slav. zem. hip. binka. Zagreb 100—101, Hrv. esk. banka. Zagreb 105—167, Jugo-slav. banka, Zagreb 145, Trb. premog, društvo 890, Slavonija 212- 21250, 0"tt-rr.ann 1730—1775 Exp!oatac!!a 217—222 50 Srferana 2410—2425. Nar. šum. Industrij* 147—150.
— Zsgreb. 5. decembra. fTrv) Zakliu* ček. Devize: Pinr 4.75—4.7/5, London 386 do S{-7.50. Dunaj O 12475—O 12575. Vraga 250 do 260. Trst Sc3 25—304.35. NevrvorL S3 do 88.75, BudimpcStr. 0.«7—0.48.
^ ISOZEVS^E BORZE.
— Curih, 5. decembra. (Izv) Dana-r.ia predborra- R-o-ric! c: 5D, A-n^crdam 217.90, Ncwvork 573 50. Lrmd^n 2100, Pariz 30.97, Milan 24.S3. Pra?a 16.75, B ■dirnpeSta 0 0305. Bukarešta 2.92. Sofija 4.40 D^naJ 0.PO805, avstrijske žigosane Vrr\ne 0 OOSH5.
— Trst. 5 d^eer*»bra. Pr-d^orza. Bern erad 26 12—?75. D.maj 0 0325—0.0323, Pratja 67 30—67 70. Pariz 124—124 50. London 100.«JO_ 100.70. Ncwyork 23.075—23.15, Curih 402.50—404.50
*J si
niti! o iiajteijši!
Cilavnl urednik:
rast o Pt/STOsr f\i*ek.
Odanvnrrtt urednik-VAlfiNTIM KOPITAR.
Telefon stev. 730
Telefon Itev. 730
99
Kino Ljubljanski dvor"
Sreda	Četrt k	P« tek	Sobota 1
5. dsesni.	6. da embra	7. danem*	»*~- 1
Atii ta B erber
znana iz drame „Tri Ifnblae grofa Mami" Igra v najlepši družabni pastolo?nl drami šestih dejanj
Zgrešeno življenje
Predstave:
ob delavnikih ■ 3.. »/»?„ */4& in 9. ob nadeMih in praznikih i 11. mi dopoldne popoldne ob 4, H 6., H S. In 9.
Cene prostorom i
I. nadstropje)!
Lote I. redii sedež Dla 15
Lote stranske, sedež [n 11" Balkonski sedet       ,, 10-
Parketni sedel
Rezervirani L prostor
II. prostor
Dnevna predprodafa ▼atopnlo od t.
" a-
dali«
Kupujemo vsako količino
tesanoga lesa
đinenzij« 6/7*" 8, 9, 10 m; dimenzije 5/6" 7, 8, 9 m; dimenHie 4/3" 5 do 8 m; I paralelne deske 13, 30. 25 m/m, 4 in 5 m. Ostalih dlmensij potrebujemo msnj. Ponudbe z izvodi poslati na: Braća IVKOV, Stspar (Bačka). 12875
Častna Izjava.
Podpisana preHieujem In obžalujem v polnem obsejnj vse, kar sem v Času od 23. do '25. oktobra t. 1. Žaljivega govorila o gospodu Francetu Burgar, strojevodji južne železnice, ga prosim radi tegi odpuščanja in se mu zahvaljujem da ml je odpustil.
LjuMjan«, S. decembra 1923. MARIJA POD KRAJNIK.
Pročitaj S
Vtnla. inteligentnejša dama
zamore v svoji hiši zaslužiti
3000 do 5000 Din
mesečno. — Znamko za odgovor poslati. Obrnite se pod „Sigurna.
zarada",  K ekavska 45, Beograd
Ulzlthe m koverte
priporoča
II
12191
Manufakturo " in usnje
vseh vrst najbolj Se kakovosti po najnižjih cenah dobite v trgovini
„Danica"
Ma:zelj * Rajeelj,
LJUBLJANA, Turjaški trg št 1
Pozor!
Plačujem le edino fss po najvišjih cenah stare obleke, čevlje In pohiStvo. Kupujem atere vojaške obleke. Dopisnica zadostuje Pridem na dom.
Dram* Martin.
Lfnbljana, Sv. Jakoba nabrežje 30
J(a prodaj
17 oralov travnikov, tudi
v parcelah, In 10 oralov gozda za posekanje s stavbnim lesom, blizu južne železnice. Več pove
Janez Ronio,
v Brestu, pošta Ig-Studenec,
za tovorni avto čreva i
Plat 18 B L R a zavoro knpnfemo. — Ponudbe na Forempoher I drag, Bakar
ocoooooob ji —aoooa—o«
V novi zgradbi družbe z o. z. .Ljubljanski dvor* ▼ LJubljani ob vogala Kolodvorske in Pražakove sliee Je ▼ kleli
predvidena
večja restavracija in vinska klel
z obširnimi priti kil nami za oddajo v M|eas>
Da bi eela naprava kar najbolje odgovarjala praktičnim potrebam je omenjena družba pripravljena ozirati se po možnosti že pri g'adbeni izvršitvi na želje onega, ki bi pozneje vodil postilnicarsko obrt Vsled tega se vabijo resni reflektamtJ, da se čimprej«? obrnejo na .Ljubljanski dvor* d. z o. z.. Ljubljana, poslovodstvo pri gradbenem oddelku Južne železnice.
Imam v zalogi vseh vrst čreva po najnižjih dnevnih cenah. Prvo domače podjetje v Ljubljani. — Priporočam se vsem mesarjem in gostilničarjem.
Franc Zupan,
crevar
Ljubljana, Mestna klavnica
a umaoon
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
KSAVER ME5KO:
= Naše = življenje
Cena brOSirani knjigi Dla 18*—, po pošti Dla 21-*-* Cena vezani knj'gl Din VSr—, po poŠti Dia 28-—.
Narod. knjigarn«. LJubljana ■
Prešernova utiea T.
,llnn,rri...nillMIIIIIIIIIIIIMimT
Lastna Izdelovalnica
klubskih in salonskih garnitur, pisarniških fote-lov, žimnic in afrlk modro-cev v zalogi in po naročilu. Stalna zaloga žime in afrika na drobno, debelo po Iren k ur e n č n i h cenah
R. SEVER
Ljubljana, Gospos vetska 6 Zahtevajte prospekte.
E
T
Najboljše toaletno milo
kralj, dvornega dobavitelja se   dobi povsod.
Glavna zaloga:
A. Lampret
LiuhJtana
Krekov trg 10.
X
Liijat tajn Irg IL10
Telefon 70. 549.
SKE SUKNJE
priporoča po aelo ugodnih cenah
OSLACILNA INDUSTRIJA
KUUC9 Liubljana,
GOSPOSKA ULICA 7.
Halo I
Predao  kupiš,  oglej  si Izložbo pri
A. Sinkovic nasl. K. Sojj
Prodaja do konca meaeoa a
10-20 \ popusta.
Razstava
okusnih božičnih predmetov
za  dame in gospode
Aleksandrova cesta 3, I. nadstr.
nad trgovino Kette celi dan otvorjena do 9. zvečer.
Naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni in dobri sin, brat in stric, gospod
Stanislav Trnkoczy
maturant
dne 5. decembra t. 1. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 7. t. m. ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 4, na tukajšnje evangeljsko pokopališče,
V LJUBLJANI, dne 5. decemkra 1923.
Globoko žalujoči rodbini:
TrakOGzy, Gregorlfi«
Mestni pogrebni zavod v LjtialJanL
4jS*&;
L
Tvrdka
4l ♦
i Miklam
tirnim ■ medena illn in M ftoflja
f5!
priporoča svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in  modne hlače, double
. štofu ^
njiče in površ-
nike. foH
iS
pnf M II U ■ ■ y M B t B i B B ■ I B ■ H U U ■ M ■ H i i g h H 1 ii Q H Mil h I
NAJNOVEJŠE KNJIGE
Tlakovala zadruge v Ljubljani«
Novačan A„ Samooilnlk. Povesti.
Vezano Din 48*—; broš. Din 40* — ; poštnina Din 1*50. Hurban-Vajanakl, Leteče sanje. Povest
Vezano Din 28—; troš. Din 22 —; po§tnina Dfn 1-50. Slenkleerlcz Z ognjem In mečem. Ihistr. zgod. romao.
Vezano Din 120w; broš. Din 106 —; poštnina Din 5*50. Lah, Angelin HI dar. Zgodovinski roman koroUnski.
Vezano Din 32*—; poštnina Din 1'50. Pregelj J. Azazel. Zalofpra.
Vezano Din 28*—; broš. Din ; poštnina Din 1*50. Thoma, lokalna teleznlca. lejra.
Broš. Din 23'—; poštnina Din 075. Coater, Ulenaplegel. Zgodovinski roman.
Vezano Din 70-—; broš. Din 60-*; poštnina Dia 3*—. Veber, znanost In vera.
Mehko vezano Din 65*—; ooštnlna Din 1*50. Cermelj L.f Materija In energija.
Meh*<o vezano Din 60*—; poštnina Din 1*50. Mellk A , Jugoslavija. Popis pokrajin.
Mehko vezano Dm 65*—; bro5. Din SO —; vottn. Din 2*50. Službena pragmatika dri. nameščencev.
Din 8*—; poštnina Din 075. Novi vojaSkl zakon«
Din 16*—; poštnina Din 1*—.
Knjige ae naročaje pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
t
Ljubljanski športni klub
naznanja žalostno veat, da je njegov izvršujoči Član
danes ponoči nenađrma preminil. P greb nepozabnega nam tovariša
in vnetega športnika se vrši v petek, dne 7 decembra t. 1. ob pol 3 nri popoldne iz hiše žalosti Mestni trg it. 4.
LJubljana, 5. decembra 1923.
. innnnnnnmi n h u h b unm innrinu mm h ■ n ■ a ■ C
Za Miklavža in Božič
naJlepSe darilo za mladino so knjige
Golar, Pretepa IfaslIJIca, cena Din 10'—
Verne, Drama o zraka L,   •   * 10-— *   Ka! il fe Izmlsin
Dr. Oks m       >  • 12 —
prlporoCa
narodna knjigarna 9
Ltnoljana, Prelrmoua nL 7.
7086
D^C
8541
Oblastno dovoljena razprodaja
Vsled poporne opustitve damske konfekcije zadnje novosti kakor: plašče, jope, obleke, kostume, kožnhovino in pletenino
razprodaiam izpod lastite cene
Fran Lukič, LJubljana.
Pred škofijo 19.
generalna
izdelseo mvrib fn nredelmatije statik fearoierij, lafett aaie ki tapectarage Iiut-inje zfrofcaona ta po MHdnfk cenak
JUGO-JIUTO d. z o. z., LJUBLJANI),
DUNAJSKA CESTA 36.
POZOR!
KTRARNE
POZOR 3
INSTALATERJI!
Izolirane in gole bakreae žice. Bergm.ttove tari (Berg
mannsr5hren) kakor ves instalacijski materijal ter elektre-motorff po najnižjih tovarniških cenah. — Največje zaloge v Sloveniji.
Hlazupan&Comp.| Ljubljana
Dunajska cesta 33. Tstofoai 366 In 823.
„Color",
najboljša, neskodljrvs BARVA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Ras* pošilja radi po poŠti. 2922
Najboljši premog, drva in oglje
k«pite najem*;* ari
Urniki IUUJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trp 8 Telefon 220. 2243
STEZNIKE
(norferce)
po žfvotni meri priporoča
Asa Hatter
Dunajska costs 6-11
v hiši lekarne PJccoli.
IHHLIOGLHSI
r
Sprejmeta učenca
brez brane in stanovanja za puškarsko brt. — Fran Kaiser, puškar, Ljubi j a» na. 12.997
I   Spretna vezilja
i se išče za »Richelieu« de*
k>. — Ponudbe na upra-ro »Slov. Naroda« pod »VcziIja/13.005«.
Naslove,
prepisovanja itd., tudi na stroj, v nemškem in slov. jeziku, sprejema na dom. — Ponudbe pod »Vestna 13.024<c na upravo »SJov. Naroda*-.
Pi
lx slavonskoga krasta In kukove dobavi .Trn v vsaki množini najeeoeje
Jgs. R. Puh, LlobHana
GradaSka ulica 22,  Telef. 513
\mmnmm\
AD1E
Glavna   zaloga   cigaretnega papirja in vseh vrst
ovoini papir
A. Lam prof, Ljubljana
Krekov trs 10.
Iztrrfena šivilia
za perilo in obleke se pri* poroča ▼a na dom. Oye tudi na deželo. — Po» nudbe pod »Izurjena 12.999«- na ispravo »Slov. Naroda«.
Šivilja
z voSetno prakso, H bi popravljala tudi stare ob* leke in plašče po najno^ vejsem kroja. gre na dom. — Ponudbe na upr. >Slov. Naroda« pod Nas tinčna.1 >.013.
Gospodična*
zmerna knjigovodska, strojepisja, stenografije, korespondence, po mnžs nosti nemščine in srho? hrvaščine, išče mesta v Ljubljani. — Ponudbe na unravo »SI. ^aročn.« rod »Pisarniška   moči 3.033«.
paa—
IVALMI STROJI
Na edem sveta znani kot najboljši.
Podružnica in zastopstva v vseh naestift
LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 3. Centrala za državo S. H. S. ZAGREB, Jferulltani agca br. 5, U. kat.
Trg, tsoslovodia.
27 let star. z večletno I prakso, verziran v vseh strokah. — bi OTcmrn:J službo. Položi 100.000 K kavcije. Nastop januarja. — Pon-jdbe pod »Pošlo* vodja I 13.078« na upra* vo »Slov. Naroda*.
Klavir se proda*
Vpraša se: Trg Tabor 6. pritličje, levo. 12.963
Železno peč
poceni prodam. — Piller.
Prečna ulica.
12.93;
Zimska snknja
se proda za 550 Din. — Krizevniška ulica št. 9, vrata 5. 13.012
Odda se soba
s posebnim vhodom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«._I2-973
Meblovana soba
se odda samo boljšemu, mirnemu in aolidnemu gospodu. — Naslov pove uorava »SI. Nar«. 13.018
Za stanovanje,
obstoječe iz treh ali tudi dveh sob s pritikiinami plača mirna uradnica stranka brez otrok do 4000 kron mesečno. — Sprejme se tudi na periferiji. — Ponudbe pod Lahko na perferiji 12.954 na unravo »Slov. Nar.«.
Lokal išče
na prometnem k raj j agi* len, mlad, samski trga* vec; event. gre kot kom* panjon s posestnikom lo* kala. — Ponudbe na upr. »SI. Naroda« pod »Lo* kal 10/13029«.
Ceno ocjlosom do 24) beaae! Din 5*—; vsak s nad al in a besana SO I para, a dsvS^tno vrod
Na dobro
domačo hrar».o
se sprejme še nekaj oseb. — Foizvc se: Poljanska cesta 8/1._13 9
Tranistors5 ' z t I i
(polnomasten) m Ji no 29 50 Din franko poita ah železnica. — Trtfov« ako podjetje K. Man • cič.  /a£rcb, Petrova
a 35
12.430
r*n K
Gramofon,
dobro ohranjen, s 13 plo*
ščami, naprodaj. — Ogle* da se IaM:o v Dravliah (Zapože 15)._13023
Nov smoking,
kiasno delo, se proda iz= redno ugodno. — Piller, krojaški mojster, Prečna ulica. 12.936
PevzHska preproga
se proda. — Na o^Ied od 1.—-4. ure popoldne: Po* ljsnska cesta 13/L (Va* lenta). 13.015
Ibnm
Igrača.
Kupim voziček: za pun* čke s streho (Puppcnwa* tl-n). — Naslov nove uprava »551. Nar.«. 13.007
Knpi se brovning-revolver
(priročen). — I stota m se kupi železna peč s cevmi za sralrtico. — Ponudbe pod »Zima'12.971« na unravo »Slov. Naroda«. ■svjajgaaajanBaaaaaaj
Ribje o!;!e,
medicinsko sveže, vedno v zalogi — d-o^eriie A. JCanc. Ljubljana, Zidov* ska ulica 1._ 12.658
Strrchnin,
svež. dospel. — Drogerija A. Kane. Ljubljana, židovska ulica 1. — Ob' lastveno koneesi jonirara prodaja stnrocv. 12.(67
Poučujem
italijanščino in nemščino, kakor tudi konverzacijo. — Vprašati pismenim po* tom na kapelnika Pauer, opera. _
Jngosl. importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Strofi za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedeljski stroji in orodje; lokomobile in motorji; vseh vrst stiskalnice; reietrgovtmi žclesa za stavbene jn konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, hvarna za železo in kovine F. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega 3 železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz med« in kovin za vsako potrebo.
MARIBOR, Trubarjeva al. 4.
Tet. in ter. 82.
Tel. :n:er. 82.
1 &a$aaaiHr?£H
Zahvala«
Povodom smrti našega blagega, iskrenoljubljenega brata, strica, gospoda
loana Ranziager
se najlepše zahvaljajerao rsem za ustmene in pismene izraze sočutja ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
dne 4. decembra 1923.
Žalujoči ostali.
13»
Prod?felec
spreten, ?e išče za 15. ja* nuar za IVIjak na Ko* rošVem. Zmožen naj bo nemščine, »lovenščine in evert. italijanščine. Več v slaščičarni Novotnv, Ljubljana, Dunajska ce* sta. I2S35
se dekle
(boljše\ ki zna samostoj* no kuhati ter druga hiš* na dela opravdati z« malo rodbino Ctri osebe) z še eno deklo. Dobro ^av; nanje. Plača 250 do 300 dinarjev. — D:sm«nc po* nudbe mir Dr Gustav FJoltck. bolni Ga liječr>;* . Petrinja, via Sošak. Hr* vatsVo. 12.92°
Naprodaj:
postelja t. vložkom, orna* ra za obleko in dve sliki. Resi jeva cesta 3/L, des< no. l?.9f.9
Harmonika,
štirivTstna. dobro ohra* njena, rvrdke »Zechner«, se proda«. — Poizve se: Poljanska cesta štev. 37 (gostilna). 12.966
Posojilo 50.000 Din
dam proti vami vknjižbi •n dobrim ob~estim. — Ponudbe pod >Dolrjotraj* no posojilo 13.003« na unravo   »5V>v. Naroda*.
Železna peč
in štedilnik se po zelo nizki ceni proda. — Ogle* da se pri Anten Kaiin. Ljubljana. Ilirska 21 <na
dvocgču). 13^35
Moško kolo
rnamke »Waffenrada, — skoro novo — in nev ete* c^anten dežni plašč — na* nrodaj. — N'aslov pove uprava »SI. Nar.«. 13.030
Šivalni sf^oj,
najfinejši oric'-nalni »S;r *?*rc, pravi ameriksns!:; sistem s poffrezljivim gornjim delom m podalje "ano mbro s šestirai pre* dali, se radi srlitve poceni proda. Poizve se pri v=rarfu v ScvniH. 13.021
gavanu
Pončniern
glasbeno teorijo: harmo* ni jo, kompozicijo, zgodo* vino glasbe itd. — Obr» niti sc pismeno na kapel* nika Pauer. opera. 13.026
Šivalne stroje
EXCELLA
izdelek kupite najceneje pri trvdki
Za Bol K in novo leto
10%
popusta
J. GOREČ
lliiailiinfl, Pdoia UabUans&e ttreuitne luske
Išče se strojepisko
(prvovrstno) za tajništvo velikcija industrijskega podjetja ▼ Zagrebu, ve« ščo perfektno hrvatske in nemške stenografije. Plas ča dobra. Reflektira se samo na prvovrstne sile. — Ponudbe na: Poštni predal 41, Zagreb, t^av* na požta. 12.978
Kot domača
učiteljica
za rjudskošolske m rr* ^ovske predmete, nem* J ščino, stenografijo itd. I želi vstopiti pri dobri in ugledni rodbini v Ljuba liani, mlada, zdrava in jako dobro kvalificirana drznvna učiteljica. — Po* nudbe pod »Učiteljica 12.974« na upravo »Slov. Naroda«.
Odda se soba
s tremi posteljami, po* sebnim vhodom in elek* trično razsvetljavo. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.956
Preprosto stanovanje t novi hiši,
obstoječe iz dveh sob m pritiklin, takoj na razpo* lago. Naslov pove irpra* va »SI. Naroda«. 13.006
Na hrano in
stanovame
sc s p r c j me soliden go= spod v novi vili na Pru*
kh. Naslov pove irprsva »SJov. Naroda«. 13.001
Žemtna ponudba-
Polnoleten mladenič, vešč dobre obrti, izobražen v več jezikih, žeh" znania z mlado inteligentno damo s premoženjem, aR vdovo brez otrok, v sta -rosti do 26 let. Prednost ima io šivilje. — Ponudbe s sliko, katera se vrne;
na re*ne in značajne sr da odgovor — pod »Zvesta m sanesliiva 13.031« na upravo »Slov. VaT-oda*.
Hiša s Dosestvora!
ProcU se hiša, obstoječa iz več sob in pritiklin, kakor tudi gospodarsko noslopje. Dalje tri njive in štiri parcele «?ozda po čudovito nizki ceni. — Natančna pojasnila daje: Franc Rcnanšek, Dom za* le, Goreni^ko. 11.820
Prodrfe se vila
u Hrvatskom Primorju, n bližini Martmšćice sa dva stana, gospodski uredje* na. sa dvorištem i vrtom od 146 četv. hv. — Po* bliže informacije daje: odvokat dr I. Košak, Su* šak._12932
Vogalna hiša,
enonadstropna. v Mari* boru, z gospodarskim po* *lopjem, povsod električ* na razsvetljava, z vrtom kot stavbršče in s takoj prostim stanovanjem, — ^e proda. — Naslov: Ste* panovK, Orižnora ulica 11 fl. 13.022
Poučujem klavir,
komorno glasbo fan« sambi) m k ore peti ram (pesem, opera itd.). — Obračati se pismenim potom — na kapelnika T^auer. opera._13.025
Okraske in svečke za božično drevo,
letos krasna izbira, n a debelo in drobno naj* ceneje prinoroča /.. Pe* valek, Ljubljana. 2idn\*s nka ulica. 12.230
Jaslice,
B02Tf:NE IN NOVO. LETNE RAZGLEDNI« CE, veHka krasna izMra, na debelo tn drobno najceneje priporoča — L. Pevalek. LJubljana. Židovska ntica. 12.2*1
Liubljana. Selenburgova rlica 6 Esdelujem oble« ice p<) meri in najnovej* šem kroju. Jamčim rs« najrlr^antnr jšo Izdelavo
— \* falogj inglešlco in eealro ^- ^ 12<*v>
Le^otš?..
Lepo obličje, lepe roke. lepe oči dosežem. a'-:o uoorabliam kosnir*- i »Etat«preparatea£. — R»r< r»ošil 'a'nie a — L. Oclo, Ljubljana VIL Kavikova cesta 24S. — Cen'. K-r7» plaCmo. 13.017
Dežne plašče
»\\*aterproof« (nepremoč* liivc). "-»-mi pelerine ra dame. prevlečene s svil in usniene suknu "e priporoča Drago Schvvab Ljubljana, Dvomi tr<? 3 11 983
Hirni posestnik]]
Od snega pokvarjene Se* bove in druga poprav;,i izvršuje najhitreje in n^ solidnei^e *Jugometa' splošna kovinska ind"stri> ja, Ljubljana, Koloilvor^ ska ulica 13. 12.^44
Ns}let>še darilo
ra Mil-rlflTŽa je lep« la finih bonbonov, katere (poleg velike izbire vsa« kovTstnih bonbonov) se dobijo od 10 Din naprej v veliki izbiri v sla>.': v. ni Kalaš, Ljubljana. Zh dovska ulica 3. 12.^21
Kot družabnik
z večjhn kapitalom želi vstopiti mlad samostojen trgovec m veleposeatnik iz zelo ugledne družine, v kako dobro vpeljano industrijsko ali drugo do bičkanosno podjetje. — Dopisi pod »Industrija 13.000« na opravo »Slorv. Naroda«.
Za Miklavževo in božično darilo
so najbolj primerni m poceni igračni športni voriČld, tricikli, najno» vejša zmanjšana dvoko» lesa že za otroke pet let stare ter najnovejše sa* mokolnice (holenderji). — Tovarna »Tribuni« F. B. L., Ljubljana, Karlov* ska cesta 4. 12.S54
Milo,
cca. 64—66 % maščobe a
Din 14.50 kg. postavno kolodvor Zagreb, v «svft< lorumeni barvi, nudi —■ »Tribor«, tvornica mila. Zagreb. Zavrtnica 33. Telefon   15—50.  Spre ime
12.933
Trda in do!p"a zima
f-ka na duri. Z malimi stroški pa imamo lahko tCTCI°? nrijazno in toplo stano. *e rastopn^. vanje, ako si nab^vfmo aparat Toplodar. ki štedi kurivo m denar ter se naroči pri »Jugonr»etaKii«\ Liubliana, Kolodvorska urica lo aK mi R. Ninič i ndrug. Marmor. T5.016
Dalmatinskog vina
(novoga, crnoga) i slat* kog filitranog mo* š t a — franko štacija Bakar   iK   Goapić  — a
transportnim bačvama od 700 1 po 475 dinara za 100 litara netto. Polovica k a* se unaprijed po pouzeeu Ostalo po dogovoru. Jen sip Budak Ignačev. Karlo* bag, Primorje. Hrvatsko 12 229
K« Widmayer
pri »Solncu«
za vodo. Velika irbira volnenih jopic in čepic. Raznovrstno perilo. Svil* nati in drugi robci, šer* ne. Manufakturno blago. Oblekee in predpasniki Vsa oprava za novoro* jenčke. Maje, nogavice domačega izdelka \rcn* čki m šopki za neveste, odeje (kovtri). Edina za* loga peč (abtahov). debelo primeren poptist.
TO 527
HALO!    ČUJETE! HALO!
Svetujemo Vam, da ja  ne kupite prej« kake emajlirane kuhinjske posode, predno si ne oglHste blago od .NOVODOŠLE PARTIJE" v velik* frbiri pri „FOHTUIIA", tr&. dr. Bizjak A Ccmp, Ljabtjtilta, Krekov trg 7—8 (poleg Mestnega doma).
—   CENE KOMUREIIČHE -
- j  JUUUUI mPB LlJLJJtJLLUJLaj ■ B H, H.lLAJULJLiUiJULJJlJUn
EN GROS
EN DETAIL i ;
Denar za Botld prihranite
če kapi te za obleke ostanke moškega in ženskega blaga ped Imata« cea* pri
Lenasi & Oerkmaui
L|aU|;
,Šentjanški premog"
vseh vrat, popolnoma delo opran, nudi po origi-nahift   oenaii   premogovnika v ceHh vagonakib poSiljkah PRODAJNI URAD četrtkovega pre ttogokope AND. JAKIL, LJUBLJANA, Krekov trg Slev. 10.
Pozor trnorci!
Z novim letom odtUcm trgovino z mešanim blagom vsled bolezni z vsem. inventarjem in zalogo za dobo 10 let v najem Stanovanje na razpolago Trgovina se nahaja v bogatem industrijskem kraju na Kranjskem.
Detajlni letni promet znaša Din 2 milijona. Potrebni kapital samo Din 250.000-—. Ostanek po dogovoru.
Ponudbe je poslati na upravo Slov. Naroda pod .Resni reflektant-11819'
UT I ■ H I W ■ fl 1 H I ■ ■ I ■ H I I I JM I I I B OJUUUL m JLJULU J JLO
Poljedelski
stroji
»tne izvršitve naravnost od izdelovalnice
W5llersdorfor-Worke A. G.
WIEM,   Sefcwarz«mbergplatz   No. 3.
Velika zaloga!   Velika zaloga!
lamina Ja JAsk aNAcodae tisk**nfi*.
^50254
^435