18Z. številka.
g Četrtek. 8. avgusta 1907.
XI. leto.
Izhaja vsak dan zveter, izimši nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. ZafLjubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
JVtesečna priloga: „Slovenski Cehnik"
Urednifitva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10. h.
Upravništva telefon št. 85.
U obrambo lolnlnesa kupčiiskesa poslovania
Trgovinsko ministrstvo je izdalo za deželna politična oblastva ukaz, ki govori o trgovinskih potniki h. Iz dobre in potrebne uredbe v kupčijskem poslovanju, da pošiljajo večja obrtna in trgovska podjetja ob gotovih časih k trgovcem in obrtnikom svoje potnike s tem namenom, da zbirajo na podagi predloženih vzorcev naročila na blago, se je v zadnjih letih razvila razvada, da m) pričeli trgovski potniki gojiti tudi zbiranje naročil preko poklicanih posredovalcev neposredno tudi pri privatnih strankah. Tako postopanje se običajno nazivlje detajlno potovanje, vrgla pa so se na ta način razpečevanja v prvi vrsti velika obrtna in konfekcijska podjetja na veliko in utno Škodo nastanjenih domačih trgovcev, katerim s tem posegajo v njih naravni, rekli bi pralastni delokrog, ter jim odjedajo odjemalce, na katere smejo in morajo oni sami računati. To ravnanje, ki ni v bistvu drugo kakor posebna oblika krošnja-renja, prizadeva osobito mannfakturnim trgovcem in prodajalcem perila veliko in trajno škodo. Z posebno vnemo in sebi lastno vsiljivostjo so zlasti židovski potniki negovali de-tajlno potovanje. Neznosni položaj je naposled vkljub gromu in tresku v židovskem časopisju končno pripravil vlado do tega, da je poskrbela L 190*2. za poseben zakon, tičoč se detajlnega potovanja, čigar poglavitni namen je bil, zajeziti ta izrastek kup-eijskega poslovanja. Navzlic prepovedi, obiskovati zasebne stranke in zbirati pri njih naročila po vzorcih, ee se stranka sama pismeno ne obrne do podjetja in zahteva, da jo obišče zastopnik, se detajlno potovanje skrivaj še vedno vrši, to pa tem uspešnejše, ker se zakon ne izvaja dovolj odločno in ker je tudi nadzorstvo jako težavno. Ta okolnost na eni strani, na dragi pa dejstvo, da se dogajajo (>]> zbiranju naročil pri zasebnih strankah in tudi pri manjših trgovcih in obrtnikih, prav često razne ne-reelne manipulacije od strani brezvestnih agentov, je dalo trgovskemu ministrstva povod, da je izdalo na deželna politična oblastva v posebnem razpisu naročilo, naj obrtna oblastva obračajo večjo pozornost početju agentov in strogo izvajajo i zakon. Ta ukaz se glasi: V zadnjem '
času se množe tožbe zaradi nerednega postopanja trgovskih agentov, zlasti tudi takih, ki so v službi inozemskih firm. Poizvedbe, ki so se vršile v številnih primerih deloma tudi vsled kazensko sodnih preiskav so podale tole tipično sliko: S pregovarjanjem in hvalisanjem agentov, ki ga podpira kupčijska neizkušenost in nepremišljenost odjemalcev, pride prav cesto tlo naročil, ki presegajo potrebo odjemalca, neredko pa se pri tem porabi nepazljivost odjemalca ob sklepanju kupčije od strani agenta za to, da dobi podpis na naročilni formular, ki se glasi na večja naročila, kakor je bil namen odjemalca, in obsega pogoje, kakršnih ni hotel odjemalec! Pa tudi pri pravilni izpolnitvi naročilnih listov prihaja do tega. da se dobavljajo večje množine blaga ali pa po višjih cenah, kakor se je dogovorilo. To pa prihaja od tod. ker agent sporoči naročilo svoji firmi v drugačni obliki s tem namenom, da zasluži višjo provizijo, zanašajoč se na to. da stranka ob prejema blaga navzlic temu obdrži blago, samo da se ogne nadalnjim neprijetnostim. Končno se tiče del slučajev, v katerih so se vršile poizvedbe, dejstva, da se dobavlja blago slabe ali celo nerabne kakovosti, dasi se je ob sklepu kupčije spoznalo po vzorcih in pojasnilih agenta blago za dobro in ceni primerno. Ponajveč se poskuša s takimi praktikami pri kmetih, kramarjih in pri trgovcih v odmaknjenih krajih. Oškodovanci često ne morejo z uspehom iskati pravice pri sodišču, pa tudi kazenskega zakona često ni moč vporabljatL Zategadelj je tem nujnejše potrebno, da se s strogim navajanjem predmetnih obrtnopravnih določb zastavi pot takemu nerednemu postopanju.« Ministrstvo končno naroča deželnim političnim oblastvom, da potom obrtnih ohlastev opozore prebivalstvo, zlasti pa kupčijske sloje in njih organizacije na sleparsko postopanje agentov ter ob izdaji legitimacij skrbno postopajo. Ako se ovadi tak primer, je strogo izvajati zakonske predpise. Dasi je besedilo ukaza jako previdno in skrbno sestavljeno in se obrač ukaz očividno le proti sleparskemu ravnanju tistih dobro poznanih vsiljivcev, ki so nadlega za vsakogar, je vendar nastal po židovskem časopis ju takoj velik šum, češ, da se ponižuje ves potniški stan. To je pri nas vedno tako, kadar se hoče napraviti red v korist rednemu trgovstvu in prebivalstvu sploh ter odpraviti sle-
parske trike židovske iznajdljivosti. Y interesu rednih kupčijskih krogov, zlasti pa tudi trgovskih potnikov samih je, da se zatre in iztrebi sleparsko postopanje. Mi le želimo v interesu naših konzumentov, trgovcev in obrtnikov, da se obrtna oblastva končno zganejo in odpravijo, kar je gnjilega. Tudi pri nas love brezvestni tuji agent je neizkušene ljudi v svoje zanjke. Ukaz ministrstva je bil popolnoma na mestu, nepotrebne pa tolažeče notice po uradnih listih. Vsak, ki ima dobro voljo je ukaz lahko razumel in vedel, kam da meri. _
Deželni zbori.
Praga, 7. avgusta. Izvrševal-ni odbor češke katoliške stranke je sklenil, da se pridruži akciji ostalih čeških strank zaradi sklicanja češkega deželnega zbora in reforme de-želnozborskega volilnega reda. — »Hlas Naroda« pa je zvedel, da je zelo d v o m 1 j i v o , ako se skliče češki deželni zbor. Češki deželni odborniki so prepričani, da vlada ne skliče več deželnega zbora, temne ga razpasti ter razpiše volitve na podlagi stare volilne pravice.
Brno, 7. avgusta. Za september je določeno zasedanje moravske-ga deželnega zbora, a se bo razpravljalo le o gospodarskih stvareh in o podporah. Socijalni demokratje pripravljajo nujni predlog za splošno volilno pravico za deželne zbore.
Ć r n o v i c e . 7. avgusta. Bnko-vinski deželni zbor se skliče na dan 10. septembra. Razun saniranja deželnih financ se bo razpravljalo tudi o volilni reformi za deželni zbor, o reformi občinskega volilnega reda in o regulaciji učiteljskih plač.
Proračunska razprava.
Praga, 7. avgusta. Glasilo po-Blanca M a s ar y k a »C'as« poroča z Dunaja, da je več pristašev raznih strank državnega zbora izdelalo načrt, da bo mogoče brez spremembe poslovnika završiti razpravo o državnem proračunu hitro in pravočasno še pred koncem 1907. Pri tem pa se ne bo kratila svoboda govora in posebno opoziciji se prepusti prosto polje. Tiste stranke pa, ki ne stoje v ostri opoziciji napram B c <• k oveni ii ministrstvu, določijo svoje govornike tako, da se zabrani nepotrebno  ponavljanje.    Pri  glavni debati
pridejo do besede načelniki klubov in frakcij, ki naznanijo želje in pri-
tožbe v imenu vseh klubovih članov.
Nezadovoljstvo z nemško nacionalno zvezo.
D u n a j , 7. avgusta. Takoj po končanem državnozborskem zasedanju so se začeli nemški provincijalni časopisi oglašati, da niso zadovoljni s politiko, ki jo dela nova nemškona-cionalna zveza. Knez K. Auersperg je skušal v posebnem članku taka očitanja ovreči, a takoj se je oglasil »Tiroler Tagblatt«. glasilo nemške ljudske stranke za Tirolsko, ki posebno graja, da se je veliki del nemških svobodomiselnih poslancev približal krščanskim socijalistom, kar ne more biti v interesu nemške svobodomiselne politike. Taka politika je posebno v planinskih deželah enaka popolnemu bankerotu državljanske svobodomiselnosti. List pravi: » V zaključenih nemških planinskih pokrajinah nimamo drugega nasprotnika, kakor ultramontani-zem!«
Nova vlada na Hrvaškem.
Budimpešta, 7. avgusta. Madžarsko časopisje se je začelo norčevati iz novega bana Rakodczavja. Tako piše »N. Polit. Volksblatt«: Blamaža ministrstva W ekerle-Kossutli-An drassv zaradi hrvaškega vprašanja, provzroca vedno glasnejši smeh. Posel novega bana dr. Rakodczavja spominja vedno bolj na strašilo za vrabce. Niti najhujši klečeplazei se nočejo udinjati gospodu Rakodczavja, da bi prevzeli prve in naj odlične j še službe v deželi. Od vseh strani lete na Rakodczavja osoljeni dovtipi, ker vkljub vztrajnemu krošnjarenju še ni našel niti enega sekcijskega načelnika.
Avstrija in Srbija,
B e 1 g r a d . 7. avgusta. Mini-strski predsednik dr. Paši č je odpotoval v Marijine vari ter se kmalu sestane z avstrijskim ministrom zunanjih del baronom A e h r e n t h a -1 o in.
Knez Ferdinand za avstrijsko politiko na Balkanu
D u n a j , 7. avgusta. Pred svojim odpotovanjem na Ogrsko je knez Ferdinand tudi obiskal ministra zunanjih del barona A o h r e n t h a-1 a. Iz njegovega razgovora z ministrom se je pokazalo, da bolgarska vlada stoji popolnoma na stališču, ki
ga zavzema avstro - ogrska balkanska politika in da se bo tudi nadalje kretala na tej črti.
Dogodki na Balkanu.
Ca r i g r a d , 7. avgusta. Vest, da ste bili angleškemu polkovniku E 1 i o t u pri znanem napadu prestreljeni obe nogi, ni resnična. Polkovnik je le neznatno ranjen.
Blizu Sv. gore (Mont Atos) so turški policaji ujeli dva čolna, v katerih je bila grška četa osem mož.
Turški napad na Perzijo.
London, 7. avgusta. Turški vojaki so že več dni požigali in ropali preko perzijske meje. Kristjansko vas Mevan so razstrelili s topovi, raz-djali so cerkev ter pomorili 90 oseb, med temi mnogo žen in otrok. Deset deklic so odpeljali s seboj.
B e r o 1 i n , 7. avgusta. Turški napad je provzročil sani perzijski šah v družbi z reakcionarno stranko, da se napravi mednarodna zmešnjava ter se svetu pokaže, da je ustavna vlada v Perziji brez moči. Šah hoče na vsak način dobiti zopet v roke absolutizem.
Mirovna konferenca v Haagu
L o n d o n , 7. avgusta. Sedaj je tudi Nemčija sprejela angleški predlog glede omejitve oboroževanja, ker
se je predlog primerno spremeni] in se sedaj glasi: »Konferenca stoji na stališču resolucije, ki je bila glede omejitve vojaških bremen že sprejeta na konferenci leta 1899. ter izjavlja z ozirom na to, da so od tedaj vojaška bremena skoraj v vseh deželah narasla, da je treba o stvari razpravljati nujno, ter želi, naj bi vlade zopet pričele proučavati to vprašanje*«
Odpovedano romanje v Rim
Rim, 7. avgusta. A' proslavo papeževega škofijskega jubileja*' so bila napovedana velika romanja v Rim za dobo od 1. do 15. t. m. Sedaj je papež odpovedal ta romanja /. ozirom na proticerkvene demonstracije, ker se je bal, da bi romarji dobili preveč razočaraj oči vtisk, kako malo mara ljudstvo v Italiji za duhovnike. •
Demonstracije proti portugalskemu kralju.
L o n d o d , 7. avgusta. Od portugalske meje je  prišla brzojavka:
LISTEK.
Dva brata.
Zofka Kveder-Jelovšek.
Bogat je, ugleden, spoštovan od Vseh. ki ga poznajo. Vsi iščejo njegove družbe in on sam je prepričan, da je cvet svojega naroda. In ponosen je na to.
Ima dvoje otrok. Dva sina.
To se pravi, ve se samo za enega. Za tistega, ki ga ima od svoje žene, lepe in ljubeznjive gospe Julije. Onega drugega mu je rodila dekla, ki je služila pri njegovi materi. O tem drugem, Peter mu je ime, ne ve razen njega nihče.
V resnici nihče. Ko je prišla mati tega Petra k njemu, da mu pove, kako je ž njo, se je zelo preplašil. Bilo mu je jako neugodno. Ves njegov ugled bi prišel v nevarnost zaradi take afere.
Zato je rekel deklini, Katri: -Molči, to ti je glavno. Ako me poslušaš in molčiš, dal bom tvojemu otroka pet sto goldinarjev. Ako se (Množiš bo ta denar tvoja dota, a če ne, ostalo bo to za otroka. Tukaj ima zazdaj petdeset goldinarjev ali pred porodom se mi ne pokaži več.
Potem pridi povedat, da uredim, kakor sem rekel. Ali samo, če molčiš.« »Će živa duša ne izve ničesar.« Dekle je molčalo. Sploh je nikdar več ni bilo k njemu; poznejše je izvedel slučajno, da je rodila dečka in umrla.
Ni se smatral za sirovega človeku ali ta novica ga je prijetilo iznenadila. Ni se mu zdelo potrebno, da se zdaj z darovanjem obljubljenih petsto goldinarjev brez potrebe kompromitira, posebno, ko jih nihče od njega zahteval ni ...
Skoro v isti čas osrečila ga je tudi soproga s sinkom. Nazvali so ga Vel j ko.
Peter je raste! v vaškem blatu, umazan, zapuščen, kolikrat lačen... Veljka so vozili v modernem vozičku na sprehod, lepo opranega, skrbno oblečenega, dišečega od svežosti in čistoče. Peter je imel komaj eno edino raztrgano in črno srajčico, Veljko je bil ves v čipkah in njegove haljinice so bile skrbno izvezene.
Ko je bil star Veljko sedem let, Spremljala ga je njegova bona vsak dan v šolo in iz šole, noseč mu torbico. Peter je takrat pazil in nosil najmlajšega otroka kmetice, ki ga je vzela od občine za tri mesečne goldinarje. Cepal je drva, nabiral plevel za svinje, čistil hlev, pasel krave in konje, delal vse, kar je običajno delati na kmetiji. Jn ker je bil »tak« otrok, ni vprašal nihče, če je premlad
ali ne, močan ali slab. S »takimi« nimajo ljudje oz i rov . . .
Veljka so s štirinajstimi leti klicali za »gospoda«. Znal je francoski, učil se je angleški. Za svoj god je dobil velociped in prekrasnega psa, bernhardinca. Petra so s štirinajstimi leti prvikrat ujeli, ko je kradel pišče, da bi ga spekel na paši in pogostil se ž njim. Bil je lačen a pišče je boljše od krompirja, repe in koruze, kar je kradel doslej.
V devetnajstem letu je Veljko maturira!. Peter je bil takrat prvič zaprt. Tepci se je, ker so se fantje norčevali, da se ne ve. Čigav je, ljudski ali božji in svetovali mu, naj zato raj še nikar ne bodi za dekleti.
Peter je imel po očetu gosposk želodec in razne druge take nepotrebne talente. Dekleta so mu bila všeč, oblačil bi se bil rad lepo, jel in pil. Odšel je v mesto, delal po tovarnah in pri stavbah, pil in norel za ženskami. Potreboval je denarja za tako življenje a zaslužilo se ni mnogo; — za suh kruh in nič več. Pa je obiskal nekega lepega dne zlatarja in pokra] nekaj drobiža. Vjeli so ga.
Veljko je bil vzoren mladenič. Vsi so imeli svoje dopada jen je nad njim. Končal je jus, napravil doktorat in se z osemindvajsetimi leti oženil s hčerko edinico bogatega in imenitnega meščana.
Oče je bil jako ponosen nanj.
Kakor sodnijskemu zagovorniku se je pripetilo, da je zagovarjal nekdaj nekega Petra Novakoviča, ki so ga obdolžili ropa in umora. Pripovedoval je o tem slučajno pri obedu. Tisti dan je tudi oče njegov obedoval pri njih.
Pobledil je malo.
»Kako si rekel !«
»Peter Nova kovic, nezakonski sin, potepuh in tat, popolnoma izprijen človek. Gotovo ga ne poznaš. Pri-tepel se je sem iz Štajerskega.«
Tedaj je oče vedel za gotovo, da je ta Peter njegov prvi sin . . .
Srce mu je zatrepetalo za hip. Moj Bog, da ni on kriv, da je ta človek propadel! Će bi se bil brigal zanj, morda . . .«
»Tata, pij!« prekinil je drugi, dobri in priznani njegov sin te neprijetne in strašne misli. »Ta teran je izvrsten.« In trku i 1 je ob očetovo kupico.
Oče se je zdrznil, vzdignil čašo in pil.
»Gnjila kri,« je rekel v sebi. »Kakršna mati, tak sin . . . Jaz tiste ženske pravzaprav še poznal nisem . . .«
In pozabil je na to epizodo.
Tako je propadla njegova zavržena kri . ..
Ali ona mlada deklica, ki je plaha in nevedna prišla v mesto, ki se
je dala obniamiti od temnih oči in belili rok spoštovanega gospoda, ta ni bila kriva prokletstva, ki se je rodilo iz nje.
On je bil kriv. Zavrgel je kri krvi svoje in pustil je, da je propadla v siromaštvu in neznanju. Dal jo je na pogibelj vsemu zlemu, da se je izrodil iz nje hudoben in sirov človek.
Ali on ni mislil na to. Pil je s svojim priznatim in vzornim sinom izvrstno teransko vino in njegovo plitko srce ni poznalo strahu pred osodo, ki je mrka in maščevanja žejna beležila korake in čine njegovega življenja . . .
Grda žena.
Zmagujočo silo ženske lepote so opevali že vsi pesniki, zakaj ženska lepota spada med najznamenitejše moči, ki posegajo v človeško življenje. Ves moški svet je pokoren ženski lepoti, ves moški svet se ji klanja, nasprotno pa velja za največjo nesrečo, ki more žensko zadeti, da je grda.
In vendar so na svetu tudi ženske, ki nimajo ničesar tega, kar se imenuje skupaj »lepota« in ki moškim le ugajajo, se jim prikupijo in si pridobe njih srca. Dobiti je ženske, ki so grde, a zmagajo celo nad naj-
13
»Med kraljevim potovanjem v kopališče Pedros Solvodos je kmečko prebivalstvo povsod viharno demonstriralo proti kralju. Kolodvori so bili marsikje črno zagrnjeni ter so imeli napise: »Proč z diktatorjem! Živela revolucija! Smrt tiranom!« Ko je prišel kralj v Pedros Solvodos, zbrala se je pred kolodvorom velika množica, ki je kričala in grozila, da ni mogel župan pozdraviti kralja. Neki kmet se je preril skozi množico, udaril kralja po rami ter zakričal: »Proč z diktatorjem.« Nato je kmet tako naglo izginil, da ga policija ni mogla prijeti. Kralj se je odtegnil takemu sprejemu ter naglo zapustil kolodvor med obnovljenim psovanjem kmečkega ljudstva.«
Punt v Maroku.
L o n d o n, 7. avgusta. O dogodkih Casablanci dne 5. t. ni. je sledeče natančno poročilo: Na zahtevo francoskega konzula se je sporazumno s pašo Mule j Aiuinoni in poveljnikom francoske križarke »Galileo« skleni-nilo, da se spusti v mesto stotnija francoskih vojakov v obrambo konzulata. Ko je stotnija prišla v mesto, sprejeli so jo Arabci, med njimi tudi maroški vojaki, s streli. En častnik in šest francoskih vojakov je bilo pri tem ranjenih. Takoj nato je začela križarka Galilee bombardirati mesto, a pri tem je varovala evropej-ske hiše. Med tem so francoski vojaki zavzeli mesto. Arabci so imeli velike izgube. 100 puntarjev so francoski A-ojaki prebodli z bajoneti na potu h konzulatu. Bombardiranje je trajalo ves dan. Več sto puntarjev je padlo, a vasi v bližini mesta so vse razbijane. Za izdajstvo je odgovoren poveljnik maroškega vojaštva M u le j A m in, ki je že prosil za odpuščanje, toda francoski konzul zahteva, da se mora Mulej izročiti konzulatu.
Pariz. 7. avgusta. Francoski zastopniki v vseh evropskih glavnih mestih bodo oficijalno naznanili, kakih sredstev se hoče oprijeti Francija v varstvo vseh inozemskh podanikov v Maroku. Casablanca ostane zasedena le začasno, dokler se napravi red in mir v mestu in pristanišču. Italija se akcije ne udeležuje, ker nima mandata iz konference v Algecirasu. Italija bo zahtevala zadoščenje za umorjene svoje podanike diplomatičniin potom.
Madrid, 7. avgusta. Tudi na drogi oddelek francoskih vojakov, ki jih je vodil v Casablanco major M angin, so Marokanci z ozidja in okenj streljali. Francozi so jih naskočili z bajoneti, zabodli nad 150 puntarjev ter si priborili pot do francoskega konzulata. Marokanci so potem streljali še na konzulat in na obe francoski križarki v pristanišču. — Pri bombardiranju na Casablanco je bilo ubitih ali hudo ranjenih 600 Marokance v. Arabski del mesta in mošeja so v razvalinah. Vsled bombardiranja Casablance so se začeli Marokanci tudi po drugih mestih puntati proti Evropejcem. Posebno resen je položaj v M a s a -ganu. Francosko poslaništvo je zahtevalo vojno ladjo, da sprejme Francoze in druge Evropejce. — V Tangerju je ukazal vojni minister razorožiti vse vojake, ki so doma iz okolice Casablance. Okoli mesta so postavljene vojaške straže, mimo katerih ne sinejo Evropejci zapustiti mesta.
Socialna vprašanja.
Glede visokosti rente pri zavarovanju delavcev za starost in onemoglost treba je upoštevati sledeča splošna načela: Renta se naj odmeri tako, da ne znači le delno olajšavo javne ubožne preskrbe,   temuč omo-
goča tudi skromno preživljanje, kakršno nudi posebno bivanje v cenili krajih. Ni pa treba, da bi bila visokost rente za onemoglost in starost enaka renti za nezgode, ki znaša pri popolni nesposobnosti za pridobivanje dve tretjini plače. Zakaj renta za nezgode ima namen, pokriti posledice predčasne, nepričakovane nesposobnosti za delo. Ta nesposobnost je nastala neposredno vsled nevarnosti v gotovem poklicu. Zato mora biti tudi renta relativno visoka. Visoka starost pa in izguba pridobil inske sposobnosti, ki ne temeljita na kaki izredni prometni nezgodi, sta utemeljeni v človeški naravi; izraba moči s starostjo čaka vsakogar po dalšem ali krajšem času. Pri takih po splošni človeški usodi prizadetih se bo smela državna pomoč omejiti na manjšo mero. Nekaj zato, ker bi sicer pri velikem številu prizadetih sploh ne bilo mogoče nabaviti potrebna sredstva, potem pa tudi z ozironi na to, ker tudi manjša renta starajočemu delavcu v večini slučajev zagotavlja preskrbo, da je vsaj rešen skrbi glede stanovanja in hrane. — Neizogibni oziri na sposobnost prizadetih in na sposobnost industrije za izvoz sili za začetek k previdnosti v interesu vseh pri tem prizadetih faktorjev — vsaj tako dolgo, dokler se take uredbe ne izvedejo tudi v drugih v eksportu z nami tekmujočih državah. In sicer je potrebna ta previdnost v interesa države, industrije in delavcev. Poznejše zvišanje
rentnih postavkov je še vedno mogoče, a pozneje potrebno znižanje bi provzročilo nezadovoljstvo ter spravljalo v nevarnost socialno - politični namen. Ako bi v začetku prenizka renta imela za posledico, da bi se prejemniki rent po možnosti naseljevali na deželi ali v manjših mestih, tudi tega ni obžalovati s socialnega stališča.
Ta previdnost pri prvem zakonu je omogočila, da so se na Nemškem 1. 1900., ko je stopil v veljavo drugi zakon, rente znatno zvišale.
Ker se še do danes ne ve nič po-zitivnega, kako določi avstrijski zakonski načrt rento za invalidnost in ker se bodo te določbe najbrže močno naslanjale na nemški zakon, omenimo tu na kratko dotične predpisi' nemškega zakona.
Renta za onemoglost sestoji tako po nemškem zakonu kakor tudi po avstrijskem zakonskem načrtu iz: 1. temeljnega zneska; 2. iz doklade ali takozvanih stopnjujočih se zneskov, ki so odvisni od vsote resnično plačanih prispevkov in od vštetih vojaških tednov; 3. iz stalnega državnega prispevka, in sicer po avstrijskem zakonskem načrtu v znesku 90 K za vsako likvidirano rento.
Pri izračunan j u rente za invalidnost postopa nemški zakon sledeče in avstrijski mu bo najbrže v glavnih potezah enak, izvzemši izračunanja temeljnega zneska.
Temeljni znesek znaša za delavske razrede:
	I	II.	III.	IV.	V.	VI.
Letni zaslužek:					več nego	več nego
nemški zakon	do M. 350 —	350—550	550—850	850—1150	1150	1800
avstr. zakonski načrt	„ K. 240 —	240—480	480—720	720—1200	1200-1800	
Prispevek za stanovanje:						
nemški zakon	pf. 14	20	24	30	36	
avstr. zakonski načrt	h. 10	20	30	40	50	60
Temaijni znesek:						
nemški zakon	Mark 60-	70	80	90	100	
avstr. zakonski načrt	kron 120.—	150	180	210	240	270 1
Kakor razvidimo iz teh tabel, ne odgovarja temeljni znesek nemškega zakona popolnoma prispevalni dobi 500 tednov, ker so se pri računanju z ozironi na upravne stroške vzeli v poštev skrajšani prispevki, dočini stavi avstrijski zakonski načrt temeljni znesek v razmerju med nižjimi in višjimi plačilnimi razredi znatno više.
Popolni temeljni znesek more dobiti le tisti zavarovanec, ki izkaže 500 prispevalnih tednov; ker pa znaša »čakalna doba« le 200 tednov in dobi zavarovanec rento za invalidnost že po 200 tednih prispevanja, se temeljni znesek primerno skrajša, kar se dobi iz povprečnega računa.
Ako je izkazanih manj kot 500 prispevalnih tednov, zaračuni se vendar 500 popolnih tednov. Treba je fingirati ali založiti za manj kujoče tedne primerno število prispevkov prvega plačilnega razreda. Pokažimo to na zgledu. Nekdo izkaže, ko je postal nesposoben za delo, 300 prispevkov (tednov) četrte-g a plačilnega razreda. Potem se vzame za 300 tednov temeljni znesek 210 K (četrti plačilni razred) in za 200 tednov temeljni znesek 120 K (prvi plačilni razred). Celo se deli s 500. Tedaj (300 X 210 + 200X120). 500-=174. Invalid, ki je bil 300 tednov v četrtem plačilnem razredu, ne bo dobil temeljnega zneska 210, temne v tem slučaju le temeljni znesek 174 K.
lepšimi tekmovalkami. Res, da se to redkokdaj zgodi, a zgodi se in galantna literatura nam navaja prav lepo število zgledov. Posebno je zanimiv sučaj Julije de Lespinasse. Veljala je za najgrjo ženo 18. veka v Parizu in vendar so jo ljubili najlepši, najimenitnejši možje tiste dobe, se zanjo ruvali in šli zanjo celo v smrt, dasi tedaj niti mlada ni več bila in dasi ni bila njena grdost nič pikantna. Bila je grda v najnavadnej-šem pomenu besede. Seveda je bila polna življenja in omamljive duhovitosti. Nje pisma spadajo med najdragocenejše spomenike frane. duhovitosti 18. stoletja in so literarični umotvori prve vrste. Duh te žene je bil tako blesteč, da je v njegovem sijaju izginila telesna grdost. Drugače tudi ni umeti, kako je mogla biti središče vsega intektuvalnega Pariza svoje dobe. Bila je nezakonska hči nekega aristokrata in dolgo časa skromna družabnica neke znane ari-stokratke. Omožiti se ni hotela, marveč je kot samica živela pod eno streho z d' Alembertom in smehljaje prenašala vsakovrstna dvomljiva namiga van j a, dasi so bila čisto neutemeljena, kakor se je glede d' Alemberta zdravniško dokazalo. In pred to telesno grdo ženo je klečal ves Pariz, ona je določevala akademike, ona je izbirala ministre, imenovali so jo muzo
enciklopedistov, kralj sam se ji je klanjal. Poleg te grde žene so izginile najslavnejše lepotice.
Enakih ali podobnih slučajev se da navesti še mnogo. Znanih je tudi mnogo slučajev, da so triumfirale grde žen«*, ki niso bil*' ne duhovit«', ne posebno izobražene, ne dovtipne in niti ne elegantne. Taka je bila ljubica danskega kralja Kristijana IX. Njen mož je bil uradnik na dvoru in se je ž njo poročil samo, da bi dobil to službo. Grda je bila, a vendar se je človek hitro privadil te telesne grdo-sti — da je le usta odprla. Glas in pogled sta bila tako prikupna, da je človek popolnoma pozabil na telesno grdost te gospe Petersonove. Oko in glas sta pač najmočnejši in najznačilnejši izraževalni sredstvi duše. Lepo in ljubeznivo je znala gospa Petersova govoriti, še bolje je znala poslušati. Nič ji ni bilo na tem, da bi blestela in s tem si je pridobila srca tudi tistih, ki so jo gledali postrani, celo srca žensk, ki svojim sotekmo-valkam ne prizanašajo rade.
Še dolga je vrsta izgledov, ki bi jih lahko navedli. Pariška »Liberte« jih je te dni naštela za celo knjigo. Iz vseh izhaja, da zmaga grda ženska prav lahko nad lepo žensko, če je le ljubezniva, a prave, iskrene ljubeznivosti in če ima simpatičen glas in simpatično oko. R.
Ako pridejo v poštev različni plačilni razredi, zaračunajo se prispevalni tedni vsakega plačilnega razreda. Nekdo plačuje za 200 tednov prispevke četrtega in za 100 tednov prispevke petega plačilnega razreda, potem je še primakniti 200 tednov prvega plačilnega razreda, in račun se glasi po temeljnih zneskih v avstrijskem zakonskem načrtu: (200 X 210 + 100 X 240 + 200 X 120): 500 = 180. Temeljni znesek tedaj znaša 180 K.
Ako je izkazanih več kot 500 prispevalnih tednov, vzeti je v račun vedno 500 prispevkov najvišje-g a plačilnega razreda.
Za potrjene tedne bolezni ali vojaške službe je računati prispevek 14 pfenigov, oziroma 10 vin. ali temeljni prispevek drugega plačilnega
razreda.
Dočim določa nemški zakon natančno stopnjevanje za vsak plačilni razred, je to po avstrijskem zakonskem načrtu v razmerju za vse plačilne razrede enako ter znaša dve desetini vsote prispevkov, ki so se med celo zavarovalno dobo resnično plačali. Vzemimo tudi tukaj prvi zgled: Nekdo izkaže 300 prispevkov četrtega plačilnega razreda. Temeljni znesek se je dognal na 174 K. Na stopnjevanju pride zraven (300 X 40) : 10 X 2 == 24 K. Temeljni znesek i n stopnjevanje dasta 198 K. K temu pride državni prispevek 90 K, in invalid itetna renta se določi v tem slučaju na 288 K.
Drugi zgled: 20(1 prispevalnih tednov četrtega in 100 prispevalnih tednov petega plačilnega razreda tvorijo temeljni znesek 180 K. Stopnjevanja pride zraven (200 X 40 + j00 X 50) : 10 X 2 = 26 K. Temeljni znesek, stop n j e v a n j e in državni prispevek (180 -f- 2G -j- 90) dajo i n v a 1 i d i t e t n o rento 296 kron.
Temelj in stopnjevanje plačuje deloma ena edina, deloma vse zavarovalne družbe. O tem govorimo pozneje.
Starostna renta se izračuni po avstrijskem zakonskem načrtu na enak način na podlagi temeljnega in stopn jevalnega zneska dotičnoga plačilnega razreda, pri čemer pa je določena c a k a 1 n a d o b a na 1200 prispevalnih tednov. Ako pridejo v poštev prispevki različnih plačilnih razredov, dovoli se povprečni znesek; ako je izkazanih več kot 1200 prispevalnih tednov, zaračunati je 1200 prispevkov najvišjega plačilnega razreda.
Razen invaliditetne in starostne rente določa avstrijski zakonski načrt tudi izplačilo kapitala za sorodnike, po zavarovanem, o čemer nima nemški zakon ničesar. Čakalna doba za prejem takega kapitala znaša 40 prispevalnih tednov ter znaša za vdove enkratni temeljni znesek, za vsakega otroka polovica, in ako sta
oče in mati umrla, celi temeljni znesek. Skupno pa ti zneski, ki jih dobivajo vdova in otroci, n e sinejo presegati trikratnega temeljnega zneska.
Dopisi.
Z Bleda. Opetovano se je že pisalo o slabi razsvetljavi in še slabših cestah v našem zdravilišču. Ne-brižnost poklicanih faktorjev je že zahtevala žrtev. Neka gospa iz Trsta se je vračala zvečer domov po občinski cesti, ki vodi za novo šolo mimo vile „Mir" ; tu je v temi stopila v jarek in si zlomila nogo. Ta cesta, koder hodi sedaj mnogo tujcev, je v takem stanju, da je naravnost škandal za blejsko občino. Cesta bi se morala že zdavnaj popraviti in tadi razsvetljiti, toda ne stori se nič! Izgovarjati se, da občina nima denarja, se pač ne more; ako da vsako leto več sto kron za neko cesto v gorjanski občini, bo tudi imela vsaj toliko denarja, da bo cesto v lastni občini vzdrževala v dobrem stanju. Tako bi se tudi lahko dal napraviti hodnik na glavni cesti tik Steidel-novega hotela, saj je posestnik brezplačno odstopil svet in sosedje so že nabrali par sto kron, tako da bi hodnik občine skoraj nič ne stal. Ne, pa zopet ne, lepše je, da morajo tujci čez luže skakati in po blatu hoditi. Tudi živila so se sedaj, ko je več tujcev tukaj, tako podražila, da kaj takega ne najdeš niti na Rivieri niti v drugih svetovnih kopališčih. Posebno pa opozarjamo okrajno glavarstvo na mesne cene! Mesarji se ne drže nikakih cen. Tako zahtevajo za kg. pljučne pečenke kar K 3 20 do K 4'— za navadno goveje meso K 180, teletino K 2 40, brez kosti K 3 20, svinjino pa K 2 40 in tudi več, kakor so ravno „pri volji" ! Ali ni to škandal?! Zakaj tu ne določi županstvo primerne mesne cene in zakaj se okrajno glavarstvo nič ne pobriga za Bled? Kaj pa koristi ako se društvo za povzdigo prometa s tujci na vse načine trudi, da oi promet povzdignilo, ako se pa na tak nedopusten način tujce naravnost odganja, županstvo bi moralo gledati na to, da dobi večjega mesarja na Bled, ki bi lahko z dobrim mesom postregel. Saj tujci radi plačajo dražje, toda to gre le do gotove meje. Kar je preveč je pa preveč! Zadnji čas je, da napravijo poklicani faktorji konec tem neznosnim razmeram na Bledu!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 avgusta.
— »Kričeča narodna brezvest-nost.« Na skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v torek v Bohinjski Bistrici se je izvršil veleva žen preobrat: v odbor so bili izvoljeni možje, katerih ime in javno delovanje daje jamstvo, da bo naša šolska družba končno vendarle krenila na pot, po kateri mora stopati, ako hoče 1 > i t i za naš narod tisti mogočni obrambni faktor, ki naj obvaruje naše slovensko ljudstvo na mejah grozečega potujčevania. Valovi sovražnega navala butajo na naše meje s silo, kakor še nikdar preje, nemški šulverein. razpolagajoč z ogromnimi denarnimi sredstvi, steguje vedno drzne je svoje grabežljive roke po slovenski deci, da jo raznarodi, in siid-marka, osnovana zgolj v to. da dogradi preko Slovencev nemški most do Adrije, deluje bolj kakor kdaj preje z vsemi močmi in z vso intenzivnostjo, da prežene Slovence z rodnih njihovih domaČih tal. Proti takšnemu silnemu sovražnemu navalu bi trebalo slovenskemu narodu imeti množico mogočnih trdnjav, ob katerih obzidju bi se razbijali kakor ob trdi skali vsi naskoki ljutih naših sovragov. Takšnih nepremagljivih trdnjav Slovenci nimamo, ker jih reveži ne zmoremo, zgradili smo proti sovražnim bojnim vrstam eno edino barikado — »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki bi nam naj nadomestova-la vse druge potrebne trdnjave in okop«\ braneče našo rodno grudo in naše meje pred grozečo neprijateljsko invazijo. »Družba sv. Cirila in Metoda« je sprva pač vsaj (Udoma odgovarjala svojemu namenu, toda napredovala ni tako, kakor se je pričakovalo in kakor bi bilo v interesu dobre narodne stvari iskreno želeti. Glavno krivdo pa, da v njej ni bilo pravega napredka, je pripisovati v prvi vrsti temu, da ni umela korakati z duhom modernega časa in da so jo od njene ustanovitve pa do današnjega dne vodili ponajveč možje, katerih kristalno čisto rodoljubje je sicer vzvišeno nad vsak, tudi najmanjši dvom, ki pa so imeli to edino napako, da se niso umeli prilagoditi spremenjenim razmeram in zahtevam mo-^ernega časa. Posledica tega je bila, da je jela družba, ako že ne naravnost nazadovati, pa vsaj vidno pešati, zakaj zanimanje zanjo v slovenski javnosti je jelo padati skoro v istem razmerju, kakor je naraščal tuji pritisk na naše ozemlje. Družba je sno-
vala skozi desetletja z malimi izjemami zgolj samostanske šole, na katerih so poučevale šolske sestre. Ni treba biti človeku svobodomiselnega prepričanja, da uvidi, da samostanske šole, zlasti ako so v ženskih rokah, ne morejo nikakor odgojevati mladine v tistem narodnem, radikalnem duhu, ki je edino sposoben, da jo reši pretečega potujčenja. Skušnje z družbinimi šolami na Koroškem in Štajerskem kažejo to dovolj jasno. Otroci, ki so zapustili te šole, so pač verni, da bigotni katoliki, a o krepkem narodnem mišljenju in čuvstvovanju pri njih ponajveč ni niti sledu, kar je pač posledica vzgoje, ki stremi za tem, da v prvi vrsti vzgoji iz otrok dobre katolike, na narodni moment pa se ozira le v toliko, kolikor je to potreba v dosego prvega namena. Tako se je godilo, da je družba, katere edina naloga in edin poklic je, da vzgojuje iz mladine odločno narodni1, navdušene Slovence, vzgojevala pač fanatične katolike, ne pa zavednih, odločnih Slovencev. S tem pa je družba brezdvomno [zgrešila svoj poklic in svojo edino nalogo. Zato se ni čuditi, ako je izgubila med narodnim in naprednim občinstvom, ki jo je pO pretežni večini, kar je notorično, edino vzdrževalo, dokaj simpatij, kar je imelo za posledico, da so se jeli družhini dohodki opasno krčiti, da se je bilo bati, da vsahuejo docela, ako se pravočasno ne zastavi nož na bolno telo k* temelj iti operaciji. To operacijo je srečno izvršila skupščina v Bohinjski Bistrici in prepričani smo, da bo ta operacija zajamčila naši šolski družbi takšen napredek in procvit, da DO lahko vestno in s polnim vspehom vršila svojo vzvišeno nalogo v blagor slovenske domovine in v prid celokupnega naroda slovenskega — in naj tudi imenuje »Slovenec« to operacijo »kričečo narodno brezvestnost!« Vsak pošten rodoljub ve, da je bila reformacija na družbinein telesu nujno potrebna in da bi bila kričeča narodna brezvestnost samo to, ako bi se pustilo družbo hirati in pešati, dokler bi končno ne izdahnila, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi se njeno vodstvo ne zročilo v roke čilim, požrtvovalnim,   navdušenim in delavnim
možem
— „PU bi še vsak hudič, plačal pa nič!" SnoČnji „Slovence" bluje ogenj in žveplo, ker je skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda" izvolila v odbor take može, ki niso po volji in okusu častivrednih „ Slo ven -Čevihu redakterjev. Ne bomo se pri-Čkali s škofovim listom, kdo je za-sejal seme razdora v „Družbi sv* Cirila in Metoda", tudi ne bodemo reagirali na razne njegove podle napade na naše somišljenike, pač pa bodemo opozorili širokoustnega „Slovenca" ia njegove pristaše na nekatera dejstva, ki si jih naj debelo zapišejo za ušesa, predno si bodo zopet drznili po svoji navadni maniri govoriti o naši Šolski družbi. Napredno narodno občinstvo prispeva za družbo najmanj štiri petine, kar se lahko dokaže iz družbenih knjig. Vkljub temu so imeli doslej v vodstvu glavno besedo pristaši „Slovenčevi" in so tudi družbo faktično vodili tako, kakor bi je ne mogel bolje niti sam dr. Šusteršič. Napredni krogi so k vsemu temu molčali radi ljubega miru, ko so pa uvideli, da je družba zašla odločno na pot, ki vodi navzdol, so smatrali za svojo dolžnost, da vzamejo končno vodstvo v roke sami, to je tisti, ki jo de facto vzdržujejo. Kdor daje družbi gmotna sredstva, ta naj tudi v njej gospodari, to je gotova docela upravičena zahteva. No, pošteni „Slovenec" je drugega mnenja. Po njegovem bi naj napredujaki za družbo pridno plačevali, sicer pa lepo molčali ter prepuščali vodstvo klerikalcem, da bi v družbi — gospodarili, kakor bi se jim zljubilo. Toda časi, ko se je pilo zastonj na tuje stroške, so pri nas že prošli, dandanes pije pri nas vsak za svoj denar in temu se bo treba privaditi tudi „Slovencu" in njegovim privržencem. Sicer pa opozarjamo kot svarilen zgled na pokojno „Nasu str a-ž o", ki je poginila v tistem hipu, ko se je popolnoma prepustila klerikalni oblasti. Usoda „Naše straže" naj bo za „Družbo sv. Cirila in Metoda" ve-den svarilni memento, da se naj čuva gospodarstvo izročiti tistim elementom, ki so pač vajeni kričati in komandirati, ne pa delati in plačevati, tistim ljudem, ki so upropastili „Našo stražo", ki bi bila baš v sedanjih razmerah za nas neprecenljive važnosti!
— »Razbita sloga", to je odmev vsake vrste, ki jo je napisal snočnji nSlovenecu o skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. Strupena jeza preveva „Slovenca", da se je ponesrečil namen dr. Korošca, da bi prišli v odbor ljudje, ki se za našo šolsko družbo doslej niso nikoli nič brigali in ki tudi pojma nimajo, kako je treba tej naši družbi pomagati. nSlovenec" po stari navadi sramoti napredne dame, slovenske visokošoloe in župana Hribarja v istem tonu kot vedno, zato se da približno dognati,
(Dalje v prilogi).
A
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 182, dne 8
avgnsta 1907
kdo ima tako hudoben jezik pri „Slovencu", kadar je treba kaj pisati o imenovanih osebah. Štefe bi bil naravnost zaslužil, da bi mu bil kdo premikastil košČice, kakor mu jih je že marsikdo, kajti nesramno laže o teh ali onih nepriljubljenih osebah, Nismo pooblaščeni od nikogar, da bi ga branili, toliko je pa gotovo, da smo tudi mi imeli odprte oči na skupščini, zato konstatiramo, da so Stefetove trditve o raznih medklicih prof. Majcena, sodnega pristava Prev-ca, j,Slov." ga je označil za navadnega pisarja, župnika Vrhovnika itd. grde laži. Koroški duhovniki, ki še niso izgubili Čuta za resnico, naj primerjajo „Slovenčevo" pisavo z dogodki, ki so se vršili v zborovalnici, in prišli bodo do prepričanja, d a glasilu škofa Jegliča ni verjeti prav nič. Komandirali bi gospodje radi v družbi, ne dajo pa itak nič zanjo! Tisti naj gospodari v njej, ki jo vzdržuje!
— Lev Tolstoj slovenski sekciji „Svobodae Misli". Slovenska j-ekcija „Slobodne Misli" se je obrnila na grofa Leva Nikolajevima T o^-stega s prošnjo, naj bi napisal kak primeren sestavek za njeno glasilo. Pretekli teden je dobila sekcija na >roje pismo odgovor velikega ruskega pisatelja in filozofa. V tem odgovoru, ki je datiran z dne 23. julija t. 1. in ki ga je napisal grofov privatni tajnik Dušan Makovicki, obžaluje Tolstoj, da mu za sedaj ni mogoče ničesar primernega napisati za nS70-hodno Misel", pač pa daje uredništvu tega lista pravico, da sme poljubno porabiti iz njegovih spisov prikladne stvari ter jih prevesti na slovenski jezik; obenem prosi Tolstoj, naj se mu pošilja „Sv'obodna Misel". V poljubno v porabo za uredništvo je Lev Nikolaje vi č priložil pismu dve svoji razpravi „Obraščenije k ruskim lju-djam" in „Čto-že djelat?"
— Ustanovni o^čni zlior ,8Slo-venskega obrtniškega društva11 se je vršil v sredo zvečer v hotelu »Ilirija". Občni zbor je vodil sklicatelj gosp. Josip Vidmar, ki je v imenu pripravljalnega odbora pozdra^ vil navzoče in nato poročal o korakih pripravljalnega odbora. Pravila za društvo je deželna vlada že potrdila. Ko je g. dr. VTindischer pojasnil namen nove organizacije, ki je zgrajena na strokovno-stanovski podlagi ter razložil glavne točke pravil, se je vršilo sprejemanje članov. Pri volitvi odbora so bili voljeni za predsednika: gosp. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, za podpredsednika: gosp. Josip Vidmar, dežnikar; v odbor pa gg. Ivan Adamič, vrvar, Ferdo Primožič, mizar, Ivan Belič, gostilničar, Engjel-bert Fran chetti, brivec, Fran Kraigher, krojač. Milko Krapež, urar, Fran Stare, sobni slikar, Jos. Kunstler, kovač, Franc Seber, tapernik, dr. Fran Windischer. /£a predsednika razsodišča: g. dr. V. Murnik in za pregledovaica računov gg. Ivan Orne, tapetnik in. Jos. Rebek, ključavničar. Po dovršenih volitvah se je razvil živahen razgovor. Razprave so se udeležili gg. Rebek, Pauer, Primožič, Zam-ljen, Kraigher, Stare, Rebek, Z a dni k. Sprožilo se je mnogo dobrih misli in stavilo dokaj lepih nasvetov, katere bo vpoštevati in izvršiti novemu odboru. Slovensko obrtniško društvo ima sedež v Ljubljani, delokrog društva pa obsega celo kronovino Kranjsko. Namen društva je organizirati slovenske obrtnike na stanovsko-strokovni podlagi in snovati gospodarske caprave v korist obrtnikov.
— Imenovanje. Kontrolor moške kaznilnice v Mariboru Avgust B o t h e je imenovan za upravitelja moške kaznilnice v Kopru.
— Poštni ravnatelj v Trstu
c. kr. dvorni svetnik Herman Pattav je odšel z včerajšnjim dnem na dopust. Tekom njegove odsotnosti vodil bode c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo c. kr. višji poštni svetnik gosp. Artur Marcocchia pl. Marcaini.
V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici" je poslal g. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani 15 K neke kazenske poravnave.
— Učiteljske spremembe na
Koroškem. Za nadućitelja sta imenovana O. Bernold na Ziii in H. Rob leg g od Št. Jakoba v Rožni dolini za Zabnice. Na obeh Šolah sta službovala dosedaj Slovenca (gg. Eller in Stres), a Bernold niti slovensko ne zna. V pokoj je šel nadučitelj v Li-beličah Matija M ene in. Tudi njegovo mesto dobi najbrže Nemec.
Sokolska vest- Deželna vlada je potrdila, da se spremeni „Telo-vadno društvo v Kranju" v „Telo-vadno društvo Sokol v Kranju z ženskim oddelkom".
Občni zbor okrajne bolniške blagajne. Ker so bile zadnje volitve v okrajni bolniški blagajni od nadzo-rovalne oblasti razveljavljene, ker so se izvršile nepravilno, je bil danes teden nov občni zbor te blagajne, da se vrše nove volitve. V načelništvo so   bili   izvoljeni od delodajalcev:
Valentin Aooetto, Čamernik, dr. F ur lan, Petrin, namestnika sta Herzmann in LeuČek; od delojemalcev pa: Bar ti, Držaj, Palle, Japelj, Popovi č, Roža-nec, Sivo, Tekavec, namestniki: Bechman, Golar, Gasserman, Mihel Od delodajalcev so izvoljeni v nadzorstvo: Lehner, Weibel, Žab k ar, namestnika sta Tur k in Vodnik: od delojemalcev pa Eržen, Garefol, Saj ovio, Schlos-ser, Mlinar, MudrovčiČ, namestniki: Bezonška, Petrovčič, Pit-teriinSkof. V razsodišče so izvoljeni Bajda, Gerdadolnik, Kesler, Novohradskv, Masne r, Ogris, Veh ar, Berdajs, Fajfar, namestnika Gorup in Stary.
»Deželni zvezi« dohajajo od raznih strani pritožbe letoviscarjev in tujcev tako o nedostatni postrežbi, kakor tudi <> pretiranih conah, ki se zahtevajo od potujočega občinstva. Nfataneno se o detajlih teh pritožb žali ne moremo prepričati, vendar se nadejamo, da krivda ne leži toliko na gostilničarjih samih, kakor na njih osobjnj ker menimo, da so gostilničarji pač toliko razsodni, da vedo da s slabo postrežbo in pretiranimi cenami ne le ubijajo sami svoj obrt, ampak delajo nepreračnnljivo škodo celi deželi, v kal eri se je začel tujski promet ravnokar razvijati. Pomisliti je treba, koliko se trudijo gotovi činitelji, koliko se žrtvuje v novejšem ju. da bi se povzdignil tujski promet na ono stopnjo, katero zasluži naša dežela radi svojih lepot. Ce se bode pa dežela že takoj o pričetku razglasila kot draga dežela, potem
bode ves trud zaman, ves denar proč vržen. Zaradi tega opozarjamo naše gostilničarje in hotelirje tako v njihovem interesu kakor v interesu cele dežele, naj strogo pazijo na svoje osobje, da ne bode neopravičeno iz-koriscevalo potujočega občinstva. Hvaležni pa bodemo, ako se nam naznanijo vsi slučaji, v katerih se je postopalo proti tujcem nereelno. Potujoče občinstvo pa opozarjamo, naj se v vsakem slučaju pritoži pri imetnika gostilne oziroma hotela. Le na ta način bode mogoče preprečiti vse nepravilnosti, ki bi jih zakrivilo osobje.
Napre-en slovenski visoko-
ŠOleCj vešč vsaj deloma francoščine, dobi na Dunaju pri neki premožni obitelji službo inštruktorja Imel bo prosto stanovanje, hrano in še posebe primerno plačo. Pogoj za vsprejem je strogo svobodomiselno mišljenje. Oni, ki reflektujejo na to službo, naj se zglase v uredništvu našega lista pri R. Pustoslemšku.
Iz Medvod se nam piše: Znano je, da je župnik Brence v Preski izvrsten agitator, in da rad toži ljudi, ki mu niso po vo'ji. Dela pa tudi neumnosti in prismodarije, da se mu vse smeja. Najnovejšo neumnost je napravil na pokopališču. Na pokopa liscu rastejo kameniti spomeniki kakor gobe. Tudi nekaj železnih ograj je že. Zato pa manjka prostora. Siromake brez spomenikov prekopavajo, tudi če niso še strohneli. Pt kopališče pa je tudi na slabem kraju, ker je svet ilovnat in moker. Pametno in potrebno bi bilo, da bi se pokopališče razširilo, toda — kaj stori modra župnikova glava V Dal je napraviti novo mrtvašnico. Toda namesto, da bi jo napravili kje na strani, ali pa zadaj za kapelico in pri tem tudi po kopališče nekoliko razširili, so jo zgradili vČtric kapelice in s tem zaprli pol pokopališča. Kadar bodo hoteli pokopališče razširiti, bodo morali mrtvašnico podreti in jo zidati na drugem kraju. Tako je tam, kjer vlada samolastno župnik, ki pa nima daru zato. Seveda, tožiti druge, neljube osebe, to je lahko. Oe „rata" je prav, če ne, se pa poišče nova žrtev.
Prostovoljno g silno društvo
V Moravčah napravi ob otvoritvi gasilnega doma veselico na prostem in v prostorih gostilne Toman. Pri veselici sodelujeta domžalska godba in pevsko društvo „Moravče". Veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker je prostor pokrit.
„Slovenčeva" reklama. Idrijski sobotni dopisnik v „Slovencu" se hu-duje nad tem, da je nekaj naprednih gostilničarjev odpovedalo klerikalcu peku Lojku dobavanje kruha in omenja, da je gostilničar A. K., ki je tudi naprednega mišljenja, še zvest ostal Lojkovi pekarni. Sedaj pa je tudi ta odpovedal peku Lojku do-stavljenje kruha, ker ne mara, da bi izkoriščali njegovo ime obskurni klerikalni dopisniki v umazanih klerikalnih časnikarski cunjah. Tak uspeh ima torej „Slovenčeva" reklama. Čisto prav! Sicer pa ta Lojk ni tako nedolžna klerikalna ovca, kakor ga predstavljajo klerikalni dopisuni. Prav ta Loj k je s surovostjo hotel odpraviti z neke klerikalne veselice krošojarja Lampeta, češ, naj prodaja liberalcem in socialnim demokratom. Se mu torej sedaj povračuje in zato pač nimajo povoda stresati klerikalci svoje jeze, Če ne bodo naprednjaki več podpirali   strastnega   klerikalca, peka
Lojka. Pekarna Loj ha pa vsled tega brezdvomno ne bo trpela, saj si je Loj k pred kratkim vzidal lepo Mater božjo v svoji hiši in ta mu bo že preskrbela odjemalce, tudi lahko zaupa in se tolaži z božjo in Golijevo pomočjo.
Iz Ilirske Bistrice se nam piše: „Društveni domu naših narodnih društev n Čitalnice" in „Prostovoljnega gasilnega društva" je dozidan; slavnostna otvoritev društvenih prostorov se bo najbrž praznovala na slovesen način dne 18. t. m. — Kakor čujemo, sta oba odbora krepko na delu, da se izvrši slavnost Čim najsi-jajneje.
Telovadni društvi „Sokol" ¥ Krškem in Brežicah priredita na Veliki Šmaren 15. t. m. veliko sokolsko slavnost v Krškem s tem-le sporedom: Ob treh popoldne sprejem gostov na kolodvoru na Vidmu; po sprejemu sprevod po mestu; ob petih popoldne javna telovadba; ob sedmin zvečer koncert na vrtu Gregoričeve gostilne. Po koncertu sodelujejo vojaška godba iz Zagreba, pevsko društvo „Jeka" iz Samobora in domači pevski zbor. Vstopnina: na telovadišče: sedeži 40 vin., stojišča 20 vin.; h koncertu pa 1 krono. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
Otvoritev koče na Poreznu. Dne 11. avgusta t. 1. se slavnostno otvori planinska koča na Porezuu (1631 m), ki jo je zgradila in opravila cerkljanska podružnica „Slovenskoga planinskega društva". Izletniki se zbero v nedeljo dne 11. avgusta zjutraj do 8. ure v Cerknem in v Podbrdu (prva železniška postaja onkraj Boh. Bistrice). Ob 11. ali 12. uri dopoldne je slovesna otvoritev koče, ki stoji vrh Porezna, nakar se vrši prosta planinska zabava s petjem in godbo. Koča je preskrbljena z jedili in pijačo. Po povratu iz Porezna se vrši v Cerknem planinska veselica. Izletniki pridejo lahko tudi prejšnji dan v Podbrdo, kjer lahko prenočijo. Komur nedostaja Časa se udeležiti planinske veselice v Cerknem, se lahko vrne s Porezna na vlak v Podbrdo. Osrednje društvo „Slov. plan. društva" priredi k tej slavnosti iz Ljubljane oficijalen društveni izlet. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob petih, povrat v Ljubljano v nedeljo z večernim vlakom. Pot na Porezen (3 ure) je zelo zložna, razgled raz Porezna je krasen in raz-sežen. Nadejati se je številne udeležbe.
Pot pod Galerijami v Vratih.
Pot pod Galerijami v Vratih, ki jo plaz in voda vsako leto nekoliko pokvari, je sedaj dalo „Slov. plan. društvo" dobro popraviti in pripeti na dotičnem mestu železno žico, tako da je  steza  sedaj  popolnoma varna.
Umrl je v Mariboru 221etni učitelj Martin Koren.
Kap je zadela v Sv. Vidu pri
Ptuju ondotno poštarico gdč\ Rafaelo 0 e s n i k. Bila je takoj mrtva.
Vojak — ropar. V nedeljo je pri§el k posestniku Francu P o d-c e j d u v Zabrdanu pri Velenju topniČar in vprašal za pot v Velenje. Ko so vojaka pogostili, mu je Šel Podcejd sam kazat pot. Prišedši do bližnjega gozda je pa vojak spremljevalca napadel, ga davil in mu preiskoval žepe. Podcej se mu je izvil in ušel, vojak ga je pa znova ujel, ga davil in mu skoraj nezavestnemu vzel uro in verižico ter zbežal.
Hmeljarji« pozor I Hmeljarsko društvo v Žalou si šteje v svojo dolžnost, vse p. n. hmeljarje opozoriti, da se bode letos vobče pridelalo obilo hmelja, in sicer v drugih krajih več kakor pri nas. Gotovo je, da bodo — pri itak nizkih cenah — le tisti hmeljarji svoj pridelek še precej lahko prodali, ki bodo imeli skrbno obrano, dobro in pravilno posušeno in lepo sortirano blago. Slabo obrani, nepravilno posušeni in nesortirani hmelj bode letos le težko našel kupca ali pa se bode mogel prodati po prav nizki ceni. Hmeljarji, upoštevajte vsi dani vam svet!
O hmelju. Iz Savinske doline se nam piše dne 6. avgusta t 1.: Pobiranje zgodnjega hmelja se je deloma že pričelo. Gena ni kaj prida, ponujajo zanj 1 K 40 v. Da bode poznejši hmelj imel še nižjo ceno, je ob sebi umljivo. Potemtakem bode letošnja hmeljska letina v vsakem oziru — tudi v kvantitativnem — znatno slabša od lanske. Židje pa že lezejo od vseh strani okrog po naših krajih. Je pač treba samoosvoje in organizacije tudi tu: sioer nas bode Zid imel vedno v oblasti!
Ker se je Izognil Scile, je padel v Karibdo. Leta 1883. v Gradcu rojeni in tjakaj pristojni, zaradi tatvine že predkaznovani natakar Ivan Hirzinger, ki bi imel že pred nekaj duevi nastopiti pri deželnem sodišču v Gradcu zaradi hudodelstva tatvine šestmesečni zapor, tega ni hotel storiti, ampak je stopil v kazinski restavraciji v službo, kojo je pred par dnevi zapustil. S Hirzingerjem pa je restavraterju izginilo tudi več namiznih prtov, perila in tudi s taroki se je preskrbel.   Še predno  pa  se je
mogel s tarokom razvedrovati, ga je v nekem hotelu doletela bridka usoda roke pravioe in ker se je izognil zaporu v Gradcu, bode sedel v Ljubljani.
Življenja se fe naveličal 39-
letnikmetovalec Josip Stromar v Skednju pri Trstu in se obesil.
Opektl 80 le v Trstu 431etni zidar Ivan Vekjet, ko mu je eksplodirala goreča bencinska svetilka. Morali so ga prepeljati v bolnišnico.
K umoru kočijatev v Trstu.
V Celovcu so pred kratkim aretirali nekega Človeka, o katerem so sodiU, da je morilec tržaških kožijažev Praznika in Mohoroviča. Zdaj so ga izpustili iz zapora, ker se je izkazalo, da je docela nedolžen. Kakor se kaže, morilca pač ne bodo dobili.
Piti mu nI maral dati. V gostilno Karla Ukmarja v Trstu je prišel znan pretepač 231etni Ivan Ravnik ter zahteval vrček piva, katerega mu pa Ukmar ni hotel dati. Jezen je skočil Ravnik v mimo se peljajoČ voz in se vrnil čez uro z velikim nožem, grozeč, da bo zaklal vse, ki so v gostilni Ukmarjevi, predvsem pa gostilničarja. Ker mu je Ukmar stopil nasproti, sunil je Ravnik z nožem proti njemu, a ga k sreči ni ranil. Ukmar je zaprl vrata, Ravnik je pa začel metati kamenje skozi okna. Ukmar je ustrelil na napadalca in ga zadel dvakrat, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, odkoder ga denejo pod ključ.
Hči streljala s samokresom
na Očeta. Snoči je v Trstu na 4-1-letnega krčmarja Lovrenca Maržo-ti j a ustrelila trikrat njegova lastna hči s samokresom. Zadet je bil v roke. Ranjenca so prepeljali v bol nišnico, hči pa je s hišno ubežala in je še zdaj niso dobili.
Avstrijski konzul okraden v Trstu« Avstrijski konzul iz Mergine (?) biva sedaj v Trstu in je bil okraden kravatne igle vredne 300 K. Revežu se taka nesreča ne pripeti.
Poročil se je v Trstu državni poslanec dr. A. Tr esi 6 -P a viČić z gdč. Violo Benedetič.
Umrl je v Mariborn g. dr. Lu-dovik L a u t e r, c. kr. profesor, 33 let star. N. v m. p.!
Otrok ponesrečil. V Kurji vasi pri Kranjski gori je utonila enoletna hčerka delavčeve žene Alojzije čop, ki jo je pustila za trenotek samo.
Človeško Okostje so našli na polju posestnika Predonika v Podgorju pri Braslovčah, pri njem pa zarjavel nož. Izvršilo se je najbrž kako hudodelstvo.
Prošnja. V Tobačnih ulicah, Tržaška cesta, biva uboga žena s petimi nedoraslimi otroci (najstarejša deklica je 7 let stara), ki jo je mož pred štirimi meseci zapustil in odšel v Ameriko. Sedaj se ne zmeni nič za s^ojo družino, ki je popolnoma brez vsakih sredstev. Predno ji je mož ušel, prodal ji je celo hišno opravo, da morajo sedaj ona in nedolžni olroČiži spati na golih tleh. Obračamo se do blagih ljudi, naj podpirajo stradajoče bodisi v denarju ali blagu. Eventualni darovi se naj pošiljajo na njen naslov: M. VarŠek, Tobačne ulice št. 3.
Toča. Snoči po 8. uri se je začelo hudo bliskati in vreti. Kar se vsuje dež, za tem pa gosta toča, ki je bila nekatera debela kakor orehi in je bilo kmalu vse belo. Toča sicer ni trajala dolgo, a je vendar napravila po mestu in okolici na vrtovih in polju precej škode. Pobila je pri hišah mnogo šip in tudi ptičev je več ležalo mrtvih po tleh. Toča je bila menda najhujša po ljubljanski okolici proti notranjski strani in bi bila, ko bi tako tolkla le pol ure, gotovo uničila vse pridelke pridnih rok.
Izgubljene  in  najdene reči.
Gdč. Marija Selanova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 10 K.—Izgubljena je usnjata torbica, v kateri je bilo veČ ključev, katere je našla ga. Katarina Šubertova. Včeraj popoldne je bilo v Kolodvorskih ulioah najdenih šop odvetniških, oziroma sodnijskih spisov, ki se tičejo neke civilne pravde. Izgubitelj jih dobi nazaj pri magistratu. — Ga. Jožefa Seeligmannova je izgubila črno žensko tulo uro, z dolgo verižico, vredno 24 kron.
SirOV hlapec. Snoči je prišel domov v Ulice na Grad neki hlapec nekoliko preveč okajen, vsled česar se je začel s svojo ženo prepirati potem pa razbijati pohištvo in posode. Ko mu je bilo to še premalo, se je znesel še nad hišnim gospodarjem s tem, da mu je šel pobit okna. Ko sta prišla ponj dva polioijska stražnika, jima pride po ulici hlapec ^že nasproti samo v spodnji obleki in oborožen s kolom. „Ali sta tukaj hudiča 1" zavpije nasilnež, ko ju zagleda in v tem že zavihti kol in hoče enega udariti, a sta mu udarec še k sreči pravočasno prestregla in ga potem uklenila. Junak se je ovil enega z nogami, potem pa se vrgel na tla, češ, da ga nikamor ne bodeta spravila. Po dolgem trudu sta ga vendar ukrotila in odvedla nšpehovko" iz katere so
ga danes, ko se je prespal in ker je upati, da se je v zaporu sprijaznil s pametjo, zopet izpustili, a se bode moral pozneje zaradi svoje nasilnosti zagovarjati pred sodiščem. Da se je k prizoru nabrala velika množica gledalcev, je razumno.
Ar eto van je bil včeraj zvečer že mnogokrat zaradi različnih deliktov predkaznovani vagant Ivan Vaupetič, rodom iz Ljubljane, ker je zelo sumljiv, da je izvršil minoli mesec nad neko bolehno žensko na Tržaški cesti hudodelstvo posilstva. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Nesreča. Sinoči je padel iz brzo-vlaka med postajama Planina in Logatec nek okob* 30 let star človek, baje iz Pirana, ter obležal nezavesten na progi. Vozni listek je imel od Nabrežine do Ljubljane. Poškodovanca je pobral pozneje nek strojevodja, ki je vozil s samim strojem, ter ga odpeljal v Logatec, da mu je dal tam železniški zdravnik prvo pomoč, potem pa so ga pripeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani. Poškodovan-čevo ime nam je še neznano.
Prijeta je bila danes zjutraj slaboumna Marija Jerasova, katera je pred nekaj Časom pobegnela iz „Hi-ralnice".
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer, člani prosti, nečlani plačajo 40 vin.
* Drobne vesti. — Kardinal postane olomuški nadškof dr. Bauer povodom predstoječe škofijske 251etnice.
— Bivši hrvaški ban grof Pejačevič je odredil, da se iz njegove pokojnine 8000 K napravijo ustanove za mlade slikarje, kiparje, medicince in tehnike iz Hrvaške. Obenem je odložil svoj saborski mandat ter se sploh noče več udeleževati javnega življenja.
— Stotnik je zabodel vojaka. V Stanislavu je stotnik 24. polka Sraub zabodel vojaka Pirce-wicza v srce s sabljo, ker ni pri tekanju na povelje takoj obstal.
— Rodbinska drama. V Benetkah je pred 40 dnevi ustrelil trgovec Righetti svojo ženo — hčer avstrijskega Častnika — 41etnega sinčka in sebe. Trupla so našli Šele seda* v sebi, ko so hoteli Righetti j a zarubiti.
— Kolera je začela razsajati v ruskih gubernij ah A s t r a h a n u, S a-ratovu, Simbirsku, Ufi, Kazana in Nižjem Novgorodu.
— Tok a j ca ne ko letos, ker se je pojavil v ondotnih vinogradih neki nov trtni škodljivec, proti kateremu je vsako sredstvo zaman.
— Obdolžitve Salezijan-cev vVarazzu zaradi nenravnosti so se izkazale neutemeljene. Obdolžitve so izviral od nekega mladeniča, ki si je vse to napisal iz nekega francoskega romana, da bi ga 9tarši vzeli iz salezijanskega zavoda.
— K umoru italijanskega kralja je pozival italijanski anarhist Bonometti v svojem listu „Proteste hi. man a". Anarhista so zaprli v Luganu.
— Predrzen rop. K trgovou avtomobilov Krausu na Dunaju je prišel neznan mož kupovat avtomobil ter imel s seboj že voznika. Napravili so vožnjo za poskušnjo ter je vozil Krausov voznik. Ko je trgovec izjavil, da se je treba vrniti, dobil je strel v glavo. Tujec je še parkrat nanj streljal ter ga smrtno ranil. Potem sta hotela hudobneža pobegniti z avtomobilom, a nista znala odpreti ventila ter jih poprej presenetila orož-niška patrulja.  Izginila sta v gozdu.
— Mrlič v kovčku. O strašnem zločinu, ki se je zgodil v Monte Karlu, a se razkril v Marzilu, se še poroča: V enem kovčku so našli žensko truplo brez glave in nog, v drugem pa glavo in noge. Aretovana zakonska pripovedujeta, da se imenujeta Gol d, a nista morilca. Umorjena je bila zelo lepa in velika 37-letna Švedinja Emilija Lieway, ki je bila doma v krogih bogatih lahko-živcev v Monte Karlu. Švedinja je prišla k njima po večje posojilo, in pri tej priliki jo je njen ljubimec zabodel. Ime morilca jim ni znano. Da bi ne bila obdolženaT umora, je Gold truplo razsekal in zložil v kovčke. Zakonska pa si v izpo-vedbah zelo nasprotujeta. Dognalo se je, da je Švedinjo nekdo držal od zadi za roke, a drugi ji je zadal strašne ubode v trebuh in prsi. V Monte Karlu so zaprli nekega Burkerja, ki je bil ljubimec umorjene Švedinje.
— Nenravna afera v Opavi. Dosedaj je preiskava dognala, da je pohotnežem zapadlo 33 Šolskih deklic. Najhujše je komprimitovan neki akti-vitetni brambovski stotnik. Zapletena pa sta v afero tudi neki računski stotnik in neki trgovec delikates.
— Očeta so zadavili in obesili v Tornadu pri Os tro gon u na Ogrskem sinova in hči Gvures, ker se je hotel oče zopet oženiti. Nečloveške morilce so orožniki le s
težavo ubranili, da jih ni razkačena množica pobila.
— Ponarejalci denarja. V Hallaszu na Ogrskem so zaprli rodbini bogatega trgovca s svinjami Totha in mlinarja Szakala. Priznali so, da so izdelali in razširili bankoveev za 60.000 K.
— Zopet velika nesreča na železnici. Med Thornom in Poznanjem je zdrknil vlak zaradi prenagle vožnje s tira ter so se zdrobili vozovi T. in II. razreda. Ubitih je 11 oseb, med njimi major Key-serling z dvema sinovoma-kada-toma, ruski stotnik Sodov in knez Begotov iz Petrograda. Ranjenih je blizu 50 oseb.
* Moč pesmi. Kitajski sluga Tui-Si-Hu znane pariške operne pevke Taradesse je zelo hud kritik evropske pevske umetnosti. Tui-Si-Hu je zadnjih 14 dni srečno prestal tri samomorilne poskuse. Najprej je. jedel arzenik, toda pravočasno so mu dali zdravilo in moral je dalje živeti. Potem je pil opij, a zopet so mu zdravniki prečrtali račune. Končno pa je skočil z drugega nadstropja na cesto, toda Kitajec ni računal s pariškim prometom, zakaj padel je na blazine mirno vozečega avtomobila ter se le neznatno poškodoval. Peljali so ga na policijo in tu je Tui-Si-Hu prostodušno izpovedal, kaj mu je zagrenilo življenje: P3vske vaje njegove gospodarice so užalile njegovo Čuvstvo. S solznimi očmi je pripovedoval: „Gospa Varadesse preveč tuli, ves dan tuli, in rajši umrjem, kakor da bi moral to tuienje nadalje poslušati." Pevkinja se je smehljala; popolnoma je umela svojega ubogega Kitajca ter ga pustila odpctovati v njegovo domovino, kjer ne tulijo.
* Strašni umori v Ameriki. Do-t-im beroliuskji policija zaman zasleduje linpadidcM mi mlade deklice, počenja v Xjujorku neki zločinec strašne umore, ki so vznemirili celo mesto. Napada žene in dekleta ter jih na najgrozovitejši naeis razmesarja. Prva žrtev mu je bila neka elegantna dama. ki so jo našli na samotnem kraju vso razmesarjeno. Xa tropin je bilo spoznati, da se je dama z napa daleem borila na življenje in smrt. Sledovi na vratu kažejo, da ima morilec zelo velike roke. Truplo je vse križem razrezano. da tra ni mogoče spoznati, trebuh pa je razparan. Se danes se ne ve. kdo je umorjena dama. Od onega dneva so podobni umori na dnevnem redu. Vsak dan najdejo po par deklet zadušenih in razmesarjen ih. Ker policija ne more morilca zaslediti, svari z okrožnico starše, naj m* puščajo svojih hčera samih na ulice.
* Poslanske dijete. Avstrijski državni poslanci dobivajo, kakor znano, 20 K na dan dijete ter 2 K 64 vin. potnih stroškov za vsak inirijameter napravljenega potu. Xa Ogrskem dobivajo državni poslanci na leto 4800 kron dijet in 1600 K stanarine. V hrvaškem saboru dobivajo poslanci, ki stalno prebivajo v Zagrebu. 10 K, izven Zagreba pa 12 K in potne stroške. Na Angleškem ne dobivajo poslanci nikake plače. Xa Francoskem so dobivali poslanci za časa cesarstva po 12.500 frankov, republika je to vsoto znižala na 9000 frankov, a nedavno so jo zopet zvišali na 16.000 frankov. Ravno toliko dobivajo tudi senatorji. Xa Xemškem dobivajo poslanci na leto po 3000 mark, in sicer v šestih obrokih. Poslancu, ki ga ni k seji, odbijejo za vsak dan 20 mark. Italijanski poslanci ne dobivajo dijet, temne le prosto vožnjo po železnici. V Švici dobivajo na dan 20 frankov in prosto vožnjo. V Belgiji dobivajo poslanci 4000 frankov, v Zedinjenih državah pa 5000 dolarjev na leto.
* 50]etnic*a italijanske kraljevine. Leta 1911. bo 50 let, odkar je Italija proglašena za kraljevino. Jubilej se proslavi z velikanskimi slavnost-mi, obenem se priredita dve veliki razstavi. Rim že vabi k zgodovinski, arheologični in umetniški razstavi, doeim se pripravlja Turin, zibel kra Ijestva in voditeljica naglo proč vi ta-joče industrije, za industrijsko razstavo.
* Blagodoneea nemščina. X;« poslopju nove vojašniee v inoniostu je sledeči napis: »K. u. k. Tirolor mul Vorarlberger Gebirgsbatteriedivisi-onsaugmentationsfilialinagazin.« Pa se hočejo Nemci še norčevati iz našega jezika, da je umetno skovan!
* O bivši cesarici Evgeniji. Nedavno je obiskal nemški cesar v Bergen u bivšo francosko cesarico Evge-nijo. To je že drugi obisk. Prvič je obiskal Viljem Evgenijo pred 14 leti na Angleškem. Žena, ki je imela nekdaj v rokah usodo Francije, je sedaj 81 let stara. Preživela je skoraj že vse sodobnike svoje >lave in svojega propada. Danes živi sama zase brez občevanja in brez zvez s stranko, ki bi ji morala pravzaprav stati na čelu. Ko je vsled revolucije morala cesarica Evgenija dne 4. septembra 1870. bežati iz Pariza, podala se je na Angleško, kjer je dobila svojega sina, s katerim se je nastanila blizu
Chislehurata. Tja je prišel meseca marca 1871. tudi cesar Napoleon. Dne 9. januarja 1873. ji je umrl soprog, in sedaj je stopila razkraljica Evgenija
na čelo bonapartistiČne stranke ter je posebno za časti predsedovanja Mac Mahona kovala drzne načrte, kako bi se vrnila na Francosko. Tudi potem, ko je že postal njen sin polnoleten, se ni odrekla svoji vlogi, toda smrt cesarskega princa na binkoštno nedeljo 1879. je uničil vse njene nade. Princa je prebodla v x\friki pšica nekega (Julukafra. Od tedaj se je razkraljica odtegnila vsaki politični aspiraciji ter živi popolnoma zase.
* Avtomobil in zdravje. Vprašanje, kako deluje vožnja v avtomobilu na zdravje, se živahno pretresu je v zdravstvenih krogih. Posebno je dr. Legendre preiskal vpliv avtomo bilske vožnje na kožo, dihanje, cirkulacijo krvi in živčni zistem. V pariški akademiji znanosti je poročal dr. Mounevrat o izidu preiskav, kako deluje avtomobilska vožnja, t. j. nagla menjava zraka na zdravje sploh, na polnokrvnost in na nervoz-nost. Pri predavanju je navedel mnogo zgledov. Opazoval je tako učinkovanje sam na osemdnevnih vožnjah pri naglici 40 km v uri, prevozi\ ši na dan 100—200 km, in sicer poleti in pozimi. Pri tem je vedno konstatirah da so se krvne celice pomnožile. Zdrav človek je imel pred vožnjo 5,200.000 krvnih telesc na kubičnem milimetru, po osemdnevni vožnji pa 6,700.000. Slabokrvni je imel pred vožnjo 4,530.000, po sedemdnevni vožnji pa 5,300.000. Procent krvnih telesc se je potemtakem zvišal pri prvem od 98 na 102, pri drugem pa od 87 na 96, Dognal je nadalje, da deluje avtomobilna vožnja tudi prav ugodno na prebavne organe in na spanje. Tudi nervozni spijo po taki vožnji trdneje in dalje.
* Največji predor bo imelo mesto Alarzilj v sedmih do osmih letih. Izkoplje se namreč vodotok, ki bo vezal mesto z reko Rodauoin. Z;i trgovino bo ta kanal največje važnosti. Med mestom in reko se raztegajo bregovi v daljavi 7 km. In skozi te bregove bo treba kopati predor. Sicer je na svetu že več daljših železnica ih predorov, kakor 7 km, toda nobeden ni tako visok in širok kakor bo marzilj->ki kanal. Širok bo namreč tako, da se ho mogroče v njem dvema večjima ladjima izogniti. Širok bo namreč 22 in. visok pa skoraj 15 m. Vsled tega bo treba odstraniti nad 2.186.000 m' zemlje. Stroški so proračunje ni na 76 milijonov frankov.
* Ženske dobe brade. Profesor Samuel \V. \Villison vseučilišča v Ci-kagu je ravnokar dokončal svoje natančne preiskave o dolgosti poroti arhangela Mihaela in je vrhu tega tudi srečno izumil aparat, s katerega pomočjo je lahko fotografirati človeško dušo v trenotku, ko ostavi truplo. Sedaj se bavi profesor z novimi epohalnimi vprašanji. Včeraj je svoje slušttteljiee iznenadil z naznanilom, da bodo vsled nepoznanih načinov stvar jenja   vsemogočne narave
nske v kratkem dobile na svojih nežnih obrazih — brade. Ta kratek čas je seveda treba računati tako, kakor se ga računa pri razvoju zemlje, tako, da postanejo ženske bradate še le po preteku par stoletij. Toliko v tolažbo krasoticam.
Telefonsku m brzojavno-poročilo
Dunaj, 8. avgusta. \ se policijske poizvedbe o misterioznom dr. Steinerju in njegovem šoferju, ki sta hotela ubiti trgovca z avtomobili, Krausa, so ostale brezuspešne. Tudi racija, ki jo je oblast odredila, ni imela pričakovanega resultnta.
Praga, 8. avgusta. »Hlas Naroda« poročn, da je praški policijski ravnatelj Krik a v a poklican v službovanje v ministrstvo notranjih zadev. Na njegovo mesto bo imenovan iminest niški svetnik H n r u n b e k.
Praga, 8. avgusta. Češki listi javljajo, da so češki industrijalci započeli akcijo, da se v Pragi ustanovi ruski konzulat. Vlada baje tej akciji u i več tako nasprotna kakor pred leti, ko je iz političnih nagibov preprečila na ustanovitev ruskega konzulata mereče gibanje.
Petrograd, 8. avgusta. Puška brzojavna agentura dementuje vest o umoru varšavskega generalnega gubernator j a.
Petrograd ,8. avgusta. V Samari je zbolelo 35 ljudi na koleri. Od teli jih je že 10 umrlo. Kolera se opasno širi vkljub vsem obrambnim odredbam oblasti.
Petrograd, 8, avjriistfi. Pomorska uprava je sklenila še tekom tega leta pričeti z gradbo dveh velikih oklopnie, ki bosta obsegali po 19.000 ton.
Carigrad, 8. avgusta. Turki so zajeli pod goro Atos jadernico, na kateri se je vozila grška četa, namenjena v Makedonijo. Grki so imeli sabo veliko orožja in razstreliva.
P o ni ari kanje slasti, motenja v probavljanju
se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca". Za starejše in kronično stanje te vrste naj se pa raje rabi ,,Styrta vrelec" (močnejši). Dobiva se pri firmah M. Eastner in Pater
v Ljubljani.
Za potovanje x dofeacl in na letoviščih je jako priporočati prehrano z Nestlejevo otroško moko, ker ni samo blagoslastno, stanovitno in lahko prenosno izvrstno živilo za dojence, ampak ima mati ob motenju prebave, ki jo povzroča premena mleka in podnebja (želodčni in črevesni katar) pri roki preizkušen izravnalni pomoček. Zato je za potovanje neutrpno Nest le v o kondenzirano planinsko mleko (dobiva se v vsaki drogerijski ali delikatesni trgovini). Ne kisa se nikoli, vedno pripravljeno za rabo.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 3. avgusta: Ivan Jaklič, c. kr. desetnik, 24 let. Zaloška cesta 29. Legar
Dne 5. avgusta: Jakob Ogrin, delavec, 57 let. Poljanska cesta 49 Naduha. — Avguštin Jak, zasebnik, 87 let Rimska c 11. Ostarelost. — Ana Perše, strežnica, 40 let. Radeckega cesta 11. Dementia.
Dne 6. avgusta: Pavla Pirman, delavčeva hči, 1 mes. Dolenjska 7. Življenske slabosti. — Marjana Gorjanc, ključavničar-jeva žena, 41 let. Radeckega cesta 12. Jetika. V deželni bolnici:
Dne 1. avgusta: Ivana Strekar, čevljar-jeva žena. 69 let. Jetika.
Dne 3. avgusta: Marija GostiČ, gostija, 66 let. Pljučnica.
LJUBLJAKSK
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII (1907).
lafaaj* po 4 pole obsežen v veliki osnserki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoj *ae leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četr leta a K 30 h.
Za vae neavstrijske deželo 11 K ao h na leto Poaamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
Narodna Tiskarna" v Ljubljani
„SLOVENSKI NAROD"
ae prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah ;
Ljubljana: Bizjak I.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznik L., Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske ul. št 26. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A.f sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J.# Jurčičev trg št. 3. Košir Julija! Hiišerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kusar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzli kar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gradaške ulice št. 10. Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Weinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj:
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bnfeta na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec
Ja ornlk (Gorenjsko) :
Zore Lecpold| trgovec.
Hrušiea (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenioe: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radnl: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logateo: Rus Jos., trgovec
Črni vrh nad Idrijo : Lampe Ivan, trgovec Cerknica :
Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec j VVerli Ka olina, trafikantinja Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kole dvoru.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika,
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Ns
rodnem domua. Zvezna trgovina.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Sarto št 43 Gabršek A., knjige tržni ca Hovanski Ivan, Via Corno št. 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verd: št. 21.
Marek J., ti bakarna, drž kolodver. Schmelzer Karel, trafika na ko lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Solsk? ulica št. 2 (via scuole 52} Nabrežina: Na kolodvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barriera vecchia (vogal
ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
ser m a št. 1. Može Karolina, ulio Miramare
št. 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., ulica Molin piecole št 9 Opatija:
Tomašić Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendov, prodaja novin
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Grade:
Gabršček, Slovanski Kiosk. Reke:
S i ki 6 GjuraJ, trgovec, via An
drassy št. 7. Trbojevič GjuraJ, Via del Mole Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja VUI. Alserstrasse št. 9.
Borzna poročila.
Ljubljanska , kreditna banka t LJubljani"
Uradni kur al dun. borce 8. avgusta 1907.
Malolbanl papirji.
4*3*/, majska renta.  .  . .
4*2°/0 »rebrna renta . . . 4#/« avstr. kronska renta . . 4#/# , zlata „ . • *•/• ogrska kronska renta . 4V, „ z'ata 4f/« posojilo dež. Kranjske 4'/a°/0 posojilo mesta Sp'el t*iM9U       , n Zadar
4»/°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4*/# češka dež. banka k. o.
4g/ ■ n m 0
4V//# zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10°/n pr......
zast.  pisma Innerst
hranilnice.... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .   . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4»/u prior, dolenjskih žel. . IVo prior. juž. žel. kup. «/»*/» 4Vt7« avstr. pos. za žel. p. o.
Srećke.
Irečke od 1. 1860'/,  . . „    od 1. 1864 .  . . 9    tizske .   .   .   •  • . _     zem. kred. I. emisije II
,    ogrske hip. banke „   sifcstee & frs. 100—
turške......
srečk* .   . .
4V/.
•*/■•/• •V/o
«V/.
ftasilika
Kreditne ■ . . .
Inomoške , • . •
Krakovske „ • .
Ljubljanske 9 . . .
Avstr. rdeč. križa „ . . .
Ogr.     B     » . • • •
Rudolfove „ . . •
Salcburške 9 . .
Dunajske kom. , . .
Delnic*.
u?.ne železnice . . . . _ rlavne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne dein Avstr. krediIne banke Ogrske
Zivnostenske „ Premo^okop v Mostu (Bf»> Alpinske montan   .   .   , . Praške žel. ind. dr.   .   . . Rima-Mnrar,yi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. diužbc Češke sladkorne družbe
Dencr
96 45
97 85 9660
1U90 9190
110 25 98-90
104 M) 998t
97 65 96-96-7f
99 25
1C2-60
98-&0
98 -
99 25
98 5J
99 76
09 90 98-7fi 295 90 100 —
145 50 ?4d'&7 i39 — 53 -267 60 231-50 97 -&37*> i 45 120 -84
89 BO 60-14 26
'6 60 68 86 5 442 -
16725 i Wr>0 18 2 «49 76 749 50 241 -730 -B91-25 2595 -637-76 255 -453 -542 -
11 S5 1910 2346 •39=» 117-47 96 70 262 4-84
BUg
»6 65 98 05 96 7Q
116 iu »2-10
110-45 U9-90
102-
10085
98 65 96 SO 97-25
10025
103 '60
99E0
99 -10025
9950 100 75
99 7F1 297 -9o 101^
147 r,(j
249. j 141 -
264 -273 6U *37 50 103-184-75 22-4=. 4?6-88 -93 50 64--4625 28-50 72-89-30 448--
16825 667 50 8 2 -550 Ti 760-50 242 -733 -b92 28 2699 -638 75 267 -462 53 144 -
11 39 1913 2353 24 05 117-87 95 95
2'!3
&■
Valute.
C. kr. cekin ....
ao franki.....
30 marke.....
Sovereigns.....
Marke......
Laški bankovci .   . .
Rublji......
Dolarji......
Žitne osno v Budimpalti.
Dne 7 avgusta 190". » T^rmta.
Pšenica  za oktober   ,      za  ?Q ^ K 11*50
&Ž m      T »mm mm        8 l'l
Koruza    3 tvgust       •   -   *    $0 •   •    6 85 9 aa, 19:8  ...   60 „  B 6C7 3vea      9 oktober    .   .   ,    60 ,  £    819
Nespremenjeno.
HeteorolosiEiio poročno.
r«iina nad morjam 306.   Srednji uraoni tlak 7860'mm
g (Jas &uo opazo-« vanja
Stanje j g^* baro-     » ^, B =9
H9 0
metra T mm
Vetrovi
Nebo
9. JST.
7. ^.
•i. pop.
737 7
741 6 751 4
19 4 j si. szab. 188 i sr. svzh.
jasno oblačno
2» 3 |«r. ssvzhod skor jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 23*4° nor-nala 19 4 . — Padavina ▼ mm 7 3.
Snoči mimoidoea moena nevihta s točo.
Lina Lauter  rojena Volkmer
pl. Lippaleld naznanja tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče,
sin in brat, gospod 2645
dr. Ludovik Lauter
c. kr. profesor
po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes popoldne ob polueni, v 33. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
V Mariboru, 7. avgusta 1907.
Sprejme se neoženjen
srednje starosti. Želi se, da je vsaj deloma veSč tudi mlinarske obrti. Na stop s 15. avgnstom t. 1. Pogoji ugodni. 2677-1 Pooadbe sprejema oskrbniŠivo veleposestva na Slomu pri Ponikvi ob Južni železnici.
Izšla je
godovinska povest
v dveh delih
Jtrajjeualei
duclj l^ron.
»oaa'is iz »Slovenskega Naroda".
lejanje tega ljudskega romana je za-gto iz velikih  bojev med beneško re-sbliko in turškim cesarstvom, v katerih jih so igrali veliko vlogo pirat je, ki strahovali mnogo desetletij najprej srke in potem Benečane. Vse glavne iebe tega ljudskega romana so zgo .vinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski
!ena obema zvezkoma 2 krone, - po pošti 40 vin. več. =
Na prodaj
i »Narodni tiskarni"
in vseh knjigotržnicah.
»
Kavarna Leon
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
usak torek, sredo, četrtek 97 soboto in nedeljo si
uso noč odprta.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
TT-
Odlikovana
r?a kr. tvornica klavirjev
Ljubljana
ilierjeve<ulicei5     Blizu Gradišča
ludolf A. Warbinek
m
CD "O O
CP
o
o. o
N< O
r ca   svoje   prve   \r*te,   za vsa lebja   solidnu  • are\ene  planine ,
lavirje in harmonije tudi samo-igralne
a gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
oprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo^najceneje. 17oG 14 Saj večja ..tvornica na Jugu Avstrije.
Mlkulaškova
Libuša
o
O
«
H
M
O
s«
4
o
o
o
N
^E^EPŠiZUBHLCSJ
o
.2,
*c
o E
ca o.
rt
o o
rt
i-!
>
C/3 I «
cd
o Q
Geslo "in stremljenje vsakega zavednega Slovanal|bodi2|posluževati selle domačih^izdelkov.
V Ljubljani:      2078 4
Oaso petričič,
trgovina. (Tia-tU" na de'celo.)
Mladega
trgovskega - - - -- - - - pomočnika
špecerijske in železne stroke sprejme takoj FRANC PICEK, trgovec v Ribnici, Kranjsko. 2622—1
ot
2638 1
učenka
v kako modno, galanterijsko ali manufakturno trgoviao hi takoj rada vstopila mladenka. — NatanČueja pojasnila daje Ante Koritnik v Gorici.
RUDOLF GEYER
kUučorski mojster v Hilšerjevio ulicah 12
sprejme tako)
pomočnika
v trajno delo. Istotam se sprejme tudi vajenec 2648—1
Sprejmem     2380~0
gospodično
ki je vešča trgovine s čevlji.
J MEDVED, Gorica.
Kompanjona
z večjo glavnico išče takoj  stara izvozna   firma   za   deželne   pridelke na debelo v Mariboru.
Vprašanja    pod    „Ooldgrube ,
30    Gewinn" v Maribor, poste
restante. 2647 1
V službo sprejmem s 1. oktobrom
notarskega--
EE== kandidata
v vsem poslovanju izurjenega.
Notar Anton Šlamberger
inju.       257 3
3(lobučarslca prodajalnica
se ceno proda na najlepšem kraju v Gorici. Več pove P. L. na Šem-petrski cesti št. 7. v Gorici. 1560—S
Dobro izvežbana, zanesljiva ra-čnnarica se sprejme kot
Romptoiristinja
v trgovino z mešanim blagem. Istotam se sprejme tudi 1
blagajn i ča r k a.
Ponudbi naj  se  priložijo prepisi izpričeval in pove čas nastopa.
t
Naslov pove iz prijaznosti upravn. ,Slov. Naroda". 2633 2
se sprejmejo na
stanovanje in
po primerni ceni, v Ljubljani Dunajska cesta št. 23. 2->ta-3
Dvoje lepili stanoranl
z eno ali dvema aobama s pripadki in
vrtom se odda za november.
J*** J«» se mirne fitmulie.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda. 2616—2
Prodam
svojo trgovino knjig, papirja, papirnih izdelkov m sploh vseh šolskih in pisarniških potrebščin v Ljubljani.
Trgovina je na najprometnejŠem kraju v Selen -burgovih ulicah, v elegantnem lokalu, dobro založena ter daje marljivemu trgovcu izborno m———eknibtenco. mm****—_—.
Več pove Dragotin Hribar v Ljubljani.
Išče se
2r43- 3
prodajalka
zz= za tobak =
z malo kavcijo; katere so služile že v kaki tobakarni, imajo prednost. Naslov
pove upravništvo „Slov. Naroda". V najem se da stara
gostilna
V Zdenski vasi tik gla?ne dolenjske ceste. Hiša je zelo pripravna tudi za Špecerijsko trgovino. 2644—1
Natančneje  se  poizve   ori Fani
Tavielj v Novi vasi, via Rakek.
Ura z verižico
za samo K 2"—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpofiii»a šle-Eiiska razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14. 9-— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Pruako-alezijaka razpošiljevalnica
F. WI1TDISCH v Krakovu U-38.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 2643
Opiikovan   z veliko  zlato   svetinjo in častno diplomo na spomiadni razstavi na Dunaju leta 1906.
Naravni brinovec borovničnr sliuovec hraševec in draženo vinsko žganje
z     prodaja z
Franc PustotnIK u Blagouicl
pošta Lukovica, železniška postaja Domžale. 2505—s
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem in častno diplomo na razstavi v Londonu I. I906.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, cČe in brat
Slavoj Jenko
trgovec in posestnik, bivši mnogoletni tupan v Podgradu, dolgoletni deielni poslanec, ravnatelj  Posojilnice", predsednik
»Čitalnice« itd. itd.
danes ob polpet:h zjutraj po kratki in mučni bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče v 55, letu svoje dobe mirno v Gospodn zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bode v Četrtek, 8. t. m. ob 9. zjutraj iz biše žalosti na pokopališče v Hrnšico.
V Podgradu, dne 6 avgusta 1907.
2646
Fani Jenko roj. Jelovšek,   soproga. —  Zofija vdova Sabec in Lina, sestri.   — Anton Žabec, polubrat. — Tihomil, Vladimir, Stojan, Božena, Slavoj, otroci.
Dolenjske Toplice
na Kranjskem, doL železnic poslala Jtraža-Tonllte.
Gorek vrelec 38° C, pitno   in kopalno zdravljenje.  Izrednega  učinka za p rotim, revmatl-
zem, lshias, nevralgijo, kožna In ženske baletni. Veliki kopalni baalni, odločene kopeli, mahovite kopeli.  Kazkošno opravljene tujske, igralne in družabne sobe.  Dobre in cene reauvracije. Sezona o« I. amaja do 1. oktobra. 1390 11
Prospekte in pojasnila daje breiplačoo kopališka Uprava.
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje, shrambe, s porabo vrta so Odda za novembrov termin. — Naslov pove upravn. „Slov. Naroda"*. 2607 —3
Prodajalna
v Židovskih ulicah št. 3. pripravna za vsako trgovino, se Odda. 2585—8 Vpraša se v isti hiši v II. nadstr.
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster,
Dunajska cesta št. 40. 1666 -35
Hiša u Celju
na glavnem trga, v kateri *e nahaja stara trgovina je na prodat- Velike kleti, skladišča in mnogo stanovanj obrestujejo kapital. 2533—4
Več pove iz prijaznosti Anton Gvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini.
Odsoja otroka.
Pošteni slovenski rodbini ali izobraženi starejši ženski (vdovi), posebno v Ljubljani ali okolici, bi se dal v popolno oskrbovanje deček v 3 letu. Moral bi se naučiti pravilnega si ^venskega jezika. Plačilo po dogovoru.
Ponudbe do 15. avgusta t. 1. pod naslovom ,Odgoja", Dunaj L, poste restante. 2614—2
Št. 25797.
Podpisani mestni magistrat vzame za 15. septembra ali vsaj za 1. novembra 1907 za šolske namene v najem 2 ali 3 večje sobe v hiši, ki stoji v bližini mestne de&liške 8 raz-rednice pri Sv. Jakobu.
Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. julija 1907.
Vila
je naprodaj v Novem mestu ob državni
cesti Da kolodvor, nasproti vili Grdesič in glavars vu potom prostovoljne dražbe
dne 12. avgusta.
Najnižja ponudba je 8 f 0- kron Vila je popolnoma nova, moderno zgrajena in tako razdeljeno urejena, da jo lahko kupita tudi dva različna posestnika drug od drugega popolnoma neodvisna. Skupaj je četvero stanovanj in sicer pritlično dvoje in dvoje v I. nadstropju. — Vsako od drugega ločeno stanovauje obstoji iz 3 lepih, velikih sob, kuhinje, kopalne sobe, kleti, sobe za posle itd. Vodovod v hiši! Krasen razgled, tik novega drevoreda nad Krko. — Več pove lastnik A. MINISINI, zidarski mojster v Novem mestu. 262«—t
Bicikel za dame
srednje postave, še popolnoma nov, fin, se tako] proda. 2613—2
Oglasila pod šifro „St. 100", Jesenice ob Savi, poste restante.
Donošolec
se sprejme takoj 2601 8
v „Na rodni kavarni".
Učenec
poštenih staršev se sprejme takoj
v   špecerijsko  trgovino  in žganjetoč.
Ivan Stritar, Ljubljana.
2604 2
Sprejme se
2d*6—2
z lepo pisavo, slovenske in nemške korespondence popolnoma zmožna.
Ponudbe pod „kontoaristinja 222" na upravništvo  „Slov. Naroda4*.
Prodajaln
ugodna za Špecerijsko ali mešano blago, se v Ljubljani, Škofje ulice št. 15,
takoj odda. 2526 3
Istotam je oprava za špecerijsko blago ceno naprodaj.
Učenec
SO sprejme takoj, v trgovino z mešanim blagom. — Šolske izobrazbe se zahteva toliko, da je učenec sposoben za vstop v obrtno nadaljevalni šolo, ter slovenski in nemški jezik.
Dragotin Repe na Bledu.
2568—3
V vseh strokah notarskega in odvetniškega  uradovanja  popolnoma izvež-
ban, 30 let star notarski
ticeiM uradni!
z maturo želi premeni ti službo;
eventualno tudi  vstopi v drugo stroko.
Pouudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro „Služba" do 12. avgusta t. 1. 26?4-8
V Maribom Se proda zaradi rod-
binskih razmer
hiša z gostilno
na dobrem prostoru v bližini glav. trga. Plačilni pogoji jako ugodni: gostilna je dobro vpeljana. 2610—2
Več pove Ivan Veras, glavni zastopnik    -Slavne"   v    Mariboru i
Sodnijske ulice št. 17.
Natečaj.
Upravni odbor javne občinske bolnice Franca Jožefa I. v Krškem razpisuje
mesto primarija
z začetno plačo K 2400.
Prosilci imajo dokazati posebno izvežbanost v kirurgiji, najmanj 6 mesečno medicinsko prakso in popolno znanje obeh deželnih jezikov.
Prošnje naj se vlagajo do 5. septembra 1907.
Javna Jranca Jožefa 1. občinska bolnica v Krškem,
dne 5. avgusta 1907.
26S2—2
4115
C.::B
C05C
Služb
polir ja
ah stavbnega risarja iS če absolvent zimsk h kurzov na tukajšnji c. kr. umetno obrtni strokovni šoli. Ima dobra odhodna izpričevala ia več let prakse
Naslov   se  iive   v upravDi&tvn
Slov. Naroda44.
26 9- 3
na
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12 90
Podrninica v SPLJETO.
Stritarjeve ulice it. 2.
Podružnica v CELOVCU.
ton.ooo,
obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4kVi°/o od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za snbskrip cijo deležev anuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000—, 5000 — in 10.000.
Ren tnt davek plača banka sama.
Bentni davek plača banka sama.
JVa^tianilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da Z jutrišnjim dnem pre zamem
Meščansko pivarno
na Sv. Petra cesti št. 47 v Ljubljani
kjer bodem vedno točil svež- puntigamsko marčno pive, pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina Imel bom tuai vedno na razpoi*^ > topla in mrzla jedila.
Z* obilen obisk se priporočam
Jernej Rugelj,
2641 gostilničar.
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja,|ki je le enkrat poskusila
planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša —  zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.
Prva ljubljanska velika 2$alnica kaue
Dunajska cesta, nasproti kavarne £ rope.
3936--41
i
i
Otvoritev trgovine.
Tem potom se usojam naznanjati, da sem otvorila tvrdko pod imenom
ToniJager
specijalno trgovino za fina ročna dela kakor tndi za montiranje, predtiskarijo, tamburiranje in plisiranje
v Ljubljani, Židovske ulice št. 5.
Obenem Vam svojo nanovo otvorjeno trgovino najtopleje pri poročam in Vas zagotavljam, da se bom potrudila izvrftiti cenjena naroČila, na-danjaje se na svojo dvanajstletno prakso, natančno, točno in po nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem 2612-1 ■ «>■>! .B«fi«-»-.
Vožnja traja r - _
dni g dni    > Pn,,^4 pafegjj, 0^
Z najnovejšimi leta^805in 06 zgrajenimi veli^ns^mi parnimi
Pojasnila dajezastopniHi fn^GURlCI«
J|Ubijana j^odfors^uVicz šiv.2S
Odhod iz Uubljanc. vsaHj ponedeleK .torek in četrteKv tednu.
Dobro ohranjeno, najnovejšo izdajo
p
so kupi takoj. 26oo 2
Ponudbe pod ,PlatenM na upravn. „Slov. Naroda".
R A
okusno pripravljeni, In tudi živi so dobo vsak dan
vrestavaciji ,pri Zlati riW.
Toči se tudi izborna pijača.
S spoštovanjem
2 39-6 Jttarija Rozman.
^HBHHH^HSHBiHIHanHHHHIHHan r*~
JaponskiPuk
je najboljši
2636-2
prašek proti mrčesom
pokončava rapidno
ščurke, stenice, bolhe, in mravlje.
V Ljubljani ga prodajajo trgovine: Fr. Stupica, trgovina z železnino in špecerijskim blagom; M. E. Supan, špecerijska trgovina : Viktor Schiffer, špecerijska trgovina; Adolf Hauptmann, trgovina z barvami.
Podpisana naznanjam cenjenim svojim odjeninikorn, da bom po smrti svojega moža nadaljevala jaz
mesorjko obrt.
Obenem se cenjenim odjemnikom zahvalim za dosedanjo naklonjenost in se jim toplo priporočam tudi za bodoče.
Frančiška Leben,
mesartca       2631 8
v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 27.
I Vljudno se priporoča 1
' trgovina 1
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtori t« itev. 10.
Velika zaloga, solidno blago.
doiss      Cono smerno. 91
St 1107.
Razglas.
Županstvo Tolmin na Goriškem
razpisuje
mesto občinskega zdravnika
z letno plačo 2000 kron. 2578 3
Natančneje podatke o službenih pogojih izdaja občinski urad. Prošnje za podelitev službe je vložiti do 15- septembra t, 1.
Županstvo Toimin na Goriškem,
dne 1. avgusta 1907.
Župan: Gaberščik 1. r.
HBasaBHBMBBa Fotografski zavod
JULIJ MULLER
(ustanovljen leta 1870.) 2617—3
cenjenim naročnikom vljudno naznanja, da bo zaradi prezidave in razširjenja atelje do I. novembra zaprt za nove posnetke, pač pa se naročila na stare slike in drugi posli sprejemajo v hiši „hotela Uoyd", nasproti ..hotelu Union-
S
8
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz LJubljane ini. iel.:
4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
11-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., feeljak, Celovec, Trbiž.
1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 45  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
I0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorics drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Mubll&no i ni. iel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
Stra:
1. maja 1907. leta. II SO ponoči.  Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka, Gorice drž. žel., irst drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gc rice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Ru dolfovega.
IIM5 predpoidne.   Osebni  vlak iz Trbii
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne.  Osebni vlak iz
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36  popoldne.   Osebni vlak iz Trbiža,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
OSO popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.;
Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7*10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO'OO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Sani ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika O-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- SO ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v sred: )J evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu,
Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da sem z današnjim dnem otvorila nanovo preurejeno staroznano
gostilno v spodnji Šiški „pri flnžoku"
kjer bodem točila pristna dolenjska, goriška in druga vina ter pivo v sodcih in steklenicah iz goesike taloge kakor tudi postrezala 1 gorkimi in mnlimi
Jedili po jako zmernih cenah.
Na razpolago so zelo lepi prostorni lokali, pripravni za društva ter obširen senčnat vrt. — Vsako nedeljo in praznik godba.
Obenem se zahvaljujem sedanjim cenjenim svojim gg. gostom in odjemalcem za njihov obisk „pri Faval-Seidlnu" ter jih prosim za blagohotno nadaljnjo
naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem
?aai JVledved,
2641— 1
gostilničarka.
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani! VVolfove ulice štev. 12
Satanovljena let« 1854,
priporoča slavnemu občinstn in spoštovanim gostilničarjem svoje Pf^ izbOIHO
4012 lit
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto P ne tos lemšek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11.