roStnina plačana v gotovim*. Leto LXV., št. 219 Ljubljana, torek 27* septembra ion Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, in se ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100 NOVO MESTO, Ljubljanska c, TeL št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ■-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351» HUD POTRES V JUŽNI SRBIJI Ljubljanski Sokol svojemu članstvu! Sinoči je nastal v Južni Srbiji hud potres, ki je povzročil po dosedanjih poročilih precej škode — Potres so občutili tudi v Bolgariji Beograd, 27. septembra. AA. Snoči ob 20.22.01 so zabeležili aparati na Taš-majdanu katastrofalen potres v dalja vi 435 km južno Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 20.23.37 in je znašal 443 mikronov z valovno periodo 6 sekund. Zaključek beleženja potresa je bil ob 21.16. Za glavnim katastrofalnim sunkom sta prišla še dva slabša, in sicer eden ob 21.10, drugi pa ob 21.19. V okolici Valandova so občutili zelo hud potres snoči ob 20.22.01. Te potresne sunke, ki so se na široko občutili, so čutiD v Lanadovem, v Strumici, Demir Kapiji, D je vd je liji in v vseh krajih v okolici navedenih mest. Po telefonskih poročilih, ki jih je dobil potresomerski zavod na Tašmajda- nu, je potres povzročil stvarno škodo na črti od A al ado ve ga proti Udovemu. Prebivalstvo je zapustilo hiše in se zateklo pod milo nebo. Posebno prestrašeno je bilo prebivalstvo v Djevdjeliji, Stipu, Kavadaru, Prilepn in Negotinu ob Var-darjn. Nekoliko slabše so občutili potres v Velesn, Skoplju, Prilepu in Beogradu. Močnejše pa so ga čutili v Novem selu, Strumiškem selu in v dolini Bregalnice. Zavod je dobil poročila iz neke postaje na Solunskem polju, kjer je potres takisto preplašil prebivalstvo. Slabši potresni sunki so se ponavljali med Valandovim in Strumico. Potresomerski zavod bo danes, če se izkaže potrebno, izdal novo poročilo. Prebivalstvo v prizadetih krajih je do- bilo najnujnejša navodila, kako naj se ravna. S tem silnim potresom je nastopila nova faza v sejzmološki stabilizaciji teh krajev, ki se je porušila marca 1931. Nastop te faze je včeraj okoli 10. zjutraj napovedalo hudo podzemeljsko bobnenje v Valandovem. Ljubljana, 27. septembra. Potreso-mema postaja v Ljubljani je zabeležila snoči dva hujša potresa, prvega ob 19.22.52, drugega pa ob 21.29.07. Prvi je bil katastrofalen in oddaljen kakih 1310 km, drugi pa slabši in oddaljen kakih 1600 km. Sofija, 27. septembra. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Snoči ob 20. uri so v vsej Bolgariji občutili potres. Dozdaj še od nikoder ne poroča io o žrtvah ne o stvarni škodi. Nj. Vel kralj na niški osnovni šoli Nj. Vel. kralj je posedi šo!o med poukom in se delj časa razgovarjal z učitelji in učena Niš. 27. sept. A A. Pred 14 dnevi je bila na svečan načm orvorjena nova ljudska šo!a v Nisu, ograjena ob 1 °"etnici vla-danja Nj. Ve!, krs ;a. Novo poslopje je zato dobilo tudi n:e^ovn ime. Pr. otvoritvi novega poslopja je zastopal N;. Ve!. kralja general Vele kovic. Nj. Ve!, kralj je i^raz?! že'jo. da poseti to šo":o >e med svojim bivanjem v Niški ba_nji :n v ča.su, ko bodo učenci v soli. Včera-j popoldne je prispe! Ni. Vel. kralj iznenada. Spremljali so ga marša«! dvora general Diimtriiević s sufto. Pri vnodu v šolo sta kralja pričakovala in pozdravila P-redsed" k rrške občine inž. Caldarević in šolski upravtelj Nede'.jknvić. Kra«!j je bi'1 zeJo dobro razpoložen :«n je izrazil željo, da po; za na*-kladalne postale ob žet progi Po^zela-So-štanj: Plesec Franc, posestnik v Šmart-nem ob Pakr; za nakladalne posta*je ob žel. progi Pesje-Velenje-Paka: Stopa r Vinko, nadtučitelri v Velenju; za nakladalne postaje ob že!, progi Gomfi DoWč-Sfoven#gra-dec: Werrrig Franc, sreski kmetijski referent v Slovenigradcu; za srez dravograjski: Zdolšek Alfonz, sreski kmet referent v PrevaiHah: za nakladalne postaje ob žel. progi Št. Jurii-Grobelno m Ponikva*: Vard-jam Fran, strokovni učfterj na kmetijski šoli v Št. J uril« ob hrž. žel.; za nakJadađne postaje ob žel. progi Št Vid-Mestinrie: Strašek Ivan .sreski kmetijski referent v šmarfu pri JeT?ah; za nakftadame postaje ob žel. progi PoJjčane-Žreče: Nemec Ivan, sreski kmetrjski referent v Konjican; za nakladalne postaje ob žel. progi Kostrivni-ca-Rogaš"ka Slatfn a -Rogatec: Novak Ivan. ekonom banovinslcega zdravilišča v Roga-Sti Slatini: za nakladalne postaje Slov. Bistrica in Pragersbo: Goaftafc Vfcntoo, č*an banskega sveta in efconom v Slov. Brstr*-ci; za nađdadaJne postaije ob žel. progi Rače-Hoče: Kuret Vladimir, sreski kmeti jsk-i referent v Mariboru; za nakiadamo postajo Pesnica: Koiret VJadmrh", sreski kmetrjski referent v Mariboru; za nakladalne postaje Cijnknica cn Št Hfi: šmarčam Janko, oskrbnik v Jarenmskem ctvom, rx Ja»renina; za nakfadame postaje 06 žeL progi Liirnftraš-Fa3a*: štroenjjaik Janko, voxfia trsnice v Pekrali, p, Lčrnbuš; za naldadaJne postaje od Sv. Lovrenca do Trbono: Mfrav-tjak Ivam, efcc^otn m sadjar v Vnhredta; za nakladalne postaje od Cžrkovceisr dta Ptuja: Kosi Ivan, sreski krnetijski referonsi v p. v Ptutu; za nakladadne postaje od Moškanocev do Ormoža: Šega Anton, ra^ nateij kmeti'iske šote v p, v Ptujn; za nakladalno postajo Središče: Koianč Anrtom, župan v Središču; za nakiaJda^ne postaje Križevci pri Ljntomern-Gornja RaoWe3o-v7Je: Rajo Jakob, veleposestnik v Ljntomerti; za nakladalno postajo v Befltincfb: inž. Mikuž Franc, ravnateH semenogojske postaje v Beltincih; za nakladalne postaje ob žel. progi Puconoi-Hodoš: inž. Erselt Erik, sreski kmet. referent v Mnrski Soboti; za srez Dolnja Lendava: Lipovec Janko, sreski kmetijski referent v Dot Lendavi; za nakladalno postajo Ljutomer: Žmidarfč Jafkob, sreski kmetijski referent v Lrjn*omeru; za srez Brežice: Mobx>rčtč Vladimir, sreski kmetiiski referent v Brežicah. V krajm, za katere ni postavlien komisar, izvrši pregled in razredJbo sadija komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških za pot; če bi tega ne bito, pa sreski kmetijski referent Za svoje delo prejemajo člani korrr&sfj ki komisarji najgrade v znesku Din 80 na dan tz sredstev državnega bndSeta. Tukajšnja odredba z dne 10. sept 1£31, WH. No. 4891-T7. se razveljavi in 3and komisije ter komisarji imenovani s to odredbo, se razrešujejo dolžnosti, kolikor niso s pričujočo odredibo vnovič postavljeni v ftmfccfjo. Eksplozija na francoski podmornici Pariz, 27. septembra, g. Na krovu francoske podmornice »Persee« se je dogodila huda eksplozija. Vzroki so še neznani. Prišlo Je 5 ladij, ki so podmornico spravili v bližnjo luko. Na krovu podmornice je deset ranjenih. Nov polet »Zeppelina« v Južno Ameriko Friedrichshafen, 27. sept. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je davi startal k svojemu letošnjemu sedmemu poletu v Južno Ameriko. Na krovu je samo osem potnikov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.01—2320.37, Berlin 1365.41—1376.21, Bruselj 796.91 do 80095, Curih 1108.35—1113.86, London 198.47—200.07, Newyork eek 5723.47 do 5758.73, Pariz 225-27—226.39, Praga 170.12 170.98, Trst 294 40—296.80. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.32 in pet osmink, London 17.93, New7ork 518. in sedem osmink, Bruselj 71.90, Milan 26.60, Madrid 42.47 in pol, Amsterdam 208.37 In pol. Berlin 123 in pol, Sofija 3-73, Praga lo^B, Varšava 58.13, Bukarešta 3.06. /SLOVENSKI NARODc, dne 27. aeptemfara 1«W Novomeške občinske zadeve Vprašanje električnega toka — Vodovod je preobtežen Novo mesto, 25. septenihra. ProSi teden je zboroval mestni občinski za stop v sejni dvorani pod vodstvom mesenega župana dr. Reždka. h. obširnega njegovega poročila posnemamo le nekatere glavne stvari. Za novomeško občino najbolj pereče vprašanje je pač nabarva električnega toka za razsvefMavo m vodovoda. Kra/njske deževne elektrarne so napravile traso projektiranih prog m delajo zdaj na proračunu, ki bo v treh tednih gotov. Novo mesto postavi vod zase in za one vasi, ki so oddaljene po tri kilometre od projektirane proge. V tem smislu sta bili tudi vprašani v poštev prihaija«joči občini Prečna in Šmi-hel-Stopiče, ki naj bi izrekln svoje mnenje giede vključenja nekaterih vasi v električno omrežje in se izjavili glede tozadevnega kritja. Občina Šmihel-Stopiče soglaša in je naveXat vse v poštev prihajajoče vasi, dočim se zdi rxbčini Prečni električno omrežje preozko in želi razširjenja istega. To pa v današnji gospodarski stiski nikakor ne bo mogoče, kot je tudi veliko vprašanje, kdaj bo realiziran načrt elektrifikacije Novega mesta in okolice po novem projektu. Podobno je z mestnim vodovodom. Trideset let nekako obstoja ki je bil tedaj zgrajen za 3200 do 3400 oseb z dnevno uporabo sro litrov vode na glavo. Danes pa mora preskrbovati 5150 prebivalcev, kar znači nad polovico prirastka. Večne so bile prrtožbe zairad: pomanjkanja vode v goto vin predmestnnh del3.h. večni so bili stroški Sedaj je dal mestni obč. odibor preiskali vodovod po strokovnjaku inž. Pet-rovčiču iz Ljubljane, ki je ugotovi.1, da je obstoječi vodovod daleko preobtežen in ne more zadostno služiti vsemu mestu. Crpal-na naprava je zadostna, potrebno pa bi bilo napeljati še nov cevovod za severni del mestai kolodvorsko predmestne in Bršljin. Pri uporabi 125 msm cevi bi znašati stroški 400.000 Din, pri 150 mm ceveh pa 480.0000 Din, s Čimer bi bi.1 vodovod spravljen spet v nnrmarTio stanje. Mestna občina je med tem že naročila 25 posknsnrh vodovodnih števcev, ki jih bo sedaj montirala na iztoke med dnevnimi vestmi navedenih hiš. Od efekta, ki ga bodo izkazali vodni števci, je odv:"sen ves nadaljnji potek zdravljenja novomeškega vodovoda. Kakor bo pač boljše in ceneje, to se bo naredilo. Trenutna sodba za in proti je še nemogoča. Pri regulaciji FfoigaflBfcega trga se je efksprcpriiralo del SeM;:ovec::! vrta. Ta 69 kvatirarjrh metrov obsegajoči svet je bil zdai po sodno zapri'seženrh cenikih cenjen na 80 Din m\ kar znese 5520 Din. ztirpanovermi poročilu je sledila do!oč?tev zastopnikov7 v krajevni šolski odbor za strokovno nadaljevalno šolo v smrslu pa- ragrafa 303 obrtnega zakona. Določeni so bili sledeči sg.: zat mestno občino kot županov namestnik Martin MaHko, Obrtno društvo se povabi, da pošlje svojega delegata, za obrtni odsek okrožnega odbora trg. in obrtne zbornice v Ljajbi-jani Jože Pavčič, dalie dr. Ignacij Pavlic, zdravnik okrožn. urada za zavaT. delavcev, Jože Klemenčič, predsednFk kolektivne zadruge, Karel Jevšček, predis. mizarske zadruge, Nace Mali, preds. čevljarske zadruge in Jakob Preželi, preds. ko venske zadruge. V gradbeni odbor po paragrafu 106. gradb. zafaona so bf!«? rzvotjem" gg. dr. Marjan Po-lenšek, inž. Vladimir Petrov in Franc Bernard. Na predlog kr. banske uprave, da krije mestna občina izdatke samostojnih zdravstvenih občin proti pobiranju 10 odstotne zdravstvene dolklade, se obč. odbor v bistvu izreče zanj. toda le do višrne 5 odstotkov. Istočasno stornira občinski odbor tudi svojtečasni svoj sklep za zdrav* stveno občino, če dobi žensko bolnico, ker je ta pogoj odpadel. Sklene se parcelirati v stavbišca in razprodati reflektantom mestni svet ob cesti za starim pokopališčem od Perkove hriše do ceste na Loki. Zidačo se bo tam v strnjenem sistemu. Vsi. ki bi si hoteli postaviti na onih prostorih za razvSjaijoče se letoviško Novo mesto in za bodoči najlepši novomeški trg primerne stavbe, naj se priglasijo mestni občini. Ta si prrdrži pravico, da stavi glede velikosti in lica bodočih hiš svoje pogoje. Istotako se bo parceliralo sta.ro sejmišče v Kandifii, ki ga je mestna občina ponudfla vojni upravi za zgradbo vojašnice. Ker se doslej za to se ni nič storilo in ker je prostor v to svrho baje tudi premajhen, se prvotni sklep ukine in prostor zazida z ličnimi vidami. Ponudnikov je že dovolj. Izvršila se bo kana'lizaciiat Gornje Kandže, ako posestniki hiš ob cesti na lastne stroške izkopljejo jarek na odpadajočem jim svetu, ali pa, če prevzamejo vsaj četrtino stroškov. Cevi da občina. V sledeči tajni seji je bilo več prošenj mestnih uslužbencev za stailno namestitev odgođenih na prihodnjo proračunsko sejo. Ugodilo se je pritožbi g. Jakoba ^-talcerj-a proti odmeri občinske davščine na kazala in reklame, dve drugi prirtožbi pa sta se kot neutemeljeni zavrnili. Društvu »Krki« v Ljubljani se prispeva 1000 Din k spominski plošči pisatelja Milana Pnglja. Svečano odkritje plošče na Oompičevi hšši v Kandiji bo v nedeljo 9. oktobra. Občini Trbovlje prispeva Novo mesto za vzdrževanje in prehrano brezposelnih delavcev 5O0 Din. Slednjič sklene občini odbor poslužiti se zakona in izglasuje izgnn štirih nadležnih, delomržnih in tuji lastnini nevarnih postopačev. 40 letnica našega opernega gledališča Nekaj iz njegove zgodovine. — Proslava jubileja bo v četrtek Ljubljana, 27. septembra. Ljubljana je imela stalno, tako zvano Stanovao gledališče od leta 17o5 dalje. Stalo je na Kongresnem trgu, kjer je danes poslopje Filharmonične družbe. Stanovsko gledališče pa je pogorelo dne 17. februarja 1-SS7. leta in deželni zbor kranjski je že 21 oktobra 1888 sklenil, da postavi na deželne stroške novo gledališko poslopje. Zato je odbil ponudbo nemškega gledališkega društva v Ljubljani, ki je izjavilo, da postavi gledaihsče na lastne stroške, ako zagotovi deželni zbor prejšnjim posestnikom lož tudi v novem gledališču za 20 let neomejeno ložno pravico, in da se določijo slovenskim predstavam največ p>> 4 dnevi na mesec. Deželni odbor je razpisal napravo načrtov za novo gledališče in sprejel osnutke, ki jih je napravil deželni inženjer Hraskv in arhitekt I Trubi. Prvotni načrt je predvideval v notranjščini 4 nadstropja. Njegova izvedba bi stala 24O.(X»0 goldirarjev, kar pa je bilo po mnenju deželnega odbora preveč in so se morali izdatki zmanjšati na 190.000 goldinarjev. Določeno je bilo, da bo stalo novo gledališče na sedanjem Krekovem trgu. Toda krajevni ogled se Je izrekel proti temu. Zato se je pozneje sprejela ponudba ljubljanskega veletržca L C. Maverja. ki je ponudil deežlnemu odboru v nakup svoj dvorec na Tržaški cesti. Ta dvorec je bil kupljen v prvi vrsti s podporo, ki jo je dovolila Kranjska hranilnica. Dne 16. junija 1890 se je na tem prostoru izvršil krajevni ogled in kmalu za tem so bila oddana tudi vsa prva dela. Zidarska dela je prevzela tvrdka Tonntes, s pogojem, da mora biti zgradba pod streho do^l. novembra 1890. Ostala dela so prevzele po veliki večini domače, ljubljanske tvrdke. v kolikor to ni bHo mogoče, pa razne dunajske tvrdke. Temeljni kamen je noložil takratni deželni glavar dr. Poklukar dne 19. oktobra 1S<*>. leta. Novo gledališče je bilo v vsakem ožim veledostojno opremljeno in so se posebno domače tvrdke -kazale, da so kos vsem nalogam. Največja škoda za stavbo je bila, da deželni zbor ni dovolil kredita za napeljavo električne razsvetljave, kar je predlagal poslanec Ivan Hribar, ampak se je porabljal v vsem gledališču prva leta plin kot raosvetljevalno sredstvo. Gledališče je zidano v strogem renesančnem slogu s številnimi umetniškimi okraski. Glavne, genija na vrhu portala in oba kipa v vdolbinah (veseloigro in žalo-igro) je izdelal akademicni kipar Vekoslav GangI, ki je napravil v Ljubljani med drugimi tudi Vodnikov in Valvasorjev spomenik. Novo deželno gledališče je otvorilo naše Dramatično društvo dne 29. septembra 1892. leta. Otvoritvena predstava Je bila Jurčičeva tragedija »Veronika Dese-niška« v predelavi Ignacija Borštnika, ki je tragedijo tudi režiral. Pred predstavo je orkester 17. pešpolka zaigral uverturo Iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«. Za tem je govoril Ignacij Borštnik Funtkov prolog, ki ga je zaključila alegorija. Slavnostne otvoritve deželnega gledališča so se udeležili številni gostje iz Prage, med njimi takratni ravnatelj Narodnega di-vadla Fr. A. Schubert, dalje so bili v Ljubljani zastopniki Zagreba in drugih naših mest. Dramatično društvo pa je prejelo iz vsega slovanskega sveta nebroj brzojavnih pozdravov. 40 obletnica našega gledališča se bo proslavila z otvoritvijo letošnje operne sezone tudi na četrtek, dne 29. septembra 1932. Odličen gost na Gorenjskem Kranj, 26. septembra. Te dni se mudi na Gorenjskem profesor češke tehniške visoke šole v Brnu g. mi. Bohumil V 1 č e k. Povabil ga je ravnatelj drž. tekstilne šole v Kranju g. dr. ing. Franjo Kočevar. Vsi strokovni učitelji naše tekstilne šole so se namreč izobrazili v Brnu, kjer jim je šel inž. Vlček vsestransko na roko. Ravnateljstvo ga je povabHo v Kranj, da se mu izkaže za vse to hvaležno in mu pokaže uspehe in napredek naše strokovne šole. G. inž. Vlček je bil svoj čas inšpektor vseh tekstilnih sol v Češkoslovaški republiki. Je danes najboljši poznavalec in strokovnjak za tekstilno te papirniško stroko industrije. Med drugim je tudi glavni urednik ugledne češkoslovaške revije »Tekstilni obzor«. Pretekli petek je prispel v Kranj, kjer je najpreje obiskal tekstilno šolo. Čudi! se je, da je ta zavod, ki je še tako mlad. tako popoln in vzoren. Ogledal si je tudi obe največji tekstilni tovarni v Kranja, Jugo-češko in Jugobruno, ter se je zelo pohvalno izrazil o napredovanju tekstilne industrije v Kranju, potem ko si je ogledal natančno ves obrat v obeh tovarnah. Bil je tudi v Tržiču v tovarni Crlanzmann in Gassner ter v Vevčah v papirni tovarni. Bil je tudi pri dekanu tehniške fakultete v Ljubljani, g. prof. dr. Alojziju Kralu, ki mu je razkazal našo tehniko. V petek popoldne se Je sestal v prostorih tekstilne sole z odborniki Češke besede in J ugosJovenakočeško-slovaške hge. V soboto zvečer je g. inž. Vlček predaval zbranim članom obeh društev v salonu hotela Jelen. Predaval je o razvoj« tekstilne industrije na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Odličnega tekstilnega strokovnjaka j« pozdravil predsednik čteške besede svetnik g. ini. Em mer. Salon je bil nabito poln ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem g. profesorja. V nedeljo se je odpeljal na Bled, kjer se ni mogeJ načuditi lepoti tega našega bisera. Potem bo obiskal tudi Maribor, kjer si ogleda tamkajšnje tekstilne tovarne. Odličnega strokovnjaka in prijatelja Jugoslovanov najiskreneje pozdravljamo v naši sredi. I Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: Celjski grofje, red za sredo. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek, 30.: Roksi, C. Sobota, L oktobra: Zločin in kazen. Red D. Nedelja, 2. oktobra: Marij. Izven. Bratko Kreft: Celjski grofje. Jutri se ponovi Kreftova drama Celjski grofje. Opozarjamo, da se ta večer poslovi od našega gledališkega občinstva g. Gradiš, ki odhaja na nov angažma v Maribor. G. Gradiš je marsikateri lik našega repertoarja izvrstno kreiral in bil zelo priljubljen pri gledališkem občinstvu. Režija je pof. §e-stova. Predstava se vrši za stalni abonma. Marcel Pagnolova komedija »Mari' ki se je vprizorila v prošli sezoni samo enkrat, je sprejeta na novo v dramski re-nertoar in se iga prvič v nedeljo, 2. oktobra ob 20. Avtor te komedije je znan našemu občinstvu po veleusneli komediji »Velika abeceda«. Tudi v ^Mariju« se izkaze za mojstra karakterizacije in drži publiko v napetosti in zanimanju do kraja. N'aslovno vlogo igra g. Jan. v ostalem pa nastopa do malega vse dramsko osobie. Režijo je vodil v prošli sezoni dr. Ga-vella, in je v njegovi odsotnosti prevzel vodstvo igre režiser Kreft. Predstava se vrši izven abonma i >. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek. 29. septembra: Hlapec Jernej. Premijera. Slavnostna predstava v proslavo 40Ietnice otvoritve opernega gledališča. Izven. Petek. 30. septembra: Zaprto. Sobota, 1. oktobra: Fra diavolo. Premijera. Izven. Otvoritev operne sezone bo v četrtek dne 29. t. m. s promijfro opere Hlapec Jerneje, katero je napisal na podlagi Cankarjevega teksta mladi brnski skladatelj Alfred Mahovskv. Na izredno interesantno Cankarjevo delo ^Hlapec Jernej in njegova pravk-ar, ki je preveden na več jezikov, je opozorila Mahovskesra prevajalka gospa Jir-ku, s katero se je srečal na letovanju ob Vrbskem jezeru. Mahovskv je Cankarjev tekst sam priredil za svoje delo in napravil 7 slik. kakor sam pravi; v slike neizprosne doslednosti, mračnega ognja in prepričevalnega nastrojenja. Še predno je Mahovskv dovršil orkestralno partituro je nenadoma umrl v Brnu dne 17. aprila 1932. Mahovskv je rodom iz Brna in potomec znane moravske glasbene družine. Uveljavil se je kot skladatelj že tekom svojih študij in napisal več del, ki so bila ponovno javno izva-jna. Poslednje čase je deloval kot korepeti-tor in kapelnik nemškega gledališča v Brnu. Da bi se njegovo operno delo izvajalo tudi v domovini Ivana Cankarja zato se je sam zanimal in je že lanske počitnice poslal opernemu ravnatelju gospodu Mirku Poliču klavirski izvleček svojega najnovejšega dela. Premijera je bila kratko po skladateljevi smrti 30. maja letošnjega leta v Brnu. Glavno, lahko rečemo ogromno partijo »Hlapca Jerneja«, nosi pri naši premijeri odlični član nase opere baritonist gospod Primožič. Znane so njegove vrline in odlične sposobnosti, katere je že ponovno dokazal, posebno pa pri vprizoritvi Kogojeve opere >Črne maske«, ko je skoraj vse slonelo na njegovih ramah. Tako je tudi s Hlapcem Jernejem in prepričani smo, da nam bo podal izvrstno kreacijo, katero bo v celoti uveljavil s svojo glasovno pa tudi igralsko kvaliteto. Prvi nastop g. Julija Betetta v naši operi. Po dveletni odosotnosti in delovanju v Monakovem se je vrnil gospod Julij Be-tetto v Ljubljano. Prvič nastopi 3edaj v vlogi »potepuha-i v Mahovskega operi »Hlapec Jernej«. Naslednja operna noviteta letošnje sezone je Auerjeva opera »Fra Diavoloc. Premijera je v soboto, dne 1. oktobra. Z nožem nad prodajalca srečk Zagorje, 26. septembra. Kotredežki gasilci, ki so zagorski sosedje, so priredili veselico s srečo lovom. Agilni gasilci pa so vzeli srečke v predpro-dajo. Tako tudi gasilec g. Herle. Pa je že tako; kdor jih bolj ponuja, ta jih več raz-peča m s tem koristi svojemu društvu. Herle je ponudil srečke znancem, ki jih je srečal med potjo. Tedaj sta prišla mimo dva brata Stendlerja, Ivan in Miha. S prijazno besedo je omenil Herle, da išče Ivana in Miho sreča, ter jrma je ponudil srečke v nakup. Brata sta prišla iz gostilne in sta bila precej korajžna. Nahrulila sta Herleta, potem sta ga pa še dejansko napadla. Miha g« je podrl na tla in začela sta se ruvati in valjati sredi ceste. Tedaj pa je planil nad Herleta še Ivan, Iri je potegnil iz žepa nož. Najprej je udaril nesrečnega gasilca po glavi, potem pa mu je še porinil nož v levo roko. Herle tu je moral nuditi pomoč zdravnik. Napadalca sta mu strgala tudi obleko. Izpred sodišča Zagovornik: Zagovarjal sem vas, kakor svojega sina. — Kaj je vas sin tudi tak falot? Rodbinska zadev* — Papa, ali se bojiš velikega, psa ? — Prav nič, Janezek, prav nič. — Kaj pa leva? — Tudi ne, sinko. — Torej se bojiš na vsem sveta samo mamice. Prvi slovenski zvočni mm LfiMfana fci njem žtvfeflje y ŽM sffld in besedi LfcAfljana, 27. septembra, | našega mesta je zora! »Sverloton« v fidon. Pa smo £ra dobili, tako težko pričakovani prvi fikn o LombRand ki povrhu še zvočni. Nt šala videti samega sebe na filmskem platnu in siišafo svoj glas, ki ostane, ko govorečih že daivno ne bo več med živimi. Tako ovekovečenje je pač vredno, da človek nekaj žrtvuje, če drugega ne, da se pride vsaj gledat in poslušat v kino. In prav nhč ne dvomimo, da bodo to radi storili vsi, ki so bfR tako srečni, da so prišli v prvi slovenski zivočnd film. Le škoda, da jnh je tolifko in zbranih od vseh vetrov, da visi fi»kna ne bodo mogTi videti. Ffan se imenuje »Bela Liubl'janac in domači filmski družbi »Svetioton« gre zanj vse priznanje, saj si učinkovitejšega propagandnega sredstva za Ljubljano ne moremo mrsliti. 2e začetek, deček s harmoniko, ki prav srčkano za?gra. je tako pristno slovenski, da takoj veš, da boš vfdel res- nekaj domačega. Film so izdelovali med velikimi prireditvami v Ljtrblnani, kit smo jih imeli letos ob jesenskem velesej-mu. Zato je bilo mesto izredno živahno in razgibano, kar se pozna rudi fflmu in pa seveda nič manj 1'judem. Lep šopek naših šeg in navad, naše domačnosti in pa lepot ki je kot prvenec na viSku. Krasni so prizori, posneti iz naših domaČih letal, film nam kaže Ljubljano tako lepo hi veliko, da bi Qovek ne verjel, da vidi še nedavno dolgo vas. Vse zanimivosti Ljubljane, vse njene pomembnejše zgradbe in naprave, vse arhitektonske znamenitosti vidiimo na fianskem platnu, pa ne samo to, tudi naše najmarkantnejše može, našega župana, ato Zfvfla, dobrodušnega Schreva. kako cofa po vodi v kopališču Ilirije, srečanje Danila z Betettom, ko gresta pod Rožnikom na cviček in kranjske klobase, in še mnogo taktfh zanimivih prizorov iz našega domačega sveta nam kaže film »Bela Ljubljana« poleg revije narodnih noš, živinske m pasje razstave, intimne svečanosti vrh nebotičnika itd. Diružba »Svetioton« je storila Ljubljani s fHmom veliko uslugo, saj bo šlo naše mesto zdaj v svet tudi v Brvi sliki in besedi, kar zaleže mnogo več, kakor pa vsaka pisana propaganda. Vso pohvalo zasluži rudi ZKO, ki je poskrbela, da si bodo ljudje lahko ogledali ta zares krasni fiifrn. Film je od danes na sporedu ZKD v kinu Matici. Bela Krajina Je oživela Ljubljana, 26. septembra. L'speh propagande ki se je v zadnjem času pričela za lepo Belo Krajino, je dokazal nje upravičenost. Vse kaže, da ta obmejni kotiček naše rodne grude sedaj res hoče in dela za svoj napredek. Dela v podvojenem tempu, da nadoknadi preje zamujeno. Naši časopisi, ki s svojo gostoljubnostjo potom člankov podpirajo stremljenja Bele krajine za napredkom, enako zaslužijo vso pohvalo. Koristijo pa tudi sebi, ker bodo ljudje z mnogo večjim zanimanjem segali po njih, če bodo posvečali tudi njim del pozornosti. Slabo vreme, zlasti deževna sobota, nI imelo nikakega vpliva na izletnike. Izletniški vlak na Dolenjsko je bil zopet nabito poln. Vreme je enako pokazalo dovolj dobre volje, ker je bilo res ves dan izletnikom naklonjeno. Mnogo jih je izstopilo že v Semiču in Črnomlju; to pot v Metliki manje, ker pač ni bil prirejen noben skupen izlet, nego je bila ta nedelja v Metliki posvečena predavanjem za tamošnje ljudstvo. Agilni ljubljanski Belokranjci gg. dr. Fux, dr. Kambič in g. Kafol so priredili več zanimivih predavanj o spravljanju mošta in vina, o sadjereji. pogozdovanju in važnosti medsebojnega zadružnega, dela. Predavanju so z živahnim zanimanjem in odobravanjem prisostvovali kmetje iz skoro vseh belokranjskih občin. Enako živahna je bila debata o tujsko prometni propagandi in tujskem prometu. Poleg drugih belo- Kdor zaničuje se sam, Podlaga je tujčevi peti Ali res ne verujete, da izdeluje tovarna TEOKAROVIĆ, PARAČIN najfinejša sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov. Obiščite skladišče tovarne: Gradišče št. 4. — Na drobno in debelo! Izpred malega senata Tatvina ameriških prihrankov Trije najuglednejši ljubljanski mojstri so bili davi pred malim senatom, seveda ne da bi se zagovarjali, temveč da bi dokazali, kako je že na osem mesecev in tudi pet let zaradi tatvine kaznovani Kos France iz Zalega ponoči od 28. na 29. junija tega leta vlomil pri sosedi Frančiški Dobrota v Spodnjem Kašlju, prežagal križ na oknu ter z dletom in kleščami odprl kovčeg, da je lahko vzel 16.000 Din iz njega. Denar je Franca Dobrota dobila iz Amerike od pokojnega moža ter si je varno prihranila 13.000 Din za stara leta, a trije tisočaki so bili last njenega nečaka Tomšiča Albina. Ukradenega denarja niso našli nikjer. Obtoženec se je zagovarjal z alibijem, češ, da je bil tisti večer do 23. v gostilni svojega gospodarja Plevnika, nato je pa Sel na hlev spat. Tudi ponoči od 25. do 26. junija nikakor ni me gel pripraviti vloma, da bi bil nažagal železni križ v oknu, ker je bil tisto noč pri svojem dekletu. Ker je bila razprava že preložena, so izvedenci corpora delioti že natanko poznali, zato so pa gg. Anton Rojina, Bricelj Ivan in Josip Rebek kot izvedenci soglasno izjavili zaradi dleta in barve ter žaganja križa, da je sum popolnoma upravičen. Navzlic dubovitemu in logičnemu zagovoru je bil France Kos obsojen na 4 leta robije, 5 let izgube častnih pravic in na plačilo odškodnine. Ko mu je bila pa prečrtana razsodba, jo je odločno odklonil: Ne prevzamem nič! Krepka sala Joakovčev Stanko iz Viševka pri Starem trgu in kurjač Ibic Franc sta si rada nagajala na žagi v Podcerkvi. Ko je pa 25. junija Ibic očital kanonirju Stanku Koče-varju, da ni bil soldat, ga je ujezilo, da je spustil cepin v blato in oškropil nagajivca. To mu je zagnal v šali kos lesa v hrbet, da je Kočevar zamahnil s cepinom in nehote kresnil po glavi. 10 cm je bila dolga udrti-na in hudo so se Ibicu pretresli možgani Ibic se je pa pozdravil ter pri sodniji izjavil, da zaradi udarca ni prav nič hud na obtoženca in da tudi zahteva le porvnitev stroškov za pot v Ljubljano, ker je Kočevar siromak, kakor on sam. Na vse te lepe be- J kranjskih odličnjakov je prisostvoval predavanjem tudi srezki načelnik g. Kala fari, ki je od svoje strani obljubil v vsakem pogledu sodelovanje in pomoč, kar vsekakor .zasluži pohvalo, ker le delu z združenimi ■močmi se obeta m je tudi zagotovljen uspeh. Do sedaj ravno možje na vodilnih položajih niso posvečali dovolj skrbi za čim večji napredek Bele Krajine, pa je agilnost g. Kalafarija tem bolj razveseljiva in daje mnogo upa v boljšo bodočnost iste. Oreh je sicer trd, vendar pa bodo z združenimi močmi vse težave premagane. 2al le, da dosedaj ni tudi Črnomelj pokazal dovolj aktivnosti za skupno delo. To nedeljo je priredila srktspen tzJet v Belo krajino tudi Ijtrbljansika »Grafika«. V simpatičnih Vrdošičih nad Drašiči so preživeli lep dan pri pečenem janjčku m odličnem vinu. Sele kastno ponoči so se vrnrli v Ljubljano z obljubo, da lepe ondotne kraje spet kmalu obiščejo. Iz vsega se vidi, da je doslej zaspana Bela krajina oživela.. Tamošnji ljudje so sami uvideli veliko korist tujskega prometa, pa so sedaj navdušene za čim intenzivnejše delo. Zlasti žele skupno sodelovanje z dolenjsko »Zvezo za tujski promet«, ki bo lahko propagandi posvetila res največjo pozornost in mnogo storila za napredek teh krajev. Vso našo javnost bo le razveselil čim večji napredek Bele Krajine, ker ga iste res zasluzi in potrebuje. R-y sede je Ibic tudi prisegel, zato je pa imel zagovornik dr. Klepec lahko delo, da je bil obtoženi obsojen le zaradi malomarnosti, ker je brez namena poškodoval I bi ca, na en mesec zapora. Obsojenec je bil pripravljen nastopiti kazen takoj, ker ni na žagi dela m zaslužka, da nima denarja niti za nazaj, gospodje sodniki pa njegove ponudbe niso mogli sprejeti, ker so predpisi, da vsak kaznenec mora imeti denar za hrano za tri dni. <3elexttteci Koledar. Danes; Torek, 27. septembra katoličani? Rozina in Damijan, Radoroira, pravoslavni 14. septembra Današnje prireditve. Kino Matica: Simfonija ljubezni. Kino Ideal: Srce med dolarji, ZKD: >Beia Ljubijana< ob 18. v kina Matici. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Iz policijske kronike Ljubljana. 27. septembra. Kronika zadnjih dni je zopet v znamenju številnih pretepov in pobojev, kar je vse posledica preobilice zavžitega alkohola, ki se v njem zadnje Čase potaplja naš narod. Včeraj popoldne je ljubljanska bolnica sprejela tri ranjence, ki so jo skupili v pretepu v nekem vinotoču na Šmartinski cesti. Tam je namreč popoldne popivala večja družba delavcev iz »štofglajza«, vino i m je stopilo v glavo in nenadoma je med njimi nastal prepir, ki mu je sledil pretep. Med pretepom je delavec Alojzij Ančnik potegnil iz žepa nož, drugi so priskočili in mu ga hoteli izviti iz rok, v naslednjem metežu so pa bili trije ranjeni. V bolnico so prepeljali Alojzija Ančnika, ki je bil ranjen v levo roko, delavca Franceta Parhala, ki je dobil več ran po vsem telesu in delavca Jožeta Stražišarja, ki je dobil sunek z nožem v obraz. V zadnjih dneh je bilo policiji prijavljenih več tatvin. Mesarskemu pomočniku Petru Mlakarju je nekdo 24. t. m. odpeljal v Židovski ulici 600 Din vredno kolo. — Krojaški pomočnik Ivan Kunšlek je prijavil, da mu je nekdo iz njegovega prejšnjega stanovanja v Aljaževi ulici 3 ukradel rjavo obleko, par iakastih čevljev, klobuk, dva para nogavec in delavsko knjižico v skupni vrednosti 1000 Din. — Posestnik in gostilničar Viktor Kalan je našel te dni v svoji kleti na Poljanski cesti št. 52 kolo, ki je bilo najbrž kje ukradeno in tam začasno spravljeno. Kolo, ki je vredno okrog 500 Din, je izročil policiji. — Posestnikovi ženi Frančiški Stergarjevi iz Zaloga, ie nekdo na Vodnikovem trgu odpeljal 125 Din vreden voziček.. Spominjajte se slepih! fttev. 21 1 SLOVENSKI NAROD«, dne 27. septembra 1932 Stran S. Danes premiera in krstna predstava v natt državi! Richard Tauber poje vlogo Cavaradossija iz opere „TOSCA" v svojem najnovejšem, na najlepših arijah bogatem zvočnem filma Sitnfoniia llubezni Film, ki bo očaral vso Ljubljano! — Naval in ogromno zanimanje! — Vstopnice omislite v pretprodaji! Predstave ob 4.. %3ik in y410. ELITM KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti — Kongres ortopedov. Poročali smo že, da bo v Zagrebu 3. in 4. oktobra kongres ortopedov. Kongresa se udeleži tudi mnogo češkoslovaških ortopede v. Svečana otvoritev bo v soboto ob 9. — podražitev pšenice. Iz Subotice poročajo, da so cene pšenice poskočile od 305 na 155 Din in da bodo najbrž še poskočile. Pšenica se je podražila zaradi slabe letine. — Splitski poki stopili v centralno zadrugo v Ljubljani. Pekovska zadruga v Splitu je imela v nedeljo izredno »lavno skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, da se b-> zadruga odslej imenovala N Delavska pekovska zadruga« in da se priključ' delavski centralni zvezi gospodarskih zadrug Jugoslavije v Ljubljani. — Za odpravo nočnega dela v pekarnah. V nedeljo so imeli pekovski pomočniki vrbp.ske banovine v Banjal'iki veliko zborovanje proti nočnemu delu "Žen«ki pokret« v Beogradu priredi začetek decembra terja leta razstavo ju-gn>Ioven>ke dečje in mladin-Ue literature. Prihodnje leto bo prinesen razstavni materijal v vsa večja mesta na>o drŽave, kpr delujejo društva -Ženski pokrit- torej tudi v Ljubljano, na kar žo ?odaj opozarjamo občinstvo, zlasti pa na?a založništva. — ~Ženski pokrete. — Dobava. Tri upravi smodnišnice v Kamniku se bo vršila 13. oktobra licitacija dede dobave 30.000 kg žvepla in 15.000 kg r>arafina: dne 24. oktobra pa cledo dobava 1-X).000 kg kalijevega solitra. 20.000 kg parafina. 30000 kg zavojnega papirja. 100.000 komadov kartonskih škatlic, 20.000 k* >mole. 10.000 bitumena. 10.000 aluminija in 10.000 k? olja za kamniktit. — Predmetni '"^las z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na "pogled. — Prodaja raznega blaga. Dne 28. tm. s° bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaca: oteklo, kovina, rumijevo mleko. volnene in polsvilene ■kanine, pliš, svila, slamniki, perilo, noiza-'ice. železnina, igralne karte, vžigalniki, nzbest itd. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme- Včeraj je bilo lepo ?amo v Sarajevu in Skoplju, drugod pa bolj ali manj oblačno. \ajvišja temperatura Je znašala v Skoplju 33. v Beogradu 32. v Spii-tu 30. v Sarajevu 28. v Zagrebu 27. v Ljubljani 24. v Mariboru 22 stopinj. V južnih krajih je kakor vidimo znova pritisnila postna vročina. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5. temperatura je znašala 14 ?topinj. — peskušen aamomor. v Zagrebu si je hotel včeraj končati življenje 25-letni Albin špeh. Prerezal si je žile na rokah in so ga prepeljali v bolnico. — žrtev odprave telesnega plodu. V Splitu je bilo zadnje čase več primerov odprave telesnega plodu. Policija je uvedla preiskavo in je izsledila ženske, ki so se pečale s tem. Aretirala je tri in ugotovila, da so pripeljale pred dobrim mesecem 23-letno Gertrudo Radcvniković v bolnico, kjer je pa čez dva dni v silnih mukah umrla. Preiskava je ugotovila, da so ji dale ženske neko sredstvo za odpravo telesnega plodu in da se je zastrupila. — Očeta ustrelil, v vasi blizu Sremske Mitrovice je tragično končalo sovraštvo med Mato Maroševičem in njegovim sinom. Oče je hotel v prepiru udariti sina z lopato. sin je pa potegnil revolver in ustrelil očeta v prsa tako, da je obležal mrtev. — Dve žrtvi rifuza. V Brodu je tifuz zahteval že dve žrtvi. Umrla sta študent agronomije Josip Rukavina in mizar Luka Milas. — V vseh družabnih krogih =ie zelo pazi na negovane zobe. ^motrena nega ust je trajna uporaba znano in priljubljene Chlo-rodont zobne paste Tuba Din S. — Belnr žene dosežejo z rabo naravne >Franz-Joself« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje Črov, kar večkrat izredno do-brodejno vpliva na obolelo organe. Pisatelji klasičnih učnili knjig pišejo, da so potrjeni Ugodni učinki *Franz-.Tosrfc vode tudi potoni njihovih raziskovani. — ^Franz .Tnsef« groiičica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. —Ij Promet r VošnJakovi ulici. Kor se tlakuje občinski del Bleiweisove ceste, se bo od srede- 28. t. m dalje zaprl za vozov-ni promet ves ta del ceste. Da se pa omogoči zveza z gorenjskim tovornim kolodvorom, se bo za ta čas odprla Vošnjkoav ulica pod sledečimi pogoji: z Gosposvetske ceste je prepovedan uvoz v to ulico in dovoljen samo izvoz: zabrana uvoza bo označena z mednarodno belordečo okroglo značko ob gostilni »Novi svete. Kdor hoče z vozilom na gorenjski tovorni kolodvor, mora uporabiti Dvorakovo ulico, zaradi česar je Vošnjakovi ulici dvosmerni promet dovoljen v sektorju med Dvorakovo ulico in Blei-weisovo cesto, dočim se mora v sektorju med Gosposvetsko cesto in Dvorakovo ulico vzdržati brezpogojno le enosmerni promet Vozniki naj po tej ulici vozijo z ozirom na njeno ožino kar najoprezneje. — Po končanem tlakovanju občinskega dela Bleivveiso-ve ceste se bodo dosedanje prometne omejitve v Vošnjakovi ulici zopet vzpostavile. —lj Sprejem bolnikov v sanatorij »ŠU»j-merjev dom«. Trgovsko bolniško in podporno društvo naznanja cenj. občinstvu, da sprejema v svoj sanatorij »šlajmerjev dom« tudi privatne bolnike, in sicer vse kirurške in interne slučaje. Izvzete so nalezljive ter duševne belezni in porodnice. V sanatoriju sta predvidena I. in II. razred in je cena določena za I. na Din 130, za U. pa na Din 100 dnevno. Privatni bolniki imajo v sanatoriju prosto izbiro zdravnikov in nosijo sami tozadevne stroške. Sanatorij je c premi jen z vsemi modernimi zdravstvenimi napravami in kon-fortom, tako da je vsakemu pacijentu zajamčena najboljša in najskrbnejša bolniška in zdravniška nega. —lj TIak°vanjc ce«t. Na desni strani tramvajskega tira je Cdlovska cesta tlakovana skoraj do mestne mitnice, na levi pa deloma polagajo robnike, na kar se bo tudi tam tlakovalo. Na BIeiweisovi cesti od Gospo-svetske proti Dunajski cesti je cestišče deloma razkopano in izravnano, položeni so robniki cb razširjenih hodnikih. Zaradi preuredbe cestišča in hodnikov so podrli več lip in preložili požiralnike. Zaposlenih je lepo število delavcev. Ob ugodnem vremenu bo Bleivveisova cesta tlakovana v enem mesecu. —lj Regulacija Ljubljanice. Zadnje dni so začeli planirati in urejati desno brezino pri Vodmatskem mostu in sicer tako proti Vodmatu, kakor tudi proti mestu. Da se gradnja škarpe pospeši, dovažajo že povećem obdelan kamen. Po Ljubljanici ga pripeljejo do zatvomic pri šentpeterski vojašnici, od tam naprej pa po tirnicah v vagončkih do kamnosekov in zidarjev. Od rečenih zatvornic proti šentpeterskemu mostu je označen levi breg, koliko ga bodo odsekali, da bodo strugo izravnali. Regulirana Ljubljanica bo povzdignila vrednost sveta ob njej. 2e zdaj gredo cene navzgor. —lj Sokolsko društvo Ljubljana. IV priredi v nedeljo 2. oktobra na kegljišču gostilne Putrih. Dolenjska cesta, tekmovalno kegljanje na dobitke. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vstop prost. Vabimo vse članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo, da poseti našo orireditev. — Zdravo! _lj Gledališki list. Opozarjamo, da iz- daja gledališka uprava tudi v letošnji sezoni za vsako premijero Gledališki list s primerno vsebino. Dosedaj so izšli Gledališki Usti za premijere: Celjski grofje, Ro- ksi, Zločin in kazen in Lopez. Jutri izide prva številka Gledališkega lista za opero Hlapec Jernej, v soboto pa Fra Diavolo. Gledališki list stane 2 Din. —lj Esperantski tečaj za začetnike se bo otvoril v torek 4. okt. ob 19.30 v šentjakobski šoli- Vršil se bo dvakrat na teden in bo trajal 3—4 mesece. Učnina minimalna. —Ij Ustanovni obrni zbor krajevne organizacije JRKD za sodni okraj se bo vršil dne 4. oktobra ob 20 uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije. —lj Pouk jezikov francoščine, anjjlešci ne, nemščine, španščine v skupinah in za posameznike. Prijave od 6.—7. zvečer. Beethovnova ulica 7, prit'.ičje. — Prof. S-| Jeras - Guinot. 497-n —lj Hospitantinje na žen»ki obrtni šoli se sprejemajo do 4. oktobra. —lj Torišče divjaškega napada na ^ti-ažnika je bilo blizu neke gostilne na Glincah in ne na Viču, kakor je bilo navedeno v poročilu o tem žalostnem dogodku. —lj Opozorilo občinstvu. Sv. Petra cesta med Resljevo cesto in Kolodvorsko ulico bo od jutri za pronvt zaprta. PORTUGALKO prvovrstno liter Din it.— NAMIZNO belo liter Din 8.— toči gostilna „PRI FAJMOŠTRU" Ljubljana, Sv. Petra nasip — Strupen pajk je pičil neko kmečko žensko iz okolice. V nedeljo so jo 2e pokopali. Tudi je več obolenj radi mušjih pikov. Neki šolarček ima od takega pika ves krastav obraz. Iščite v potrebi pravočasno pomoči, da ne bo nesreče. — Trgatev je še prezgodnja, za vtno-gradin&a škodljiva in zato po zakonu prepovedana. Dovoljeno je trgati le portu-galko in drugo samorodno grozdje. Pa še kdor je to že potrgal, se kesa, ker se kupčije razdirajo radi prekisle pijače. V soboto 1. oktobra bo javno razglašeno, kdaj se prične s splošno trgatvijo in tega naj se vinogradniki drže v lastnem interesu. „Haarglanz" je enakega pomena za lasno higieno. Kako ostanejo lasje zdravi? Z rednim Izpiranjem s sredstvom x5rna glava« — Haarglanz« po vsakem umivanju glave. Sredstvo >Haarglanz< ravna in proži omehčane lase in odstrani vse alkalične ostanke v laseh.. Lasje se na ta način nevtralizirajo, postanejo prožni ter zablestijo v čistem sijaju. Za lase je to prava po-mlajevalna kopel. >Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku ><5rne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, ki omogočajo umivanje glave z odprtimi očmi. 6 t de tmoLfG vt V#. - f ss Iz Kranja — »Senzacija« z ugrabitvijo g. Kocbeka. Davi je bila v javnost vržena bomba o nekakšni ameriški ugrabitvi znanega tovarnarja v Kranju g. EJdmunda Kocbeka, ki naj bi bil v nedeljo popoldne v grozdu med Šenčurjem in Brnikom ugrabljen na prav ameriški način. Razumljivo je, da se ljudje za to zanimajo, saj je g. Kocbek splcšno znan in bi bila res senzacija, če bi ga naenkrat ugTabiH. Izkazalo se je pa, da je vest o ugrabitvi navadna raca, ker g. Kocbeka nihče ni ugrabil. Ugledni tovarnar je znan kot izredno marljiv mož, ki je vedno intenzivno delal, pa mu je delo nekoliko zrahljalo živce in zadnje čase je kazal znake hude živčne razburjenosti. Zato so ga domači prepeljaE v bolnico, da se njegovo omajano zdravje popravi. To se je zgodilo sporazumno z zdravniki, ki so g. Kocbeka do3lej lečili. — Uspel koncert. Preteklo soboto zvečer se je vršil v gimnazijski telovadnici koncert, ki so ga priredili Karlo Rupel, vijolinski virtuoz, Marjan Rus, operni basist in dr. Danilo švara, operni dirigent. Koncert je sijajno uspel, publika je bila zelo navdušena in je z odobravanjem klicala umetnike ponovno na oder. Dvorana je bila lepo zasedena. Publika je bila res izbrana in je pokazala, da jih je v Kranju še nekaj, ki imajo smisel za koncerte, ki so pri nas tako redki pojavi. — Velikodušnost. Kolo jugoslovenskih sester, ki marljivo deluje pod vodstvom ge. Inke Sabothyjeve, je darovalo tukajšnji deklišiki narodni šoli za pouk v gospodinjstvu popolno kuhinjsko opremo. Od 1. oktobra dalje bo nabavljalo za ubožne učence in učenke obeh naših narodnih šol mleko, ki se bo delilo vsak šolski dan v d r po Id ansk em odmoru. Kranjski meščani odobravajo to velikodušno delo. Iz Novega mesta — Vodovodne števce bo po sklepu zadnje občinske seje uvedla mestna občina v sledeče hiše: kmetijska sola na Grmu, samostan ubogih šolskih sester de Notre Dame v S-mihelu, moška in ženska bolnica, hoteli »Metropol«, K oklic in Win-diseher. trgovec Kastelic v Kandiji, mesarja Koncilija m Dolenc, okrožno sodišče, Prosvetni dom (kopališče), gostima Košak, Osnovna šola, gimnazija, kavarna »Central«, trgovec Goleš, stanovanjska hiša mestne občine, tovarna Klemenčič, Fich-tenauova m Bergrrannova hiša na trg« kraljeviča Petra, sodavičar More, skladišče pivovarne »Union«, gostilna in mesarija Fabjan, dalje dobi števec ena izmed majhnih mestnih družin, zadnji pa bi bil najbolj na mestu za mehanično delavnico v zvezi z avtogaražo. Pripominjamo, da so to le poskusni Itevci, ki ne bodo stali hišnih posestnikov niti pare in rudi vodarino bodo plačevali kot doslej. Mestni občinski zastop se hoče na raznovrstnih stavbah in gospodarstvih in podjetjih le prepričati o velikosti potrošnje vode, da se bo mogoče potem odločiti, kako bi se najracijonekieje izboljšal mestni vodovod: sli z vsesplošno vpeljavo vodovodnih števcev aH z vkhi-čitvijo novega cevovoda. To pa bo vprašanje Šefe prihodnje pomladi Kolke v sodno poslopje Te dni sem imel opravka na sodišču. Po razpravi je zahteval sodnik, da priložim 3 kolke po 2 Din. Ker ne nosim nikdar s seboj kolkov in ker ne poznam tozadevnih predpisov, sem si jih moral iti hitro nabavit Na svoje začudnje sem zvedel, da vratar ne prodaja več kolkov in da je treba iti v trafiko, ki je od sodišča precej oddaljena, predno sem se vrnil, je preteklo precej časa; zato me je sodnik popolnoma upravičeno grajal in mi očital, kako da pride on do tega, da mora čakati na moje kolke in izgubljati dragoceni čas. O tem se je razvila razprava in navzoča odvetnika sta se tudi pritoževala, da morajo tudi odvetniki izgubljati čas z iskanjem kolkov precej daleč od sodišča, kar zopet podražuje in zavlačuje postopanje. Dnevno se potrebujejo manjši kolki v sodnem poslopju. Stotine strank jih pa zastonj išče v poslopju. Vratar ima ves dan dovolj opravka s samim odganjanjem i strank, ki iščejo naravno pri njem kolko. Zvedel sem, da ne dovolijo trafikanti vratarju prodaje kolkov. Toda v poštev pridete samo dve trafiki, ki sta toliko oddaljeni od sodišča, da človek s krepko kletvico na ustih izgublja po nepotrebnem čas in dela konfuzijo v sodnih dvoranah. Gre za interese rednega in hitrega poslovanja sodišča in za postrežbo mnogih strank, ki pridejo dnevno na sodišče. Tu ne gre za nabavo kolkov večje vrednosti, temveč za manjše kolke, kakor so kolki za priloge, pooblastila in zapisnike. Takse na tožbe se plačujejo že v pisarnah in se tozadevni kolki nabavljajo po vseh trafikah v mestu. Za nabavo kolkov potrebnih v sodnem poslopju, pa prideta v poštev, kot rečeno, samo dve trafiki in ne bi smeli ti dve trafiki imeti prednosti pred drugimi trafikami ter radi njih trpi redno poslovanje sodišča in čas interniranih strank. Zato naj se ukrene potrebno, da se bodo prodajali kolki tudi v sodnijskem poslopju v interesu strank in rednega poslovanja. S tem bo ustreženo tisočem. Trgovec v imenu vseh. Radio Ljubljana Redko se zgodi, da v časopisih še prav posebej opozarjajo na radio program. To se je zgodilo 22. t m. V časopisih sem či-tal, da nastopi ta dan orkester »Grafike«, ter bo še celo prenos v Zagreb in Beograd. Odiprl sem radio ob napovedani uri, — cul sem pa le, tau-ku. V napovedi pa ni bido slišati, da PjubHanslki radio prena'ša tudi ostalima dvema postajama. AbsohMran je biJ že dobršen del programa, ko začujem ... » ... prikfljiučili sta se naši odklaji radio Zagreb in Beograd.« In koncert je pričel znova m odigral dva, ravnokar že odigrana komada. — Med koračnico »Prija terj, mladost je tu«, smo ob koncu te pesmi razločno ouli petje »Kamerad schon ist die Jugend«. Nerazumljivo mi je, kako, da radio uprava dovoli kaj takega. Če ne z.najo gg. pevci slovensko, naj pa molče. Drugo pa je to: Ob torkih in petkih opoldne čujemo domačo glasbo. Lepo. Vendar mislim, da se je že vsak radio poslušalec naveličal vedno istih pesmi. MasImu, da ima jugoslovenska glasba malo več posnetkov na ptoščah in, ali si jih ne bi gospodje pri radiu kje izposodili ? Upamo, da bo v bodoče boljše in prosimo malo več izpremerrtbe programa, če nimate drugega, dajte nam od časa do časa opere na ploščah! Hvaležni vam bomo za to. Eden za vse. O šolskih knjigah S posebnim zadovoljstvom smo čitali starši notico v Vašem cenjenem listu, ki je priobčil odredbo ministrstva prosverte. Imam pet otrok in doma je nastala cela bifafcLoteka nerabnih šolskih kmjig, v katerih Teži mnogo denarja ni &a ne bo mogoče niti deloma dobiti nazaj. Svojčas so bile rudi Šole in kndige so se zelo rediko menjavale, pa smo se vseeno učili. Danes se pa menjajo knjige tako naglo, da povzročajo prav občutno breme staršem šoloobiskujoče mladine. Prav nujno bi prosili obzirnosti od strani gig. profesorjev in učiteljev, da ne preganjajo otrok zaradi kinji-g, če so slučajno kakšne starejše izdaje. To naj bi veljalo v prvi vrsti za atflante, k* so najdražji. Politične meje so dar. Veble odhaja na višji uradniški položaj h kr. banski upravi v Ljubljani, kjer mu želimo napredka v službeni karijeri. — Sokolski naraščaj našega SKJ pa zapušča obenem Vebletov Dušan, ki je bil še prejšnje leto najbolj priden '"a naravnost vzoren učenec naše šole. DuSko se je udejstvo-val tudi na športnem polju, v sokoiski smučarski četi pa je dosegel lansko zimo med naraščaju iki prvo mesto in pohvai-no nagrado. Našo sokolsko mladino bo )e veselilo, ako bo brat Duško dosegel še več sokolskih priznanj! Kličemo mu: Zdravo! — Mesto sreskega veterinarskega referenta pa je nastopil g. Leopold Vari, ki je dospel iz Krškega ob Savi. — Sokolski izlet. V nedeljo 2. oktobra odidejo člani Sokola Lltlja-&martno Že a prvim jutranjim vlakom do Save 4n od taan na Polšnik, keder se bo vršil prvi javni nastop, igra: 2>Butasti muzikant«, srečo-lov in zabava. Vabljeni vsi prijatelji Idiličnega Polšnika. — K izviru Krke In v Žužemberk. Dne 2. oktobra pohite k iznri.ru Krke ljubljanski in novomeški fotoamater ji. Prireditveni odbor je povabil k udeležbi tudi litijski Fotoklub. Člani našega Foto - kluba, ki pohite k izviru Krke, se nag priglase predsedniku ur. učitelju Župančiču, da dobe vse potrebne informacide. V primora ugodnega vremena bo del litijskih udeležencev odfiel na ipot s kolesi preko Bogenšperka in Temenice, ostalj pa z avtobusom. Iz Celfa —c Začetek šolskega leta na trgovski nadaljevalni šoli v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1932/33 bo 26. in 27. t. m. vsa-kikrat od 18. do 20. K vpisovanju je pri-nesti zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 25 Din. V to šolo se morajo vpisati in jo obiskovati vsi trgovski vajenci in pomočniki, ki so mlajši od 18 let, v mestu Celju in naslednjih krajih njega okolice: Babno, Breg. Gaberje. Lava, Leveč, Lisce, Medlog-, Ostrožno, Polule. Spodnja Hudi-nja. Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zg. Hud inja. Bukovžlak. Gret, Dobrava, Store, Teharje. V šolskem letu se bodo poučevali neobvezni predmeti: srbohrvatskj jezik, stenografija in strojepisje. Pouk v teh predmetih bo po 2 uri na teden vsako sredo od 18. (6. pop.) naprej in v nedeljo dopoldne. Obiskovati morejo ta pouk poleg učencev(k) trgovske nadaljevalne šole tudi drugi pripadniki trgovskega stanu, če dokažejo potrebno predizobrazbo in se zavežejo ravnati se po Šolskem redu trgovske nadaljevalne šole. Ti obiskovalci plačajo vpisnino 25 Din in morejo dobiti, če kenčajo pouk z uspehom, potrdilo o obisku, na katerem bodo navedeni obiskovani predmeti z uspehom in stopnja pouka, šolnina za te predmete znaša za vse obiskovalce 90-Din za vsak predmet za polletje f za stojepisje za uporabo stroja še 10 Din mesečno? m Je plačljiva polletno vnaprej. — Vodja Sole. —e Zatvoritev mestnih kopam« ob Savinji se bo vrSila v pete&s 30, t. m. Ofr&rj S ■ SLOVENSKI NAROD«, dna 27. geytamUa 1982 64 ljube Pozdravih so občinstvo in začeti teio-yalžtno svojih vrvi. Kar je zadonel iz občinstva krik groze, v njem se je izgubil grozen Ra-monov krik in zamolkel padec človeškega telesa. Milček ni bfl dosegel traneca, ki bi bil moral na njem obvrseti. Priletel je v sHnem zaletu izood stropa, pretrgal slabo napeto afi preveč obrabljeno mrežo in padel k ograji, ki se je na njo opirati Ramon. Nastala je nepopisna panika. Policija je skušala izprazniti cirkus, a Ramon je skočil k nepremično ležečemu otroku, ga vzel v naročje in planil z njim iz cirka. —Milček! — mu je zakričala naproti mati. Toda Ramon se ni zmenil ne za njo. ne za očeta, ne za artiste, prerivajoče se okrog njega. S strtim, hropečim glasom je zaklicali — Zdravnika! Zdravnik je bil slučajno med občinstvom. Takoj je pregledal otroka. Ob vznožju starega divana. kamor je bfl Ramon položil ubogega otroka, sta plakala mati in mlajši brat. Ramon se ni ganil od malega nesrečneža, vprašujoče se je oziral na molčečega zdravnika, ki je nastavljal otroku uho na prsa in poslušal, če Še bije srce. Dve debeli solzi sta zdrknili Ramo-nu po licih in njegov obraz je izražal tako silno bolest, da zdravnik ustrašil. — Čujte, prijatelj, — je dejal, misleč, da ima opraviti z otrokovim očetom, — bodite iunak ... to je velika nesreča. — Lahko upam? — je zajecljal Ramon. Hrbtenico si je zlomil in bil je takoj mrtev. — Mrtev je, pravite? — je vprašal Ramon kot da ne razume, kaj hoče reči s tem. In z drhtečim glasom ie ponovil: — Mrtev!.. mrtev! Kar je vstopil črno oblečen mož. Stopil je k Rarnorra tn videč njegov obupani obraz, ga je vprašal z glasom, polnim sočutja: — Vi ste oče tega otroka, gospod? Akrobat, ki se je bil umaknil v kot, odkoder ie mračno zrl na trupelce, je stopil naprej, rekoč: — Ne, gospod komisar, jaz sem njegov oče. Tu je pa njegova mati, — je pripomnil in pokazal na klečečo ženo. — Zanimajo me vse podrobnosti nesreče, ki se ie prav kar pripetila. — je dejal komisar. — .Ah. bože moj, taka je pač usoda naše rodbine. Tudi moj oče je umrl v cirku. Padel je s piramide iz človeških teles in se ubrl. V prsih mu je počila žila. Oče moje žene je bil jahač. Padel je s konja in si razbil glavo. Tudi moja mati je umrla nasilne smrti — smrtno se je ponesrečila. — Otrok je vaš? — je vprašal komisar. — Saj veste, da je po zakonu prepovedano izrabljata v cirku otroke, ki niso pri svojih starših ... — O, gospod komisar ... revček mali___bil je res naš___Ko smo prispeli v Saint-Ck>ud, smo si dali potrditi dokumente. Sicer sva pa z ženo tako rekoč iz istega kraja. Oženil sem se v Garches. dobro miljo od tod ... moj najmlajši sin je bil rojen v MIlanu... Tale je bil pa rojen v Bordeauxu. Njegov rojstni list je v redu ... Ubogi, ubogi Milček! Ramon je poslušal ves iz sebe, kako vsaka akrobatova beseda gloda njegove nade; njegovo prepričanje, da je končno našel svojega sinčka, se je razpršilo v nič. Tn brl ie skoraj vesel, da se je pripetila ta strašna nesreča. To torej ni njegov otrok ... Njegov, njegov Milček! Ne. ne, vsak dvom je sključen. Akrobat je nadaljeval: — Tu so naši dokumenti, gospod komisar, _^__„_____ —„— ^ _ Veste, Milček je bil naš najst&ntfL lb ime mu je dala pestunja, njegovo pravo ime je pa bflo Evgen. Ramon ni mogel več poslušati Se enkrat se je ozrl na liupežce nesrečne žrtve, potem je pa stisnil ubogi materi svojo denarnico v roke, rekoč: — Sprejmite tole ne kot miloščino, temveč da postavite lep spomenik svojemu otročičku. Potem je pa hitro odšel. Vrnil se je domov ves zmeden. Legel je in takoj trdno zaspal. Zjutraj se je prebudil zek) zgodaj m naslonjen na vzglavje je dolgo sanjal. Bfl je še zelo utrujen. Sluga rrra je prinesel z zajtrkom pismo. Ozrl se je na naslov. — Oho, — je zamrmral. — Zdi se mi, da to pisavo poznam. Iz Cayenne? To je od Carmen. Zakaj neki ne piše sama? Brž je razpečatil pismo in pogledal, kdo je podpisan. Podpisan je bil Robert d'Alboize. — Kaj neki pomeni to? — se je začudil Ramon. — Robert mi ni še nikoli pisal. Okrogla ušesa in ženske brade čudna igra narave — Vas, kjer so vsi ljudje slepi Kako se narava včasih igra s človekom, nam pričajo mnogi primeri čudne igre narave, ki so še posebno zanimivi, ker se omejujejo na določeni del zemlje. V nekaterih krajih južne Francije, zlasti na Gaskonskem in v Gu-yenni, žive čudili ljudje, ki jim učenjaki še niso točno določili izvora. Imenujejo se ti čudni ljudje »Cagofcs«. Razen neznatnih posebnosti na laseh, rokah in nogah imajo značilno telesno posebnost, namreč okrogla ušesa, ki ne kažejo nobenih zarez, še noben učenjak ni ugotovil, odkod izvira ta pojav. Nekateri učenjaki menijo, da gre za pojav dednosti, da so biE predniki teh rjudi gobavci, naseljeni po kolonijah v južni Franciji. Strašna bolezen naj bi jim bila ušesa izjedla in deformirala tako, da so postala okrogla in gladka, kar se je preneslo na potomce. V departementu Lot-et-Garorme pa žive bradate ženske. Ne gre samo za kocinice pod nosom, ki $h vidimo pri nekaterm ženskah tudi pri nas, temveč za prave brade. V tem delu Francije nosi brado vsaka deseta ženska, kar zahteva cek> moda. Dekleta si seveda prizadevajo kocine po obraz« odstraniti, dokler so še mlada, ko se pa postarajo, se sprijaznijo s svojo usodo in negujejo brade. Učenjaki so prej tudi mislili, da so nekateri kraji okuženi z rakom, Raz-iskavauja so pa pokazala, da to ni res. Izkazalo se je namreč, da so bili v dotičnih krajih preiskani samo starejši ljudje, med katerimi je odstotek žrtev raka vedno višji. Pač je pa zajela neka čudna nalezljiva bolezen vso vas Tikeper v Mehiki. V tej vasi ni nikogar, ki bi imel zdrave oči. Vsi prebivalci so slepi, če se ne rode slepi, osle-pe najpozneje leto dni po rojstvu. Do zadnjega na nihče vedel, kako pomagati tem nesrečnežem. Šele zdaj kaže, da se je zdravniška veda približala hončni rešitvi tega usodnega vprašanja. Učenjaki so namreč ugotovili, da se je razpasla v tem kraju posebna muha. ki pusti človeku v telesu majčlcenega črvička in ta neprestano rzloča strop, tako da človeka slednjič zastrupi in mu vzame vid. Ce se bo posrečilo iztrebiti to nevarno muho, bodo prebivalci vasi rešeni strašne bolezni. Druga nesrečna vas je švicarska vas Tenna, kjer trpi celo pokolenje na haemofiKjfL na posebni bolezni, ki se kaže v tem, da človek pri najmanjši ranici močno in nevarno krvavi. Bolezen se je razširila pred 300 leti z dveh zakoncev. Žensk ne napada, pač jo pa dobe sinovi od mater. Cim se hči iz take rodbine omoži, dobe njeni sfnovi bolezen. Mnogi fantje so se iz vas£ raje izselili, dekleta se pa nočejo mozrti in tako upajo, da bodo bolezen končno zajezili in iztrebfh. V nedeto je M zadnji dati mednarodnega jefcnotoSkoga kongresa v Brno. Na dnevnem reda so bila predavanja n debate o populacijskih, bračnih io seksualnih problemih. Ta vprašanja so vzbudila največjo pozornost tudi v javnosti in dvorana, kjer je kongres zboroval, je bila nabito polna. Dr. Hai-re je predaval o najnovejših izkušnjah na polju prekinitve nosečnosti in načinih preprečenja spočetja. Njegovo predavanje je spremljal znanstveni film. Dr. Leunbach je v svojem predavanju izjavil, da je treba usmeriti seksualno vzigojo tako, da se prepreči že spočetje, kajti prekinitev nosečnosti pomeni za ženo nevarnost za z^Črarvie. Dr. Fried-jumg je dokazoval, da umre 66 odstotkov novorojenčkov. Zanimivo je, da imajo moški več zmiisla za odgovornost za potomce kakor ženske. Dr. Rubin rat je predaval o regulaciji porodništva na Poljskem in ugotovil, da zadevajo seksualne posvetovalnice na velike ovire; proti njim nastopa ostro zlasti klerikalni tisk. Popoldne je predaval prvi dr. Hecht, ki je na podlagi svojih izkušenj dokazoval, da pride pred sodišče le neznatna mantšina onih žensk, ki odpravijo telesni plod. Ženska, ki ima dobre zveze in ki lahko plača, lahko tudi odpravi telesni piod. pa se ji ni treba bati, da bi jo klicali pred sodišče. Dr. Oii-demami je predaval o načinu, kako se določi nosečnost, dr. Maršalek o soci-jabiem pomenu amtikoncepcijskih sredstev, dr. Weisskopf pa o potrebi odpraviti paragraf, ki prepoveduje odpravo telesnega plodu. Kongres je zaključil dr. fiirschield, ki je ugotovil, da program sicer ni mogel biti v pohri meri izpolnjen, da je pa kongres dosegel najmanj tako velik uspeh, kakor dosedanji suksuološki kongresi. Zanimive so bile na kongresu ugotovitve mnogih učenjakov, da je glavna ovira na poti k prepotrebnim reformam seksualnega žfvljenja cerkev, ki je bila in ostane steber reakcije. ta? Tuđi sport -Kaj tvoj mož ne goji nobenega spor- — Pač, pač, kadar čita novine, preskoči vedno športno rubriko, Miheeva želja. — Striček, jaz bi bfl rad tako debel, kakor si tL Zakaj pa? — Ker bi me papa ne mogel pregartrti čez koleno. V krizi Berača MHostrva, že teden dni nisem videl koščka mesa, Gospa služkinji: Marieka, pokažite temu možu telečji zrezek. Uredniška tajna Urednik: Ste že črtali komu svoje humoreske? Avtor: Ne, gospod urednik, vi ste prvi — Zakaj imate pa obe Bd otekli? Občan* Ljubljana M»u3J pagrahmi uvod \ Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, dobra mama, gospa Uršula Robežnik roj. ikander posestnica, trgovka in gostilničarka v ponedeljek, dne 26. t, m. po dolgem, mukapolnem trpljenju, spravljena z Bogom, mirno v Gospodo za- Pogreb nepozabne bo v sredo, dne ZS. septembra 1932 ob 4* nri popoldne iz W$e žalosti na VUo it. 70 na do- VTC-KRANJ-6KOFLJICA, 26. septembra 1932. Žalujoči rodbini ROBEŽNIK - SLAVEC SLUŽBE PRODAJALKA za špecerijsko trgovino dobi abuSbo. Ponudbe z zahtevo place je poslati na: Anton ško-fec, Kožarje 69, Dobrava. 3614 PEKOV. VAJENCA zdravega in poštenega iščem. Vsa oskrba v hiši. — Pavttn, Blejska Dobrava, Vintgar. 3613 PAZNO ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka (nasproti opere) 4 74/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T LEPE OREHE štajerske, od 50 kg naprej po Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg naprej po 15 Din razpošilja Josip Verstovšek, Brežice. 3616 BRZOFOFRAVLJALNICA popravlja cevi je hitro in poceni. — Ljubljana, feelenburgova ul. št 4. dvorišče. 91/T Od prvega naprej SE NAHAJA DRUŠTVENA ČEBEL AR-NA (Čebelarsko društvo m Slovenijo) — V NOVIH PROSTORIH: PRA2AKOVA ULICA 18 (vogalna hiša Miklošičeve ceste). — Prodaja kontroliranega meda in vseh čebelarskih potrebščin. AKO PRODAŠ upokojencu primerno domačijo, napisi takoj ponudbo Zagorcu, Višnja gora. Prednost: Dolenjsko, Posavje, sresko središče. 3612 LEPO POSESTVO 4 orale zemlje, 5 m&rat od kolodvora in rame cerkve, naprodaj. Pojasnila daje Cernja-vič, Sv. Hj, Slovenske gorice, 3611 DVA GOSPODA ali gospodični sprejmem na stanovanje m hrano. Krasno opremi jesna separirana soba s kopalnico. Poizve se na Vodnikovi cesti št. 12, tik tramvajskega postajališča. 3617 Vsa pleskarska in sobosLikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBS pleskarstvo in sobosfikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 aH Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "^070. PŠENICO ZA MOKO takoj zamenjava Krevsov valjčni mlin v Skorji Loki. 3566 PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VEC BARVNI TISK. PISMA RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA H O* 65 O 06 KATALOGE NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, Ki> AFLJFiVA ULICA 5 S9