3. številka. Ljubljana, v petek 4. januvarja 1805. XXVIII. leto.
SLĐVEMSKI ima
Izhaja vsak dan ivricr, iztmfii nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejemati za arstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jjld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 1.') gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po K) kr.
na mesec, po '60 kr. za četrt leta. — Z t taje dele le toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če bb oznan'lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če »e dvakrat, in p ► 4 kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se uvole frackirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu npravnistvo jc na Kongresnem trgu št. 12. U p ra v n i s t v u naj se blagovolijo posijati naročnine, reklaniacje, oznanila, t. j. vse administra'ivne stvari.
Našim naročnikom! TJTJudno prosimo vse p. n. naročnike, naj blagovoli vsaj <lo e. t. m. poravnati  sastanke  in  obnoviti naročnino, sloer se Jim list brezpogojno ustavi.
Upravništvo »Slovenskega Naroda11.
1894.
lil.
Zgodila se je lani v raznih državah marsikaka znamenita stvar, katere pa naši zanamci ne bodo smatrali za tako veliko, kakor mi.
Najvažnejši dogodbi sta bili paČ: umor predsednika francoski republiki in smrt niskoga carja. V vsem slovanskem svetu je smrt Aleksandra III. napravila velik utis, Aleksander KI. ni bil navaden vladar: bil je utelešena pravičnost, kmetski car, delaven in samostalan. V težkem trenotkn je podedoval carsko krono, nosil je ni dolgo, vender je storil mnogo, ne samo za Rusijo, nego — kot usta* novitelj rusko-francoske zveze — za vso Evropo. Ta zveza je zagotovila stabilnost posesti posamičnih evropskih držav in zajamčila ljudstvom mir.
Za časa Aleksandra se je tudi teritorij Rusije izdatno razširil in to v Aziji, vse pa je Rusija pridobila, ne da bi se vojskovala. S kulturnimi napravami je razne azijske narode privabila na svojo stran. Najznamenitejša vseh naprav, katerih se je Rusija lotila v Aziji, je zgradba sibirske železnice. Ta železnica — katere zgradba je lani močno napredovala — zvezala bode črez Tiho morje Ameriko in Rusijo. Transkaspiška železnica, ki vozi od Ka-spiškega morja do Samarkanda, je druga taka velika naprava, a Rusija se bavi že z vprašanjem o novi veliki železnici sredi Azije, in vse to je napotilo Anglijo, da čez Pamirsko planoto ponuja Rusiji prijateljsko roko.
Rusija pričakuje, da bo novi car vreden naslednik svojega očeta in da bo nadaljeval od Aleksandri 111. začeta dela. Poroka carja Nikolaja z nemško princezinjo Aliks je sicer obudila strah, da bo mlada carica uplivnla na svojega moža v nemškem zmislu, ali če se pomisli, da je carju Nikolaju njegov oče izbral sedanjo soprogo, in da je carja
s___-.-.---_
Sam.
(Prevod iz češkega.)
Utrjeni človek, osame vsi na svetu, prenaša celo leto osamelost svojo potrpežljivo, ali Sveti večer ... tu se zamisli nehote1 v svoje detske in rodbinske potehe.
Osamelee, ki je prestal biti defe in ne spada k nobeni družini — nepriličen je več aH manj drugim in sebi. Tak človek je Sveti večer v pravem pomenu te besede stvar odveč.
Reda je, ko človek ne vč, kaj naj počne sam seboj. Jedva zasvetijo svetovečerne zvezde, zapira se ves svet in se oklepa naročja družinske blagosti. Na ulicah kakor po požarji, v gostilnah prazno. Vi ste odveč i gospodi, katera vas je tako rada videla vsak dan celo leto . . .
Čuditi pa so je, da imajo v takovih okolno-stih isti ljudje raznovrstno „srečou.
Raznovrstno.
Doba tridesetih l.-t je kratka doba, ali kdor ne počiva mirno na preprogah, spominja se i čez trideset let včasih velečastne proslave Rojstva Gospodovega.  Ko bi se spominjal obrazno Svetih ve
Nikolaja vzgojila carica Dagmar, velika neprijateljica Nemcev — potem je ta strah pač prazen.
Sicer pa je car Nikolaj H. doslej še zapečateni knjigi podoben. Ve se o njem samo, da je pravico-ljuben in odkritosrčen. Po materi je podedoval neveliko postavo in nežnost lica. Dozdaj se car Nikolaj drži še idej svojega očeta, kar se vidi iz tega, da so Giers, Witte in drugi nositelji sistema ostali na svojih mestih. Ali mule premembe so se vender že zgodile, dani bi bilo še prezgodaj po njih sklepati na bodočo politiko. Prerokuje se svobodomi-selnejša, mehkejša vlada, zlasti s Poljaki namerava car postopati drugače, kakor njagov oče, Obnoviti hoče baje poskus, doseči porazumljenje mej Rusi in Poljaki. Da bi se doseglo tako porazumljenje, žele gotovo vsi Slovani. Imenovanje generala Gurka maršalom in njega nadomestitev z grofom Suvalovom se splošno tolmači kot koncesija Poljakom. Namen carjev je blag in le želeti je, da bi ne prišel v položaj ponavljati besede, s katerimi je Aleksander II. po poljski vstaji 1. 18G3. pozdravil prouzročitelja dotedanje ruske Poljakom prijazne politike Wielopol-skega: „Marquis, nous avons ete vaincus, tous les deux . . .*
Toda — prinesi bodočnost karkoli, Rusija jej gleda mirno vštric. Ni je drŽave in ni ga naroda pod solncem, kateri bi se tako kakor ruski zavedal svoje jednote in nerazdeljivosti, zaloga njegovih obrambenih sredstev pa je neizčrpna.
V I^jiiltlfaiif, 4. januvarja. Deželni zbori. Včeraj so se sešli deželni zbori koroški, solnograški, bukovinski in tirolski. — Včerajšnjo prvo sejo koroškega deželnega zbora je otvorit deželni glavar dr. Erwein s primernim seveda samo nemškim govorom in takisto je tudi deželni predsednik baron Schmied-Zabierovv pozdravil poslance samo v nemškem jeziku, da pokaže, kako vlada na Koroškem spoštuje ravnopravnost. Deželni zbor je potem sklenil voliti finančni odsek 12 članov, juridično politični odsek 7 članov, gospodarski odsek 10 članov, stavbeni odsek 9 članov, železniški odsek 7 članov in verifikacijski odsek 6 članov. Posl. Muri je bil voljen v gospodarski in v verifikacijski odsek, posl.
čerov, rekel bi, da mi je, kakor da gledam pred seboj dve prazni čaši; v jedni je šumelo nekoč šampanske vino, a v drugi se je penil grenki strup. Povžitek vina ogrenil mi je strup. S tem hočem reči, da so bili Sveti večeri jasni, žarni in temni, oblačni . . .
Ali povedati hočem zaupno o Svetem večeru, posebno „srečnem". To ni bilo takrat, ko so me vodili — še dihati nisem upal — k žarečemu drevesu pred gromado Jezuškovih darov, ko sem videl okolu sebe poletavajoče angelje iz vseh nebes . . . to je bilo mnogo pozneje v dobah nikakor ne več detskih.
Ne bodem obširno razlagal, zakaj in kako, povem le kratko, da sem pred nekoliko leti Sveti večer odigraval načinom popolne dovršenosti ulogo pravega bivatelja nase rajskomile zemeljske kroglje. Zjutraj še nisem vedel, kaj naj zvečer počnem, kako in kje naj Sveti večer prebijeni.
Nekaka čudna apatija vsled znanih okolnostij bila je povodom, da sem se spomnil pomenljivega krščanskega praznika stoprv poslednji čas... takrat, ko sem pošiljal drugim čestitke k veselim praznikom. Skratka, zgodilo se je, Sveti večer se je približal in bil je tu.
Eiuspielerja pa nemška večina zopet ni volila v noben odsek. — Deželni zbor tržaški prične svoje letošnje zasedanje dne 10. t. m. Doslej so določene te-Ie točke, ki naj pridejo v razpravljanje : Proračun deželnega šolskega zaklada za leto 1895.; zakonski načrt glede nezavisne občinske do-klade na opojne pijače (poročevalec dr. Dompieri); predlog, da se izroči vladi prošnja, da naj bi posredovala tukajšnja vlada v dosego državnega zakona, po katerem naj bi vodila država sama civilne registre (poročevalec dr. d' Angeli); predlog glede osnove in notranje uredbe zemljiških knjig mesta tržaškega (poročevalec dr. Dompieri); resolucija za zgradbo justičnega poslopja in preiskovalnih zaporov v Trstu (poročevalec dr. Schellander); predlog za volitev posebnega odseka peterih članov, ki naj bi se bavili slučajnimi predlogi, tičočimi se železniških vprašanj. O splošnem delovanji deželnega odbora bode poročal dr. Dompieri. — Kakor je razvidno iz teh kratkih podatkov, bavil se bode deželni zbor v prihodnjem svojem zasedanju z vprašanji vitalne važnosti za tržaške Slovence. Gospoda deželni poslanci — ki je ista, katera sedi v mestnem svetu — hočejo namreč s svojim predlogom, „da naj bi država sama vodila civilne registre" identifikovati se nekako z „liberalni miu zakoni Ogerske s s-.njim predlogom o .notranji uredbi zemljiških knjig v Trstu" pa se bodo trudili iztisniti slovenščino iz zemljiških knjig. Kaj takega je vsakakor pričakovati1 kajti bilo je v tržaških italijanskih listih doslej že mnogo hrupa glede slovenskih odlokov tržaškega sodišča, katerih odlokov neposredni nasledek so tudi — in to popolnoma logično — slovenske zemljiške uknjižbe.
Novi člani gospodske zbornice Že dlje časa se govori, da namerava vlada imenovati več novih članov gospodske zbornice. „N. Fr. Presseu javlja, da bodo mej njimi tudi bivša ministra Gautsch  in Steinbach   ter  vseučiliški prof. Albert.
Zakon o lokalnih železnicah je včeraj priobčila uradna BWiener Zeitung". S tem zakonom je ustanovljen okvir, v čegar mejah bo administrativnim potem rešiti program o I kalnih železnicah. V prvi vrsti bo te dobrote deležna GaliAka, katera dobi šest novih železniških prog, dolgih skupaj 249 kilometrov.    Te gališke železnice niso samo lokal-
Zgodaj že bavilo me je neobičajno živahno gibanje po ulicah praških. Ljudje so tekali po našem mestu v veliki naglici, vsak j« kaj kupoval, prinesel, prenesel in odnesel. Povsod samo radostno pripravljanje in pehanje. Tu in tam zašumela je ob mojem obličji vejica božičnega drevesa. Na Pfikopih srečal sem prijateljevo ženo, prelju bez nivo ženko. Zaupno ini je povedala, da pride njen mož zvečer k Jezušku. Ta ženica je imela znamenito krasno misel! Drugje letel je kakor strela davni moj tovariš mimo mene. Ni se niti ustavil. „Prosim te . .. Sveti večer . . . srečne iu vesele praznike!" In izginil jo v gnječi svatovsko veselih Ijudij. Tudi detet mrgolelo je povsod polno. Na obličji vsakega izmej njih sem čital vidno pobožno pričakovanje važnih trenotkov. Naposled krenem tudi v ozke ulice praških siromakov. I tam je vladalo neobičajno tekanje. Pro-dajalnico branjevcev so bil« podobne volekupčijskim prostorom; njih vrata se niti zapirala niso. Bedni ljudje so nosili iz njih, kakor je kdo mogel, sveto-večerni priboljšek.
Tako sum blodil in se potikal precej dolgo. Bil sem svedokom rečij, do katerih mi ni bilo prav nič . . . prav nič,
Ali čim bolj so je jelo mračiti, tem ćudoviteje
H^HHHniSSPSHISBHSHHH
nega, nego — baje — tudi strategičnega pomena, češka dobi štiri nove proge, Gorenjeavstrijska jedno, Solnograška jedno, Tirolska dve, Predarlska pa jedno. Na Koroškem se bo zgradilo nadaljevanje ziljske železnice, Istra pa dobi lokalno progo iz Poreča v Trst. Za vsako teh prog bodo prispevali: država lG°/o, dotična kronovina 67% m intere-sentje 17%-
Ogerska kriza. Za danes je določeno, da pride cesar zopet v Budimpešto. V predvečer cesarjevega prihoda pa se je vladna stranka izrekla zoper fuzijo z Apponvijevo in Szaparvjevo stranko. „Pester Lloydu je priobčil daljši članek, v katerem sicer ne ugovarja združenju liberalne stranke, s Szaparvjevo pa se odločno ustavlja združenju z Apponvijevo stranko, češ, da ta tolmači državnopravno pogodbo iz 1. 18G7 čisto drugače, kakor liberalna. List konča z izjavo, da se mora novo mini-sterstvo sestaviti iz liberalne stranke na podlagi njenih načel. — Po tej izjavi torej bo liberalna stranka nasprotovala vsakemu ministerstvu, ki ni strogo liberalno. To je kakor jajce jajcu podobno presiji.
Značilna volitev. Mlada katoliška stranka na Ogerskem je te dni slavila prvo svojo zmago. Pred kratkim je namreč umrl madjarski grof Csaky, ki je bil državni poslanec skoro čisto slovaškega okraja. Katoliška stranka je kandidovala proti vladnemu možu slovaškega rodoljuba profesorja Zele-njaka. Vladni biriči so hoteli prisiliti voMce, naj glasujejo za liberalno-vladnega kandidata in ker so se pošteni Slovaki ustavljali, napadli so jih pan-durji in jeli nanje streljati. Jeden Slovak je bil ubit, jeden ranjen. Vzlic temu je slovaško-katoliški kandidat zmagal z večino 276 glasov. Volitev je pomembna. Pokazalo se je, da mora propasti ži-dovsko-Iiberalna stvar povsod, kjer se združijo vsi v narodnostnem oziru pravični elementi in da nastanejo na Ogerskem le tedaj boljše razmere, kadar bo predrt princip o madjatskem značaju cele ogerske državne polovice.
Stambulov — morilec Zadnji čas je začelo vojno sodišče preiskovati stvar o umoru finančnega ministra Belčeva in izkazalo se je nedvoumno, da je umor Belčeva prouzročil Stambulov, bodisi posredno ali neposredno. Preiskovalni sodnik je že izdal ukaz, naj se Stambulov zapre, a vlada je to za sedaj opustila in sicer na prigovarjanje zastopnikov raznih evropskih velesil.
Dopisi.
■ a fjogu!?*!, 2. januvarja. (Naše bralno društvo.) Na Silvestrov večer je imelo tukajšnje bralno društvo svoj redni občni zbor. Iz poročila blagajnikovega posnamemo, da je tudi to leto društvo vrlo napredovalo kljubu mlačuemu zanimanju občinstva, ker je imelo do 112 gld. dohodkov in do 108 gld. stroškov, preostanek se ima porabiti v vezanje društvene knjižnice, katera broji že precej lepo število knjig. Društvo je bilo do sedaj naročeno na 8 dnevnikov in je bilo ud „Slov. Matice* in „družbe sv. Mohora". Tudi v bodoče ostanejo ^koro vsi isti časopisi. Občni zbor je sklenil dalje, da priredi v zvezi z dobro organizovanim gasilnim društvom dolnjelogaškim v mesecu februvarju večjo veselico v korist ognjegasnemu društvu in da se ob jednem tudi  obudi nekoliko dremajoča narodna
zavest v logaškem kraju. Ob jednem se je tudi izrekla nada, da bodo prihitela vsa bližnja in daljna zavedna slovenska društva k tej veselici in da bo-demo videli marsikaterega rodoljuba iz bele Ljubljane. Potem se je volil nov društveni odbor, ki pa je na občno željo ostal stari in sicer : predsednik: g. Josip Smole; blagajnik: g. Ivan Sega; tajnik: g. Alojzij Pin in odbornik : g. Fr. Majdič. Dalje se je tudi volil posebni odbor, ki naj stopi v dogovor z gasilnim društvom, da se potem postopa skupno radi prireditve imenovane veselice.
Iz Ilttileć pri Zidanem mostu, 30. decembra. (Okrajna posojilnica v Radečah) je imela dne 26. decembra svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 53 domačih in vnanjih udov, zastopajočih 69 deležev. Po kratkem nagovoru g. predsednika je sledilo poročilo tajnika, kateri v uvodu prepričevalno naglašuje, kako imenitnega gospodarskega pomena je naša posojilnica za ves okraj ter preide na to k računskemu zaključku za prvo leto njenega obstanka iz katerega posnamemo to-le: Posojilnica je začela poslovati dne 4 marcija 1894. V tem kratkem času jej je pristopilo i;>."» udov, kateri so vplačali 150 deležev v znesku 1703 gld. 133 gld. ustopnine. Hranilne ulog d so znašale 18.229 gld. 6)3 kr, vseh dohodkov pa je bilo 27.102 gld. 23 kr., temu nasproti pa stroškov 26.783 gld. 79 kr., torej vsega prometa 53.836 gld. 2 kr. Ta uspeh je z ozirom na tukajšnje razmere res nepričakovan, tako da je iznenadit vse prijatelje zavoda, nasprotno pa razočaral očitne in skrite nasprotnike posojilnice. Še z večjim priznanjem je vzel občni zbor na znanje, da čisti dobiček takoj prvo leto znaša 592 gld. 97 kr., za kar se je pa zahvaliti zlasti neimenovanemu dobrotniku in prijatelju posojilnice, kateri e takoj pri njenem osnovanji poklonil 200 gld. za osnovatne in upravne stroške. Glede na dobiček je občni zbor sklenil, da se rezervnemu zakladu odkaže 500 gld., po 10 gld. pa podari Ciril-Metodovemu društvu in Radeški ljudski šoli za učne potrebščine. Ostali znesek pa se je odkazal načelništvu za upravne stroške, inventar in nagrado tajniku. (Glede tega zneska pa se je načelništvo zjedinilo, da se jeden del še v druge dobrodelne namene obrne.) Potem, ko se je odstopajočemu načelništvu izrekla zahvala, tajniku gosp. Vendelinu Kislu pa še posebno priznanje za mnogi trud pri posojilnici, se je izvolilo novo na čelništvo, katero je za bodoče leto nastopno sestavljeno : Ravnatelj: župan Jakob Rižnar; njegov namestnik: nadučitelj Janez Leveč; blagajniČar: posestnik in strojar Nikolaj Gornik; tajnik: davkar Vendelin Kisel, odbornik: Franc Laharnar. V nad-zorništvo načelstvo in ob jednem kot računska preglednika sta bila voljena: okrajni zdravnik gospod dr. Homan in župnik g. Ivan Zagorjan. Ta ugodni sklep prvega upravnega leta je napravil tako ugoden utis, da se je nadejati v novem letu Se živahnejšega gibanja posojilnice, do katere bode s časoma izginilo tisto nezaupanje, katero je bilo od začetka sem in tja opaziti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. januvarja.
— (Deželni zbor kranjski) bo imel prihodnjo sejo v torek dne 8. t. m, ob 10. uri dopoludne.
— (Osobne vesti) Postajni načelnik južne železnice v Ljubljani g. Evgenij Guttman je bil povišan na višjo službeno stopinjo, ni pa imeuovan nadzornikom, kakor smo pomotoma poročali.
— (Slovensko gledališče J Opozarjamo na današnjo predstavo ljubke Flotow-ove opere „Marta", ki se bode zaradi novitet, katere pridejo na vrsto, za nekaj časa odstavila z repertoirja. Cene današnji predstavi so navadne operne.
so prevladovali v meni čuti. Ne morda, da bi se me bila polotila sentimentalnost . . . ne ... ali tako se je začela urivati v mojo dušo nevesela misel, kaj bom delal zvečer, sam, tako sam?! Temni strop katerekoli gostilne odpravljal me je ta dan prav tako, kakor osamele, v praznoto gledajoče atene mojega sicer prijaznega tuskula. Zdelo se mi je, da zadenem povsod na izmrlost.
Tu nastane v meni nanagloma nekaka tožba in odpor ob jednem. Begal sem po ulicah, kakor bi hotel Bog vč kam uteči, zbežati. Najraje bi se bil ta večer zakopal nekam pod sneg, da bi ne videl ljudij in ne oni mene.
V takovi volji in v takovih okolnostih vznikla je v meni dosti srečna, rekel bi, preugodua misel. Kaj naj bi počel v Pragi P „ldi proč, človek, idi proč I" šepetal sem si smelo in se vzpodbujal dosti odločno k činu.
In zgodilo se je!
Brez daljšega pomišljanja odločil sem se oditi. Kam? Do tega mi istinito ni bilo. Kamorkoli, le da kje preminim ta večer v minolost.
Na nedoločno pot odpravil sem se hitro, sto-rivsi vse mogoče priprave, kolikor je dovoljeval čas in spešnost.   Na hrbet sem si obesil kožuh, a na
glavo sem si posadil toplo astrahanko. In da bi ne | bil do cela brez Jezuškovega daru,  privoščil sem si čašo rujne tekočine domače trte iz kleti našega kneza Lobkovica.   To ne škoduje, kaj ? ! Posebno, ko se zaleže mraz v ves život!
Tako opravljen in pokrepčan dospel sem na kolodvor deset minut pred odhodom vlaka. Na kolodvoru, kjer je bilo sicer šumno in živahno, bilo je to dobo prazno, da je bilo strah. Ubogo malo neveselih ljudij se je trosilo od blagajnice do čakalnice in iz čakalnice naravnost v vozove. Vseh skupaj nas gotovo ni bilo čez dvajset osob. Predno je tretjič zazvonilo, zasedel sem tudi jaz svoj prostor, to pa z listkom, plačanim do postajo ob meji jezika češkega. Dalje nisem hotel; kaj naj bi bil tudi počel moj Nemci?
Takrat ni bilo nikakor ne težavno dobiti izključno za se cel in pripraven kupe. Kakor sem torej želel in hotel, tako sem počel.
Cez trenotek potem odrinil je vlak. Sprva vozil je polagoma, toda vsak trenotek hitreje in hitreje. Sloneč ob oknu gledal sem mirno vun v . . . svet, ki je bil že zagrnjen v temno krilo nočnih sem:.
Kaj sem videl?  Mimo mojih očij migljale so
— (Sankcija.) Cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega v prvi seji tedanjega zasedanja glede provizoričnega pobiranja deželnih priklad.
— („Parlamentar") je začel izhajati 16. leto na Danaji kakor dnevnik. Glavni urednik mn je dr. Karol Živn^. V prvi ševilki obeča, da se hoče boriti za „svobodo in blagostanje vsega slovanstva, srečo iu slavo vseh delov slovanskega naroda odločno in z orožjem večne resnice zoper protislovensko reakcijo, zoper vsako krivico in zatiranje". List hoče biti Dunajsko glasilo slovanske opozicije. Razdeljena mu je snov tako, da bode lahko oziral se na vse politične, kulturne in gospodarske težnje Slovanov. „Parlamentar" stoji na leto 15 gld., na pol leta 7 gld. 50 kr., na četrt leta 3 gld., 75 kr. in na mesec 1 gld. 50 kr. Naročnino je pošiljati administraciji „Parlamentarja" na Dunaj i 19/1.
— (Ljubljanski knezoškof in graška „Ta-gespošta".) Čudili smo se, ko smo čitili v graški „Tagespošti" nekak napad na ekscelenco knezoškofa dra. Missio, čudili toliko bolj, ker imenovani list ni prepovedan duhovnikom. „Tagespoštau je eksce-lenci Missiu očitala, da na opetovane prošnje občine Žusem na Štajerskem in deželnega odbora štajerskega, naj bi knezoškof za popravo patronatskih poslopij v tej občini dovolil kak prispevek, ni bilo nič odgovora. Danes je „Tagespošta" svojo notico popravila, da je škof že obljubil neko podporo iu to naznanil deželnemu odboru.
— (Pevsko društvo „Ljubljana) bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 6 januvarja ob 2, uri popoludne v steklenem salonu restavracije pri nZvezdi", z običajnim dnevnim redom.
— (Silvestrov večer) ki ga je priredilo pevsko društvo .Slavec" v dvoranah starega strelišča, je privabil obilo gostov. Pevske točke so se pod spretnim vodstvom g. Stegnarja dobro predna-šale. Komični prizor „ Povsod smolaa je vzbujal obilo smeha. O polnoči je društveni predsednik g. Dražil s primernimi besedami nazdravil mlademu letu. Na to se je dvignila zavesa in je sledil krasen prizor .Alegorije" starega in novega leta (načrt slikarja g. Kramaršiča). Lepi večer je zaključil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra.
— (, Slov. učiteljskega društva v Ljubljani") odbor, kateri je bil pri občnem zboru dne 28. decembra pret. 1. izvoljen, se je tako-le konstituiral: G. Žumer Andrej, predsednik; g. Raktelj Fr., podpredsednik ; g. Furlan Jak., tajnik ; gosp. Kecelj Al., blagajnik in upravnik glasila; gosp Ja-nežič Janko, knjižničar; g. Dimnik Jak , urednik glasila. Odborniki gg.: Cepuder Jožef, Javoršek Ant. in Likar Janko.
— (Mortaliteta v Ljubljani.) Tekom lanskega leta je v Ljubljani umrlo 1140 oseb.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske) od 23. do 29. de cembra 1894. Novorojencev je bilo 26 (= 42*64 %0), umrlih 23 (=37 96°/00), mej njimi so umrli za škrlatico 1, za vrstico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilmh organov 1, vsled starostna oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 12. Mej umrlimi je bilo tujcev 6 (=26 »'9), iz zavodov 10 (=43*5 »/0). Za vratico so obolele 3 osobe.
razne podobe Gledaje z vijadukta na ulice in okna v gorka bivališča rodbin imovitih in ubožnik, opazil sem kakor v blisko vem lesketanji tu in tatu božično drevesce v svitu jasnih žarkov. Ti žarki so pro-nikali k meni ne v navadni, marveč, rekel bi, v praznični svitlobi.
Ali to je trajalo le trenotek. Za nekaj minut drdral je vlak že po Airni krajini in v tem nepreglednem prostranstvu opazil sem le včasih prodira-jočo svitlobo . . . svitlobo svetovečerno I Česar pa ni doseglo oko, to je dopolnila domišljija. Pri vsaki taki svitlobi videl sem ob jednem krog ljubečih se ljudij, katere je zbral v gorkem kotiči trenotek svetega miru.
Na postajah po deželi bilo je še bolj samotno, nego na postaji v Pragi. Žsleznični organi so odpravljali vlak dosti nevoljno; saj je vsak izmej njih hitel nazaj k svetovečernemu shodu in radovanju. Tudi mrzlo je postajalo bolj in bolj. Na oknu so se prikazale raznovrstne vejice, zunaj pa je piskalo strupeno . . . kakor v Sibiriji. Vsak moj dih je sedel kam v drugi podobi.
Ali vlak je hitel dalje in dalje.
(Konec prih.)
— (Politično društvo „Jednakopravnost* ▼ Idriji), kateremu je namen v prvi vrsti delovati za politični, gmotni in duševni, stanovski in na rodni napredek sosebno delavskega in kmetskega stanu, je ustanovljeno in bo torej imelo prihodnjo nedeljo svoj ustanovni odnosno prvi občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo osnovalnega odbora, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Obširneje poročilo o tem prepotrebnem društvu v socijalnem in narodnem ozira priobčimo drugi teden. Za sedaj le z veseljem pozdravljamo to rodoljubno mis^l.
— (Lokalna železnica Ljubij ana-Kamnik) Glasom zakona z dne 12. aprila 1893. I. prevzame država vse podvzetje delniške dražbe „Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik" na podlagi pogodbe, ki se je sklenila dne 13. decembra 1894 I. Vsled tega bode generalno vodstvo državnih železnic odslej oskrbovalo promet omenjene železnice na račun države.
— (Podružnica kmet. družbe v Studenem)
za faro Studensko se snuje. Oglasilo se je do sedaj nad 30 udov in če ne bode kake zapreke, vršil se bode prvi občni zbor v nedeljo dne 13. t. m.
— (Predavanja v kmetski čitalnici v Novemmestu) V nedeljo dne 13. t. m. bode zopet predavanje v kmetski čitalnici v Novemmestu in sicer o sleparski kupčiji z deteljskim semenom.
— (Potovalna predavanja.) V kočevskem okraji je v poslednjem času predaval okrajni živino-zdravnik gosp. A. Folakovvski o raznih predmetih, o živinoreji, uredbi boljih hlevov, o boleznih domačih živali itd. in sicer v Kočevji, v Velikih Lašičah, v Sodražici, v Kostelu in v Kočevski reki. Udeležilo te je predavanj precejšnje število posestnikov, posebno v poslednjih treh krajih. — Te dni je c. kr. okrajni živinozdravnik g. Fran Majdič predaval na Planini, v Žireh, na Črnem vrhu in v Grahovem o zdravljenju in krmljenju živine, ter sploh o stvareh, spadajočih v njegovo stroko. Povsod se je zbralo na predavanje mnogo kmetovalcev in izrekla se je želja, naj bi se jednaka predavanja priredila vsako leto.
— (Zdravstveno stanje.) V vaseh Kuteževo in Hrastje v postojinskem okraju se je pojavila škrlatna davica. Zbolelo je 20 otrok in 2 odrasli osobi. Izmej otrok jih je umrlo šest. — V črnomaljskem okraju je zbolelo v Narajcu 11 osob in je umrl 1 moški. Otroci iz te vasi ne smejo v šolo, dokler traje bolezen.
— (Nesreča ) V Razborški župniji pri Zidanem mostu pripetila se je zvečer dne 23. m. m. nemila nesreča. Gospodar Jože Šeško napotil se je s svojo ženo k bližnjemu sosedu v goste. Doma pustila sta troje otrok, katerih najstarejši je bil star 9 let. Zakurila sta bila peč in spravila otroke v postelj. — Čez 6 ur se vrneta. V obližji hiše udari jima smrad palečih se cunj v nos. Nič dobrega ne sluteč, hitita v sobo k otročji postelji in najdeta tam vse tri otroke mrtve; zadušili so se.
— (Št Pavelski rodoljubi) prirede dne G. januvarja v prostorih Langerjeve gostilne v Šf Pavlu veselico z dramatično predstavo, koncertom in plesom. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Pri veselici nastopi prvokrat domači tamburaški zbor. Vstopnina: Sedeži v prvih štirih vrstah 2 kroni v naslednjih 1 krono.
— (Bralno društvo v Kapeli) pri Radgoni ima v nedeljo dne 13. t. m. svoj redni občni zbor. Po zboru bode prosta zabavo, pri kateri bode pel domači moški in mešani zbor.
— (NobleBse oblige) tako si je najbrž mislil husarski častniški namestnik grof Cecconi, ko je predvčerajšnjim popoludne v gledališki kavarni v Gorici uprizoril velikansk škandal. Najbrž ga je jezilo grdo in slabo pohištvo, kajti brez pravega drugega povoda je začel razbijati pohištvo in po-8odje. Kavarnar seveda ni razumel plemenitega namena grofovega in poslal je po redarje. To pa je mladega gospoda silno razdraŽilo, jel se je upirati redarjem in jim groziti. Konec pesmi pa je bil. da so redarji gospoda grofa odgnali v zapor, kavarnar pa se veseli, da si na grofove troške omisli novo pohištvo.
— (Silvestrov večer ..Tržaškega Sokola") je privabil toliko odličnega občinstva, da so bili društveni obširni prostori skoro pretesni. Vea jako mikavni in raznovrstni vzpored se je vršil prav točno. Krasni govor staroste bil je vzprejet navdušeno. Bil je zoptot lep večer, ki je kazal, kako va žen faktor v socijalnem življenju tržaških Slovencev je „Sokol" Večer sta počastila mej mnogimi drugimi odličnimi rodoljubi tudi istrska prvaka gg. brata dr. Tri najeti d.
— (Piran proti tržaškemu škofu ) Pi ranski občinski zastop je v zadnji svoji seji sklenil, zato-žiti tržaškega škofa Glavino pri papežu, češ, da deluje zoper narodne interese italijanskega prebivalstva škofije tržasko-koprske. Namestništvo je ta sklep razveljavilo. — Kakor znano, je namestništvo po dolgem in temeljitem prevdarjanju razveljavilo jednak sklep tržaške mestne delegacije, to pa gospodov v Trstu ni kar nič motilo, kajti poslali so svojo pritožbo vender papežu.
— (Visoka starost.) V Brodu na Savi je umrla koncem minulega leta gospa Ana M a g u t v visoki starosti 104 let. Do zadnjega je bila starka popolnoma zdrava iu je čitala in šivala brez očal. "Več let poprej pa je bila oslepela, a vid se ji je na nerazumljiv način zopet povrnil popolnoma.
* (Odlikovan pesnik) Dne 14. t. m. bode bral zlato mašo oče Grga Ma rtič, frančiškan v starem samostanu v Kreševem v Bosni Oče Martu', ki je star 70 let, je ob jednem duhovnik, junak in pesnik. Bil je tešitelj uboge raje v težkih bojih s krutim Turčinom in njegovo ime je slavno zuano po vsem slovanskem jugu. Izmej njegovih pesniških del so vzbujali največjo pozornost razni zvezki dela „Osvetnici**, po krasoti jezika in po duhovitem zadržaji. Cesar je odlikoval pesnika, podelivši mu red železne krone 111. razreda.
* (Veliki izgredi.) V nekem gozdu blizu Brounova na Češkeui se je predvčerajšnjim zbralo kakih 0000 osob, da vidijo neko Kristino Ringel, ki je za ta dan napovedala neke „vizije". Orožniki so opominjali ljudi, naj se razidejo, a fanatizovana množica Jh jela metati nanje kamne in jim groziti. Okrajni glavar je končno naredil mir in red.
* (Koliko se izvozi pomeranč.) Največ po-meranč izvaža Italija, namreč povprek 2500 milijonov komadov na leto. Potem pride Španska z 1400 milijonov, Portugalska z 80 milijonov, Pa-raguav z 70 milijonov in Florida z 50 milijonov komadov.
■'' (Ljubovnika zadavila.) Grozen dogodek se je pripetil blizu Kovna na Litavskem. Mlado gospico Heleno Bartoszevvicz, hčer graščaka, po svoji lepoti znano v vsem okraji, je že dlje časa zasledoval z ljubovnimi ponudbami mladenič Ivan Stambunovvicz. Ko se je gospica brez spremstva peljala na saneh v bližnjo vas, napadel jo je v gozdu ctanubunovvicz. Dekle se je branila obupno iu prijela napadalca z obema rokama tako krepko okotu vratu, da ga je zadavila. Potem se je peljala do orožuiške postaje iu naznanila dogodbo. Gospića je zdaj v zaporu.
	1		
			
		r Slovenci ln Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I	
1			
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: »Slovensko planinsko društvo" 10 kron mestu venca na krsto umrlemu članu g. A. M a ro u t u. — Vesela družba pri g Jur. Zajcu, gostilničarju na Poljanski cesti Št. 15 kot novoletno darilo 5 kron. — Vesela družba zbrana pri gosp. Jak. K lun u v Ribnici 6 kron. — Bogu v hvalo za petindvajsetletno službovanje pri jednem gospodarju od prejetega darila 2 kroni J. S., kuharica. — Gg. Ivan Berlic. župan v Mošnjah in dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici, 4 krone, izgubljena oziroma dobljena stava. Skupaj 2 7 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovaike in njih nasledniki !
Za Narodni dom v Ljubljani: „Slovensko planinsko društvo** 10 kron mestu venca na krsto umrlemu članu g. Avguštinu Maroutu. — Kro-karska družba „Petroleumring" v Šmarjah pri Jelšah 4 krone 47 vin. Skupaj 14 kron 47 vin.
— Živeli   rodoljubni  darovalci   in njih nasledniki!
Zahvala. Za tukajšnjo šolarsko kuhinjo je podpisanec prejel 27 kron, katere se blagovolili da rovati, da se odkupijo novoletnih voščil, ti-le p. n. gg. : Po dve kroni: Ivan Zagorjau, Maks Langer pl. Podgora, Anton Rosina, Vendelin Kiissel, Viktor Schonwetter, dr. Homan, Jožef Buier,  Ana Bauer.
— Po jedno krono: Karol Čik, Janez Leveč. Ignac Tschamernik. Janez Trepetschnig, Davorin Podles-nik, Janez Haller, Janez Sluga, Franc Gschella, Jakob Rižnar, Davorin Humek, Avgusta Kolnik. Z« ta blagi dar izreka se vsem najtoplejša zalivala. R*deče dne 31. decembra 1894. Janez Le vea, nadučitelj.
Knjitevnost.
— »Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list ima v št. 24 to-le vsebino: Pravila za porabo pe troleja; — Štutgartska hrušk* kozjih pastirjev; — Obračajmo več pozornosti na sadjarstvo! — Ljubljansko barje; — Poraba umetnih gnojil na travnikih pred zimo; — Tropine za kurjavo; — Spravljanje stelje v gozdu; — Kmetovalci pozor!; — Iz podružnic ; — Razne reči; — Vprašanja iu odgovori; — Gospodarske novica; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— „Nadau. BasanBko - hercegovska vlada je ustanovila ilust.rovan list „Nado", ter uredništvo izročila zaslužnemu ravnatelju bosanskega dež. muzeja, vladnemu svetniku Kosti Horrmannu. „Nada" bo izhajala po dvakrat na mesec na 24 straneh velikega formata in sicer v latinici posebe iu v cirilici posebe. Uredništvo obeta, da bo list urejevan v slovanskem duhu in da bo mimo leposlovnih spisov prinašal tudi poučne ter posebno skrbel za čim lepše ilustracije. Prva številka je prekrasna. Okolu „Nade" so se zbrali znameniti pisatelji kakor Ivan Trnski, Bude Budisavljevič, Riza beg Kapetanovič, Jos. Milakovič, S. S. Kranjčevič, dr. Zurunič, skladatelj F. S. Vilhar in drugi. Vsebina je jako dobra, ilustracije pa so take, da je „Nada" sedaj najlepše ilustrovau slovansk list in da se lahko primerja s prvimi angleškimi ali francoskimi ilustrovauimi listi. „Nada" velja na leto samo 6 gld., to pa jo mogoče
le ker je vlada prevzela skrb za nje materijalno prospevanje, vrh tega pa dobe naročniki vsakega č*trt leta po jedno veliko sliko kot dar.
Dunaj 4. januvarja. Mej novimi člani gospodske zbornice bodo baje: Bacquehem, Gautsch, Stcinbach, profesorja Albert iu Not-nagel, poslanec Oppenheimer.
Dunaj 4. januvarja. V nižjeavstrijskem deželnem zboru bil danes velikansk škandal. Nečuveno so se napadali vseučiliški rektor Mullner, deželni maršal Traun in antisernitje. Povod vsemu je dal izrek poslanca Gregoriga, da je vseučilišče „inausoleumM.
Budimpešta 3. januvarja. Največjo senzacijo obuia tu to, da je bari Khuen-He-dervarv sinoćnji večer prebl v klubovem lokalu nacijonalne stranke.
Sofija 4. januvarja. Cankov je došel semkaj brez zapreke. Več prijateljev se mu je peljalo  naproti  s separatnim vlakom do meje.
Pariz 4. januvarja Degradaciji Drey-fussa se svrši jutri na dvorišči vojaške šole.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica kranj -ska. (Dalje.) Zbornični svetnik Alojzij Len če k poroča, da je trgovinska iu obrtniška zbornica v Soluogradu s posebnim dopisom naznanila, da se slednji čas ministerski naredbi z dne 17. septembra 1883. drž. z;ik. štev. 152 in 17. junija 1886, drž. zak. št. 97 glede omejitve pravic lekarnarjev napram trgovcem z materijalijami in drugim jednakim trgovcem od strani pohtiških oblastev preostro uporabljajo. Tem povodom izdane odredb* so vnovič pokazale, kako nujno potrebna je reforma dotičnih propisov.
Ne le prizadeti trgovski krogi tožijo o prepovedih in konfiskacijah dišav (drogue) in kemiških izdelkov, s katerimi se je že izza davnih časov brez ugovora tržilo, temveč tudi ljudstvo posebno na deželi se bridko pritožuje, da mu nedostaje virov za nakup najnavadnejih zdravil, nedolžnih domačih sredstev, katerih uporaba zdravju ni nevarna iu pri katerih prodaji ni treba nobene opreznosti. Celo živinskih zdravil ni dobiti, katere mora vsak živinorejec takoj pri rokah imeti in še celo take kemične snovi se prepoveduje trgovcem prodajati, ki so za obrtne namene neobhodno potrebne in ki torej morajo splošno pristopne biti.
Na deželi, posebno pa v gorskih krajih vender ni mogoče brez velike škode splošnim zdravstvenim razmeram in brez škode opravičenim gospod irskim interesom omejiti prodajo navadnih zdravil samo na peščico lekarn, ker bi ljudje v slučaji potrebe na-pominanih navadnih a potrebnih zdraviluiti dobiti ne mogli.
To je provzročilo tudi neko negotovost v prometu z dišavami (drogue) in materijalnim blagom, kakoršne ni na nobenem polji trgovine. Skoro v vsaki deželi, še celo v posameznih okrajnih glavarstvih veljajo na skupni podlagi navedenih ministarskih naredeb drugi propisi o tem, kaj sme prodajati drožist in trgovec z materijalnim blagom, oziroma s čim sme z dovoljenjem politiške oblasti tržiti kupec in kramar Da se konstatovati, di se v jednem kraju daje prometnim potrebam precejšnja svoboda, dočim se drugod trgovcem konliskujejo slada] bonboni, vinski kamen, galun, Olauberjeva sol i. dr.
Tr ovec dandanes res že ne ve, katere zdravila, dišave, (drogue) farmacevtiške im kemiške izdelke sme prodajati, katerih ne.
Vse te neprilike in vsa ta omahljivost v razlaganji in v porabi prihajajo pa le od tod, ker sta, omenjeni naredbi, ki sta prav za prav le ponovitev stardi propisov, preveč jednoatranski in je njihovo umevanje tako malo točno in tako raztegljivo, da omogočujeti razsojujočim oblastvom naj nasprotnejse razlage.
Po mnenju Solnograške zbornice bi bilo čas, da se dotični ministerski naredbi po zaslišanji lekarnarjev, drogistov in trgovcev z materijalnim blagom iz vseh delov države pregledati, da se doseže jednaka uredba, kakor zadnji čas v Nemčiji in Švici.
Odsek smatra to od čestite zbornice posestrime sproženo zadevo za primerno iu je tudi za to, da je definitivna in sedanjim razmeram primerna uredba te zadeve nujno potrebna in da je vsekako v interesu lekarnarjev, trgovcev in prometa; predlaga torej : Zbornica naj se obrne z jednako peticijo na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. — Predlog se vzprejine. (Konec prili.v
— Železnica iz Siska v Karlo veo. Te dm je bila običajna zimska kongregacija Zagrebške županije, v kateri se je razgovarjalo o načrtu železniške proge iz Siska v Karlovec. Nasvetovalo se je, naj bi Zagrebška županija nakupila za 200.000 gl. prijoritetnih delnic. Ker pt bi nova železnica tekla, večinoma po ozemlji bivše banske krajino, ta nasvet ni obveljal, nego ss je sklenilo, naj se naprosi izdatna podpora 12 krajiškoga investicijskoga zaklada.
Bratje Sokoli!
Redni
telovadnega društva
„Sokol" v Ljubljani
vršil se hoda
v  soboto  <lii«;  5. Jtiiiiivitrja IMIS
v vrtnem salonu gostilne   Pri zvezdi -
z običajnim vzporedom. a#sF   Začetek cb S- -a.rl zvečer. 1SJ
Po zborovanji prosta zabava.
Vse brate Sokole vabi k prav obilni udeležbi
ODBOB.
Najboljše voičllo sveta! Po VBej pravici se ime-nnje voščilo la čevlje, ki je je pred 60 leti Dunajska lirma Štefan Fernolendt v vseh dežidali sveta uvedla „najbolje voščilo sveta " To voščilo je bilo na mnogih razstavah prdmijiruno s prvimi odlikovanji in imi vebko prednost, da daje usnju lepo (rno svetlost in da je vzdržuje trpežno. Usnje je za mnoge prevažen činitelj kar se tiče dobavljanju m zlasti r.tvnarija in s tetn neposredno i vzdrževanja. Da se nrbas vzd žujo trpežen, jo največje važnosti, obračati pozornost na tiste stvari, s katerimi pride umije vsak dan v dotiko in to je voščilo za čevlje Da ste v ti stvari povse sigurni, zahtevajte pri kupovanju voščila za čevlje izrecno Fernolcndtovo voščilo za čevlje iz c. kr. deželno-privil. tovarne St. Fernolendta naDunaji iti/, ki oimtoj i od leta 1885 in naj se odklanjajo ničvredni posnetki kaker-finih jo mnogo«
P o s I a n o.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, (iam-io)
skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — i Škatljica a lb pil velja 15 kr., 1 zavoj = ISO pil 1 gld. a. v. — l*rrd |M»u«reJan|eiu se |iako NVHri. — ZhIiI«'«h| kremu Neu-m(eln-«%ct KllsMb«*iiie pile. — 1'rKtue no HMmo. (e 1 !■•» ^»altik skall|le» rude«« nukano iiiiNo |ir«l«ikolovnn» vnritlveno Biig»<i»ko i »Sv« l.eopol«!** In nni«» firm« t lekarn* ..pri mv. LeopoldaDuu»|, ■»•■tO« Keke «ler Kpie*rl- and PlnnkenKMMv. — V Izubijani se dobivajo pri g l«>knr|l ti. Piecoll-JI.
Umrli so \ l.jiihlani:
1. januvarja: Avguštin Marout, klavirar, 41 let, Gradišče šr. 16,
2. januviirja: Mikat 1 Zaje, delavec, f>0 let, Florijanske ulice št 9,
.'J. januvarja: Martin Vrček, delavec, 41 let, Ulice na
Crud it. 12.
V deželni bolnici: 29. decembra : Janez Krofič, delavec, 88 let. ;i0. decembra: Marija Skebe, delavka, 86 'et.
Meteorologično poročilo.
a	Čat opa-sovauja	Stanje barometra v mm.	IVm-oeratnrn	Vetrovi	Neb«.	Mu-klina v li.rr,
. C	7. zjutraj	12*9 m.	—10 4° C	si. scv.	obl.	
rc --•	2. popol.	221 !• ii»	— 4 M' C	si. sev.	d. jas.	0'00w
r	9. zvečer	20 7 <u.	—102' (•	bi. szh.	d. jas.	
	Srednja	temperatura —8-5 \		za 5*0'	pod normalom.	
ZD-cLnaoslra. "borza.
dni* 4. januvarja 1895.
Skupni državni dolg v notah .... 100 gld. 50 kr.
Skupni državni dolg v srebru   .... 100 t 40 ,
A/atrijska zlata r.-nta....... 21 t ,ri.r> „
Avstrijska kronska renta #•/, .   . 100 „ 10 ,
0g«?ruka zlata renta 4" 0...... l'J'.i , 60 „
Ogerska kronska renta 4*/0 .... MJ * 55 , AvMtro-ngerBku hančne delim-    .... 1042
Krpditne delnice......... 4"4 , 10 ,
London visi a........... i:4 , 0> t
NeuiAki drž. haukovci       100 mark         . RiJ f HO i
8U mark............ 18 t 16 '
|0 frankov..... ..... 9 . >ti ,
ItntiJHUski bankovci........ 46 , 85 .
C. kr cekini........... 5 , h2 .
Din1! 3. januvarja.
4% državne Hr«čke iz I. IHM po SI60 ((Id. I4H gld 50 kt,
Državne srečke iz I. lM»i4 po  100 Kld..    . 197 , — .
Donava reg. srečka 5° 0 po loo gld. 181 . 60 ,
A-inlj. obč. avstr. 4' ,u/0 tlati zast. 11 u* i    . 124 , 2f> r
Kreditne »rečke po i00 gld..... 199 , ftt; ,
Ljubljanske srečke...... — , — ,
Hoiioltdvo srečke po 10 gld...... 23 6 ' ,
Akcije an^lo-avslr. banke po 900 gld«, 179 , HO „
1 ramvan-dniM, velj. 170 gld. a. v.   ... 4 1 n ,
Papirnati rubelj........                                      . I „ 83'/, ,
Proti kaftlju in nahodu, slasti pri otrocih, proti zaallzenju, boleznim na vrata   na želodou in mehurju ho najboljo priporoča
r Koroški
^rimski vrelec.
^y    Najfinejša namizna voda,
Zaloga v LJubljani K. ran Ji pri Fr. Dolonz-u.
M. E. Snpan-a, v
1*81 s
urah
Staroznana
trgovina x urami
najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlat«, »rebra, tule in nikla, repe tir k, kalendarskih ur in krono-grafov, najnovejšega v table.iux-urah, urah z njihalom in drugih
h. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. Prvi in  najstarejši optični  zavod najfinejših tiaoćal, aćipaleov v zlatu, zlatu-double,  niklu itd.;  največja izbčr kukal za gledališče, poljskih  binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (1420—10) IV. BUDIIOLZER.Ju, I>red rolovieiu Al. 8.
Najboljše
Fernolendt
voščilo za čevlje.
('es. kralj.
dež. priv.
tovarna utetn. I. 1835 na Dunaj i.
To vožčilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iimii|« trpežno.
— Povsod v zalogi. === (3-1) Zaradi poiiMreJau| naj se pazi natanko s« moje ime
MT" St. Fernolendt.
Poštni paketi, katerih vsebina (4 kilu voščila) je sortirana,  imšliojo se za poskus uju po>t:ii»e prosto po 1 gld Hu ki* na vsako pustno postajo.
Hchutzmarke.
apija-celjske kapljice _ za želodec
J Ći/frtGA&>?» I prirejene v lekarni .,k ange-~ *   9 ljn varuhu"
O- Brady v KromeHžu (Morava)
staroizkufieno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ga krepi, če je prebava motena.
Pristao le z zraven natiineno varstveno znamko in podpišem. 14:»»»—3)
Osna steklsnlol 40 kr , veliki ■teklenlol 70 kr.
Navedeni so tudi sestavni deli.
VI»»ri|««"«'I j>*U«» stapl|lc«» ih *>lode<* dobivajo se pristne v l.|ul»l|Miii t lekarna Piccoli. lekarna Mar-aetsohlagsr; v l*<iMio|luls lekarna Fr. Barcarcich; * f*liolj» l.oUi: lekarna Karol Fubiani ; % KniIov* l|lcit lekarna Aleksander Roblek : v Rudolfoteuit lekarna Doni. Rizzoli, lekarna Itergmann; v l,»-m»r-
tmrlui: lekarna pl. Payer;  v Kn.....ikii: lekarna
J. Močnik; v <'ruoiiil|u: lekarna Ivan Blažek.
C. tr. glavno ravnateljstvo avitr. trt železnic
M iz voznega reda
v-oH*».-v3rs.«er». od X. oletotorav 1894
NHtopno omtnjml prili*}aU'il in 0'ih»j»lnl c»»i ouitoanl io t urm4i*\f"+vropak*m čnm**. Sredojcavropakl ta« ]• krsjnrran oun v Lunb* UMI'       * minuti naprej.
Odhod Is LJubljane   j ni. kol.)
<>h i». uH S min. pa hwI oaebut ▼ Trblt, Pont »bel, HolJ.k, Oa>
tovtia, KrMUiftuifaita, l.julniu, am* Hotathkl t Auaaaa, Iiuhl, Oiimn-<iaii, Kolnnarari, Land-Oaatein, Kali na Jaaam, Htnjrr, I.ltio, Hu l«)oTio«, Plsnnt, Marijina »rt, Kgor, K*rlu*a Tare, Kranouva vara, Pragt>% l.lp»iji., itunij tU Anatattan.
06  tf. hH JO tnin. jrfutnit inaaanl vlak v Noto maato, Korer)«.
<M> 7. mt4 tO hiIm. ,)*itrn) otebal Tlak t Trbla, Pontabal, Beljak. 0»-loTao, Vranuenifiiita, LJabno, Duuaj, tem Salalhal t Salnograil, Dunaj Tia Arnatottitn,
Ofi fj. uri Ml mif*. ttopotudn* meianl Tlak ▼ Noto maato, KooaTJa.
06 11, uri »O ttUm. aU*tMtiudtu> uaahul Tlak t Trhli, Vontabal, Beljak, Oalovao, Franianafaata, I.Jnluiu, Selathal, Dunaj.
06 S. uri 14 m<». pojmtudn* uaabai Tlak * Trbla, Beljak, OeloT««, Djuhno, ćoi Halatlial t 8olao|rradt Ltand-Oaataln, Zali na Jeaaru, Iuo-inoat, Hreirnlo, «5urih, Oanaro, Parla, Stajr, Uno, Onuudan, laohl, nndojaTioa, PlianJ, Marijina Tara, Kffer, franooTa Tare, Karlova vara,, Pratro. lilpiko, I > o u »»j Tia Amitattan.
06 7- uri HO min. »rWw maianl vlak t Noto maato, Kooer)«.
Prihod v LJubljano (jnI, kol.).
Oh H. uri 89 ntin. mjutnti oaabnl Ttak a Dunaja Tia Amitetteu, Ld|»-eija, Prmaja, VranonTib t»m», KarloTih »a»i>T, Kffra, Marijinih Teroa, Plauja, BudajnTic, Holnoifrada, lilnoa, Hta/ra, Omundana, liohla, Ana, eaea, Zeli* na jasaru, liend-Gaataina, UJubnaga, OeloToa, Haljaka-Franaanaraat* Trbla*
06 8. uri JO ttttn. mjittr<0 meianl Tlak la KoAaTJa, Novega metli.
tth U. uri V? ailn. ditjHttutitte uaabui Tlak a Dunaja Tla Amatauan, Ijipaije, Prage, Kramovib Tarciv, Karlovih varoT, Kgra, Marijinih TaroT, Plauja, Hudajavlc, Roluograda, Diuoa, Hteyra, Pariaa, (Janev«, Onrthh, Bragnlna, luoraoata, Zalla na jeaaru, I«eii<t-Oaatelua, I<Juhnegat OatoTca, Dienaa, Pontabla, Trbiaa.
Ob V. Mri 32 min. fn»fn>l*ulmn ma«a»i Tlak la Koćevjo, NoTega mana
Ob 4. uri 48 mit*. imjmJtftn* •astmi Tlak a Dunaja, bjuhaaga, Belathala, Helii>ka. OeloToa, Vram«naf«ate, Poutabla, Trbiaa
Oh 9. uri 'J.t tnin. mvitrrr matanl vlak la KoAeTja, NoTega Meata.
On |i. uri Ml tnin. »vwr oinbni Tlak a Dunaja preko Amatetteua la lilnhneua. Haljaka, CaloTOa, Pontabla, Trbiaa.
Odhod iS LJubljana (<irl kol.;
V6   7. mri Jr.l min. «J..»r.iJ       t Kamnik. I    S.   a   OB    .    pupotuHnm . » a     S.    p   B.O     .     wvi*4*t*r . p.
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. Mrt 38 ntin. m)ulr*%}       It Kamnika ,   II,   ,    M     .     đtrffUuHn*   „ ,,
..   •   .. eo „
(5—3)
V^r-Jiml*: cli.ii sveži
jj|r pustni krofi
dobe se pri
Jakobu Zalazniku
Stari trg* iS t- 21. (16-1)
:''      Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Kri čistilne krogljice
so se vseh*) siJHJno oHvedoidle pri sitba«au|l tluveskeicn t«lf«r», Mkatrnfiii arloclel* poiuaia ilcunjl Hliaell tlo jetllj liti.
Ker <o zdravi.o izdfluje lekarna smuih, velja Akatljica itamo !tl kr., jeden zavoj s 6 ftkat-Ijicami 1 alti. S kr.
DbbtVft kis pri (1232-10
Ulinlilii pl* Triikuc^-Ju
lekarnarju v Ljubljani.
I*iihIIJ>% »at* ■ obritllio poiato.
Lekarna Trnk6czy v Gradci.
El
B
Lekarna , k zlatemu državnemu jabolku'-.
J. PSERH0FER
kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice
Dunaj, I., Singarstrasse 15.
i
imenovane, zaslužijo to slednje ime po vsi pravici, ker so te kroglice v mnogib boleznih izkazovale svojo zares izborno učinkovanje. — Te kroglice se dploSno rabijo že mnogo desetletij in je bržkone le malo obitelji, kjer bi ne imeli male zaloge tega izbornega domaćeg t sredstva. — Mnogi zdravn ki priporocevali so in priporocujejo te kroglice kot domači sredstvo, zlasti proti vsem boleznini, ki nastanejo vs ed slabo prebave in vsled zaprtja.
Od teh kroglic -tane: 1 ikatljioa s 15 krog-lloaml 21 kr., 1 zvltsk ■ 6 Ikatljloaml 1 a;ld. 5 kr., te bo posije nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. Ču ae poprej vpo&lje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pofiiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., i zvitka 2 gld. 30 kr, •< zvitki 3 gld tff> kr., 4 zvitki 4 gld. 4' i kr., 6 zvitkov f> gld. 20 kr, 10 zvitkov 9 gld 20 kr.   (Manj ko jeden zvitek so ne more pošiljati.)
Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vtake fikatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. PasT-' bofer ni sicer z rndec-tml črkami. '
Bernhardinski liker iz planinskih
9n1lči^ w*     n<*rnhwr«l-u v Bregenoo (Tirolsko) 2wlla>W poiiiM^a vnelej, ce ži-lodec ni v redu. '/i ate-1 ,  ateklenice 1 gld. 40 kr.,
klenica 2 gld. CO kr.,
iteklenb-o 70 kr.
Balzam zoper ozeblino f• iSaaVCf.
po&tnino prosto posiljatvijo t»"> kr.
Sok od ozkega trpotca f^S^tf&. Američansko mazilo zoper protin,
1 lonCek 1 gld. 20 kr.
Balzam soper golšo, U^AaUo'alto: Angleški balzam,1
cena fikatljici r>() kr., b po&t-
1 Skatlja 85  kr., s
j. ■»MfrltoaVr-l«,
najboljšo srodstvo za
Prašek zoper potne noge.
nine prosto poSiljalvijo 75 kr.
Življenjska esenca (Praške kapljice),
t steklenica 22 kr.
Fijakerski prašek za prsi.
pofitnine prosto po&iljatvijo 60 kr.
Tannochinin-p omada
rast lasij, 1 pusica 2 gld.
Univerzalni obliž jtf&fi&J
posiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol &**>\BS':
mače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld
Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi se vse v avstrijskih časnikih oglaSene tu- in inozemske farraa-cevtifike Bpcr.ijnlitete ter se proskrbe vsi predmeti, katerib morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — Poilljatvo po posti izvtfiujejo se najhitreje proti temu da so prej vpošljo denar, večje tiarofibo tudi proti povzetju zneuka, — Ce se prejo vpotlje denar (najboljfto s poltno nakaznico), potem Jo poŠt-nlna mnogo oenejia, neajo pri poilljatvah proti povietju. (I2d— 7)
.Izdajatelj in odgovurni urednik: Joeip NoII i.
Lastnina in tiek .Narodne Tiskarne".