Štev. 261 Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2, (vhod čez vlvcrlJie nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—IS. ure dopoldne. Rokopisi ve ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^ UredniSkega telefona štev. 74. %__ V Ljubljani, v torek, 22. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob polu 5. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, m polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K20h. Vupravništvu prejeman: %a selo leto 20 K, sa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubyanl na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. --- 0 Razmere v Trstu. V soboto nam došla dunajska »Reichs« post« piše j»ko zanimivo o dogodkih v TrBtu, Mi ta nekorifisciraci dopis ponatiskujemo v slovenskem pievodu : N-ikaj tednov uraduje že novi nanrest-nik prine Ilheniche v Trstu. On misli, da mora nastopiti z milostjo in s prizsnsšarijem. Irredenta pa je ostala taista. Zadnjo nedeljo ao tržsški irredentisti demonstrirali na Velikem trgu pevnjoči revolucijonamo Garibal-dijeffo himno. Z aven so če vpili: „Morte per i'Imperatore, mosta a Ffancesco Giu-aeppe 1" Na stotine prič je konštstiralo, da se je vpilo — kar se je v zadnji državno-zborski seji v neki interpelaciji dokazalo — na tržaškem trgu, v sredini mesta, pred neposredno bližino vladne palače I udi »E;iva Luccheui!« Torej živio zavratnemu morilcu blage cesarice E.iznbete ! It tega lahko skle pamo, da ao se tižaški irredentisti že zvezali z anarhistiškimi elementi, da dajo svojim izbruhom večjo moč] A glejte! Policijski predaednik Busich prepove policijskim organom nastopiti proti veleizdajskim demonstrantom in jim ukaže le takrat nastopiti, ako bi prišlo do nasilnosti. Novi cesarski namestnik razume le malo laški, a pomen in smiael goraj omenjenih izbruhov mu je gotovo znana. Kot značaj -nega moža ga mora obiiti rdečica, če se spominja enih dogodkov, kakor i vaakega dobrega državljana, ki čita poročila o takih izbruhih, in ki si mora redi, da se je to zgodilo, ne da bi vladni organi niti s prstom mignili. Skoro gotovo bo pa našel cesarski namestnik kako sredstvo, da se tako nastopanje vsaj v prihodnje prepreči. Najlepši dokaz, kako da se trudijo irredentisti nasipati namestniku prahu v oči, je dejstvo, kako so ■i znali izrabiti popreje omenjenega policijskega predsednika Busicha. Interpelacija krščansko socialnih poslancev navaja sledeče: Dne 10. t. mes pckliče Busieh nekaj članov patriotičnih društev in jih nagovarja, da naj povzročijo, dasevzdrže avstrijsko čuteči domoljubi vsake protide-monstracije. Želja vladarjeva je, da vlada mir. Ko se je tako policijski predsednik za sigural, da se bodo avstrijsko čuteči patri-jotje vzdržali vsake protidemonstracije, so nabrali okolu 100 cestnih pebalinov in jih pošljejo na cesto, da vpijejo »E.iva Avstrija« in ki so mimogrede pobijali tudi okna. Da spopolni celo komedijo povabi Busioh novega namestnika, da si naj ogleda to demonstracijo in pri tem ednese vtis, patrijotje so poulična drubal; kamora pa — pošteni ljudje. Skoro gotovo je pa novi namestnik spoanal, kakšno igro so igrali irredentisti i nJim. Idrijsko mestno gospodarstvo. 2. Upravljanje Iv. Ev. Kavčičeve ustanove. Dobili smo v roke sprejemno listino te UBtanove a dre 1. januarja 1882, kjer naj demo natančna določila, kako naj se ravna z ustanovo. Glasi se v slovenskem prevodu — izvirnik je namreč nemški —: Sprejemna listina. Dre 23. junija 1878. v Ljubljani umrli upekojeni c. br. računski cfici4al Jakcb Peer je v svoji pismeni epo- Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah stev. 2. r4 Vsprejema naročnino, Inserate In reklauiacl}e. — I a, t t r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta (dolžina 12 allimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat 9 b, za več kot trlkral B h. V reklamnih noticah atane enoatapna garmondvrBta ta b. — Pri večkratnem ab|avljen|a primeren popust. UprarniBkega telefona iter. z88. roki, prav za prav kodicilu z dce 25. julija 1875. dobesedno sledeče določil. —J Svoje nadaljnje imetje, obstoječe iz hrit-nilnih knjižic št. 17.797, 30.771, 46.189 in 56 264, v vrednosti okoli 4000 gld.; dalje iz zavarovanih zasebn h zadolžnic Frane Cu cek iz Gornje Košane h. št. 18, J»kob Su-pie iz Htudorca h. št 96, Anton Uienik iz Volčjega poteka v okraju Lož b. št. 1, An-drei Cedivnik iz Spodnjih Gimeljnov št. 17 in Lovrenc Geni^jz Ž linnaii (Spod. Gole) h. št. 8, v vrednoitsl^ 1700 gld., dalje iz unifnjjranih državnih obveznic 38 208 127.904, 144.605, 145 652 in 166 984 po 1000 gid., sfuono 5000 gld., potem iz srečk 1. 1860. št. 1796, 1996 4744. 7716, 10.500, 10 592 13 808, 14 272 16 088. 17.618 in 18 776 po 100 gld, ekupno 1100 gld. — zapuščam ubožnemu zavodu mesta Idrije — učencem in dijakom za ustanove po 50 gld. Pravico do teh ustanov, katere se lahko uživajo na vsaki šoli ali učnem oddelku, izvzemši bogoslovje imajo: 1. otroci moškega iz ženskega spola iz mojega in moje žene sorodstva, celo tedaj, ako vstopijo v najnižji šolski razred ter sveje prošnje ne morejo podpreti z nobenim šolskim izpričeva-lom. Da bo uživanje ustanove potem od visno od dobrega napredka v šoli, se razume ssmo po sebi. Moje in moje žene sorodstvo živi v župniji Idrija in Spod Idrija, in moje razven tega še v župniji Šdbrelje (sosednja spodnje-idrijska župniia). Moji so-rodniki očetovske strani Ee pišejo Modved, kakor se je tudi moj oče Valentin prvotno imenoval. 2. Bolehni in ne po svoji krivdi rea nično obubožani sorodniki imajo prednost pred učenci in dijaki pri htni podpori iz te ustanove. Pred vsem pa ima nečak moje umrle žene Božidar Perše, isdelovalec kravat na Dunaju, takoj po moji smrti letno in po smrti po 200 gld. a. v. dobivati iz te ustanove. 3. Ob pomanjkanju sorodnikov imajo pravico uživati te uatanove ubogi dijaki iz Idrije in Spodnje Idrije. Ubcgim — idrijskim — uradniškim otrokom more biti podeljena le ena teh ustanov, ako nimajo očeta, ali, ako ao popolnoma brez staršev. Da se zagotovi uživanje teh nstanov sorodnikom, potem ubogim Idrijčanom in Sp. Idrijčanom, in da ee izključuje vsakatera zunanja konkurenca, se ne smejo izpraznjena mesta te ustanove nikdar razglašati po kakem časniku, temveč naj se vsakokrat od preč. larne duhovščine v Idriji, Sp. Idriji in Sebreljah pri nedeljski božji službi po pridigi oznanjajo s prižnice. Ako bi se kdaj ugodilo, da bi niti sorodniki, niti drugi ubogi dijaki ne prosili za katero teh ustanov, pripade polovica neod dane uatanove, kakor tudi polovica vseh pre bitkov v dobro ubožnemu zavodu, druga polovica neoddane ustanove in prebitkov pa naj se v sfcrho pomnoženja ustanovne glavnice nakisdo v hranilnici v Ljubljani tako dolgo, da je mogoče nakupiti novo državno obveznico za najmanj 100 gld. Prav tako so tudi za izžrebane srečke 1860. leta svoj čas nakupiti državne obveznice. Pravico oddajanja bedeta imela menjaje se preč. gg. župnika v Idriji in Sp. Idriji v sporazumljenju s svojim občinskim predstoj ništvrm. Nesorodniki v župniji Sebrelje so izklju-čeni od uživanja teh ustanov. Ustanove, učencem in dijakom podeljene, se iiplačujejo staršem proti pobotnicam, vidiranim od dotičnih ravnateljstev, ubogim sorodnikom, proti pobotnicam, vidi ranim cd dotičnega župnika. Končno še želim, naj ta ustanova ne nosi mojega imena kot ustanovitelja temveč ime c. kr. g. stotnika It. Ev. Kavčiča«. Sprejemna listina se končuje: »Torej sprejmemo koncem podpisani......to stotnik Iv. Ev. Kavčičevo ustanovo za učence s ti m, da pritisnemo uradne pečate ter obljubimo, v slojem iu v svojih uradnih na-»iadaikov zvesto zato skibeti, da se bodo ustanoviteljeve določbe in od nas sprejeta pravica oddajanja zvesto v smislu ustanoviteljskih določb in za večne čase izvrže-vala.« Deželna vlada je potrdila ustanovo 30. januarja 1882, Navedli smo dobesedno naročila pokojnega Jikcba Peera, da vsakdo lahko razvidi, kako jasna eo določila. Pa kako je delal Dragotin I Lata 1898. je bila izžrebana srečka št. 17.612. A vsako leto jo je še ket neu-žiebano vpisaval v račune ter Ukazoval obresti, katere pa dvomimo, da bi bil pre-jemal za iažrtbano srečko. Leta 1903 pa jo je meni nič tebi nič v računskem zaključku k»r izpustil, s čimer je bila oškodovana ustanovna glavnica za 232 kron. kolikor je znašala vrednost 1. avguata 1898 izžrebane srečke. Čudovito knjigovodstvo, še bolj občudovanja vredni možje, ki eo odobrili te račune! Sele na piitisek vašega dopisnika v »bloveccu« se je baje zopet našla ona srečka, prodala ter bo v računskem zaključku leta 1904. zopet všteta. Veseli nas, da dopisi v »Siovencu« niso brezuspešni, konStatiramo pa še enkrat, da ja bil v letu 1903. račun glede Iv. Ev. Kavčičeve ustanove pogrešen, liberalna večina ga je pa odobrila. Kako so porabljali dohodke imenovane ustanove? Leta 1901. je imela ustanova 1346 K 40 h dohodkov, lela 1902. je bilo 1435 K 80 h in leta 1903 eelo 1510 kron dohodkov, ker je bil vsako leto večji prebitek, namreč v letih 1901. do 1903. po vrsti 290 K 40 h, 373 K 80 h in 566 K. Zakaj tolik prebitek ? Ali morda ni bilo vrednih in potrebnih prosilcev po določilih blagega ustanovitelja? Kaj pa še? Nenm ljivo je, kako je delal Dragotin? Prosili bo ubogi dijaki, a zastonj, proaili celo ubogi sorodniki, ki imajo pravico do podpor iz te ustanovo celo pred dijaki, hirali in umirali skoro za lakoto, a podpore Dragotin ni naklonil vkljub ustanovnikovemu določilu, da imajo revni sorodniki prednost pred vsakim drugim. Kako vnebovpijočo krivico je trpela n. pr. družina Janeza Oblaka. Otrok obilno, kruha pa malo. Ker je bil materin oče bratranec pokojnega ustanovnika, torej v naj bližjem soroditvu, prosila je mati večkrat v silni bedi podpore zase in svoje otroke iz Kavčičeve ustanove — a zastonj. Zato so v majhnem zaduhlem ttanovanju ob veliki revščini polagoma hirali drug za drugim. Pogledali emo v mrliško knjigo ter podajamo svetu izpisek po vrsti umrlih iz te družine ter pristavljamo tudi v mrliški knjigi vpi sano od zdravnika določeno bolezen: Dne 25. novembra 1899 je umrla 441etna mati Katarina rojena Medved, bolezen — jetika ; dne 4. aprila leta 1900. je umrl devetletni Valentin, boleien — jetika ; dne 12. decembra istega leta je umrla 12 etna Marija, bolezen — anemija, torej tudi sulica ; 6. aprila 1901 je umrl 16!etni Matej, bolezen — jetika ; končno 14. marca lete s 571etni oče Janez za boleznijo — jetiko. Te kom 5 let sta pomrla torej roditelja in trije otroci, vsi za jetiko. Padli pa bo v bolezen radi pomanjkanja in za deBet eseb neprimerno majhnega stanovanja. Dragotin pa je zaklepal denar, ki je po vsi pravioi pripadal ubogi rudarski družini, ae več! Ko je bilo pred par leti razglašenih nekaj prostih ustanovnih mest, vložil je sedaj pokojni oče Oblak tudi prošnjo, da bi se enemu niego vih otrok podelila ustanova. Kaj naredi Dragotin ? Prošnje Oblakove odda-jalcem niti predložil ni. Se d a n e a ni rešena ona prošnja, Pač vnebovpijoč greh 1 Dragotina Lapajneta lahko imenujemo »očeta sirot« 1 Skoro kot zaerneh se nam zdi, da bo tega velikega pri jatelja reveiev imenovali častnim občanom mesta, ki v njem žive akoro sami trpini in siromaki. Imenovali so ga pač uradniki in bogati meščanje, ki bede* delavskega ljudstva ne poznajo; hvala, da zastopnik trpečega ljudstva ni nobeden glasoval za to po-češčenje. Ali pa je v tem sedaj kaj boljše? Žal, da tudi pod sedanjim županom Šepeta* oem ni mnogo drugače. Podelil je idrijski dekan v sporazumljenju s pristojnimi tovariši letos eno ustanovo lOletnemu Karolu, obenem pa je biLo domenjeno, da dobi družina — pel otrok je še — tudi posebno podporo iz Kavčičeve ustanove. Oblakovi pa še dants čakajo na to podporo. Pač, 2, reci dve kroni bode občina is u b o ž n e g a zavoda mesečno dajala tej obubožani družini. Tako so te sirote, ki imajo pravico do b v o j e g a denarja, ponižane na stopnjo mestnih revežev, ki aa jih podpira iz milosti ! Kdo pa dobiva ustanove in podpore iz Peerovega zaklada? Saj je bilo vendar ia-pltčamh pod naslovom »izplačano ustanove in podpore« 1. 1901., kakor kažejo računi, 1055 K, v 1902. letu 1062 K in I. 1903. pod naslovom »izplačane uatanove« 944 K. Kdo je dobil, ne vemo. Računa I. 1901. in 1902. ne navajata nobenih prilog, I. 1903. p« omenja pod „čienom dnevnika" dve celi Številki, DamreČ 3 in 7. Opiraje ee na sprejemno listino, smo vprašali pri idrijskem mestnem župniku, ali je v letih 1901 — 1903 kdaj vidiral kako pobotnica ter zvudeli, di do-b e n e. Kdo je torej dobival podpore, kdo je pobotnioe vidiral ? Ali je sploh kaj prilog? Ako ni vse v redu, naj Dragotin plača, če je izdal kaj brez pobotnic ali pa na pobotnice, ki niso bile tako napravljene, kakor je določil ustanovnik, ker se je tudi obljubilo, da ae bo pokojnikova volja izpolnjevala »za večne čaBe«. Kdo oddaja Iv. Er. Kavčičevo ustanovo? Jasna je določba, da imata menjaje ae pravico oddajanja župnika iz Idrije in Sp. Idrijo v sporazumljenju z občinskim predstojni-štvom. Kako pa se dela? Uitanove ža pripuščajo oddajati imenovanima, a s podporami iz te ustanove gospodari županstvo samo pod Dragotinom in Sspetavcem. Ali je to pravilno, prepuščamo razsojanju imenovanih gospodov, ki sta po ustanovi določena za oddajanje. Le ie o upravljanju imenovane ustanove nekaj besedi! Zakaj upravljanje ima županstvo v rokah ; da pa se vse v redu vrši, določuje sprejemna listina, naj nadzorujejo poslovanje oddajalca in občinsko predstoj-ništvo. Koliko se je oziral Dragotin na oddajalca ustanov, razvidno je že iz dosedaj povedanega, ko niti vidirati pobotnic pristojnim župnim uradom ni dajal, dasi to zahteva ustanova; pa tudi je razvidno iz znanih besed sedanjega župana: »Farji nimajo pri občini nič opraviti!" Zato so pa tudi ustanovo tako vrgledno upravljali. Podpor niso dajali, kakor dokazano, ali je sploh kaj pobotnic, iz računov ni razvidoo, ker jih ne navajajo raSuni, s prebitki se ni tiko ravnalo, kakor ukazuje ustanova, za prihranjeni denar se niso nakupovale obligacije, zato tudi ni ustanovljena nobena nova ustanova, dasi bi bila ob dosedanjih prihrankih v znesku nad 2700 K lahko že ena, oelo glavnico je hotel Dragotin znižati, ko je 1.1903 nekam izginila znana srečka iz 1. 1860. Za tako vzgledno gospodaratvo z denarjem, namenjenim stradajo čim dijakom in ubožnim sorodnikom, ao imeli posebno plačilo, in sicer čaatno občanstvo, seveda, podelila ga je liberalna inteligenca. Klor gleda Ijudako bedo, ga tako goapodarstvo boli; zt.d stno ga obsoditi ne more nikdar, bodi komu vSeft ali pa ne. Rusko - japonsk« vojska. Pred novo bitko v Mandžuriji. Londonska »Morning Post« poroča, da so ae Ruti na desnem japonskem krilu združili z glavnim oddelkom, da napadejo ja ponsko središče. Japonci so to opazili ter so pričeli prodirati proti ruski poziciji. Tudi japonsko levo krilo je pričelo prodirati. Priča kuje se bitke. »Daily Telegraph« porota z dne 19 L m., da so se dotlej vrSila le asala ruska poizvs-dovania. Maršal Ojama poroča, da so Japonoi 19. t. m. razpršili oddelek ruskih pešcev, ki so hoteli napraviti utrdbe pri Lnchan-tunu. »Standard« ima poročilo iz Tokia: Situ acija pri 6ahu ie neispremenjena. Tu so mnenja, da je Kuropatkin ob Sišan holmu pred središčem japonskih posicij. Na ruake prednje straže so prišle nove straže, ki noč in dsn streljajo. Rusko poročilo iz Mukdena z dne 2 0 1 m. pravi, da so Rusi podaljšali železnico na vzhodu od Mukdena do Tučuna. Stališča obeh armad so jako mcčna, zemeljski nasipi trdni, tako da bo vsaka armada, ki bo pri čela napadati, imela vslike izgube. Japonske baterije obstreljavajo Putilov grič s pravim ognjem granat. Od desnega krila došli častniki javljajo, da je bil včeraj ondi boj. I< Mukdena ima berolinsfai „Lokai An-zeiger" poročilo: Sedanji mir je menda zopet le mir pred velikim viharjem. Sovražni armadi taborita za streljaj .oddaljeni druga od druge v velikanski fronti 60 km. Vsak čas je pričakovati resnega napada. V prednjih četah si stoje sovražniki takorekoč noč in dan puško v roki v obrambnih jarkih nasproti. Ruske čete prenašajo nadloge zime z občudovanja vredno vztrajnostjo. V Mukdenu je sedaj mirnejše. Kitajci zopet odpirajo svoje prodajalnice. Ruska brzojavna agentura poroča, da so se Japonci po ponesrečenem napadu na Putilov grič umaknili proti bejšaku. Japonci utrjujejo svoja stališča na celi črti. DeBno japonsko krilo se koncentrira pri Pensiku. Londonski listi imajo poročilo iz Mukdena: Boji zadnjih dni so bili jako hudi. Ja ponoi so izgubili včeraj pri naskoku na neko rusko pozicijo nad 100 mož. Vse kaže, da se bližamo velikim dogodkom. Boji aa Port Artur. »Standard" poroča iz Tokia, da so Japonci od 15. do 17. novembra Port Artur neprenehoma obstreljavali. Dne 17. t. m. Be je baje Japoncem posrečilo razrušiti zunanje obrambne zgradbe utrdbe Erlunšan in Sun-šunšan. Ruskega potrdila o tem še ni. Iz Tokia poročajo, da je eksplodiralo vsled obstreljevanja v arzenalu pri Port Arturju neko skladišSe smodnika. Delovanje pri napadih na utrdbe napreduje natančno po načrtu. Is Čilua poročajo, da pričakujejo na dan 24. t. mes. japonskega naskoka na Itsuhan. Japonoi mečejo dolgi klobasi podobno strelivo v ruske jarke. Ko se razpoči, se rasvijo plini, ki branitelje omamijo, če jih nič ne ranijo. Ic Sangaja poročajo, da so razven »Raz-toropnega« ušli še trije diugi ru-Silci torpedovk iz Port Arturja. Dva so Japonci ujeli, eden je pa ušel. Iz Port Arturja je lopet prišlo rusko poročilo. K ustanovni slavnosti oddelka mornariških kadetov v Peterburgu je prišla preko Cifua iz Port Arturja brzojavka kontreadmi-rala Grigoroviča. Origorovič pravi, daje posadka prepričana,da bo prestala obleganje in da bode na veselje carju zmagovalka. Veliki knez Ciril je bil te dni v Rimu. Sedaj je v P a i e r m u. Rusi na poizvedovanju. General Kuropatkin j« brzojavil 20. t. m.: Noč 20. t. m. je bila mirna. V noči od 16 na 17. t m. je oddelek prostovoljnih lovcev, kateremu je poveljeval neki poročnik, na na Sena levem krilu vršil poizvedovanje. Dognali so, da ao Japonci zasedli neko kitaj sko fanzo. Štirje lovci so se previdno pribli žali fanzi. Posrečilo se jim je, da so se ne opaženi približali fanzi, kjer ao položili štiri ročne granate napolnjene s piroksilinom Z«' žgali so nato zažigalnico in so odhiteli, ne da bi se jim bila pripetila kaka nezgoda Ce« nekaj trenutkov je bila fania razstre ljena in popolnoma razrušena. Pok je bil tak, da je bilo vse japonsko taborišče alarmirano in so Japonci pričeli streljati na vsej črti Ko je na mesto nesreče dcšla japonska stot nija, je našla le Se same razvaline in mrtve ter ranjene Japonce. Carjevo priznanje zdravnikom. Car je ukazal Kuropatkinu, naj v »Vest niku mandiurske armade« objavi carsko pri znanje in zahvalo sdravnikom, usmiljenim sestram in vsam čiancm »Rdečega križa" za njih požrtrovalno dela vnosi Zdravniki gotovo zaslužijo to priznanje. Dne 12. oktobra n. pr. je pet zdravnikov obvesslo 3000 ranjenoev, ktr je seveda skoro nadčloveško delo. Večina ranjenoev tudi precej hitro okreva. Japonoi zaplenili nemški parnik. Iz Tokia poročajo, da je ob Jentaju plo-veče japonsko brodovje zapasilo nemški parnik »Batelan«, ki je plul v smeri proti Port Arturju. Japonska topničarica »Tatsuta« je zasledovala parnik, ara ob 5. uri zjutraj dohitela in preiskala. Na parniku je bilo mnogo zimske obleke, odei, zdravil in go vejega mesa v kontervah. Kapitan je izjavil, da ho "te v Njučvan, a ker je vozil v smeri proti Port Arturju in ker je bilo vozivo sumljivo, da ie namenjeno za portartursko posadko, so Japonoi aaplenili parnik in ga odpeljali v Sašo. Namestnik baron Handel. Nem8ki listi poročajo: Glasom vesti, ki jih je prejel zaderBki „Novi list« z Dunaja, je ministrski predsednik Korber te dni neki visoki osebi priznal, da mora odstraniti barona Hsndela iz Dalmacije. Ako ni tega že do sedaj storil, je vzrok, ker da hoče v isti čas rešiti tudi namestniško vprašanje na Tirolskem, Moravskem in Kranjskem. Tekom tedna bodo dalmatinski poslanci interpelirali Korberja, kako namerava rešiti Handelovo zadevo Podpisali bodo interpelacijo Jugoslovani, C. hi in Italijani. Politični položaj na Ogrskem. O nedeljskem Bhodu budimpeštanskega liberalnega meščanstva, kakor tudi o pouličnih izgredih po shodu in o napadu na Tiszo smo poročali včeraj med brzojavkami. Iz liberalne strank« izstopila sta tudi poslanca grof Andrej Iiidik Birkoczy ia grof Aleksander Karoly. Kakor poroča »Pesti Hir lap«, bo vladar zaslišal o položaju grofa Štefana Tiszo, grcfa Kbusna Hedervaryja, grofa Julija AndrasByja, Kolomana pl. bzella in barona Banffyja. Med opo:rže sklican 19. decambra. Opozicija bo poizkusila izvesti svojo grožnjo, da bi ne smela govoriti Tisca in zbornični predsednik. Ne mirneii bodo po določilih poostrenega po slovnika isključeni iz zbornice. Če se bo pa opozicija še protivila, bo seja zaključena in v prihodnji soji bo glasovanje o idemnitet-nih predlogih, nakar bo zbornica razpu-ščena. Tisza ne bo odstopil prej, dokler se ae izjavijo volilci, če odobravajo poostrenje poslovnika. Visokošolci v Budimpešti so priredili profesorjema Vlassicsu in Saghiju, ii sta nastopila proti poslovnikovi poostritvi, velike ovacije. Vseučilifiki rektor je izdal na visokošolce oklic, v katerem jih poživlja, naj bodo mirni. Tirolski socialni demokratje in narodnostno vprašanje. V Inomostu so v nedelje socialni de mokratje imeli shod, na katerem ao sklenili resolnoijo, v kateri pravijo, da bo rešeno narodnostno vprašanje v Avstriji le, če se uvede splošna, enaka in direktna volivna pravica v vse avtonomne zastope. Nadalje so zahtevali odstranitev birokratičnega centra lizma in deželnih fevdalnih predprevio. Avstrija bi se morala preosnovati v zvezno državo samostojnih narodnosti. Izgredi v Opavi. V soboto zvečer je v Opari priredilo nemško ljudsko društvo shod, na katerem je govoril profesor Sommer o inomoških do godkih in pa o učiteljiških vzporednicah v Sleziji. Po shodu so udeleženci priredili poulične izgrede in demonstracijo pred palačo deželnega predsednika grofa Thuna, kjer so klicali: »Proč s Thunom!« Policija je bila preslaba, da bi bila razkropila demonstrante. Tudi pred mestno hišo je bila demonstracija. Novo izvoljena italijanska zbornica bo dne 30. t. mes. slovesno otvorjena ter prične takoj drugega dne s svojim delovanjem. Med predlogami, ki jih vlada poda zbornici, ao tudi trgovinske pogodbe, ki jih je vlada sklenila z raznimi državami. Dogodki na Balkanu. Civilni agentje zahtevajo, naj turška vlada uredi finance v treh makedonskih pa šalikih. Velevlasti bodo zastopale zahtevo oi vilnih agentov pri turški vladi. Turčija je zadnji čas opetovano zahte vala od grške vlade, naj posreduje, da pre nehajo grške vstaške čete v monastirBkem pašaliku s svojim delovanjem. Turki trd6 da je bilo 385 grških vstaSev, a njihovo šte vilo se je v sedmih bojih z bolgarskimi vstuši in s turškimi vojaki zdatno znižalo. Tudi v solunski in vodenski okraj je vdrlo nekaj grških vstašcv. Turki trdč, tla ata grški metropolit in grški konzul v Mona-stiru pospeševala in podpirala grške vstaše. Uradni brzo jav priobčuje poročilo odo sedanjih uspehih glede ref.rm v Makedoniji. V prvi polovici leta, ko so pričeli poalovati civilni agentje, so rešili 6000 prošenj in pritožb makedonskega prebivalstva. Civilni agentie postopajo v aporazumu s tujimi čast niki. Splošno »tanje se boljša. V Makedonijo ae je vrnilo 6000 b9gunoev. Preosnovi nasprotujejo turški vladni krogi in pa vstaške čete. Razmerje med Francosko in Italijo. Pranooski predsednik Loubet je sprejel v avdijenci zastopnike italijanskih obJin in trgovskih zborni«. Rd pore. Tudi podporo 1500 K, katera je določena ovčarstvu, ker ae ta panoga kmetijstva več ns izvršuje, lahko dobi čebelarsko društvo. Ni opombo g. predsednika Crnogoja zaradi »garantiranega pitanca«, katerega prodaiajo v kovinast h škatljah, odgovarja g. ravnatelj in vpraša, kdo je dal medarjem garancijo. Garancijo more dati le v to poklicana oblast, katera med naj prvo pri medarju zapečati, potem preišče in ako je čist, da prodajalcu garancijo. Kar se nih ta ne oglas, zato naše poižkušavališčn st«n. A ta zapoved mera priti z Duntja. Ni Donaj se obrnite, je rekel. Ko je društveni tajnik g. Bukovic govoril o gnilobi, oglasil so je zopet g. ravnatelj ter pravil, d« g. Dolenc ni čisto nič kriv te bolezni, in da ae bo iz svoje volie umaknil s svojo delavnico uro daleč iz Ljubljane. Prav brez potrebe je nato g. Pire še napadel neke čebel >rje, ki baje nič ne znajo. Ko so je neki čebelar oglasil k besedi v obrambo, mu predsednik m do volil govoriti. K sklepu g. predsednik Črno-goj povdarja, da je on vedno delal tako. da je bilo v korist društvu, stdaj pa odlaga svojo predsadsiSko čast, ker ne more več opravljati tega posla Tudi se ie bridko pri toževal, kako globoko ie bil užaljen, ker se je v nekem liBtu napadal odbor, kakor bi nič ne delal. — V Kranjski Gori je za župana izvoljen v diugift g. Gisper Lavtižar. — Pomnožitev orožništva. C. kr. deželno orožmško povel|st»o se bu pomnožilo s 1. januvarijem 1. 1905. s enim četo-vodjem in 6 orožniki, da se izpolnijo nekatera prazna mesta. — Dva samomorilca Dne 2. t m. so našli v Savi aned Gor. Hitičem in Ver-nekom truplo nekega moža, ki je bil neznan. Sedaj se je dognalo, da je utopljenec 61letni delavec Martin Skerlep iz Dolskega. Ne ve se, ali se je tu dogodila nesreča ali samoumor. — Dne 10 t. m. bo pa našli ob pogoniški graščini v Savi truplo 40letnega posestnikovega sina Janeza Gerarja iz Ko fina. Najbrže je Carar skočil sam v vodo, ko je zamravil vso svojo dadščmo 1400 K. — Nesreča. V Škot ji Loki so trami padli na Janeza Porenta ter mu zlomili nogo. — Zastrupila se je v Trstu 21letna šivilja Eliza Kovači č. Pomoč je prišla prepozno. — Požari v Novem Pazaru. Bal-grajski listi poročajo o velikih požarih v Novem Pazsru. Nekateri listi trde, da povzročajo požare avstrijski agentje, ker je bilo zažgano mnogo srbskih poslopij. A ker bo bile zažgane tudi hiše katoličanov in Turkov, ki so prijazni Avstriji, je skoraj gotovo, da so povzročili požare fanatizirani albanski mohamedaaci. Nedavno je pogorelo v Plevljah srbsko gimnazijsko poslopje, bkodo cenijo na 100.000 kron. Srbi pravijo, da so poslopje zažgali mohamedanci. A turške oblasti ne upoštevajo ovadb, marveč razširjajo med prebivalstvom govorico, da so odposlanci bosanske vlade zanetili požar. Štajerske novice. š Morilec svoje žene pred porot nlki. Poročali smo, na kak strašen način je umoril 28 etni posestnik O s v • 1 d S e -gula v Dornavi svojo ieno Cjcilijo de-gula. Vsled tega danes stoji morilec pred mariborskimi porotniki. Ž njim je soobtožen tudi sotrudnik nomčurskega »Stajetca«, 41 letni krojač Alojzij Muršec, ki je Seguli svetoval, raj ženo umori in mu je pri umoru tudi pomagal. Muršec je tudi ob tožen poizkušenega umora na delavcu J o • želu Horvatu Ljubljanske novice, Franko Steina to jesen ne bo v Ljub liano. Boji se sklicati javen shod, ker je v Celju dobil pteveč temeljito lekoijo. Njegov organ ,Der Hammer« jadikuje, da je med nemškimi delavci na jugu driave ža nacio nalno nemštvo in »Los von Rom« - rogovi-ljenje premalo navdušenja, z Namci po juž nih mestih pa ni dosti pomagano (kakor n pr. Goriaa, Maribor, Celje, L ubljana, Trst). Franko Stein ima prav! Zabavni večer »Glasbene Matice«, ki se je vršil v soboto zvečer v areni »Narodnega doma«, se je nepričakovano dobro obnesel. Arena je bila do zadnjega kotička zaBodena in več ljudi je moralo oditi, ker niso dobili prostora. N* razumemo kako, da se taki večeri ne prirejajo v dvoranah »Narodnega doma«, kjer so poleg dvorane tudi stranski prostori na razpolago. Spored se jo točno vršil. Izmed pev«k>h točk je najbolj ugajal mešan oktot v II. ltaieistrovom »Loži poljo ravno« in pa v Krekovi »Idili«. V oktetu ao pole gospe a Kukeljnova, Nollijeva, Rozmanova, Treotova in pa gospodje Carniko Gor Sič, Koželj in Završan ter so želi splošno priznanje. Moški oktet je najbolj ugajal v Vogričovi »Lahki noči«. Komični prizor »Anglež v galeriji slik« ni dosegel pričakovanega uspeha, pač pa komični prizor »Lak zoper plešo". V igri sta najbolj ugajala gg. Stegnar in Rozman v mimiki in maski pa .gigerl", g. Sebenik. Pohvaliti moramo posebno društveno godbo, ki je vse točke točno in dovršeno igrala, za kar je žela tudi obilno priznanje. Spored je zaključil ples, ki je trajal do pozne ure. Prirediteljem sa je večer prav dohro obnesel tudi ksr Be tile blagajne. V Ameriko je hotel oditi 21letni dninar Janez Kržič iz Pudoba v logaškem okraju, da se tako odtegne vojaški dolinosti. Stražnik ga je prijel včeraj popoldne na južnem kolodvoru. Kržič je dejal, da se piše Krašo-vec ter da je namenjen na Brezje. Tatinska družba. Alojzij D osti, Valentin Sporar in Janez Požar, ki so bili prijeti vsled tatiine, so bili sedaj obsojeni pri c. kr. okr. sodišču. Dosti in Požar sta dobila po 6 ted nov, Rporar pa 14 dni zapora. Tatvina Tuiajšnjemu trgovcu Jožefu Latcu na Resljevi cesti je v nedeljo ponoči ukradel n<-kdo dvoje rjavih, pisanih kocov. Semenj. D.ie 21. t. m. je bilo na latni semenj prignanih 941 konj in volov, 481 krav in telet, skupaj 1372 glav. Kupčija je bil* pri govedi kakor pri konjih kljub slabemu vremenu prav dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci in Moravci, po konje pa Lahi. Pobiranje smeti po mestu, h občinstva pribaia nam pritožba: Neka) časa sem pobirajo hlapci podietnika za smati iste v ta kih razbitih vozovih, da je škandal. Pol smeti sa raatrese, pol jih veter z voza od nese, ljudje požirajo prah še bolj kot pred petdesetimi leti. Ali res ni toliko denarja, da bi se te v sanitarnem oziru škandalozne razmere uredile, kakor bo v drugih mestih|? Umrli so: Matevž surk, delavčev sin, 1 mesec; Aiolf Globelnik, krojačsv sin, 9 let, Radeckega casta 2; Stanko Korenina, de lavčev sin, 6 mesecev, S.reliške ulioe 15; Marija Jaglič, mestna uboga, 57 let, Jip-ljeve ulioe 2 — V hiralnici: Uršula a k e r 1, delavka, 70 let. —- V bolnici: Tomaž Keržič, gosta?, 77 let; Ivan Ajdič, kajžar, 48 let; Ivan Midic, goatač, 63 let; Ivan Saver, delavec 40 let; Marija Oorrizek, potnikova hči, 15 mesecev; Pavel Ulovič, delavec, 19 let; Ifan Šuklje, posestnik, 61 let, Jakob Pole, črevljar, 45 let; Gregor Justin, delavec 70 let 0 Rasmanovem pogrebu se še porols, da je ponesrečencu dr. Tavčarjeva rodbina kupila lepo krsto, vredno okolu 100 gld, Krii si je zlomil prisiljenec Jož, Sporar. Padel je s neke zgradbe v Dalmatinovih ulicah. Ponesrečeni hlapec. Na Starem trgu pri g. Spreitzerju so se vreče podrle na hlapca Rudolfa Japelja. Poškodovan je tako, da bo ga morali prepeljati v bolnico. Književnost In umetnost. * »Zora". IiŠla je prva številka „£?re", glasila slovenskega katoliškega dijaštva, ki prinaša sledečo vsebino: Na pragu novega desetletja. — O to studencu pessm, zložila Milica. — »Ztrja". — Kaj je z našim vseučiliščem ? (Dogodki v Inomostu in — Slovenci.) — Molite za nas! Prošnja. Hrepene-nenje, pesmi, zložil J. Mohorov. — Pod »tare dane, zabilježio B. — Narodni kolek. — Dopisi iz dijaških krogov: Iz Celovca, iz Gradi a. — Naša pasem, zložil J. Mohorov. — Glasnik: f Anton Cvetek. — Dssetletmoa »Dmice*. — Hi-navščina. — „Gorotan\ — Na čaščino. — Odlikovanje. — »Stric« duhovnik in vseuli-liščnik. — Odbori: »Danice", »Zarje", .Hrvatske". — Listek: S istdesetletnica. — Almanah. — število slovenskih slušateljev v Gradcu. — Podporno društvo. — Zagreb. — Kat, obzornik. — Sto se vidi u noni-stičkom kongresu u Osjeku ? — Posnemanja vredno. — Vzorna slovenščina. — Na platnicah: Dijaška o r i l o g a. Javno vorašanie. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Narednik ustrelil poročnika. V Tešinu je narednik Sohw»b v pi ianoBti zavratno ustrelil poročnika F/anea Grussa in potam Bamega sabe. — Na kosce razresanodete. Pred neko budimpeštansko gimnazijo so našli zavitek, v katarena je bilo na koace razreiano dete. Zavitek je položila tja elegantna goapa, ki se je odpeljala v kočiji. Policija išče dotič-nega fijakarja, da izve, kdo je ona dama. — Na Bismarekov grob je zopat priromal Sobo oerer s peščico svojih priutaSev. — Umor župnika. I« Splita poročajo, da je bil morilec župnik« M mice, župnikov sorodnik Jožef A n č i č obsojan na vešala, njegova žen« p« v lGletao težko ječo. — Stavkajo v Pr^gi pomočniki prekajalcsv mesa. — 30.000 ljudij bre« stanovanja je, kakor so poroč« iz Bata vije vsled velikanske povodnji na otokih Talave. — Roparski umor. V gostilni »Mtt lchenerhof v Pasavi so dobili knjigovodjo norimberikega Rtilf jiienovega društva mrtvega s prerezanim vratom in razbito lobanjo. Morilci so mu oropali 3000 mark. V Monakovem bo prijeli potnika Pfreundtnerja in njegovo ženo, ki Bta na sumu, da sta izvršila umor. — S t i s i osebe zgorele soori požaru neks hiše pri M tterdorf j na Giranjem Stajar-skem. Zgoreli bo posestnikovi hčeri in dvs hlapca. — Prvi shod uradnic se bo vršil na Dunaju 27. novembra. — Velik poiar v Brooklinu. Včeraj zjutraj jo izbruhnil v svobodnem meitnem skladišču v Brooklinu ogenj, ki ss je razširil na štiri druge hiše, katerih prebivalci so se najbrž vsi rešili. V skladišču so gasilci našli 12 mrličev. V hiSah bo bivali največ italijanski delavci. Zbirka jajc vredna 75.000 dolarjev. Danski kralj ima zelo dragooeno zbirko jajc, ki obsega vsakovrstna ptičja jajca. Vrednost zbirke cenijo na 75.000 dolarjev. - Strašna nesreča na Jesenicah. Jesenice, 22. novembra ob 9. url dopoldne. Ponoči se je dogodila grozna nesreča v železniškem predoru. Eksplodirali so plini. Takoj so is-vlekli sedem mrtvih, pet opečenih in ranjenih. Čuje se, da ao iz razvalin izkopali Ša 4 mrtve. Elen ponesrečencav jo že v bolnici umrl. Jesenice, 22. novembra ob 11. uri 40 minut dopoldne. Etsplozija je bila sinoči okrog 10. ure tako močna, da so se rovi podsuli. D) saiaj so dobili 11 mrtvih, 5 nevarno ran je-n i h. Trupla so strašno razmesarjena ia ožgana. Nekaj jih Se pogrešajo, iščajo jih v podsulih rovih. » & * Z Jesenic se nam pred zaključkom lista še poroča: Vest o strašni neireči je šla danas od ust do uit. Navajeni smo tu na nesrečo že tako, da sa nič več ne čudimo, kadar slišimo, da se je zopet zgodila kaka ne»reča, a danes pa nas je le pretresla groza. Toliko žrtev naenkrat, kaj tako gromega pa tudi ni vsak dan! P.-ed kratkim, 14. novembra, je minulo leto, kar nas je pretresla podobna grozna novica: pat mrtvih, dve osebi pa v nezavesti. Koširjeva drutina sa je b:la zadušila s plini. Danes pa so plini v prodoru končali celi vrsti mladih ljudi življenje, moogo se jih pa zvija v silnih bolečinah Kako se j e z g o d i 1 a n e sreča? Podrobnosti še niso znane. Kolikor se jo moglo izvedeti dosedaj, užgali bo se plini v zgornjem rovu ravno tam nekje, kjer v spodnjem rovu ivepljeni sopari ne puste delati. Najbrže sa je zgornji rov napolnil s plini, uhajajočimi iz žvepljenega vrelca v spodnjem rovu, sinoči pa je prišlo do katastrofe. Strašna eksplozija je bila. Vse je letelo vprek, tramovje, kamanje, zamlja. De lavci bo bežali, a oni na mestu eksplozije so obleiali na tleh. Pomoč je prišla, a bilo je že prepozno. Mrtve in ranjene so naložili na vozičke in peljali iz predora. To je bila žalost oa vožnja. Po potu je «e edan umrl, ranjenca so prepeljali v podjetniško bolnišnico. Grozno je pogledati ponesrečence. Obraze imajo črne kakor zamorci, prisušano je na njih blato, v kataro so padli. E lemu je sleklo vso kožo z obraz«, največ so opečeni po obrazih in rokah, btirje bodo morda ozdraveli, edan pa bo najbrž še umrl. Imena ponesrečenih občin-stvo še ni izvedelo. Mrtev je preddnlaveo M i h e 1 i 6 ; imsna drugih objavimo, ko jih izvemo. Čulno je pač to, da se ravno v tem predoru zgodi toliko nesreč. Ali so res le zgolj neprevidene nesreče? AU ni morda ta ali ^druga nesreča le posledica lahkomiselne brezskrbnosti ali ne-brižnoBti od strani onih, ki bi morali čuvati, da se kaj takega na bi moglo zgoditi ? Podjetništvo E. G r o s s & C o. se zadnje čase ni kaj kulantno obnašalo do onih delavcev, ki bo vsled začasnega oilep-Ijenja v spodnjem rovu nezmožni postali za delo, ker jim ni hotelo dati bolniške šihte, zato ne uživa popolnega zaupanja, da glada na korist dalavcav, marveč, da mu je v prvi vrsti le za svojo korist. Zahtevali smo ie enkrat preiskavo in sedaj zahtevamo toliko odločna j e , naj sa preišče, k a k o j e mogla nastati tako grozna nesreča. A'i je raa ni b io pričikoviti c ozirom na digolka v spoiijenn rovu? A'i so res ni moglo kij taka?a slutiti? Ni očitamo nikomur niSasir, a javaost sa bo pomirila, ča icva, di so ti nasraia nitakor nI migla oraoračiti in mkogir no ztlaio noOatia -Vrivda. * * Očividec g. Frino Pušnik, bi dela pri btnoinovib motorjih ▼ predoru in ki je bil aam v ravamobti, pripoveduje: Poved strešne neereče so eksplozivni plmi, ki so s tako silo eksplodirali, da so ttžfeo nsloieni ielezniški vozovi sami naprej leteli. Železniški tir je strgalo in vrglo iz ■emlje. Mrtvi so tako sežgani in pobiti, da jih ni megoče spoznisti. Vseh mrtvih So nismo na&li. Mncgi, ki so v bolnici, bedo težko ostali ii»>. Ji z sem siufajno nekaj hi pov pred nesrečo *el iz predora, a ko Beoa ■ačul eksplozijo, hitel sem takoj na lice ne ■reče ter vso grozno nesrečo vide). Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 22. nov. V dansfinji seji drf. sbora je najprej govoril rusir>ski poslanec R o m a n c z u k, bi je navajal pritožbe Ru-sinov. Dr. Erler je izjavlja), da KOrter ' zadnjič ni resnice govorii, ko je deja), da je ces. namestnik povedal inemežbemu županu, da se bodo Lahi branili z revolverji. Nsto je govoril B e r g e r. Naučni minister H a n-d e 1 je opravičeval naučno upravo glede laebe fakultele v Incmostu. Korber je kratko izjavil, da Erler tudi danes ni govoril TOBnice. Seja iraja če. Dunaj, 22. nov. V drž. zberu je danes rusir.sbi goicinik zahteval, naj se spremeni ustava ra podlagi avtonomije narodov in splešre direktne volivue pravice. Dunaj, 22. cov. Nekateri so pričeli zopet hročnjariti z mislijo, naj bi bil sedež lažbi pravni fakulteti Gorica. Budimpešta, 22. nov. Vi«, d a pravi, da manifesta opozicije ne bo predložila ce sarju. Zagreb, 22. novembra. Dopolnilna sa bonka volitev v Bišbupcu bo dne 3. de cembre. Iccmost, 22. nov. Vojaške čete, bi so dočle radi nt mirov sem, so danes odpoto vale. Peterburg, 22. novembra. Nekatere vesti z bojišča trdijo, da re bo velika bitka skoro pričela. Jsporci so z napadi na Puti lov grič pričeli ofenzivo. Kuroki poizkuša ob rekiL>o obkoliti Kuropatkina, ki je po bitki pri Sahu dcfcil 50.CC0 mož pojačenj. Dejstvo, da so Japonci v Mandžuriji pričali z ofenzive, zr.ači, da je padec Port Arturja še daleč. Peterburg, 22. novembra. Kitajci tr< dijo, da je sovražnik imel dne 10. oktobra okolu Siiihe 15 000 mrtvih in 10.000 ranjencev. London, 22. novembra. (Kor. urad.) Dva dni, predno je prodrl »Rtztoropni« ja* ponsbo blokado pri Port Arturju, eo zapustili trije drugi rušilci torpedovk poitartur-sko luko z duplikati nekega Steseljevega poročila. Japonci so jih zasledovali in s tor pedi potopili. London, 22. nov. (Ker. urad.) Dopisnik Reuterjevega urada v Čifu poroča, da je prinesel »Raitcropni« aeboj pismo generala Balazihova, načelnika »Rdečega križa« v Port Ailurju, ki se pritožuje nad Japonci, češ da se r.e ozirajo na načela genfoke kon vencije ter streljajo tudi v one dele mesta, kjer se nahajajo izključno le bolnišnice. London, 22. nov, (K. u) Cesar Franc Joitf bo na ieijo Anglije in Rusije imenoval petega člana mednarodne preiskovalne kemisije v hullski zadevi. London, 22. novembra. (Kor. ur.) Reuterjev urad peroča iz Mukdera, da je Puti-lov grič še vedno zaseden od Rusov. Mraz jo tako Bilen, kakor že ne od početka voj ske; temperatura je —25°. London, 22. novembra. Rusija namerava kupiti cd čilske vlade za 100 milijonov rubljev šest vojnih ladij. Ce bi jih čilska vlada ne hotela predati, bo Rusija vprašala Argentinijo. Meteorologi«© por«i!le. Vifiina nad morjem 3C6-2 m.srednji zračni tlak 736.9m« i > Ca* op»- i mtn, h 1mu *a«v*= i ttilusei i f« ! C«w«tjv i Vttml. Neb* S H ■sat dež. 40 6'4 | si. vzsvz, Slednja včerajšnja le*ip«ratnr& 3 1*. no.in 2 4' 00i 7. zjutr. I i3U-6 2.popol.| 730 9 megla obl 14 6 f) it n it j slu* norza du6 21. novembra. Skupna konv. renta, maj-november . . Skupna konv. renta, jan,—julij .... Skupni"clržavm dolg v notuh..... SkupnijJdržavni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta ...... Avstrijska kronska renta 4*..... Afatrijska inv. renta 3...... Ogrska ilata renta 4 %...... Odrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3....... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice ......... Landon vista........... Nomški drž. bankovci za 100 m. nam. drl v. jO mark............ 40 frankov ........... iMdijauski bankovci ........ C. kr. cekini ........... 100 -C5 99-90 110 25 10025 120 16 100-1 i 91-30 118 95 98-Hi 88'90 16 *8 674-40 289 40 11760 23-51 19 08 95 25 11-32 Najslovitejše medic, avtoritete uporabljajo Rogaški Styria-vrelec pn «—2 kron. katarih v grlu in bronhijih) 479 104 19 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št.If ce priporoča preč. duhovih v izdelovanje vaakovrstte duhovniška obiska. Iz trpežnega iti aolidnes* t>!ii po nizkih oenah. Opozarja na veliko svoji zalogo ===== Izgotovljene oblah posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cena} S&t!tel] uniform avstrijskega dmst»a ieleiDi^lh mdnlfct Odlikovan z zlato medaljo na razstavi v Parisu 1. 1904. Dragotin puc fapetnlk In preprogar Dunajska cesta št. 18, zvršue vsa tapetniška ln dekoracljska dela er ima v zalo?i vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 28 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Špecerijska prodajalna, cSfiS? obstoječa že 50 let v mestu blizu Ljubljane, na zelo dobrem kraju se odda s^ps^ts^s^ps^s^s^ss^s^? v najem m pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenca«. *929 4-4 Razpis. Razpisuje se oddaja stavbenih, zidarskih in drugih del za razširjanje ljudske šole v Sodražici. Zmanjševalna dražba se bode vršila dne 5. dec. 1904, ob 9. uri dopoldan v obč. pisarni. Vsa dela so proračunjena na 33.500 kron. Natančneji proračun, načrti in pogoji so razpoloženi v občinski pisarni v Sodražici ob uradnih urah. Pismenim ponudbam je priložiti 10% kavcije, ter je isto vložiti do 4. decembra 1904. 1950 3-2 Sodražica, dne 18. nov. 1904. Stavbeni odbor. poprave šivalnih strojev vtieh si4t'.-nrrov s« najcenejše sprejemajo in dobro izvr-e Dele šivalnih stroiev, igle in strojno olie je rti b ti pri 993 14—12 Singer Go. akc. dr. za šivalne stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. 1957 Ta teden Tffi Velezanimivo! Nizza med Karnevalom in Monaco. ■*- Po ugodni ceni sukneno blago pri Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. Emajlna glasnra, mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje kojim dft porcelanu slieno prevlako V škatljicah po */, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—9 1918 5-4 Preselitev krojaške obrti. Podpisani uljudno najnanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo krojaške* obrt z Bregu št. 14 na Dvorni trg št. 3 (pod „N'arodno kavarno"). k Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost, upa, da mu p. n. občinstvo istn i nadalje obrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno izkuSai zadovoljiti cenjene naročnike. Z odličnim spoštovanjem civilni in vojaški uniformski krojač, izprašan irt izobražen na c. k. telinol. obrt. muz. na Dunaju. Alojzij Barle, Ljubljana, Dvorni trg 3. a CD tO O pozor! Vsakdo zasluži 20 kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalegi samo izdelke prvih švicarskih tovarn „Union" — znamka „Union" — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur, (švicarskih izdelkov), katere prodajam BflT 20°[o ceneje kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno 1 Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Briljanti so obrestovan kapital! Kdor si namerava omisliti briljante, naj jih sedaj nakupi, ker pozneje bodo mnogo dražji! Cena briljantov se viša od dne do dne 1 265 52-45 Za prav obila naročila se ulj. priporoča Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani. Glavna trgovina: Prešernove ulice. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža. o bC «5 O O * "ai rt o> o •■"s >N1 •i—l a "S? *a3 SJD O i—i 33 ts O) t- 1? 1953 12-1 1= Največja^ izbera blaga iz briljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, oosode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb. JProračvtii o ttm brezplačno. Valje cerkveni predmeti, kot maini vrčki, Skro-pilniki, kotlički za blagoslovljeno vodo, svetilni ce, križi itd. ADOLF WAGENPFEIL zlatar in juvelir = Ljubljana = Priperoča svojo velike zalogo nOVOSfl p. n. občinstvu. Edino zastopstvo svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in NViirtembcrške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančnejc. Ceniki zastonj. — Najnižje cene. — Izbere na zunaj ae hitro izvršujejo. ZZ