Fosa^ainft številk a stane SO vma-rlev. Narrbor, dne 28. svgusts 1913. 53. letni Lis! fincfstvu v pouk m zabav*. ■***mm"bp "i,1"" 't. vsak cetncK in vcija s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol l<°ta 3 K in za četrt late 1*58 K. hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Oospodaga" v Mj&bor». — dobivajo lisi bres posebne naročnine. -— Posamezni listi stanejo* 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — w mmify», iiMerate in tt£ftss>MSk. ion se piačaje od enostopee petitvrstc i» enkrat 24 vin., ali kar ie fsto, 1 kvadratni" centimeter prostora stane 16 vin. Zi stane beseda 5 vin. Parte in «tiivaie vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — inserati se sprejemaj« d» MU V) • ■ I' ■■■■ i I..II.I.I...I I I ........... I .................-I'll'............................ ..........»..I...............II II— Med kmetskim ljudstvom vlada veliko razburjenje, ker so so davčne oblasti splavile letos z vso silo na kmetske posestnike in obrtnike. Davki se mo rajo plačevati, ker država potrebuje dohodke za svojo upravo, vojaštvo itd. Mi stojimo na stališču, da je izdajalec domovine tisti, ki se brani plačevati pravično odmerjene davke. A dan za dnevom dobivamo pritožbe, da so odmerili dohodnino za leto 1918 posTinOzivm ubogim posestnikom neprimerno visoko. Posebno so prizadeti slovenski posestniki in obrtniki. Dohodnina in vojni davek sla jiia odmerjena na podlagi podatkov, ki so jih dajali davčni oblasti od nemških in nemčurskih uradnikov najeti špi.celjni po posameznih občinah. N e m -0 i in nemčurji niti približno niso tako o b d a č e n i, kakor Slovenci. Tako je n. pr. bila konjiškemu nemškutarju tovarnarju Lauritschu odmerjena skrajno nizka dohodnina in prav noben vojni davek. Mnogi naši ljudje, ki so bili in tudi ostanejo najzvestejši državljani, so naravnost obupani, ko vidijo, da se ž njimi postopa tako nehvaležno in krivično. Ne obdolžujemo naravnost naših slovenskih uradnikov, da so krivi nepravično predpisane dohodnine in vojnega davka, ker so računali na podlagi podatkov, izgotovljenih od nemških uradnikov . Glavni krivci so plačani nemški in aemčurski špiceijni in uradniki. Pa «no je gotovo: Sveta dolžnost slovenskih davčnih u -radnikov bi bila. da sami popravijo krivi-o e, ki se gode našim sloveftskim ljudem. Se eno: Naše ljudstvo se proti krivicam, ki so se mu storile, ne ume samo braniti. Priprosti ljudje ne znajo napraviti priznalnice, ne znajo sestaviti, u-govora in sploh ne poznajo vseh mogočih predpisov v davčnih zadevah. Pri priprostih ljudeh naj bi se torej vse to no vzelo tako strogo po paragrafih. Ce se godi komu krivica, naj se ne ozira na strogo določene roke. Gospodje uradniki, ki imate srce za trpeče ljudstvo, pojdite mu na roko. Prosimo vas tudi, naj napiše nekdo izmed uradnikov kratko in poljudno razpravo, kako in kaj je treba priznati, kaj se odbije in kako se ugovarja proti krivično predpisani dohodnini in vojnemu davku. e Pomagajmo si sami* Ko se je 1. 1915 videlo, da vojske ne bo kmalu ■konec, so naenkrat izginile iz trgovin zaloge blaga , ker. so trgovci dobro vedeli, da bodo s tem činom u- strarili pomanjkanje blaga ter umetno dviganje cen. ,V svojih računih se niso motili; cene so se dvigalo od meseca do meseca, podražila je vse blago vojaška uprava, ki je rekvirirala velike množine blaga pri veletržcih in v tovarnah. Mnogo krivde zadene tudi ententine države, ki so popolnoma onemogočile vsak uvoz surovin in blaga. Vojaška uprava ni z rekviri-ianim blagom dobro, gospodarila, večina tega blaga se ni porabila v vojaške namene, temveč je prišlo v, roke špekulantom, ki so delali ž njim ogromne dobičke. Ko so koncem leta 1917 in začetkom leta 1918 ceno platnu in oblačilnemu blagu dosegle od trgovcev zaželjeno višino, je prihajalo blago na svetlo. Pa dobilo se ga ni v trgovinah, temveč pri zakotnih trgovcih, verižnikih, ki so že itak drago blago še podražili. Vsled padajoče vrednosti krone so šle cene še bolj kvišku, prišlo je tako daleč, da si ni mogel kupiti od-leke, kdor ni bil kapitalist ali vojni dobičkar. Svetovna vojna se je končala. Avstrija se je porušila, na njenih razvalinah so nastale nove države, med temi tudi Jugoslavija. Kdor je mislil, da se bo sedaj obrnilo na boljše, se je varal. Vsled nerodnosti finančnega ministra je padala vrednost krone še naprej, visoka carina na v,se predmete, ki se k nam uvažajo, je onemogočila uvoz blaga od drugod. Izvozilo se je iz Jugoslavije mnogo živil, pa se ni poskrbelo, da bi dobili v zameno vsaj nekaj oblačil -nega blaga, s čemur bi se pritisnilo na naravnost o-deruške cene, ki vladajo v naših trgovinah. Kakor prej, tako tudi sedaj nikdo ne ščiti onega, ki blago rabi. Trgovec dela, kar hoče, zahteva 100% in še več dobička, zbira si milijonsko premoženje, kmet, delavec in uradnik pa trpi s svojimi družinami vred. Srednji stan ne pričakuje pomoči od nikoder, temveč išče isto v samopomoči. Po mestih in na deželi se u-sianavljajo gospodarske zadruge, katere naj ščitijo srednji stan pred izkoriščevanjem ter naj nastopajo kot urejevalci cen. Uverjeni smo, da bodo te zadruge znatno pripomogle k temu, da se bo moral trgovec , ki sedaj išče 100% in še več dobička, zadovoljiti z 10 do 20% dobička. Platno in oblačilno blago bomo mogli dobiti le iz inozemstva. Z ozirom na naš gospodarski položaj, kakor tudi na našo vrednost denarja, bo treba gle -dati na to, da naš uvoz ne bo presegal izvoz. Iz tega razloga ne bo mogoče velikih množin platna in drugega oblačilnega blaga k nam uvažati, temveč si moramo pomagati sami. Treba bo saditi lan in pov -1 zdigniti ovčjerejo na Pohorju in v Zgornji Savinjski dolini. Lan nam bo dal platno za perilo in poletne obleke ter obleke za ženske; ovce pa volno za zimsko obleko in nogavice. Pridelovanje lanu pa bo potrebno tudi radi te- I» ISTE3C* 82 groba w žitrljemjer Januš Goleč. (Konec.) Pa v tej jugoslovanski družini ni spa1 grobno spanje samo eden družinski rod, ampak vsi trij® — Slovenci, Hrvati in Srbi. Sedaj naenkrat pa je ta-la trohneča jugoslovanska družina zamenjala grob z žialienjem, žalost in solze z aepopisno radostjo. Kratko malo, Jugoslavija, to ni ved Srni grob, am-«pak čudežno novo, samostojno, svobodno družinsko življenje. Iz groba v — življenje, v teh besedah je povedana in zabeležena vsa črna preteklost in bajna sedanjost Srbov, Hrvatov in Slovencev. ICristov prijatelj Lazar jo bil.obujen v živ:.>n;c l»o Gospodovih solzah in molitvi. Nam Jugoslova. ,om so polzele stoletja solze usode suženjstva po od muk razoranih licih, kapljale so na tla, se stekalo v vrele«, potok in reko, ki bi se naj bila po sklepu naših sovragov izlila v puščavo novih — povojnih krivic in tlačenj. Plavali, da, že potapljali smo se v lastnih valovih solz, stegovali roke proti nebu in iz grgrajo-dih ust se nam je izvijal klic: Kriste, Kriste, ti edi-ai naš prijatelj, naš zamoreš spasiti ter odrešiti! Pa vso te krčevite molitve potapljajočega se naroda so se imm dozdevale brezplodno, neuslišane. Sam Bog nas je ostavil, so mrmrali in nevoljno godrnjali nekateri jugoslovanski sužnji. Pa valovi reke solz in obupne bridkosti nas je privalovila v pogubno, neizmerno morje — svetovne vojne. Izbruhnila je ta največja morija, kar jo pomni zgodovina, od nas Jugoslovanov se ni terjalo in iz nas izžemalo samo solz in molitve, ampak očetovska, bratska in sinovska kri. In vzduh te preobilo prelite očetovske, bratske ter sinovske krvi, ki še dandanes izpuhteva in kipi j r roti nebu raz vo;nih' bo"'svetovne vojne, je tudi ; i,as Jugoslovane vzdramil in vz' ' v nas j repri - ga, ker se bo bolje izplačalo, kakor pridelovanje žita. S priklopitvijo Banata, Bačke in Prekmurja k naši državi bomo pridelali tako ogromne množine žita t da ga bomo težko spravili v denar. Priporoča se radi tega, da pridelujemo le toliko žita, kolikor ga sami rabimo, preostali del zemljišča pa uporabimo za lan. Nastane vprašanje, na kak način se bo najhi -trejše in najcenejše lan predelal v platno? Priznati moramo, da večinoma naše ljudstvo, ker se malokje lan sadi, ne zna več lanu treti, presti, tkati, platno beliti (plehati) itd. Bilo bi pa to delo s človeškimi di>-lavnimi močmi tudi predrago. Treba bo delo izvršiti s stroji, katere nabavijo posebne zadruge za pridelovanje lanu. Tako zadruge obstoje na Češkem in Mo-ravskem in so so prav dobro obnesle. V večji občini' aii v župniji, kjer se večina posestnikov odloči, da bo pridelovala lan, se izplača ustanoviti tako zadrugo. Taki zadrugi se odda zrel, suh lan, ona preskrbi vse nadaljne delo. Za izdelovanje sukna iz ovčje volne so tovarne v VelikoJcu in na Gorenjskem, katerim se dopošljft volno, dobi pa nazaj izdelano sukno. Ne tarnajmo, ne pričakujmo pomoči od drugod, temveč pojdimo — sami na delo! D vojno štetje. Drugo desetletje tega stoletja gre h koncu. Zelo je bilo krvavo, kakor š? nobeno, celo stoletje bo od njega pobarvano. Bliža se torej tudi ljudsko štetje, ki je običajno vsakih 10 let. Naštelo se bo manj ljudi. Veliko moških je padlo, porodi so zeio nazadovali, španske bolezni in druge nalezljive bolezni bodo zapustile svoj sled. Pod Avstrijo se Slovenci ljudskega štetja nismo veselili, ker je bilo krivično; pri vsakem štetju so nas decimirali, t. j. 10 % manj našteli. Prihodnjega štetja bi se veselili, ko bi videli vse Slovene pod streho hiše ene. A važen del našega telesa nam je odrezala laška grabežljivost; ni mogoče, da bi se rana zacelila tostran in onstran; bolelo nas bo vedno. Natančno bomo imeli preštete vse neodrešence, dokler ne bodo odrešeni; pokazala se bo številka, katere se bodo Lahi sami ustrašili. Tudi Hrvati in Srbi bodo mnogi odrezani. V naši državi, kakor smo tro-imeni elen narod,, se bo v voljeni zastopniki pa v istem klubu. Da bodo j naše vrste neštevilne in nepremagljive, drži se ' kmet in kmetiški delavec svoje Kmečke Zveze, delavci drugih strok pa Jugoslovanske Strokovne ' Zveze. Države krepek razvoj je odvisen od naše \ moči. Ker smo potrebni smo tudi pogumni 1 '" i Resolucije m kmets&ega i tabora v Petr^^esh. 1. Da se reši v 'Jugoslaviji kmeta, popolnega j gospodarskega poloma, je najnujnejša ureditev va- j lute. Naloži naj se 80% do 100% davek na vse v » vojni pridobljeno premoženje, da se vrednost krone j vzdigne in se tako postavi našfe narodno gospodar- j stvo zopet na zdrav temelj. Vse druge tozadevne od- j redbe vlade smatrajo zborovalci za postranske in brezpomembne. 2. Olajša naj se kmetom davčno breme na naj- \ nižjo mero. lJo dolgotrajni vojski so- kmetska gospodarstva popolnoma izmozgana, tako da kmetu ne do-prinašajo nobenili čistili dohodkov, nasprotno zahtevajo vedno nove investicije. Denar se naj išče, kjer se dejansko nahaja pri vojnih dobičkarjih, verižni-kih, trgovcih itd. 3. Ueli kmetski stan je po vojski prizadet, prav posebno pa kmetje Savinjske doline. Hmelj, ki je bil edini njihov dohodek, so morali v veliki meri opustiti, da so si pridelali živež, živine tudi ne prodati, nasprotno še kupovati jo morajo, ker jim je stara avstrijska vlada vso rekvirirala, — zato zahtevajo Savinjski kmetje z ozirom na ta dejstva, da jim vlada še bolj omili davke ko drugim kmetom, ki prebivajo v vinorejskih krajih. 4. Ker je po vojski vsa javna morala in smisel za socijalno pravičnost, posebno pri trgovcih, tovarnarjih in kupčevalcih izginila, zahtevajo kmetje kot edini izhod iz neznosnih, oderuških in krivičnih razmer, uradno določitev cen vsem tistim izdelkom, .ki jih ljudstvo nujno rabi, kakor obleki, kmetijskim strojem, orodju, itd. 5. Ker tvori kmetski ¡stan nad 80% vsega prebivalstva Jugoslavije, zahteva garancije za svoj prosti razvoj. Država naj ne določuje cen kmetovim izdelkom, ki so z ozirom na cene tovarniških in obrtniških izdelkov itak malenkostne. Zato ugovarjajo proti določitve tržnih cen po mestnih magistratih. Država naj na vse mogoče načine pospešuje produktivno'moč našega kmetijstva z melioracijami, z prostim izvozom naših kmetijskih izdelkov, posebno hmelja. 5. Ker obeta biti živinoreja najvažnejši činitelj v jugoslovanskem narodnem gospodarstvu, se poživlja država, da čimprej izvede kolikor mogoče ceno (državno zavarovanje živine, da z dobrimi plemeni povzdiguje živinorejo na najvišjo stopnjo. t5. V političnem oziru poživljajo zborovalci kmetskega tabora vse slovenske, hrvatske in srbske kmete, da se čimprej organizirajo v jugoslovanski kmetski zvezi, ki temelji na krščanskih načelih. Vsako cepljenje v več strank ovira znaten nastop kmetskega stanu. Izigravanje kmeta proti kmetu je samo pustolovska igra gotovih meščansko-kapitalisti-čnih krogov, ki imajo interes ,na tem, da je kmet ne-edin in slab. Zato obsojajo ustanovitev nove „Samostojne kmetijske stranke". 7. Da se zadosti potrebam kmetijskega delavstva, se naj takoj izvede zavarovanje za starost in onemoglost kmetijskih delavcev. 8. Kmetje ne pripoznajo sedajnemu narodnemu predstavništvu nobene postavodajalne oblasti, ker ni od ljudstva izvoljeno. Edina njegova naloga bodi, da takoj volitve razpiše in se umakne. Kmetom bodo samo tisti postave delali, ki si jih bodo sami izvolili. (Advokatskih prepirov in kriz pri vladi mora biti konec. 0. Slednjič izjavljajo vsi kmetje, da hočejo, da se razvija vsa zakonodaja slej ko prej v okviru krščanskih svetovnih načel. Zahtevajo versko vzgojo otrok, neločljivost zakona,, prostost cerkve. So proti vsakemu skrunjanju verskega poduka bodisi na ljudski,, srednji ali visoki šoli. Slovence in sploh Jugoslovane je krščanstvo rešilo v boju za obstanek proti Nemcu, Madžaru tn Turku, zato naj služi tudi od slej še naprej za podlago vsega javnega življenja t svobodni Jugoslaviji. Politični pregled* V prvi seji Narodnega predstavništva v Beo -gradu dne 23. t. m. je novi ministrski prevsednik Davidovič podal program nove demokratsko-socijali -stične vlade zbranim poslancem v oceno in rešitev . Program obsega nakratko te-le točke: 1. Zunanja politika. Z narodi, ki bodo po sklepu miru naši sosedje, hoče vlada ustvariti odnošaje zaupanja ter dobrega sosedstva. S Cehoslovaško in Poljsko skleniti prijateljstvo, z Grško in Rurminijo pa se zbližati, da bo mir na Balkanu. 2. Notranje zadeve. Vlada si bo prizadevala obdržati značaj osredotočenja vseh strank in skupin v predstavniku'J, 3 Usta ah\ orna skupščina. Vlada bo kmalu predložila poslancem načrt volilnega zakona. Pred vsem se bodo izvedle na podlagi novega volilnega reda občinske volitve. 4. Za vzdr -žavanja reda in miru v državi bo napela vlada vse sile in moči. 5. Valutno vprašanje. Pred vsem se bodo potegnile iz prometa avstrijske krone ter se za -menjale z novimi bankovci emisijske banke. Na kak način se bo zgodila ta izmenjava, o tem se bode še razpravljalo in sklepalo. Zabranil se bo tudi dotok' avstrijskih bankovcev iz inozemstva v našo državo . 6. Agrarno vprašanje se bo rešilo po zakonu, kakor se je sklenil s soglasjem vseh političnih skupin v predstavništvu. 7. Delovalo se bo na obnovitev pro -dukcije, rešilo draginjsko vprašanje, odpravila cen -zura,. demobilizirala vojska, razpravljalo se bo o invalidih in o vojnih dobičkarjih, ki se bodo obdačili. 8. Delovalo se bo za povzdigo prometa. 9. Rešiti se mora nemudoma tudi uradniško vprašanje. 10. V socialni oskrbi se bo nova demokratsko-socijalistična vlada potegovala za upeljavo osemurnega delavnika. 11. Narod se mora do zime preskrbeti s soljo in petrolejem. — Ves ta navedeni program je važen in njegova rešitev prepotrebna, samo če ga bode ta vlada res tudi izpeljala. V parlamentarnih krogih se veliko govori o skorajšnjem padcu te vlade, ki ima večine samo 10—12 glasov z ministri vred. Naš Jugo -slovanski klub sicer ni stopil še na stran opozicije , ampak stopal bo samostojno pot državo osrečujočega dela, kakor je razvidno iz od kluba narodu objavljenega oklica, ki je podpisan od vseh naših poslancev in oznanja boj proti korupciji na celi črti, osobito na vodilnih mestih, da se upostavi krepka država in doseže sreča naroda. Med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo se vršijo trgovinska pogajanja. Nemški Avstriji se dovoli iz naše države izvoz živil za dobro tujo valuto. V. za -meno za to blago dobi Jugoslavija iz Nemške Avstrije industrijske in gospodarske potrebščine. .V tej medsebojni dogovorni komisiji bo od naše strani 5 članov, od nasprotne 3. Po Nemčiji se nabirajo vojaki za Kolčakovo armado v Rusiji. Zveza med rusko monarhijo, nemškim in angleškim vojaštvom je razvidna. Habsburžan nadvojvoda Jožef je odstopil kot vr-na. Habsburžan nadvojvoda Jožef je odstopil kot vrhovni vladar Ogrske. Z njim je padlo tudi ogrsko Friedrichovo ministrstvo, upostavila se bo zopet nova madžarska vlada. Italijani bodo odpoklicali povečini svoje čete iz Reke, italijansko vojaštvo se bode nadomestilo z zavezniškimi četami, poveljstvo nad Reko bo prevzel angleški častnik. Angleška vlada je dovolila kredit 650 milijonov frankov za preskrbo in popravilo gotovih delov vzhodne Evrope. S tem se bo olajšal dovoz v Srbijo. Rumuni zahtevajo celo Dobru-čo za-se. Nastali so tudi resni spori med Jugoslavijo in Rumunijo radi Banata. Jugoslavija bo branila posest Banata tudi z oboroženo silo, če bi Rumunija ne odjenjala in grozila s silo. 0 Gornja Savinjska dolina! Veliki kmečki tabor se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta, popoldne ob treh pri Sv. Frančišku v gostilni pri Martinovcu. Zajedno bomo obhajali obletnico shoda, ki se je vršil za Jugoslavijo pod senco žanclarških bajonetov. Med drugimi govorniki govoril bo tudi dr. V e r s t o v š e k. jdiirojro noTiee. Slovenskim absolventom kmetijskih šol! Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol je svoje vsled -vojne ovirano delovanje zopet oživelo. Z združitvijo jugoslovanskih pokrajin v eno državo, je to društvo razširilo svoj delokrjg na celo Slovenijo. Do sedaj se je vršilo več rednih sestankov, Glasom premenjenih pravil je društvo preosnovano za vse Slovenske absolvente kmetijskih šol in želeti je, da isti čimprej pristopijo k našemu društvu. Razširjenemu delokrogu primerno se ima razširiti tudi društveni odbor, v katerem bi bili zastopani tudi izven- kranjski slovenski absolventi kmetijskih Sol. Poživljamo vse tovariše-absolvente, da se v lastnem interesu zanimajo za društvo in nemudoma priglasijo svoj vstop. Članarina stane 12 K letno in naj se pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Medicu, Dunajska cesta št. 50 Ljobljana, kjer se dobivajo tudi brezplačni izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično, ter se briga samo za stanovske in strokovne koristi svojci članov ter za povzdigo kmetijstva. Hmelj- Na hmeljskem trgu v Žatcu je postalo popraševanje po hmelju nekoliko bolj živahno in tudi cene so poskočile za 80—150 K za 50 kilogramov, gibale so se med 850— 820 Po tujem hmelju ni bilo nobenega popraševanja. Otavo je po dolinah voda močno poblatila, V Pesnički dolini je ponekod otava tako blatna, da ne bo za živinsko krmo, ampak k večjem* še za steljo. Kjer otava ni mečno blatna je najbolje, da se predno je popolnoma posušena na travniku omlati z navadnimi cepci. Blatno otavo krmiti živini, pa se pravi, ji dajati strup. Živinski sejmi V Mariboru, se vrše od 9. septembra t. 1. dalje, vsak drugi in četrti torek v mescu. Na iste je dovoljeno prignati vsakovrstno rogato žival in konje. Na sejmski dan se pod nobenim pogojem ne bodo izdajali živinski potni listi in bo prigon goveje živine ali prašičev na sejmišče brez potnega lista kaznovan. Svinjski sejmi se vršijo odslej vsak petek in ne v soboto, kakor je bilo dosedaj običajno. Izdaja živinskih potnih listov za Maribor za sejmske dneve se vrši na preddan sejma med 11. in 12. uro v mestni klavnici po uradnem živin ozdrav-niku. Občine, ki so zopet otvorile živinske sejme, naj to naznanijo našemu uredništvu, da sestavimo pregled, kje se vršijo sejmi. Za Živino niso določene najvišje cene. Če I vam kak mesar ali mešetar hoče natvezti, da imamo uradno določene cene, povejte mu, da laže. Hvala Bogu, da so časi, ko so meščani narekovali kmetskim pridelkam cene, minuli. Kakor tovarnar določa sam ceno svojim izdelkom, tako ima tudi kmet sveto pravico, da sam določa ceno svoji živini. Cena žiuilii je ta teden zopet nekoliko padla. Slov. Kmečka Zveza poziva kmete, da živine ne prodajajo mešetarjem in prekupcem, Živine splošno primanjkuje. Ko bodo enkrat odprte meje, bo cena živini šla skokoma kvišku. Ne prodajajte telet, da si tako vzgojimo čim več živine. Zahteva slovenskih kovačev. Slovenski kovač nam piše: Dobrih kovačev na deželi je vedno manj. Posebno takih, ki bi se spoznali na pod-kovanje konj silno primanjkuje. Nadalje potrebujemo tudi kovače, ki bi umeli popravljati kmetijske stroje. Radi tega zahtevamo, da se čimprej ustanovi v Mariboru podkovska šola. Na tej šoli bi se naj naš kovaški naraščaj podučevalo tudi o popravljanju in sestavi kmetijskih strojev» — Opomba uredništva: Naj bi se naše kmetijske podružnice zavzele za to zadevo. Carina- Nova vlada je sklenila, da bo uvoz raznovrstnih strojev iz inozemstva v našo državo prost carine ter da bo carina še za razne druge ljudske potrebščine zelo znižana, tako n. pr. za gotove živila, krmila itd. Cene kožam, žitu, skorji in čreslovini so o-stale neizpremenjene. Obilo Sladkorja. Stanje sladkorne pese na Češkem je ugodno, Ako bo premog pravočasno na razpolago, se mora računati s 63/4 milijonov metrskih stotov rafiniranega sladkorja, od katerega pride v poštev dve tretjini za izvoz. Tedenske novice. Skof dr. Jeglič V Rimu. Papež je sprejel ljubljanskega» škofa dr. Jegliča in je imel ž njim pogovor o konkordatu ali nagodbi, ki bo sklenjena med Jugoslavijo in sveto stolico. i- g. Ivan Cagran umirovljeni Župnik Špital-ski je 23. t. m. umrl v vojniški hiralnici. Dolgo let je bolehal, dokler ga ni španska rešila zemeljskih muk, katerih je pač veliko moral prestati. Spremljalo ga je na zadnji poti osem duhovnikov. Svoj čas je bil spreten žurnalist in „Siidsteirische Post" je marsikatere imenitne članke prinesla iz njegovega spretnega peresa. Govoril je veliko jezikov in je tudi bil spreten zdravnik. Naj mu bo na onem svetu podeljen mir, katerega tukaj ni našel. t ^ Duhovne vaje za žene. Pri Sv. Jož efu nad Celjem bodo duhovne vaje za žene Začetek v pondeljek 1. sept. zvečer ob 6. Sklep: 5. sept. v petek zjutraj. Višarska Mati Božja, to je tista čudodelna Marijina podoba, ki se je častila na Sv. Višarjih, je bila od 20. julija 1915 zaradi vojske skrita v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Tako je bila oteta žalostne #usode, ki je zadela njeno svetišče, Višarsko cerkev, Icatero so Lahi porušili. Zdaj pa si želijo Korošci io visokospoštovano podobo nazaj, da bi jo začasno izpostavili pri Sv. Križu nad Dravogradom . Prej pa bo sloveča Višarska Mati Bflžja v javno češ-čenjo izpostavljena v baziliki Matere Milosti v Mariboru od 31. avgusta do 8. septembra. Pobožni častilci Marijini se vabijo, da to priliko dobro izrabijo in Mariji nadomestijo čast, ki se njeni podobi ni mogla skazovati, ko se je morala skrivati. & civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič nas zopet obvešča, da so v Prekmurju izvan-redno velike množine raznega sadja. G. komisar vabi trgovce s sadjem in interesente sploh, naj bi se podali v Prekmurje, da sklenejo kupne pogodbe za že dozorevajoče sadje in se pomenijo tudi o tozadevnem transportu v Slove ■ nijo in Jugoslavijo sploh, kjer bo letos malo ali skoro nič sadja. Pri sodišču V Mariboru je bil obsojen radi hujskanja proti Jugoslaviji sin ptujskega „Orni-ga" na 10.000 K denarne globe. Posnemanja vredno za vse nemškutarske hujskače in rova-če, ki nočejo ostaviti mej Jugoslavije. Načrt o zgradbi poljske železnice med Mursko Soboto—Radgono je že predložen deželni vladi. Takošnja zgraditev te železnice je nad vse potrebna, da se bode zamoglo iz Prekmurja izvažati raznovrstno sadje, ki je letos tamkaj tako bogato obrodilo. Hrvati zahtevajo spodnji del Prekmurja zase. Zastopniki ljudstva pri že sklicanem pokrajinskem zboru v Murski Soboti bodo odločili sami, kam da hočejo spadati. Tečaj za babice, s 1. oktobrom 1919 se vrši na šoli za babice v slovenskem jeziku. Za te-tečaj je razpisanih 10 ustanov po 200 K. Toza devne prošnje je vložiti na dotično okrajno glavarstvo ozir. magistrat do 10. septembra 1919, Tri zborovanja SKZ v Slov. gor. v nedeljo, dne 24, avg. je SKZ zborovala na treh krajih v Slov. gcr.: v Št. Juriju, Št. Jakobu in Št. Ilju. Na shodu v Št. Juriju, ki se je radi velikega šte vila zborovalcev moral vršiti na prostem, sta go-oorila dr. Josip Leskovar in urednik Žebot, rav notako tudi pri Sv. Jakobu. V Št. Juriju se je ustanovila krajevna organizacija SKZ, kateri na-čeluje predsednik štajerske Kmečke Zveze g. Iv. Roškar. Ljudstvo je na obeh shodih zahtevžtlo; 1. sklicanje pokrajinskega zbora, 2. volilno pra vico za ženske, 3. ureditev carine, 4. električna sila se naj porabi za kmečke obrate. 5. prost in neoviran izvoz vina, 6, vlada naj da na razpo-laso avtomobile za vožnjo kamenja in gramoza na okrajne ceste, 7. dohodninski davek in davek na vojne dobičke se naj takim k netom, ki se jim je pomotoma previsoko predpisalo te davke, črta. Krivica se mora popraviti, 8. za Slovenske gorice naj vlada takoj preskrbi mline, v katerih bodo lahko slovenjgoriški kmetje zamenjali svoje žito za mlinske izdelke, ker v mline ob Muri ne smejo več voziti. — Tretji shod SKZ se je vršil v Št. Ilju, na katerem je govoril urednik Goleč. O tem shodu poročamo med dopisi. U mestu Piiberk se bode vršil 1. septembra kakor po navadi velik letni sejm. Ker"ga že dvt leti ni bilo, bode udeležba gotovo zelo velika. Shodi SKZ za prihodnjo nedeljo. Pri sv. Petru niže Maribora na prostem pri cerkvi. V slučaju slabega vremena bo shod v šoli. Govorniki iz Maribora. V Spodnji Sv. Kungoti bo shod v šoli po sv. maši. Govorita urednika Goleč in Žebot. V Gornji Sv. Kungoti bo zborovanje po večerni-cah ob 3. uri popoldne tudi 2a Sv. Križ, Sv. Jurij in Svečino. Govorita urednika Goleč in Žebot. Slov- Kmečka Zveza za ptujski okrai, ima v nedeljo dne 31. t. m. po pozni maši ob pol 11. uri dop. svoj zaupni shod v minoritskem samostanu, * Sv. Lenart v Slov. gor. Pri nas se vrši v nedeljo, dne 7. septembra takoj po rani službi božji v Posojilnici zaupni shod Slov. Kmetske Zveze. Pristop dovoljen le članom Zveze. Pridite vsi udje, govori naš priljubljen govornik Slov. goric 1|iz-c??*'-* V ujetniškem taboru v Marcbtrsniiu na Nižjem Avstrijskem v Nemški Avstriji ječi, gladuje in trpi nad 800 naših slovenskih prvoboriteljev v ujetništvu. Te dni se je posrečilo nekaterim našim, da so pobegnili iz tega taborišča, ki je vse opleteno z žičnimi ovirami ter ostro zastraženo s strojnicami. Po noči so se ti reveži splazili skozi bodeče žice. Na pol nagi in zgladovani do onemoglosti so se potikali več dni po gozdovih, kjer so se hranili z borovnicami in napol zrelim sadjem. Enkrat jih je celo spaslo nemško orož-ništvo, ki je nanje streljalo, a ranjen ni bil nikdo. Ubežnikom se je posrečilo uiti v Ceho Slovaško, kjer so bili gostoljubno bratsko sprejeti. Odtod so dospeli v Jugoslavijo i a nas naprošajo, na j se s temi vrst;cami obrnemo do naše vlade, da se enkrat zavzame za te naše mučeniško trpi če ujetnike. Taborišče Marchtrenck je znano že izza stare Avstrije, ker je tamkaj umrlo od lakote i'* vsled bol ani nad 3000 Rusov. Še sedaj hranijo v Siiiauišču tabora 1000 lesenih rakev, ki bodo menda krila mrtva trupla naših fantov, ako se ne bo vlada v Beogradu zavzela in izposlo-vala njih rešitev in vrnitev v domovino. Podpisani so v tem pismu na uredništv«: Anton Re-mih iz Rajhenburga, Drago Moderc iz Vidma, Kozinc iz Sevnice in A. Dolenc iz Gaberja pri Celju. Ogenj. Dne 22. t. m. je uničil ogenj na Vel, Dolu posestnikoma Jos. Gorjup in Jan. Bogolinu hišo in gospodarska poslopja, A. Haler ju pa hleve, poleg tega veliko žita in hišne oprave. Zažgali so otroci s cigaretami sredi dneva. Zakaj se ne zabrani kaditi otrokom in sploh ljudem na podu, v skednju ter hlevih?! V Koprivnici je treba požarne brambe. Kje ste možje? Pri Gornji Radgoni je 15. t. m. na praznik Marijinega Vnebovzetja je utonil pri kopanju v Muri Ignac Slana, star še komaj 22. let. Bil je pošten in priden fant, vsakdo ga je ljubil, kdor ga je poznal, to mu je dokaz veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo neštevilno ljudstvo od blizu in daleč dne 17. t. m, ob pol 3. uri popoldne na zadnji poti v njegov prerani grob. Kakšna organizacija je Sokol? Kratek odgovor na to vprašanje se glasi: To je liberalna te-lovadska organizacija, vere in cerkve ta organizacija po svojih načelih ae pozna. Katoliška te-lovadska organizacija je Orel. Kakšen list le „Kmetijski list", ki se ta 1$s zlasti občinam vsillule ? To je list, katerega očeta bo iskati v celjskih liberalnih advokatih. To že kaže njegova vsebina, ki se kar cedi liberalnih obljub, kakor jih je bilo slišati od celjskih liberalnih advokatov zlasti ob času volitev. Obljube so po ceni, bolj kakor pa advokatsko delo. A od obljub tudi kmet ne bo sit. Tisti pa, ki se trudijo za kmetsko pravo blaginjo, se zbirajo s kmetom v Slovenski Kmečki Zvezi, to je edina prava politična organizacija za kmeta. Njeno glasilo na Štajerskem oa je in ostane „Slovenski Gospodar" J «ftš Kakšen namen ima „Kmetijski list?" iščepri- prege med kmeti. Kmetje bi naj dali priprego za liberalni voz demokratske stranke, da bi ta voz ob času volitev izvozil liberalne advokate. Ljudstvo bodi pametno, pa se drži Kmečke Zveze in njenega glasila „Slovenskega Gospodarja". Kmet brez žuljev. „Domoljub" poroča: V „Kmetijskem Listu" je zapisano, da nobeden izmed odbornikov „Samostojne kmetske stranke" ni brez žuljev in da dobro plačajo tistega, ki jim imenuje le enega odbornika, ki bi ne imel žuljev na rokah. Dobro, jaz trdim, da je to „kmet" Viktor Engelman iz Sp. Tuhinja. Plačila za to pa nočem nobenega, ampak izjavljam da sem pripravljen plačati zdravniško spričevalo potom uredništva „Domoljuba", ako se Viktor Engelman zglasi z njim pri uredništvu in tako dokaže, da ima res žulje na rokah. Torej, g. Engelman, najpoprej k zdravniku, potem pa v „Domoljubovo" uredništvo z Vašimi žuljevimi rokami!" Dopisi* V Krčevinski Šoli se bo vršilo v nedeljo 31. t. m. veliko zborovanje Jugoslovanske Strokovna Zveze. Govorilo se bo o vseh naših organizacijah,, ki so potrebne našemu ljudstvu. Govorniki bodo domači in iz Maribora. Vse kat. misleče ljudstvo iz Krčevine in Lajteršperga, možje, žene, fantje in dekleta pridite! Sv. Duh na Ostrem vrhu. Dne 17. t. m. se je na povabilo g. nadučitelja Al. Majcena zbralo v novi šoli lepo število ljudi. Pojasnilo se jim je stališče mej. Vsi navzoči so bilo mnenja, da bi se cela občina Veliki Boč (Sv. Duh) in oni deli občin Remšnika in Gradišč, kateri so s9daj južno od demarkacijske črte, bili §ospodars'so uni-čeni, ako "bi pripadli k Nemški Avstriji. Te občine spravljajo vse pridelke proti Dravi in dobijo iz Maribora svoje potrebščine. Tudi Lučane so v gospodarskem oziru popolnoma odvisne od Jugoslavije. Večfna tržanov to izprevidi, a se ne morejo gibati in odpomoči, ker so na neutralnih tleh. Podpisalo je 49 posestnikov prošnjo za pri-klopitev teh občin k Jugoslaviji, na glavarstvo Maribor. Sv. Barbara pri Mariboru. Tukaj smo našega sopatrona sv. Jerneja letos dne 24. avgusta praznovali na poseben način. Naš domačin, vlč. g. nadkurat in voj. profesor Ernest Terstenjak je na ta dan med nami obhajal petindvajsefletnico svojega raašniJtva. Jsbilantu is govoril g. župnik GouHišek. Pri ttj priliki je na predlog vič. g. župnika Gomilšeka gdč. Ivanka Brus nabrala za mariborsko Dijaško kuhinjo, osobito za prekmurske dijake 150. K. G. jubilantu želimo, da bi čez 25 let obhajal zlato sv. mašo in še po ter» vse druge jubileje čil in zdrav! St I!j V Slov. gor- Dne 30.-t. m. ob 3. uri pop, bo pri nas blagoslovitev novih jeklenih zvonov» katere je kupil za 10.000 K, za cerkev požrtvovalni g. veletržec v Štrihovem Janez Polak. Nove zvonove bode blagoslovil p. č. g. dekan iz Jarenine. Slovesni nagovor na te prve, jeklene oznanovalce jugoslovanskega Št. Ilja bode govoril g. prof. dr. A. Medved. Dne 8. sept po rani službi božji bo pri nas občni zbor Kmet. podružnice. Govoril bode nadživinozdravnik g. Pir-nat o svinjereji. Gospodarji in gospodinje, ki se zanimate o svinjereji ste vabljeni k zanimivemu predavanju. Is Prekmurja* Dnevi resnega dela so se začeli v Prekmurju , Prvo velikansko navdušenje, ki je vladalo od zase -danja Prekmurja 12. avg. do 17. avgusta, ko je bil prvi ljudski tabor v Beltincih (oblika Belatinci je madžarizem) je minulo. Prekmurcem je zagrenila veselje vsiljena hrvatska uprava. Najlepši in najzaved-nejše slovensko čuteči del Prekmurja hočejo Hrvati pohrvatiti. Izhodišče jugoslovanskega gibanja, Bel -tince, bivališče voditelja prekmurskih Slovencev, Crensovce, je hrvatska uprava „zasedla", slovenske žandarje in redarje v Lendavi zaprla, na meji te „hrvatske fronte" jemljejo Hrvati prekmurskim Slo -vencem vse proč, kar si prinesejo iz slovenske Sta -jerske. Prej smo imeli „boljševiško" fronto, zdaj pa imamo „hrvatsko fronto"! Neodpustljiva je ta zlob nost. Razmere še niso urejene, Sv. Gothard še ni rešen, madžaroni še upajo na ogrsko pomoč, sedaj pa nam padejo „Hrvati" za hrbet! Rešujte raje svoje hrvatsko Prekmurje okoli Kaniže, od slovenskega Prekmurja pa odtegnite svoje grabežljive roke! Dne 24. avg. je prišel g. dr. Slavič prvikrat po svoji vrnitvi iz Pariza v Prekmurje. Sešel so je tam s svojimi prijatelji in zaupniki, s katerimi je imel zveze za rešitev Prekmurja. V Beltincih je bil zaupni sestanek, katerega se je udeležil poleg g. dr. Sla-viča tudi g. civilni komisar dr. Lajnšič ter g. župnik Klekl z drugimi voditelji jugoslovanskega gibanja« Navzoč je bil tudi z g. profesorjem Kardinarjem kri-ževski g. župnik Weixl, ki je za časa boljševiškega preganjanja sprejemal jugoslovanske prekmurske vo-ditelje-begunce. Drugi dan, dne 25. avgusta, je bilo prvo zbo -rovanje prekmurskega sosveta, ki se je pečal s tem« kako urediti prekmursko upravo. Z gnjevom in veliko nevoljo so govorniki povdarjali hrvatsko vsiljivost in počasnost belgrajske vlade, ki od 17. avg. dozdaj ni spodila Hrvatov čez mejo, dasi je bila telegrafično od tega dneva naprej o vsem obveščena. Zbor je izrekel navzočemu g. dr. Slaviču toplo zahvalo za njegovo delo v Parizu. Zboru se je predstavil novi poveljnik za Prekmurje, podpolkovnik. Dereani. G. komisar dr.« Lajnšič je z zborom določil upravitelje posameznih! občin, ki so že imenovale svojega zaupnika. Sprejel» so se sledeče resolucije na predlog voditelja župni ka Klekla:. # 1. Nj. Veličanstvu kralju Petru in regentu Aleksandru izrekamo udanost in pozdrav. 2. Delegaciji kraljevine SHS v Parizu izrekamo toplo zahvalo za rešitev Prekmurja s prošnjo, da se z vso močjo poteguje ¿a rešitev Sv. Gotharda s slove«sko okolico. 3. Od svoje skupne vlade v Beogradu zahtevamo takojšnjo odstranitev hrvatske uprave v lendavskem delu Prekmurja, ker hočemo nedeljeno slovens« ko upravo našega Prekmurja. To zahtevajo zlasti zastopniki iz vseh župnij od Hrvatov „zasedenega Prekmurja. 4. Svojemu civilnemu komisarju g. dr. Lajnši-« 6u, ki je imenovan na predlog ljubljanske vlade od ministrstva v Beogradu za celo Prekmurje, izrekamo popolno zaupanje in iskreno zahvalo. U nedeljo, dne 31. avgusta: Bralno drdšfvo v Kapeli pri Radencih priredi v gostilni »v zidu« gledališki predstavi »Tri sestre« in »Za letovišče.« Na sporedu je tudi šaljiv prizor, petje in deblamacije. Začetek ob treh popoldne. Poseti nas tudi ljutomerski Orel, kateri nastopi po pozni sv. maši na cerkvenem prostoru v javni telovadbi. Pridite! — Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se vrši dijaška veselica z zanimivim sporedom, nato pa prosta zabava v Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. wvng:— jr 28, argastÄ 191& gostilni gospe Neže Toplak. — Fantje bralnega društva v Cirkovcah priredijo ob 3. uri popoldne burko »Trije tički«. Nd užnice, kjer bode predaval strokovni govornik. Vsi k teri se zanimajo za združitev in organiza?i o kmetskega stanu se uljudno vabijo. — Pevsko društvo v Rušah priredi v j nedeljo, 31. avgusta ob 13 uri v gostilniških prostorih | g. Novak a veselico z ^ledabškimi predstavami in pet em. i — V Š t. J u r j u ob Taborubi irn^ a Kmečka Zveza ; shod po rani službi božji v društ\'e ih prostorih. Go vori dr Ogrizek. — Ljutomerski Orel telovadi po večeraicah pri Kapeli, ne pa pa p"uni sv. maši, kakor je bilo zadnjič objavl^-no. — Pri Sv.Martinu pod Vurbergom se vrši p > veiernicah igra »Pogumni krošaček«. Čisti dobiček spomenik padlih vojakov. — Črešnjevec. Naši vrli uii bralnega društva upri zorijo ▼ nedeljo po večernicah na prostem igro »Moč uniforme«. Prosimo, da prehitite na prijazen naš grič ta dan v obilnem številu. — Bi al no društvo pri Kapeli priredi tri predstave »Tri >estre«, »Za letovišče«, »Planšarlca« s petjem in deklamacijami. Začetek ob 3. uri popoldne Predpoldne ob pol 9. uri sprejem Orlov, ob 9. uri služba borja s petjem moškega zbcra, po maši nastop Orlov v prosti telovadbi pri cerkvi in ustanovitev Orla. Vabljeni vsi sosedi in Prekmurci. %% . ife Na'.'praznik/dne 8. septembra': M Šolsko slavnost priredi učiteljstvo narodne šole v Ljutomeru po večernicah v telovadnici v prid ubožni šolski mladini s sledečim vsporedom: I. Kosi A.: »Živela troimena Jugoslavija«, spevoigra z dekla-macijami, govorom in petjem, spremi¡ev. glasovirja. II. M. Gregorčič: »Lažajiva Minka«. Igra v dveh d-janjih. Vstopnina po 6 K, 4 K, 3 K in 1 K. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo. V nedeljo, dne 14. septembra: Fantje in dekleta iz Št. Rup^rta in Trnove pri rede veliko narodno igro s petjem v 5 dejanjih, ter vrtno veselico v Št. Ruperiu j.ri Gomibkem. Odvetnik dr, Ferdo MiiHer poprej v Celovm, naznanja, da otvori s 25. avgustom svojo odvetniško pisarno v Tegetthoffovi ulici štev. 11 (Stara okraj, sodnija) v Mariboru. 1530—307—167 MtALU liÄZliltiilLli Išče se kaečka družine na večje posestvo, ki bi prevzela opravljanje živine. Poleg plače prosto stanovanje, kurjava in del zemlje ali delei na pridelkih po dogovoru. Ponudbe pod „Zanesljiva družina" na upra»o Slov. Gosp. karihor, Koroška cesta 5. 297 Opravilna številka E 36/19 m* ms m m20 ovčjo, kupi vsako množino po »aj-višji eeni veletrgovina R. STERMEGKI, CELJE 248 Hia i trgovino in gostilno, brez konkurence se radi družinskih razmer takoj proda. Več pove Fi-javž Fianjo, (Loka št. 9) Št, Janž na Dr. polju, t tuj. 264 Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroja-^ stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile' za postelje se prodajo na drobne in debelo pri ,,IIlK>rsk» Zadrugi" Cirajakl trg S, JSarlb« r. Ifcre »lati in ena srebrna ura, sodi za bencin in liznovrBtno pohištvo se proda v Heugasse 4, Maribor. 1517—804—164 iSUKANEC .•i» V$' POBREZJE PRI MAR BORU NSSIt»HA UUC8 29 Šp^iinlltet : Izdelovanje peči za kemikalije, mJtarjev na banem in olje, fin b železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov Pnpravifnln i ca vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela Vlmnje železa in medenine v lastni tmrni. — Kupinc staro želoso I — Lastni ieženirji za izdelovanje narisov v tovarni. 1514—29? i Rezan In okrogel les, Iranio Ye, drva, oglje kupuje vsako množino lesna trgovska in industrijska družba z o., z.. Maribor.' 202 Ccvirn) 1 klopčič = 366 m | črn št. 24, 30, 36 { bel št. 24, 30, 36 j 1 klopčič ... K 6 — j 1 dneat .... K 69 — Som. sklaäläo© UOJŽIJ 0 N1U Š E K, Maribor Glavni trg št. 6 Oi Lažni kamen, za kuhanje" mila, pralno in toaletno milo, vrči za med in mast, škafi za vodo, čajna esenca najboljša, sir trapist in Grojer, sukanec, ducat od 48 kron dalje in domače platno se dobi najceneje pri fiioiziju Oiifčič, Ljubljena 1501 Staritrg 2. 276 Pf-O * rt: se«; Železna napisna tabla sa tvrdie 6 m dolza, 160 m visoka in kompletna železna sesalka za itdajake s kolesom. Povprašati pri ifest-nem koptlišču, Maribor. 5!9 Kmetijska zalaga v Rsikh je sklenila pogodbo z intendaneo Dravske divizije za nakup vel cto vagonov a. oddala je pooblastilo za nakupovanje g. ANT. ;'1RK.^AJER-JU v Mariboru, kateri si pridrži pravico v vseh okrajih isto kupovati in plačati po 25 K za 100 kg. Seno naj bode suho in na pol sladko. 1495—278 Iščem takoj nčenVo iz dežele za trgovino. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Elize Kosjak, BiitrieA pri Rušah. 821 5KAHVAL1, Mnogobrojni izrazi srčnega so'utja ob pnliai ne lad. mestne izgube pndne hčerke, ozir. sestrice Alokije Kronovšek, kakor: poslovilne besede ob odprtem grobu, krasno petje, lepi darovani venci in obilno spremstvo drage pokojnice, nare kuje nam prijetno dplžnost, izreči vsem sorodnikom, preč, duhovščini, dekletom Mar. družbe, znancem in prijateljem najsrčnejšo zahvalo. Topovlje—Braslovče, dne 18. avg. 19t9. Žalujoča rodbina Kronovšek-ova. OTVORITEV HOTEL ©tvoril som 310 (dosedaj 5andwirt) V SLO VEN J GRADCU kjer se nahaja gostilna, kavarn j, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt, in se dobo vozniki na v^e strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter sadjevec na drobno in debelo, za razpošiljanje od 56 litrov naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej Oset, HOTEL 8E0SRAD, Slovenjgradec. »IN« (postavno zavar.) Najboljše k'sl nsko milo za pranje, čisti perilo brez ribanja, dosežj se izvrstno,, belo perilo brez pridatkov mila ali sodo Popolnoma neškodljivo in je treba komaj 3 ure za čiščenje perila 14 dneh srednje velike družine. — Zav-j : 3 K. Luksin-tov.: Mag. ¡i KAREL WOLF, led. Breg. Maribor, Gosposka ulica št. 23. 261 . „ ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem naše nepozabne žrtve svetovne vojne, Franceta Kompolšek, kaplana, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti iz Maribora v rojstni kraj k zadnjemu počitku, naj bo tem potom izrečena najiskrenejša zahvala. Posebno toplo zahvalo smo pa dolžni izraziti preč g. prof. Vreže-tn, za njegovi pretresljivi cerkveni nagrobni govor, preč. gosp. dekanu Bohancu in ostali duhovščini ki se je potrudila k zadnjemu spremstvu svojega duhovskega sobrata, preo. g. Holcmanu za njegov neumorni trud za tako brzi in gladki prevoz krste, spoštovanim gg orožnikom, ki so s svojo navzočnostjo počastili rajnega kot vojaka-kurata, bratom šentjurskim Orlom, ki so nosili rajnega iz kolodvora na pokopališče in so mu zapeli v srce segajoče pesmi-žalostinke, požrtvovalni gospej Frančiški Kincl za njeno skrb za pogrebce, kakor tudi vsem drugim tržanom in okoličanom. — Bog plačaj vsem stotero 1 1520 Žahjoči KompolšekovJ. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nam je umrl dne 11. avg. po dolgi mučni bo lezni naš ljubljeni, nepozabni bratec ozir. sin A^ton Zn^rajšek. Pogreb se je vršil dne 14 avg. V imenu rodbine zahv&ijujemo »e č.g. žup niku in kaplanu za požrtvovalno in tru dapolno pomoč v času bolezni in pogreba, kakor tudi za tolažilen govor na grobu. Zahvaljujemo se dalje g. učiteljici in pevkam za krasno nagrobnico, mladenkam pa za poslane vence in cvetlice Iskr se zahvaljujemo tudi vsem obiskovalcem in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku. — Tebi dragi Tonče, pa naj bo žemljica lahka I PILŠTANJ, dne 14 avg. 1919 Žalujoča obitelj Zagr&jšek. , jzuaiaf*- d z.tjc^r Kit •;>-')c o. f'tí •' V* V.t- .. -5 urt^iit-: i ,'¡i,.:o r.sl-ct. Tis!.' ti - k !-:,f. jv .ür, o r iv, _ ___