Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio •Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium« BUY UNITED STATES lVING* ONDS XXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY /ČETRTEK), MARCH 12, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 59 S1ovenski eetniki v borbi za svoio domovino " kl cetn»ki so v Ilirski Bistrici iztirili vlak ter pobili 80 umskih letalcev. Moskva i i Trenje med katoliško cerkvijo in naciji v Nemčiji slaviia" Ja Svobodna škiv, \ .Poroča 0 sledečih deJanjih slovenskih 'Surovi ^'Hizlo Jf zasednih obla- HočnosE t1 bratov ^ njihove idovbovh- A lzvo-Hije.io svo-obiubjS1-" Jr°Pani domovi in ,v> 4anfrnskih rodoiju" «ljih n .P° vseh vaseh in ,lniujeio?J° Srca in J'ih na- s sovraštvom. c'talci t , l0Hnili C u prav ^otovo 5skihčpS lh naPadov slo-S"i. UniS 'kovv Poljanski do-ek«n ltalijansko ka- ? CS1Cij° in potrli Se nvmh avtomobilov, či-Hai tako sPominjaio ^ikov oh Japada slovenskih | na ^ ^cu meseca janu-|!^WZnisko P°sta30 na lllisoPostfl 3UTbljana- Razstre- 4 < t3° Verd- zažgali 23 "Nakov\C?nom in Pobili deft, ' K1 So tam stražili. "nes laVii. in važni por°čamo o no- 'Itih bratUSPehih naših sl°" '-w Sv°jim usPe- * Vlat noVo veličastno " B*i Jl-F0ln nemških le-' ^ij1^ V boju,I Hita^r Slovenijo proti P 0 KIJEV Berlinski škof je izdal pastirsko pismo, v katerem protestira proti primerjanju cerkve s komunizmom. BERN, Švica, 11. marca. - "NEPRIJETNO MESTO" STOCKHOLM, 10. marca (O NA). — Berlinski poročevalec! stockholmskega lista Social De-'Da vlada med katoliško cerkvi-mokraten, opisuje Kijev, po na- jo in nacijskimi voditelji še ved-cistih zasedeno glavno mesto U- no neprijateljsko stanje, je raz-krajine, kot "zelo neprijetno idno iz pastirskega pisma ško-mesto" za Nemce. fa von preySinga v Berlinu, ka- Hiše še vedno lete v zrak, pra- tero pismo je bilo prečitano v vi poročevalec, in Nemcem je'vgeh cerkvah njegove škofije, absolutno nemogoče izslediti v tem pigmu je rečeno; neštete skrite mine, ki so jih j «Vojna je vsilila rezervira-položili Rusi pred svojim umi-'nost vgej NemčijL Sovražniki kom iz mesta. j cerkve pa so izkoristili to dej- "Clovek se še vedno boji pri- stvo ^ to> da zadajajo cerkvi tisniti na gumb električnega udarec za udarcenij toda vsi ver_ spoja ali čelo odpreti vodno pi-;niki ved0) da je 0drešenik go-po, ker nikoli ne veste, če ne bo gpodar zgodovine in edini za. .morda baš to povzročilo eks- gg^tnik cerkve " plozijo tajne mine." Poyod temu'pismu je dala za- - plemba cerkvene lastnine žup- STIMSON V PANAMI njje sv< Hedvike, zasežene na BALBOA, C. Z., 11. marca — podlagi zakona iz leta 1933, na-Semkaj je prispel ameriški voj- našajočega se na "komunistični tajnik Henry L. Stimson, ki ne, državi sovražne elemente." je pričel nemudoma po svojem Škof von Preysing je z ogorče-prihodu inšpekcijo obramb- njem protestiral proti primernih utrdb Panamskega prekopa, janju cerkve s komunizmom. . cu- Tam so nemške ZLOM SILE JAPONSKE MORNARICE PRI AVSTRALIJI 2 italijanskim vi- fc Pojili deluT K svoje«iu zločinca !cevanja mest in Sl°vensk nega Prebival" tb ^ UJj^Y»r» J ---»""iiiA v i | . „ ,,lA ktot!! ^f^!!1 Zavezniški bombniki so pogreznili ali poškodovali najmanj sedem japonskih ladij. 4a se k cetniki so izve- V Z 1Sti Vlak vračal Jo. Y ^ Po isti progi v \ 9 ll dni glavnem bivališču vlav so sklenili, NiS811 in ubijalce M* J,T da maščujejo i^i gori n! V Srbiji, Bos-Vropf aciji' v Rusi- iaHCetnik V ? železniške po- 5 r7 ^strici. Noč je i &'lr>V jave so zasli- 6 ^Uči. °tive. Pokaza- *Jai PO- t ri ,0«Oltiotiv • m v tem 0 Sihau" Res- lokomotiva darcL T°' kar Se je doslej Zg° la ihimo 0v je odšla na LETA 1943 SE BO PRIČELA PROTI JAPONSKI SPLOŠNA OFENZIVA ■azaia ;-uo m za njo se ^tovU0>kije vlekla z nemškimi ubi- CANBERRA, četrtek, 12. marca. — Zavezniki so tekom dvodnevnega zračnega bombardiranja zlomili japonsko mornarico pri Novi Gvineji, kjer so pogreznili ali poškodovali najmanj sedem japonskih ladij. Poročila naznanjajo, da so pri bombardiranju sodelovali tudi težki ameriški bombniki. Iz me-rodajnih krogov se tozadevno ! javlja: "Sovražniku bodo zadani v tem okolju še nadaljni u-darci. To, kar se je dos! dilo, je komaj pričetek." "Leteče trdnjave" v akciji" 36 vlaic v. N Nje! eksPlozi" KiNCfemenil v raz- ]eto^:Set nemških le- sH^'jene asl° smrt zra- bardirale sedem japonskih ladij. Jitl • staje v Tlirski Dve izmed teh ladij sta bili dit' »V Pr> J en ^fJ 1 WASHINGTON, 11. marca — "Leteče trdnjave" Zedinje-nih držav so sredi bojev za o-brambo Avstralije ter so včeraj pod poveljstvom svojega 28-let-nega poveljnika iz Texasa bom- Pogajanja nted delavstvom in vodstvom Westinghouse Co. 15-letni fant je z nožem oklal dečka in deklico V tovarni ima A. F. of L. Deklico je lahko ranil, dečka pravico kolektivnega po- pa je sunii v trebuh ter se gajanja, toda €10 dela to nahaja nevarno ranjen v pravico sporno. bolnišnici. CANTON, O., 11. marca. — Pogajanja za sklenitev kontrak-ta med Westinghouse Electric and Manufacturing Co., in A. F. of L. unijo mašinistov št. 804, se bodo pričela danes. Unija mašinistov je bila priznana od Narodnega delavskega odbora kot edina pogajalna agencija pri Westinghouse družbi, ki ima za 20 milijonov dolarjev vladnih naročil. Unija se bo pogajala samo glede produkcijskih delavcev in tako zvanega "maintenance" o-sobja in inštruktorjev ter ne bo imela jurisdikcije nad čuvaji, stražniki, risarji, delavci v elektrarni, supervizorji in nad pisarniškim osobjem. Tovarna, o kateri se pričakuje, da bo pričela s polnim obratom tekom prihodnjih mesecev, izdeluje stolpiče in podstavke za topove v tankih. Vsega skupaj bo zaposlenih približno 3,000 delavcev, in sicer večinoma samih strokovnih izvedencev. Medterri pa bo CIO Electric Radio Workers unija, ki pravi, da so bile zadnje volitve v tovarni neveljavne, nadaljevala s svojo zahtevo po ponovnem glasovanju delavstva. Novi grobovi V torek popoldne je neki mlad nepridiprav zabodel in težko ranil 11-letnega Edwarda Duray-ja, stanuiočega na E. 126. cesti, in enajst let staro deklico Ireno Medvedky, stanujočo na Forest Ave. Stvar se je pripetila na E. 118. cesti in Buckeye Rd., ko sta se vračala fantič in deklica iz šole domov. Napadalec je potisnil v Ed-wardovo črevesje dolg lovski nož, in sicer nato, ko je Edward skočil proti napadalcu, ki je prej sunil deklico v hrbet. Napadalec je star 15 let in obiskuje neko šolo v soseščini. Policija pravi, da se je stvar začela, ko je napadalec stopil iz neke veže ter potegnil dečku klobuk z glave Deklica je pobrala klobuk ter brcnila napadalca v nogo. Takrat pa je Irene nenadoma začutila, kakor da jo je nekaj speklo na hrbtu skozi suknjo. "Tedaj sem se obrnila ter videla, da ima nož v roki," je izjavila deklica policiji. "Eddie je skočil proti njemu, fant pa ga je sunil z nožem v trebuh in zbežal. Irene je lahko ranjena, Ed-wardova rana pa je težka in so ga v bolnišnici nemudoma operirali. Policija še vedno išče napadalca. NA KALININSKI FRONTI JE PADLO V ENEM MESECU 49,700 NEMŠKIH VOJAKOV Med častniki in moštvom nemške armade v Staraji Rusiji se širijo samomori. OD STRANI RUSKIH VOJAKOV JE V BORBI TUDI MNOGO ŽENA izkrcalo vojaštvo, pa sta kljub temu prizadejali japonski mornarici težke izgube. Japonska mornarica v teh vodah je se-stojala iz 14 križark, 55 rušil-cev, 25 podmornic in petih matičnih ladij, nosilk letal. Ofenziva v letu 1934 Vojaški krogi pravijo, da bo vojna na pacifičnih posestih začasno in v glavnem četniška vojna, leta 1943 pa se bo pričela proti Japonski splošna ofenziva, pri kateri bodo sodelovali vsi zavezniki. *)aPravi nova le-\Snet Vojih najbolj- ^T^iuje 'k^K Je naročila C^jo fVskim ladjam, ~ 0v J visokem mor-j0 v najbližja ODREDBA 11. marca. pogreznjeni, štiri so bile užgane, ena pa je bila natirana na pe-ščenino. Pojasnla zavezniškega poraza Z ozirom na zavezniški poraz na Javi, je rečeno da sta bili a meriška in nizozemska mornarica v teh vodah komaj eno tretjino tako močni kot japonska mornarica, ki je ščitila trans- S vf C? Je bila odpelja-V . eiand Clinic bol_ Ph: St JEZUS NI BIL APIZAR "Jezus bi se bil lahko izognil smrti na križu, če bi bil apizar, toda se je rajši žrtvoval." Tako je izjavil včeraj dr. Robert B. White, pastor Old Stone cerkve. IZ MINNESOTE Gilbert, Minn. — Dne 7. marca je umrla Josephine Rahtelj, stara 57 let in doma iz čagošča, fara Št. Vid pri Stični. Zadel jo je mrtvoud in v nekaj urah je bila mrtva. V Ameriki je bila 38 let in 26 let članica društva 61 SNPJ. Zapušča moža, pet sinov, hčer in dve sestri, v Cleve-landu polsestro, v starem kraju MARIE SKOK Včeraj dopoldne okoli 11. ure je preminila dobro poznana Marie Skok, rojena Andolšek, v starosti 49 let. Stanovala je na 289 E. 156 St. Pokojnica je bila doma iz Črnega potoka, fara' Draga, pod Kočevjem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40. leti. Tukaj zapušča žalujočo hčer Helene, poročeno Margo, starše Louise in Peter Andolšek, tri sestre, Mrs. Carrie Satkovic, Mrs. Frances Maglic in Mrs. Louis Dane, štiri brate, Edwarda, Franka, Louisa in An-drewa, dva vnuka, Loisa in Do-nalda. Sestra pokojnice Mrs. An-tonia Somrak je preminila leta 1941. Pokojnica je bila članica društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Bila je zelo agilna članica in bivša predsednica American Legion Auxiliary, Unit Lake Shore Post št. 273, 8 in 40, ki je častna organizacija American Legion. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 2.30 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., na Knoll-wood pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! DOHODNINSKI DAVEK Prvi obrok dohodnin s k e g a davka od dohodkov preteklega leta zapade 15. marca. Vse osebe, ki so v preteklem letu imele določeno vsoto dohodkov, morajo iste prijaviti najkasneje do 15. marca in plačati vsaj eno četrtino predpisanega davka. Ostale tri četrtine se more plačati v nadaljnih treh obrokih. Vsekakor, kdor more, najbolje stori, da plača vse naenkrat in začne hraniti za dohodninske davke, ki zapadejo prihodnje leto in ki bodo gotovo mnogo višji od letošnjih. GRKI V VOJSKI GENERALA MIHAJLOVIČA MOSKVA, 11. marca. — Rusi so zadali Nemcem težke udarce na obeh koncih dolge fronte, toda najbolj divjaške napade so izvedli na v pasti t,ičečo 16. nem ško armado okoli Staraje Rusije in na nemške čete na jugu. Poročila naznapjajo, da sta pt> sovražniku "s trojno energijo" in da ga gonijo dalje proti zapadu. Prodiranje proti Harkovu Poročila iz Stockholma naznanjajo, da prodirajo Rusi od treh strani proti Harkovu, ka- bili na fronti v Staraji Rusiji u-!tero mesto so že skoro popolno- ničeni dve nadaljni nemški kom-paniji. Nadaljni ruski uspehi O nadaljnih novih uspehih poročajo Rusi tudi z ljeningraj-ske fronte, kjer so zavzeli sedemnajst nadaljnih nemških u-trjenih točk. Rusko prodiranje proti kraju ma obkolili. Moskovski radio naznanja, da se bori ramo ob rami z možmi tudi mnogo žena. Mnoge teh so žene ruskih poveljnikov, mnoge nadaljne pa se vežbajo kot ostrostrelke, stroj-ničarke in napadalke tankov. Smrt 49,700 Nemcev MOSKVA, četrtek, 12.. mar- Schlueselburgu, ruski trdnjavi ca. — Poseben ruski komunike vzhodno od Ljeningradu, ki se naznanja danes, da je bilo med nahaja v nemških rokah, je po- 5. februarjem in 8. marcem listalo silno nevarno za Nemce. bitih na kalininski fronti 49,-V današnjih bojih so Rusi u- 700 Nemcev. V enomesečnih ničili 12 nemških trdnjavic, 27 bojih so zavzeli Rusi 161 kra- podzemskih zaklonov, razstrelili so veliko municijsko skladišče ter pobili 1500 mož. Akcija ruske zračne sile Ruska letala »o- v ponedeljek uničila ali poškodovala 180 nemških trukov, ki so vozili vojaštvo in potrebščine, 130 vozov izstrelkov, tri oljne tanke, 10 strojnic in 40 možnarjev, poleg tega pa so razgnali in deloma u-ničili en skadron konjenice in šest stotnij pehote. Posebni komunike z južne fronte naznanja, da bijejo Rusi jev. V današnjih bojih so Rusi u-ničili 277 nemških letal ter zavzeli 78 tankov in 172 topov. Epidemija samomorov Agentura Tass poroča, da se neprestano veča število samomorov med častniki in vojaki oblegane nemške armade v Staraji Rusiji. Poveljnik te armade, general von Busch, je odredil, da se imajo samomorilci pokopavati izven vojaških pokopališč in brez vojaških časti. SAMOMOR MLADENKE V POROČNI OBLEKI portne pomike, iz katerih se je pa tri polsestre. BRAZILIJA IZROČA ZASEŽENE LADJE U. S. RIO de JANEIRO, Brazilija, 11. marca. — Brazilski uradni krogi naznanjajo, da sta vladi Zedinjenih držav in Brazilije dosegli sporazum, na čigar podlagi bo izročila Brazilija Ze- ^ lfy)j^ePhine Meršnik, | dinjenim državam dvoje osi- Obiski za-, ščnih parnikov, ki ju je zasegla — Želimo ji v svojih pristaniščih. Ta dva Vat»je! | parnika sta: Conte Grande, ki »t0«™ ima 23,861 ton prostornine, in bivši nemški parnik Windhuk, ki odriva 16,000 ton vode. MONTEVIDEO, Urugvaj, 11. marca.—TukajšnfT uradni krogi naznanjajo, da bo zasežen danski parnik Laura, ki'je bil nedavno prekrščen na ime Ro-cha' izročen v najem Zedinje-nim državam. MICHAEL MERVAR Po dolgi in mučni bolezni je preminil v Charity bolnišnici Michael Mervar, p. d. Fertnatov Miha, star 58 let, stanujoč na 1412 E. 43 St. Tukaj zapušča dve hčeri, Antoinette in Mrs Mary Bozickovich, brata Franka in dve sestri, Mrs. Mary Globo-kar in Mrs. Anno Macerol, iz E. 52 St., kot tudi več sorodni kov. Doma je bil iz Deseče vasi, Mala Lesa pri Krki, kjer zapušča brata in sestro ter več sorodnikov. V Ameriki se je na^ hajal $9 let in je bil član podružnice št. 5 S. M. Z. Pogreb se vrši iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v soboto zjutraj. Bodi mu lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje! ALEKSANDRIJA, 11. marca (JČO) — Grški list "Atlantis," ki izhaja v New Yorku, poroča v svojem dopisu o vojaških dogodkih na Balkanu, ki se bori pod vodstvom generala Mihajloviča. V Jugoslaviji dobro pripravljena' vojska generala iMhajloviča pričakuje nemški pomladanski napad. Po poročilih pripravlja general Miha j lovič napad v dveh smerah: proti Grčiji, in proti Bolgariji. Grki zapuščajo domačijo in se pridružujejo v velikem številu vojski Draže Mihajloviča, zavedajoč se novih možnosti za borbo proti Italijanom in Nemcem. Zdi se, da nemškim oblastim madžarske in bolgarske čete niso pomagale in sedaj se pri pravljajo poslati v Srbijo še Rumune. tlalijani so v zadnjih dnevih poslali v Dalmacijo več bataljonov, da bi zatrli velike upore v Dalmaciji. Šest in dvajset let stara mladenka se je obesila ter se pred samomorom oblekla, kakor da odhaja k poroki. — Na listku je navedla, da je naveličana življenja. V sobi njenega doma na 4722,ki, o katerem so mislili, da je Tillman Ave., N. W., so našli' njen mož. snoči obešeno in mrtvo 26 let staro Miss Martho Auber, oblečeno kot nevesto, kakor da je pravkar nameravala iti k poroki. V bližini njenega trupla je bil listek, naslovljen na nekega bokserja, na katerega je zapisala, da je naveličana življenja. Na tem listku je izrazila tudi željo, da bi bila rada pokopana poleg svoje matere na St. Mary's pokopališču na Clark Ave. Zapisala je tudi, naj jo pogrebnik položi h krsti na mrtvaškem odru tako, da-bo ležala na desni strani, ker ni "mogla nikoli videti mrličev, ležečih vznak v krsti." Bokser, na čigar ime je bil naslovljen njen listek, si je truplo ogledal ter izjavil, da jo res pozna, toda da je ni videl že od božiča. NEMCI MORIJO V LITVINSKI LONDON, 11. marca. (ONA) — Nacijski časopis Deutscho-Zeitung poroča, da je bilo v Kaunasu, v po Nemcih zasedeni Litvinski, ustreljenih 42 mož, ki jih Nemci označujejo za "komuniste." To je zdaj prvikrat, da so Nemci javili masno eksekucijo v Litvinski. Kot vzrok ekseku-V beli obleki in s pajčolanom na cij so nacisti navedli požige in Hčerka prinesla veselje Pri družini Mr. in Mrs. Frank Kristoff, 14211 Thames Ave., so se pojavile vile rojenice in pustile zalo hčerko. Zdaj bo France z veseljem igral pri Kristoff orkestru. Materino dekliško ime je bilo Annie Rovere. Čestitamo!'časa do časa prihajal neki moš glavi Kakor rečeno, je bila mladenka najdena viseča v beli poročni obleki in s pajčolanom na glavi. Na nogah je imela šolne, ki so spadali k obleki. Na rokah je imela dolge bele rokavice, okoli vratu pa ovratnico biserov. Na desnem zapestju je imela dvoje zapestnic in na tretjem prstu leve roke demantni zaročni prstan. sabotažo. ANGLEŠKI BOMBNIKI NAD PORURJEM LONDON, 11. marca. — Komunike ministrstva letalstva naznanja, da so angleški bombniki že tretjo zaporedno noč napadli dolino Porurja. Uradno se priznava, da se štirje bombniki niso vrnili s tega poleta. Nad Porurje, kjer je središče Sosedje so izjavili, da je ži-|nemške vojne industrije, je bilo vela sama v hiši, kamor je od | vrženih veliko število težkih bomb. teilAN 2 ENAKOPRANVOST, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto..................................................................$5.50 za 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece ........................................$1.50 Po Došti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto......................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ..„.......................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto..................................................................................$4.50 ca 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Resoluciji Ameriško-jugoslovanskega združenja Na velikem slovenskem sho- lom, kakor jih Vi tako plemeni-du, ki se je vršil preteklo nede- to predstavljate, ljo v obeh dvoranah Slovenske-j Edino v Vas in Vaših veli-ga doma na Holmes Ave., sta kih načelih -vidimo upanje, da bili med ostalimi sprejeti tudi bo deležen#tudi naš slovenski in sledeči resoluciji: RESOLUCIJA PREDSEDNIKU ROOSEVELTU Gospod predsednik! V severnem delu Jugoslavije prebiva narod Slovencev, broječ okoli dva milijona duš. Skozi stoletja je živel ta narod miroljubno, imajoč na severu za sosede Nemce, na jugu Italijane, na iztoku Madžare Njega ambi-; Jugoslaviji cija je bila svoboda in gospodarski in kulturni napredek, ter mirno sožitje z drugimi narodi. Baš vsled svoje miro- hrvaški narod pravičnega miru, kakor ga zahtevata božja in človeška pravica. Prosimo Vas, da kot predstavnik našega velikega ameriškega naroda zastavite vse sile, da se- Slovenci in Hrvatje o-proste italijanskega in nemške-: ga fašističnega jarma ter priključijo obenem z drugimi Slovenci prerojeni in resnično de- Gospcd predsednik! Sprejmite izraze naše udano-sti ter naj Vas Najvišji ohrani, da vodite Ameriko in ves demokratski svet do končne zmage. Ameriško - jugoslovansko udruženje RESOLUCIJA MINISTRU SNOJU Ministru Francu Snoju New York City. Gospod minister! Jugoslovani, Primorci in Korošci, zbrani danes, dne 8. marca na velikem zborovanju v Slovenskem domu v Clevelandu, apelirajo na Vas in Vas prosijo, da z ozirom na to, da se nahaja največja naselbina ameriških Slovencev v Clevelandu, z ozirom na to, da je Cleveland zemljepisni centrum slovenskih naselbin v Ameriki, z ozirom na to, da je največje število visokih šol ravno v državi Ohio, z ozirom na to, da so tu veliki časopisi, publikacije in druge ameriške literarne in gospo- Po zadnji svetovni vojni je bi- . ... . ilo nad 600.000 Slovencev in ljubnosti je bil narod Slovencev Hrvatoy odkrnjenih 0d ostalega barske ustanove, ki bi utegnile po svojih sosedih izkoriščan, iz-j lovangk debla ter izro- koristiti naši jugoslovanski podrivan in zatiran. Kljub temu ^ y meje Italije Triindvaj. so Slovenci napredovali ter i-meli, kakor vsak drug kulturno visoko stoječ narod, svoje lastne šole, svoje lastno časopisje ter svojo lastno visoko razvito literaturo. Njega pesnitve in knjijje so bile prestavljane v vse svetovne jezike. Ob koncu zadnje svetovne vojne je narodu Slovencev in set let se je ta mali del jugoslovanskega naroda neprestano boril proti italijanskemu fašističnemu jarmu. Na tisoče življenj je padlo v teh triindvajsetih letih, nad 20,000 Jugoslovanov je bilo odgnanih v italijanske če in italijanska koncentracijska taborišča. Na milijone privatne in javne jugoslovanske Hrvatov zasijal žarek upanja j ^^ Mq pokončane prostosti. Žal, da so morah Slo- bombami in ognjem Bojf ki ga venci in Hrvatje doživeti največje razočaranje izmed vseh malih narodov. Občutiti so morali vso krivičnost miru, ki je bil sklenjen v nasprotju z načeli našega velikega predsednika 'Woodrowa Wilsona. Nad 600,-000 Slovencev in Hrvatov je bilo odtrganih od ostalega slovenskega naroda ter izročenih Italiji v plačilo za nje sodelovanje v prvi svetovni vojni. Gotovo je bilo že tedaj, da so slovenske in hrvatske pokrajine Se vsled svoje zemljepisne lege v mejah Italije izročene ekonom skemu poginu. Z narodnostnega} stališča so pa vendar Slovenci in Hrvatje upali, da bodo deležni vsaj enakopravnosti z državljani italijanskega in nemškega porekla, kakor so jim zastopstva na mirovni konferenci in poznejše italijanske vlade obljubile. Razočaranje je prišlo prekmalu. Že predfašistične vlada so pokazale svoj namen kaj odkrito: Slovenci in Hrvatje kot narodna manjšina morajo kul bijejo danes demokratski narodi, je bil ta del jugoslovanskega naroda skozi zadnjih 23 let. Kakih stqtisoč Jugoslovanov, prihajajočih iz teh pokrajin, ki so bile izročene Italiji, se nahaja danes \« Zedinjenih državah. Mnogi so postali ameriški državljani, mnogi med njimi pa so zamudili priliko. Z odlokom o registraciji sovražnih tujcev so se ti poslednji znašli pred dejstvom, da se jih smatra za i-ta-.ijanske državljane ter, iz tega sledeč, kot Ameriki sovražne tujce. , Jugoslovani, ameriški državljani, zbrani na velikem zborovanju v Clevelandu, Vas prosimo, da • z ozirom na to, da je nad 2,-000 bratov teh Slovencev in Hrvatov dalo svoje življenje v boju proti fašizmu in nacizmu, z ozirom na to, da se nahaja nad 20,000 bratov in sester teh Slovencev in Hrvatov v italijanskih in nemških ječah in kon centracijskih taboriščih, z ozirom na to, da so ti Slo-turno in gospodarsko prenehati j verm in Hrvatje vedno bili na- nasi stvari, s z ozirom na to, da slovenska ameriška metropola resnično potrebuje in je vredna nepristranskega duševnega vodje, odločite in ukrenite (ter ako je potrebno,, podvzame-te vse korake), da se eden predstavnikov Jugoslavije za stalno naseli v Clevelandu. Bodite prepričani, da bi tak korak od strani jugoslovanske vlade ali nje predstavništva v resnici koristil jugoslovanski stvari ter, da Vam bomo tudi Slovenci v Clevelandu lahko potem dali strumnejega in boljšega sodelovanja. Ameriško - jugoslovansko udruženje. Prireditev za "Ameriški rdeči križ" na Waterloo Rd. Za tc priredi-lili tev se pripravljajo že več mesecev, tako, da bo uspeh čim bolj- H ši. Šle so od trgovca do trgov-! g ca in poskušale nabrati darove | za to priredbo, in naprosile so me naj imena vseh teh objavim v listu. V imenu Progresivnih Slovenk se vsem tem obrtnikom in podjetjem zahvaljujejo. Sledeči so na en ali drug način darovali za to humanitarno prireditev. Direktorij Slovenskega delavskega doma je dal obe dvorani v ta blag namen na razpolago ( brezplačno, Enakopravnost je dala vstopnice. Na en ali drug način so pomagali še sledeči: Pretnar, Drenik, Cergol in Ogrinc, Slovenska zadružna zveza, Kuhar, Progresivne Slovenke krožek 1, Kuncic-Perotti, Zupančič Cafe, Kunchick Cafe, Baraga Winery, Nottingham Winery Tastey bread, Jacob Widmar, 5 Points Tavern, Arcade Tavern, Pythias Cafe, Jan-kovič Cafe, Sylvia Cafe, Jack's Place, Waterloo Recreation, Double Eagle, Collinwood Bakery. Dalje bo Johnny Pecon orkester sviral za ples za ta večer brezplačno. Torej je razvidno, da so ta deklota dobila precej v darilih. Ko se gre za važno in humanitarno delo, je za pričakovati tudi od starejših, da pridete v petek večer na to plesno veselico. Ves prebitek gre, kot že rečeno, za Ameriški rdeči križ. Dajmo torej priznanje tem mladim ženam, s tem da gremo na to njih prireditev. Na razpolago bo za dobrih par ur vsega, in obe dvorani za ples v Slovenskem delavskem domu. Torej pridite! Vstopnina je 35 centov. Vabijo vas žene in dekleta od Progresivnih Slovenk, krožek' št. ?. D. obstojati, a to ne potom mirne asimilacije, pač pa potom brutalnega zatrtja. • Pouk v materinščini je izgini1. Zaprle so se slovenske in hrvaške šole. Požigali so se narodni domovi. Časopisje in vsaka publikacija v slovenskem in hr-vrškem jeziku je morala izginiti. Inteligenca je bila izgnana iz države ali pa poslana v pregnanstvo in taborišča na italijanskih otokih. Ppžigi, umori in brutalna nasilstva. so > se stopnjevala, dokler ni bila slovanska beseda izgnana celo iz Božjega hrama. Tuberkulozni in sifilistični učitelji so pljuvali nebogljenim o-trekom v usta, ker . so bili zato-ženi, da so doma govorili slovensko besedo. Gorje je bilo čedalje huje — sprotni fašizmu in nacizmu in z ozirom na to, da so Slovenci in Hrvatje, ki prihajajo iz pokrajin, ki so bile zasužnjene po Italiji, v vsakem oziru pravico ljubni in postavo-poslušni člani naše ameriške družbe ODLOČITE da se Slovencev in Hrvatov ne klasificira po njih italijanskem državljanstvu, katerega so morali proti lastni volji brezpogojno sprejeti, pač pa po njihovem PLEMENSKEM pripad-ništvu, ter da odredite, da se registracija onih, ki so že registrirani kot sovražni tuj-], ci, IZBRIŠE, i Gospod predsednik! Cleveland, Ohio. — Čim globlje prihajamo v vojno, katere smo kot Amerikanci se branili do skrajnosti. Našega velikega predsednika F. D. R. so celo napadali, da nas poriva v vojno, kot pa vsak dobro ve, je on skušal do svoje skrajne sile, da bi obdržal Ameriko izven vojne, in kot je sedaj razvidno, bi bilo za deželo bolje, da bi bili pripravljeni veliko preje. Prišel je zahrbtni napad na "Pearl Harbor" od imperialistične Japonske, in napadli so nas nepri-i pravljene. In kaj sedaj ? Amerika kot dežela svobode se mora branit, in branila se bo do svoje skrajnosti za svobodo, ne le nas Amerikancev samih, ampak za svobodo vsega sveta, vsaj tako je podal v svoji proklamaci-ji naš president Roosevelt. In nas Slovencev, kot državljanov te velike svobodne domovine, je naša dolžnost, da doprinesemo k vsemu temu svoj delež, ker kot je povedal zadnjo nedeljo dr. Boris Furlan, "Zmaga Amerike, je tudi zrna-, ga za naš trpeči narod slovenski". Zato poskušajmo vsi, vsak po svoji moči doprinesti k tej pravični zmagi demokratičnega sveta, in zmaga bo konečno na strani pravice. Do tega bo tudi pomagala in i doprinesla naša velika slovanska Rusija, katera bije boj za Drama "Veleja' "NA TO RAJŽO ŽALOSTNO..." Zdaj se doznava, da se je podal Hitlerjev glavni stan, ki je bil doslej v Smoljensku, že pred štirimi tedni na beg. Kam je šla "ta rajža žalostna," izprva ni bilo znano, zdaj pa prihajajo poročila, da jo je pobral Hitler s svojim štabom pred Rusi v Kijev. Da je ni Hitler pobral iz Smoljenska niti trenutek prerano, dokazujejo poročila, ki so prispela takoj drugi dan po poročilih, katera so naznanila o Hitlerjevem begu, kajti po zadnjih vesteh so ruski četniki že v Smoljensku, kjer požigajo ondotna nemška skladišča. Dejstvo, da je Hitler toliko časa odlašal s svojim begom iz Smoljenska, je razumljivo, kajti beg glavnega stana "fuehrerja," ki se je dal že meseca oktobra 1941 zapeljati do trditve, da je ruska armada že uničena ter da ni več v položaju zopetnega okrevanja, je najsilnejša klofuta, ki je bila dana zaupanju v Hitlerjevo nezmotljivost. "Kamor stopi enkrat noga nemškega vojaka, ne bo stopila nobena druga noga več!," je bombastično izjavil Hitler v času svojih blickrigov. To je bila krilatica, ki naj prešine nemško ljudstvo z neomajanim zaupanjem v Hitlerja in v končno zmago. Zdaj pa je moral Hitler na vrat na nos iz Smoljenska; moral si je nabrusiti podplate ter jo jadrno pobrati pred prodirajočimi Rusi, katerih "hrbtenico" je že davno zlomil... In tako je svet dočakal, da gre "ta rajža žalostna" namesto naprej, proti vzhodu, zopet nazaj, proti zapadu. To je največje ponižanje, ki ga je Hitlerjev ponos doslej doživel, in to ponižanje mu je pripravila slovanska Rusija! Kakšni prizori so se odigravali na dan izselitve i'z Smoljenska, nam ne pove poročilo nobenega časnikarja, dasi je znano, da jih je bilo v "hauptkvartirju" najmanj dvajset. Lahko pa si mislimo, da se je Hitler valjal po tleh in da je povzročil občutno škodo na preprogah, kajti iz verodostojnih poročil vemo, da kadar besni, se meče in valja po tleh ter se znaša nad nedolžnimi preprogami, ki jih grize s svojimi zobmi. . Kot se sedaj uoznava iz verodostojnih virov, je zavladalo v Hitlerjevem "hauptkvartirju" melanholično razpoloženje že 19. januarja, ko so Rusi z naskokom zavzeli Možajsk. To je bilo v ponedeljek. Hitler pa je zadrževal objavo te vesti v sredo, četrtek in celo še v petek, dokler ga ni končno ruski preboj 70 milj dolge fronte med Ljeningradom in Moskvo ter zavzetje Staraje Torope prisililo, da je priznal vsaj del te katastrofe. Pogled na zemljevid bo zadostoval k uverjenju, da je bil skrajni čas, da si je Hitler nabrusil podplate ter jo ubral iz Smoljenska. Hitler je brezdvomno vse do zadnjega upal, da se mu bo posrečil uspešen odpor med Možajskom in Smoljenskom. Zato ga je tem težje zadel ruski udarec, ki je padel po njem iz smeri Valdajskega pogorja in iz Staraje Torope. Lahko si mislimo, kako silen in nenaden je bil ta ruski sunek, ako je zadel tako nepričakovano nacijski glavni stan! Kdor pozna karakter kreatur, ki jih smatra Hitler vredne, da se zadržujejo v njegovi neposredni bližini, si bo lahko ustvaril sliko razpoloženja, ki je moralo vladati v Smoljensku tedaj, ko so pričeli tam "pokati kufre" ter se pripravljati za to rajžo žalostno. Dietrich, šef nemškega tiska, je v oktobru leta 1941, ko je pričel polzeti Nemčiji položaj iz rok, izjavil, da on jamčf s svojo osebo za to, da je govoril Hitler resnico, ko je rekel, da leži Rusija končnoveljavno strta na tleh. Zdaj stoji Dietrich z dolgim obrazom pred nemškim ljudstvom, ki ne ve, kaj naj stori z njegovim tedanjim jamstvom. Dalje je znano, da je Hitler izjavil, da je pri napadu na Rusijo sledil pozivu svojega "notranjega glasu." Toda čudno: izza začetka decembra 1941, mu ne da ta "notranji glas" nobenega dobrega nasveta več. Ko pričenja zoreti sivo in mračno jutro ruske pokrajine, leži Hitler še vedno z razoranim obrazom in široko razprtih oči brez spanja v postelji. Njegova edina tolažba je Himmler, načelnik gestapa, čigar zelene, lisjaške oči budno pazijo na vsako nevarnost. Njegova tolažba je nabit revolver. Tak je namreč logičen konec "nezmotljivega" despota in tirana. Ako se mu stvar izjalovi, se mu pač izjalovi, kajti položaja ni danes nič več mogoče obvladovati z Bežeči tiran se bo lepega dne sam po sebi razlezsl v |j0 prireditev v petek zvečer v zvezda" finančno in moralno ter lime.Hn z geslapom, z ustrelitvami generalov, s prireja- nič. Slovenskem delavskem domu na ta način tudi podpirate Slo- "Žane Euclid, O. - 1[t odprla igralna sezo ^ katerih društvih se zaključila), bom P* kanclijo in P«* dramsko društvo -Vl Prvi akt, da se ugladile odrske r- * marca. To pride & ■ poldne ob 3.30 uri. ^ bo pa cenjenemu o bralo, nabralo, nap1 plesalo zvečer. f!i Pri prvem aktufjj no štimo ,'Veleja, ^ sta špasna iff lustn ' štukih. Ker nejse* ; štov, ne bom ld • igra je, meni se samo -rcai®1 Euclid, Ohio. — Dramsko društvo "Naša zvezda" priredi v nedeljo, 22. marca ob 3:30 uri popoldne krasno igro — dramo "Veleja", v treh dejanjih, na o-dru Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. To bo edina igra v tej sezoni, zaradi tega vabim cenjeno občinstvo, da napolnite dvorano do zadnjega kotička«in da si kupite vstopnice v predprodaji, ker šo po znižani ceni 40c, pri blagajni bodo po 50c, torej si lahko prihranite 10c. Drama "Veleja" je vredna, da jo pridete pogledat, ker je res krasna drama. Predstavlja nam mlado ženo "Velejo", ki sta jo nesrečna ljubezen in prisiljen zakon pahnila v obup in razuzdano življenje po krivdi drugih ljudi. Poročila je namreč človeka, ki ga ni ljubila, ker je bila prisiljena v to. Še po poroki* ni mogla pozabiti na človeka, ki ga jfe prej goreče ljubila, a je mislila, da jo je pozabil. Bolj in bolj je v njej gorela ljubezen do njega. Tavala je o-koli hiše, kjer je živel on, Lenta, ki je tudi ljubil samo njo, a z drugo se poročil sem jo Zato bi pa rad, ad prišlo na 22. marc lo če je rejs tafcu. bi že prej nap'ravio pa jim dedeov fl*« ste, eni so šli v my," eni so šli P» soldatom. Pa , • ae ms" -i jimi sarzami se ; bobnat. Sem se P^ žil in povedal, štvo Naša zvezda ker bo uprizorilo _ janjih "Veleja" * v Slov. društven Recher Ave. "Bi še mciu več * se bojim zamerit radniku, ker se* J .t to važno novico. ' -ljudje morajo ^ kakšna igral xiedat. pa' vrsi pridejo pogk-- -dost za to rajz°' cajta do 22. m*^ če še kakšen ® ^ kakšno pisavo. V "Velelo" vam življenje in smrt nacifašizmu, | katerega se je svetovni kapital a glas na iztrebljenje obsojene-1 Bodite prepričani, da bo na ta ga naroda ni prodrl v svet! Gospod predsednik! | način osrečenih na stotine dru-j žin, ki že desetletja bivajo v Slovenci, ameriški državljani,! Zedinjenih državah in katerih na velikem zborovanju v Slovenskem Domu v Clevelandu, si oprijel kot svoje zadnje bilke za rešitev. Brez dvoma, Slovenci bomo po svoji možnosti tudi j doprinesli svoj delež; v to nam prišla slovten- priči ideja, do katere, so venski društveni ^ Na svidenje Pr ja". Poročilo o naPr®' ce Slov. ** Cleveland, O-ročam o uspe*>, . varietnega K01 rCg1' vršil dne 15. ** 15. letnice čital" ^ Dohodkov stroškov pa je j/ rej je čistega P* s , 79, ako se ne ^j? ; izdatek. Nam J®!^-sreči in odbor cl uspeha. Odbor fJr mi drugimi član1 P v r vstoP11*., ^ Svojega moža je spravila po|PečevanJe \'L"Wi' J 1 daji. Vsak je zbrani danes, dne 8. marca 1942 sinovi služijo danes v vrstah a-, , ,. , . •v, ;____nase mlade tukaj rojene meriske armade in mornarice —1. v . • , j v.r, „.4. v. j iske zene m dekleta, ki pnreaj ter, da jim bo na ta način da- , ,. , . , j ... . . . ... . fT,j„.y i plesno veselico, katere vers aobi- dovoljujemo tem potom izraziti, na nova in tianejsa vera v svo- i , ■ , » » .... ■ j i. .j , j , icek gre izključno za Ameriški svojo udanost ameriškim idea- bodno bodočnost. i , v.®, ______^___ _ rdeči kriz. v . , ... , . •• i • . , , .v v. Krcžek štev. 7. Progresivnih njem sentjernejskih noci m s koncentracijskimi taborišči. sloVenk Amerike ima tore svetu, ker ji je bil neznosen, a ko se je vrnil domov, je že vdan pijači in bolan. Za enkrat vam ne bom opiral igro bolj natančno, ker bi vam pokvaril vtis igre, ko jo boste prišli, gledat. Za dramo "Veleja" so izbrani sami najboljši i-gralci, ki se jih je moglo dobiti in sicer: J. Godec, F. česen, J. Rožanc, P. Ster, Mrs. Modic, Mrs. M. Levar, F. Zigman i.i K. Floss. Lahko se zanesete nanje, da vam bodo podali igro na odru, da boste zadovoljni ž njo. nost po svoji in1 sti, ki so aktiv^ pisani se je bal, prodal več vstd' ^ še bolj potrudil-51 bal Johna Lok*rj> letos ni prekoS'1' j0fr takoj za menoj John Zaje, P*'ed!p čar Petrich, pomagali in P0 J koncerta. Prav ltT. f. kateri ste to^J^j delu, kot tudi vS^ji-' -------------------pili na program*, Torej, še enkrat vas prosim, ste k uspehu d pridite na igro svo-lprete dramsko in s tem pod-društvo "Naša stanove. Čitalnica je memljivih kultuJ (Dat'jC j m ■ -I? ' s* 12- marca, 1942. ENAKOPRANVOST STRAN 3 »^^"■■'ODuniuiiiiiiiuniiimiuuinmuiii ...............................m—miii'wmiyfM—im| nizacije in da rešimo vprašanje vedovalo, da ni uspeha. Vse to sicer vse take knjige, katerih i1 glede politične akcije, katero bi | je napravilo razburljiv vtis na — " 'Qlnori Tnkn I PROCES PROTI RUSKIM ZAROTNIKOM Trocki je rekel, da garancija 1 neobhoden pogoj za uspeh J odstranitev Stalina. Obenem jetudi povedal, da hoče izrabiti 2 svoj konflikt s Stalinom ^ «anja vojaških opera-Jln da kadar bo zopet potoval fronti in prišel na mesto, tiral StaHn' b° Stalina are zaprav P°m°č;io krdela ali Prav" ntlim ^ njegovih besed — Spom -j« an piav- osebne straže Trockega. rekel T? njegc je, da bosta v tem sluča- P7m * C. O. kapitulirala. Buharin0r!em Se sestal tudi 2 dal RT 111 sem mu to Pove" elerio mi rekel , da je "^Wene položaja in glede te sa' kar Trocki--------- 1 namerava, doce- Popolnoma z njim solida- zavzeli za združenje vseh Slo-,posameznike, kar je škodovalo |! vencev v stari domovini. j našemu pomožnemu delu. In še tj i Za zapisnikarja je izvoljen predno smo vse to preboleli, na-Janko N. Rogelj. jpadena je bila naša nova domo- Navzoči na seji so sledeči za-;vina, kateri moramo pomaga-stopniki: Za Slovensko narod-'ti v prvi vrsti. Ameriški rdeči | no podporno jednoto: Vincent križ je pričel z nabiranjem de-Cainkar in Ivan Molek; za narja, prodajanje obrambnih stavek o umoru Lenina, kateri!Kranjsko slovensko katoliško bondov in znamk se je poveča-se je potem mnogokrat ponav- jednoto: Joseph Zalar in Louis'lo: vse smo morali podpirati, ljal po Buharinovem nastopu železnikar; za Ameriško brat-! Jaz sem prepričan, da smo prav leta 1924. |sko zvezo: Janko N. Rogelj in j ravnali, ko smo podvzeli korake Višinski: Ali ste ta stavek iz-! Anton Krapenc; za Slovensko!za skupno pomožno akcijo in pregovorili vi, ali ga je izprego-j"žensko zvezo: Marie Prisland'moje priporočilo tej seji je, da voril on? ' j in Josephine Muster; za Sloven- delamo tako naprej. Kamkov: Sam fakt najinega s^o dobrodelno zvezo: John Jaz sam sem pisal o pomožni pogovbra je prvi razglasil Bu-JGorriik in Frank M. Surtz; zajakciji in v svoji koloni priporo-harin. In moram reči, da sem že Zapadno slovansko zvezo: Leo j čal isto, a osebno pa se nisem 1. 1924 skrajno osupnil, ko semJurjevec in Candid Grmek; in j mogel dosti udejstvovati, ker čital v časopisih vso to afero. !za Jugoslovansko podporno ;Sem imel toliko izrednega dela Začudil sem se da je bilo vpra-|zvezo "Sloga": John Ermenc. jz združitvijo SSPZ in SNPJ in šanje postavljeno na glavo, da| Zastopnikov niso poslale sle-;s konvencijo, a potem je prišlo so bile besede, ki jih je bil iz-j deče organizacije: Družba sv. j še pokonvenčno delo. Toda kon-pregovoril Buharin, pripisane Družine, Slovenska moška zveza venci j a SNPJ je darovala y ta iin Progresivne Slovenke. j sklad $5000.00. Tudi posamezna ' . v t, , • -I Na sejo pride Mr. Zvonko No- društva SNPJ so prispevala ter Ne jaz, marveč Buharin je kot časnikarski poročeva- pošiljala svoje prispevke na izpregovoril tiste besede. I, , , T, , , t, i . 1 . , , Višinski: Ali ste bili v stiku z lec za tednik Proletarec. Vprži- moj urad. Imena darovalcev so ren l9?-iSki: Potemtakem so 1. na novrockl in levi komunisti Proti,. V° slfušali organizirati ral '' Kmalu sem mo- vem!P?t0Vati iz Moskve in ne ... - , . - . . . . ■ - . r -, u kako +. . . voimrni odškodninami m aneksi- nam prerokovali, da ne bomo jala^-i- Je ta stvar razvi-l J - - - - - - - -..... nismo še imeli v zalogi. Tako smo se spet letos odločili, da kupimo ali si nabavimo še vse nadaljne nove knjige. Torej, rojaki in rojakinje, ki ste čitanja željni, vedite da ima ta čitalnica ne samo na stotine knjig, ampak ima na tisoče različnih knjig. Tukaj imate najlepšo priliko, da posežite po njih. Nadalje imamo tudi skoro vse slovenske časopise in revije, kot tudi nekaj hrvatskih. Vse te časopise je dovoljeno čitati v prostorih čitalnice, ki je vedno odprta ter se lahko lepo komodno vsedete in brez skrbi čitate na toplem. V nobenem slučaju pa ni dovoljeno jemati časopisov na dom, oziroma iz čitalniških prostorov. Na zadnji seji čitalnice je bilo sklenjeno sledeče: Da čitalnica kupi vojni bond za $100; iz blagajne se je plačalo vse vstopnice, kolikor so jih nam poslale Progresivne Slovenke, krožek št. 7, in sicer za 10 vstopnic za ! prireditev v korist Rdečega kri- Zahvala V prav prijetno dolžnost si štejeva, da se spodaj podpisana najlepše zahvaliva vsem dragim prijateljem, ki so nama napravili tako lepo presenečenje (Surprise party) na soboto, 31. januarja za najino 35-letnico poroke, ki je bila 28. januarja, 1907. Kako znajo človeka izpeljati je res prava umetnost. Vsaj v ^ ^ t_____ ___ našem slučaju nama je še danes j gva zopet ženin in nevesta po uganka, kako le more koga tako 35 jetih. izpeljati brez, da bi to od daleč Stopiva v dvorano takrat pa zadoni od vseh trani "Surprise" Midva sva tudi pomagala, obenem pa gledala kje je fant. Pa stopijo k nama in nama čestitajo Midva sva se pa počutila kot bi padla iz neba. Pamet naju je kar zapustila in stala sva kot okamenela, vsa zmedena. Šele po dolgem času sva šele prišla toliko k sebi, da sva pričela doumevati vso stvar. Pripeli so nama šopke in videla sva, da . , . Z|ša navzoče, če mu dovolijo, da bila priobčena v Prosveti. Urad- . —.— ------— levimi komunisti glede bpja zo- prisostuje razpravam. Se mu j ni pisalni papir, koverte in po-|ža, ki se vrši v petek, 13. marca soglasno dovoli. ^rdilne knjižice za JPO je pre-j v Slov. del. domu na Waterloo Predsednik Vincent Cainkar skrbela naša tiskarna brezplač- j Rd.; dalje se kupi in pošlje šo- ipek cvetlic ponesrečenemu zve- ( Nadaljevanje ) per sovjetsko oblast? Kamkov: Ko je Lenin predlo- žil, naj se sklene separaten mir poda svoje poročilo: Kmalu bo no. z Nemčijo, mir^katerega je sam eno leto, odkar smo ustanovili imenoval "ogabnega" — mir z našo pomožno akcijo. Takrat so dalj, jami — se nam je to zdelo po- mogli sodelovati radi naših raz-, finski; K"ko a 'e bila' Polnoma nesprejemljivo. Mi smo ličnih prepričanj. Toda poka- Viši ?iv5 PozfneipiV ^ vi ,DI!a se na vse načine trudili, da bi ta 192(1* -)e' je bilft leta . »,-, da ker - • t0 Stvar naPiho" 06 Nru 01 t0 mogI° zadoti na" Kka-e". Ta zadeva vati Predsednik Vincent Cainkar otvori sejo ob deseti uri dopoldne. Pozdravi navzoče zastop-ni bila^iicg slovenskih podpornih orga je Mia TuKonca; °dt mm tJharkovskiRe I_________ . , ^ unal in tam ustav- j ^mo glede pomožne akcije in Visi— ! njenega delovanja v bodoče, da čegavem' razmotrivamo o enotni vojni h d ^ 111 3e bila v >, nca; odpravlje-' nizacij, nakar izpove, da je bila f^ni trib harkovski Revoluci-1 sklicana ta seja, da se pogovo- Torej, f kancev av°dilu? Po dilu VisC.?- Tega ne ven.. ^ai He? " ' vi ste bili obve-zadevo preiščete, ali klavzuli za naše bratske orga- OGLAŠAJTE V t ila zad m°jem navodilu triv. 6Va odpravljena v S lbUnaI- Ona ni bila do "ENAKOPRAVNOSTI" zalo se je, da je to mogoče. Če ne prav dobro, pa vendar nekaj smo napravili v danih prilikah, ako vzamemo v poštev. sedanje razmere in stanje naših ljudi. V prvi svetovni vojni je bilo lahko nabirati denar med našimi .ljudmi, Id so takrat imeli na splošno še boljše vezi s svojo staro domovino. Veliko teh ljudi danes več ni, ker so pomrli. Kar jih imamo danes, so starejši bolj navezani na svoj tukajšnji zarod in imajo sedaj le rahle zveze z domovino. Naša mladina pa ni bila vzgojena tako, da bi imela pravi narodni čut do naše zemlje onkraj morja. Poleg tega je danes v Ameriki toliko drugi pomožnih akcij, da je nam težko razširiti naše udej-stvovanje med druge narodnosti in Amerikance. Mi smo bi-' li zadnji, ki smo pričeli s pomožno akcijo. Koliko uspeha so imeli Grki, ko je vsa Amerika sočuvstvovala ž njimi radi vojne. V poštev moramo vzeti tudi nesoglasja. Naše časopisje nam čar tega doma plača nekaj več. v tem ni dalo pričakovane so-;Naj omenim, da imamo v zalogi glasne opore. Na eni strani se'te naše čitalnice različne knjige je hotelo omaloževati naše delo, in lansko leto smo si spet nana drugi strani pa se je pripo- bavili še veliko novih knjig in Urednikova pošta (Dalje s 2. strani) kar jih imamo Slovenci tu v Združenih državah in pa v južni Ameriki, to je vse, kar imamo kulturnega. Kot se razvidi iz poročil, iz stare domovine, je tamkaj vše uničeno. Skušajmo si vsaj to obdržati. Priznanje vsakemu, ki na en ali drugi način pomaga pri temu našemu kulturnemu gibanju slovenske čitalnice S.D.D. na Waterloo Rd. Ta čitalnica ima še precejšnjo število čitalničarjev, posebno pa čitalničark, ki si redno izposu-jejo knjige in. jih pridno čitajo eno za drugo. Naš knjižničar Frank Petrich je točen in zelo vesten v svojem poslu pri izdajanju knjig. Knjige si lahko izposodite vsako sredo med šesto in osmo uro zvečer. Tisti, ki še niste med čitatelji in odjemalci stemu čitalničarju Frank Petku, ki je zgubil desno roko pri delu v tovarni. Obenem mu čitalni-čarji želijo hitrega okrevanja. Kot je že zgoraj omenjeno imata tajnik Louis Hovar in knjižničar Frank Petrich poiskati vsako ali vse one knjige, katerih še nima naša čitalnica v svoji zalogi. Končno se je izvolilo zastopnike za sestanek za ustanovitev nove podružnice Jugoslovanskega reliefa, kateri sestanek se je imel vršiti dne 10. matca v SDD. Zastopniki čitalnice so Petrich, Ilovar in Jankovich. V tej čitalnici vidite tudi slike vseh slovenskih in drugih odličnih ipsateljev, pesnikov in drugih imenitnih osebnosti. Tako vidite različne zemljevide svetovnih dežel. Vsega tega in marsikaj drugega ste deležni, rojaki in rojakinje, ako ste člani te nadvse pomenljive kulturne u-stanove po tej nizki ceni 10c mesečno. Pa tudi častno je biti član ali članica omenjene ustanove. Ali ne bi naši rojaki in slutil za kaj se gre. Bilo je takole: Mrs. Salmick je nas prišla vabit, da pridemo na odhodnico, katero da bo napravila za svojega sina Geral-da, ki bo šel k vojakom. Solznih oči nam je pripovedovala kako ji je že sedaj hudo pri srcu, če pomisli, da bo moral njen najmlajši sin k vojakom. Sprva sva oklevala, češ da bodo tam samo mladi ljudje. Končno pa sva obljubila, ko so rekli, da bodo vrnili, kadar bo naš Vinko poklican. Tisto popoldne nas pa pokliče moja sinaha Albina po telefonu ter naju vprašala če bova šla. Dejala sva da. Rekla je, da bo njena mama Mrs. Salmick In prišlo je toliko prijateljev. Mnogo teh že nisva videla kar leta. Bilo je lepo presenečenje tudi radi tega, ker sva videla toliko naših starih prijatelji^ Žal nama je bilo, da ni bilo zraven očeta Geo. Papeš, ki je bi! ta čas bolan. Kako so mogli najini otroci zvabiti toliko ljuui cl:^; j 20 je nama čudno zdelo. Otroci so pa rekli, da je bilo čisto lahko, ker so prijatelji eden za drugega povedali koga naj se še povabi. Najlepša vam hvala, dragi otroci, za vse, kar ste nama storili. Dalje srčna hvala vsem prijateljem, ki ste se odzvali in z nama proslavili najino 35. letnico. Srčna hvala vam vsem za šla .šele ob 9. uri, ker je najela j krasno darilo, ki ste ga nama Kunčičevo dvorano le za pet ur poklonili. Zahvalo naj sprejme na k čitalnici je zelo majhna, namreč 10c mesečno, to je za delničarje SDD. Kdor ni delni ter da'naj pridemo tja po 9. u-ri. Zatem me pa pokliče Mrs. Kumel ter me vpraša kdaj bomo šli. Povedali smo ji, da po 9. uri. Rekla je, da nas bo prišla iskat. Spotoma smo se ustavili na E. 140 St. na kegljišču, češ, da - mora Mr. Kumel vreči par-krat, da bo dobil več prakse za nedeljo, ko bo igral v "teamu". No, potem smo se odpravili v Kunčičevo dvorano ter odložili suknje. Naju pokarata Mr. in Mrs. Salmick, čoš, da sva kasna. Vprašala sva jih, če je to presenečenje in če fant nič ne ve za to. "Seveda je tako", sta dejala. Le hitro v dvorano, da jo sledeči: Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Urankar, Mr. Vincent Hočevar Jr., Miss Mary Hopevar, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mrs. Frances Jaklic in sin, Mr. in Mrs. Joseph Kumel, Mr. in Mrs. Joe Pozelnik, Mr. in Mrs. Louis Hlad, Mr. Thomas Glavic, Mr. Mike Femeč in družina, Mrs. Caroline Vidmar, Mr. in Mrs. Pete Gricar, Mr. in Mrs. Steve Maslar, Mr. in Mrs. Frank Za-krajšek, Mr. in Mrs. Henry Kersman, Mr. John Urankar st., Mr. in Mrs. Frank Salmik st., Mr. in Mrs. Frank Salmik ml., Mr. in Mrs. John Proster, Mr. bosta tam, ker fant bo vsak j ^ Mrtj> Tony Kapel, Mr. in Mrs čas tu knjig, oglasite se pri njemu v čitalniških prostorih. Pristopni^rojakinje v stari domovini srč-^i-i----: Tno Zaželeli biti člani in imeti pri- liko čitati različne knjige in časopise, kot imamo priliko tukaj v Ameriki! Toda žalibog, nimajo te prilike in je tudi ne vedo kedaj jo bodo imeli. S čitalniškim pozdravom Anton Jankovich, zapisnikar. MPRODAJ je gostilna in restavracija. Prodaja se žganje. Dobra prilika. Prpda se.pekarijo, ki je dobro-idoča in se nahaja v slovenski naselbini. J. Tisovec 1366 Marquette blizu St. Clair in E. 55 St. * - Kl- Prs- •y A s ri /J' f\ In vj' frav o tem govo-^ PosJ Ste to storili po va-Scfv ? S Trockim? 0(liiu, ' iorej po njegovem Nev T , B. D. i« % 'M 'V • > - -i 1/. A 1/ H K eU»< • al> ste jte' p Hli 0vejte, priča Kam- vi kdaj leta 1918 j%Uh jJ6 Buharinom glede >no il?bčnih dejanj med g%o j JJ® komunistov in V^iev? Nekoč me je v , u ustavil Buha-s'^loga- 1 Približno slede-C6 je J, v boljševiški Ftran-tel • " Lit stališča napram |!n 5Pot °Vskernu miru zaple-v Jned2adobiva dokaj ostre S^tiraami' ~ je reke* % Sestav vPrašanje o moz-k 1 vlade 6 proti Brest-Litov-fe^'h levih komunistov "V? Jev- Ogovarjalo se V^Ša lme Jakova kot S >*v In Jredsednika te nove H 0 sem ga vprašal, j6 aVaJo to praktično izpregovorjen ^5*8» krojača SNev°bleke, se išče. I 1 >e ženske šivilje za l^iti na moških oblekah. Se je pri BRAZIS Superior Ave. AY CffS BASEMENT Prvi y spomladanski paradi! Ženske in dekliške velikonočne Suknje in obleke v resnici veliko več vredne, sedaj samo . . . Privlačni, lepi Plaids! Pastel, Soft Shetlands! Najnovejši spomladanski stili! Vse mere za ženske in dekleta! VSAKA Ravnokar so dospele! Najlepše suknje in "suits," ki smo jih kdaj iVneli v zalogi za velikonoč! In po neverjetno nizki ceni! Le pomislite . . . prijetno ukrojeni "suits" v privlačnih plaid barvah! .Stili z na novo ukrojenimi "jacketi" in nabranimi krili! Mere 10 do 18. Tudi po moškem stilu ukrojeni "suits" v pisanem blagu. In suknje . „. praznični in sport stili za vsako priliko! "Fitted" in "swagger" stili v lepih barvah kot: beige, rose, powder in aqua. Imamo tudi črne in temno modre barve! Mere 14 do 20 za ženske in dekleta! ^ The Mag Co. Basement Mike Urac, Mr. in Mrs. Adjust Salmik, Mr. in Mrs. John Mihe-lic, Mr. in Mrs. John Urankar ml., Mr. Victor Urankar, družina Zeletal, Mrs. Mary Knez, Mr. in Mrs. Adolph Kumel, Mr. John Vidmar, Mr. in Mrs. Joe Za-krajšek (West Park), Mr. in Mrs. Stephen Brodnik, Mr. in Mrs. George Intihar in hči, Mr. in Mrs. John Brodnik, Mrs. Mary Brodnik (Hale Ave.), Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek (Ridpath Ave.) Mr. in Mrs. Jack Tomazin, Mr. in Mrs. Johana Peterlin, Mrs. Mary Andolek, Mrs. Louise Lenarčič, Mr. in Mrs. Mirtic, Mr. in Mrs. Rudy Otonioar, Mr. in Mrs. John Herman, Miss Mary Blatnik, Mr. in Mrs. Joe Lapp, Mr. in Mrs. Mike Drensek, Mr. in Mrs. Steve Rogolich, Mr. in Mrs. Svetina, Mr. in Mrs. Frank Homar, Mrs. Kersman, Mrs. Agnes Zagorc, Mr. in Mrs. Charles Krevi'c, Mr. in Mrs. George Hutton, Mr. in Mrs. Mack, Mr. in Mrs. Matt Kraso-vec, Mrs. Arlesic, Mr. in Mrs. Pete Knezevic, Mr. in Mrs. Cheney, Mr. in Mrs. S. Jirausek. Hvala kuharipi Mrs. Mary O-toničar, ki je tako okusno na-pekla in nacvrla, da se je miza šibila od dobrot. Hvala tudi dekletom, ki so stregle in fantom, ki so točili kapljico: Mrs. Frances Jaklic, Mrs. Joseph Kumel, Miss Alice Kumel, Miss Anna May Glow, uničenju baterije? Miss Josie Zaletel, Miss Elsie KAJ IMAM STORITI? v —da protežiram proti Zq avlne baterije se ve, da so s pravilno oskrbo trpele 10 let. Tri najvažnejše . stvari za storiti so: 1. Imejte enakomernost tekočine pregledano redno (vsaka dva tedna pozimi—vsaki teden v poletju). 2. Pazite na kazalo, da boste videli koliko baterija normalno meri. 3. Pazite, da "terminali" ne zarjevijo. Vse Sohio postaje nudijo ekspertno poslugo glede baterij. Posiužite se je in ohranite vašo baterijo v prvovrstnem stanju. Ta Standard Oil sugestija je ANOTHER SERVICE skrbite za vaš avto—za vašo domovino: OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' Markel, Mr. Joseph Kumel, Mr. Frank Jaklic, Zahvalo naj sprejme godec Andy Mirtic, iz West Parka, ki je s svojimi tovariši igral tako i lepe in poskočne do ranega pu-jtra. j Dragi prijatelji! Ta dan na-!ma bo zapisan v najinih srcih, 'dokler bovaNživa. Vaš dar naju ! bo spominjal vedno na vašo ; ljubezen in prijateljstvo. Oba se I vama s hvaležnostjo ponovno zahvaljujeva, v enakih slučajih pa se bova drage volje odzvala., Z najlepšim pozdravom Mr. in Mrs. Vincent Hočevar 449 E. 146th St. \ STRAN 4 E N A K O P R A N V G S T 12. marca, Mt STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije Do tistega trenutka val revolucije še ni bil zadel ob resno oviro. Kralj, plemstvo in vse druge najtežje ovire so se bile zrušile pred njim; vprašanje je bilo samo, kako se bo držal tretji steber—katoliška Cerkev. Baš tukaj, v dolini Rhone, kjer je imela Cerkev še obilo moči, so bile prilike najbolj ugodne načrtom zanesenjaka Fromenta. Odtod je utegnil bruhniti plamen, ki naj bi zapalil Francijo; požar, ki naj bi z neukrotno silo zajel v svoj ognjeni krog Ven-deejo, Bretanjo, obalne pokrajine na severu in prej ko mogoče tudi Pariz. Take misli so me obhajale, ko smo se bližali mestu. Ves Nimes je brnel in šumel od neobičajne, živahne delavnosti; množice so se prelivale sem ter tja, vse je nekam hitelo, ta po zabavi, oni po opravku. Opazil sem, da je vsakdo nosil kako znamenje, nekateri tro-bojno kokardo, drugi—in teh je bilo več—rdečo kokardo v vseh velikostih, od komaj vidnega gumba do obsega ogromne po- je obžalovanje, ko sem mahoma zagledal nekaj, na kar sem se bil pripravil že v prvem trenutku, ko sem prispel v Nimes. Za rešetko nekega okna v visokem pritličju sem zagledal belo-roko, ki je mahala z rutico: koga drugega naj bi se bil spomnil ob tem pogledu kakor Denize! Ko sem potegnil konja za uzdo, je bila rutica že izginila, okno je bilo prazno in brbljava množica okoli mene je hodila svojo pot kakor preje. Nehote sem ustavil konja in s trepetajočim srcem spustil oči na okrog. Nikogar nisem videl, ki bi mu utegnilo biti znamenje namenjeno; a stvar se mi je zdela vendarle čudna. Nisem se upal verjeti v srečo, da bi bil kar na prvi mah našel Denizo. Ko pa sem i^nova obrnil zbegane oči proti oknu, je za trenutek rutica iznova zavihra-la v njegovem okvirju. To pot je bilo znamenje tako nedvomno namenjeno meni, da sem brez vsake opreznosti pognal konja skozi množico prav do vrat, skočil na tla in vrgel uzdo dečku, roki, z belim in črnim marmor- nostjo dovršenega sobarja. V jem tlakovani veži in udobnih svoji zavzetosti se mu nisem stopnicah na vrh, ter sem videl, upiral. Ko pa sem se nekoliko da se vsa notranjost, od resne osvestil in odprl usta, da bi mu lakejeve livreje pa do sadrenih'zadal vprašanje, me je popro-okraskov na stropu, odlikuje z sil, naj oprostim, češ, gospa mi najizbranejšo eleganco. Toda bo vse sama pojasnila, nisem se utegnil dolgo ozirati, "Gospa ...?" sem dejal, zakaj sluga je že odprl vrata Moj pogled je izražal priča-pred menoj. kovanje, da on popolni vrzel. Z željnimi očmi sem stopil v j "Da, gospod, gospa vam po-sobo. Nemogoče sanje so se za jasni vse," je odvrnil, ne da bi trenutek polastile mojega duha'trenil z očmi. in me navdale z upanjem, daj Ko je videl, da sem priprav-mahoma zagledam Denizo—ne ijen, me je spremil nazaj, a v več gospodične de Saint-Alais,' drugo sobo, ne več v tisto, kjer ampak Denizo,'deklico, ki me je'sem bil prej. ljubila in s katero še nisem bil nikoli sam! Toda namestu De- Ko sem stopil vanjo, sem se vprašal, ali ne sanjam; zakaj be je stal klavecin, harpa in stojalo za note. Bliže pri oknu je bila majhna, mično pogrnjena okrogla miza, osvetljena s svečami v starih srebrnih svečnikih; onkraj te mize je sedela gospa. "Ali vas zebe?" me je vprašala z izrazom velike ljubeznivosti v glasu in obrazu. "Ne, gospa, hvala vam." "Tedaj lahko sedeva za mizo." Tako govoreč ml je pokazala mesto. Z začudenjem sem opazil, da je bilo pogrnjeno samo za dva. Ko je gospa videla mojo zadrego, je lahno zardela in ustnice nize je brez naglice vstala iz na-| 0 tem> da stojim pred raZrešit- so se jih skrčile, kakor bi zadr-slanjača pri oknu tuja ženska in ;vijo uganke, nisem mogel dvo- tonike. Opazil sem, da obraza mojih tovarišev ob pogledu na ta znamenja mahoma zmračila. Tudi zvonjenje mnogoštevilnih zvonov, ki so klicali vernike k večernicam, jima ni nič kaj ugajalo. Jaz sem z naslado poslušal njihovo petje, ki se je tako skladno zlivalo v večernem zraku, in sem tako ostal za tovarišema, ne da bi vedel kdaj. Ko smo zavili v .notranje ulice, koder je bil promet najbolj živahen, me je odrezala od njiju dolga vrsta voz, za katero je prikorakala stot-nija narodne straže. Ko je ta ovira minila, sem bil sam; o baronu in kovaču ni bilo več duha na sluha. Nič žal mi ni bilo. Prizor je bil zame nov in ta pogled na množico neprestano se menjavaj očih obrazov, vojnikov, se-ljakov in zalih deklet me je zabaval. še manjše je postalo mo- sta se ki je stal pred vhodom. Nisem se ga upal vprašati, kdo stanuje v hiši; z neučakano roko sem prijel za trkalo in potrkal. Še tistih mah sq se odprla vrata in lakej je stopil na prag. Ker nisem utegnil premisliti, kaj naj mu rečem, sem stal nekaj trenutkov brez glasu in naj-brže prav bedasto gledal nanj. Nato sem ga na slepo srečo vprašal, ali gospa sprejema. Sluga mi je vljudno odgovoril, da sprejema ;odprl je vrata in se odmaknil. Ves osupel sem stopil v hišo; j in moje strmenje je postalo še tem večje, ko sem dospel po ši- rni po kratkem obotavljanju stopila naproti. Ta neznanka, visoka žena resnega in neobičajno lepega obraza, me je radovedno opazovala s svojimi črnimi očmi; v nežni lici ji je udarila komaj vidna rdečica. Ob pogledu na tujko sem se jel jecljaje izgovarjati, da prihajam nevabljen v hišo. žena se mi je naklonila. "Gospod se nima za kaj opravičevati," je rekla ljubeznivo. "Pričakovali smo ga in večerja je že na mizi. Gervais, ako izvolite z njim, vas povede v sobo, kjer se lahko očistite potnega prahu." "Ali, gospa," sem okleval, "bojim se, da ne bi zlorabil.. ." Mično je zmajala z glavico. "Prosim vas," je dejala in mahnila z roko proti vratom. "Toda moral bi pogledati, kako je z mojim konjem," sem rekel dreveneč od začudenja. "Pustil sem ga na ulici." "Poskrbeli bodo zanj. Dajte, napravite n^ radost..." ' Z drobno, a malone zapovedu-jočo kretnjo je pokazala na vrata. Ves osupel sem jo oštavil. Sluga, ki me je bil privel na vrh, je že čakal pred vrati. Po širokem hodniku me je odvel v spalnico, kjer sem našel vse, česar je bilo treba, da osvežim svojo vnanjost. Vzel mi je suknjo in klobuk ter mi stregel s spret- miti. Razen mene ni bilo v sobi žive duše. Prostor je bil dokaj velik in je imel tri visoka, ozka okna, izmed katerih je bilo eno odprto, tako da je udarjal v soboto pocestni hrup. Drva so počasi gorela v velikem kaminu ževala nasmešek. Toda rekla ni niti besedice. Temu, da bi si bil ustvaril o njej kako nelaskavo mnenje, se ni upirala samo mirna neprisiljenost njenega vedenja, ampak tudi obče lice njenega stanovanja, gospodsko razkošje, ki jo je obdajalo, in celo z marmornimi stebri; v kotu so- resna dostojnost dvornika, ki nama je stregel. "Gotovo imate danes dolgo pot za seboj?" me je vprašala in njeni prstki, k katerimi je drobila košček kruha, so nervozno zaigrali, med tem ko so se njene oči zdaj pobešale k mizi, zdaj malone proseče upirale vame. "Iz Sauvea prihajam,, gospa," sem odvrnil. "Glejte, glejte! In kam ste namenjeni?" "Samo do tod." "Srečna sem, da to slišim," je rekla z miči?im nasmeškom. "Ali ste v Nimesu že znani?" "Doslej ga nisem poznal. A zdaj mi je, kakor da sem tu do-„„ ^ ,» ma. "Preveč ste ljubeznivi," je dejala in brez zadrege prestregla moj pogled. "Da vam bo bolj udobno, vam hočem povedati svoje ime. Po vašem imenu vas ne vprašam." "Tedaj ga ne veste?" sem vzkliknil. "Razume se, da ne!" se je za- smejal a. . Ta smeh mi je razodel.* zelo mlada. Bila je dekletce. , i. "A poveste mi ga seveda; ko, če vam je to v zabavo, dodala prostodušno. "Drago mi bo,gospa. «« lantno odvrnil. "Moje J vikont de Saux, iz SauxaPr! horsu." | 1 Roka ji je obviselav ff skoro minuto je kar osu V mela vame. Zdelo se rru J« da vidim v njenih očeh* . kakšne groze. Nato je P "Iz Sauxa pri Cahors". "Da, gospa. In uči** besed me navdaja s au ste me imeli za nekega •Nikakor ne!" je Nato je dala svojim ^ duška ter se zasmeje ploskala z rokama • hodnfi) (Dalje pni oglašajte v ^ s <