/

Št. 136 (14.532) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
PONEDELJEK, 24. MAJA 1993
ITALIJA / POLITIKA
Kriza PSI: zmeda in še polemike
Benvenuto ostro obtožuje Craxija
Predsednik PSI, minister za delo Gino Giugni (AP)
^ - Ali se sociali-, stranki bijejo . ailje ure? To vprašanje Postavljajo marsikateri ^ ®ni.in volilci PSI po sh. arju,,ki je pretresel anko in prisilil k od-°Pu tajnika Giorgia envenuta, a tudi mnogi jeni voditelji, posebno ^ Periferiji, kjer se med o anstvom sirita malo-)e in utrujenost. Mar-„a^e.s° vsekakor elani - errtioiativno ustano-r, * Oobore za globoko z noy° PSI, ki se mora vs^et! z izključitvijo v n 0SUmljencev in ki imajo opravka s Pravico in s sodniki.
ocialisti iz Veneta so vaKm na. akupseino po-p. 11 rninistra za delo 0”^? ^ingnija, bivšega Predsednika stranke, od aterega si mnogi v Ri-
mu želijo, da bi igral vlogo posrednika med sprtimi komponentami PSI. Giugni je odklonil to vabilo in rekel, da noče posredovati med strujami in da noče enotnosti za vsako ceno. Pripravljen je prispevati svoj delež le za korenito prenovitev PSI, ki se mora po njegovem začeti iz Članstva, iz ljudi, ki še verjamejo v pošteno politiko ter v ideale socializma in solidarnosti. Minister je tudi povedal, da se ne bo udeležil jutrišnjega seje direkcije PSI, na kateri naj bi ”Craxijevi polkovniki“ izvolili novo začasno vodstvo stranke.
Hude obtožbe na raCun Craxija in njegovih najožjih sodelavcev je včeraj ponovil nek-
danji tajnik Benvenuto. V intervjuju rimskemu dnevniku Repubblica je Benvenuto brez dlak na jeziku obtožil Craxija, da je v vsem tem Času navideznega umika iz politike dejansko sabotiral njegovo delo, kar so poCeli tudi vsi Craxijevi najožji sodelavci. Med temi Benvenuto izrecno omenja tudi bivšega zunanjega ministra Gian-nija De Michelisa. Ti judje - je rezko povedal Benvenuto - branijo le svoje stolčke in svojo oblast, zavlačujejo z volilno reformo, ker dobro vedo, da ne bodo vec izvoljeni v parlament. Benvenuto torej pravzaprav ne verjame v preporod PSI, a je ocitnofpre-priCan, da je razkol med starim in novim v teh pogojih neizbežen.
Značilen je v teh ključnih urah molk bivšega ministrskega predsednika Giuliana Amata. Po padcu svoje vlade je Amato izkazal željo po umiku iz političnega življenja, nato se je očitno premislil in namignil, da namerava ustanoviti neko novo le-vo-sredinsko politično gibanje. Nato je spet ubral pot previdnega molka in še ni komentiral Benvenutovega odstopa.
PSI se, kot znano, sooCa tudi s hudo finančno krizo, iz katere trenutno ni videti nobenega izhoda. Stranka namerava sedaj prodati večji del svojih nepremičnin in baje celo vsedržavni rimski sedež. Dobršen del njenih uslužbencev tvega izgubo delovnega mesta.
BIH / NOV MIROVNI NAČRT
Zahodne dižave popuščajo Sibom
Vse kaže, da se bodo morali ljudje v Bosni še naprej sami bojevati za svoja življenja (Telefoto: AP)
SARAJEVO, BEOGRAD - Predsednik Predsedstva BiH Alija Izetbegovic je zavrnil novo strategijo ZDA in njenih zaveznic za zaustavitev vojne v BiH, objavljene v soboto. Nov načrt za Bosno in Hercegovino ne predvideva uporabe sile, saj sloni na diplomatskih in drugačnih pritiskih za zaustavitev vojne. Mir v BiH naj bi dosegli s pogajanji, načrt pa ne omenja nobene določene pobude, ki bi šla dlje od Vance-Ownovega naCrta, ki so ga Srbi zavrnili. Iz naCrta so izzvzete grožnje Srbom zaradi nadaljevanja napadov na BiH. Nekateri podpisniki naCrta so menda celo priznah, da ni treba pričakovati, da bo načrt prinesel kakšne koli pozitivne rezultate.
Vodja bosanskih Srbov
KaradžiC je za britanski radio BBC izjavil, da bo spoštoval hacrt, ki predvideva oblikovanje t. i. varnostnih območij v BiH s pogojem, da bodo pri tem spoštovali suverenost Srbov v BiH. Po njegovem mnenju je sedanji pristop Zahoda do razmer v BiH realnejši.
V	nedeljo je bilo v Sarajevu mirneje. Zaradi okvare na TE Kakanj je bilo mesto brez elektrike, slaba pa je bila tudi oskrba z vodo. Srbska vojska je v nedeljo še naprej obstreljevala severni del Bosne.
V	nedeljo se je v Beogradu mudil posebni odposlanec ruskega predsednika Jelcina Curkin, ki se je sestal s srbskim predsednikom Miloševičem in predsednikom samozvane ZRJ GosiCem.
Peterle danes z veleposlaniki v RS
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle bo danes dopoldne na sedežu zunanjega ministrstva, kot so sporočili z ministrstva, sprejel tuje veleposlanike, ki so akreditirani v Sloveniji. Podrobnosti o temi pogovorov še niso znane, govorili pa naj bi o aktualnih političnih vprašanjih.
Minister Peterle je zaradi nadaljevanja gradnje hrvaškega mejnega prehoda v Sečovljah že v soboto poklical slovenskega veleposlanika v Zagrebu Mitja Malešiča na izredni posvet; naročil mu je, naj hrvaško vlado seznani s slovenskimi stališči o tej problematiki, zavzel pa naj bi se tudi za Čimprejšnje srečanje vladnih delegacij obeh držav.
Slovenski zunanji minister Peterle je med drugim izjavil, da je nadaljevanje gradnje mejnega prehoda, ki ga hrvaška stran gradi na še vedno spornem ozemlju, problem še bolj zaostrilo in ponovno obremenilo dvostranske odnose.
OBLETNICA / ENO LETO PO UMORU SODNIKA FALCONEJA
Palemio dvignil odločen glas proti mafijski kugi
laganje cvetja pred grobnico, v kateri leži sodnik Giovanni Falcone (AP)
- Jeza je
pravicena, toda zdaj je
kaknV^rTih Predlog°v> k°nCno zatreti „ . ‘I0: to je v bistvu
jnisel včerajšnjih mno-iuh spominskih svetosti za natanko leto t Prej umrlim sod-t°m Giovannijem Fal-
• °ne).em’ njegovo ženo njunimi telesnimi
stražami. Ob isti uri so zatulile ladijske sirene in se oglasili zvonovi.
Prizorišče prireditev, ki se jih je udeležilo zlasti veliko mladih in žensk, ni bilo samo ob avtocesti pri Capaciju, kjer so simbolično posadili rožiCevec - znamenje preporoda, ampak v vseh mestnih predelih
in seveda v stolni cerkvi, kjer je bila maša zaduš-nica v navzočnosti pravosodnega ministra Con-sa, palermskega državnega tožilca Casellija, predsednika Dežele Campioneja in drugih oblasti ter svojcev umrlih, prijateljev, znancev. Trg pred zaporom Uc-ciardone so preimenova-
li v Trg miru in ravno miroljubnega sožitja si želijo tako v Palermu kakor na vsej Siciliji in povsod drugod, kjer deluje zločinska roka organiziranega kriminala.
Notranji minister Mancino je ponovno opozoril, da mafije že zdaleč ni konec, da bo boj zoper njo še dolg in trd, da bomo imeli še opraviti z bombami: »Mi moramo kontrolirati teritorij,« je naglasil minister, »toda policija potrebuje tudi najglobljo solidarnost prebivalstva, drugače tega raka ne bo mogoče iztrebiti.
Na včerajšnjih komemoracijah so ljudje dokazali, da to vedo. Ne samo, pokazali so, da prihaja na dan pogum za zoperstavitev kriminalcem, postregli so s predlogi: vztrajno prijavljati nezakonitosti, pomnožiti socialne asistente v revnejših predelih mesta, privzgajati šolske otroke k nenasilju, participaciji, ustvarjalnosti in Čutu odgovornosti.
KAMBODŽA / PRVE SVOBODNE VOLITVE
Nadaljuje se morija civilnega prebivalstva
Rdeči Kmeri skušajo z nasiljem ovirati volitve
Budistični menihi z osebnimi izkaznicami v rokah Čakajo na glasovanje (Telefoto: AP)
PHNOM PENH - Kam-bodžanci so v nedeljo, ko so končno po desetletjih brutalne vladavine dobili možnost za volitve, pokupili velike količine hrane. »Vse je potekalo gladko,« je zatrdil predstavnik prehodne oblasti ZN. ZN nadzorujejo šest dni trajajoče volitve, za katere so se s sporazumom dogovorile
vse stranke. Sovražni ogenj je zmotil volitve na dveh voliščih. Reuterjev dopisnik v Poi Petu na tajski meji je sporočil, da so padle tri bombe blizu volišča, uro zatem, ko je bilo volišče v nedeljo odprto. Dva volilca sta bila ranjena. Obrambni minister Phnom Penha Tea Bahen je povedal, da so v Sien Reapu tri
rakete padle približno kilometer stran od volišča v vasi Kralanh, 20 kilometrov severno od Phnom Penha. Predstavnik ZN (UntacJ je povedal, da so odprli 1450 volišč v vseh kamboških provincah, in to kljub grožnjam z nasiljem RdeCih Kmerov, ki so bojkotirali volitve, Čeprav so podpisa-li pariški sporazum.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
V Mačkoljah proslava ob obletnici požiga vasi
KD Primorsko je včeraj v Mačkoljah priredilo spominsko slavnost ob 5o letnici požiga vasi (na sliki-foto KROMA). Prireditelji so ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni spored.
.....................................stran 2.........
Odlikovanje Občini Ronke za zasluge v Odporništvu
Občina Ronke je včeraj sprejela visoko odličje - Srebrno kolajno za vojaške zasluge v Odporništvu. Odlikovanje je priznanje za velik krvni davek v skoraj dve leti trajajočem uporu proti nacifašizmu. V bližini Ronk je bila septembra 1943 ustanovljena Proletarska brigada, sestavljali so jo v glavnem delavci ladjedelnice. Omenjena enota se je udeležila bojev na takoimenovani Goriški fronti, nato pa se umaknila pred premočjo nemških sil. Srebrno kolajno je na prapor občine pripel general Italico Cauteruccio (foto Leban).
.........................stran 3...
Giro: Argentin presenetil Bonča soliden
Včerajšnja, prva etapa 76. mednarodne kolesarske dirke po Italiji je bila zelo razgibana. V jutranji poletapi je Moreno Argentin osvojil prvo mesto z visoko prednostjo, v popoldanski pa je na kronometer nepričakovano zmagal Maurizio Fondriest pred favoritom Indurainom. Solidno se je odrezal tudi Slovenec Bonča.
.........................stran 8...
Senna zmagal v MontecarTu
Brazilec Ayrton Senna na mdarnu je zmagal na veliki nagradi formule 1 v Montecarlu pred Hillom na williamsu in Alesijem na ferrariju in se tako spet povzpel na prvo mesto svetovne lestvice pred Francozom Proštom.
.....................stran 8..
Nogomet: A liga v znamenju izenačenosti
Včerajšnje kolo v italijanski nogometni A ligi je minilo v znamenju izenačenosti, saj sta zmagali le Ancona In Brescia, kar je navrglo lepe denarje tudi dobitnikom Totocalcia. Prav Brescia je obenem naredila pomemben korak na poti do rešitve, medtem ko si je Udinese znova zapravila prednost, ki j je imela proti neposrednemu konkurentu pred izpadom, Fiorentini.
stran 8.
Dve strani o šolskem športu
Minuli teden so bila na Tržaškem in Goriškem na sporedu številna športna šolska tekmovanja. Sklepni prireditvi osnovnošolske olim-piade športne šole Trst, drugemu delu športnega dne za goriške osnovnošolce in atletskemu troboju za višješolce namenjamo dve strani.
strani 9 in 12.
Ponedeljek, 24. maja 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NOVICE
Štirje mladi mrtvi na avtocesti Turin- Milan
VERCELLI - Včeraj ponoči se je zgodila na avtocesti Turin- Milan in sicer v bližini kraja Santhiä pri Vercelliju strahovita prometna nesreča, v kateri so bili pri priči ob življenje 21-letna Barbara Filippone, njen brat Edoardo in bratranec Ales-sandro Filippone ter 22-letni Giuseppe Stumio-lo, vsi s stalnim bivališčem v San Benignu Cana-vese (Turin). Avtomobil lancia thema, s katerim so se peljali proti Turinu, je trčil v furgon znamke Iveco, ki je ravno tisti hip obračal, in se vnel. Voznik dostavnega vozila je po nesreči pobegnil, vanjo pa je bil vpleten po naključju še golf, ki ga je upravljal Denis Martorella in ostal nepoškodovan.
Z vespo v smrt
TRST - Pozno predsinoCnjim se je zgodila blizu predora, skozi katerega se peljemo s Senenega trga proti Valmauri, prometna nesreča, v kateri je bil ob življenje 55-letni poklicni kuhar Ferruccio Samitz iz Arca (Trento), a s stalnim bivališčem v tržaški Ul. Fabbrica 3. Nesrečnik, ki je bil vdovec, se je peljal skozi predor s svojo vespo 50 plave barve, nato pa se iz nepojasnjenih razlogov prevrnil in bil pri priči mrtev zaradi močnega udarca v glavo. Karabinjerji še raziskujejo ozadje tragedije: je postalo možu naenkrat slabo, da je izgubil oblast nad vozilom in treščil z glavo v pločnik ulice Salata, ali pa ga je dregnil brezvesten avtomobilist, ki je brž zatem pobegnil? Očividci pravijo namreč, da so takoj po nesreči videli ustavljen Cm alfa romeo 75 s poškodbo na prednjem levem delu karoserije. Samitzov prijatelj, ki je s pokojnikom do devetih zveCer balinal, je pojasnil preiskovalcem, da je bil nesrečnik ob odhodu popolnoma priseben.
Grozil policiji
TRST - Enaintridesetletni Roberto Cannavo’ se ga je predsinoCnjim tako nažgal, da je zagrozil policajem s smrtjo. Zdaj se seveda hladi za zapahi. Ko so sosedje v Ul. Giusti 21 (Rojan) slišali, kako robanti po stanovanju, in Culi vekanje njegove štirimesečne hčerkice, so vsi zaskrbljeni poklicali agente letečega oddelka policije. Možem postave je uspelo razboriteža pomiriti, ko pa so odhajah, jim je zagrozil: »Po pištolo grem in vas pokončam!« Ker je medtem zaloputnil vrata, so jih morali policaji s silo odpreti, a Cannavo’ jim je spet zagrozil in se sramotno zaščitil pred njimi s hčerinim telescem; policija ga je polagoma premamila, malcin bratec je vzel dekletce v naročje, agentje pa so skočili na prenapeteža, ga onesposo-bili, mu nadeli lisice in lepo pospremih v zapor, kjer zdajle menda razmišlja o svojem nezdravem početju.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Slovenci v Italiji hitreje v prihodnost
Stališča deželnega odbora Kongresa
TRST - Na svojem nedavnem srečanju so elani deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa po temeljiti razpravi prišli do zalkljueka, da je treba problematiko slovenske manjšine v njenem prostoru in v odnosu na R. Slovenijo in tudi R. Italijo osvetljevati v luCi epohalnih sprememb, ki se zadnja leta dogajajo v Evropi. Dejstvo je namreč, da morajo Slovenci v Italiji v vseh teh dogodkih prepoznati pot v novo obdobje, to pa pomeni, da se morajo vzpostaviti v novi povezanosti ne glede na politične različnosti. Manjšina se v bistvu ne more zanašati na nikogar, vsaj toliko ne, da ne bi sama postavila svojo notranjo organiziranost na nove temelje. O tej nuji naslonitve nase in na svojo, verjetno predvsem narodno identiteto, pričajo paC dogodki od padca berlinskega zidu dalje. Ni torej mogoče pričakovati rešitve od Slovenije, ki že sama doživlja korenite in nikakor ne lahke spremembe. Ni mogoče pričakovati izdelane rešitve od Italije, ki je ravno tako sredi težkega in skoraj travmatičnega presnavljanja.
Zaradi omenjenih ugotovitev bo verjetno moral Svetovni slovenski kongres sprožiti velike napore, da bo v Sloveniji dosegel n.pr. uveljavitev zakona ali olajšav za Slovence brez slovenskega državljanstva, kar bi pomenilo, da se Slovenci iz Italije, pa tudi od drugod, ne bi veC v matični domovini počutili tujce. Nujno je treba priti do najvišjih političnih organov, po drugi strani pa opozoriti na pričakovanja Slovencev v Italiji v najodmevnejših rubrikah in oddajah slovenskih Časopisov oziroma televizije. Enako aktivnost mora Svetovni slovenski kongres uveljaviti tudi pri pogajanjih o Osimskih sporazumih, ki seveda neposredno posegajo v
prihodnost slovenske manjšine. V še večji meri velja tovrstna obveza za problem manjšinskega šolstva, ki je pred kratkim doživelo in doživlja hude in prav gotovo nevarne pretrese. Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa je ugotovil, da smo Slovenci v Italiji dočakali junijske volitve praktično docela na istih pozicijah, kot smo jih imeli pred spremembo zemljevida Evrope. Le obžalovati je mogoCe dejstvo, da nismo v zamejstvu prepoznali novega Časa do takšne mere, da bi odrinili stare medsebojne zamere in našli pot do skupnega dogovora oziroma nastopanja. V tej točki je mogoče jasno ugotoviti dejstvo, da nas je Cas v bistvu prehitel, kar naši ljudje vse bolj in vse močneje Čutijo, medtem ko so politične razporeditve, predvsem pa mentaliteta nepovezanosti ostale v starem Času. Življenje bo seveda odpravilo, preživelo oblike notranje organiziranosti manjšine. Bati se je, da bomo Slovenci v Italiji do tedaj brez prave moCi in odgovorov in bomo le nemo spremljali dogodke, ki nas bodo verjetno oškodovali. Res pa je, da so na vidiku izhodi iz te nelahke situacije, ne nazadnje bi lahko nemara pri drugem krogu pokrajinskih volitev vendar prišlo do sodelovanja Slovencev v različnih strankah in do ustrezne povezanosti. Upanje namreč vzbuja odločen in hiter odgovor šolskih in vseh tistih političnih dejavnikov, ki so ob pozivu k združitvi slovenskega učiteljišča "Simon Gregorčič” in klasičnega liceja "Primož Trubar” presegli vsakršno razdrobljenost in so z enovitim nastopom presenetili ožjo in širšo javnost.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino.
TORINO / KNJI2N1 SEJEM
Knjiga je še vrednota kljub ekonomski krizi
Veliko zanimanje - Večina obiskovalcev je mladih
TORINO - Torino utripa kot srce italijanske knjige. Od 20. do 25. maja poteka namreč v vele-sejemskem središču Lin-gotto Fiere 6. salon knjige ali po naše 6. knjižni sejem. 12 tisoč kvadratnih metrov sejemske površine je preplavila pisana množica stojnic. Knjižni sejem je v petek obiskalo 20 tisoC ljudi. V soboto jih je bilo še veC. Razstavni prostor je bil že v poznih dopoldanskih urah natrpan, v soboto popoldne pa se je bilo težko pomikati po širokih in udobnih hodnikih ob katerih so razpostavljene okusno opremljene stojnice založnikov, ki nevsiljivo ponujajo vse kar se je v založništvu mogoče domisliti - od zgibank za otroke, do videokaset. Ogromna večina obiskovalcev je bilo mladih, kar pomeni, da televizija še ni do kraja izpodjedla zanimanja za knjigo. Študentje,	delavci,
srednješolci in osnovnošolci so radovedno stikali po stojnicah in tudi pridno nakupovali, toda ne vse vprek, temveC premišljeno in preudarno. Knjiga je še vedno vrednota, kljub ekonomski krizi, kljub resni zaskrbljenosti knjigarnarjev, kljub neusmiljeni konkurenci, ki vlada na knjigotrškem področju. Knjiga ohranja svoj Car, ostaja "kulturni inštrument”, ki bo kljub
Boris Pangerc
vsemu premostil težak konjukturni trenutek in bo ostala tisto, kar je od vedno bila - posrednik in' posredovalec plemenitih duhovnih vsebin, ki v človeku ne zamrejo. To je tu-rinski "Salon” brez sence dvoma potrdil. Obiskovalci so stojnice dobesedno oblegali, seveda najveCje pozornosti in najbolj množičnega obiska so bile in so še vedno deležne najpomembnejše založniške hiše, ki imajo svoje postojanke na ključnih mestih razstavišča in so urejene kot prave knjigarne. Adelfi, Garzanti, Mar-siglio, Mondadori, Newton Compton, De Agosti-ni, Rusconi (Longanesi je
zaCuda odsotna), Silvio Berlusconi editore, itd., imajo najbolj razkošne stojnice in se med njihovimi policami kar tre kupcev. NiC manjše pozornosti pa niso deležni manjši in majhni založniki, ki sicer veliko manj prodajo, vendar vzbujajo pozornost (Campanotto editore iz Vidma je poleg svojih izdaj izpostavil tudi poster dolinske Majence). Veliko prerivanja je tudi okrog stojnice, ki jo je iznajdljivi Marcello Baraghini (Stampa alternativa) namenil svojim knjigam "po tisoč lir”. Baraghini si je pred dvema letoma izmislil potezo, da bi prodajal knjige velike vsebinske
vrednosti po smeSJ} nizki ceni - tisoC lir za 1 vod. Super ekonomlCrl izdaje, ki jih Stampa a ternativa pošilja me bralce v milijonih na j. de, pa že povzročajo 20 ne polemike pri vehki založbah in tudi ®e knjigarnarji, ki, Ceravn veliko prodajo, le H1® zaslužijo (od 300 do 5 lir na izvod). V splošne® vtisu, ki ga človek dobi n knjižnem sejmu v T1“'111!1’ pa prevladuje občutek, je zmagoslavje knjige ve liko. Le ena velika i^ grenka praznina zev med stojnicami: od slo^ venskih založb (tudi naj pomembnejših) ni m ^ ene. A tega praznično raz položeni Torino niti n občuti. »Salone del libro*
Predstavniki SSk na zborovanju Enotne liste na Koroškem
TRST - Na deželnem zborovanju Enotne liste na Trati pri Borovljah na Koroškem, ki je bilo posvečeno razpravi o samostojnem nastopu na deželnozbor-skih volitvah, je spregovoril tudi deželni tajnik in deželni svetovalec SSk Ivo Jevnikar. Skupno s strankinim deželnim predsednikom Marjanom Terpi-nom je prinesel pozdrav primorskih Slovencev, delegate Enotne liste pa je tu-
di podrobno seznanil s pripravami na pokrajinske in deželne volitve 6. junija. Ce se Enotna lista ho-ri za to, da bi dosegla spremembo krivične volilne zakonodaje in torej možnost za zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru, smo Slovenci v F-Jk doživeli poslabšanje volilne zakonodaje z uvajanjem novih elementov večinskega sistema brez istočasnih jamstev za za-
stopstvo narodnih manj šin, je poudaril predstav nik SSk. Opisal je prizadevanje za prodor načela o zajamčenem zastopstvu okviru volilne preosnove, ki se pripravlja v Italiji'
Pri tem je Jevnikar 12 podbil nekatere pomislek® proti samostojnemu slo venskemu političnemu oa
stopu, ki se v zelo pode nih različicah pojavljaj0 tako na Primorskem kot ua Koroškem.
FOGGIA / V SOBOTO ZVECER V KRAJU MONTE SANT'ANGELO
RIM / NEVAREN POJAV
PODKUPNINE
EKSODUSI / JAVNA TRI
BUNAh
Zaradi eksplozije trije mrtvi ena oseba pa lažje ranjena
Umrla sta dvojčka Ciociola in njun znanec Giuseppe Tatara
Spet divjanje naciskinov ob koncu tedna
Sodniki bodo danes začeli zasliševati štiri »odlične aretirance«
Kako zaceliti namenoma odprte zgodovinske rane
Govorili so strokovnjaki slovenske hrvaške in italijanske narodnosti
MONTE SANT’ANGE-LO (FOGGIA) - Trije mrtvi in ena ranjena oseba: to je tragičen obračun nesreče, do katere je prišlo v soboto zvečer v središču kraja Monte Sant’-Angelo, ko je se je zaradi eksplozije porušila manjša hiša. V prvem trenutku so gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, mislili, da je eksplozijo povzročilo uhajanje plina. Vendar pa so nato ugotovili, da je do nesreče prišlo, ker sta 50-letna dvojčka Ciociola -oba sta v nesreči umrla -z varilno napravo skušala spremeniti rezervoar utekočinjenega plina v kompresor. V rezervoarju pa je še bilo nekaj plina, zaradi Cesar je prišlo do silovite eksplozije. Dvojčka Michele in Salvatore Ciociola sta svoje neprevidno poCetje opravljala v pritličju poslopja v Ul. Verdi 87, kjer sta imela trgovino, z njima je bil prijatelj Giuseppe Totaro, ki je prav tako v nesreči umrl. Ranjena pa je bila 63-letna Maria Giuseppa Santoro, lastnica enonadstropne hiše, ki je s sestro stanovala nad trgovino bratov Ciociola. Zaradi eksplozije se je namreč porušil strop trgovine in z njim tudi pod stanovanja: dvojčka Ciociola in njim znanec so umrli, ker jih je zasul porušeni strop. Zdravstveno stanje starejše ženske ni zaskrbljujoče, saj so zdravniki izjavili, da bi morala ozdraviti v 20 dneh, njena sestra pa v nesreči sploh ni bila ranjena.
Na sliki (telefoto AP) po eksploziji v Ul. Verdi 87.
Ruševine hiše po strahoviti eksploziji plina (telefoto AP)
RIM - Tako kot ob koncu prejšnjega tedna, so bili tudi v noči med to soboto in nedeljo v Rimu na pohodu naciskini, ki se kot nekdanji škvadristi nasilno znašajo zlasti nad tujci in nad vsemi, ki imajo drugačna, bolj demokratična prepričanja. Skupina sedmih z verigami oboroženih mladincev, med katerimi je bila tudi ena ženska, je okrog 3. ure, na Trgu Torre Argentina, napadla dva Perujca, ki ju je srečala v avtobusu. Perujska državljana sta izstopila z avtobusa, potem ko jih je skupina naciskinov začela nadlegovati in zmerjati. Gologlavi prenapeteži so jima
sledili in ju nato tudi pretepli. 30-letnega Gonzalesa Champaca so ranili v glavo, zaradi Cesar se je moral zateci v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in odpustili s prognozo sedmih dni okrevanja.
V bolnišnici S. Spi-rito so prvo pomoC nudili tudi dvema nemškima turistoma in sicer 35-letnemu Paulu Steinmannu in 40-let-nemu Klausu Ausoni. Turista, ki sta bila v družbi z italijanskim dekletom in Avstrijcem, je malo po 24. u-ri, v vrtu v neposredni bližini gradu Sant’ Angelo napadla skupina 15 naciskinov, ju nadlegovala in pretepla.
TRST - Danes bo sodnica Alessandra Bottan Gri-selli po vsej verjetnosti zaslišala dva bivša pokrajinska tajnika KD Sergia Tri-panija in Antonia Coslovi-cha, nekdanjega tržaškega župana socialista Augusta Segheneja in inž. Del Mo-naca iz Ferrare, ki je bil tudi vezan na PSI. Njihov arest, s katerim so preiskave o podkupninah v Trstu naredile »kakovosten« skok, je v FJK močno odjeknil, Čeprav so se ljudje že navadili na vsakakršna presenečenja. Štiri aretirance dolžijo izsiljevanja, in sicer v zvezi z gradnjo podmorske napeljave in z izvedbo načrta o sanaciji Miljskega zaliva. Informacije o podkupninah naj bi tržaški sodniki prejeli od milanskih kolegov.
OBLETNICA / PRIREDITEV DRUŠTVA PRIMORSKO
V Mačkoljah so se dostojno spomnili tragičnega požiga vasi
V kulturnem programu nastop pihalnega orkestra Breg, domačega zbora in TPPZ Pinko Tomažič - Govor senatorja Stojana Spetiča
TRST - S slovesnim mimohodom po vasi, od Srenjske hiše do spomenika padlim v NOB, se je včeraj popoldne začela svečanost, ki jo je domače kulturno društvo Pimorsko priredilo ob 50. obletnici požiga Mackolj. Zgorela je velika večina hiš, za to breško vas in njene vaščane je bila to ogromna materialna in moralna škoda. Primeren ton spominski proslavi je dal Pihalni orkester Breg, ki je pod vodstvom dirigenta Renza Muscovija nastopil v prvem delu ob vaškem spomeniku.
Tu je prisotne nagovo-
ril predsednik društva David Stepančič, mladi vaščani so brali partizanske verze, zapel pa je tudi domači mešani pevski zbor Primorsko, ki ga vodi Tone Baloh. Drugi del včerajšnje svečanosti je bil v sosednjem borovem gozdiču, kjer je spregovoril senator Stojan Spetič, s koncertom partizanskih in borbenih pesmi je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki ga vodi Oskar Kjuder. O svečanosti bomo še poročali, (dam)
Na sliki (foto Ferra-ri/KROMA): spominska prireditev v MaCkoljah.
TRST - V koprskem gledališču je bila minuli Četrtek javna tribuna z naslovom »Vsi naši exodusi - Tutti i nostri esodi«, ki sta jo priredila Kulturni krožek Istra s Trsta in Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko. Slo je za bogato in kar štiriurno razpravo, med katero so poročevalci - znanstveniki -vsak v svojem materinem jeziku obravnavali zapleteno vprašanje nacionalnih konflikotv v Istri in Primorski. Ti konflikti, združeni s posledičnimi emigracijami, predstavljajo nekakšno konsekvenC-no zgodovinsko stalnico, iz katere po mnenju, govornikov ni mogoče interesno izločati posameznih pojavov.
7 Ljubljanska zgodovinarka prof. Irena Mi-slej je spregovorila o izseljevanju Slovencev med prvo in drugo svetovno vojno, ki ga je povzročil moCan politični in gospodarski pritisk italijanskega nacionalizma in fašizma, hrvaški istrski pisatelj in novinar Milan Rakovac pa je njena izvajanja dopolnil z opisom vzporedne izselitve Hrvatov.
Prof. Liliana Ferrari iz Trsta, soavtorica knjige »Storia di un esodo - Istria 1945-56« (Trst, 1980), je poglobila povojno, pretežno italijansko emigracijo in problem osvetlila znanstveno, torej brez vsakršne politično izkoriščevalske prime-
si, a koprski zgodovinar prof. Andrej Jerman je ta argument izpopolnil s pomembnimi podatki pa tudi ocenami s stališča Slovencev.
Debato, ki je bila ravno tako večjezična (v slovenščini, hrvaščini in italijanščini) s0 oplemenitila številna osebna pričevanja o obeh eksodusih, ki so obelodanila obstoj bogatega, Čeravno trpečega človeškega tkiva, zaznamovanega s spontanim čutom o sožitju med Slovenci. Hrvati in Italijani zunaj ločevalnih političnih nadgradenj.
Tako so na primer izrecno opozorili na okoliščino, da italijanska javnost namerno ni bila seznanjena z izseljevanjem Slovencev in Hrvatov, medtem ko se s političnimi špekulacijami okoli izselitve Italijanov namenoma puščajo odprte družbeno-kulturne
rane, ki pa bi jih bilo treba ozdraviti.
Prav tako so z obžalovanjem vzeli na znanje, da se predstavniki italijanske manjšine sistematično ne udeležujejo nobene prireditve, katere namen je zgodovinska analiza omenjenih dogodkov; ravno ob takih priložnostih pa je mogoče izpopolniti takšen zgodovinski spomin, ki naj zagotovi trajno miroljubno sožitje in prepreči raznim etnični® skupnostim ponovitev hudih napak iz preteklosti. (P.G.P.)
TRST, GORICA
Ponedeljek, 24. maja 1993
-—PROSEK / SLAVNOSTNA AKADEMIJA V KULTURNEM DOMU
Veliko slavje na Proseku ob jubileju šole Levstik
Štafetni tek po vaških ulicah in športna srečanja
Prosek je v soboto praznično dihal s svojo srednjo Solo Fran Lavstik, ki je proslavljala 20-letnico uvedbe celodnevnega pouka in hkrati 200-letnico, odkar so domačini zahtevali od tedanjih oblasti ustanovitev slovenske Sole. Slavje se je začelo že v zgodnjih popoldanskih urah s štafetnim tekom po proseskih in kontovelskih ulicah ter z odbojkarskimi in košarkarskimi srečanji. Osrednja proslava pa je bila zveCer v nabito polni dvorani Kulturnega doma na Proseku s slavnostno akademijo. O tem bomo podrobneje še poročali.
Se dva tedna do volitev za obnovitev deželnega sveta in tržaške Pokrajine
po deželnih in pok-ajmskih volitev nas
ki vUi6ta Se dva tedna, posta bogata z volilnimi shodi in političnimi
manifestacijami. Za Pok-
a)mo bomo volili s popolnoma novim siste-nn m’ homo prvič ne-? ?r?hn° izvolili pred-sedmka. O tem bo skoraj Vi k V° odločala balotaža, SB k° 20' jonija. na kateri H b°sta pomerila kandi-
dobila'	j""!»
p, največ glasov. 0r ,en °d dveh bo skoraj gotovo nacionaiist Sar_
Ps Albertini, med njego-l p.1 tekmeci pa ima naj-1 realne možnosti.
Franco Codega, kandidat DSL in Zavezništva za Trst. Za demokratični Trst bi bilo vsekakor porazno, da bi se v balotaži spoprijela dva desničarska kandidata.
SSk bo danes zbirala podpise po peticijo za zajamčeno zastopstvo manjšine v izvoljenih telesih. Podpise bodo zbirali na sedežu v Ul. Machiavelli 22 med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ter zveCer v Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3 ter v gostilni Rade-tic v Medji vasi. Tukaj bo imela SSk ob 20.30 volilni shod z Alojzom Debe-
lisom in Vero Tuto-Ban. Sonosilec liste SSk za Deželo v Vidmu Marino Vertovec bo drevi ob 20.30 sodeloval na volilni tribuni na TV postaji Telefriuli.
Skupina kandidatov DSL (med njimi tudi Nives KoSuta) je včeraj predstavila javnosti ljudsko peticijo o vprašanju pokojnin, ki jo bodo naslovili predsedniku republike Scalfaru. SKP bo imela drevi ob 20. uri v Ljudskem domu v Pod-lonjerju informativni sestanek o predlogu ljudskih referendumov za ukinitev "dekretov Ama-
to“. Govorili bosta Bruna Zorzini Spetič in predstavnica Mreže Anna Maria Mozzi. DSL pa vabi ob 16. uri na srečanje o gospodarskih vprašanjih Trsta, ki bo na Pomorski postaji. Med govorniki bo tudi evropo-slanec Giorgio Rossetti.
Kandidat DSL in zavezništva za Trst za predsednika Pokrajine Codega pa priporoča javnosti knjigo- dokument Zelene liste o velikih javnih delih in o ilegalnih poslih v našem mestu. Dokument je na razpolago v knjigarni Minerva (Ul.S. Ni-colö).
RONKE / POMEMBNA SLOVESNOST
Podelitev srebrne kolajne za zasluge v odporništvu
Poudarjen pomen skupnega protifašističnega boja
*uj uopoldne p °jaSka in civi ?nost. ob podt brae kolajne
se )e odvi
Činela_	.
gostov iz p ®a)ev Metlike oorcevskih < tekr, vojaskih oblasti.
Canov, od te
hzanskih vi
1)udi je bilo
Ir
~°iusKa t; Šmalci Ron ž?cno odzv; skupni boj
Cern ..	1
i94;’ .v
j ,3 m mi oelovaü r nski fromi, venskimi p
’ hrulil
®kim enot te Jn mn godke ste
Pan Nov, yZPl-AN Muraca.
Zupan zd zado mestece nanje
zgodov dal, da
2acijo
družini posebno brošuro z imeni padlih.
General Illio Muraca je splošni upor prebivalcev Ronk pred petdesetimi leti označil kot pogumno dejanje z velikim občečloveškim pomenom. Protagonisti tistih dogodkov, ki so pomenili začetek moralne obnove Italije, lahko poma-
gajo v iskanju izhoda tudi iz sedanje globoke družbene krize, ki jo označuje predvsem pomanjkanje idealov in zapiranje v sebičnost. Muraca je v govoru omenil tudi dogodke na tleh nekdanje Jugoslavije, kjer se je sam, kot mlad podporočnik italijanske vojske, bojeval proti
Nemcem.
Vojaške Časti sta izkazali enota 82. bataljona in enota, sestavljena iz karabinjerjev in pripadnikov finančne straže, igrala je godba alpinske divizije Julia. Srebrno kolajno je na občinski prapor pripel general Italico Cauteruccio, vojaški poveljnik Trsta.
PRENOVA BOLNIŠNICE USMILJENIH BRATOV
Zavod za spomeniško varstvo meni da gre za restavracijska dela
2e kar nekaj let je govor o prenovi nekdanje bolnišnice Usmiljenih bratov v Ul. Diaz. Do zdaj je bila glavna ovira pomanjkanje denarja, vendar pa se napovedujejo, kakor zgleda, dodatne težave, ki bodo po vsej verjetnosti imele za posledico odgoditev zaget-ka del. Jutri naj bi namreč odprli in pregledali ponudbe za razpisana gradbena dela, (v skupni vrednosti 5, 5 milijarde lirj,
vendar bo treba postopek odgoditi na kasnejši Cas. Zavod za spomeniško varstvo je namreč izrazil pomislek glede opredelitve del: gre za prenovo, adaptacijo ali za restavriranje? Eno je gotovo.
Nekaj sto let stara stavba, kjer je bila Se do pred kakšnimi desetimi leti bolnišnica, bo služila Cisto drugemu namenu. Zavod za spomeniško varstvo zastopa staliSCe, da gre za re-
stavriranje in taka dela opravijo lahko le kvalificirana podjetja.
Danes slavi 60 let
Silvan
Križmančič
Vodju Sole Glasbene matice na Goriškem iskreno Čestita in voSCi Se na mnoga leta
Glasbena matica Gorica - Trst Spete! - Zabnice
KINO
ARISTON - 17.30,
19.15,	21.00 »Magnifi-cat«, i. Pupi Avati, i. Lui-gi Diberti, Arnaldo Nin-chi, Dalia Lahav.
EXCELSIOR -2015, 22.15 »Un giorno di or-dinaria follia», i. Michael Douglas. Ponovitev jutri ob 16.15, 18.15, 20.15,
22.15,
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 17.45, 19.50, 22.00 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
NAZIONALE 1	-
16.15,	18.15, 20.15, 22.15 »Massima copertura«.
NAZIONALE	2	-
17.30, 19.45, 22.00 »Ma-dadajo«, r. Akira Kuro-sawa.
NAZIONALE	3	-
16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Wind - Piü forte del vento«, r. F. F. Coppola, i. Matthew Modine, Jennifer Grey.
NAZIONALE	4	-
16.00,	18.00, 20.00,	22.15
»Mister sabato sera«.
GRATTACIELO
17.45,	19.50, 22.00 »Pro-posta indecente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »Eccitanti passioni anali« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.10 »Gli Aristogatti«, Walt Disney.
LUMIERE - 18.00,
20.00,	22.15 »La moglie del soldato«, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson, Forest Whitacker.
ALCIONE - 18.30,
20.15,	22.00 »II grande cocomero« r. Francesca Archibugi, i. Sergio Ca-stellito, Anna Galiena.
RADIO - 15.30, 21.30 »Caldi e bagnati - Moment of love«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00 »In mezzo scorre il fiume«. Rež. Robert Redford. Oskar za fotografijo.
CORSO 16.00-18.00-
20.00-	22.15 »Proposta indecente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 20.30 Koncert društva Lipizer. Jutri
20.00-	22.00 »Una giorna-ta d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
□ OBVESTILA
MULTIMEDIALE TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA vabi elane in prijatelje, na izlet, po sledovih glagoljaskih spornen ikov Slovenskega Primorja in Istre. Izlet bo v nedeljo, 30. maja. Zborno mesto je na Proseku (Krizada) ob 10. uri. Prijave do 25. t.m. v knjižnici D. Feigel.
POGREBI
Danes, ob 9.30 Juraj Jurišič iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Giuseppe Picciulin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče in ob 12.30 Gu-glielmina Michellitsch vdova Bisica iz bonisni-
ce sv. Just pokopališče.
na glavno
SLOVENSKA SKUPNOST
prireja danes, 24. maja, ob 20,30 v gostilni PINO v MEDJI VASI večer na temo
KMETIJSTVO
IN RESNIČNA ZAŠČITA KRASA
Govoril bo Alojz DEBELIŠ, predsednik Kmečke zveze in kandidat na bližnjih volitvah ter devinsko-nabrežinska odborni-
ca Vera Tuta Ban
Tajništvo Slovenske skupnosti Trst
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
24.	maja 1993 MARIJA
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 23.58.
Jutri, TOREK,
25.	maja 1993 GREGORIJ
LEKARNE
Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 726835).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Hi PRIREDITVE
DRSTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi danes, 24. t.m., ob 20.30 na filmski večer: Spacal-Brumatti-Stocca, trije tržaški slikarji skozi objektiv ALJOŠE ŽERJALA in Tibetanske poti. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja jutri, 25. t.m. ob 20. uri v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu diskusijski večer na temo »Ali bomo Slovenci še izvolili svoje predstavnike v deželni in pokrajinski svet?». Govorila bosta prof. Ivan Peterlin in prof. Josip Pečenko.
GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja v sredo, 26., petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNE AKADEMIJE svojih gojencev v Muzeju Revoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Vljudno vabljeni!
TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom - Taborniki Rodu modrega vala organizirajo v petek, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobite v Dijaškem domu, tel. 573141.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 28. t. m.,
OBVESTILO
/
Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca.
Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do J2. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP.
ob 17.30 na predstavitev knjige prof. dr. Borisa Pe-ternuja »Razpotja slovenske proze«. O delu bo spregovorila pisateljica Ivanka Hergold. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE - UL Cerreto 12 vabi v petek, 28. t.m., na predavanje dr. Maria Gregoriča o PRAVILNI UPORABI PESTICIDOV. Začetek ob 20. uri.
KD VALENTIN VODNIK iz Doline prireja v petek, 28. maja, ob 21. uri na "Koluži” v Dolini ob 115-letnici ustanovitve večer PESEM OB STUDENCU:-koncert MePZ Primorec-Tabor ob besedi Marija Cuka in slovenski poeziji.
KJE SE BOSTE ZABAVALI v petek, 28. in soboto, 29. t, m.? V Boljuncu, seveda. Nadja in Nataša vas vabita na »Praznik piva« v Bar Rosandra, kjer vas bo zabaval ansambel Anti-Stress.
□ OBVESTILA
KRUT obvešCa elane in interesente, da ima na razpolago Se nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324 .
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV
NOB sporoča Članstvu, da prireja prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 .
OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barkovlje NATEČAJ ZA IZVIRNO SLOVENSKO POPEVKO. Za
vse informacije tel. na St. 363452 ali 415797 v poslovnih urah.
SK BRDINA sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče jutri, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdi-na na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi.
PEVCI, ki se zanimate za običajni poletni seminar, ki ga vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se nemudoma oglasite pri odbornikih organizacije.
IZLETI
SEKCIJA VZPI-ANPI in
Partizanski klub Boljunec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. 228378.
KLUB prijateljstva vabi v Četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh učenčev sv. Cirila in Metoda“ ( RoC, Hum in DraguC). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu.
DRUŠTVO naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 30. t. m. spomladanski strokovno vodeni izlet. V jutranjih urah nas bo dr. Janez Gregor! vodil k izviru Save dolinke, ki sodi v naravni rezervat, popoldne pa se bomo podali preko VrSiCa v Trento, kjer si bomo ogledali botanični vrt Julijana. Odhod izpred liceja Dante, Ul. Giustinia-no, ob 8. uri , odnosno ob 8.30 od bencinske Črpalke na avtocesti pri Devinu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Toplo vabljeni elani in prijatelji.
KD PRIMORSKO
Mackolje priredi članski izlet 13. junija na slovensko Koroško: ogled Mini-mundusa, knežjega prestola in Vrbskega jezera. Vpisovanja in pojasnila daje Nevenka Tul do 31. t.m., tel. 232493 od 18. do 20. ure.
151 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE sporoča, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za vstop v ocenjevalne komisije, ki bodo v Rimu izbrala Šol-
sko osebje nameščeno v tujini (zakon 604 z dne 25.8.1993). ProSnjo na prostem papirju lahko vložijo nadzorniki, ravnatelji in vsi šolniki v sta-ležu. Obrazec in morebitna pojasnila na sedežu SSS v Trstu, Ul. Carducci 8, tel. St. (040) 370301 ob torkih od 11.30 do 13. ure, sredah od 17. do 18.30, Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter petkih od 15.30 do 16.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča tudi, da so razpisane Štipendije za studijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Bre-taniji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Katoloniji v Šolskem letu 1993/94. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Walter Pertot v Nabrežini št. 10.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18
OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Cenjenim gostom se priporočata za obisk.
OSMICO ima odprto Marjo Milic v RepniCu 39.
OSMICO ima odprto Just Škerlj v Saležu 44.
OSMICO je odprl Stanko Milic v Zgoniku.
OSMICO je odprl Alfre-do Brajnik, Domjo 172. ToCi belo in Črno vino, tel. št. 281244.
PRI DACEVIH so v Doberdobu odprli osmico. Točijo belo, Črno in rose vino.
V	STANDREŽU je Stanko Marušič odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OMICO je odprl Mario Pahor v Jamljah, Zupančičeva 8. Nudi prijetno domačo kapljico in prigrizek.
NA PROSEKU je na prodaj večja stanovanjska hiša s ca 500 kv.m dvorišča. Odlična lokacija za razne dejavnosti: gostinstvo, trgovina, ambulanta. Pismene ponudbe pod šifro "Invest” na Publiest -Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst/Trieste.
PRODAM fiat pando 750 CL, letnik ’89, prevoženih 50.000 km, v odličnem stanju. Tel. 228338 v večernih urah.
PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78188 ob uri kosila.
PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju, december 1989. Tel. St. 421412.
PRODAM profesional-
no flavto, tri leta staro, znamke Jamaha YFL221S. Tel. št. 327240.
NUJNO IŠČEMO stanovanje v najem v Dolini ali bližnji okolici. Tel. 228152.
NUJNO iscem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78188 v večernih urah.
UVOZNO/IZVOZNO
podjetje s sedežem v Trstu išče uradnika/co v komercialni dejavnosti. Zaželje-na večletna praksa. Pismene ponudbe poslati na Publiest Sri, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Komerciala”.
DIPLOMIRAN psiholog isce primerno zaposlitev. Tel. St. 364231.
SLOVENSKA DRUŽINA išCe hišo v okolici Trst ali na Krasu. Tel. St. 910142.
V NABREŽINI sem v ponedeljek izgubila majhnega svetlorjavega psička, ki slisi na ima Bengi. Najditelja naprošam naj tel. na št. 216978 ob uri kosila.
KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine išCe resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel. 214522.
PRISPEVKI
V	spomin na pok. mamo Silvestro Gustin darujeta hčerki Meri in Nevenka z družinama
200.000	lir za repentabr-sko cerkev, 200.000 lir za MPZ Repentabor , 200.000 lir za NK Kras in 200.000 lir za repentabrsko sekcijo VZPI-ANPI.
Namesto cvetja na grob Silvestre Gustin daruje družina Orlanda Semoliča
50.000	lir za repentabrsko sekcijo VZPI-ANPI.
V	spomin na Danilo Žerjav daruje Lucijan Stoka 25.000 lir za MPZ Vesna.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Silvestra Švara
se iz srca zahvaljujemo sosedom in sovaščanom, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Sempolaj, 24.5.1993
2ELITE AVTOMOBIL
PANDA an UNO
9
■
Vaš rabljen avto tudi za odpad
VELJA
VSAJ
MILIJONA
PANDO
VSAJ
MILIJONA
za
UNO
;	7 zastopnik amna
. LUCIOLI
TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ponedeljek, 24. maja 1993
SLOVENIJA

PO SLEDEH ŠTEVILNIH VIJUG AFER HIT IN VIS
Veliko vprašanj, malo odgovorov
Tanja Starič
Afera Hit se je formalno začela 7. aprila letos, ko je Marjan Podobnik razdelil novinarjem poročilo Službe družbenega knjigovodstva. Afera Vis pa se je uradno začela 15. aprila, ko je Janez Širše na seji vlade povedal, da je dokumentacija o preiskavi službe v novogoriški igralnici izginila. Na zvezo Hit - Vis je opozoril že dan po objavi poročila SDK prejšnji minister za notranje zadeve Igor Bavčar, ki je v intervjuju povedal, da je Vis spremljala dogajanje v igralnici Hit od konca leta 1991.
V skoraj dveh mesecih od prvih zapisov je prišlo do številnih preobratov, izvedeli smo vrsto strogo zaupnih skrivnosti in v javnosti se je zvrstila množica imen -obe aferi pa sta še zmeraj tako nejasni, kot sta bili na začetku. Politični spopad med protagonisti obeh afer se najbolj jasno kaže v preobilju »doziranih« informacij, te pa aferi bolj zamegljujejo kot pa razkrivajo. Zelo preprosto povedano - neuki bralec, ki želi iz različnih Časopisov razbrati, za kaj pravzaprav gre, lahko na koncu samo obupan ugotovi, da je v tej državi sicer
nekaj hudo narobe, Čeprav ni Cisto jasno, kaj naj bi to bilo. Zato je bolj smiselno pobrskati po doslej znanih dejstvih - ne z upanjem, da bi odkrili resnico, ampak predvsem zato, da bi opozorili na nekaj, morda bistvenih vprašanj.
Afera Hit
Dogajanje v novogoriški igralnici in poCetje njenega vodstva v zadnjih dveh letih je pravzaprav najbolj transparenten del zgodbe. Obstaja sum utaje davkov, kar je sila resno kaznivo dejanje, ki pa ga mora država najprej dokazati. Ker lahko verjamemo, da se država ne bo kar tako odrekla velikemu delu prihodkov, ki sodi v njeno, praviloma prazno blagajno, lahko upamo v kar se le da učinkovit razplet
Druga plat afere Hit je način lastninjenja podjetja. V tem primeru so zadeve nekoliko bolj zapletene, ker se je Hit lastninil po takrat veljavni Markovičevi zakonodaji. Vlada je sicer zahtevala revizijo postopka, kriminalisti pa so zaradi spornih poslovnih odločitev posameznikov iz drugih družbenih podjetij, ki so sodelovala s Hitom (po-
sebej problematičen je prenos celih poslovnih skladov) po naših informacijah vložili že štirinajst ovadb. To pa pomeni, da bi morale biti sporne zadeve večinoma že v rokah sodstva.
Tretja in najmanj jasna dimenzija afere Hit je delovanje posojilnih služb. Igralnica je imela od konca leta 1991 lastno posojilno službo, skozi te »kanale« pa je (po podatkih SDK) izginilo veC kot 580 milijonov tolarjev.
Sumi o pranju denarja in povezavah z italijansko mafijo, ki naj bi bile tudi v ozadju spora portoroške in novogoriške igralnice za Bernardin (torej za slovensko obalo), bodo očitno tudi predmet parlamentarne preiskave. Utemeljena pa je zagotovo tudi pobuda, naj bi za pomoC zaprosili Interpol ter italijanske finančne in druge odgovorne službe.
Zanimiva pa je še ena nepojasnjena dimenzija poslovanja posojilnih družb - nihče namreč še ni zanikal, da se je na ta način (provizije) financirala tudi nekdanja Služba državne varnosti. V portoroški igralnici je posojilno službo vodil Gino Giesse, ki iz vrste razlogov ne sme
prestopiti italijanske meje. Giesse je dobil slovensko državljanstvo in je bil v »zelo dobrih odnosih« s SDV. Ali je torej prav on »poskrbel« za 18 odstotkov provizije, ki naj bi iz igralniške dejavnosti »odtekala« za potrebe državne varnosti? Se bolj zanimivo je, da je prav Giesse, ki je bil »v dobrih odnosih s SDV«, pripeljal Bruna Sacca v Hit. Sacco je ostal vodja posojilne službe v Novi Gorici do konca leta 1991. V istem mesecu, ko je moral oditi in je Hit ustanovil svojo posojilno službo, se je začela preiskava Visa v novogoriški igralnici. Naključje? Ali pa je to že tista točka, na kateri afere Hit ni veC mogoče azlikovati od afere Vis?
Afera Vis
Afera Vis obstaja ta hip predvsem na ravni dveh interpretacij, ki temeljita na zaupanju, ki je v politiki sila negotova postavka. Ali verjeti Mihu Brejcu, da dobesedno nihče v tej državi ni vreden zaupanja in da obstaja udbomafijska zarota, ki se vrača na ključne politične in gospodarske položaje? Ali verjeti državnim ustanovam, ki zbirajo dokaze o
Vojna kovčkov, dosjejev, poročil in komisij: Miha Brejc prinaša dokumente, Danilo Kovačič zlaga argumente, France Bučar odnaša dinamit (Foto: TRI°)
zlorabah varnostne službe, predvsem pa o protipravni »odtujitvi« dokumentacije Visa na neznani lokaciji v Času, ko Brejc ni bil veC predstojnik službe?
Suhoparni podatki kažejo, da je bila tričlanska vladna komisija za nadzor nad delovanjem službe ustanovljena 4. februarja. 12. februarja sta se srečala Miha Kozinc in Roman Jeglič. Naslednji dan je Jeglič napisal pismo Drnovšku, v katerem opozarja na napake delovanja službe. 19. februarja je bil za predstojnika Visa imenovan Janez Širše, ki je tri dni kasneje (torej 22. februarja) tudi uradno prevzel novo delovno mesto. Istega dne je tričlanska vladna komisija dobila nalogo, naj pregleda delovanje službe v zadnjih dveh letih - v roku 60 dni. 15. aprila je Širše poročal vladi, da dosjeja Hit v arhivih Visa ni. 16. aprila je Mi-
ha Brejc izjavil, da je o izsledkih preiskave v Hitu državni vrh obveščal ustno. 19. aprila pa je Igor BavCar med drugim poudaril, da je odšel z mesta notranjega ministra mesec dni pred Brejčevo zamenjavo. Naslednji dan je Janez Drnovšek na tiskovni konferenci ugibal, da »morda dosjeja Hit sploh ni«, ker v preiskavi niso odkrili ničesar in so morda zato dokumente sproti uničevali. V teh dneh sta se, kot sta v intervjujih povedala kasneje, Drnovšek in BavCar večkrat srečala, nazadnje 22. aprila zvečer. Istega dne dopoldan je vladna komisija za zaprtimi vrati poročala o izsledkih preiskave, precej neprijetnih za dosedanje vodstvo službe. Naslednjega dne je Miha Brejc v spremstvu Igorja Bavčarja izročil Bučarjevi komisiji 1500 strani dokumentacije o preiskavi v Hitu.
Od tod naprej so stvari znane in so (s »curljanjem« strogo zaupnih informacij) postale del političnih preigravanj.
Hit-Vis
Nepoučenemu opazovalcu pa se zastavlja še nekaj vprašanj. Ali je Vis po naključju zaCel preiskavo v Hitu prav v Času odhoda Bruna Sacca, za katerega vsi znaki kažejo, da je bil v času stare SDV prav tista oseba, ki bi lahko izločala denar za potrebe varnostne službe?
Nadalje - o Cern sta se pogajala Drnovšek in BavCar, preden je Brejc izročil dokumentacijo komisiji? Javne izjave kažejo, da je prav v dneh od 15. do 23. aprila obstajala precej velika verjetnost političnega dogovora, ki iz neznanih razlogov ni uspel. Kaj je lahko zahteval BavCar in Česa se je bal Drnovšek?
Ali sta torej poročilo tričlanske vladne komi-
sije in »pojav« dosjeja o Hitu v neposredni povezavi? DrugaCe povedano, ali drži, da dosjeja Hit ne bi bilo, Ce v poročilu tričlanska vladna komisija ne bi ugotovila nepravilnosti pri delu Visa? Datumi namreč kažejo, da so »razkritja« na eni in drugi strani nenavadno »povezana«. V Času od 7. do 15. aprila je bilo namreč v izrazitem ospredju »obravnave« afere lastninjenje Hita. O političnih povezavah se je takrat ugibalo bolj od daleč. V tednu od objave Siršetovega poročila in do izročitve dokumentacije Bučarjevi komisiji se je naenkrat poslovanje Hita umaknilo napovedim, da je v afero vpleten celoten politični vrh. Po krajšem »predahu«, ki je bil potreben za prebiranje dokumentacije, se je zgodba vrnila na svoje izhodišče - namreč na Hitove finančne transakcije, posojilne družbe, mafijo... Vpletenost
nih vrhov v pošlo igralnice pa se ! sila v iskanje Dmafijašev« i, naj se udbovs l »tri leta potem* rle objavijo.
i i __ "U
trniii neikax^ ozadju obeh at£ o različnih p0/11 iteresov, da je 0
oCe dvomiti-Rf' : pravzaprav Imj •ilo samo neodvi vosodje - Ce ga’ imamo. In reS J®.’ jo v vsej zgodbi membno vlog0 a javnega obve ne na naCin, a
l namigu iz-.oliticnih kro-
rjr 'T	^
PREISKOVALNE KOMISIJE / EVROPSKE IZKUŠNJE
V državah ES komisije budno spremljajo dejanja vlade
Pooblastila preiskovalnih komisij so običajno enakovredna pooblastilom preiskovalnih sodnikov v kazenskih postopkih
Majda Vukelič
LJUBLJANA - Ce primerjamo ureditve v državah Evropske skupnosti, najprej ugotovimo, da sta preiskovalnim komisijam dodeljeni različni vlogi. Te komisije predvsem utirajo poti različnim zakonodajnim predlogom ali pa pomenijo nadzor nad delom izvršilne oblasti, se pravi vlade in njenih organov. Le v zadnjem primeru lahko govorimo o pravih preiskovalnih komisijah, saj te preiskujejo nepravilnosti pri delu vlade in njenih organov. Od dvanajstih držav Članic v enajstih obstaja parlamentarna preiskava (ne pozna je Velika Britanija).
V vseh državah imajo komisije zelo širok obseg nalog. Pravico imajo, da
preiskujejo »zadeve ali vprašanja javnega interesa« ali »zadeve splošnega pomena«. To pomeni, da bi komisije lahko sprožile preiskavo skoraj na vsakem področju, toda omejitev vseeno obstaja. Tako ne morejo preiskovati zadev, ki ne spadajo pod ustavno pristojnost parlamenta.
In kaj pomeni, Ce hkrati s parlamentarno preiskavo poteka sodni postopek? Večina držav Članic meni, da sta omenjena postopka popolnoma neodvisna drug od drugega, to pa zato, ker dajejo komisije izključno politične ocene o zadevah, ki jih preiskujejo, medtem ko sodni posto-
pek zadeva samo pravno sodbo. Po načelu ločitve pristojnosti gre torej za dve različni vrsti odgovornosti. To hkrati pomeni, da preiskovalne komisije in sodišča niso vezana na medsebojne sklepe in ugotovitve, ampak gre za dva povsem loCena postopka.
Skoraj v vseh državah Članicah so pooblastila preiskovalnih komisij enakovredna pooblastilom preiskovalnih sodnikov v kazenskem postopku. V nekaterih primerih se pravila kazenskega postopka uporabljajo analogno v postopkih pred preiskovalnimi komisijami. V vseh državah lahko komisije pokličejo
na zaslišanje priče in pridobijo mnenja izvedencev. V Franciji in državah Beneluksa se izrecno omenja tudi izpraševanje prič pod prisego. Člani vlade in državni uradniki se morajo v naCelu odzvati vabilu k pričevanju pred komisijami. Le Ce gre za zadeve državne varnosti ali industrijske tajnosti, jim ni treba pričati. Krivo pričanje pred komisijo pomeni kazenski pregon, ki ga izvedejo sodišča. Komisije imajo tudi pravico, da zahtevajo dokumente ali dostop do dosjejev, ki bi jim bili lahko v pomoC pri preiskavi. Ta njihova zahteva se lahko zavrne le, Ce gre za tajnost dokumentov.
Komisija lahko zahteva tudi pomoC sodišC, da se denimo pokličejo priče, zasežejo dokumenti ali preiščejo prostori, seveda vse na osnovi odločbe sodnika. V nekaterih državah imajo komisije možnost, da odredijo prisilno privedbo priče, toda gre le za izjemne primere.
Ko komisije opravijo svoje delo, napišejo poročilo, ki vsebuje njihove ugotovitve. Poročilo predložijo parlamentu, ki odloči, ali bo upošteval ukrepe, ki so predloženi v poročilu, ali ne. Čeprav poročilo nima pravnih učinkov, je njegov politični vpliv velik, tudi zato, ker se poročila praviloma objavijo, politični pritisk, ki sledi, pa prisili parlament, da ukrepa. V Belgiji na primer obstaja celo možnost, da se poročilo neposredno izroči sodišču, tako da lahko to sproži sodni postopek.
Ko bosta sprejeta poslovnik in zakon, bo tudi delo preiskovalne parlamentarne komisije lažje (Foto: S. 2ivulovič/TRIO)
ZGODILO SE BO TA TEDEN
Čeprav bo teden, ki je pred nami, predvsem v znamenju nadaljevanja zasedanja državnega zbora, naj najprej spomnimo, da bo politično vroč že današnji dan: z afero Hit - Vis se bodo ukvarjali tako na vladni kot na parlamentarni ravni. Zasedale bodo namreč kar tri komisije, in sicer vladna trojka za nadzorovanje dela Miha Brejca, parlamentarna komisija Polonce Dobrajc in Bučarjeva komisija za nadzor nad delom Vamostno-informa-tivne službe. Zna se zgoditi, da bo slednja odprta za javnost, saj stvari po navadi pricurljajo v javnost, tudi kadar je zaprta.
Komisija Polonce Dobrajc bo še enkrat zališa-la direktorja Hita Danila Kovačiča, prvič pa tudi njegova finančnika Danila Kodriča in Darka Makuca ter svetovalca Zorka Debeljaka. Zaslišali jih bodo kot priče, da se ne bi Čutili že obtožene, kot se je zadnjic Danilo KovaCiC, ki je s seboj na zaslišanje pripeljal kar dva odvetnika. Tokrat se bodo, kot napovedujejo, z odvetniki »oborožili« nekateri elani komisije (Marjan Podobnik in Leo Šešerko), pomagal pa naj bi jim tudi strokovnjak za kazensko pravo. Poznavalci se že bojijo proceduralnih zapletov in možnosti, da se stvari tokrat ne bodo premaknile z mrtve točke, kar bi lahko menda pripeljalo celo do razpada prve parlamentarne preiskovalne komisije pri nas.
Državni zbor sloven-
Ze danes tri komisije o aferi Hit, od jutri pa spet dižavni zbor
skega parlamenta bi rad pred poletjem in počitnicami obravnaval Cim-veC odprtih zadev in zakonov, saj so mu politi-
Andreja Rednak
ral do konca leta spraviti pod streho kakih 200 zakonov. Zato se je na dnevnem redu majskega zasedanja znašlo kar 47
pri večini teh le za razpravo, tako da jih Čaka še mukotrpno glasovanje o množici amandmajev. Zasedali bodo
Zasedanje državnega zbora naj bi se nadaljevalo ves teden (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
Cne razprtije in afere do-	točk in Čeprav so po-	od torka naprej, dokler
slej pobrale toliko Časa	slanci minuli teden že	pac dnevni red ne bo
in energije, da že zaosta-	odsedeli tri dni seje, so	izčrpan - Ce bo treba, tuja za predvidenim naCr-	doslej obdelali »le« 29	di še prihodnji teden,
tom, po katerem bi mo- točk, poleg tega je šlo Pred seboj imajo po-
membne zakone in teme, denimo zakon o gozdovih, kmetijsko strategijo, resolucijo o zasnovah nacionalne varnosti, spremembe zakonov o državljanstvu, o denacionalizaciji in posebej o lastninskem preoblikovanju podjetij. Sprejem slednjega zakona se zelo mudi; Ce ne drugega^ priganja poslance 1066 vloženih zahtevkov za revizijo »divjih« privatizacij, ki se jih revizija in pravosodje ne moreta lotiti, dokler ni uzakonjenih meril za oceno škode. Prepiri o tem, ah bi delili certifikate p° delovni dobi ali po starosti, o tem, ali bodo dobili certifikate dojenčki, ki so bili rojeni pred enim ali pred dvema letoma, in celo o tem, da si dvojni državljani ne zaslužijo slovenskega družbenega premoženja, ker bodo dobili lastnino tudi v drugi državi, pa se še niso končali.
Državni zbor bo odločal tudi o izvolitvi treh še manjkajočih sodnikov Ustavnega sodišča, ki jih je predlagal predsednik republike in ki jih je podprla komisija za volitve in imenovanja. Gre za Boštjana M-Zupančiča, Franca Testena in Lojzeta Udeta; zaplesti se zna predvsem pri slednjem, ki mu iz različnih razlogov nasprotujejo nekatere opozicijske stranke. Poslanci naj bi se spet lotili vprašanja odvzema poslanske imunitete nekaterim poslancem, saj tožilstva Čakajo s postopki. Poleg Zmaga Jelin-
JÜMCUA/dosežen sporazum
BLED / KONFERENCA O MANJŠINAH
NOVICE
Konec stavke jeklarjev
Sporazum predvideva SO-odstotno povišanje plač
, BERLIN - Vodje s ^V,in zaP°slenih Vn! e i° Lončno izol A" sporazum, ki po aai konec tri tedne
no B	v vzh o
a^jki jeklarski indu IriCakovali so, da
nT^ V torek’ k
—"-»LL/ XVj lYlß
sovah sporazum. Sporazum, Idi
j J —"-''-u.lUHtill
nJCem dvi8 pl< odstotkov zahoc
Janiju,, stoikov oktobra °dne plače pa r aPnla iggg »Gre za kar s
Tgiavr,
SIndikatov. »T zultata ne bi d
bl stavkali.«
ust
aelavcev je
k° stavka}
so se SklE pokra^ e sporazi
preisnjem
no r- ■
Brandenburgu pa se morajo stavkajoči iz strojne industrije Se dogovoriti za nekaj neusklajenih postavk s sindikati ter o končnem besedilu sporazuma. Z jeklarskim sporazumom so sindikati dosegli svoj ključni cilj, saj se jim je posrečilo pospešiti približevanje vzhodnonemških plač tistim, ki jih zasluzijo njihovi kolegi v Zahodni Nemčiji.
Vzhodnonemške plače na tem področju bodo dosegle zahodno raven Sele julija 1996. Upočasnitev vlaganj bo nov udarec za privatizacijsko agencijo Treuhand, za katero je bilo v soboto rečeno, da bodo njena prizadevanja pri reševanju bazične nemške industrije povzročila Se večji primanjkljaj, kot so prvotno načrtovali. Birgit Breuel, predsednica Treuhände, vladne agencije, ki so jo ustanovili ob združitvi obeh Nemčij oktobra 1990, da bi prodala oziroma spravila v stečaj 30.000 vzhodnonemških podjetij, je izjavila, da bo to vladni primankljaj povečalo za približno 270 milijard mark (169 milijard ameriških dolarjev). Gospodarsko ministrtsvo meni, da bo končni dolg Treuhanda znašal 230 milijard mark (144 ameriških dolarjev), kar je vsekakor več od prvotno napovedovanih 205 milijard mark (128 milijard ameriških dolarjev).
»Ljudje smo odgovorni drug za dmgega«
Po mnenju predsednika IEWS je bila konferenca uspešna
BLED - »Konferenca, ki se je ukvarjala z zelo zapleteno problematiko manjšin, je bila zelo uspešna,« je na zadnjem plenarnem zasedanju konference na temo Pravice manjšin in odgovornosti: Izzivi za novo Evropo povedal predsednik in ustanovitelj ameriškega Inštituta za proučevanje odnosov Vzhod-Zahod iz New Yorka
Jana Petkovšek
John Edwin Mrož. Udeleženci, med katerimi so bili priznani strokovnjaki s področja političnih ved, diplomati in publicisti, so imeli veliko priložnosti za izmenjavo mnenj, kar je sploh eden najpomembnejših ciljev tovrstnih srečanj. »Tak dialog moramo spodbuja-
ti in še okrepiti, kar bo prispevalo k nastajanju take nove Evrope, kot si je želimo.«
Na dopoldanskem plenarnem zasedanju so spregovorili o krizi na Balkanu. O njej je poročala tudi znana hrvaška publicistka Slavenka DrakuliC, ki je svoje vide-
Slovenija kmalu v odboru IEWS?
Stephen B, Heintz (Foto: Srdan Zivulovič/TRIO)
Pomembno vlogo pri organiziranju konference o manjšinah je imel izvršni podpredsednik LEWS Stephen B. Heintz.
Ste zadovoljni s konferenco, ki je odprla vrsto zelo pomembnih vprašanj?
Vprašanje manjšin je zahtevna problematika, in prav zaradi udeležbe tako velikega števila različnih strokovnjakov smo temo lahko osvetlili z veC zornih kotov. Izkazalo se je, da je treba mednarodno skupnost nenehno opozarjati na manjšinsko problematiko, še posebej v postkomunističnih državah.
Kakšni so odnosi inštituta s Slovenijo?
Z vašo državo imamo zelo dobre odnose in sam sem že večkrat obiskal to zares izredno državo. Upam, da se bom v kratkem vrnil v Slovenijo, s katero bomo pripra-vili še druge projekte, ki so v tesni zvezi s političnim in gospodarskim razvojem Slovenije.
Slovenija naj bi ponovno zaprosila za mesto v upravnem odboru inštituta. Kakšne so možnosti zato?
Možnosti za to vsekakor obstajajo. Odbor bomo ob koncu leta reoiga-nizirali in takrat bomo skrbno proučili slovensko kandidaturo za vstop v upravni odbor inštituta.
.ftt ... V
nje vojne v Bosni in Hercegovini opisala v knjigi Balkan ekspres. Avtorica trdi, da je vojna ljudi močno spremenila. Po besedah nekaterih razpra-vljalcev pa knjiga Slaven-ke DrakuliC kaže tudi jasnejšo sliko o vojni v BiH, za katero je zelo pomembno, da se o njej piše, kajti prav sredstva javnega obveščanja pogosto prikazujejo izkrivljeno resnico o vojni. Hrvaška pisateljica je opozorila na občutek drugačnosti, ki ga ima večina od nas do ljudi, ki jih je prizadela vojna, prav to pa je vse prepogosto krivo, da nadaljevanje vojne dopuščamo. »Ljudje živimo naprej in se prepričujemo, da se nas ti dogodki sploh ne tičejo. Vendar pa n v smemo pozabiti, da smo ljudje drug za drugega odgovorni in da se prav odgovornosti ne smemo izogniti.«
Podobne ugotovitve so prevladovale tudi na zasedanju delovnih skupin, ki sta razpravljali na temo Sredstva mednarodne skupnosti in oblike posredovanja ter o vlogi Visokega komisariata za manjšine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Po mnenju ameriškega strokovnjaka za analize s področja obrambe in varnosti Pe-
tra B. Martina je mednarodna javnost doslej premalo naredila za konec krize v BiH, zato bi kazalo Cimprej konkretno ukrepati. Ob tem je opozoril, da je treba v skrajnem primeru poseCi tudi po vojaških sredstvih, saj se lahko vojna še razširi. Ob tem so razpravljale! opozorili predvsem na vlogo Nata in Kevsa.
V razpravi so poudarili, da bi morali preiti k izdelavi konkretnih projektov o reševanju manjšinske problematike, za kar so taka srečanja še posebej prikladna.
Generalni direktor urada OZN v Ženevi Vladimir Petrovski pa je v pogovoru za Republiko dejal, da kaže manjšinsko problematiko v prvi vrsti obravnavati kot vprašanje človekovih pravic. O tem bodo govorili tudi na konferenci o človekovih pravicah na Dunaju. »Vsakemu posamezniku je treba zagotoviti uresničevanje njegovih temeljnih pravic, prav tako pravico do samoodločbe,« meni Petrovski. »Veliko vlogo pri reševanju manjšinske problematike igrajo prav ZDA, ki zadnja leta pospešujejo povezovanje med zahodnimi in vzhodnimi državami.«
Po koncu uradnega dela konference so si udeleženci lahko ogledali lepote Bleda, pozneje pa so obiskali tudi Ljubljano.
Grčija obtožuje Makedonijo
ATENE - Grški zunanji minister Michalis Papakon-stantinou je obtožil Makedonijo, da krši embargo proti Zvezni republiki Jugoslaviji. Grški zunanji minister je povedal, da ima njegova vlada podatke, po katerih naj bi na stotine naftnih vagonov skozi Makedonijo prišlo v Srbijo, makedonski cariniki pa niso opraviti nikakršnih pregledov. (Reuter)
Ubili dva srbska policista
BEOGRAD - V oboroženem spopadu med še neidentificiranim ostrostrelcem in srbsko policijo sta bila v kraju Glogovac na Kosovu ubita dva pripadnika srbske policije, pet pa jih je bilo težje ranjenih, je sporočilo kosovsko ministrstvo za notranje zadeve. Demokratična zveza Kosova, najveCja albanska politična stranka, je v posebni izjavi obtožila srbsko oblast, da je inscenirala ta napad z namenom, da bi lahko Albance pred svetovno javnostjo obtožili terorizma. (Reuter)
Spopadi med policijo in Študenti v Bangladešu
DAKA - V spopadih med policijo in študenti na univerzi v glavnem mestu Bangladeša je bilo najmanj dvajset oseb ranjenih. Študentje, ki podpirajo opozicijske stranke, so med drugim zahevali finančno pomoč med študijem in službe za polovični delovni Cas. Premierka Kaleda Zia, ki se je včeraj sestala s študentskimi pogajalci, je povedala, da vlada zaradi vsesplošne revščine v državi ne more izpolniti študentskih zahtev, zato se bodo protesti verjetno nadaljevati. (Reuter)
Nadaljevanje pogajanj o Cipru
NIKOZIJA - Danes se je v New Yorku pod pokroviteljstvom OZN začel nov krog pogajanj med ciprskimi Grki in Turki. Pogajanja bodo namenjena predvsem iskanju možnosti za skupno življenje obeh sprtih narodov na otoku. Predsednik ciprskih Grkov Glafkos Klerides je pred začetkom novega kroga pogajanj izjavil, da pričakuje dogovor »o praktičnih ukrepih za okrepitev medsebojnega zaupanja.« (Reuter, STA)
NEMČIJA / KADROVSKE ZAMENJAVE
ALBANIJA / MATIČNA DRŽAVA KOT DIASPORA
Kadrovski vrtiljak nemške politike
mestu predsednika zvezne vlade prvič ženska
Drago Flis/ Radio Slovenija
Izvolitev si
--- X J.
ministrsk n1(?° severi
~, saj je n; nistrske pr zvezne dežel P11,3 ženska. žeIe imajo znaten pome 6 gre za »st: dežele, ki so
öomne
»Nove«
§a vpliva, darski pole Propadajo sPodarstVc ministrski 116 morejo mni’ saj so ?me ciežel bonu ~ kcij.
2enska, a re« deže:
meni svojevrsten prehod med zahodno in vzhodno Nemčijo. Tja se je namreC preselilo veliko nekdanjih vzhodnih Nemcev, ki so pribežali izpod vzhodnonemškega jarma. Tako so tam cela novejša naselja nekdanjih vzhodnih Nemcev, zato je bil Schleswig-Holstein vedno nekakšna ljubljenka za nemške politike tudi iz drugih zveznih dežel.
Tja je na primer na politična zborovanja redno hodil nekdanji bavarski ministrski predsednik Franz-Josef Strauss, ki si je tam ustvaril tudi lokalne politične ljubljence, zlasti proslu-lega nekdanjega »samo-umrlega« ministrskega predsednika Uweja Barschla. Njegov naslednik, zdaj politično tudi že umrli Engholm, je bil eden izmed »vnukov« Willya Brandta, njegov politični mentor pa je bil tudi nekdanji
Predsedni
ca vlade Schleswig-Holstein Heide Simonis (AP)
zvezni kancler Helmut Schmidt.
Različni vplivi v Schleswig-Holsteinu, ki je bil zaradi svoje severne lege in močnega vzhodnonemškega elementa, vzorčna zvezna dežela, so se v zadnjih letih iztekli v skoraj neverjetno politično umazanijo, polno različnih trikov, v katere so bili očitno vpleteni skoraj vsi tamkajšnji vrhunski politiki. Afero Barschel imajo celo za najveejo politično afero v povojni Nemčiji.
Nova ministrska predsednica z nobeno od teh afer nima nie. Prejšnja finančna ministrica se previdno ni opredeljevala do praktično nobene faze afere, katere žrtev je bil tudi njen predhodnik Björn Engholm. Previdnost je prav gotovo mogoče povezovati z njenim uradniškim ozadjem, ki vsekakor ne narekuje političnih eksperimentov. Nedvomno pa ima Simonisova politične ambicije, ki segajo Cez večinoma kmetijske zvezne dežele. Psihološko je zanjo morda značilno, da je v uradniški družini v Bonnu preživela del življenja, zato je razumljivo, da se v Bonn želi tudi vrniti. Možnosti zato prav gotovo bodo, saj bo v predsedstvu SPD igrala pomembno, Ce ne celo vodilno vlogo.
Njene zvezne ambicije utegne nekoliko zavreti pomanjkanje političnega profila, saj je bila Simonisova doslej uradniško brezbarvna.
Časopis, ki združuje celoten prostor, na katerem živi albanski narod
Pred leti na Kosovu prepovedano Rilindjo postavijo novo merilo časopisnega poročanja
Miloš Ekar
TIRANA - »Idejo o Časopisu, ki bo z informacijami zajel celoten prostor, na katerem živijo Albanci, smo gojili še v časih, ko je Rilindja izhajala v Prištini. Očitno smo morali počakati, da so nas k temu prisilile razmere,« pripovedujejo v eni od
novih tiranskih kavarnic, v katero smo sedli ob desetih zvečer, ko so nehati delati, Sabajil Krasniqi, Mehmed Djata in kolegi iz tiranskega dela redakcije nove izdaje omenjenega albanskega glasila. Rilindja je bil do devetega avgusta leta 1990 osre-
dnji dnevni Časopis kosovskih Albancev.
Zaradi prepovedi srbskih oblasti je nehal izhajati in 260 novinarjev ter drugega osebja Časopisa je tako kot še številni
drugi kosovski Albanci ostalo brez dela in zaslužka. Rilindja zdaj že dobro leto uspešno izhaja v Švici in zadnji mesec dni - od 18. aprila - tudi v Tirani. Trije novinarji in
drugi sodelavci tiranskega uredništva Rilindje -vsega skupaj jih je deset -so za Albanijo pravo medijsko Čudo.
Na petih osebnih računalnikih obdelujejo besedila, ki jih dobivajo od svojih sodelavcev v Albaniji, na Kosovu, v Makedoniji in iz sveta ter pripravljajo strani za tiskarno.
Njihovi kolegi s televizije, še posebej pa kolegi iz albanskih Časopisov, se ne morejo načuditi, kako trije novinarji lahko pripravijo vsak dan šestnajst strani Časopisa, polnega informacij s tako rekoC vseh področij, medtem ko dosti veCje skupine albanskih novinarjev še vedno izdajajo Časopise na dveh listih. Seveda delavnik Rilindji-nih novinarjev ni krajši od dvanajst ur, imajo pa to prednost, da jim je prostore odstopila albanska tiskovna agencija in da so tako pri vrhu informacij s sveta.
»Albanski novinarji niso navajeni delati informativnega Časopisa - vsa njihova glasila so glasila političnih strank in v njih ni mogoče prebrati nie drugega kot zmerjavke na račun nasprotne strani in hvalo lastnih političnih stališč,« pravi Mehmed Djata, glavni urednik. »Nemalokrat se zgodi, da od svojih sodelavcev s Kosova prej zvemo za dogodek, ki se je pripetil v Albaniji, kot tukajšnji mediji.«
Sabajli Krasniqi, ki je sodeloval že pri nastajanju švicarske izdaje Rilindje v Sollngenu pri Ziiric-hu, pa je potem moral oditi, ker mu niso podalj-
šati delovne vize, pa doda, da je eden od številnih problemov, s katerim se ubadajo v Tirani - prodaja. Cena Časopisa je 8 lekov (približno 8 pfenigov), s tem pa ne poravnajo niti stroškov papirja in tiskarske barve, ki ju kupijo sami. Druga težava so uliCni prodajalci -kioskov s Časopisi v Albaniji še ni -, ki Časopis prodajajo, kadar se jim zljubi in kolikor se jim zljubi.
Razmišljajo, da bi s pomočjo iz Švice, iz katere se financira tudi uredništvo v Tirani, vzpostavili mrežo lastnih kioskov: »-Ker poznam Mehmeda Emerlahuja, ki je s tremi ljudmi uspešno spravil na noge švicarski del Časopisa,« pravi Sabajli Krasniqi, »verjamem, da bo uresničil tudi ta načrt.«
Čeprav tiranska izdaja Rilindje prinaša izgubo, so se odločili, da bodo zaposlili nove sodelavce, ki bodo poročali z vseh delov Albanije, iz Makedonije in dva ali tri, ki bi še pomagali v uredništvu v Tirani. Računajo namreC, da bodo Rilindjo kmalu lahko zaceli prodajati tudi v Makedoniji.
»Ce bi v Makedoniji prodati le 5.000 izvodov, kolikor znaša zdajšnja naklada v Tirani,« pravi mednik, »bi že lahko poravnali stroške tega dela uredništva.« Tam, odkoder je Rilindja prišla, torej na Kosovu, Časopisa legalno seveda ni mogoče prodajati. Izvode, ki pridejo v pokrajino, je paC treba pretihotapiti mimo srbskih policijskih kontrol. Tistemu, pri katerem bi Časopis našli, pa se ne bi zgodilo nie prijetnega.
Pomanjkanje informacij mnogo Albancev pesti še bolj kot pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin (Foto: TRIO)
ELEKTRONSKI MEDIJI V SVETU
6
Ponedeljek, 24. maja 1993
HDTV / TELEVIZIJA VISOKE LOČLJIVOSTI
Vsiljen boj za ugled
ES se bo po dolgem tavanju vendarle izrekla za evropski standard
Vse kaže, da smo pred pred novim prekucni-Skim obdobjem televizije.
Podobne polemike, kakršne so označevale uvajanje barvne TV, spremljajo tudi novo tehnološko inovacijo - HDTV, televizijo visoke ločljivosti.
Gre za tehnološki, gospodarski in politični boj.
Uvajanje novih tehnologij ima vselej veC namenov: za javnost naj bi bila v ospredju boljša kakovost in lažje krmiljenje (ter po možnosti energijska varčnost); za gospo-
darstvo ni le izziv in preskus sposobnosti, marveč tudi odpiranje novega proizvodnega cikla: nova tehnologija zahteva zamenjavo obstoječih proizvodnih in oddajnih naprav ter - sprejemnikov, potemtakem omogoči ohranjanje obstoječih in po možnosti odpiranje novih delovnih mest; za politiko pa je to vselej strateško vprašanje: kdor je tehnološko razvitejši in prodornejši, velja za močnejšega in sposobnejšega, podpiranje določene tehnologije pa je hkrati tudi del usmerjanja gospodarstva.
Toda medtem ko je pomenilo uvajanje barvne TV v odnosu na Cmo-be-lo vidno in bistveno izboljšavo, se zdi uvajanje HDTV in spremljajo-
Režija slike v HDTV tehniki: zaslon je skoraj dvakrat širši
Cih sistemov, vsaj v sedanji fazi razvoja, bolj ali manj vsiljen boj za gospodarski in politični prestiž.
Ze res: televizija visoke ločljivosti naj bi prinesla višjo kakovost slike. Namesto sedanjih povprečno 650 vrstic prekriva zaslon 1250 vrstic, kar povečuje ločljivost oz.ostrino. Novi slikovni format v razmerju 16:9 omogoča plastični vtis predstave cinemaskop-skih razsežnosti.
Toda nova tehnologija slike je naletela na težave s standardi.
Večina poznavalcev je upala, da bo novi slikovni format, ki so ga najprej zaceli razvijati na Japonskem, v vseh pogledih univerzalen. To bi pomenilo, da bo odpravil dosedanjo različico treh, politično in gospodarsko pogojenih, prenosnih sistemov (PAL, SEGAM in NTSC).Univerzalni sistem bi namreč olajšal finančno zahtevno uvajanje nove tehnologije, ki zahteva od porabnikov (proizvajalcev programov, RTV hiš in njihovih gledalcev) popolno zamenjavo opreme, radikalnejšo kot kdajkoli prej.
Vendar so vsi poskusi poenotenja propadli. Japonci zaenkrat niso odstopili od razvijanja svojega, v Evropi so se dolgo prerekali o nemškem in francoskem standardu in so se naposled izrekli za
Ol v Barceloni so prenašali (in posneli) tudi v HDTV
kompromis dveh analognih standardov (prehodni D 2 MAC, ki bi dopuščal posredovanje sedanjih formatov in hkratno oddajanje HDTV, naj bi kasneje zamenjal HD MAC). Toda Američani medtem razvijajo Se tretjega, ki je povsem oprt na digitalno tehnologijo -in v tem boju zaenkrat ni videti enega samega zmagovalca.
Interesi industrije, ki ne vzdrži dolgih Čakalnih dob med tehnološkimi neznankami, saj takšni vakuumi najpogosteje zavirajo kakršnokoli proda-
jo izdelkov na trgu, seveda zahtevajo politične odločitve.
In tako je pričakovati, da se bo Evropska skupnost po dolgem tavanju v naslednjih tednih vendarle izrekla za nekakšen evropski standard. Takoj po tem naj bi dvanajsterica vrgla v obtok trnek v vrednosti 850 milijonov ekujev, s katerimi bi do leta 1996 spodbujali uvajanje HDTV v industriji in v proizvodnji programov.
Brez primernih programov namreč ne gre.Programov pa akutno pri-
manjkuje, saj so polemike o standardih jemale voljo tudi najbolj idealističnim pionirjem. Politična odločitev o standardu in nekoliko preuranjenem uvajanju nove tehnologije pa bo najverjetneje moCno prizadela tudi javne radiotelevizije v Evropi.
Glede na njihov naro-Cninski izvor in servisno funkcijo ter vpliv družbenih dejavnikov (ponekod tudi moCan pritisk vlad) bodo javne RTV verjetno prisiljene uvajati novo tehnologijo. Vlade jim utegnejo na začetku delno pomagati s subvencijami,
toda za ustanove, ki taCas komaj še obvladujejo eksplozijo stroškov in tekmovanje s komercialno konkurenco - ki pa je nihče ne more prisiliti v uvajanje novih tehnologij - bo to vsekakor novo breme,-Nic Čudnega, da se ga kar se da izogibajo.
Na dlani je namreč, da bo uvajanje HDTV na trgu dolgotrajen proces. Ker je treba kupiti povsem nove TV sprejemnike (ki so zaenkrat zelo dragi, okoli 10.000 DEM, in zaradi svoje velikosti tudi okorni; HDTV ni primerna za majhne spreje-
in prostore) se bo
, da bo treba vsa et oddajati tudi le v stari tehnoiO' stare televizorje! ikrati pomeni, i ves ta cas in celo oddajati
l trdijo, da
__________ZABAVA NA TELEVIZIJI___
Carrell zgrešil tarčo
_______ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE__
Preprečiti piratstvo
Kriza ustvarjalnosti klasičnih razvedrilnih programov v Evropi
Zabavna elektronika ob 60 milijard dolarjev na leto
Splošno prepričanje je, da v svetu televizije še nikoli ni bilo toliko povpraševanja po zabavi. To je razumljivo, saj še nikoli ni bilo toliko televizijskih postaj, Se zlasti komercialnih, ki potrebujejo zabavo za golo preživetje.
Hkrati ugotavljajo, da je tolikšno povpraševanje hitro izpraznilo ponudbo idej in izvirnih zamisli.
Zlasti na nemškem govornem področju prihaja do nasičenosti z oddajami s povprečno ponudbo. Komercialne postaje RTL, SAT 1 in tudi manjše so prva leta pre-mošCale s pritegovanjem priljubljenih voditeljev iz javne RTV. Gottsc-halk, Kulenkampf in podobne zvezde so se z
ARD in ZDE selili h tekmecem za milijonske honorarje. Skoraj po pravilu pa se v novih vlogah niso potrdili in velika naložba je bila bolj ali manj zapravljena.
Po 27 letih nastopanja na ARD se je za selitev med komercialneže (RTE) odločil tudi zabavljač nizozemskega porekla, celo pri nas znani Rudi Carrell. Novo oddajo so poimenovali Odpošiljanje pošte.
Ze prva oddaja pa je razočarala velika pričakovanja: Carrell je le na novo preoblekel nekdanjo oddajo Na tekočem traku. Gre za tekmovanje družinskih parov različnih generacij (mati-sin, oCe-hci, dedek-vnuk), ki naj bi pokazali iznajdljivost, humor in predv-
sem sproščenost, saj naj bi se v različnih situacijah Cim bolje znašli.
Vrhunec oddaje so seveda nagrade, ki se vrtijo na tekočem traku. V pol minute se zvrsti 25 nagrad. Vse, ki si jih tekmeci zapomnijo in jih uspejo našteti v 30 sekundah, lahko odnesejo.
Carrell, ki je že prej priznaval, da je vrhunski predvsem zato, ker v svojih oddajah posnema samo najboljše točke drugih in je tokrat ponavljal celo samega sebe, je očitno najznačilnejši izraz krize ustvarjalnosti klasičnih razvedrilnih programov v Evropi, iz katerih si pomagajo s poplavo elektronskih iger, križank in domačih videov.
Pomanjkanja izvirnih
rešitev ne more nadome- prvič kot podjetnik, 24 stiti niti vse večja podje- % firme, ki proizvaja od-tnost in cena oddaj.	dajo za RTE, je njegova
Carrell nastopa tokrat last.
Rudi Carrell v novi oddaji RTL
ZDA se bodo s povračilnimi ukrepi maščevale državam, ki dopuščajo elektronsko piratstvo. Računajo, da takšno početje prikrajša ameriško industrijo zabavne elektronike za okroglih 60 milijard dolarjev letnega prihodka.
Ameriška vlada pripravlja ukrepe proti vsem nepooblaščenim razpečevalcem filmov, glasbe, knjig, računalniških programov, posebno pa še video kaset. Proti državam, ki ne bodo v najkrajšem Času izglasovale zakonov in odlokov proti tovrstnemu početju, bodo uvedli trgovinske sankcije.
Med države z najbolj razširjenim piratstvom štejejo Tajsko, Tajvan,
Poljsko, Italijo, Turčijo, Južno Korejo in Filipine.
Pomanjkljivo zaščito pred zlorabami pa imajo tudi v Indiji, na Madžarskem, v Argentini, Bra-zliji in v ER Kitajski. Udeleženci razprave v pododboru ameriškega senata so podprli namero Clintonove administracije in ocenili, da je piratstvo preseglo vse znosne meje ter da morajo ZDA naposled učinkovito ukrepati.
Le nekaj dni po tem so Filipini podpisali z ZDA meddržavni sporazum o preprečitvi piratstva, na Tajskem in v Italiji so v nedovoljeno trgovino s kasetami in trakovi posegli s policijo, na Tajvanu pa so izglasovali strog zakon o zaščiti avtorskih pravic.
Ameriška vlada je tu- vam pogojila z dosle di napovedala, da bo v dnim preganjanjem P1 prihodnje svojo finan- rastva v državah-preje eno pomoC tujim drža- mnicah takšne pornoCr
Bodo piratom naposled učinkovito stopili na prste?
________AVSTRIJA_____
Strogo varčevanje
Zaradi finančne stiske so na avstrijski radioteleviziji ORF, ki je Se vedno monopolna, uvedli stroge varčevalne ukrepe. Precej so zmanjšali število tako imenovanih stalnih zunanjih sodelavcev (ljudi s pogodbami o delu), pa tudi zaposleni se bodo morali zadovoljiti s tanjšim kosom kruha. Dosedanje velikodušne jubilejne nagrade, odpravnine in nadpovprečne pokojnine so po sporazumu vodstva hiše, sindikatov in kuratorija znižali na povprečje Časopisnih hiš v državi. S tem bodo letos prihranili 150 milijo-
nov šilingov, v desetih letih pa kar 3 milijarde. Upajo, da bodo z iskanjem notranjih rezerv prepričali parlament, da bo poleg namere o dere-
IMF
gulaciji radiotelevizije, privolil tudi v spremembo zakona o ORF in povečal dopustni obseg oglaševanja (zdaj 15 % dolžine programov).
Pričakujejo, da bi utegnil avstrijski državni
zbor še letos sprejeti zakon o demonopolizaciji radia, s Čimer bi legalizirali ustanavljanje komercialnih radijskih postaj (ki tacaš pridno oddajajo v Avstrijo iz zamejstva) in za katere se zanimajo
predvsem založniki Časopisov. Monopol ORF na področju TV pa utegne še nekaj Časa obveljati, zagovarjajo ga s potrebo po ohranjanju avstrijske državne in kulturne identitete, ki da bi se ob pripustitvi komercialnih postaj (s pričakovano nemškim kapitalom) razvodenela.
_____MADŽARSKA__
Odgovor: molk
Madžarska policija je nasilno prekinila oddajanje doslej edinega komercialnega TV kanala (CBCH), ki je deloval že od leta 1991 iz studia v Matyasfoldu blizu Budimpešte. Ob intervenciji so zasegli opremo v vrednosti 5 milijonov forintov.
To je bil doslej najradikalnejši ukrep vlade proti madžarskim radiotelevizijskim piratom.Vsi drugi so utihnili že po pisnih opozorilih. Kanal CBCH je oddajal brez slehernega dovoljenja in je upal, da bo dočakal sprejetje novega zakona o ra-
dioteleviziji, o katerem v madžarskem parlamentu neuspešno razpravljajo že poltretje leto.
Pred tremi leti je vlada razglasila moratorij na razdelitev radiotelevizijskih frekvenc, katerih oddajanje naj bi uredil novi zakon.
Vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi ga v parlamentu uskladili pred volitvami, ki jih pričakujejo še letos. Tako sta ostala madžarski nacionalni radio in televizija edina zakonita ponudnika programov v državi. Tudi z vodenjem in zamenjavami vodstev teh ustanov
je bilo v zadnjih mesecih obilo težav in zapletov.
Medtem se je pojavil prvi zasebni satelitski kanal. Mozaik TV, ki pa je marca poskusno oddajal vsega 11 dni. Sofinancirali naj bi ga satelitski konzorcij Eutelsat iz Pariza ter zasebni podjetji Movi Films in Alfa TV Ltd., k sodelovanju skušajo pritegniti tudi zainteresirane partnerje iz sosednjih držav. Vendar je njegovo delovanje zaenkrat odloženo: kriva ni samo neustrezna zakonodaja, zanesenjakom je zmanjkalo tudi denarja.
ANGLIJA
Zategniti pas
V okviru splošnega varčevanja, med katerim so v dveh letih zmanjšali število zaposlenih kar za dva tisoč, utegne zategovanje pasu prizadeti tudi popularni radijski program za tujino,
BBC World Service. Doslej so oddajali v 39 jezikih in dosegali v povprečju 120 milijonov poslušalcev. Stroške posameznega programa v tujem jeziku ocenjujejo na 900.000 britanskih funtov na leto. Radijski program BBC za tujino financira bri-
tanska vlada.Se predlani so za to namenili 175 milijonov funtov subvencije. Lani so jo znižali za 5 milijonov, za letos pa so napovedali rez za nadaljnjih 8 milijonov funtov.
Medtem ko v BBC sestavljajo seznam jezikov, v katerih naj bi prenehali oddajati (nekateri razmišljajo tudi o ukinitvi slovenske sekcije), pa si skupina 64 parlamentarcev iz vrst konservativne stranke prizadeva prepričati vlado, naj umakne svoj predlog, Ceš da bi bilo krčenje programa za tujino medvedja usluga ugledu in položaju Britanije v svetu.
BERTELSMANN
Rekordni
dobiček
Najvecja evropska založniška hiša, nem" ški Bertelsmann, Poro" Ca o rekordnih izkupi; ckih v prvi polovici poslovnega leta 1992-93. Poslovanje, ki ga opravlja po vsem svetu, mu je navrglo za 8, milijard DEM prometa ter kar 380 milijonov ameriških dolarjev Čistega dobička.
Najdonosnejša veja koncema je oddelek za elektronske medije, k1 obsega proizvodnjo m'
mov, radiotelevizijo m posredniško podjetje za prodalo licenc UFA^_
RADIO TV
Ponedeljek, 24. maja 1993
IXcnnrNski programi
fc" SLOVENIJA 1
Batman, 13. del ameriške nanizanke Divji svet živali, ponovitev 5/25 dela angleške polju-dnoznanstvene serije, VPS 1115 J Znanje za znanje: Učite se z nami, VPS 1140 |j| Svet odkritij, 8/11 del ameriške poljudnoznanstvene se-I rije, VPS 1210 Dl Poročila
Alpe-Donava-Jadran Športni pregled Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Smeti
Otroci širnega sveta, 2/26 del ameriške dokumentarne
nanizanke
Regionalni studio Maribor Pari, tv igrica
TV dnevnik 2, vreme, šport Dosje: Afera HIT ali bistvo je oCem nevidno Omizje
TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
Samci in samke, 6/7 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245
Vrtinec, 7/13 del južnoafriške nadaljevanke, VPS 2310 Video strani
£ RAI 1
RETE 4
H Koper
DtD
Hrvaška 1

iE
	Aktualno: Unomatti-		Nan.: Družina Ad-	
	na, vmes dnevnik in		dams, 6.50 Bradford,	
	gospodarstvo		7.40 Jeffersonov!	
	Film: Fronto, c’e una		Nad.: General Hospi-	
	certa Giuliana per te		tal, Marilena, Ines,	
	(kom., It. ’67), vesti		10.50 Amanda, (9.30)	
	Variete: Buona fortuna		vesti	
IBS	Vesti, nato nan.: La		Kviz: Il pranzo e servi-	
	signora in giallo		to in nad. Celeste	
B	Dnevnik in Tri minute	D	Dnevnik TG 4	
	Aktualno: Fatti, mi-		Nad.: Sentieri, 15.15	
	sfatti e..., 14.30 Pri-		Grecia, 16.00 Anche i	
	missima		ricchi piangono	
	Dok.: Centominuti		Aktualno: Lui lei Tal-	
	7 dni v Parlamentu		tro, nato vesti, 17.45C’	
	Otroški variete		eravamo tanto amati	
	Mladinski variete: Big!		Kviz: Il nuovo gioco	
	Zgodbe iz Biblije (ris.)		delle coppie, vesti	
	Dnevnik 1		Nad.: La signora in ro-	
	Quelli del Giro		sa, Renzo in Lucia	
	Festival v Cannesu		Film:	Gorky Park	
	Dnevnik in šport		(krim., ZDA ’83), vmes	
	Film: Una calibro 20 per lo specialista (’74,		(23.30) vesti	
				
	i. Clint Eastwood)			
	Dnevnik in Emporion		M,	
	Aktualno: A carte sco-perte	TQJ CANALE5		
	Dnevnik in vreme			
				
			Na prvi strani	
Ir
SLOVENIJA 2
RAI 2
Ponovitve:
Forum; TV mernik; Utrip; Zrcalo tedna Nedeljskih 60, ponovitev Obzorja duha, ponovitev
Sova, ponovitev
Hal Roach predstavlja: Zgodaj v postelji, 11/29 del ameriške cb burleske
Vrtinec, 6/13 del južnoafriške nadaljevanke TV avtomagazin TV dnevnik 2 Sedma steza
Mladen Mitrovid-Miroslav Mandič: Vežna vrata, drama BiH (igrajo: Dženan Gološ, Bojan Gogala, Bogdan Diklič, Vesna Pecanac in drugi)
Zgodba o življenju nekega mestnega dečka...
Zelena ura Videošpon Orion
Koncert Big Banda RTV Slovenija s Petrom Herbolzhei-merjem, 2. del
Kolesarska dirko Giro d'Italia, posnetek Video strani
KANALA
Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Protestantizem Nanizanki Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: La cittä sommer-sa (pust., ZDA ’53) Dnevnik iz Milana Zenska stran Nan.:	Hill Street,
18.20 Miami Vice, vmes (18.10) šport Nad.: Beautiful Dnevnik 2 in šport Variete: Ventieventi Nan.: L’ispettore Derrick (i. H. Tappert) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik Dok.: L’altra edicola
Helena, ponovitev oddaje
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Drugačen svet, ponovitev 165. dela Upravljanje, ponovitev 5. dela dokumentarne serije Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 166. del ameriške nadaljevanke Teden na borzi
Upravljanje, 6. del dokumentarne serije o poslovanju Mrčes (The Insect), ameriška grozljivka Jazzbina, 15. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved Video strani
RAI 3
KOPER
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Tenis: mednarodni turnir Francije-Dnevnik 3 iz Milana Znanstveni dnevnik Deželne vesti Bellitalia
Sport: tenis (R. Gar-ros), nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti in šport Blob. Di tutto di piü Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30
TV HRVAŠKA 1 / NOCOJ OB 20.55
S potujočim cirkusom po svetu
Federico Fellini je za črno-bel film Ulica prejel prvega oskarja za najboljši neameriški film
Za film Ulica (La stra-|| da), ki je nastal leta 1954, je italijanski film-, i režiser in scenarist Fede-I^Co Fellini prejel vrsto pri-znanj in nagrad, med dru-§im tudi prvega oskarja za najboljši neameriški film.
Filmska zgodba pripoveduje o nenavadnem življenju potujočih cirkusantov. Brutalni in sebični atlet Zampano (A. Quinn) s svo-bm »cirkusom« obiskuje Provincialna mesta, kjer na veselicah zabava ljudi. Med nastopi ga kot pomočnica ^Premija krhka in nekoliko duševno prizadeta Gelsomi-na, (G. Mašina - režiserjeva žena) do katere je Zampano nadvse grob. Tako je uboga
Gelsomina deležna vrsto ponižanj. Njen edini prijatelj je akrobat, ki ga po neštetih prepirih Zampano ubije, njo pa zapusti. Dogodek Gelsomino pahne v popolno apatijo in na koncu celo v smrt. Zampano šele po njeni smrti spozna svojo »izgubljenost« in osamljenost.
Film je bil med kritiki sprejet zelo različno, nekateri so ga obravnavali kot manifest za osvoboditev žensk, levo usmerjena kriti-
Nan. in Maurizio Co-stanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Non siamo angeli (kom., ZDA ’89) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti
ITALIA 1
Pregled tiska in nan. Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non b la RAI Kolesarstvo: 76. Giro d’Italia
Varieteja: Unomania, 17.35 Mitico Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Uniti per vince-re 2 (pust., ZDA ’92, i. Ken Rendall Johnson, M. Roy Cohen))
Sport: Girosera, 23,00 Mai dire gol A tutto volume Odprti studio, pregled tiska in šport
# TELE 4
		m	Dok.: Khmer Cambo-	
	Studio 2 šport	M	gia Diritto di replica	
		Im	Dnevnik in vreme	
Kriminalna zgodba, ameriška tv nanizanka Prekrižane poti, pon. filma
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka Koncert komornega orkestra in solistov, nagrajencev tekmovanja Alpe-Jadran, 1. del Popaj, risanke Slovenski magazin Življenje se začne pri štiridesetih, angleška humoristična nanizanka
Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Kriminalna zgodba (Crime Story), pon. Nočni sodnik, pon. Ponedeljkov športni pregled Tv dnevnik Accordi, 8. oddaja Raj, ameriški film, režija Diane Keaton
EEMF Avstrija 1
Cas v sliki
Marie Curie, pon. 3. dela nadaljevanke Sinha Moča, 160. del S telesom in dušo: Leva roka
FraCji dol z lutkami Jima Hensona Am, Dam, Des Superbabica: Lepotno tekmovanje Strelovod Štiri zmaga, kviz Kopališki mojstri iz Malibuja: Hobiejeve moraste sanje Znanost Cas v sliki Športna arena V otrokovem imenu, 2., zadnji del ameriškega tv filma Manekenka in vohljaC: Duh je voljan Poročila
TisoC mojstrovin
Lastne oddaje Kronika in komentar Dogodki in odmevi
mm
EEMF Avstrija 2
TisoC mojstrovin ^ Lipova ulica: Romeo ■ in Julija
ITTril Družinske vezi: Priložnosti naredi ljubezen,
2.	del
Ljubimkanje, igra Cas v sliki
Gozdarska hiša Falke-nau
Filmi in njihove zvezde
Monty Python’s Flying Circurs, humoristična nanizanka
Water and Power, eksperimentalni film Preganjanje in umor Jeana-Paula Marata, angleški film (Glenda Jackson in drugi)
	Poročila Zgodbe iz Monticella, 132. del
	Poročila
	TV šola
	Mali vrtiljak
	Ali ste vedeli?: Konji
	Mala kinoteka: Vlakec, Trobenta, risanki
	Poročila Svet se vrti naprej, 132. del
	Monofon
	Poročila
	Majski cvetovi, ponovitev 3/7 dela angleške nanizanke
	Poročila
	Učimo se o Hrvaški: Razseljeni narodi -Židje
	Mini človečki, 8/12 del kanadske otroške nanizanke
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Besede, besede, besede
	Santa Barbara, 411. del ameriške nad.
	Dnevnik 1
	Hrvaška in svet
	Ulica, italijanski film
	Dnevnik 2
	Poročila
Hrvaška 2
Excalibur, angleški film, ponovitev Košarka: NBA-liga Dnevnik 1
2,4 otroka, 4/6 del humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Nenavadna medigra (Strange Interlude), 1/4 del angleške nadaljevanke, po drami Eu-gena O'Neila Smisel življenja: Človeško življenje, 5/6 del angleške poljudnoznanstvene serije Horoskop
Madžarska
Dobro jutro Poslovne novice Cez dan
Risanke in filmi za
otroke
Igra
Poročila
Popoldanski saldo Northwood, 33. del kanadske serije Svet denarja Cez dan
VeCerna pravljica O veri za otroke Ambasadorkin mož,
13.	del francoske nadaljevanke Dnevnik
Andrea Szenes Schow Se vnuki bodo vedeli Teater Raya Brad-buryja, tv film Dnevnik

ka pa je nasprotovala dopuščanju represije v filmu (usoda Gelsomine).
V filmu so zaigrali: Anthony Quinn (po mnenju mnogih je to njegova najboljša vloga), GiuHetta Mašina, Richard Basehrat, Aldo Silvana in drugi.
RADIO
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13-ih;
14.05	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Sotočja in glasba;
21.05	Zaplešite z nami;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, •11.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Koledar prireditev;
10.40	Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12,40 Štajerski val;
13.00	Danes do 13-ih; 15,10 Prenos 1. programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19,30 Ameriška country lestvica, Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20,30 S tujih koncertnih odrov;
22.05	Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio: 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 7.00 Kronika in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasbeni desert;
17.00	Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva
do mladosti, prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu;
11.00	V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic;
18.00	Souvenir d'ltaly;
18.45	Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 8.55 15 minut z...;
9.10	Ljubi... ne ljubi, bolj ali manj resnične zgodbe o spogledovanju in nesojenih ljubeznih (piše M. Kapelj); 9.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje M. Sardoč);
11.45	New Age; 12.00 Kamen in sonce; 12.20 Slov. lahka glasba; 12,40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbene pravljice; 14.25 Potpuri; 15.10 Nikoli ni prepozno za učenje;
15.30	Mladi val; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Mi in glasba: Ljubljanski madrigalisti; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše ljude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera.
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Enotna lista: Posprava po deželnem zborovanju.
	TV SLOVENIJA 2	20.30		RAI 1	20.40
	VEŽNA VRATA, drama BIH		KALIBER 20 ZA SPECIALISTA, ameriški film
Pred leti je v sodelovanju med takratno Televizijo Sarajevo in AGRFT v Zagrebu nastala drama Vežna vrata. Gre za zgodbo o otroštvu v mestnem okolju, o igrah vojn med dečki iz sosednih naselij, o vži-vjanju otrok v like iz stripov, o igrah, ki se tako razlikujejo od »napak« v svetu odraslih... Scenarista Mladen Mitrovič in Miroslav Mandič sta se trudila, da bi v drami brez velikih besed in dramatičnih poudarkov prikazala življenje nekega mestnega dečka. Dramo je kot svoje diplomsko delo režiral Mladen Mitrovič, prav tako pa sta s tem delom diplomirala tudi montažer-ka Višnja Zorič in snemalec Šahin Šišič.		Karibo, Strelec, Ross in Goody organizirajo rop. Pridobljen plen pa na koncu pustolovščine obdrži en sam ... Kdo? Film Kaliber 20 za specialista (Thunderbolt and Lightfoot) je v režiji Michaela Cimina nastal leta 1974. Glavne vloge igrajo: Clint Eastwood, Jeff Bridges, George Kennedy in drugi. Clint Eastwood je Cimina spoznal, ko je ta napisal scenarij za enega izmed Callaghanovih filmov. Tako mu je ponudil možnost, da je posnel svoj prvenec. Kljub temu, da se na prvi pogled film zdi kriminalka, je režiser usmeril pozornost predvsem k prijateljstvu med izkušenim Strelcem in mladim Karibujem.	
	RA SLOVENIJA 3	16.00		SUPER CHANNEL	23.00
	DAN ČEŠKE KULTURE NA RADIU SLOVENIJA		NEPRIČAKOVANO, ameriški film
Češko in Slovenijo že dolgo časa vežejo tesni stiki na področju kulturne. Znani so njuni medsebojni vplivi v književnosti, glasbi, operi, gledališču in na področju filma. V zadnjem času pa je opazno vse tesnejše povezovanje na področju radijske umetnosti. Da bi poslušalci lažje spoznali vso širino sodelovanja in medsebojnih vplivov, bomo glasbene oddaje predvajali v izvirniku s češkimi izvajalci oz. v slovenščini s slovenskimi izvajalci, v govornih oddajah pa bo predstavljena proza, lirika in dramatika prevedena v slovenščino oz. češčino s slovenskimi oz. češkimi interpreti. Prepričani smo, da je tudi radijska kultura lahko most za tesnejše sodelovanje in boljše spoznavanje dveh držav.		Skupina mož pod poveljstvom Franka Sinatre vdre v podeželsko hišo, da bi pripravila atentat na ameriškega predsednika, ki naj bi se peljal mimo. V film je režiser Lewis Allen vpletel tudi nekaj psiholoških motivacij, ki pa večkrat izzvenijo v prazno. Triler je bil nekaj časa celo prepovedan zaradi Kennedyjevega umora. Frank Sinatra je najprej zaslovel kot pevec, poskusit pa se je tudi v igralstvu. Filmsko slavo si je pridobil s stransko vlogo vojaka v celovečercu Od tod do večnosti (Zinnemann, 1953), za katero je prejel svoj prvi oskar.	
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola report; 17.30 Poročila,
20.00	Blues Unplugged: Mary J. Blige; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report, ponovitev; 00.00 Rock Block, vodi Pip Dann; 02.00 Video;
03.00	Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.40 Lamb chop's play-a-long;
09.55	Risanke, 10.30 The Pyramid game; 11.00 Strike it rich; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek: The next generation; 19.30 E Street;
20.30	Družinske vezi; 21.00 Fatal Vision, 2., zadnji del ameriške nadaljevanke; 23.00 Sen-field; 23.30 Star Trek; 00.30 Night Court
SKY MOVIES
11.00	Triumph of the Heart;
13.00	Barqueroi; 15.00 The Wind and the Lion; 17.00 lee castles; 21.00 Victim ob beauty; 00.35 Killer Klowns from outer space; 02.05 The Rape of dr. Willis; 05.05 Mirage
PRO?
04.55	Serije, ponovitev; 09.20 Tekmec in izdajalec, ameriški vestern; 13.35 Priča, ponovitev ameriške kriminalke, 18.35
\^Show Billa Cosbyja, 159. del;
19.05	Ulice San Francisca, 139. del; 20.15 Kokon II - Vrnitev, ameriška zf komedija;
22.30	Jake in McCabe: Zakaj imaš prijatelje?, ameriška tv kriminalka; 00.05 Neizprosna peterica: Slovo od šefa
3 SAT
20.00	Diskretni šarm buržoazi-je, francoski film; 21.35 Chefs Romance, kratki film, portret jazz trobentača Bakerja
SATI
08.55	Ponovitve serij in filmov;
13.30	Sence strasti, 92. del; 14.20 Sosedi, 227. del; 20.15 Teta Frieda - nove paglavske zgodbe, nemški film; 01.05 Ura filmskih ustvarjalcev
RTL
09.00	Serije, ponovitve; 12.30 Springfieldova zgodba, 1712. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1035. del; 20.15 Columbo: Hudičeva pamet, ameriška tv kriminalka
PREMIERE
07.00	Addams Family; 14.15 Gringo, zlato in dekleta, am. vestern; 15.45 Ko ljubezen zgori, avstralski film; 17.20 Mesto hazarderjev, 2. del am. tv filma, 20.15 Barton Fink, ameriški film; 23.05 Tujec v podzemski železnici, ameriška kriminalka
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 11.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije;
20.00	Športne novice; 21.00 Formula 1 za Veliko nagrado Monaco; 22.00 Tenis; 23.00 Evrogoli; 01.00 Športne novice
SUPER CHANNEL
23.00	Suddenly, ameriški triler^/
Ponedeljek, 24. maja 1993
SPORT
FORMULA 1 / PO SVOJI SESTI ZMAGI NA DIRKI ZA SVETOVNO PRVENSTVO V MONTE CARLU
Ayrton Senna je dvoboj s Proštom izenačil na 3:3
MONTE CARLO - V zelo razburljivi dirki za veliko nagrado Monte Carla v formuli 1 je zmagal (kdo drug kot) Ayrton Senna. Brazilec je na dirkališču v monaski kneževini dosegel že peto zaporedno in skupno sesto zmago. Drugo mesto si je privozil Damon Hill z 52 sekundami zaostanka in tretje Jean Aleši. Do točk so prišli še Alain Prost, Christian Fittipaldi in Martin Brundle. S tretjo letošnjo zmago je Senna izenačil rezultat v dvoboju s Proštom na 3:3 in znova prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi.
Prost, ki je imel prvi startni položaj, je bil izjemno živčen in je krenil z mesta, Se preden se je prižgala zelena luC. Senna je startal s tretjega mesta in ni imel prav nobene možnosti, da bi do prvega ovinka izboljšal svoj položaj. Francoz je v prvih enajstih krogih Se vodil, za napako pa si je prislužil deset sekund postanka v boksu; pri tem mu je ugasnil motor, tako da je moral trikratni svetovni prvak v lov za tekmeci z 22. mesta in z veC kot minuto zaostanka. Vodstvo je prevzel Michael Schumacher, ki je z boljšim Fordovim motorjem iz kroga v krog povečeval prednost pred Senno. V 33. krogu je Nemcu odpovedal motor, Brazilec je prevzel vodstvo in s pametno vožnjo ter dobro pripravljenim avtomobilom (v 51. krogu je zavil v boks po nove gu-
me) prvi pripeljal skozi cilj. Prost je poskusa! vse, da bi s Cim manjšim zaostankom konCal dirko; dosegel je tudi naboljsi Cas kroga 1:23.604 (143.304 km/h); to pa je bila za Francoza le slaba tolažba, saj je končno slavje pripadlo njegovemu najhujse-mu tekmecu Senni. Po Častnem krogu, v katerem je veselo odzdravljal gledalcem v sončnem Monte Carlu, in po razglasitvi zmagovalcev je s Šampanjcem razigrano škropil vse okoli sebe, kajti sedaj je zares pni mojster v zgodovini monaške dirke.
»Navdaja me prav poseben občutek, ki ga ne morem opisati z besedami. Tukaj sem že nekajkrat zmagal z različnimi avtomobili, vendar nikoli ni bilo tako. To dirkališče in ta
dirka bo zame zmeraj nekaj posebnega,« je dejal Ayrton Senna. Pri tem je Se dodal, da je po nesreči v Četrtek Čutil bolečine: »Bolečine niso bile nie kaj zanemarljive. Ce ne bi imel polavtomatskega menjalnika, ne verjamem, da bi lahko končal dirko. Prost je bil na startu pod hudim pritiskom in je naredil napako, morda tudi zato, ker sem stal takoj za njim. Danes mi je pac slo vse po željah.«
Damon Hill je na svojo sreCo preživel trčenje z Gerhardom Bergerjem. »Avstrijec je očitno videl priložnost, da me prehiti. V tistem trenutku nisem imel druge izbire in prišlo je do trčenja. K sreči sem lahko nadaljeval dirko in si privozil drugo mesto. Trideset let je minilo od
takrat, ko je moj oCe prvič zmagal v Monte Carlu in prepričan sem, da bi bil prvi, ki bi Čestital Ayrtonu ob novem rekordu Šestih zmag. Zelo sem zadovoljen in nadvse hvaležen Wil-liamsovi ekipi, ki mi je pripravila tako dober avto,« je povedal Anglež.
»Zelo sem razočaran, kajti sploh nimam občutka, da sem startal prezgodaj. Na stratu sem kar poskočil. Čutil sem, da je bil to eden izmed mojih najboljših startov v celi karieri. Ne smem se pritoževati nad tako odločitvijo, preoprosto jo moram sprejeti. Na televiziji si bom ogledel posnetek. Deset sekund kazni je preveč, Se zlasti tukaj, kjer je skoraj nemogoče prehitevati,« je menil nesrečni Alain Prost.
Rezultati : 1. Senna (Bra, McLaren) 1; 52:10.947 (povprečna hitrost 138.837 km/h), 2. Hill (VB, Williams) zaostanek 52.118 sekunde, 3. Aleši (Fra, Ferrari) 1:03.362, 4. Prost (Fra, Wilhams) 1 krog, 5. Fittipaldi (Bra, Minardi) 2, 6. Brundle (VB, Ligier) 2, 7. Zanardi (Ita, Lotus) 2, 8. An-dretti (ZDA, McLaren) 2, 9. Barrichello (Bra, Jordan) 2, 10. De Cesaris (Ita, Tyrrell)
2,	11. Barbazza (Ita, Minardi) 3, 12. Alliot (Fra, Lar-rousse) 3, 13. Wendlinger (Av, Sauber) 4, 14. Berger (Av, Ferrari) 8.
Vrstni red moštev: 1. Wilhams 55, 2. McLaren 44,
3.	Benetton 19, 4. Ligier 11, 5. Lotus in Minardi po 7, 7. Ferrari 6, 8. Sauber 5, 9. Lar-' rousse 2.
Ayrton Senna
SVETOVNO PRVENSTVO VRSTNI RED DIRKAČEV	Južna Afrika	Brazilija	1 Ul	S. Marino	Španija	Monte Carlo	Kanada	Francija	Velika Britanija	Nemčija	Madžarska	Belgija	Italija	Portugalska	Japonska	Avtralija	SKUPNO
Ayrton SENNA (Bra)	6	10	10	-	6	10											42
Alain PROST (Fra)	10	-	4	10	10	3											37
Damon HILL (Vbr)	-	6	6	-	-	6	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	18
M. SCHUMACHER (Nem)	-	4	-	6	4												14
Mark BLUNDELL (Vbr)	4	2															6
Johnny HERBERT (Vbr)	-	3	3														6
Jirky Jarvi LETHO (Fin)	2	-	-	3	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	5
Riccardo PATRESE (Ita)	-	-	2	-	3	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	5
MARTIN BRUNDLE (Vbr)	-	-	-	4	-	1	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	5
Christian FITTIPADLI (Bra)	3	-	-	-	-	2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	5
Jean ALEŠI (Fra)	-	-	-	-	-	4	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	4
Philiobe ALLIOT (Fra)	-	-	-	2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	2
Francesco BARBAZZA (Ita)	-	1	-	1	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	2
Michael ANDRETTI (ZDA)	-	-	-	-	2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	2
Gerhard BERGER (Av)	-	-	1	-	1			-	-	-	-	-	-	-	-	-	2
KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI
Moreno Argentin presenetil favorite
Suvereno je osvojil prvo poletapo - Na kronometer Fondriest pred Indurainom
PORTOFERRAIO - Redkokdaj je bil Giro že prvi dan tako razgiban, poln presenečenj kot včerajšnji. Ze na jutranji poletapi je prišlo do pravega »potresa«, ko je Moreno Argentin najprej s skupino 8 kolesarjev, nato 25 km do cilja sam pobegnil, si prislužil skoraj pol minute prednosti in nato dvignjenih rok privozil skozi cilj. Argentin je prvič v svoji karieri oblekel roza majico, in to pri 33 letih. Takega razpleta že po prvi poletapi in na sorazmerno kratki (a sicer razgibani) progi nihče ni pričakoval. In tudi favoriti za konCno zmago ne. Skoraj zaprepaden pa je bil American Greg Le-mond, ki je privozil v cilj z zaostankom kar 7 minut. Neverjetno!
Tudi popoldanska poletapa na kronometer se je končala s presenečenjem. Nesporni favorit in lanski končni zmagovalec na Giru Miguel Indurain se je namreč moral zadovoljiti le z drugim mestom. Presenetil ga je svetovni prvak Maurizio Fondriest, ki se je očitno za to dirko odlično pripravil. Včerajšnji je že 12. uspeh v tej sezoni za tega kolesarja (Milan - Sanremo, Valonska pušCica in etapne zmage na dirki Od Tiren-skega do Jadranskega morja).
Na včerajšnji prvi etapi se je odlično odrezal tudi edini Slovenec, ki nastopa na tem Giru, Valter BonCa. V jutranji poletapi je na cilj privozil z glavnino in osvojil 88. mesto.
V drugem delu etape (na kronometer) se je BonCa uvrstil na 61. mesto z zaostankom 43 sekund. Na skupni razvrstitvi pa je slovenski kolesar na dobrem 47. mestu, zaostanek za vodilnim Argentinom pa je minuta in 19 sekund.
»Zelo sem zadovoljen, da sem tako uspešno startal. To je moja prva velika dirka, odkar sem profesionalec. Posebej sem zadovoljen, ker sem v pr-
vem delu etape prispel v cilj skupaj s favoriti Gira, pa tudi zaostanek V vožnji na kronometer je majhen. To je bila Sele prva etapa, zato je nemogoče karkoli napovedovati. Ce bi se uspel obdržati med prvih 50 v skupini razvrstitvi, bi bilo res sijajno«, je povedal BonCa po cilju.
Po samo 8.500 m in 15 minutah dirke pa se je končal letošnji Giro za Italijana Andreo Chiurata, ki je imel zares zvrhano mero smole. Pretrgala se mu je veriga na kolesu, padel je na pločnik in se huje poškodoval (zlom komolca), tako da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico.
VRSTNI RED 1. POLETAPE (Por-toazzurro - Portoferraio, 85 km):l-Moreno Argentin (It) 2, 02:48, 0 s poprečno hitrostjo 41, 531 km na uro, 2. Saligari (It) +34, 3. Puljnikov (Ukr), 4. Ghirotto (It), 5. Leali (It), 6. Jaskula (Polj), 7. Cassani (It), 8. Baffi (It), 9. Kappes (Nem), 10. KoniCev (Rus), 88. Bonča (Slo) vsi s Saligarijevim Časom.
VRSTNI RED 2. POLETAPE (na kronometer, 9 km): 1. Maurizio Fondriest (It) 10:38, 0. 2. Indurain (Sp) +2, 3. Seigneur (Fr) +5, 4. Bugno (It) +8, 5. Argentin (It) +10, 6. Chiappucci (It) +11, 7. Moreau (Fr) +11, 8. Gelfi (It) +14, 9. Leih (It) +18,10. Casagran-de (It) in Martinez Oliver (Sp) +18, 61. Bonča (Slo) +43.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Maurizio Fondriest (It) 2.13:24, 0, 2. Fondriest (It) +36, 3. Indurain (Sp) +38, 4. Sein-geur (Fr) +41, 5. Bugno (It) +44, 6. Chiappucci (It) +47, 7.Gelfi (It) +50, 8. Saligari (It) +51, 9. Lelli (It) +54, 10. Casagrande (It), 11. Chiesa (It) +56, 12. Ugrumov (Latvija) +57, 13. Le-blanc (Fr) +1:00, 14. Calcaterra (It)> 15. Bontempi (It), 47. BonCa (Slo) +1:19.
Današnja druga etapa od Grosseta do Rietija meri 229 km.
NOVICE
NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE
Grški nogometaši v ZDA
Po Mehiki se je na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v ZDA letaš 1994, prvič uvrstila tudi grška reprezentanca. Odločilno točko so si Grki priborili včeraj v Moskvi. V tekmi 5. kvalifikacijske skupine evropske cone so proti Rusiji igrali 1:1.
NBA liga: Seattle poflinalist
SEATTLE - Znan je tudi Četrti polfinalist ameriške košarkarske NBA lige. To je Seattle, ki je po podaljšku s 103:100 premagal Houston in si tako s 4:3 prislužil polfinale, v katerem bo igral proti Phoe-nbcu. Tekma je bila izredno izenačena. Olajuwon je 52 sekund pred koncem podaljška približal Houston na eno samo točko (98:99), po Perkinsovem košu je spet Olajuwon 16 sekund pred koncem dosegel koš (100:101), McKay ni zadel prostih metov, Maxwell (Houston) je zgrešil met, Kempu pa niso zadrhtele roke pri prostih metih. Drugi polfinalni par: New York - Chicago.
V italijanski nogometni A ligi huda borba za obstanek
IZIDI 32. KOLA: Cagliari - Milan 1:1 (odigrana v petek), Ancona - Pescara 5:3, Brescia - Lazio 2:0, Fiorentina - Udinese 2:2, Genoa - Parma 1:1, Inter -Foggia 1:1, Juventus - Sampdoria 1:1, Napoh - Torino 1:1, Roma - Atalanta 2:2.
VRSTNI RED: Milan 48, Inter 44, Parma 38, Juventus 37, Lazio 36, Sampdoria 35, Cagliari, Torino in Atalanta 34, Roma, Napoh in Foggia 31, Genoa 28, Fiorentina, Udinese in Brescia 27, Ancona 19, Pescara 15.
PRIHODNJE KOLO (30.5. ob 16.30): Atalanta - Genoa, Foggia - Cagliari, Lazio - Napoh, Milan - Brescia, Parma - Inter, Pescara - Juventus, Sampdoria -Roma, Torino - Fiorentina, Udinese - Ancona.
Pri vrhu B lige Piacenza OK
IZIDI 35. KOLA: Ascoh - Monza 1:1, Bari - Cosenza 1:2, Bologna - Modena 2:1, Lucchese - Cremonese 0:0, Piacenza - Verona 1:0, Reggiana - Padova 1:1, Spal - Cesena 0:0, Taranto - F.Andria 2:2, Temana -Piša 3:0, Venezia - Lecce 1:1.
VRSTNI RED: Reggiana 51, Cremonese 46, Ascoh, Piacenza in Lecce 43, Cosenza in Padova 42, Cesena in Bari 36, Piša 35, Venezia 34, Verona 33, Monza in Modena 32, Lucchese 31, Andria 28, Bologna 27, Spal 26, Taranto 23, Temana 17.
PRIHODNJE KOLO (30.5. ob 16.30): Cesena - Ter-nana, Cosenza - Bologna, Cremonese - Reggiana, Andria - Ascoh, Lecce - Spal, Modena - Piacenza, Monza - Lucchese, Padova - Taranto, Pisa - Bari, Verona - Venezia.
Totocalcio
ZMAGOVITI STOLPEC: 11, XX, XX, XX, 2X, XIX. KVOTE: 13 (30 dobitnikov) 384.988.000 lir; 12 (1160 dobitnikov) 9.956.000 lir.
Totip
ZMAGOVITI STOLPEC: 21,12,11, XI, 12, XI.
Udinese radodaren v Firencah Brescia: lep korak proti rešitvi Kolo v znamenju izenačenosti
Edini zmagi sta dosegli prav Brescia in pa Ancona
Paul Gascoigne (Lazio) je v Trstu igral z zaščitno masko
Vsako fantaziranje o možnosti, da bi Inter še dohitel Milančane, je brez podlage: do konca prvenstva manjkata dve koli, Capellovo moštvo ima štiri točke prednosti, teoretično sicer Inter ni Se odpisan, dejansko pa je nemogoče, da Gullit in tovariši zapravijo kapital, ki so si ga že pred Časom nabrali. In tako je vsa pozornost usmerjena k ekipam, ki se potegujejo za uvrstitev v pokal UEFA, Se bolj pa k tistim, ki se Se vedno mučijo, da bi se izognile izpadu.
Med slednjimi je najbolj pomemben korak naprej naredila Brescia, ki je z goloma romunske dvojice Subau - Hagi na nevtralnem terenu v Trstu odpravila Lazio (igrišče Brescie je bilo po hudih izgredih med navijači na tekmi z Atalan-to diskvalificirano). Brescia je pokazala zvrhano mero požrtvovalnosti in odločnosti, medtem ko je Lazio, ki sicer še upa na uvrstitev v pokal UEFA, pokazal svoj potencial samo v prvem polčasu, ko bi lahko tudi povedel (Bonometti je rešil na gol Črti zanesljiv zadetek po strelu Luzardija).
Brescia se je tako s 27 točkami pridružila Udi-neseju in Fiorentini. Vsekakor ima do konca dokaj težak spored, saj jo Čakata Milan in Sampdoria.
Prav Fiorentina in Udinese sta si v Firencah razdelili točki na razpolago. Kot pred tednom dni proti Brescii, so Vi-demCani tudi včeraj zapravili lepo prednost. Za prvi zadetek, ki ga je v 16. minuti dosegel
Dell’Anno, je vsekakor kriv sicer izkušeni vratar Fiorentine Mannini. Gol je domače dobesedno spravil iz tira, saj se nikakor niso veC znašli. Tako je z drugim udarcem v vrata Bigonovo moštvo podvojilo, strelec pa je bil Branca po podaji Kozminskega. Zgle-dalo je, da je vsega konec, vendar je morda prav ta gol streznil do-maCe: niso imeli kaj izgubiti, otresli so se treme, in nadoknadili zaostanek. VidemCani sedaj upajo na nekoliko ugodnejši spored (igrali bodo Se proti Anconi in Romi, Fiorentina pa proti Torinu in Foggii).
Tudi ostala srečanja so bila v znaku velike izenačenosti, o Čemer najbolje pričajo izidi sami, saj so se vsa končala brez zmagovalca. Zlasti je razočaral dvoboj med Ju-
ventusom in Sampdorio, ki je bolj spominjal na nedeljsko tekmico med prijatelji na pikniku.Tra-pattonijevo moštvo je bilo očitno zadovoljno s pokalom UEFA, ki ga je osvojilo prejšnjo sredo, Sampdorii je zadostovala točka, da ostane v boju za pokal UEFA in tako so gledalci na koncu glasno izžvižgali obe moštvi.
Roma je zaCela novo obdobje po odhodu Ciar-rapica, proti solidni Ata-lanti pa jo je rešil Rizzi-telli z dokaj slučajnim zadetkom, ko se je regularni del tekme že iztekel. Boškovovo moštvo je sicer prvo povedlo, vendar je zatem zapravilo vse preveC priložnosti in Atalanta je že do konca polčasa nadoknadila zaostanek in sama povedla. Boskov se je oddahnil Sele na koncu.
Courier in Sampras sta glavna favorita
PRVENSTVO FRANCIJE 1993
Glavna nosilca skupin v turnirju za Veliki Siam
►	Moški:
Pete Sampras, ZDA
►	Zenske:
Steffl Graf,
Nemčija
Največ zmag
Moški: Björn Borg 6 Zenske: Chris Evert 7
Nagradi za zmagovalca
rPIH1k$2.945.404
E7:fflMiriŽ2.552.928
1992 Jim Courier
Monika Seleš
PARIZ - Po generalki v Rimu se je teniska smetana preselila v Pariz, kjer se bo danes pričelo mednarodno prvenstvo Francije, druga preizkušnja Velikega Slama in, po sploSnem mnenju, tudi pravo svetovno prvenstvo na peščenih površinah. Z zijemo Agassija, ki ima Se težave z zapestjem, bodo nastopili vsi najboljši, vključno z Ed-bergom, ki ga ni bilo v Rimu, da bi se bolje pripravil z Pariz, kjer pa se je samo enkrat prebil v finale in izgubil proti Changu. Courier bo lani osvojeni naslov branit kot št. 2 na svetovni lestvici, saj kljub nedavne^ mu uspehu v Rimu Se ni nadoknadil zaostanka, ki ga loči od Samprasa (slednji se je v Rimu prey bil v polfinale). Turnir bi znali razživeti Edberg, Ivaniševič in Becker, vendar se bosta slednja dva, Ce bo slo vse po
predvidevanjih, srečala že v Četrtfinalu. Tudi Edberg bi se v četrtfinalu moral pomeriti s Kordo in to naj bi bila morda edini spektakularni srečanji, saj Couriera in Samprasa Čakajo bolj skromni nasprotniki.
Na ženskem turnirju, na katerem le redko prihaja do presenečenj, bi se morala Steffi Graf brez težav uvrstiti v finale (zaradi znanih dogodivščin ne bo Monike Seleš). Nemka tudi v finalu ne bi smela preveC tvegati, saj jo bosta verjetno Čakali Sabati-nijeva, katero je pred nedavnim odpravila v Berlinu, ali Sanchezova, ki je v Rimu izgubila proti Argentinki.
OSNOVNOŠOLSKA OUMPIAPA Š$T / V SOBOTO NA 1. MAJU ZAKLJUČEK TEKMOVANJA UČENČEV SLOVENSKIH SQL IZ TRSTA IN MILJ~
Živahno vrvenje otrok
Učenci svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva ekipni zmaovalci - Na troboju 250 otrok
t; n.a °d novosti le-nli . osnovnošolske T*Pia(ie Športne šole ’ sklepni dan je bil v soboto na stadionu 1., j rrrstu. je bila v t , ’ v ekipnem delu t i niovaiiju Sole niso movale med sabo v^ka Proti vsaki, tem-tolC zurnžene po ravna-tel)stvih. Tako so končni »lagovaki letošnje iz-„1 ae upenci svetoivan-aga didaktičnega rav-oateljstva, saj so zmagali seh disciplinah - pla-mstvu, gahu, atletskem 0 °ju in v igri med dvema ognjema.
atletski
TROBOJ
Razred
Dečki
Aron Mihelčič IGre) 422 točk; 2. Tomaž IZup) 404; 3. Ja-T ^rlani (2up) 401; 4.
0 Carpani (Grb) 400; 5. qr^ele Ravbar (Milje) David Glavina Gre) 377; 7. Jakob Jugo-
lc (BJ) 374; g Mattia orro (Rib) 373; g. Brian
(Žup) 373; 10. Da-aiei Perossa (Rib) 372;
Luka Udovič (BJ) fc. ’ 12. Alex Jakomin lr) 362; 13. Federico ^jtzia (Milje) 359; 14. i,lvi° Ferluga (BJ) 358; Mitja Oblak (Zup) 7; 16. Gabrijel Cerni-(Zup) 342; 17. Erik jassel (Fin) 337; 18. 1q t0) Munih (Zup) 331;
• Andrej Franco (Grej fe.7: 20. Samuel Saia ^S,lr) 325; 21. Devan Pbe,rsnel (Zup) 322; 22. puuho Scichilone (Zup) ln17;; 23. Giacomo Vanel-0 Premru (Fin) 315; 24. ino rea Filiucieri (Mil)
» 25. Walter Cunja ;kln) 303; 26. Erich Beh-eUs (Zup) 302; 27. 28. unuho Della Mea (Fin) A,.’29. Manuel Purger
289;; 30. Matija ^°relj (Zup) 241; 31. Vi-Zuppini (Milje) 219; Janko Brecelj (Fin) rA.j. 33. Simon Zadnik 'Mll)e) 211; 34. Thomas Ucavelli (BJ) 193; 35.
Paluelk° (BJ) 151; 36. 37 p Maicen (BJ) 141; Denis Majcen (BJ)
Deklice
1-	Mina Mahnič (Fin) rmi Tj353 Mazzuca
3' Ilary Slatich (Mil) 363; 4. Andreja Ko-* n (Rib) 359; 5. Giada
U n (Gre) 356; 6- Maia Milkovič (Gre) 342; 7.
tena Ugrieic (Zup) 340; Valentina Pugliese re) 337; 9. Lucrezia lora (Sir) 336; 10. uadha Nadlišek (Mil) r,..’ M- Darja Kodrič il) 322; 12. Samanta tfortenska (ZUp) 318; 13.
la n Tonet (Fin) 316; o., * Petre Cercego (Mil) 4, 15. Federica Filin-Pjen (Mil) 312; 16. Julija Muder (Mil) 309; 17. Ca-3nrslna Pinzani (Zup) fp. ’ 18' Andreja Bruss (Pin) 307; 19. Toffee Ma-(Mr) 307; 20. Valentina Micali (Rib) 295; 21. Katarina Mikulus (Rib) J\l2- Karin Tagliapie-Sa 262; 23. Erika flrvatic (Grb) 247; 24.
artina Semec (Grb) fp ’ 25. Katja Hrvatic rL) 217; 26. Margheri-
la Vascotto (Rib) 196; 27. ö°phie Čorbo (Grb) 121.
2-	RAZRED Dečki
497 Marko Slavec (Mil) rp T 2- Manuel Guštini Grb) 401; 3. Marko Mi-Mševic (Sir) 397; 4. ^rnael Schnabl (Zup) f»3. Damijan Goretti 'Mrl) 384; 6. Borut Jo-f^n/Sir) 382; 7. Robi "tii]kovic (Sir) 381; 8. Anton Volpi (Mil) 380;
O L I M RIADA
Odslej še tesnejša vez med uradno šolo ^innašodružbj^^^
Bojan Pavletič
Včerajšnja osnovnošolska olimpiada v Borovem Športnem centru predstavlja majhno prelomnico v zgodovini te prireditve. PrviC so precejšen del organizacijskih naporov prevzele tudi posamezne šole, tako, da je bil yCeraj na sporedu le del sk-le ” ' 1
tak kot doslej, nespremenjen.	..
svojem ustroju tesna vez med uradno šolo in družbo, iz katere živi, pomeni tudi izredno važno dopolnilo otrok k njihovemu Šolskemu življenju in pa zgodnje navajanje otroka k telesni aktivnosti. Motivacija otroka za šport - pa Čeprav Se v zanj prirejeni in dostopni obliki - je vsekakor dragoceno pomagalo v prizadevanju za njegovo socializacijo, za kasnejše vključevanje v eno najbolj množičnih dejavnosti naše skupnopsti, v telesno kulturo, s tem pa v naše aktivno manjšinsko okolje.
Razveseljivo je, da pri tem zavestno sodeluje tudi uradna Sola, kar je po drugi strani logično, saj je živi del naSe narodnostne stvarnosti. Prav letošnji vstop uradne šole v tesnejši stik -
la Se globlje korenine in to prav v učiteljskih vrstah, skrivnosti ni, da med starši, ki so bili doslej glavni steber Športne šole pri njenih pobudah, ni veC mogoče najti toliko tistih, ki so pripravljeni sodelovati, kot nekoC, saj se je - zaradi padca števila otrok v šolah - tudi njihovo število praktično prepolovilo.
Tesnejše sodelovanje starSev in učiteljstva v okviru Športne Sole bo zato v prihodnjih letih nujen imperativ, Ce bomo hoteli, da bi bili tudi bodoči rodovi naših osnovnošolcev deležni tega, kar so bili oni iz prejšnjih let.
Med nagrajevanjem tudi nastop Borovih telovadk
9. Lorenze Milic (BJ) 378; 10. lacopo Gennari (Žup) 376; 11. Tomaž Jazbec (BJ) 374; 12. Ambrož Peterlin (Mil) 373;
13.	Jan Rebula (BJ) 364;
14.	Jan Crevatin (Grb) 364; 15. Marko Novak (Rib) 362; 16. Samo Žiberna (Zup) 347; 17. Scarcia Tomaž (Mil) 344; 18. Sandi Pace (Fin) 342; 19. AljoSa Kalc (Mil) 340; 20. Martin Lissiach (Milje) 332; 21. David Zotti (Gre) 322; 22. Robi Picent (Zup) 312; 23. Erik Černigoj (BJ) 269; 24. Michele Kozman (BJ) 249.
Deklice
1. Veronika Sancin (Zup) 431; 2. Katja Ru-
pel (Zup) 404; 3-5. Elisa-betta Sardo (Gre) 395, Karin Desco (Gre), 395, Tina Torre (BJ) 395; 6. Valentina Skerk (Mil) 390; 7. Valentina Pieri (Mil) 378; 8. Nataša Gombač (Mil) 372; 9. Aleksija Leone (Rib) 370; 10. Sendy Indelica-to (Zup) 370; 11. Tjaša KrižmanCiC (Sir) 369; 12. Erika Savarin (Mil) 361; 13. Susanna Paruta (Milje) 360; 14. Verena Rojc (Mil) 352; 15. Isa-bella Spacal (Sir) 337;
16.	Tatjana Gregori (Rib) 328; 17. Sara Rožic (BJ) 322; 18. DaSa Bevilacqua (Fin) 320; 19. Sanja Hrvatic (Grb) 320; 20. Veronika Kuret (BJ) 313; 21. Lara Škrinjar (Rib)
302; 22. Jelena Saina (Zup) 262; 23. Nataša Codrich (Zup) 220; 24. Caterina Porro (Rib) 217; 25. Ela Komnenovič (BJ) 200.
3.	RAZRED
DeCki
1. Iztok Floridan (Zup) 530;	2. Ivan
Sunjerga (Sir.) 488; 3. Marco Trocchia Cuk (Rib) 486; 4. Diego Posar (Sir) 473; 5. Aleksandar Miloševič (Sir) 462; 6. Alex Baruca (Rib) 460; 7. Maksi Petkovšek (Zup) 457; 8. Igor lacopich (Milje) 456; 9. Erick Bot-teon (Sir) 456; 10. Blaž Kemperle (Zup) 450; 11. Davide Tomaselli (Rib) 448; 12. Alan Sancin (Rib) 443; 13. Ivan Stanič (BJ) 426; 14. Christian Sustersich (Rib) 422; 15. Rajko Dolhar (BJ) 422; 16. Luka Peric (BJ) 419; 17. Oliver Pun-tel (Sir) 419; 18. Matej Rebula (BJ) 416; 19. Matija Gustin (Zup) 406; 20. Matija Ciacchi (Milje) 395; 21. Luca Požar (BJ) 390; 22. Erne-sto Feletti (Mil) 385; 23. Jan Sadlowski (Rib) 365; 24. Marko Pegan (Zup) 264; 25. Walter Zanon (BJ) 235.
Deklice
1. Tamara Mingotti (BJ) 466; 2. Anja Zobin (Milje) 452; 3. Verena Caris (Zup) 423; 4. Janja Žiberna (Zup) 410; 5. Suzana Pantič (Sir) 407; 6. Anika Stančič (Sir) 406; 7. Katja Starec (Rib)
Pokal za ekipne zmagovalce pripada vsem šolam svetoivanskega didiaktičnega ravnateljstva, najhitreje pa so do njega prišli učenci »Župančiča«
388; 8. Alejandra Glavina (Mil) 377; 9. Sara Bla-sevich (Grb) 368; 10. Marisa Ferluga (Grb) 356; 11. Lavinia Skerla-vaj (Sir) 337; 12. Cristina Vidrih (Grb) 336; 13. Nicol Husel (Sir) 309; 14. Sara Crevatin (Sir) 255;
15.	Marta Porro (Rib) 250; 16. Katerina Zom-picchiatti (Zup) 226; 17. Sandra Brus (Mil) 216.
4.	RAZRED DeCki
l.Vedran Miralem (Rib) 508; 2. Walter Bul-lo (Rib) 496; 3. Federico Pobega (Milje) 478; 4. David BrišCek (Gre) 477;
5.	Axel Furlan (Mil) 465; 6. Claudio Mirceta (Rib) 460; 7. Jan Sedmak (Žup) 454; 8. Peter Jevnikar (Zup) 447; 9. Elia Hrovatin (Fin) 440; 10. Julij Vanello Premru (Fin) 439; 11. Marco Sadlowski (Rib) 436; 12. Dean Kralj (Mil) 430; 12. Marko Desco (Gre) 430; 14. Matjaž Cosmo (Zup) 422; 15. Sladžan Pantič (Sir) 418; 16. Matija Vidmar (Fin) 417;
17.	Elis Komnenovič (BJ) 414; 18. Marko Mahnič (Fin) 403; 19. Stefan Cok (Mil) 398; 19. Oskar Perosa (Rib) 398; 21. Jurij VerC (Zup) 382; 22. Iztok Škrinjar (Rib) 376; 23. Arin Mar-chesi (Fin) 356; 24. Giorgio Pitacco (Rib) 314; 25. C. Francesco Vascotto (Rib) 202. Deklice
1. Tanja Romano (Zup) 535; 2. Sheila Perossa (Sir) 488; 3. Katja Božeglav (Milje) 477; 4. Katarina Husu (Zup) 475; 5. Alessandra Coro-nica (Milje) 465;‘ 6. Meggy Mauri (Mil) 452; 7. Nika Furlani (Zup) 443; 8. Petra Dilli (Mil) 432; 9. Manuela Pizent (Rib) 409; 10. Lorena Te-gacci (Sir) 398; 11. Martina Gruden (Milje) 397; 12. Martina Tonet (Fin) 392; 13. Vera Goltes (Zup) 387; 14. Sandy Nestori (Sir) 386; 15. Maja Udovič (Sir) 379;
16.	Francesca Ciacchi (Mil) 377; 17. Martina Cunja (Fin) 374; 18. Alexia Bandino (Gre)
MED DVEMA OGNJEMA - Se en prizor s tekme med reprezentancama ravnateljstev
372; 19. Daša Stanič (Fin) 369; 20. Karin Sancin (Mil) 357; 21. Valentina Piccioli (Gre) 338; 22. Sara Bevilacqua (Fin) 327.
5. RAZRED
DeCki
1. Marco Bettiolo (Milje) 529; 2. Patrick Vigini (Milje) 524; 3. Ge-rardo Tolentino (Sir) 517; 4. Miloš Kalc (Mil) 507; 5. Matjaž Kodrič (Mil) 499; 5. Roberto Lombardo (Rib) 499; 7. Walter Fichfach (Milje) 489; 8. Luka Kafol (Fin) 488; 9. Andrej Sulli (Žup) 483; 10. Carlo Zor-nada (Gre) 482; 11. Tomislav Sikič (Rib) 473; 12. Niko Stokelj (BJ) 469; 12. Jan Žerjal (Zup) 469; 14. Dimitrij Požar (BJ) 468; 15. Igor Pison (Mil) 462; 16. Alex Sker-lavai (Sir) 454; 17. Euge-nio Chiarle (Fin) 448;
18.	Dejan Furlan (Grb) 447; 19. Manuel Ban (Grb) 439; 20. Paolo Vigini (Grb) 427;	21.
Marko Glavina (Gre) 422; 22. Lorenzo Scichilone (Zup) 415; 23. Antonio Tuso (Gre) 414; 24. Peter Verri (BJ) 412; 25. Boban Pajic (Sir) 403; 26. Corrado Bernetti (Sir) 391; 27. Zoran Stojanovič (Sir) 390; 28. Martin Scarcia (Mil) 377; 29. Alen Cosič (BJ) 266.
Deklice
1. Martina Carpani (Grb) 482; 2. Shobha Giaconi (Žup) 470; 3. Sara Corbatti (Zup) 465; 4. Giulia Valassi (Rib) 459;
5.	Micol Rosa (Zup) 438;
6.	Erika Biekar (Gre)
437; 6. Elisa Komar (Gre) 437;	8. Ana Tina
Petkovšek (Rib) 436; 9. Barbara Mahnič (Mil) 427; 9. Breda Močilnik (Mil) 427; 9. Katja Sancin (Zup) 427; 12. Pamela Spacal (Sir) 412; 13. Nicoletta Cossutta (Žup) 411; 14. Martina Montin (Zup) 406; 15. Katia Pe-mzzo (Gre) 402.
MED DVEMA OGNJEMA
V	tekmi med dvema ognjema med reprezentancama didaktičnih ravnateljstev S. Jakoba in Sv. Ivana je z 2:0 zmagala ekipa svetoivanskega ravnateljstva, sestavljena iz učenčev in uCenk Sol Finžgar, Zupančič in Bazoviški junaki.
ŠAH
KonCni vrstni red:
1. Ivan Stanič (3. razred OS Bazoviški junaki); 2. Marko Glavina (5. razred OS Gregorič-StepanCiC); 3. Martina Montin (5. razred OS Zupančič); 4. Roberto Lombardo (5. razred OS Ribičič).
V	finalu sta nastopila
po dva najboljša tekmovalca vsakega ravnateljstva, ki sta zmagala na kvalifikacijah.
Pomen	kratic:
MIL=MilCinski, RIB=Ri-biCiC, 2UP=2upanCiC, SER=Sirok, BJ=Bazoviški junaki, GRB=Grbec, GRE = GregoriC-Ste-panCie, FIN=Finžgar.
TEK - napetost pred startom
TRIJE PRIZORI S SOBOTNE PRIREDITVE - zgoraj, navijanje s stopnišč; vmes, med tekom, spodaj, finale v igri med dvema ognjema (vse slike na strani Ferrari/KROMA)
ŠPORT
Ponedeljek, 24. maja 1993
NOVICE'
NAMIZNI TENIS / SVETOVNO PRVENSTVO
HOKEJ NA LEDU / STANLEYJEV POKAL
Drugo in tretje mesto veslačev v Duisburgu
DUISBURG - Blejski veslači so na mednarodni veslaški regati v Duisburgu osvojili drugo in tretje mesto. V četvercu brez krmarja so v razburljivem finišu Poljaki le za 87 stotink sekunde prehiteb blejski čoln, v dvojcu brez krmarja pa sta Iztok Cop in Denis Zvegelj osvojila tretje mesto, za zmagovalcema iz Nemčije pa sta zaostala za 4,05 sekunde. Rezultati - četverec brez krmarja: 1. Poljska 6:13.06, 2. Slovenija (Mirjanič, Mujkič, Janša, Klemenčič) 6:13.3, 3. Francija :14.91; dvojec brez krmarja: 1. Nemčija 6:41.05, 2. Belgija 6:43.00, 3. Slovenija (Cop, Zvegelj) 6:45.10.
Carl Lewis šele tretji
NEW YORK - Na drugem atletskem mitingu za veliko nagrado je Carl Lewis v teku na 100 metrov zasedel šele tretje mesto. Američan se še zmeraj pritožuje zaradi bolečin v hrbtu, ki so posledica prometne nesreče.
Rezultati: moški - 100 m: 1. Drummond 10.16, 2. Marsh 10.20, 3. Lewis (vsi ZDA) 10.20; 200 m: 1. Da Silva (Bra) 20.43; 400 m: 1. Watts (ZDA) 45.02; 800 m: 1. Abdenouz (Alž) 1:47.34; milja: 1. Bile (Som) 3:58.62; 5000 m: 1. Hanneck (Zim) 13:23.52; 110 m ovire -1. skupina: 1. Crear 13.31; 2. skupina: 1. Blake 13.41; 400 m ovire: 1. Young 48.71; daljava: 1. Conley (vsi ZDA) 798; palica: 1. Petrušinski (Rus) 577; ženske -100 m: 1. Finn (ZDA) 11.28; 400 m: 1. Richards (Jam) 51.35; 800 m: 1. Mutola (Moz) 1:56.56; 400 m ovire: 1. Farmer-Patrick 54.69; višina: 1. Walker (obe ZDA) 194; krogla: 1. Fedjušina (Ukr) 20.16.
Zmaga Nemcev
LEVERKUSEN - V prvi finalni tekmi rokometnega pokala IHF so igralci Bayerja iz Dormagena premagali Teko iz Santandreja s 24:20 (9:10). Najboljši strelci tekme so bili Schmidt, Scheuermann in Springl, ki so za domače dosegli po pet zadetkov, ter Rus Jakimovič, ki je dosegel šest golov za Spance. Povratna tekma bo prihodnjo nedeljo v Španiji.
Zagreb Badel boljši za pet golov
ZAGREB - V prvi finalni tekmi za pokal evropskih rokometnih prvakov so Zagrebčani premagah nemškega prvaka SG Wallau z 22:17 (10:8). Pri Zagrebčanih je bil najboljši Cavar z 10 zadetki, pri Nemcih pa vratar Hofinann in Beuchler (pet zadetkov). Povratna tekma bo prihodnjo nedeljo v Massenheimu.
Zmagale ZDA
DÜSSELDORF - V finalu ekipnega svetovnega pokala v tenisu so ZDA premagale Nemčijo s 3:0. Rezultati: Pete Sampras - Michael Stich 6:4 in 6:2, Michael Chang - Carl-Uwe Steeb 6:3, 7:6 (7:5), Patrick McEnroe/Richey Reneberg -Stich/Patrik Kühnen 6:4, 6:3.
Novi kralj je Francoz Gotien
\/ finalu je v petih nizih premagal Belgijca Jeana-Michela Saiva - Kitajci še dvakrat zlati
GÖTEBORG - Zadnji dan svetovnega prvenstva v namiznem tenisu sta dve zlati kolajni pripadli Kitajcem, novi kralj med igralci namiznega tenisa pa je Jean-Philippe Gatien. Francoz je v finalni partiji v dvorani Scandinavium v petih nizih ugnal Belgijca Jeana-Michela Saivea.
Laskava lovorika je za-
služeno prišla v Francozove roke, ki je že na lanskih olimpijskih igrah v Barceloni igral v finalu. Takrat ga je premagal igralec številka 1 na svetu, Šved Jan-Ove Waldner. Gatien je zelo dobro serviral in se odlično branil daleč od mize, njegov nasprotnik pa je bil še zlasti močan na forehandu, s čimer je prisi-
lil Francoza k izjemno zbrani igri. V odločilnem petem nizu je Gatien dosegel tri zaporedne točke in povedel z 20:16. Belgijec, za katerega je že sama uvrstitev v finale velik uspeh, je še ubranil dve zaključni žogi, vendar ni mogel ustaviti Gatiena v njegovem pohodu k najpomembnejši zmagi v karieri.
Na tem prvenstvu sta bili gotovo najbolj razočarani kitajski igralki Deng Japing in Ciao Hong, ki sta v ekipnem tekmovanju blesteli, pri posameznicah sta izpadli že v tretjem kolu, v finalu ženskih dvojic pa sta prvi nosilki morali priznati premoč rojakinjama Liu Vei in Čiao Jun-ping, ki sta bili šele deseti nosilki. Od prvih nosilcev sta naslov svetovnih prvakov osvojila samo Kitajca Vang Tao in Lu Lin.
Na svetovnem prvenstvu so bili najuspešnejši Kitajci, ki so osvojili kar štiri zlata odličja, po en naslov pa je pripadel Svedški, Južni Koreji in Franciji.
Rezultati finalov- ženske dvojice: Liu Vei/Ciao Junping (Kit, 10) - Deng Ja-ping/Ciao Hong (Kit, 1) 21:19, 14:21, 21:17, 23:21; moške dvojice: Vang Tao/Lu Lin (Kit, 1) - Ma Venge/Zang Lei (Kit, 11) 18:21, 21:12, 21:13, 21:15; moški - posamezno: Gatien (Fra, 2) - J.-M. Saive (Bel, 7) 21:19, 17:21, 21:14,17:21, 21:18.
Jean-Philippe Gatien je novi svetovni prvak
Newyorški »Otočani« vzhajajo še naprej
Se bo zgodba s Pittsburghom ponovila v Montrealu?
Gretzky zaenkrat še dva gola pred Fincem Kurrijem
LOS ANGELES - V tretji tekmi polfinala končnice ameriško - kanadske profesionalne hokejske lige je moštvo Los Angeles Kings premagalo Toronto Maple Leafs s 4:2 in tako po treh tekmah vodi z 2:1 v zmagah. Prvi gol za Los Angeles je dosegel Blake, na 2:0 je vodstvo povečal Finec Jari Kuni in tako ob Gretzkem postal drugi igralec v zgodovini, ki je dosegel 100 golov v končnicah tekmovanja za Stanleyjev pokal. Ko je imel Toronto prednost igralca več, je McSorley prestregel ploščico, jo podal do Kurrija, ki je z močnim strelom ukanil vratarja Potvina in Los Angeles popeljal v vodstvo z 2:0. Toronto je nato z goloma Gilmourja in Bau-mgartnerja izenačil, le minuto kasneje pa je branilec Aleksej Žitnik popeljal »Kralje« v vodstvo s 3:2, na 4:2 pa je njihovo vodstvo povečal Taylor. Četrto tekmo bo Los Angeles igral na domačem ledu, peto pa spet v newyorški dvorani Uniondale.
Jari Kurris s svojim stotim golom v končnicah tekmovanj za Stanleyjev pokal samo še za dva gola zaostaja za svojim klubskim kolegom Waynom Gretzkim, ki je v svoji karieri dosegel 103 zadetke v končnicah.
V drugem polfinalnem obračunu so New York Isländers premagali Mon-
treal Canadiens s 4:1 in tako podaljšali končnico vsaj za eno tekmo. Potem ko so Montreal Canadiens v zmagah vodili s 3:0 in v končnici tekmovanja za Stanleyjev pokal dobili kar 11 tekem zapored, so se NewyorCani prebudili. Prvi gol so sicer dosegli Montreal Canadiens, strelec je bil Di Pietro, nato pa
so »Otočani« z zadetkom Tomasa izid izenačili. Roy je nato New York povedel v vodstvo z 2:1; novo odkritje »Otočanov«, David Volek, ki je v rednem delu dosegel v 56 tekmah samo 8 zadetkov, pa je povedel na 3:1. To je že njegov 4. gol v zadnjih devetih tekmah, največji uspeh pa je dosegel na
odločilni tekmi četrtfr1 proti branilcem naslov ’ ekipi Pittsburgh Peng
ins, ko je v podaljšku oo
segel zmagoviti gol-čni izid, 4:1, je postav ^ Hogue, ki je zatresel pr^ zno mrežo Montreala, P tem ko so »Kanadčanu svojega vratarja nadoine stili s šestim igralce® ^ polju in poskusili ujetl e_ krneče, ki so vodili s pre dnostjo dveh zadetkoV' Trener Montreal Canafl1^ ens Jacques Derners ). zmago Newyorčanov pri pisal njihovemu stran ^ pred dokončnim V°va zom; po zmagi nad ®o tvom Pittsburg Pengu® so njihove želje na®® vsekakor precej več) New York Isländers P° njegovih besedah najbo J še igrajo prav takrat, ko s pritisnjeni ob zid, zato v. naslednja tekma v M®1 trealu vse prej kot lam®’ Vsekakor pa morajo NeV York Isländers dobiti ® tekme zapored, če si želi jio zaigrati v velikem fipa lu Stanleyjevega pokaW To pa je, kljub temu oa igrajo najboljše takrat, 1® jim gre za nohte, skoraj nemogoče, saj dve od ®° rebitruh treh tekem igraj0 v gosteh. Montreal Gana diens od naslednje tek®6 na domačem ledu vseka kor pričakujejo zmago.s katero bi si že petintride setič v svoji zgodovim za gotovih nastop v fina® najelitnejšega tekmovanja v hokeju na ledu. (M- J-J
KOŠARKA / PRED KVALIFIKACIJAMI ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Slovenska reprezentanca do petka v Tivoliju Drvarič in Vilfan sta izbrala dvanajsterico
Iz ekipe sta (ne)pričakovano izpadla Narat in Kunc - Hrvaška brez Kukoča in Komazeca
Dražen Petrovič v evropski košarki nima prave konkurence (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
ZAGREB, LJUBLJANA-»Reprezentanca Slovenije se bo, čeprav bo konkurenca močna, uvrstila na zaključni turnir letošnjega evropskega prvenstva v Nemčiji. 2e v Mariboru sem videl, da imata Drvarič in Vilfen zelo dobro in homogeno ekipo, ki bo na Poljskem, če bo vse potekalo po načrtih, vsekakor zapustila ugoden vtis. Predvsem selektor Janez Drvarič, glede na možnosti, izbiro in »strukturo« igralcev, primemo in prilagodljivo dela z ekipo, v kateri sta prva igralca Jure Zdovc in Teo Alibegovič. No, proti slovenski selekciji bomo igrali 13. junija, na mediteranskih igrah smo v isti skupini, in šele takrat bomo lahko vsi skupaj dobili bolj realno podobo o moči naših reprezentanc,« je pred odhodom dvanajsterice najboljših hrvaških košarkarjev na sedemdnevno turnejo po Španiji dejal selektor reprezentance in »človek za vse« Mirko Novosel. Hrvaška košarkarska odprava se bo, kot ponavadi samozavestno in pod 'okriljem najboljšega med najboljšimi - Dražena Petroviča, na kvalifikacije na Poljsko odpravila kar iz iberskega polotoka in poskušala dokazati, da lahko na
stari celini »vlada« tudi brez dveh zelo sijočih hrvaških košarkarskih zvezd -Tonija Kukoča in Arijana Komazeca. Prvi se po neuspešnem zaključku sezone pri italijanskem Benettonu iz Trevisa ukvarja predvsem s tem, ali mu bo prek svojega menedžerja, Italijana Luciana Gapicchionija, uspelo prepričati Jerryja Krausa, da z njim podpiše pogodbo, s katero bi lahko zaigral za ameriške »profesionalne bike« iz Chicaga Tudi v tem primera je vodstvo hrvaške reoprezentan-ce (Novosel, Mrhovil Na-Hč, Rato Trvdič in Giuseppe Giergia) elegantno potegnilo modro potezo, saj je po njihovem mnenju le igralec s podpisano pogodbo lahko miren in zadovoljen In le v tem primera se lahko popolnoma osredotoči na naloge in zahteve, ki jih ima kot elan najboljšega državnega moštva Drugi, odlični zadarski branilec, pa bo zaradi utrujenosti in »na lastno pobudo« preskočil špansko turnejo ter kvalifikacije za EP v Wroclawu ter se soigralcem pridružil šele sredi junija na mediteranskih igrah. Zanimivo je, da bo Hrvaška na sredozemskih igrah v Franciji nastopila v najmočnješi zasedbi, saj je
po besedah Mirka Novosela prvo mesto na tem turnirju eden izmed letošnjih visokih dljev hrvaške reprezentance.
Torej, v primerjavi z drugimi ekipami (tudi v drugih športih) Hrvati niti najmanj ne podcenjujejo mediteranskih iger, kar je seveda zelo primemo, saj je vedno bolje igrati tekme v tekmovalnem ritmu (vzdušju) in se tako pripravljati na odločilne spopade kot pa le »suho« trenirati. Kakorkoli že, košarkarska reprezentanca naše južne sosede gre na Poljsko igrat in zmagovat, ali pa se celo malo bolj resno zabavat, odvisno pač od volje, razpoloženja in »radiusa« Dražena Petroviča, ki počasi postaja malce bolj komunikativen, navduševati pa so ga začele tudi nekatere drage stvari v (njegovem) »nabitan« in nadvse uspešnem življenju. Petrovič, Cvetičanin, Radja, Vrankovid + krilo - to je prva peterka selekcije, ki v košarki zelo uživa in z njo brezmejno obogateva. Se eno podvprašanje: mimogrede uganite, koliko točk bi dal Dražen Petrovič, na primer Limogesu ali Benettonu, v finalni tekmi v pokalu državnih prvakov v Atenah?
Slovenija: skromnost, zadržanost in tihe ambicije
Mladi, vendar nadvse profesionalni slovenski državni reprezentant Boris Gorenc je bržčas odgovoril pravilno. »Koliko? Sedemdeset. Ne, petdeset pa res. Dražen Petrovič je pač edinstven. Veselim se že,
da ga bom videl v Wroclawu. Sicer pa me še bolj zanima, koliko bom lahko igral v naši najboljši prvi postavi. 2e zdaj pričakujem, da bo to velika priložnost za mojo uveljavitev, saj se drugače ne bom mogel prodati dragam kot v Domžale. Najprej me je malo motila sprememba igralnega mesta. V reprezentanci igram na položaju drugega branilca (»dvoj-
ka«), v klubu pa sem igral »trojko«, s Horvatom sva se menjala na krilu. Z Juretom Zdovcem bo (je) vse skupaj precej lažje, medtem ko Alibegovič, razumljivo, porabi precej žog. Se nekaj bi rekel o petkovi tekmi proti ekipi Bosne in Hercegovine: gostje so z mislimi čisto drugje, ne pa na igrišču, pri igri. Prav žalostno je videti igralce, ki mislijo le na - vojno.«
Kapetan slovenske reprezentance Jure Zdovc (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
Selektor naše reprezentance Janez Drvarič in njegov pomočnik Peter Vilfan sta po zadnjem sobotnem treningu v Slovenskih Konjicah končno izbrala dvanajst igralcev, ki bodo v petek popoldne iz Ljubljane prek Dunaja odpotovali na prizorišče že kar razvpitih kvalifikacij za letošnje evropsko prvenstvo v Nemčiji.
Dvanajsterica se predstavi
Branilci: Jure Zdovc (letnik 1966, 196 cm), Darko Mirt (1960, 187), Boštjan Leban (1973, 194), Boris Gorenc (1973, 197); krila: Jaka Daneu (1971, 195), Teoman Alibegovič (1967, 204), Roman Horvat (1971, 198), Žarko Djurišič (1961, 204); centri: Slavko Kotnik (1962, 204), Mario Kraljevič (1970, 213), Primož Bačar (1968, 206), Marko Tušek (1975, 202) so torej košarkarji, ki bodo v poljskem mestu branili barve slovenske reprezentance. Izbor prvih mož za slovensko selekcijo je kar malce presenetljiv, saj sta med najboljše uvrstila zelo mladega Kranjčana Marka Tu-
ška, ki je celo sezono »vegetiral« med Triglavom in Smeltom Olimpijo, slabo treniral in si, enkrat za upravni odbor enega, potem pa še dragega kluba, izmišljal smešne izgovore, prave »šale«. Zares lepa nagrada za igralca, ki si mesta med dvanajsterico vsak zaenkrat niti najmanj ne zasluži. Malce bolj razumljivo je, da je iz kombinacije izpadel ruladi center Litostroja Slovana Aleš Kunc (1973, 207), spet pa je nerazumljivo, da se je v reprezentanco uvrstil dragi Moščan - branilec Boštjan Leban. Domžalčan Janko Narat, ki resno študira in igra v eni izmed ameriških študentskih lig, je, podobno kot lani, tudi letos (žal) izpadel iz ekipe, čeprav bi si nastop v državni reprezentanci vsekakor zaslužil. Vsekakor prej kot marsikdo drag. Kdo in po kakšnih merilih je pravzaprav v resnici izbral igralce za dvanj-stčlansko moštvo, bo najverjetneje za vedno skrivnost. »Slovenski« kriteriji so pač vedno nekaj zelo posebnega in čudno zanimivega. Res pa je tudi, da v naši košarki nihče niti
slučaijno nima možnosti ali pogojev, da bi lahk° najboljše izbiral v ma® večjem številu. Zal.
Danes dopoldne ob uri se bo po enodnevne® premoru slovenska rep®' zentanca spet zbrala na t®' ningu v dvorani Tivo® kjer bo dvanajst igralcev do petka vadilo dvakra dnevno. Predvsem bo S® za »vrtenje«, t.j. uigravanje tistih sedmih oziro®a osmih igralcev, ki bod° nosilci igre na Poljskem. ® za piljenje taktike. Časa za kakšne večje sprememb® ni in ga niti m bilo, zato bo štartna peterka (najverjetneje Zdovc, Alibegov®, Djurišič, Kotnik m Gorenci v vsakem primeru najbolj obremenjena. Sesti, sedi® in osmi igralec so Horvat, Daneu in Mirt, tem tre® pa sledita dva, ki sta najverjetneje najslabše pripravljena - centra Kraljevič ® Bačar. O Tušku in Lebanu pa pravzaprav nima®0 več kaj povedati. Zelo P0' mebno je tudi, da bodo odgovorni slovensko re prezentanco do konca te dna tudi na »državm« ravni primemo opremili, tako da bo na pot odšla v dostojnem slogu. (J. Z.)

NAMIZNI TENIS / DP ZA MALDINSKE KATEGORIJE_
Med mladinkami Radovičeva »srebrna«
Borovka Lara Posegga med osmerico najboljših
Zadnji dan mladin-ega državnega prven-Va v namiznem tenisu, fn v °dvi)a v v Temiju, Krasova mladinka onika Radovič Štirim svojenim državnim na-ov°m in dvema drugi-a, rnestoma dodala še rebro med mladinkami Posamezno. Pred leti sta * tei kategoriji slavili i.^e krasovki: Sonja Miri ,. ll973) in Sonja ‘-'oljak (1982). Radovice-a se je odlično borila se do finala z Annaliso , rni, Številko 1 v drugi alegoriji in tretja na levicah mladink. V pol-balu je pripravila celo Presenečenje, ko je prelagala Cannillovo (No-Vara). Le-ta je namreč
nadigrala državno reprezentantko, Tržačanko Marzio Pann. V finalni tekmi so Moniki odpovedale moCi, vendar bo v prihodnosti še imela priložnost, da sledi vzgledu svojih klubskih predhodnic.
Razveseljiv je tudi uspeh Borove igralke Lare Possega, ki se je uvrstila med osmerico mladink. Premagala jo je Sicilijanka Conciauro, medtem ko je krasovka Ana Bersan naletela na zmagovalko Dinijevo že v osmini finala. Bersa-nova in Radovičeva sta nastopili tudi v igri dvojic. Uvrstili sta se med prvih osem parov v Italiji. (J.J.)
V Kulturnem domu
se je zbralo 240 mladih šahistov
Meddeželne faze šahovskega prvenstva za uCence in dijake sol vseh stopenj, ki je bil včeraj v prostorih Kulturnega doma v Trstu, se je udeležilo 240 mladih Šahistov dežel iz severvzhodne Italije. Med junjorji je zmagal dijak iz Emilije Romagne, drugi pa je bil TržaCan Samuelli, v ostalih dveh kategorijah pa sta zmago slavila tekmovalca iz Zgornjega Poadižja. Osem tekmovalcev iz naših šol je tekmovalo po svojih moCeh, na državni finale pa sta se uvrstila Ivan Stanič in Danilo Bosari, ki sta si sicer pravico do sodelovanja na sklepni vsedržavni manifestaciji priborila že pred včerajšnjim nastopom.
Organizacija včerajšnje množične šahovske prireditve je bila v breme novoustanovljenega šahovskega krožka pri slovenskem Dijaškem domu v Trstu, pokroviteljstvo pa je prevzelo ZSSDI, v imenu katerega je prisotne trojezicno (v italijansšcini, slovenščini in nemščini) pozdravil Livij Valencie.
r NOGOMET / PORAZ Z 1:2
Grazkani gledal bledo Triestino
Palazzolo - Triestina 2:1 (2:1)
TRIESTINA: Faccio-lo, Danelutti, Tangorra, Conca, Bagnato, Cossa-ro (Sandrin), Marino (Bianchi), Terraciano, La Rosa, Donatelli, Riz-zioli.
STRELCI: 15’ Aresi, 30’ Tedeschi, 45’ Conca
“Dogovor je praktično sklenjen. V tednu bomo na tiskovni konferenci razčistili vse dvome in predstavili javnosti program novega vodstva.” Tako je v petek izjavil novi predsednik Triestine, geometer Paolo Mascarel-lo, ki je še dodal, da bo po vsej verjetnosti novi trener tržaške ekipe “Ciccio” Graziani, dolgoletni steber Torina in državne reprezentance. Slednji je bil vCeraj prisoten na tribunah stadiona v Palazzolu zato, da bi si nabral Cim veC podatkov o igralcih, ki bi eventualno prišli v poštev za prihodnjo sezono. SodeC po včerajšnjem nastopu Triestine pa menimo, da je bil Graziani dokaj razočaran, saj so domačini, ki so nujno potrebovali točke, povedli že v uvodnih minutah z enajstmetrovko in kmalu nato podvojili. Tržačani so ob koncu polčasa zmanjšali zaostanek z lepim golom
Conce, kaj več pa niso zmogli. Kar se tiče posameznikov si zasluzijo pohvalo vratar Faccio-lo, strelec gola Conca in mladi Rizzioli, ostali pa so povsem odpovedali.
Na koncu še krajša izjava novega športnega direktorja Mochija: “Naša glavna skrb bo sanacija društvene blagajne. Skušali bomo nabaviti igralce z veliko voljo do dela in brez velikih ekonomskih zahtev. Mesto, kot je Trst, si brez dvoma zasluži veliko veC od C lige.”
Cas bo pokazal, ali so te izjave verodostojne ali pa samo prazne besede.
WALTER BET
IZIDI OSTALI TEKEM: Carrarese - Pro Šesto 2:0, Chievo - Vicenza 2:2, Como - Sam-benedettese 4:1, Empoli
-	Ravenna 1:0, Palazzolo - Triestina 2:1, Siena
-	Leffe 0:1, Spezia - Car-pi 1:0, Pesaro - Massese 1:1.
VRSTNI RED: Ravenna 43, Vicenza 41, Empoli 37, Chievo, Leffe in Triestina 34, Como 33, Pro Šesto 32, Carrarese in Spezia 29, Alessandria, Massese in Vis Pesaro 28, Palazzolo in Sambenedettese 27, Siena 24, Carpi 21.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Siena.
Sisley pretrd oreh za prvake FJK
V	prvi tekmi meddeželne faze odbojkarskega prvenstva »dečkov« se je združena ekipa SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje v fundaciji Benetton v Trevisu pomerila z mladinsko vrsto Si-sleya. Proti objektivno premočnemu nasprotniku so Goričani izgubili z gladkim 3:0 (15:3, 15:9, 15:5). Sisley je menda glavni favorit za osvojitev naslova državnega prvaka.
Finale U14
VCeraj je bil na sporedu tudi drugi dan deželnega finala v kategorijah na-rašCajnic in naraščajnikov.
V	Cordenonsu so fantje Valpraporja Soče s 3:0 (15:10, 15:6, 15:13) premagali videmskega prvaka II Pozzo, Cor-denons pa je s 3:0 (4,0,3) odpravil ekipo Pallavolo Trieste.
V	Rovereduso dekleta Bora Friu-lexport s 3:0 (15:11, 15:5, 15:10) izgubila proti Cordenonsu.
Rezultat druge tekme: Bressa - Pro Romans 2:1 (15:8, 15:17, 15:13).
O teh tekmah bomo še poročali.
MEMORIAL DONDA / MALI NOGOMET
V finalu je Vrti premagal Steverjan
\/ vsaki ekipi le en registriran igralec
Slabo vreme ni preprečilo »(J-. jucitve tretjega memoriala Kristjan Donda” v nogometu, ki si 8a je letos priborila ekipa iz Vrha. v finalni tekmi je po podaljšku Premagala moštvo iz Steverjana z rezultatom 3:2. V malem finalu za jv mesto pa so bili fantje iz Mar-hnscine močnejši od nasprotnikov lz Rupe-PeCi in premagali z visokim rezultatom 9:2.
Zanimiva posebnost letošnjega turnirja je bila v tem, da je lahko nastopal za vsako ekipo samo eden registriran igralec.
IZIDI TEKEM: Steverjan - Stan-drež 3:2 (1:2); Doberdob - Rupa PeC dB (0:2); Dol Poljane - MartinšCina 2:7 (1:4); Jamlje - Vrh 1:5 (1:3).
POLFINALE'
Steverjan - Rupa PeC 4:3 (1:2); MartinšCina - Vrh 0:4 (0:1).
FINALE ZA 3. MESTO:
Rupa PeC - MartinšCina 2:9 (1:2).
STRELCI: Pinna, D. Visintin, L.
Visintin 2, M. Visintin, Zotti, Fe-derico Visintin, L. Visintin, D. Visintin 3.
RUPA PEC: Luca Mastroianni, Mitja Juren, Marko Zotti, Walter Ferfolia, Albert Kovic, Antonello Pinna.
MARTINŠCINA: Alessandro Sabini, Davide Visintin, Luca Petruz, Moreno Baldassi, Franco Visintin, Lorenzo Visintin, Michele Visintin, Federico Visintin.
FINALE ZA 1. MESTO:
Vrh - Steverjan 2:2 (2:2), 3:2
(2:2)
STRELCI: G. GomišCek, Frando-lic, Devetak, Dornik, Marušič.
VRH: Bogdan Grilj, Claudio Gril-lo, Ivan Marušič, Damjan Visentin, Zdenko Černič, Gabriele Devetak, Boris FrandoliC, Marjan Černič.
STEVERJAN: Dario Maraž, Milan GomišCek, Graziano GomišCek, Luciano Pizzolato, Marino Buzzi-nelli, Andrej Vogrič, David Cibini, Damjan Dornik, (b.z.)
KOŠARKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA
Naši praznih rok
I^avoratori del Porte trosek 73:41 (30:23)
PROSEK: Ban 16 (!:■ Ler.tot 8 (3:4), Rupel rnili 4, Nabergoj 5 (1::
trenenLukša.
3 TOČKE: Ban 3, Ruf 2. Pertot 1.
Proti vodilnemu na ' stvici je moštvo Prose Uastopilo samo s petii tgralci, saj je bilo preč °dsotnosti, predvsem 2 jjadi bolezni. Kljub ten a so nastopili v okmje Postavi, so se igralci Pi seka v prvem polca: euakovredno upire °ojektivno mocnejšen gostitelju. V druge Polčasu je ekipa Lavoral
ri del Porto povečala tempo, ki mu zdesetkani Pro-seCani niso bili veC kos. V zadnjih petih minutah so na igrišču ostali le štirje, tako da je bil visok poraz neizbežen.
Virtus Basket - Polet 76:75 (35:41)
POLET: Pupulin 4 (2:4), Granier 4 (2:5), Strain, Malalan 26 (3:7), Berdon 21 (7:13), Gregori 20 (4:6).
3 TOČKE: Malalan 5.
Poletovci so na zadnji tekmi te lige izgubili le s točko razlike, kljub odlični igri Malalana. Dosegel je namreč 26 toCk, pri tem pa je dal kar 5 »bomb«.
Walter Ban (3 trojke)
KOŠARKA / TURNIR VELOX RADENSKA
V velikem finalu Kontovelci nadigrali Borovo peterko
Za 3. mesto je Latte Carso premagal ekipo Libertasa
Posnetek s finalne tekme med Borom in Kontovelom (foto Križmančič/KROMA)
Turnir Velox Radenska
Pod pokroviteljstvom Velox Radenska je bil konec tedna na stadionu »1. maj« zanimiv košarkarski turnir za naraščajnike in kadete. Klub veliki toploti in sopari v balonu so bile vse tekme na dokajšnji kakovostni ravni.
Petkovi polfinalni tekmi sta bili dopadljivi in izenačeni.
Na prvem polfinalu so bili Skedenjci v začetnem delu v premoči, predvsem z Labello (18 toCk) in Kervavcicem (17). V nadaljevanju pa so Kontovelci le stisnili zobe in z odličnim Križmanom ter Spadonijem na Čelu, takoj prevzeli vodstvo 10 toCk in se torej brez težav uvrstili v finale.
Prvi polčas drugega polfinala med Borom in Libertasom je bil zelo izenačen, saj sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. V drugem polčasu smo bili priča pravemu maratonu, saj je tekma trajala kar dve uri. Sodnika sta namreč piskala vse, kar se je piskati dalo (dosodila sta namreč kar 75 osebnih napak).
Na koncu so igralci Libertasa ostali le v treh na igrišCu, tako da našim zmaga ni mogla uiti z rok.
Naslednjega dne je bilo pričakovanje za finalni derbi med našima ekipama veliko.
Najprej sta se za 3. mesto pomerila poraženca v polfinalu . Uspešnejši pa so bili košarkarji Servolane Lattecarso.
Finalni obraCun za 1. mesto med borovci in
Kontovelci je zvabil na tribune stadiona 1. maja kar precej naših ljubiteljev košarke. Kontovelci pa so bili na tem srečanju nepsorni favoriti, saj so nastopili z leto ali dve starejšimi igralci, poleg tega so »belozele-ni« bili dokaj živCni. Zajela pa jih je tudi trema, tako da so v 6. min. izgubljali kar z 0:11. Po minuti odmora, ki jo je zahteval trener KreCiC, so se borovci le predramili in obdržali zaostanek v sprejemljivih mejah.
V drugem polčasu so se Kontovelci povsem razigrali in zadali borovcem pravo košarkarsko lekcijo. Borovci so namreč razočarali vse gledalce, trenerja in predvsem same sebe. Pri Kontovel-cih pa je bilo veselje po zmagal veliko.
Po turnirju je predsednik KK Bor Marino Až-
man po kratkem nagovoru nagradil ekipe in se jim zahvalil za udeležbo.
POLFINALA
Kontovel - Lattecarso 84:70 (34:36)
KONTOVEL: Križman 22 (6:8), Spadoni 16 (3:8), Starc 2 (2:2), Daneu, Žerjal 2 (0:1), Cin-gerla 9 (0:2), Milic 4, Gobbo 6, Černe 14 (2:2), Emili 9 (3:8). Trener: Vatovec.
PM: 16:28. SON: 18. TRI TOČKE: Spadoni 1, Cingerla 1.
Bor Radenska - Liberias 86:81 (40:43)
BOR RADENSKA: Oberdan 16 (10:16), Požar 9 (3:4), Jogan 25 (6:7), Velinski 1 (1:2), Sancin 13 (6:16), Uršič 9 (3:6), KovaC (0:2), Lapelj 13 (5:9). Trener: KreCiC. PM: 34:62.
SON: 28. 3 TOČKE: Jogan in Sancin po 1.
FINALE ZA 3. MESTO
Lattecarso - Libertas 101:98 (46.44)
FINALE ZA 1. MESTO
Kontovel - Bor Radenska 93:49 (36:22)
KONTOVEL: Križman 31 (1:1), Spadoni 16 (3:4), Starc 2 (0:1), Danieli 12 (4:5), Žerjal 2 (2:2), Cingerla 5 (1:2), Emili 9 (5:11), Černe 2, Gobbo 14, trener: Vatovec.
BOR RADENSKA: Oberdan 4 (0:1), Požar 11 (3:5), Jogan 8 (0:5), Velinski 1 (1:2), Sancin, Uršič 14 (8:11), KovaC, Lapelj 11 (3:4), Stokelj, trener: KreCiC.
PM: Kotnovel 16:26, Bor 15:28. SON: Kontovel 27, Bor 23. TRI TOČKE: Spadoni 1.
MATIJA JOGAN
NOVICE
Košarkarski turnir v Doberdobu
V	okviru 3. glasbenega srečanja na Krasu, ki ga prireja godba na pihala Kras iz Doberdoba, se bo odvijal tudi H. amaterski košarkarski turnir v Doberdobu.
Nastopile bodo štiri ekipe in sicer Poljane, Gorica Dom, Mladost in Kostanjevica na Krasu. V petek, 28. t.m. bo ob 19.00 na sporedu prvo srečanje med Poljanami in Gorico, uro kasneje pa bosta stopih na igrišče Mladost in Kostanjevica. Finale bo na sporedu v soboto. 29. t.m. ob 18.30 za mali finale, ob 19.30 pa tekma za osvojitev prvega mesta.
Turnir organizira košarkarski odsek SZ Mladost iz Doberdoba, (mj)
Cicibor na »Puntobasketu«
Amaterji Cicibora nastopajo ta Cas na turnirju »Puntobasket«, ki ga organizira istoimenska ekipa. Prejšnje dni so že odigrali prvi dve tekmi. Boljše so se odrezali v drugem srečanju, ko so z dobro obrambo povsem nadigrah nasprotnika, v napadu pa sta kot običajno največ pokazala Vecchiet in Mosetti.
Total - Cicibor 81:68 (39:30).
CICIBOR: Vecchiet 16, Udovič 8, Cunja 6, Tedeschi, Strajn 6, Mosetti 16, Merku 7, Sermoneta 2, Scher 7.
Cicibor - Puntobasket 67:52 (33:28)
CICIBOR: Circo, Strajn 8, Mosetti 27, Scher 8, Sermoneta 2, Udovič 6, Vecchiet 16, Cunja, Tedeschi, Oblak. (Marko Oblak)
Minibasket
TROFEJA NLSTRI Kontovel - Dardi 24:14 (12:8)
KONTOVEL: T. Nabergoj 2, M. Nabergoj, Pernarčič, MatiaCic, MatjaCiC, Piculin, Turco, Budin 10, Cemjava, Zavadlal 4, Cecchi, Ražem, trener Mahnič.
Kontovelci so spet pokazali lep napredek in zasluženo premagah moštvo Dardija. Zanimivo je tudi, da so naši minikošarkarji v vseh Cetrttinah dose-gli po 6 toCk (6:4, 6:4, 6:2, 6:4), njihova zmaga pa ni bilo nikoli vprašljiva in prav vsi zaslužijo pohvalo za zvrhano mero požrtvovlanosti.
Jadranov turnir amaterjev: danes Cicibor - Sežana
V	okviru Jadranovega košarkarskega turnirja amaterjev bo drevi ob 21. uri v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih zaostala tekma med Ciciborom in Sežano. Favoriti so seveda Sežanci, ki tudi naskakujejo prvo mesto na tem turnirju.
Tudi brezplačne vstopnice za tekmo »Worid league« v Trstu
Italijanska odbojkarska reprezentanca bo v soboto, 12. junija v okviru tekmovanja Worl league nastopila v tržaški športni palači proti Kitajski. Za to tekmo vlada med ljubitelji odbojke v naši deželi, kajpak, veliko pričakovanje. Organizator tekmovanja je za društva pripravil posebno ugodnost. Tista, ki bodo nabavila deset vstopnic, bodo dobila še dve vstopnici brezplačno. Cena vstopnic pa je sledeča: tribuna 30.000 lir, stopnišča in stranska stopnišča 20.000 lir.
V	nedeljo »Bicicittd«
V	nedeljo, 30. maja bo v Trstu in v 72 drugih ita-lijanskih krajih netekmovalna kolesarska manifestacija »Bicicittä«, ki jo prireja organizacija UISP. Start bo ob 10.30 na Trgu Unita. Vpisnino in prispevke bodo namenih v dobrodelne namene.
Obvestila
ZSSDI
obvešCa, da bo danes, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu SD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
SK Brdina
sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče jutri, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi.
PK BOR
organizira v soboto, 29. t. m. v bazenu pri Alturi zaključno tekmovanje sezone. Pričetek ob 16. uri. Ogrevanje v vodi od 15.30, ob 18. uri nagrajevanje in družabnost v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Vabljeni vsi elani!
SK DEVIN
vabi vse elane in prijatelje na družabni večer v soboto, 29. t.m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Cerovljah.
Košarkarski klub BOR
obvešCa, da bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 20.30, v mali dvorani na stadionu 1. Maj Redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razno, 5. volitve novega odbora. Vabljeni!
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji se bodo vršili v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. št. 299858.
SD ZARJA - nogometni odsek vabi dečke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeč nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure.
SK DEVIN - sekcija M.T.B.
obvešča, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. št. 220423 (David).
12
Ponedeljek, 24. maja 1993
ŠOLSKI ŠPORT
ŠPORTNI PAN / ZA GORIŽKE OSNOVNOŠOLCE
Borbenosti res ni manjkalo
MED DVEMA OGNJEMA - koga bo zadela žoga? Mene že ne! (foto Studio Reportage)
V sredo je bil v telovadnici goriskega Kulturnega doma Se drugi del Športnega dne za uCence osnovnih Sol goriskega in doberdobskega didaktičnega ravnateljstva, ki tudi prirejata tekmovanje.
Na svoj račun so tokrat prišli malčki iz prvih treh razredov. Učenci 1. in 2. razredov so se pomerili v spretnostnem poligonu, učenci tretjega razreda pa v igri med dvema ognjema.
Prireditev je resnično lepo uspela. Odvijala se je tekoče, v sproščenem ozračju, v znamenju izredne borbenosti vseh udeležencev, ki so preživeli nenavadno, a prijetno in tudi formativno Šolsko jutro.
Rezultati:
POUGON
Vrstni red:
DEKLICE
1. Tajrin Sturm (PleSivo) 40.3; 2. Dragica Jankovič (Zupančič) 46.2;	3.
Marjetka Žnidarčič (Župančič) in Barbara Visintin (Doberdob) 46.5; 5. Alenka Adamič (Doberdob) 47.3.
DEČKI
1. Sandi Kogoj (So-vodnje) 41.2; 2. Robert Fidelj (Pevma) 43.2; 3. Matej Cescutti
(Sovodnje) 45.0; 4. Aris Klede (Sovodnje) 45.9; 5. Erik Attolini (Doberdob) 46.1.
Nastopili so Se:
DEKLICE
Doberdob: NataSa Bastiani, Kristina Frandolič, Rosanna Meric, Sara Lavrenčič, Laura Ferfolja, Irena Gergo-let, Nicole Pacor, Elena Visintin.
Sovodnje: Alessia Monti, Karen Peteani, NataSa UrSič, Anna Cu-strin, Petra Maronese.
Vrh: Tatjana Devetak, Morena Visintin.
Romjan: Silvia Gon, Martina Richiardi.
O. Zupančič - Ul Brolo: Irena Breganti, Giulia Branca, Teja Pahor, Aleksandra Rijavec, Tanja Zorzut, Annalisa Manfreda, Tina Klanjšček, Irena Marini, Valentina Naccini, Sigrid Nanut, Rosanna Poberaj.
F. Erjavec - Stande-rež: Isabel Pasculin, Vanja Hoban, Tjaša Nanut, Chiara Mucci, Elisabeth Miklus, Monica Quaggiato, Cristi-na Marussi, Maja Zavadlav.
J. Abram - Pevma: Maida Codermaz, Sara Cej, Angelica Ro-bazza, Tanja Poletto, Valentina Klanjšček.
A: Gradnik - Ste-verjan: Katerina Pitto-
li, Katrin Komjanc, Michela Serafino.
PleSivo: Mirjam Fabiani, Natalija Gorjup.
DEČKI
Doberdob: Dimitri Carnielli, Alen Oretti, Mattia Petroni, Nicola Cian, Martin Semolič, Matej Peric, Mitja Vižintin.
Sovodnje: Eros Kogoj, Matija Milocco, Manuel Peteani, Mau-ro Petejan, Diego Tomšič, Andrea Bel-lo, Ivan Devetak.
Romjan:	Petar
Jankovič,	Dino
Nikolič, Miloš Nikolič, Ivan Peric, Boris Pasalič.
O. Zupančič: Fabio Braida, Enrico Braida, Danilo Bisiach, Blaž Kersevan, Luka Lavrenčič, Andrea Mar-tinelli, Lorenzo Pa-scoli, Sean Russian, Andrea Tarlao, Mat-teo Cefarin, Federico Ivone, Jakob Leopoldi, Daniele Levan, Adriano Manfreda, Roman Rizzi, Boris Roner, Feliks Žnidarčič, Jan Grudina.
F. Erjavec - Stan-drež: Stefano Mastro-rillo, Stefano Faganel, Mattia Fedrigo, Rok Bernetič.
J. Abram - Pevma: Andrea Prinčič, Dimitrij Bensa, Manuel So-sol, Matej Figelj.
A. Gradnik - Ste-verjan: Elvis Bitežnik.
MED
OGNJEMA
DVEMA
Končni vrstni red
1.	Župančič
2.	Steverjan/Plešivo
3.	Standrež
4.	Doberdob, So-vodnje/Vrh in Pev-ma/Župančič ex aequo.
Postave
ZUPANČIČ: Martin Roner, Marko Cefarin, Helena Istinič, Andrea Barenghi, Daniela Rosano, Alessandro Tacco, Bojan Colja.
ZUPANCIC/PEV-MA: Nežka Figelj, Slavica Radinja, Alice Černič, Tjaša Dornik, Danijel Primožič, Sara Tarlao, Asha Past.
DOBERDOB: Andrej Adamič, Naike Cernetti, Aleksij Ferlež, Maja Jarc, Saša Radetti, Danijel Semolič, Dane Vižintin.
SOVODNJE/VRH: Erika Cijan, Alex Va-scotto, Denis Gallius-si, Erik Terdin, Erika Bmzin, Karolina Černič, Tadej Devetak.
STEVERJAN/PLESI VO: Alenka Di Batti-sta, Luka Klanjšček, Manuel Pintar, Donatella Serafino, Michele Simčič, Giada Simčič, Tajrin Sturm.
STANDREZ/ROMJ AN: Eva Del Fabbro, Jana Plesničar, Peter Pavšič, Daniel Nanut, David Corva, Nataša Marinkovič.
Učenci 1. in 2. razreda so tekmovali v poligonu, med tekmami v igri med dvema ognjema pa so navijali
NA KOLONJI / V PRIREDBI ZAVODA STEFAN IN AD BOR
100 dijakov na atletskem troboju za srednješolce
Organizatorjem je na pomoč priskočilo tudi lepo, sončno vreme
Na atletskem prvenstvu za slovenske nižje in višje srednje šole iz Gorice in Trsta, ki sta ga na stadionu na Koloniji priredila Zavod J. Stefan in Atletsko društvo Bor se je zbralo okrog 100 dijakov s Tržaškega. Tekmovalno vzdušje je bilo prijetno, prirediteljem pa je na pomoč priskočilo tudi lepo vreme.
NEJE!
DEKLICE
MET ŽOGICE
MJE9ÖLE
1. Furlan (GRU) 32, 24m; 2. Starec (LEV) 29, 48; 3. Udovič (GRU) 27, 36; 4. Orel (CAN); 5. Ruzzier (-CIM); 6. Stemad (CAN); 7. Gabrovec (GRU); 8. Mezgec F. (CAN); 9. Lovrečič (-CAN); 10. Sgubin (CAN); 11. Rebula (GRU); 12. Kralj (LEV); 13. Perosa (CAN); 14. Leghissa (GRU); 15. Gi-lotta J. (LEV); 16. Gilotta S. (LEV); 17. Mezgec K. (-CAN); 18. Kante (LEV); 19. Španu (GRU).
TEK 60 m
1. Starec (LEV) 8’83; 2. Furlan (GRU) 8’86; 3. Skerk (LEV) 9’28; 4. Rebula (-GRU); 5. Mezgec K. (CAN);
6.	Ruzzier (KAT); 7. Gilotta J. (LEV); 8. Mezgec F. (-CAN); 9. Gabrovec (GRU); 10. Sgubin (CAN); 11. Orel (CAN); 12. Gilotta (LEV);
13.	Leghissa (GRU); 14. Lovrečič (CAN); 15. Španu (-GRU); 16. Kante (LEV); 17. Kralj (LEV); 18. Udovič (-GRU); 19. Stemad (CAN).
SKOK V DALJINO 1. Ruzzier T. (CIM) 3, 80m; 2. Mezgec K. (CAN) 3, 55; 3. Starec (LEV) 3, 44; 4. Mezgec F. (CAN); 5. Gabrovec (GRU); 6. Furlan (-GRU); 7. Škrk (LEV); 8. Lovrečič (CAN); 9. Gilotta I. (-LEV); 10. Kante (LEV); 11. Gilotta S. (LEV); 12. Rebula (GRU); 13. Sgubin (CAN);
14.	Kralj (LEV); 15. Stemad (CAN); 16. Udovič (GRU); 17. Leghissa (GRU).
TROBOJ
1. Starec (LEV); 2. Furlan (GRU); 3. Ruzzier (-CIM); 4. Škrk (LEV); 5. Mezgec F. (CAN); 6. Gabrovec (GRU); 7. Mezgec K. (CAN); 8. Rebula (GRU); 9. Lovrečič (CAN); 10. Gilotta I. (-GRU) in Sgubin (CAN); 12. Udovič (GRU); 13. Stemad (CAN); 14. Leghissa (GRU) in Kante (GRU); 16. Kralj (-GRU).
DEČKI
ŽOGICA
1. Carli (GRU) 34, 10m;
2.	Cikič (LEV) 34, 08; 3. Harbas (LEV) 33, 90; 4. Santin (GRU); 5. Bandelj (-GRU); 6. Šušteršič (GRU);
7.	Pavletič (LEV); 8. Sirca (-GRU); 9. Fabjan (GRU); 10. Mikolj (CAN); 11. Pahor (-GRU); 12. Carli (CAN); 13. Kralj (LEV); 14. Fabris (-CAN); 15. Zajc (CAN); 16. Brajda (GRU); 17. Grom (-LEV).
DALJINA
1. Šušteršič (GRU) 4, 50m; 2. Carli (GRU) 4, 42;
3.	Mikolj (CAN) 4, 05; 4. Harbas (LEV); 5. Santini (-GRU); 6. Fabris (CAN); 7. Sirca (GRU); 8. Bandelj (-GRU); 9. Pahor (GRU); 10. Fabjan (GRU); 11. Grom (-LEV); 12. Pavletič (LEV); 13. Brajda (GRU); 14. Cikic (LEV).
TEK 60 m
1. Šušteršič (GRU) 8’23; 2. Bandelj (GRU) 8’69; 3. Fabris (CAN) 8’70; 4. Carli (GRU); 5. Santini (GRU) in Grom (LEV); 7. Mikolj {-CAN); 8. Sirca (GRU); 9. Harbas (LEV); 10. Pahor (-GRU); 11. Kralj (LEV); 12. Fabjan (GRU); 13. Pavletič (LEV); 14. Zajc (CAN); 15. Brajda (GRU).
TROBOJ
1. Carli (GRU); 2. Šušteršič (GRU); 3. Santini (-GRU); 4. Bandelj (GRU); 5. Harbas (LEV); 6. Mikolj (-CAN); 7. Fabris (CAN); 8. Sirca (GRU); 9. Pahor (-GRU); 10. Fabjan (GRU);
11. Pavletič (LEV); 12. Grom (LEV); 13. Brajda (-GRU).
VRSTNI RED SOL - DEKLICE
1. Gruden; 2. Cankar; 3. Levstik; 4. Sv. Ciril in Metod.
VRSTNI RED SOL - DEČKI
1. Gmden; 2. Levstik; 3. Cankar.
Legenda: GRU=Gruden, LEV=Levstik, CAN=Can-kar, CM=Ciril in Metod.
VEJE
MIDI
NJESCXE
MLAJŠI FANTJE KROGLA
1. Miralem (STE) 14, 60m; 2. Terzič (STE) 12, 40;
3.	Kralj (ZOIS) 12, 37; 4. Fonda (STE) 12; 5. Rebula (STE) 11, 90; 6. Talotti (-PRE) 11, 62; 7. Lukša (ZOIS) 10, 80; 8. Kočija (ZOIS) 10, 55; 9. Ruzzier (ZOIS) 9, 88; 10. Brazzani (ZOIS) 9, 53; 11. Agostini (STE) 9, 08.
SKOK V VIŠINO 1. Terzič (STE) 166cm; 2. Kralj (ZOIS) 162; 3. Miralem (STE) 160; 4. Brazzani (ZOIS) 155; 5. Talotti (-PRE) 145; 6. Fonda (STE) 145; 7. Čepar (STE) 140; 8. Plesničar (PRE) 140; 9. Kot-zia (ZOIS) 130; 10. Ruzzier (ZOIS) 130; 11. Lukša (ZOIS) 125.
TEK 100 m
1. Kralj (ZOIS) 11’86; 2. Luksa (ZOIS) 12’07; 3. Brazzani (ZOIS) 12’51; 4. Sardoč (PRE) 12’52; 5. Sirca (PRE) 12’54; Cotzia (ZOIS) 12’97; 7. Talotti (PRE) 13’01; 8. Žveplan (STE) 13’15; 9. Fonda (STE) 13T6; 10. Stok (STE) 13’31; 10. Ruzzier (ZOIS) 13’31;
12.	Miralem (STE) 13’35;
13.	Vidoni (STE) 13’50; 14. Muhe (STE) 13’71.
TROBOJ
1. Kralj (ZOIS); 2. Miralem (STE); 3. Brazzani (ZOIS); 4. Talotti (STE); 5. Lukša (ZOIS); 6. Cotzia (ZOIS); 7. Ruzzier (ZOIS). STAREJŠI FANTJE SUVANJE KROGLE 1. Kokoravec (STE) 13, 95m; 2. Puntar (ZOIS) 13, 43; 3. Samec (STE) 12, 68;
4.	Schiulaz (STE) 12, 62; 5. Crissani (STE) 12, 15; 6. Leghissa (STE) 11, 94; 7. Renčelj (STE) 11, 91; 8.
MET KROGLE - Stil ni slab. Cernu se vsi smejejo?
SKOK V VIŠINO - Letvico je podrl. Drugič bo bolje...
TEK - Pripöravljeni, pozor, zdaj!
Martini (STE) 11, 57; 9. Hmeljak (STE) 11, 49; 10. Porporati (STE) 11, 09; 11. Danieli (STE) 11, 04; 12. Petrovčič (SLO) 10, 98; 13. Vidah (STE) 10, 88; 14. Oblak (SLO) 10, 65; 15. Tretjak (STE) 10, 55; 15. Purič (STE) 10, 55; 17. Cor-batti (STE) 10, 48; 18. Leghissa (PRE) 10, 47; 19. Ota (STE) 10, 19; 20. Baitz (-STE) 10, 13; 21. Valenti (-PRE) 10, 08.
SKOK V VIŠINO 1. Porporati (STE) 170cm; 2. Leghissa (STE) 168; 3. Hmeljak (STE) 168; 4. Colja (STE) 158; 5. Schiulaz (STE) 158; 6. Petrovčič (SLO) 150; 7. Križmančič (-STE) 150; 8. Crissani (STE) 150; 9. Legiša (PRE) 150; 10. Renčelj (STE) 150; 11. Kokoravec (STE) 150; 12. Oblak (SLO) 145; 12. Sarto-
ri (STE) 145; 14. Mondo (-STE) 140; 15. Puntar (ZOIS) 140.
TEK NA 100 m 1. Štolfa (PRE) 11’58; 2. Petrovčič (SLO) 11’75; 3. Leghissa (STE) 12’05; 4. Renčelj (STE) 12T5; 5. Kokoravec (STE) 12’30; 6. Koblar (STE); 7. Corbatti (-STE) 12’22; 8. Purič (STE) 12’35; 9. Hmeljak (STE) 12’40; 10. Savi (STE) 12’41; 11. Kerin (ZOIS) 12’44; 12. Metlika (PRE) 12’92; 12. Mondo (STE) 12’92; 14. Magaina (STE) 13’01; 15. Crissani (STE) 13’12; 16. Leghissa (PRE) 13’24; 17. Porporati (STE) 13’29; 18. Schiulaz (STE) 13’31; 19. Puntar (STE) 13’32; 20. Oblak (SLO) 13’36; 21. Černe (STE) 136’46; 22. Zerbo
(STE) 13’59; 23. Tegacci (-STE) 13’75; 24. Bembi (-PRE) 15’41.
TROBOJ
1. Leghissa (STE); 2. Kokoravec (STE); 3. Petrovčič (SLO); 4. Hmeljak (STE); 4. Renčelj (STE); 6. Schiulaz (STE); 7. Crissani (STE); 7. Porporati (STE); 9. Puntar (ZOIS); 10. Legiša (PRE); 11. Oblak (SLO).
STAREJŠA DEKLETA KROGLA
1. Košuta (SLO) 9, 82m;
2.	Vodopivec (SLO) 9, 42;
3.	Ažman (PRE) 9, 32; 4. Si-goni (PRE) 9,10; 5. Corbatti (SLO) 6, 95.
SKOK V VIŠINO 1. Ažman (PRE) 115 cm; 2. Posega (PRE) 115; 3. Košuta (SLO) 115; 3. Vodopivec (SLO) 115; 5. Sigoni (-
PRE) 105; 6. Corbatti (SLO) 105.
TEK NA 100 m
1. Vodopivec (SLOJ 14'63; 2. Ažman (PR^ 15’35; 3. Košuta (SL° 15’43; 4. Sigoni (PR“ 16’11; 5. Posega (PR“ 16’59; 6. Corbatti (SLOJ 17’52.
TROBOJ
1. Vodopivec (SLO); • Ažman (PRE); 3. Košuta r SLO); 4. Sigoni (PRE); 5' Corbatti (SLO).
MLAJŠA DEKLETA
KROGLA
1. Blasina (PRE) 7, 63m, 2. Zadnik (PRE) 7, 00; 3. Pertot (ORE) 6, 41; 4. Stre; kelj (PRE) 5, 78; 5. Crapesi (PRE) 4, 97.
SKOK V VIŠINO
1. Blasina (PRE) 129cm. 2. Zadnik (PRE) 115; 3. Crapesi (PRE) 105; 3. Strekel) P PRE) 105; 3. Pertot (PREJ 105.
TEK NA 100 m
1. Blasina (PRE) 13 72, Strekelj (PRE) 14’38; 3. Crapesi (PRE) 1576; 4. Zad«7 (PRE) 16’07; 5. Pertot (PREJ 23’23.
TROBOJ
1. Blasina (PRE); 2. Za dnik (PRE); 3. Strekelj r PRE); 4. Pertot (PRE); 4' Crapesi (PRE).
VRSTNI RED SOL
DEKLETA
1. Prešeren; 2. Slomšek.
FANTJE
1. Stefan; 2. Zois; 3. Prešeren; 4. Slomšek.
Legenda: PRE=Prešeren,
STE=Stefan, SLO=Slom-
ČASOMERILCI - Kdaj bodo prišli skozi cilj?
sek.
gledališča
[SLOVENIJA
ÜyfilJANA
Cankarjev dom (061/222-815)
TRETJI KULTURNI sou festival
24U5St'iftr0mai.er: LA LA SLINA (danes, uri) t 21' uri in ponedeljek, 31.5. ob 18. Petra Govc.
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
ZVEZA RDEČELASCEV ( PREDPREMIERA; danes, 24.5. ob 21.uri). Nov umotvor GLEDALIŠČA ANE MONRO!
DRAMA SNG (061/221-511)
CPn^Ch: D0N JUAN ALI LJUBEZEN DC 19	(torek, 25.5. in sreda 26.5. ol
nn). Za abonma Torek in izven.
mala drama
^ARAMAZOVI (torek, 25., in sreda, 26.5., ot
vedb' a u ° mot*v^ F. M. Dostojevskega v iz izve 1 , atomskega studia in MG Rusli. Z: «ven (konto).
OPERA
UrnP^v°VA KOBILA (danes, 24.5. ob 15 ren lr'8ent Marko Gašperšič, pojejo Go Kur ’ ^aVornik’ Belamaric, N. Radovan, Spuk vir rf’ ^ores’ Lotrič, Jeric, Jerasa, Milenko-erger, Lebaric. Mladinska.
'SlN0O852L)EDALISCE LfUBLIANSKG
nesT9A0ri: GOLDBERGOVE VARIACIJE (da-ski 2 4 5 ’	19'30 uri)- Za abonma Mladin-
lqBenP' Moliere: AMFITRION (torek, 25.5. ot d0 uri)- Za abonma red U in izven.
Jože Pen80V
MARIBOR
MALI ODER DRAME SNG (062/221-206)
Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ- avtorski projekt SVETLANE MAKAROVIČ ob spremljavi tria Popcorn (sreda, 26.5. ob 21. uri). Za izven.
"Ne poklanjaj mi rož. Ali mi lahko poveS, Cernu neki bi morala roža umreti pred svojim Časom samo zato, da bi namesto tebe povedala to, Cesar ne moreš izgovoriti sam?" (Svetlana Makarovič)
OPERA
Gledalisko-plesni projekt LUNA NAD MIS-SIPPIJEM (danes, 24.5. ob 19.30 uri). Za red Univerza.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
IliÄ'sK.-ÄSÄäS;
• uri). Režija Helena Sobar-Zajc.
obnalp^OVenska zg°dt>e (mite) se nenehno maro 1,3 maniljiva podoba sveta onkraj doma n^a P^a8a’ ta privid pa se skoraj pravilo-razlir-aillCl kot huda Preizkušnja; v sreCni mari 'Z"1 se zgndba konca z vrnitvijo pod do-notn tT !n P0VeliCa dom v najvisjo vredni m-i- ° ie tud' Pri Drabosnjaku, tej prijaz-an'oai 1 razlicici slovenske zgodbe, ki se z «gelovo pomočjo srečno izteče.
SÄoi88110 gledalisce
Lfetik/D. JovanoviC/T. Partljič: MARTIN n (danes, 24.5., ob 17. uri). Za izven. Gaj f?,eTmPflugova: FILM SE MU JE UTR-2,7" (OKENCE) v četrtek, 27. maja ob 17. uri rea u in izven.
SPANSKI BORCI (061/448-920)
((C° Gavran: MOZ MOJE ŽENE, komedija lcefftek, 27.5. ob 20.uri).
GLEDALISCE GLEJ (061/2316-679)
FlAMLETS N ROSES (danes, 24., ob 21. uri, n [re.da’ 26.5. ob 22. uri). V sodelovanju e)a in SOU- Ljubljana.
P. Corneille: ODRSKA UTVARA (danes, 24.5., ob 10. 'uri). Za Srednjo Solo B. Kidrič D. Celje.
P. Corneille: ODRSKA UTVARA (torek, 25.5. ob 10.30 uri). Za Srednjo ekonomsko solo H. Celje.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALISCE (064/222-681)
M. Matisič: CINCO I MARINKO ILI KAKO DOBITI NJEMACKU PENZIJU (torek, 25.5., ob 20. uri). Gostovanje HNK Split v organizaciji Hrvatskega kulturnega doma v Sloveniji.
Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO? (sreda, 26.5. ob 20. uri). Za abonma Zeleni, konto in izven. Gostuje Mestno gledalisce ljubljansko.
MURSKA SOBOTA
Kežija Tomaž Štrucl, igrajo: Mojca Kalar, Pe a Rogel, Goran Bogdanovski, Matej Fi-‘PCiC in Gregor Fon.
CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 24.5. ob 16. uri). Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
URLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Kulturni dom
°stovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova blacila»; danes, 24. t.m., ob 16. uri in v to-ek’ 25. t.m., ob 9,00 in 10.30 v Murski Sobo-fi” v sredo, 26. t.m., ob 10.00 in 11.30 in v Četrtek, 27. t.m. ob 10.00 in 11.30, na Ptuju;
Petek, 28. t.m., ob 9.00 v Lendavi in ob 12.00 v Dobrovniku; v soboto, 29. t.m., ob 17-00 v vojašnici »Slava Klavora» v Maribo-U’ v nedeljo, 30. t.m., ob 17.00 v Murski so-boti-Vidonci; v ponedeljek, 31. t.m., ob 10.00 *n U.30, v torek, 1. junija, ob 9.00 in 11.00 ter v sredo, 2. junija, ob 9.00 in 11.00. v G°rnji Radgoni
DvORANA tripcovich Uperna sezona in Baleti 1992/93
Jutri, 25. t. m. se prične predprodaja vsto-Pnic 2a yggjj Sest precjstav „p matrimonio segreto« D. Cimarose. Blagajna Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), cb Predstavah: 9-12,18-21.
Ud 4. do 10. junija bo na sporedu musical
»Ulyssea» (»Bloom of Dublin«) Anthonyja Burgessa, za gledališče priredil Mario Ma-ranzana. Nastopajo Maranzana, Fiamma Iz-zo, Stefano Santospago, Elio Pandolfi. Režija Edmo Fenoglio, scenografija Sergio D’Osmo. GLEDALISCE ROSSETTI Jutri, 25. t. m., ob 20.30 (red prost) gostovanje gled. skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del caffe«. Režija M. Mis-siroli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 11. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
GLEDALISCE CRISTALLO LA CONTRADA
V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore C un treno» z D. Mazzucato in Max R. Cosottijem. Režija F. Macedonio..
GLEDALIŠČE MIELA
Jutri, 25. t. m. - »II grande pop corn«. Nastopata A. Balasz in M. Grande.Organizacija Združenja Globogas.
[koroška
SILOVEC
KtESTNO GLEDALISCE
Jutri, 25. t. m., ob 19.30 »Bela roža«.
ZA NAJMLAJŠE
[SLOVENIJA
Uubuana
LUTKOVNO GLEDALISCE (061/314-962)
UAPOvEDUjEMO: Roald Dahl/Alja Tkacev: VDV- VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN, premiera, krstna uprizoritev (pe-lak, 28. 5., ob 19.30 uri, Veliki oder).
Zgodba o nenavadnem, dobrodušnem, tahlocutnem velikanu, zbiralcu in raz-Uasalcu sanj, je na mah osvojila mlade in stare ljubitelje praviljic po vsem svetu.
KULTURNICA, ZIDOVSKA STEZA 1
Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (petek, 28. 5. ob 17. uri). Nastopajo: Janez Albreht kot gost, Peter Dougan, Breda Hrovatin, Alenka Pirjevec, Nace Simončič, Nina Skrbinšek, Jernej Slapernik in Irena Zu-balic.
Za izven.
PIONIRSKA KNJIŽNICA (Komenskga 9, 061/317-269)
Pogovori o knjigah: KNJIGA O DŽUNGLI (danes, 24. 5., ob 17. uri).Srečali bomo Mavglija, otroka brez starSev, ki so ga v indijski džungli posvojili volkovi. Prireditev je primerna za otroke od 10. leta dalje.
VYTAUTAS UMBRASAS: Površina III, 1991 les, 150x150x25 cm
V ljubljanski Mestni galeriji bodo v sredo, 26. maja ob 19. uri odprli slikarsko in kiparsko razstavo
SODOBNA LITVANSKA UMETNOST IZ KAUNASA
Predstavila se bo mlajša generacija dvanajstih umetnikov, ki ohranja preteklost, hkrati pa jo skuša razvijati in ustvarjati različne stopnje izrazne intenzivnosti.
Plastični jezik ljudskega, njegova ekspresivna jedrnatost in napetost se prepletata z novim pojmovanjem objekta, s spontanostjo, umirjenostjo in neoekspresionistično gestualno ter abstraktno izraznostjo.
Razstavo je pripravil Muzej za sodobno umetnost M: K. Ciurlionis, Kaunas, Litva, v sodelovanju z Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec in bo na ogled do 15. junija letos.
RAZNE PRIREDITVE
■SLOVENIJA
RAZSTAVE	
SLOVENIJA	
UUBUAMA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
UTRIP MLADE SLOVENSKE DRŽAVE- mul-tivizijska predstava z nagradnega natečaja Turistične zveze in Foto zveze Slovenije za najzgovornejše posnetke iz življenja Slovenije (danes, 24.5., ob 20. uri, Linhartova dvorana).
Spomladanska razstava novih tujih znanstvenih knjig in pregledna razstava založbe Springer (od torka, 25., do petka, 28.5., Steklena dvorana).
DOM UPOKOJENCEV CENTER-TABOR
Teden prireditev v počastitev praznika upokojencev- DNEVI DOMA (od ponedeljka, 24., do petka, 28.5.).
TRST
GLEDALISCE MIELA
V	sredo, 26. t. m., ob 16., 18. in 20. uri film v francoščini »La meilleure facon de Marcher«
TRŽAŠKA KNJIGARNA
V	petek, 28. t. m., ob 17.30 predstavitev knji-
GLEDALISKI KLUB KRKA (Dunajska 65)
Srečanje z IGORJEM TORKARJEM, dramatikom, pisateljem, publicistom in satirikom (torek, 25. 5., ob 19.30 uri).
KLUB K4 (061/113-282)
BALKAN NA DAN MLADOSTI (torek, 25.5., ob 22. uri). DJ Aida z gosti.
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (Tomšičeva 12)
Predavanje MATEJA BOGATAJA: Recidiv ludizma (sreda, 26.5., ob 20. uri).
CELJE
DVORANA NARODNEGA DOMA
Predavanje Paula Volka iz ZDA z naslovom Kako dobiti najboljše od medčloveških odnosov, zdravja in duhovnega življenja, (danes, 24.5. ob 19. uri).
ge prof. dr. Borisa Paternuja »Razpotja slovenske proze«.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Danes, 24. t. m., ob 17. uri predstavitev knjige Emme Baeri »Generazioni. Trasmissione del-la storia e tradizione delle donne«.
UUBUANA
CANKARJEV DOM
Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
MESTNA GALERIJA
V	sredo, 26. maja, ob 19. uri, otvoritev slikarske in kiparske razstave SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunsa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Otvoritev razstave slik NATAŠE RIBIC v torek, 25. maja ob 21. uri, z naslovom The War and the Distance.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 8. junija je na ogled razstava slik slikarja VINKA HLEBSA.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
MESTNO GLEDALISCE LJUBLJANSKO
V	foyeryu MGL razstavlja BOJAN KLANČAR grafike Ubiti v maju (osmrtnice), Bosna 1993.
LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57)
Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ
Do 29. maja je na ogled razstava elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
GALERIJA KRKA
Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. Njena plastike in grafike skušajo prikazati gibanje in tesno povezanost z naravo, Se zlasti s strukturami, ki jih ustvarja kraski svet.
GALERIJA ILIRIJA
Na ogled je razstava slik IRENE POLANEC
GALERIJA SLOVENIJALES
Na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. Razstava bo na ogled do konca junija.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNEZDA in slikarja TOMA VRANA.
BLED
HOTEL ASTORIA
Razstavlja akademska slikarka KLEMENTI-
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran MuSiC. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2
Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombe-na.
NA GOLIJA.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu)
V novih razstavnih prostorih je na ogled stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo tri desetletja.
CAFE GALERIJA
Na ogled je razstava del akademskega slikarja MILANA TODICA.
LIKOVNI SALON
28. maja ob 17.30 uri otvoritev razstave Otroške ilustracije avtorice Mojce Cerjak.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Na ogled je razstava slik MIRNE PAVLOVEC Sprehodi po Gorajtah.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik in grafik NATAŠE PICMAN Žrtvovanje pomladi.
UUTOMER
GALERIJA ANTE TRSTENJAK
Do 28. maja je na ogled je prodajna razstava del LJUTOMERSKIH SLIKARJEV.
MOZIRJE
GALERIJA MOZIRJE
Na ogled je razstava akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA.
NOVA GORICA
GALERIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je likovna razstava erotičnega cikla SABASTJANA PERSOLJA.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA (067/73-355)
Do 15. junija si lahko ogledate razstavo slik KRIŠTOFA ZUPETA.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
Na ogled je razstava risb in steklenih izdelkov uCencev steklarske Sole Rogaška Slatina.
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
JULIET
Se jutri, 25. maja, razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Matineja simfoničnega orkestra SLOVENSKE FILHARMONIJE (torek, 25. 5. ob 9.30 in 11.30 uri; sreda, 26. 5. ob 9.3o uri, Gallusova dvorana).
KOMORNI KONCERT SODOBNE GLASBE (sreda, 26. 5., ob 20. uri, Kosovelova
dvorana). Društvo MUZINA prireja ponovitev koncerta, s katerim se je Slovenija predstavila na svetovnem festivalu nove glasbe v Zagrebu.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER/GALERIJA TIVOLI
KONCERT (torek, 25.5. ob 19. uri). Flavtistka JURKA ZOROJA in kitarist TOMAŽ RAJTERIC. Spored: A. Vivaldi, C. Debussy, J. S. Bach, G. F. Handel, I. Albe-niz in I. ibert.
ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA -Razstavni salon
Koncert - Musiča camerata Rogaška (danes, 24. 5. ob 20.30 uri).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALISCE MIELA
ZATTERE ALLA DERIVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wadi Gysi, Chris Gütler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič.
V sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
GLASBENA MATICA - ZAKLJUČNE AKADEMIJE: sredo, 26. t. m., petek, 28. t. m. in v
sredo, 2. junija ob 18. uri zaključne Akademije svojih gojencev. Vabljeni!
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALISCE
Jutri, 25. t. m., ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale: Nastopil bo bariton Andrea Schmidt ob klavirski spremljavi Helmuta Deutscha. Na programu Schubert in Wolf.
BASSANO DEL GRAPPA
V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton.
ART GALERY (Ul. S. Servolo 6)
Do 31. t.m. je na ogled razstava z naslovom »Progetto 92» videmske slikarke Manuele Plazzotta.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih öd 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume,
Michele Cascella in Norberto.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
SPETER
BENEŠKA GALERIJA
Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer..
KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian.
BELJAK
GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla.
PLIBERK
GALERIJA FALKE in KUHN
Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis.
14
Ponedeljek, 24. maja 1993
KRONIKA - RUBRIKE
ŽE DRUGI ROP NA CELJSKEM
Oropal
menjalnico
Policisti so že čez 20 minut našli Srečka S. in denar
Brane Piano
SLOVENSKE KONJICE - Potem, ko v petek dvema nepridipravoma ni uspelo oropati menjalnice Publikum v Celju, je to dan kasneje uspelo zamaskiranemu roparju v Slovenskih Konjicah.
Natančno opoldne je v menjalnico blizu konjiške avtobusne postaje vstopil Srečko S. iz Vojnika. ObleCen je bil v trenirko, na sebi pa je imel masko in rokavice. Preskočil je menjalniški pult in z roko odrinil delavko za njim tako, da je padla po tleh. Odprl je mizni predal in iz njega vzel za okoli tri milijone tolarjev nemških mark in avstrijskih šilingov. Odvihral je iz menjalnice, pa se takoj spet vrnil in vpričo presenečene delavke iz zidu iztrgal telefonsko žico. Nato je zbežal proti avtobusni postaji.
Policisti s policijske postaje v Slovenskih Konjicah so takoj po tistem, ko so bili o ropu obveščeni, sprožili obsežno akcijo. 2e dvajset minut po ropu so v bifeju nasproti policijske postaje legitimirali in prijeli Srečka S., potem pa z njim odšli še do njegovega avtomobila fiat uno, ki je bil parkiran v bližini. V avtomobilu so našli ves ukradeni denar. Zavit je bil v trenirko, v kateri je Srečko S. izvedel rop, potem pa se takoj preoblekel.
Kot reCeno je bil to že drugi rop oziroma poskus ropa menjalnic na Celjskem v dveh dneh. Prvič roparjema, ki sta še na begu in policisti za njima poizvedujejo, ni uspelo vzeti denarja, drugič pa so storilca ujeli že ponekaj minutah.
Padel v jamo in se nabodel
MURSKA SOBOTA - V soboto dopoldne ob 10. uri se je pri gradnji stanovanjske hiše pri Miranu H. v naselju Budinci hudo poškodoval Jožef T. iz Budi-nec. Ponesrečenec je pri delu padel vi, 70 m globoko gradbeno jamo in se nabodel v predelu prsnega koša na pol metra dolg odšiljen kol. Takoj so ga odpeljali v najbližjo bolnišnico, v Rakičan, vendar je tam zaradi hudih telesnih poškodb umrl. (D. H.)
INŠPEKCIJSKE SLUŽBE / KAKO 2IVIMO
»Brezzakonje« napeljuje na kršitve
Število črnih gradenj še narašča - Ceste niso vzdrževane - Zaposlovanje na črno
LJUBLJANA - Mestne inšpekcijske službe so lani opravile obsežno delo. Na to je v precejšnji meri vplival razmah zasebnega podjetništva, zaradi pomanjkljive lastninske zakonodaje pa so bile mogoCe številne kršitev zakonodaje in dobrih poslovnih navad. V svojem letnem poročilu ljubljanski inšpektorji spet opozarjajd na še vedno neustrezno politiko kaznovanja kršitev. Pri tem je zanimiv podatek, da je vedno vec gostinskih lokalov, ki obratujejo brez dovoljenja. Njihovi lastniki ne spoštujejo izdanih odločb, izmikajo se davčnim obveznostim in celo odstranjujejo peCate z zaprtih vrat svojih lokalov. Inšpektorji ugotavljajo, da je sodni sistem v takšnih primerih, ko gre za očitna kazniva dejanja, še vedno premalo učinkovit.
Neučinkovitost inšpekcije zaradi zakonodaje
Inšektorji pri svojem delu pričakujejo trden pravni sistem, saj je prav od njega odvisno učinkovito in predvsem hitro ukrepanje inšpekcijskih
Janja Domitrovic
služb. Da je ta sistem še vedno precej majav, potrjujejo najnovejše izkušnje, saj se je prav v obdobju uveljavljanja interventnega zakona o Črnih gradnjah njihovo teh povečalo, vseh natančnih navodil za ukrepanje pa pristojno ministrstvo še vedno ni izdelalo.
Sicer pa je 97 inšpektorjev s svojimi sodelavci lani obravnavalo
45.526 primerov in jih 44.312 tudi rešilo. V vseh ljubljanskih občinah so ugotovili 519 nedovoljenih gradenj, iz prometa so začasno izločili skoraj 140 tisoC kilogramov blaga, izdali so 8 tisoC odločb, za gradnje, podjetjem in obrtnikom pa so izdali vec kot 11 tisoC soglasij. Izrekli so 628 mandatnih kazni, podali 2164 prijav zaradi prekrškov, 237 ovadb
Kakšno vodo pijemo?
zaradi gospodarskih prestopkov, 55 kazenskih ovadb ...
Nevzpodbudna
poročila
V svojih poročilih inšpektorji tudi resno svarijo pred onesnaževanjem vodotokov v Ljubljani, saj bi imelo to re-
Po kakšnih cestah se vozimo (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO)
sne posledice za preskrbo s pitno vodo. Neprimerni vodni viri in slabo vzdrževanje vplivajo na slabo kakovost lokalnih vodovodov. Ljubljansko okolje pa še naprej najbolj ogrožajo posebni odpadki, saj so primerne površine omejene, divjih odlagališč pa je vse veC. Čeprav inšpektorji redno nadzorujejo najveCje onesnaževalce, predlagajo nujen ukrep za izboljšanje varstva okolja. Konkretne rešitve predlagajo tudi za preprečevanje Črnih gradenj, za urejenost barakarskih in vikend naselij, gramoznic, kioskov ...
Nie kaj spodbudne niso ugotovitve cestne inšpekcije, ki ugotavlja, da se zaradi pomanjkanja denarja moCno zmanjšujeta vzdrževanje in obnova cest, kar vpliva na slabo prometno varnost. Tehnični inšpektorat je pri nadziranju gradenj, prenavljanj, kakovosti materialov in skladnosti z dokumentacijo ugotovil veliko pomanjkljivosti in predvsem veliko nepopolnih tehni-
čnih dokumentacij. Zanimivi so podatki sanitarnih inšpektorjev, ki ugotavljajo, da je v prometu veliko uvoženih živil brez deklaracij, a z veljavnimi predpisi. Taka živila vsebuje konzervanse, ki po naših predpisih niso dovoljeni. Dopolniti bo treba predpise za javna kopališča, saj so vzorci vode iz bazenov izjemno slabi. V zelo slabem stanju so tudi otroška igrišča. Na področju delovne zakonodaje je vrsta skrb zbujajočih kršitev, predvsem ko gre za zaposlovanje delavcev brez pogodb. Za konec pa še to: veterinarski inšpektorji so lani v ljubljanskih občinah opravili 216 analiz za steklino. Steklih je bilo 29 živali, predvsem lisic, kar 27 primerov pa je bilo registriranih v občini Ljubljana Vic-Rudnik.
Takšno je življenje Ljubljančanov skozi oCa-la inšpektorjev in priznajmo si, da ni preveč rožnato. Lahko pa bi bilo bolje, Ce bi se nad temi, sicer »bežnimi« podatki malo zamislili.
ur
25. maja
Ni dvoma, da igra v tragediji Bosne in Hercegovine pomembno vlogo globalna politika, da se usodne odločitve snujejo daleč stran od trpečih prebivalcev, ki medtem med seboj neusmiljeno in krčevito obračunavajo. In še se najde kdo, ki se mu ne gnusi pristaviti svoj lonec. Glavni argument zagovornikov politične rešitve nerešljivega vozla - a prav ti so ga tako temeljito zavozlali - je, da vojskovanje na tako razgibanem terenu ne bo uspešno. In po svoje imajo prav, če odmislimo, zakaj je sploh prišlo do tega, da je intervencija nujna.
Neprijetne izkušnje z vojskovanjem na tujem ozemlju, ki ima svoje specifične značilnosti, so si v novejšem času »podajali« tako Američani kot Sovjeti. Prvi so se opekli in osramotili v Vietnamu, drugi pa so klavrno končali svojo brezupno avanturo v Afganistanu, kjer so tako zapletli položaj, da se nesrečni Afganistanci še danes izčrpavajo v državljanski vojni.
Morebiti se modemi strategi v zvezi s položajem v Bosni in Hercegovini obotavljajo, ker vedo, kako neuspešno se je trudil zatreti partizansko vojsko na teh tleh Hitler. Niti izjemno temeljito pripravljen napad na Drvar 25. maja 1944, ki naj bi uničil Tita in njegov štab. mu ni uspel.
agasj
NUMIZMATIKA
Menjave denarja pri nas
Vitomir Cop
V	Cekinovem gradu v Ljubljani je še do konca maja na ogled razstava »Menjave denarja v 20. stoletju v Sloveniji«, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine v sodelovanju z nekaterimi zasebnimi numizmatiki.
Do prve menjave denarja je prišlo januarja 1919. Po razpadu av-stro-ogrskega imperija in nastanku države SHS je na tem območju še vedno krožila krona. Da bi preprečili dotok ničvrednih inflacijskih kron, so v začetku leta
1919	izvedli žigosanje avstro-ogrskih bankovcev. Ker je kljub temu prihajalo do zlorab, so pred koncem istega leta vse pravilno žigosane bankovce opremili z dodatnimi znamkicami.
Zaradi pomanjkanja drobiža so vse do leta 1932 ostali v uporabi stari avstro-ogrski, srbski, Črnogorski ter celo grški in bolgarski kovanci. V letih 1919 in
1920	so ljubljanska, mariborska in novomeška občina natisnile zasilne bone za 10 in 20 vinarjev. Prvi kovanci za 5, 10 in 25 par z letnico 1920 so izšli šele leta 1922.
V	tem Času so natisnili tudi nove dinarske bankovce, ki so jih morali zaradi navezanosti ljudi na krono dodatno pretisniti z vrednostmi v kronah, in sicer v razmerju 1:4 v korist dinarja. Iz tega obdobja sta zanimiva predvsem bankovca za 10 in 1000 dinarjev z
likom kovaCa in sv. Jurija, ki sta dala ime vsem kasnejšim tovrstnim bankovcem.
Kronaš to-dinarske bankovce so zamenjali bankovci kraljevine SHS in kasneje kraljevine Jugoslavije. Prvi kovanci za 0,50, 1 in 2 dinarja so izšli šele leta 1926, v letih 1931 in 1932 pa so bili skovani srebrniki za 10, 20 in 50 dinarjev. Te kovance je tik pred vojno zamenjala nova serija, v kateri je najzanimivejši kovanec za 25 par, ki je pri nas edini kovanec z luknjo.
Med vojno je v Sloveniji krožil okupatorski denar. Na Primorskem in v Ljubljanski pokrajini so bile to italijanske lire, na Gorenjskem in Štajerskem nemške marke, v Prekmurju madžarski pengi in v Beli krajini hrvaške kune. Leta 1944 je Hranilnica Ljubljanske pokrajine izdala svoje bankovce v lirah, tako imenovane Rupnikove lire (na sliki]. Marca 1944 je bil ustanovljen Denarni zavod Slovenije, ki je izdal dve seriji bonov, prav tako v lirah.
Po vojni so bile vse medvojne valute zamenjane za dinarje DFJ z likom partizana. Zaradi povojnega pomanjkanja so bili kovanci izdelani iz cinka. Ta denar so kmalu zamenjali bankovci in kovanci FLRJ s proletarskimi motivi.
Leta 1965 je dinar izgubil dve ničli. Kovanci in bankovci »novega« dinarja so krožili vec kot dve desetletji. Sredi osemdesetih let pa je dinar zašel v hiperinflacijo in bankovci z vedno večjim številom ničel so komaj sledili razvrednotenju. Kovanci so bili v tem Času kar dvakrat zmanjšani in spremenjeni. Leta 1990 je bil dinar ponovno denominiran, tokrat za štiri ničle.
Markovičev dinar pa ni zdržal prav dolgo, saj smo se med tem osamosvojili in dinarje so zamenjali najprej tolarski boni in pozneje pravi bankovci, nazadnje pa smo dobili še kovance za 5, 2 in 1 tolar ter za 50, 20 in 10 stotinov.
Lastni pomen sanj
Bojan Rauter Kosič
Zelo malo je stvari, ki jih sprejmemo take, kot so nam dane v svoji preprosti, avtentični pojavnosti. V večini stvari vidimo zgolj znak, simbol, površino neCesa globljega, SirSega, pomembnejšega, vrednejšega. Se zlasti to velja za fenomene nase duševnosti, kot so besede in besedni konstrukti, umetniške vizije in sanje. Bolj so le-te nedoločne in veCumne, vec pomenskih interpretacij dopuščajo; bolj so vsebinsko polne in hkrati ohlapne, na vec možnih pomenov napeljujejo.
Ko smo se prejšnjic vživeli v vlogo pionirskega raziskovalca sanj, smo s pozorno analizo odkrili številne nove sanjske sestavine, kakršnih ponavadi ali sploh ne opažamo ali pa jih jemljemo kot nepomembne: slušne občutke, občutke tipa in premikanja, čustva in voljne vzgibe. Videli smo, da so v primerjavi s temi kvalitetami vizualne sanjske podobe in prizori kot vrh sanjske ledene gore, ki se nam kaže kot najpomembnejši zgolj zaradi svoje očitnosti; in odločili smo se, da bomo tovrstne, »podvodne« sanjske sestavine upoštevali v našem nadaljnjem raziskovanju vsaj z enako resnostjo kot vizualne.
Seveda se zgolj z razkritjem sanjskih sestavin ne bomo zadovoljili; to namreč ni tisto, kar pričakujemo od globljih sanjskih plasti, namreč neko globoko, jasno in brezdvomno po-
mensko vsebino, ki bi nam v nazornem in razumljivem jeziku razprla smisel in resnico naših sanj. Sanjskih sestavin, pa Ce so še tako raznolike in bogate, vendar ne moremo pojmovati kot njihovo pomensko vsebino, kajti sanje, ki »pomenijo« samo to, kar jih sestavlja, so v nasprotju s pričakovanimi plodovi preskromno bogastvo. Iščimo torej naprej.
Da bi konCno prodrli do samega sanjskega jedra, za katero verjamemo, da skriva pravi pomen naših sanj, se poskusimo še enkrat poglobiti v svoje sanje, išCoC v njem še nekaj vec od že znanega, kajpak nekaj, kar je v njih neposredno že navzoče, toda običajnemu pogledu moCno prikrito.
Vendar bomo že kmalu spoznali, da na tak naCin ne moremo odkriti nobenih novih
kvalitet ali globljih vsebinskih plasti, pa Ce še tako prizadevno kopljemo in izostrujemo svojo pozornost. Odkrili bomo morda samo kakšno novo sanjsko sestavino, ki smo jo v prejšnji analizi prezrli - to sestavino pa bomo le stežka pojmovali kot pravi pomen sanj, pa Četudi je kar najbolj pomenljiva in subtilna.
Priznajmo potemtakem, da je v sanjskih sestavinah le malo od tistega, kar pričakujemo od skritih zakladov sanj in kar je pravzaprav cilj naše raziskave. Pa vendar: glede na to, da Česa veC v sanjah ni mogoCe najti in da v sferi svojega obstoja kljub vsemu nekaj »pomenijo«, naredimo za poskus tole: celoto raznovrstnih sanjskih sestavin mirne duše sprejmimo kot njihov notranji, inherentni pomen - torej pomen, ki jim je naravno lasten, ki
ga imajo »same zase« in ki je hkrati njihova oblika, hkrati pojav in bistvo.
Končajmo torej raziskovanje svojih sanj z ugotovitvijo, da smo z razstavljenimi vizualnimi in nevizualnimi izkopaninami svoje sanjsko najdišče - takšno, kot nam je izkustveno dostopno - tudi docela in dokončno izčrpali, paC brez pričakovanih biserov. Sprijaznimo se, da sanje kot take ne »pomenijo« nie drugega kot »same sebe« - so torej zgolj slike, prizori, občutki, emocije, vzgibi, skratka, konkretna doživljajska dinamika raznovrstnih konkretnih Čutnih kvalitet - torej podobno kot je preprost in v sebi zaokrožen vsak naš siceršnji doživljaj, za katerega ne mislimo, da pomeni ali vsebuje nekaj vec od tega, kar je.
Dejstvo, da se nam pričakovane pomenske vsebine v samih sanjah ni posrečilo odkriti, pa seveda še ne pomeni, da se moramo odpovedati nadaljnjemu iskanju pomena sanj, oziroma ugotoviti, da pomena sploh ni. Pomen sanj (ali vsaj tisto, kar si pod pojmom pomen predstavljamo in pričakujemo, torej nekakšno pomembno, lahko umljivo, nazorno in učinkovito »sporočilo«, nauk, pojasnilo, razlago, resnico, rešitev, opozorilo, napotilo, ki bi ga mogli koristno izrabiti v našem življenju) se skriva nekje drugje...
Slavko Adamlje
JEDILNIK
solata iz govejega gobca kanarski zrezek masleni krompir solata po želji ledena kava
Kanarski zrezek
SESTAVINE:
4 tanki telečji zrezki, sol, zmleta paprika, jajce, moka, drobtine, maščoba za peCenje, 2 banani, limonin sok
CAS PRIPRAVE: 30 minut
Zrezke potolčemo, solimo in potresemo s papriko. Povaljamo jih v moki, pomočimo v raztepeno jajce in povaljamo Se v drobno zmletih drobtinah. Na vroči maščobi jih na eni strani popečemo, da porjavijo. Ko jih obrnemo, na vsak zrezek položimo polovico banane, pokapljano z limoninim sokom in potreseno s papriko. Potem zrezke spečemo Se na drugi strani, medtem pa banane zalivamo s pečenkino mastjo.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
popečene palačinke s sirčkom rabarbarin kompot
Popečene palačinke s sirčkom
SESTAVINE:
1/2 1 mleka, 250 g cele moke za pecivo ali nebeljene moke, 2 jajci, olje za pečenje Za namaz: 300 g sirčka, 2 žlici sladkorja, 1 dl smetane, sok 1/2 limone Za preliv: 2 dl smetane, 2 žlici mleka
Napravimo Zvrkljano testo za palačinke, ga pustimo stati pol ure, da se napne in spečemo palačinke. Pečene palačinke namažemo z nadevom iz sirčka, smetane, sladkorja in limoninega soka. Nato jih zvijemo in zložimo v pekač, namazan z maslom. Za preliv smetano zmešamo z mlekom in jo polijemo po palačinkah. Popečemo jih v pečici, da malo porjavijo. Ponudimo z jabolčnim kompotom.
___ NIGER / ZADOVOLJSTVO________
Sahelske rokopise so spravili na varno
V njih je strnjena vsa kulturna in zgodovinska ■ dediščina saharskih in sahelskih ljudstev
—____ Attilio Glaudio / Ansa
PARIZ - Na tise abskih srednjevešl
^kopisov, ki jih je zt
Pokojni predsedi Tvorne Republike ser Bobou Hama, so r< rn se sedaj v cel ehajajo v Inštitutu ene ve(^e unive l Nlameyju. Po pad vojaškega režima gene « Kountcheja se je za .'.rokopisi izgub aka sled. Vsi so se b a je kdo nehote un' t0 neprecenljivo kult 110 dediščino v dneh, ostrmogiavili voj a žim. Nedvomno pa e udi navadni vojak: e o skoraj nepismi b°)evniki zavedali i mena teh rokopisov. Vest, da so rokopisi arnem, je povzroc 1 rj0 ^lajšanje v zm enih in kulturnih 1; im tako v subsahar Afriki kot v Pari - okopisi imajo nam
e.P.recenljivo vredni
sa) )e v njih strnjena Rodovina in pisme mrocilo ljudstev Sab ln Sahela. V arabšC 'japisani rokopisi a rh avtorjev vsebuj nerarna, lirična in ep efa, poleg tega tudi robne kronike, Pričajo o mejnikih isk skega prodora na jrročja južno od Sah }a 0 gospodarskem niturnem razvoju t
območja po zaslugi islama.
Nekateri rokopisi navajajo izvor, zgodovino in običaje prastarih ljudstev zgornjega toka reke Niger v obdobju islamizacije. Te dragocene liste, ki so jih ročno prepisovali med 12. in 16. stoletjem na koranski univerzi v Timboctuju, so kupovali plemenski poglavarji, bogate trgovske družine in izobraženi bogataši. Z njimi so hoteli bodočim rodovom prikazati bogato izročilo domačih krajev. Bile so to prave »kulturne svetinje«, ki so jih kot najdragocenejšo dediščino puščali svojim potomcem.
Ti dokumenti, med katerimi so številni iz 16. stoletja, obravnavajo tudi vprašanja šarjatske-ga prava, slovnice, teologije in naravoslovja. Najstarejši rokopis, »Kitah el Anuar«, so odkrili v kraju Tahoua (Niger) pri neki arabski družini, ki ga je skrbno hranila kot najsvetejšo dragocenost. Najmlajši rokopis pa je iz srede 19. stoletja, in sicer pred začetkom evropske kolonizacije subsaharske Afrike.
Izrednega zgodovinskega in kulturnega pomena je delo ustanovitelja islamskega Nigra
šejka Sokota, nedvomno pa so še pomembnejši rokopisi iz 12 stoletja z območja sedanjega Malija. Poleg teh pa so na območja južno od Sahare po karavanskih poteh prišli tudi rokopisi ma-grebških avtorjev, ki so tudi sami potovali v Sahel. Med temi rokopisi je prastaro delo »Aj-ness Ifrika« (Afriške rase) berberskega pisca Akbala Udarja. V resnici je to le kopija rokopisa, ki so jo izvedli leta 1917, ker sedanji lastnik te dragocenosti noče izročiti znanstvenikom in ne pristaja niti, da bi napravili fotokopijo originala, ker se boji, da bi se je polastili.
Našli so tudi rokopis, ki vsebuje kar 546 strani. Šejk Sidi Almuhtar je v njem zbral in pojasnil vse dopise med plemenom Kunta ob reld Niger s saharskimi in sahelski-mi plemeni na območju Azauada in Mavretanije.
Vsa ta dela so neke vrste »zgodovinski spomin« za saharska in sahelska ljudstva, ki ga je evropski kolonializem zaman skušal izbrisati. Z njimi lahko nesporno dokažejo, da je kolonizacija zavrla njihov kulturni razvoj, iz njih lahko sedaj črpajo navdih za nov kulturni preporod.
Nič več kururški posegi za
kadilce
LONDON - Zdravniki dveh velikih angleških bolnic za srčne bolnike nočejo opravljati kirurških posegov za rešitev pacientov, ki kadijo, če se ti prej ne odločijo, da nehajo kaditi. Kot poroča Sun-day Times, so bolniki v bolnicah v Leicestru in Mabche-stru postavljeni pred dilemo: življenje, ali cigareta. Zdravniki utemeljujejo svoje zadržanje češ, kadilci zaradi svoje razvade polnijo bolnice in odvzemajo drugim pacientom možnost, da bi se zdravili. Odtod drastični sklep, ki pa je v angleških zdravniških vrstah sprožil veliko polemik in obtožb, da zdravniku v Leicestru in Manchestru »ne ravnajo po etiki«.
V »opravičilo« zdravnikov dveh velikih bolnic pa Sun-day Times citira primer srčnega bolnika, ki je doživel že tri kirurške posege, kljub temu pa še vedno pokadi dva zavojčka cigaret na dan. Moža bi sedaj morali četrtič operirati, če pa ne preneha kaditi, bo tudi četrta operacija zaman.
-f
ZDA / FIRST LADY
Od peklenščka do svetnice metamorfoza Hillary Clinton
Da zagotovi zdravstveno skrbstvo je pripravljena na vse
Washington-Po sti-
rin mesecih domovanja v Beli hiši je Hillary Clinton doživela svojo »beatifikacijo«. New York Times Magazine ji je včeraj posve-hl fotoreportažo s pomenljivim naslovom » Sveto Hillaiy«.
Metamorfoza iz »peklenske hišne gospodinje« in »v kaneristično žensko preo-toečenega hudiča«, kot so jo imenovali med volilno kampanjo, se je zaključila. Na nedeljski barvni prilogi uglednega New York Timesa so plavolaso Hillary slrkah v snežnobeh svileni obleki, ki je bolj primerna 23 obisk nebeških višin kot za vsakodnevna opravila v Beli hiši. Risba v notranjosti to slabo prikriti »svetniški uumig« še stopnjuje, saj so Clintonovo ženo narisali s
svetniškim sijem na glavi in s križarskim mečem v roki. Gospa Clinton je nova Devica Orleanska, ki je pripravljena na brezpogojen boj tudi s krutostjo in nizkimi udarci, tako da bi vsem Američanom zagotovili zdravstveno zavarovanje.
»Bolj pridigarka kot politik, Hillary hoče novo Reformacijo, manj jo skrbi etika vladanja kot obnašanje državljanov«, je zapisal Michael Kelly, eden od dopisnikov Nem York Timesa za Belo hišo. Reportaža dodaja še en kamenček v mozaiku, ki upodablja najbolj »transformi-stično« (nekateri trdijo, da je le »večplastna) First Lady v ameriški zgodovini. Vzvišena, filozofska, Cesto metafizična, dobesedno požira teološke knjige, iz
katerih dobiva navdih za svoj križarski boj.
Moževi sodelavci je ne razumejo, V četrtek so ji na neki seji v Beli hiši dobesedno metali polena pod noge, ko so ji očitali, da njen predlog zdravstvene reforme ni realističen in da bo porabila ves Clintonov politični kapital v imenu nedoločenega in izredno dragega idealizma. Niso pa je prepričali, saj gre ravno po svoji poti v pričakovanju »čudeža«.
The New Republic, najbolj brani politični tednik prestolnice, ji ni odpustil fraze »politika pomena«, ki se jo je izposodila od Michaela Lemerja, levičarskega žiudovskega misleca. Na reviji »Tikkun« Lemer zagovarja »izgradnjo družbe, ki bo temeljila na neosebni
ljubezni, v kateri ne bo glavni cilj profit in oblast, temveč etična senzibilnost, občutek skupnosti in medsebojne odgovornosti.« »Kaj za hudiča to pomeni?«, je ironično ožigosal prvo damo tednik, ki se ga oblast najbolj boji.
Isto mislijo številni funkcionarji Bele hiše, ki jim je Lerner pred tedni pridigal svoje poglede na umetnost vladanja, ki mora biti na prelomu med duhom »New age« in Orwellovim »Velikim bratom«. Funkcionarjem ministrstva za delo je ta zidovski filozof predlagal, naj se zavzamejo za »enotnost delavcev in psihoterapevtov, ki bi omogočili prehod k duhu neokooperacije in predanosti službi«...
r NEW YORK / »NERAZUMLJIV PROCES«
Nevidna letala in rakete v središču milijonskega spora
NEW YORK - Washingtonski odvetnik zahteva od ameriške vlade, da ga seznani s tajnostimi nevidnega bombnika F-117A, ki jih iraški radarji niso zaznali med zalivsko vojno, in z načrti nevidne manevrirne rakete, o kateri Pentagon sploh noče priznati njenega obstoja.
V igri najneobičaj-nejšega ameriškega sodnega procesa je kar tri milijarde dolarjev. Sodnik Robert Hodges bo moral razsoditi o križnih zahtevah za povračilo med ameriškim obrambnim ministrstvom in dvema velikima industrijama: McDonnel Douglas in General Dynamics.
Na tehnici pa ni samo denar. V memorandumu sodniku Hodgesu zastopniki Pentagona navajajo, da nobena država nima tehnologije za gradnjo nevidnih orožij, ZDA pa ne bi uspele preprečiti širjenja teh orožij, če bi njihove tajnosti prodrle iz sodišča. Zaradi tega agenti taj-noobveščevalne službe CIA pred vsako razpravo skrbno preverjajo, če v sodni dvorani ni skritih mikrofonov, sodne
dokumentacije pa ne hranijo v sodni palači, temveč v železni blagajni Pentagona.
Vso zadevo je sprožil neuspeh z nevidnim letalom A-12 Avenger, ki ga je naročila mornarica. Pentagon je predvideval strošek 100 milijard dolarjev, kljub ogromnim vsotam pa načrtovanje ni napredovalo, tako da se je leta 1991 minister Dick Cheney odpovedal načrtu. Sistemi, ki bi preprečili radarjem, da zaznajo bombnike, so bili pretežki, tako da ta bombnik ne bi uspel pristati na letalonosilkah. Vlada je za ta neuspeh obtožila načrtovalce McDonnel Duglasa in General Dynamicsa in zahtevala, da industriji vrneta 1, 4 milijarde dolarjev predujma. Industriji pa sta navedli, da niso inženirji vojnega letalstva iz rivalitete do mornarice navedli vseh podatkov, tako da je bila uresničitev načrta nemogoča.
Kdor bo izgubil tožbo, bo moral plačati 3 milijarde dolarjev in sodne stroške, ki so že prekoračili vsoto 30 milijonov dolarjev.
Sodnik mora ugotoviti, če so bili res neobhodni podatki, do katerih se niso uspeli dokopati načrtovalci obeh družb zaradi rivalitete med obema rodovoma ameriške vojske. Sodnik je zato zahteval, da bi lahko primerjal tehnične značilnosti drugih nevidnih orožij, in sicer: bombnikov F-117A in B-2 ter manevrirne rakete Tri-Service Standoff Attack Missile (TS-SAM). Tajnik vojnega letalstva Michael Donley je ob tem poudaril, da bi lahko proces povzročil »nepopravljivo škodo državni varnosti«. Uradno vlada ne priznava niti obstoj načrta TSSAM.
Začel se je torej proces paradoksov. Pentagon je sodnika seznanil z delom informacij, a le pod pogojem, da jih hrani zase. Industrijcem pa je obrambno ministrstvo zagrozilo, da jim bodo sodili zaradi vohunstva, če bi odvetnike seznanili s svojimi načrti. Nič čudnega torej, da je sodnik Hodges ukazal v sodnih aktih zapisati, da je ta proces pravi rebus, ki ga on ne razume.
NEW YORK / KONKURENCA ČEDALJE HUJSA
Indijanci so se lotili odpiranja igralnic
Lastnik treh casinojev tožil zvezno vlado
NEW YORK - Donald Trump je izkopal bojno sekiro zoper Indijance: segel je po kolkovanem papirju in prijavil ameriško zvezno vlado, ker je dovolila Indijancem, da odprejo nekaj igralnic.
Trump, ki je lastnik treh igralnic v Atlantic Cityju, je mnenja, da ga sklep ameriške zvezne vlade oškoduje in pri tem pravi, da imajo samo posamezne zvezne države pristojnost izdajati dovoljenja za odprtje igralnic, nikakor pa ne Washington. Odločitev Washingtons, da dovoli Indijancem, da v svojih rezervatih odprejo nekaj igralnic pomeni, po Trumpovem mnenju, nedopustno diskriminacijo v korist
omejenega števila ameriških državljanov in v škodo drugih. V resnici pa se Trump menda boji, da bi mu ogrozili monopol nad igralnicami, ki ga ima v zvezni državi New Jersey. Odkar je majhno pleme Mashantucket Pequots dobilo dovoljenje, da odpre svojo igralnico v Connecticutu, je mnogo drugih plemen zaprosilo za podobno dovoljenje.
Do sedaj je 61 plemen odprlo kakih sto igralnic v osemnajstih državah. Pred tremi tedni je guverner zvezne države New York Mario Cuomo dovolil odprtje casinoja, ki velja deset milijonov dolarjev. Celotni promet, ki ga ustvarijo indijanske igralnice, pre-
sega šest milijard dolarjev, dvakrat toliko, kolikor »pridela« Trump v svojih casinojih v Atlantic Cityju. Trump se očividno boji, da bi tudi v New Jer-seyju nekdo odprl še kako drugo igralnico. In njegova bojazen je pred tem, da se uresniči: prav pred nekaj dnevi je indijansko pleme Rana-poughov predložilo prošnjo, da bi v New Jerseyju odprlo casino.
Trumpu je oče pustil finančni imperij, ki velja več milijard dolarjev, pravijo odvetniki Indijancev. Zakaj ne bi dovolili tudi rdečekož-cem, da zagotovijo manj mračno bodočnost svojim otrokom, ki so sedaj srečni, če imajo streho nad glavo.
NOVICE
Teror v Luna parku
AHUS - Vesefiščni park v Ahusu na švedskem jugu se je mahoma spremenil v prizorišče drame: na velikanskem toboganu sta čelno trčila vlakca z ne-brojem otrok. Enajst jih je bilo ranjenih, od tega eden zelo hudo. Vlakca je osebje iz varnostnih razlogov za krajši čas ustavilo vrhu dveh toboganskih vzpetin, nekemu šestnajstletnemu golobradcu pa to ni bilo prav in je sprožil ročico za pogon: en vlak se je tako naenkrat spustil v globino in se silovito zaletel v drugega, ki je bil še ustavljen. En otrok leži v kritičnem stanju v bolnišnici, povzročitelja nesreče pa so kajpak nemudoma priprli.
Tudi plavajoči zapori?
LONDON - Britanskim zapornikom, ki bolehajo za morsko boleznijo, se pišejo hudi časi. Z namenom, da bi rešila vse kočljivejši problem prenatrpanosti ječ, je začela londonska vlada razmišljati o tem, da bi namestila nove zapore kar na morski površini. Seveda pojde za odrabljene potniške ali druge ladje, ki bi jih temu primemo preuredih in bi bile lepo privezane k odročnim pomolom. V ta namen naj bi na primer uporabili dve plovili v pristanišču Cumbria na britanskem severozahodu; v njih je prostora za 800 oseb, njuni »potniki« pa naj bi bili jetniki, ki šele čakajo na proces, oziroma taki, ki bodo kazen kmalu odsedeli. Z uresničitvijo zamisli (ki v resnici ni nova, saj je v newyorški luki že več plavajočij jetnišnic) se sicer ne mudi: v britanskih kaznilnicah je trenutno 43.501 človek, prostora pa je za 46.170 ljudi.
Atomske elektrarne povzročajo levkemijo
BERLIN - Nevarnost, da otroci, ki prebivajo v bližini jedrskih elektrarn, zbolijo za levkemijo, je mnogo resnejša, kot se je domnevalo. To piše nemški tednik Der Spiegel, ki se pri tem sklicuje na izsledke še neobjavljenih študij, izpeljanih v Nemški demokratični republiki pred padcem berlinskega zidu. Na območju okrog centrale v Greifswaldu so zabeležili na primer 50 odstotkov več primerov otroške levkemije kot drugje, a blizu reaktorjev v Rheinsbergu (Berlin) in Rossendorfu (Dresden) znaša ta količnik kar 100 odstotkov. Ne samo, na ozemlju v neposredni bližini jedrskega objekta v Kriimmlu (Hamburg), torej v zahodnem delu države, so našteli 85 odstotkov primerov levkemije več kot tam, kjer takih central ni. Z druge strani je sovjetska znanstvenica nadrobno opisala negativne učinke jedrskega sevanja na rastlinstvo in živalstvo okoli černobilske atomske centrale.
Ubil družico, ker ji je zaudarjalo iz ust...
INDIANAPOLIS - Sodišče v Indianapolisu (Indiana) je dosodilo 60 let zapora moškemu, ki je umoril zakonsko družico, ker ga je »venomer silila k spolnemu občevanju, čeprav ji je zaudarjalo iz ust«! Zgodilo se je 23. oktobra 1990 v kleti njunega stanovanja: on je Kenneth Faust, 40 let, pokojni pa je bilo ime Kathleen Bond in je bila dve leti starejša. Obtoženi se je na procesu branil rekoč, da je šlo za nesrečo, da je bil pač hudo vinjen, poznejšo video-izpoved, v kateri je pojasnil, zakaj je zadavil žensko, pa je utemeljil z okoliščino, da se je decembra lani zdravil proti alkoholizmu in trpel zaradi tega za občutki krivde.
Smrt za policijskega komisarja zaradi vrste spolnih zlorab
PEKING - V Longanu (južnokitajska provinca Guanqxi) so zaradi številnih posilstev obsodili na smrt policijskega komisarja Lu Shizhanga in kazen tudi takoj izvedli. V obtožnici piše, da je spolno zlorabil enajst žensk, vseh nasilstev pa so našteli kar petdeset, a poleg tega so mu naprtili še dolgo vrsto poskusov posilstva. Vest o tem je objavil pekinški Ljudski dnevnik s pripombo, da je prisostvovala tako procesu kakor eksekuciji ogromna množica razjarjenih občanov, zlasti seveda žensk.
V Franciji križali cestnega siromaka
AMIENS - Policijski agenti v Amiensu, ki leži na francoskem severu, so odkrili znotraj opuščene restavracije križanega človeka: nanj jih je opozoril mimoidoči pešec. Nesrečnika, ki mu je bilo kakšnih 40 let in ga do sinoči še niso identificirali, so neznanci najprej do golega slekli, potem pa z električno žico privezali k podtreš-nima tramoma dva metra visoko. Domnevno je smrt nastopila zaradi zadavljenja, ne ve pa se, Ce je žrtev - zelo verjetno clochard - umrla pred križanjem ali po njem in sicer tako, da se je med ' poskusom rešitve sama zadavila z žico, ki so ji jo zadrgnili tudi okoli vratu.

Pripravi,ja: Savo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. kratica Slpvenske tiskovne agencije, 4. ime nekdanjega Češkega atleta Zato-peka, 8. celota organov, telo, 11. grad ob reki Savi južno od Ptuja, 12. pleme, rod, 13. antično računalo, 14. rod življenju v vodi prilagojenih sesalcev, 15. špansko moško ime (iz Crk roman), 17. japonska denarna enota, 18. način prepletanja niti v tekstilni tehniki, 20. nekdanji košarkaš hrvaške Gibone in Clan reprezentance (Ivan), 23. mednarodna organizacija za begunce, 24. duri, 28. religija, 30. kraj, kjer voda odnaša zemljo, 31. grški polotok v Egejskem morju, na katerem je 20 samostanov, 32. ljubkovalna oblika ženskega imena Katarina, 33. bratranec, 35. manj uporabljan naziv za luknjač, 36. japonska nabiralka biserov.
Navpično:
1. delavec v hotelu, 2. cev, svitek, 3. • nemško ime glavnega mesta Hrvaške, 4. glavni števnik, 5. slovenski skladatelj (Vasilij), 6. eden od svetopisemskih velikih prerokov, 7. priprava za vzpenjanje, lojtra, 9. stranski pregra-dek brez oken v stanovanjskem prostoru, 10. naj večji desni pritok Rena v Nemčiji, 16. živec, 19. sporazum o nameravani sklenitvi zakonske zveze, 20. mesto ob zgornjem toku reke Kizil Irmak v Turčiji, 21. telesna cev, po kateri se pretaka urin od ledvic do sečnika, 22. blaznost, 25. mesto v jugovzhodni Turčiji, 26. varovalna žival ali predmet pri nekaterih ljudstvih, 27. pristanišče v svernem Čilu, 29, ime nekdanje danske filmske zvezdnice Nielsen, 34. začetnici slovenskega politika Čačinoviča.
eure ‘ae}i ‘oauensas ‘qe){ ‘sory ‘lopo ‘bj0a ‘bjbia ‘q^j ‘bi -Bung ‘EAezaA ‘uaf ‘uomBy ‘qiq ‘qßqe ‘bsbi ‘jiog ‘meziUBSio ‘nma ‘VLS :onABiopoyv
Aansan
d o c d 8 f g h I Naloga 175 Naloga 176^
Šahovska naloga št. 175 Levi - Adamsky / Poljska 1969
Za napad na belo rokado je Črni usmeril vse razpoložljive sile in pri tem oslabil svoje kraljevo krilo. Toda osamljena bela dama ni kos dobro postavljenim Črnim figuram, ki se posebno razigrajo in po številnih zamenjavah ostane Črni v veliki materialni prednosti. Cmi na potezi zmaga!
Šahovska naloga št. 176
Mariotti - Tajmanov / Leningrad
1977
V ostrih pozicijah pogosto velja: kdor bo hitrejši v napadu, ta bo zmagal! Tudi tokrat je podoben položaj. Velemojster Tajmanov, ki je na potezi, nima dobrega umika za napadeno trdnjavo in išCe zaplete v napadu na belega kralja. Kako mu to v nadaljevanju uspeva, pa boste ugotovili po temeljiti analizi!
Rešitev naloge St. 173
Izreden skok Črnega skakača
1..	.5cl!! na kar trikrat napadeno polje omogoča napad črnih figur po odprti d liniji. 2.Sd4 Db5+! Se ena možnost, da črna dama vdre v beli tabor. 3.Kgl (3.Sb5: Tdl mat!)
3..	.Td4: žrtev trdnajve za matni napad črnega. 4.cd4 Se2+ S.Kfl Sg3++ Po dvojnem Šahu pa Se žrtev dame! 6.Kgl Dfl+H 7.Tfl: Se2 mat!
Rešitev naloge St. 174
Črni ne zamenja dam, temveč se odloči za presenetljiv razplet, ki se pričenja z žrtvijo dame l...Dfl:+H 2-Kfl: Lg5H Napad na damo s ciljem spletanja matne mreže belemu na prvi vrsti. 3.Dg5: Lh3+ 4.Kgl Tel mat! Za belo damo ni bilo dobrega polja za umik in poraz je bil neizbežen!
16
Ponedeljek, 24. maja 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /ANTICIKLON NAD SREDOZEMLJEM ALPE JADRAN / SONČNO IN TOPLO
V VEDNOST
Vremenska slika
Nad Sredozemljem in srednjo Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi severozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje malo toplejši in suh zrak.
C A
srediSCe sredKCe ciklona anticiklona
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30%	5-10
m *** '
30-50%
50-80%
10-30
********
I
30-60
*** *** *** ***
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	12/23
TRST....... 16/24
CELOVEC.......	12/23
BRNIK...... 12/22
MARIBOR.......	14/21
CEUE....... 13/22
NOVO MESTO....	13/22
NOVA GORICA..	14/25
MUR. SOBOTA...	14/20
PORTOROŽ......	15/24
POSTOJNA......	7/22
IURSKA BISTRICA.	6/-
KOCEVJE.......	9/22
CRNOMEU.......-	13/23
SLOV. GRADEC..	13/21
BOVEC...... 10/23
RATEČE.......	8/
VOGEL.........-	8/13
KREDARICA.....	2/7
VIDEM...... 15/25
GRADEC........	12/19
MONOŠTER......	-/17
ZAGREB........	16/22
REKA....... 18/24
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI......... 12/19
STOCKHOLM.....	15/25
K0BENHAVN.....	19/20
MOSKVA........	7/14
BERUN............ 13/17
VARŠAVA.......	-/19
LONDON........	15/21
AMSTERDAM.....	13/20
BRUSELJ.......... 13/22
PARIZ............ 13/24
DUNAJ............ 11/16
MÜNCHEN.......	9/20
ZÜRICH............ 9/21
ŽENEVA........... 10/21
RIM.............. 15/22
MILANO........... 16/23
BEOGRAD.......	17/-
BARCELONA.....	-/-
BUKAREŠTA.....	18/24
ISTAMBUL......	17/21
MADRID........... 11/22
UZBONA........	16/16
ATENE............ 22/25
TUNIS............. 17/-
MALTA.............. -/-
KAIRO.............. -/-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.21 in zašlo ob 20.37. Dan bo dolg 15 ur in 16 minut. Luna bo vzšla ob 22.33 in zašla ob 06.41.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Raka, element voda. Dan je primeren za presajanje in nego listnate zelenjave.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
Jadransko morie: Portorož NP, Trst NP, Gradez NP, Crik-venica 20,5°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 19,5°C, Hvar 15,8°C, Vis 20,5°C, Hvar 19,ST.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,BT, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,TC, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradaščica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PUMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvišje 27 cm, ob 17.09 najnizje -17 cm, ob 23.09 najvišje 47 cm Jutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvišje 24 cm, ob 17.45 najnizje -11 cm, ob 23.40 najvišje 41 cm
Slovenija: SonCno bo, naj- Sosednje pokrajine: višje dnevne temperature SonCno bo in toplo, bodo od 20 do 26°C.
V	Sloveniji	Obeti
V	torek bo sončno in še V sredo še ne bo spre-
malo topleje.	membe vremena.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so suhe in normalno prevozne, promet po njih pa poteka brez posebnosti. Tudi na mejnih prehodih je promet tekoč.
Najbolj znana dvojna zvezda
Marijan Prosen
Skoraj ni človeka, ki ne bi poznal Velikega voza. Vsak jasen večer in vsako jasno noč ga lahko opazujemo. Čeprav ga v različnih letnih časih, na primer zvečer, nikoli ne najdemo na istem mestu nad obzorjem, ga vseeno z lahkoto izsledimo (slika).
Veliki voz sestavlja sedem približno enako svetlih zvezd. Štiri zvezde oblikujejo os, tri pa oje. Na pregibu ojesa Velikega voza s prostimi očmi vidimo eno svetlo in eno šibko zvezdo. To sta zvezdi Mizar (Konj) in Alkor (Jahač). Ce ob svetlem Mizarju razločimo zvezdico Alkor, je to znak, da imamo zelo dober vid.
Ce si zvezdo Mizar ogledamo skozi manjši daljnogled, ki ga moramo pred tem postaviti na trdno stojalo, bomo zagledali dve zvezdi. Ti dve zvezdi, to je Mizar A in Mizar B, sestavljata najbolj znano dvojno zvezdo, ki jo še lahko opazujemo z daljnogledom. Potrudite se in naredite ta poskus (slika)! Zanj zadostuje že navaden lovski daljnogled.
Mizar je ena najbolj raziskanih dvojnih zvezd. Zvezdi sta od nas oddaljeni približno osemdeset svetlobnih let. To pomeni, da njuna svetloba, hitrost svetlobe je tristo tisoč kilometrov na sekundo, do nas potuje kar 80 let. Ce bi se danes zvezdama kaj zgodilo (na primer, če bi se razleteli), bi človeštvo to lahko ugotovilo šele čez 80 let.
Natančne raziskave so pokazale, da sta oba Mizarja spet dvojni zvezdi, torej dvozvezdji, katerih zvezdi krožita ena okrog druge. Pri Mizarju A se zvezdi obkrožita v 20 dneh, pri Mizarju B pa v 180 dneh, vendar tega z našimi daljnogledi ne moremo opaziti. To se namreč da videti le z zelo močnimi daljnogledi, s katerimi raziskujejo svetlobne spremembe na teh zvezdah ob njunem izmeničnem prekrivanju, saj sta zvezdi v takem zvezdnem paru tako tesno druga ob drugi, da se včasih skorajda dotikata.
Tako zvezda Mizar ni samo dvo-zvezdje, temveč Stirizvezdje.
vidno
s prostimi očmi
VELIKI VOZ
/ Mizar J}\ * 1 \ Mizar A /
CE Z DALJNOGLEDOM POGLEDAMO ZVEZDO MIZAR, SE PREPRIČAMO, DA JE DVOJNA ZVEZDA.
g	|
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/204: Pretirano zapravljivi boste, saj se hočete vsaj na ta način nekoliko razveseliti, čeprav veste, da v tem trenutku vaša finančna situacija ni ravno bleščeča.
BIK 2J-4/20-5: Lotili se boste reševanja cele gore zamudnih stvari, ki pa bodo zahtevale vso vašo pozornost in kar se da veliko disciplino. Ce boste vedno imeli v mislih cilj tega početja, vam bo veliko lažje.
DVOJČKA 21 -5/21-6: Praktično vse se podreja vašim željam in ni je težave, ki je ne bi mogli uspešno razrešiti. Sedaj se vam ponuja priložnost, da dokončno odpravite težave, ki so vas ovirale.
RAK 226/22-7: Nekdo se vam bo dobrikal in prilizoval ter s polnimi usti hvale želel od vas dobiti privoljenje. Čeprav vam to godi, se boste morali vprašati, kaj ta oseba od vas sploh želi.
LEV 23-7/23-8: Glede na včerajšnji razplet dogodkov se lahko tudi danes srečno zazrete v prihodnost in z veliko dobre volje naredite tudi tiste stvari, ki ste se jim doslej žolčno upirali.
DEVICA 24-8/22-9: Cas je za pomembne odločitve, kajti denar, ki ste ga prejeli, ne bo trajal večno, morali boste poskrbeti za to, da bo dobro naložen. Ker vsi kdaj pa kdaj tvegamo, boste tokrat morali tudi vL
TEHTNICA 239/22-TO: Za poslovnega partnerja boste morab najti nekoga, ki vas ne bo oviral in, da bi bil sam zaščiten, zavračal vsak vas predlog. Dejstvo je, da ste vsak korak že temeljito premislili.
ŠKORPIJON 23-10/22-11: Na poti, v službi ali kjer koM ste, zagotovo sprejmite povabilo na kosilo, kajti izvedeli boste stvari, M so za vaše življenje zelo pomembne, toda vse odločitve preložite na jutri
STRELEC 23-11/21-12: Današnji dan boste v celoti posvetih poslom in grajenju temeljev za naprej, kajti pred vami je popolnoma nov izziv, na katerega ste že dolgo časa čakali.
KOZOROG 22-12/20-1: Ponovno brste odkrili, da ste sami sebi prikrivali Čustva, ki pa se zdaj uspešno prerivajo v ospredje. Pogumno jih pokažite, kajti odgovor bo nepričakovan, vendar’ vas bo osrečiL
VODNAR 21-1 /19-2: Ce se beste uspeli dogovoriti za sestanek, boste dosegli že polovico uspeha Pogovor vam bo razkril popolnoma nov način reševanja vaših težav in se vam bo pcmujal tako rekoč na pladnju.
RIBI 20-2/20-3: Simpatičen sosed ah soseda se bo pokazal v novi luči, kar bo tudi razlog za hitrejši srčni utrip. Kaj boste ukrenili (če sploh boste), je odvisno od okoliščin, v katerih se brste znašli.
17. SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON M.Gregorič.M.Krmger
Bleščeče sanje
Prireditelji in razstavljale! zadovoljni z obiskom - Razstavljeni so bili tudi prestižni avtomobili - Nedosegljivi Puchov terenec
Včeraj so se za letos zaprla vrata slovenskega avtomobilskega salona. Po Številu obiskovalcev sodeč, je prireditev naletela na dober odziv, saj je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani že v prvih treh dneh obiskalo 32 tisoč obiskovalcev, od tega samo v nedeljo 18.200.
Z obiskom so zadovoljni tako prireditelji kot posamezni razstavljale!, ki jih je bilo letos 163 (lani le 64), in prihodnje leto lahko pričakujemo, da jih bo še več. Predvsem tistih ekskluzivnih zastopnikov tujih izdelovalcev motornih vozil, ki se letos zaradi taksnih ali drugačnih razlogov salona niso udeležili. Mogoče lahko pričakujemo tudi več tujih razsta-vljalcev (letos so bili štirje) in ne le njihovih za-
stopnikov. Ce si bo salon s kakovostno in zanimivo ponudbo ter velikim Številom obiskovalcev še povečal ugled v svetu, bodo namreč tudi tujci spoznali, da slovenski avtomobilski trg ni le nekaj obrobnega in nezanimivega. O doseženem ugledu slovenskega avtomobilskega salona pa govori tudi podatek, da se je uvrstil v koledar evropskih avtomobilskih salonov.
Po lanskem salonu je bilo izrečenih veliko pripomb zaradi pomanjkanja reklamnega gradiva in zato, ker je bila večina razstavljenih avtomobilov zaklenjena. Obiskovalci tako niso mogli pogledati v notranjost bleščečih konjičkov oziroma pod pokrov motorja. Letos so mnogi razstavljalci odklenili vrata in upali na
kulturen odnos do bolj ali manj dragocenih jeklenih konjičkov. Zal so bili med prvimi obiskovalci salona tudi »lovci na trofeje«, ki so si zadali, da bodo odnesli vse, kar se odnesti da, če pa jim je to uspelo vpričo hostes, je njihova trofeja Se vrednejša.
Zaradi podobnih pojavov je bil oškodovan večji del obiskovalcev, ki niso niti pomislili na to, da bi odnesli spominek iz vsakega avta, ki so si ga ogledali. Ce so si namreč ti obiskovalci želeli ogledati notranjost avtomobila, so morali prositi, hosteso, naj jim avtomobil odklene. Podobno je bilo s propagandnim materialom, ki so ga mnogi nabirali vsevprek zato, da se ga bodo ob prvem domačem zbiranju odpadnega papirja znebili.
Ob tem pa moramo omeniti Se eno »malenkost«. Nekateri zastopniki oziroma razstavljale! se, kot kaže, Se vedno ne zavedajo, da vsi Slovenci le ne govorijo angleščine, nemščine ali italijanščine. Zato bi bilo dobro, če bi se pridružili tistim, ki so poskrbeli za ustrezno tiskano reklamno gradivo ali pa vsaj priložili kratke prevode besedil.
Na koncu pa Se nekaj besed o prestižnih lepotcih, ki smo jih lahko videli na letošnji prireditvi. Naj najprej omenimo britanske jaguarje, ki izražajo britansko tradicionalnost pri oblikovanju, obenem pa ustrezajo najnovejsim spoznanjem v avtomobilski industriji. AC - Trgovina, d. o. o., ki je zastopnik jaguarja v Sloveniji, je na sejem pripeljala vozilo, v katerem se pod pokrovom motorja skriva 12 cilindrov. Čeprav so vozilo prvič predstavili Sele februarja letos na salonu v Amsterdamu, ga lahko že kupijo tudi kupci v Sloveniji.
Že lani sta največ radovednih pogledov privlačila dva skrbno ograjena ferrarija, ki jih je pripeljal takrat novoimenovani zastopnik za slovenski trg, podjetje Motoklub iz Ljubljane. Lastnik in direktor je znani ljubitelj, avtomobilski strokovnjak in komentator televizijskih prenosov Niko Mihelič, ki je rdeče lepotce pripeljal v Ljubljano tudi letos. Poleg najbolj znanega modela 348 TS je
Lepotec iz Velike Britanije (Foto: Aleks Stražar/TRIO)
Puch 500 GE V8 predstavlja vrh terenske ponudbe (Foto: P.M.)
bil letos razstavljen še 348 TB, ki ima za nameček Se snemljivo streho.
V zvezi s fer-rariji se marsikdo sprašuje, zakaj ti avtomobili pri vsem prestižu nimajo vgrajenega avtoradia. Odgovor tovarne je preprost: radia ni zato, ker je avto tako dober, da po njem preprosto ni potrebe.
Blišč sedemnajstega avtomobilskega salona pa ni odseval samo v ferrarijih in jaguarjih, ampak tudi v prestižnem terenskem avtomobilu puch 500 GE V8. Vozilo, ki ga je av-strijskoStajerska tovarna Steyr - Daimler - Puch primerno predstavila na letošnjem ženevskem salonu, je resnično vrh terenske ponudbe. Model svojo izjemnost dokazuje tudi s tem, da bodo v Gradcu naredili samo 500 vozil, vsa pa bodo barve modrega ametista. Pod motornim pokrovom je nameščen 5-
litrski osemvaljnik, ki zmore kar 241 konjskih moči, kar zadostuje za končno hitrost okoli 180 kilometrov na uro. To pomeni, da je ta terenec za svojo 2400-kilogram-sko težo ugodno hiter, o »plezalnih« sposobnostih pa tako ne gre izgubljati besed. Oprema je seveda prestižna: sedeži in obloge so usnjeni, armaturna plošča je odeta v orehovino, stranska okna so elektrificirana, sedeži so ogrevani, ozračje pa je klimatizirano. A takšen prestiž je Se dražji kot pri manjših
avtomobilih, zato se bomo zaradi cene 270.000 mark s puchem 500 Slovenci vozili samo v sanjah.
Čeprav si veliko obiskovalcev letošnjega salona sodobnih avtomobilov ne more privoščiti, je pomembno, da se je v zadnjih dveh letih avtomobilski položaj v Sloveniji bistveno popravil. Po številu avtomobilov glede na Število prebivalcev sodimo v sam evropski vrh in kljub majhnosti postajamo urejen, zahteven in pomemben trg.