St. 42 ftfiiiu PMaaMjra (tim umiti u« U usta)
v Trstu, v Četrtek. 18. tebruaria 1926.
Posamezna številka 25 stot
Letnik LI
Lfct izhaj« vsak dan zjutt^fa*": oiiei^ijka- Naročata«: za 1 mesec L 3. S mesece L 22.—, pol leta L 36.—, celo \t>*r> ' w v inozemstvo mesečno L 6 30 vet — Posamezne Številke 2« s	«aina 2» 1 man prostora
r Slfotostl 1 kolone (72 m m): za trgovske obrtne oglate 75 stot, zi osmrtnice, zahvale, poslana, raWa L 1.20, oglase denarnih zavodnv T ?,— Mali uglasi : ^štofc^ besedo, najmanj L 3.
EDINOST
UredniltTo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Franc«sco d'Assisi 20 Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiliajo izključno uredništvu, oghtsi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se nc vračajo. Nefraakiran« pism« se ne sprejemajo. — Last, založba in ti«k Tiskarne „Edinottv Podurednižtvo ▼ Gorici: ulica Glosue Carducci §ter. 7, I. nadstr.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Konec Plsevitljeve slave
O klavm*m koncu Pisentijeve slave Bino poročali že pred dvema tednoma. V furlanskem fašizmu pa se vrsi dalje temeljito čiščenje. To vprašanje je sicer Čisto notranja stvar fašistovske stranke in mi bi mogli molče preko nje na dnevni reci. Toda usoda, ki je zadela pri tem Čišćenju nekdanjega vsemogočnega predstavnika furlanskega fašizma posl. Pisentija, je vzbudila tudi med našim ljudstvom, posebno pa na Goriškem največjo pozornost. Saj j'* / imenom tega gospoda spojena skoraj vsa zgodovina delovanja furlanskega fašizma na Goriškem, delovanja, ki ga i«1 moralo naše ljudstvo krvavo občutiti ne samo na svojem imetju, temveč tudi na svoji lastni koži.
Sedaj je ta mož političen mrtvec. Njemu so sledili še razni drugi mogotci. Mnogi izmed njih so bili izključeni iz fašistovske stranke. Izvršile so se ludi razne spremembe v upravi furlanske pokrajine. To so znamenja, ki brez dvoma kažejo, da so bile razmere v furlanskem fašizmu nevarno nezdrave, tako da se je moralo vodstvo fašistovske stranke odločiti za energično operacijo, ako je hotelo rešiti še zdravi del tega uda svojega telesa.
K «kor omenjeno, je zadel operacijski no* mnoge nekdaj odlične člane Pisentijeve družbe, toda ta mož je osrednji predstavnik vsega onega, kar ie zadelo neizprosno rezalo. Posebno pa za nas Jugoslovene na tem ozemlju je bil skoraj vso povojno dobo poosebljen v g. Pisentiju ves furlanski fašizem. In Pisanji ie bil tudi v resnici absolutni gospodar v njem. On je bil njegova duša. na njegovo komando je padala po našem ljudstvu na Goriškem ona znana in proslula »obmejna ,politika«.
Prvič se ie predstavil Piseriti našemu ljudstvu na Goriškem že z znanimi krnskimi dogodki žalostnega spomina. Že iz onih časov je znano tudi Pisentijevo časopisno delovanje, naperjeno proti našemu ljudstvu na Goriškem. To borbo je prenesel potem v Gorico, kjer je ustanovil « si oven s ki» fašistovski list pod imenom «Nova doba , ki sta jo urejevala znana njegova podrepnika viteza Bandelli in Peternel. Z njuno pomočjo in s sodelovanjem še nekaterih drugih podobnih kreatur je postal Pisenti tudi ustanovitelj takbimeno-vanega < slovenskega« fašizma na Go-liškem.
Pisentijeva slava je bila na vrhuncu i. 1923.. ko je izpopolnil svojo že tedaj absolutno moč še s tem, da je postal videm^ki prefekt. Tedaj je začel misliti na to, da bi diktiral svojo «obmejno politiko- tudi ostalim prefektom dežele.
Njegov vpliv je bil takrat brez mej in zato je imel nekoliko časa popoln Uspeh. Znana naredba o dvojezičnosti slovanskih listov iz 1. 1023. je bila njegovo delo in pod njegovim pritiskom sla jo posnemala, tudi tržaški in pulski prefekt. Žalostna usoda te naredbe je znana.
Najbolj pa se je bil g. Pisenli zagrizel v svojo obmejno politiko povodom državnih volitev 1. 1924. Kakor drugod, tako je tudi na Goriškem fašistovska stranka organizirala ne samo svojo propagando, temveč tudi agitacijo, ki naj bi preprečila uspešnost naših volilnih zborovanj in priprav. Dasi je bil g. /Mussolini zagotovil Slovanom popolno agitaeijsko svobodo, so Pisenti-jevi ljudje vendar dejanski ovirali dr. VVillana povodom naših volilnih shodov na Tolminskem. Isti Pisentijevci so prirejali dr. \Vilfanu, ker so v začetku mislili, da ni izvoljen, sramotilne pogrebne svečanosti, pošiljali našim pristašem osmrtnice in zagrešali razne druge nespodobnosti.
Taka je po priliki slika g. Pisentija iti njegovega delovanja v naših krajih. Sedaj je ta mož na tleh. Z višine nekdanjega vsemogočnega diktatorja, kateremu je bil slepo pokoren ne samo furlanski fašizem, temveč tudi ves uradni aparat cele furlanske pokrajine, se je pogreznil v politični grob, iz katerega mu menda ne bo več vstajenja.
Spričo te žalostne usode g. Pisentija je le naravno, da se vsakomur vsiljuje vprašanje, kaj se je pravzaprav valjalo za kulisami njegove «obmejne politike^. da mu je prinesla popolno politično smrt. Toda to je — kakor smo rekli — boli notranja stvar fašistovske stranke, v katero se nočemo mešati. Nas julijske Slovane zanima žalostna usoda g. Pisentija v prvi vrsti zato, ker je tudi za nas v vsakem oziru zelo poučna. Pisenti je še mlad gospod. Še pred nekoliko leti ga sploh nihče ni poznal. Njegov nastop datira iz povojne dobe, in vsa njegova politična sreča je bila delo par let - sicer odločnega, toda pri tem brezobzirnega in napram našim narodnim organizacijam krutega in krivičnega uveljavljanja. Na politični pozornici se je pojavil, kakor so se pojavili n& gospodarski takoime-fiiovani vojni bogataši. Dobičkonosni,
nov.
vojni valovi so spravili na površje 1 rednik norveškega lista «Tinedy Tega». razne novopečene milijonarje. Istotako Poveljstvo zrakoplova bo poverjeno inž. je poA-ojno politično vaiovenje povzdig- Nobiliju, ki je zamislil ustroj zrako-iiilo ljudi, ki bi v normalnih razmerah plova «N. 1». Poleg imenovanih se bo ostali gotovo povsem nepoznane veli-[udeležilo poleta na sever šest Italijane-ine.
| Kadar pa bogastvo in politična slava I hitro prideta, tedaj navadno tudi hitro j gresta, kar nam neizpodbitno dokazuje toliko žalostna usoda ogromne večine vojnih dobičkarjev, kolikor tudi raznih političnih novodošlecev in novope-čencev. Čez noč se zruši cela stavba v kup žalostnih razvalin.
To nam dokazuje sedaj tudi Pisenti jev slučaj. Sijaj njegove slave in zaslepil marsikaterega o-
Jugoslso. narodno skupščina
nadaljnje razpravo o proračnnn Govora dr. Trnmbtta in St. Radića
BEOGRAD, 17. (lzv.) Narodna skupščina je danes nadaljevala proračunsko razpravo. Seja je bila otvorjena 6b 9.
do 1. ure popoldne.
Celotna odškodnina, ki jo mora grška vlada plačati Bolgarski, znaša 30 milijonov. Drugo polovico bo Grška plačala 1. marca. _
Beneševe izjave
glede ponarejenih čehoslovaških nov-čanlc
PRAGA, 17. Člani koalicijskega komiteja so predložili interpelacijo glede ogrskih ponarejevalcev. Interpelacija zahteva; 1) obnovitev sodnega postopanja radi ponarejevanja čehoslova-
,	, »i ri j-, i «« ,v,n«if»nn ,ških novčanic, ki se je izvršilo pred
uri m je trajala do 1 ure popoldne.	Ogrskem; 2) naj se potom
Tekom razprave je prišlo do precejzi-P|	* določijo boljši Okrepi
moči je bil zaslepil marsikaterega o- vahmh sporekanj med radičevci na eni	denarja in 3 no-
mahljivca v slovanskem taboru, da je in hrvatskimi federalisti na drugi I	v ce^ralni Evropi.
postal pokorna kfeatura njegove poli- strani.	^	UT ^	, , bi nri^tale vse priza-
prej nego njihov oče. dokazale so s tem, Kot prvi govornik je nastopil ^^^^^a^ i/'tudi Makarska P
da je bil slovenski fašizem» mrtvo- Trumbić, ki se je v 2 uri trajajočem go- N illterpelacijo ie odgovoril v dr-
rojeno dete. Pouk Pisentijevega voru zavzemal za federativno uredbo ;	J zunanji minister dr. Be-
slučaja pa je tudi sicer za nas v .države, zagovarjal načrt za ustanovi- Poudarjal je, da ima sedanja falsi-
vsakem oziru zelo pomemben, ker t ev 5 oblastim zahteval revizijo usta- fikacijsUa ^^iničen značaj, ki je
nam kaže, da sploh ne smemo zaupati!ve v tem smislu. Dr. Trumbic je "at«!11*«4^f
zev. 15 obdolžencev je bilo obsojenih na smrt, drugim pa so piisodili po več let ječe.
Abd-Ei-Krlm pričel
Rifovci zavzeli
aCan^infl
nobenemu naj se pojavi vrstah. Tudi j
političnemu novopečencu, kjerkoli — tudi v naših Tudi pri nas so bila uprizorje-
kritiziral še sporazum med RR in finančno politiko dr. Stojadinovića. Povzel je nato besedo prosvetni mina po vojni politična gibanja, katera sojnister St. Radič, ki je branil centrali-se predstavljala našemu ljudstvu s zem in ga primerjal loncu, v katerem se podobnimi sredstvi bombastičnih dema-j nekaj kuha in se bo tudi nekaj sku-goških fraz in slepljenja s pomočjo si- halo. O Srbih je rekel, da so junaški in i jaja raznih «načel». Tudi v tem slučaju j da so s puško v roki ustvarili današnjo
se je dal en del naše javnosti zaslepiti po varljivem sijaju in je odšel v — novopečeno in novodošlo strank arstvo.
Žalostna usoda videmskega Pisentija vsebuje tudi v tem pogledu najres-nejši opomin, ki ne sme mimo našega ljudstva, ne da bi črpalo iz njega pri-I memega pouka za sedanjost in bo-I dočnost.
OeiouRi program vle^e
Ukrepi za pospeševanje žitne produkcije — Zakon za uvedbo poteštatov stopi v veljavo začetkom julija?
RIM, 17. Ministrski predsednik Mussolini se bo vrnil iz Milana najbrž že tekom jutrišnjega dne, tako da se bo moglo vršiti v petek redno tedensko zborovanje načelnikov fašistovske stranke, milice in fašistovske sindikalne organizacije.
V prvem tednu meseca marca se bo sestal ministrski svet ter bo razpravljal glede ukrepov za pospeševanje žitne produkcije. Od 25. do 27. marca pa bo zboroval stalni žitni odbor. To zborovanje bo velike važnosti, ker bo žitni odbor sestavil gradivo za zakonodajne ukrepe, ki se bodo tikali žitne produkcije.
Ko se bo zaključilo zasedanje ministrskega sveta, bo prvi minister Mussolini odpotoval v Tripolis in Cirenaj-ko, da se prepriča o gospodarskem napredku teh kolonij. Po ppvratku v Italijo se bo Mussolini dogovoril z on. Casertanom glede otvoritve zbornice.
da bo
Parlamentarni krogi menijo,	^ ____________ __.JJL____
zbornica sklicana šele v drugi polovici j njj je sporazum in v odgovor posl
edinstveno državo; Ilrvati so pa mirni organizatorji. Tekom Radičevih izvajanj je prišlo do ostrih medklicev in ko je Radić končno Še rekel, da je Trumbič kriv, če ni Jugoslavija dobila Reke, je v zbornici nastal velik trušČ. Dr. Trumbič se je dvignil, hitel proti Radiću in zaklical: <To je laž! Vi ste lažnjivee!» Radi nemira je moral predsedujoči prekiniti sejo.
Po daljšem odmoru se je seja nadaljevala in je St. Radić zaključil svoj govor. Končal je z besedami: «Mi smo prišli kot ljudje k ljudem, kot bratje k bratom. Dali smo vse in odstranili vse one, ki so ovirali sporazum, in vse listo, kar je oviralo sporazum.»
Seja je bila nato zaključena. Jutri, kot običajno v četrtkih, je dan interpelacij; v petek pa bo spregovoril Sve-tozar Pribičević.
Objava sporazuma med RR je izzvala razne komentarje. Splošno se trdi, da je bil sporazum objavljen za to, da bi volilci mogli o njem izreči svojo besedo in da se v slučaju kršitve sporazuma vidi. na Čigavi strani je krivda.
Soja radikalskoga klnba
Od 5. do 8. ure zvečer se je vršila seja radikalskega kluba. Kot prvi je govoril Ljuba Jovanovič, ki je zahteval pojasnila, ali je Pribičević vedel za pogajanja med radikali in radičevci. Gpvorila sta nato še poslanca Gujičić in Vukičevič, ki sta razpravljala o sporazumu.
Spregovoril je nato ministrski predsednik Pašić, katerega izvajanja so vsi pričakovali z veliko nestrpnostjo. Bra-
To-
aprila. Razpravljala bo o začasnem državnem proračunu.
V kratkem bodo sestavljeni in objavljeni pravilniki za tiskovni zakon in za zakon glede političnih izseljencev.
Poslednji zakon bo stopil v veljavo v najkrajšem času, da se onemogoči ■ Kekel je tudi, da. je St. Radić podal v italijanskim političnim izseljencem na-j^,.,^^ v tem oz,*ru izjavo, ki je vsa daljnje obrekovanje Italije v inozem-( nesporazumljenja odstranila. Pašić je stvu. Istočasno bo imenovana posebna|nato ge govoril o zgodovini radikalske-mi<i iit ki ho nadzorovala delovailien y •» lr 1 li Ho hi nnvvol ri/>U I i.mo na 1 i n f an _
va no viču dejal, da je bil Pribičević obveščen o pogajanjih. Glede prosvetnega ministra St. Radića je dejal, da je prišlo res do nesporazumi jen j radi njegovih govorov, česar so pa v prvi vrsti kriva netočna novinarska poročila.
bo zakon o uvedbi poteštatov stopil v veljavo šele prvega julija, to je z začetkom Viovoga finančnega leta.
Član fašistovskega direktorija on. Ricci pride danes v Trst
RIM, 17. Generalni tajnik fašistovske stranke on. Farinacci je naročil poslancu on. Ricci ju. da se poda v Trst v svrlio proučevanja položaja v tržaški tašistovski sekciji, ker bo v kratkem sklican fašistovski kongres tržaške pokrajine. član fašistovskega direktorija on. Ricci bo odpotoval v Trst danes .večer.	_
Farinacci obišče Benetke
RIM, 17. On. Farinacci bo prihodnjo nedeljo z ministrom Volpijem in Giu-ratijem obiskal Benetke.
Amundsen pride« Rim
Priprave za polet na severni tečaj
RIM, 17. Znani severni "raziskovalec Amundsen pride prihodnji teden v Rim, da si ogleda zrakoplov «N. 1», s katerim bo skušal poleteti na severni tečaj. Ker se vršijo na tem zrakoplovu nekatera popravila, bo zrakoplov odplul proti severnemu tečaju šele v drugi polovici marca.
Ekspedicije na severni tečaj z zrakoplovom «N. 1» se bodo udeležili Norvežan Amundsen, strastni športnik Američan Ellsvvorth, ki je daroval za nameravano ekspedicijo sto tisoč dolarjev, norveški kapetan Rieser Larsen in poročnik Ilorgen, nadalje kapetan Gottvard, kapetan Wisting, švedski meteorolog dr. Malmgremmf ruski poroč-nik-radiotelegrafist Olonkin in en u-.
pozdravili njem. Seja je bila nato zaključena.
Črnogorci proti Plamencu
BEOGRAD, 17. (lzv.) Črnogorski poslanec Tomić je poslal Pašiću odprto pismo v katerem navaja velik odpor Črnogorcev proti reaktiviranju J. Pla-menca. Tomić konstatira, da je sodišče v Cetinju ugotovilo, da je velik del terorja zakrivil Plamenac in je cetinjsko sodišče zahtevalo njega izročitev. Tomić apelira v svojem pismu na Pa-šića, naj se tej upravičeni zahtevi sodišča ne delajo zapreke.
v zvezi s prejšnjim ponarejevanjem cc- Francozi hoslovaških novčanic. Čehoslovaška je ljrCL,nHij storila vse potrebne korake, da bi se zločincem prišlo na sled. Prva preiskava je bila ukinjena radi pomanjkljivih dokazov. Na drugi korak, ki ga je čehoslovaška vlada storila 1. 1922. in 1923. pa sploh ni dobila odgovora.
Afera francoskih frankov pa je .-tavala tudi zadevo ponarejevanjn č«'ho-slovaških novčanic v drugo luč. Prve dni januarja je čehoslovaška vlada zahtevala od madžarske vlade odgovor na. svoji dve noti iz 1. 1922. in 1923. Madžarska jc odgovorila, da je bila preiskava ukinjena radi pomanjkanja dokazov. «Vsled novih dogodkov počaka jmo sedaj, — je izjavil dr. Beneš -da uvede madžarska vlada preiskavo j tudi glede ponarejanja našega denar-j ja in da stori to, ne da bi jo mi k temu j
važno fram Janko
PARIZ, 17. Po zadnjih ve pa francosko vojno miiiisti potrdilo, je Abd-El-Krim pr živo in napadel na več k coske postojanke.
Na postojanki KI Biban. ki na istoimenskem gričevju eno najvažnejših točk, tolik« gičnem, kot v moralnem os Francozi tako utrdili, da so da bodo lahko kljubovali tu šemu napadu Hifovcev.
Za to postojanko so se že m'cm.u hudi boji. E1 Biban so H i Tove i zasedli že za časa upora, izgubili so ur po-tn-janko ter jo pozneje spet zasedli. Meseca septembra lanskega leta so pa krvavimi izgubam« zop< t pregnali Rifovce.
V sedanji ofenzivi je Abd-El-Krim vrgel največ čet proti Krancozom, nekaj čet pa napada tudi špansko fronto.
Pri postojanki E1 Biban se je vnela I i uda bitka, ker so Rifovci napadali z vsemi silami. Francozi >o se sicer hrabro branili, a so se končno morali vendarle umakniti. Postojanko -o sedli Rifovci in je s tem vsa i"r<i ico>ka fronta resno ogrožena. i\ tko .-e ho ofenziva nadalje razvijala, ni mogoče še predvidevati. Abd-El-Krim je n;i ,ik > spreten način izkoristil sedanje \ i e-menske prilike, ki so ugodne za Uilovce, Francoze pa močno ovirajo pri nj'-hovili operaci j;. 11.
Politične vesti
naganjali. Če se to ne bo zgodilo si pa pridržujemo pravico do nadaljnih u-krepov.»
Glede političnega značaja afere je BeneŠ pokazal, na kak način so hoteli šovinistični elementi rešili monarhi-stično vprašanje; to v kolikor se tiče notranje politike. V kolikor pa zadeva zunanjo politiko, je ta afera izraz so-j Hrvatske vražne orijentacije, ki ne priznava se-^sestankih >lanjega položaja v osrednji Evropi. Po-narejene novčanice so imele služiti za propagando proti sosednim državam in tudi raznim namenom nolranje politike ter vplivati tako na mednarodni položaj in rešiti vprašanje monarhije kljub obveznostim, ki jih je Madžarska prevzela.
Minister Beneš je tako-le zaključil: Ali imamo interes na tem, da sta madžarski narod, ki te stvari ni zakrivil, in mednarodno javno mnenje informirana o resničnem bistvu te afere. Mi vodimo napram Madžarski poliiiko miru in smo vsak čas pripravljeni skleniti z njo srednjeevropski garancijski pakt pod pokroviteljstvom Društva narodov. Nimamo nobenega namena, da bi to afero izkoriščali in se nočemo v njo vmešavati. Zahtevamo samo, da se zadeva nepristransko in pred javnostjo razjasni in da se krivci kaznujejo.	_
/
Bžsetiilo posodile med riSiMi In rniiltevci
Drummond o Berlinu
BERLIN, 17. Drummond, glavni tajnik Društva narodov je včeraj obiskal nemškega zunanjega ministra Strese-manna. V palači zunanjega ministrstva se je pozneje vršila pojedina, katere se je udeležil tudi državni kancelar. Tako se je Drummond oficijelno seznanil z načelnikom nemške vlade. Razgovarjala sta se c mestu glavnega podtajnika v Ženevi.
V tukajšnjih krogih poudarjajo, da je glavni tajnik Društva narodov zastopnik Velike Britanije in da »o druge države, ki imajo svoj stalni sedež v Svetu Društva narodov, zastopane v glavnem podtajništvu.
Da dobi tudi Nemčija, ki bo sedaj vstopila v Društvo narodov, svojega stalnega zastopnika, ji bodo baje odka-zali mesto v glavnem podtajništvu v Ženevi.
Poleg tega je pa prosto tudi eno glavnih mest v oddelku za informacije in bi ga Nemčija hotela zasesti. Nczase-
Pogajanja v Washingtonu.
BEOGRAD, 17. (Iz\\) Iz Washingtona poročajo, tla sta fin. minister Stojadino-vić in Jurić imela včeraj daljšo konferenco._
z Winstronom. Odgovor ameriške komi-j^Io je tudi mesto načelnika oddelka
delegacije[za prav(ce narodov. io mesto je imela •prej Holandska in sedaj reflektira
ije na predloge jugoslovenske se pričakuje za prihodnji teden.
«Beogradio» sporoča danes vest iz Wa-sliingtona, da se 20. t. m. odpelje Stojadi-nović z vsemi člani delegacije v domovino, v VVasliingtonu pa ostane le Gjorgje Jurić, da v podrobnostih konča pogajanja in da parafira konvecije «ad referendum«.
Incident s pape&kim nuncijem poravnan.
BEOGRAD, 17. (Izv.) Zunanje ministrstvo sporoča, da je incident s papeškim nuncijem Pelegrinettijem, radi govora St. Radića, poravnan. Trdi se, da je dr. Ninčić dal Pelegrinettiju kabinetno satisfakcijo.
Grčija plačala Bolgarski prvi obrok odfikodnino radi zadnjeg« obmejnega incidenta
ATENE, 17. Zunanje ministrstvo je poslalo bolgarski vladi uradno obvestilo, da ji daje na razpolago 15 miliio-nov levov kot prvi obrok odškodnine radi obmejnega incidenta v Demirkanu.
nanj Nemčija. Vendar pa se zmerom bolj kaže potreba, da zasede to tako važno mesto kaka popolnoma nezainteresirana država.
Sir E. Drummond bo odpotoval še danes zvečer iz Berlina v Ženevo. Po-setil je Berlin baje samo zato, da napravi uraden obisk glavnim predstavnikom nemške vlade in da se z "njimi pomeni glede sedežev, ki naj bi jih v Društvu narodu" dobila Nemčija.
15 smrtnih obsodb v Leningrada
V torek dopoldne je sprejel predsednik radikalskega kluba Živkovir zastopnike časopisja ter jim jo po kratkem formalnem nagovoru izroči! prepis sporazuma, sklenjenega med radikali in radičevci »In«' H?, julija 1925. Ta sporazum se glasi:
Delegati Narodne radikalne strank«- in seljačke stranko s i na svojih začenši s 2. julija t. I.. stalno delali na to, da ugotove, »la se obe stranki nahajata na popolnoma istem stališču glede podlage naše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je izjava voilslva HS»s v Narodni skupščini <!no 27. julija (. 1. rezultat evolucije v politiki IlSS, ki priznala enotnost države, dinastijo Kara-djordjevičev, toliko zasluženo za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in obstoj enega samega parlamenta za vso državo. Za IIKS ima ta evolucija v 1ISS odločilen pomen, ker predstavlja IlSS ogromno večino Hrvatov, katerih naziranje glede države se b»j tekom časa, kar upamo, postavilo na edino možno zdravo podlago, in ravno tako tudi drugih političnih krogov na Hrvatskem. Na ta način so odstranjene vse težkoče, ki ovirale razvoj naše države. i'o izjavah vodstva HSS v Narodni skupščini, ki so jih narekovale zadobljene izkušnje, se mor« reči, da se dva dela dejanski enega naroda, ki sta živela mnogo »toletij vsak pod drugo vladavino in ločeno, sedaj ne nahajata samo dejanski pod eno streho, ampak tudi po prepričanju in čutenju in se hočeta sedaj zaradi skupnega blagra skupno braniti pred sovražniki. NMS in IlSS >la /.našli druga poleg druge, ili Io jo v današnjih prilikah najvarnejša pot nnrodnega in državnega edinstva. Ugotovili *-ta, <la m* vos narod čuti enega in da s«- da kot tak voditi k napredku in blagostanju, navezan drug na drugega v skupnem delu in čim več trajnem skupnem delu, ker uživata obe stranki zaupanje prevladujo<"«'ga števila prebivalstva in predstavljata veliko večino naroda.
Ti dve stranki donašate s sledečim aktom svojo odločitev, da je njuna želja, da se sestavi skupna vlada pod predsedMvom g. Nikole Pašića. To vlada naj bi vzela na-«* obveznost za integralno uporabo ustave v državi in njeno i/vedbo /. uporabo n<>\ ih zakonov, kakor to predvideva ustava. Ta uporaba ustave naj se izvede na vs-mu ozemlju kraljevine SHS brez sleherno izjemo tako, kakor to določa ustav-? za isa^ > eno in nedeljivo kraljevino. Ra/en tega m obe stranki stavljate za nalogo, da bosta izvedli velike in važne prihranke v kraljevini, da bosta živahno delovali na po.-i tenju zakonov in da bosta skrbeli za spoštovanje državljanskih in političnih pravic, ki ostanejo zajamčeno vsem po^n-iiini državljanom v kraljevini, in da bodo pr < I-stavniki oblastev človeško in pravično postopali 7. državljani. Napravili bosta \s«», kar jo potrebno, da se ustvari resna kontrola nad delovanjem državnih nameščencev.
Posli, ki so imajo izvršit i v Narodni skupščini, so nastopni: Sprejeti ima > že predloženi zakonski načrti o tisku, o dvanajstinah, o ustrojstvu sodišč, o >o I-nikili, o invalidih in o Ijud-košolskem pouku. Za jesensko zasedanje Narodne skupščine se imajo pripraviti in po možnosti donesti v Narodni skupščini tudi sledeči zakonski predlogi: o občinah, ki i«
predvsem potreben zaradi izenačenja zakonov o občinah, veljavnih v poedinih krajih države; v Bosni se imajo ustvariti ot>-čine, kjer še ne obstojajo; spremembe v LONDON, 17. Iz Rige poročajo, da se zakonu o uradnikih, s katerimi se imajo je včeraj končal v Leningradu proces	redukcije .^'^^nb iiameSrencev.
P-ti 48 Estoncem, ki so bili obdolženi |	& S^JJ Ult^
EDINOST«
V Trstu, dne 18. februarja 1926.
rek, osušenju močvirij in namakanju po- pri svoji zahtevi. Ne od nehajoč od svojega -Ija, kakor tudi zakona o vodnih zadrugah; j stališča, so spravili predstavniki HSS de-j^oiem zakonski načrt o obrtniških kredi- legate N H S v tak položaj, da so morali ali >tih. Vsi zakoni, ki so že pred parlamentom,! skleniti sporazum s Hrvati brez Samostoj; Laj ae izglasujejo v jesenskem zasedanju ni h demokratov, ali pa sploh ne. Ker stoje đfarodne skupščina fiaien tega ima bodoča interesi države nad vsemi drugimi inte-fvtada skrbeti za podpiranje in pospeševa-! resi, in naj si bodo tudi še tako resni, so »je brodarstva in ribarstva Ko bo končan se morali delegati NRS ukloniti pritisku ^ta program, bosta koalirani vladi sestavili razmer, ki je bil močnejši kot stališče Na-nao&Jjnl program za notranje delovanje.1 rodne radikalne stranke.
Kar se tiče zunanje politike, naj ostane j Ta sporazum ni rezultat strankarskega T dosedanjem duhu z našimi zavezniki, ve-1 pogajanja in kupčevanja, ampak, ako se likimi In mailmš, ki so, bodisi neposredno i dobro pomisli, plod pravilnega razumeva-jdi posredno, dali motnost za. ustanovitev i nja narodnega m državnega edinstva in 'toaSe države. Nova viada i)o skrbela za roj onega medsebojnega zaupanja, ki je med ida ta politika ostane in se se uadalje raz- tema dvema strankama polagoma narastlo vije, brez ozira na Žrtve, ki jih bo treba dor' v skupnih pregovorih in je postalo tako
fVnesti za. resnične potrebščine in za vo-1 čvrsto, da se je ustvarila možnost, da bo i&o moč države. Dokler je na svetu krep-' mogla ostati v bodočnosti v skupnem delu a vojaška sila, je to jamstvo za varnost v vladi, v parlamentu, pred krono in v na-©d Tunaj.	i rodu.
Tefcom pregovorov delegatov obeh Dovolj je bilo pogrešk, dovolj se je doži-♦trank, ki so dovedii do tega sporazuma, velo zablod, da je bilo mogoče priti do tega j«* prišk> stalno na razgovor gotovo vpra- obojestranskega zaupanja, ki je glavni potanje ket m?na ovira, da se pride do defi- goj za uspeli tega nagega sporazuma in za nitivneKa sporazuma. Dočim so namreč bodoče delovanje koalicije dveh največjih predstavnik1 NRS živahno zahtevali, da se : strank v državi.
tudi Sanv. tojna demokratska stranka Ta akt sporazuma ima Štiri strani, udeleži	delovanja v svrho sporazu- Dne 16. julija 1925. v Beogradu.
Kazni Članicam: Zarji L 5, ker ni pravo-.staro pot. Ljudje so se predramili iz hrup- knjig? Ne samo na razstavi, v vsaki hi$* časno javila forfait-a; Magdaleni L 10, ker'nega pustnega vrvenja in se zopet zavedli namreč bi morala biti taka polica.
ni uredila igrišča za tekmo s Prošekom.'skrbi in težav, ki jih je obilo v trdem pe-
Tekma Obzor - Gorica: Odobritev tekme se preda občnemu zboru.	T. V. N.
8. D. Adria, Prosek - M. D. Tabor, Sežana.
hanju za vsakdanji kruh. Zato je pač um-Ijivo, da je bilo za mnoge slovo od Kurenta težko. Zelo težko je moralo biti to
V nedeljo 21. t. m. se bo vršila na igri- ?lov° S 20'letno brezposelno sobarico šču Tabora v Sežani tekma med II. četo1 Ivank° ^c, stanujoče v Rojanu št. 4. Tudi Adrije - Prosek in II četo M. D. Tabor 01?a Je Pestila pusta m iskala radosti v Igralci Adrije naj se zberejo pri Pilju, iri! njegovem hrupnem vrtincu. A namesto sicer sledeči: Puntar Franc, Puntar Alojz, Mantovani I, Spanger, Mantov IV, Jože Vernikov, Verša (kap.), Mantov III, Cibic Stanko, Puntar Jože in Mantov II.
radosti, je iz neznanih vzrokov — bržkone radi kake nesrečne srčne zadeve — našla tako globoko žalost, da je sklenila zapustiti to solzno dolino. Še pustno našem-
V četi Adrije je pet igralcev, ki so bili^JGna °k+oh 1°'	!la v nek°
v prvi četi in vratar Ponziane II. V četi	ter*®m kupila 100 gramov jodove
Tabora je tudi nekaj novih igralcev, med, t,®ktu™- Nato je iLa,na u,f° ^piia
temi vratar. — Začetek ob 3. uri popoldne.
strup. To se je zgodilo na trgu Gol doni. Mimoidoči ljudje, ki so jo videli, kako je nenadoma omahnila ter se zgrudila na tla, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je dal deklico prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali že^
in nekega drugega znanca častil Kurentov pomin s tem, da je pridno daroval Bahu.
ma. so zasi« >niki HSS izjavljali, da bi bil M. N. Trifkovič, M. S. Gjuričič, Pavle, K?1**0 ?e je trojica ustavila v gostilni ■	o skupnem delovanju med njimi Radić, dr. B. Župerina, Ljubo Živkovič, dr.[_7®_	Vrdeli in seveda zo-
in radikali nemogoč, ako ostanejo radikali Nikola Nikic.
DNEVNE VESTI
Hđsl dobimo poteštate ?
ina tem polju in potrebna je vztrajna pro-1 paganda.
Kakor smo nedavno obširno poro-! V nedeljo se bo vršil občni zbor S. U. čali, je zakon o poteštatih že pod streho, M,adi delavci na športnem polju hočejo
kajti sprejeli sta ga obe rimski zbor- If^eđatf svoje vrste in svoje dosedanje	^
- - 1 t .	* .i /> 'delovanje. Odstraniti napake m zarisati loputml z njo tako močno po glavi, da je
niči, pogini »k a zbornica, m senat. {noY(, poti nadaljnemu delovanju. Naj se[Zuliana takoj oblila kri. Siromak se je jM>n pasem ml objavljen.	. mi dovoli, da ob tej priliki spregovorim / zvrnil pod mizo napol nezavesten, «prija-
/ ozironi na globoko spremembe, ki besedo naši javnosti, zlasti našim stari-j tel ja»_ _pa sta jo v zmešnjavi urno odtujili prinese novi zakon : seboj z:; naše' šem. Vpisujte in pošiljajte svoje otroke v občine, je razumljivo, da je naš? iav- j slovenske klube. Tam je njih mesto. Zavedajte se, da je sport potreben kot vsakdanji kruh. Le z gibanjem telesa v prosti naravi se mladina obvaruje raznih bolezni in razvad, ki jo pogosto uničujejo. Kdor se pa ne more sani udejstvovati,. naj pa zahaja na naša igrišča k raznim tekmam, komisarju, da tako pomore društvom iz težkih fi-oteStat ne nančnih kriz, v katerih se nahajajo. Ne
Iz tržaškega življenja
Po slabi t ova riši ji...
39-letni težak Andrej Zulian, stanujoč ;	»^»»^v, su j.
v Lonjerju št. 199, je včeraj popoldne ia- ^evarnosTpa se b^m^laTd^ loval za pustom po raznih gostilnah, kjer, C	Vn	P	morala zora
je v družbi 30-1 e t nega težaka Ivana Prelc Vltl Kak,h 10 dm"
Potapljač, ki se je hotel pogrezniti na
oni svet.
V neki gostilni v ulici Molino a vento je 63-letni potapljač Anton Picinich, doma pet jedla m pila, to še posebno. Račun je iz MpJ -a Lošinja, izpil s samomorilnim plačal Zulian, ki je nato, namesto da bi namenom precejšnjo količino jodove tink-šcl domov, krenil v neko drugo gostilno, i ture. Predno je starec izpil strup, je v dočim sta njegova tovariša navidezno šla i stranišču sežgal hranilno knjižico, glasečo svojo pot. Zdi se, da je «Pri stari Marjeti« | se na znesek 7000 lir. Navzočni ljudje so prišlo do nesporazumijenj v prijateljski, spremili Picinicha v bližnjo bolnišnico pri trozvezi, kajti čez nekaj časa, ko je Zu- Sv. Mariji Magdaleni, kjer so mu izprali lian sedel v drugi gostilni pri svojem po-'želodec. Ker je pa nesrečni starec kazal licu, sta prišla vinska bratca za njim. Ko-! znake duševne zmedenosti, je bil potem maj je Pregarc uzrl Zuliana, — tako je ta prepeljan v bolnišnico za umobolne pri pozneje povedal—je pograbil stolico in ga! Sv. Ivanu.
nost živo radovedna, kdaj pridejo ti novi načelniki in do'kdaj je šc usojeno žive i i sedanjim občinskiiii .-vetom, kjer so še ostali ži\ i in se nisu še morali umakniti predhodniku in pn*«»d}>odobi poteštata - občinskemu Ako znamenja ne varajo,
Avto jo je pcdrl.
Sinoči okoli 20. uro se je pripetila na Opčinah huda nesreča, ki bi bila skoro zahtevala človeško žrtev. Ob omenjeni
pride še vsaj štiri m. sece ali pet Ka-.smemo zapustiti mladine, kateri pripa-kor javljajo faSistovski listi, ki so pač daio naIo-e bodočnosti. Naša dolžnost je, o namenih vlade dobro obveščeni —, ali vsaj bolje nego drugi listi, cr" " zakon o poteštatili izvajati šel
da jo sedaj, ko nas potrebuje, podpremo moralno in še bolj pa gmotno. Ne zabi-
<• zat'tO mo načela: «Narod sebi!» — Športnik
\ druai
polovici letošnjega lela. Ta vest .se zdi	POJASNILO,
precej verjetna, ako se pomisli da mo- Z ozironi na dopis iz Ajdovščine, ki je ra vlada poskrbeti za poteštate »efeo-j?11 objavljen v «Edinosti» cwi 4. t. m in v
lik« t isočev Občin, proučiti vprašuje i ^m se^ome^^^oneK^
njih gmotnega vzdrzevanja, dalje vpra-;®^1^^^ Battistija in da se je opozar-šanje združitve manjših občin v večjejjf(la varnostna oblast, ker da so se slična skupine itd. Ako ima vlada resen na-: nabiranja vršila že večkrat, ne da bi potem men. da uredi vsa ta vprašanja na na.-! bila naročila tudi izvršena, smo prejeli od. čin. da bo njih rešitev odgovarjala, in- tvrdke «La Pubblicita» (izdajatelj Gasto-leresom doličnih krajev — potom jih!ne Mioini, Trst, Piazza S. Francesco d'As-mora resno proučiti, za kar bo po- sisi> sledečo izjavo: .
, .	- - , ____ , , . „ f.^i «Imenovana tvrdka izjavlja, da so bili
fretmo precej ca^a posebno % novih ;oni tHjc gospodjej ki so posetili Ajdov-
pokrajmah. Kakor smo ze naglasali v gfili0| Vipavo in Bistrico ter nabirali na-iirišem listu, ima prebivalstvo novih • ročnike za življenjepis Cesare Battisti -pokrajin vso pravico pričakovati od i Francesco Rismondo, bili in so pooblaščeni krajevnih oblastev in od osrednje vla-'za ta posel. Omenjeno delo-se sedaj tiska do, da se uvedba poleštata izvrši na tak j v Trstu v tiskarni Silvio Spazzal in izide način, da pridejo do veljave najboljše;v Plvi polovici tekočega leta.» strani nove uredbe, ko se že naše ljud-! sfvo mora odreči edinemu občinskemu..
režimu, ki odgovarja njegovim moral-i Katarina šttekel) - Prosek: Računski
rila. Na lice mesta poklicani zdravnik re- ... . .	. .
šilne postaje je obvezal Zulianu široko V1]1 Je javni avtomobil, ki ga je vodil o0-
rano na desnem sencu, nato ga je dal pre-i letnJ ?ofei\ Tvai\ ,l inzi ™, Trsta- PO^rl peljati v mestno bolnišnico. Ako ne na-!£recl tamosnjo lekarno 23-Ietno (Valerijo stopijo kake komplikacije, bo mož prebo- Da"eu' stanujoCo na Opčinah št. 487. Ne-lel svoj žalostni pustni spomin v 15 dneh sre™ deklica je pri tem zadobila števil--	ne> a * sreči ne posebno nevarne poškod-
be veselja zairai pride...	J^e na raznih delih telesa. Z istim avto-
Veseli, od razposajenega vladanja uti*u- mobi lom je bila prepeljana v mostno bol-jeni Kurent je zaspal, propadla je nje-; nišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični gova oblast in življenje se je vrnilo na'oddelek.
Vesti
DRUŠTVA.	j sem kmalu nato zvedel od sosedov. Moj
— Planinsko društvo v Gorici bo imelo j i?1"1 -j® čaka! v brivnica, da pride na vrsto svoj redni letni občni zbor v petek dne 19. t. m. v ulici sv. Ivana obt9. uri zvečer. Točnost in prisotnost vseh članov obvezna.
h urada PtL dr. „Edinost" v Trsta
___________ Latarina Širekelj - Prosek: Račun
nini in lnaterijalnim intercsoni — nam-1 dvor je sprejel tezo Vašega zagovornika, reč voljenim občinskim svetom in Vaš soprog bo preiskan v tržaški vojašk! , „ „ J	bolnišnici, m če njegovo zdravstveno sta-
panom. A ku bodo
nje odgovarja izjavam, Vam bo likvidira-
lioteli prizadeti činitelji j na vojna pokojnina, proučili VSO stvar na tisti način, kakor F. K. - Ravberkomando: Glasom kr. od-to zahteva razsežnost tega vpra&inja,; loka-zakona z dne 7. januarja 1926., St. 135
potem bodo imeli dela še za mesece in,*" ^rošjeni p iskih taks m drugih do-:	1> i;	.lSl Wl j .	l.ladmh taks dijatti družin bivajočih v po-
mesece. Radi tega mislimo, da se bo: krajijiall Zadra, Kvarnera, Istre, v okrož-
jedva moglo začeti z izvajanjem zako- jih Gorice, Gradišča, Idrije, Postojne, Bolna o poteštatu takoj s 1. julija, kakor j zamii Bressanone, Merana. Cavalese in napovedujejo nekatere informacije. Se- Dalmacije.	Tajništvo.
veda pa niso nikakor izključena prese-	-
>*ečeuja.	__j	OruitV«M VMM
K jreflrtoieeemu občnemu zboru Udruženlo j ro7a tej"" ^^VoS" ob 20;i0 odbo"
SlOSnSjHih športnih društev V Italiji - Pevski zbor .Slasbene Mane.. Danes
i ob 19. uri in pol pevska vaja za moi«ke Volja je predpogoj vsakemu uspehu. Ta>in ženske glasove, re snica je jasno razvidna iz dosedanjega _ d. k/h. Tommaseo. Danes ob 19. uri delovanja in uspehov S. U., ki je ob pri-' športni sestanek v D.K.D. pri Sv. Jakobu.
tietku. svojega delovanja preživljalo težko krizo ravno vsled pomanjkanja volje do dela. Ta kriza pa je bila rešena. Mladina, ki sicer ni bila bogata na izkustvih, pač pa na idealizmu, je iz skromnih društev, ki so večinoma životarila in od katerih so nekatera obstojala samo poimensko v razmeroma kratkem času ustvarila močno S. I7, na katero smo lahko ponosni. Zasluga marljivih delavcev v raznih odborih je, da tvori danes S. U. važen del našega d ru 5t venega življenja.
Občudovati moramo zlasti organizacijo in poslovanje S. I*., katero so provedi! ljudje, ki so pač laiki na športnem polju. Za vse važnejše športne panoge delujejo tehnična vodstva, ki dajfjo sportu pobudo in življenje ter rešujejo mnoge spore, ki bi zamogli imeti težje posledice.
Spremenilo se je tudi delovanje posa-meznih društev. Prenehalo je životarjenje, ker osrednji odbor S. V. ne trpi brezdelja. Povsod opažamo novo vrvenje, nihče ne bi hotel zaostati. Izrablja se za treninge vsak razpoložljiv prostor. Iz «brcarjev» se razvijajo športniki, ki nam bodo v čast, tudi pred drugorodci. Točke v uradnih poročilih S. U. tvorijo predmet živahnih razprav in, kar je glavno, vedno vztrajnej-šega pripravljanja posameznih klubov za Častni izid iz prvenstvenih tekem. Upati smemo, da se bo zamoglo že v bližnji prihodnosti postaviti čete. ki bodo lahko tekmovale z drugorodnimi ,in inozemskimi Četami v vseh panogah sporta.
Omeniti moram še neki drugi ne manj važni uspeh S. U., to je ustvaritev zanimanja v javnosti za športne prireditve. Naža javnost se pred časom sploh ni brigala za športna vprašanja, oziroma zanimali so se samo posamezniki, in še ti za sport drugorodcev. Danes so se razmere vidno zboljšale. Zasluga za to pa gre v veliki meri tudi našemu listu «kdinosti», ki ima vedno odprte prcdaie za društveno delovanje ter je sportu prepustil celo posebno suortno rubriko. Mnogo ic že dela
Načelnik
—	Pevsko društvo cHajdrih* na Prošeku
sprejema nove člane. Kdor ima veselje do petja, dobrodošel. Vpisovanje se bo vršilo v soboto dne 20. t. m. ob 20. uri v Hajdri-liovi dvorani. — Odbor.
—	Klub esperantlstov - Sv. Križ nazna nja vsem onim, ki so naročili slovenske esperantske slovnice, da so bile slovnice razposlane že v pondeljek. Kdor bi pomotoma ne bil prejel slovnice, naj pravočasno obvesti. Cenjene interesente opozarjamo, da ima klub še mnogo slovnic v zalogi; cena 8 lir (na dom). Naznanjamo dalje, da si klub ustanovi tudi svojo čitalnico, ki bo razpolagala z vsemi časopisi in revijami, ki zanimajo prostaka kot inteli-genta. Za bralni večer se je določila sobota.
Za klub esperantistov je nabrala v soboto vesela družba lir 17.5. V nedeljo je po zaslugi tovariša F. Ponšaka nabralo veselo omizje v Nabrežini L 35.55. Prednost gre Sirku Ivanu. Skupno lir 52.60. Vsem darovalcem srčna hvala! Posnemajte!
Danes v četrtek odborova seja ob 20. uri.
Predsednik.
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE
V nedeljo, 21. t. m. točno ob f. ui zjutraj II. redni obĆni zbor v dvorani DKD pri Sv. Jakoba. Opozarjamo članice na člen 37 poslovnika. — O. S. V.
OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO
Danes seja točno ob 20. uri v navaduih prostorih. Navzočni morajo biti vsi funk-cijonarji S. U. (nadzorniki, vsa tehnična vodstva, verilikacijski odbor in vsi sodniki). — Predsednik.
TEHNIČNO, VODSTVO NOGOMETA.
Uradno poročilo.
Seja z dne 17. februarja 192G.
Odobrene tekme: Tommaseo - ilr^d 3:2; Primorje - Adria 6:0; Rocol - Zarja 2:0 !Xorfait Zarja).
Še nekaj p bolezni v Gorici.
Govori se, da leži skoraj 8000 meščanov, ki so vsi zboleli na tej novi hripi. Bolezen ni prizanesla nobeni hiši ,potrkala je na vrata vsakega stanovanja in napadla tr-trgovce in odjemalce, učence in učitelje, upnike in dolžnike. Prizanesla je pa dvema stanovoma. V Gorici imamo šestnajst pi-smonoš; dvakrat na dan jih izbruhne poštno poslopje in v dveh, treh urah prelete že vse goriške ulice do štandreško-šempe-trskih mej pa gor proti severu do GrČine in Solkana. Od teh pismonoš ni zbolel niti eden in vsi pripisujejo to svojemu gibanju po svežem zraku. V kolikor smo se informirali na sodniji, na mirenski in goriški davčni iztirjevalnici se ta nova in huda bolezen tudi ni lotila sodnijskih in davčnih eksekutorjev. Tudi ti pripisujejo svoje neomajano zdravje dejstvu, da so vedno okrog na svežem zra«ku. Mi jim radi verjamemo!
Spet je Sel eden od nas,
sem si mislil, ko sem opazil od daleč na objavljalnici novo osmrtnico. Bolezen žanje. Vsak dan se pridruži prejšnjim osmrtnicam po goriških voglih nova; vrste «ža-lujočih ostalih» se množe bolj in bolj. Nova osmrtnica, ki jo je bilo. opazilo moje oko, je bila dvojezična«in žalost mi je legla na srce, češ, Slovenec je umrl, naše že itak redke vrste se redčijo. Kaj *bo z nami?! Ko sem pa prišel žalosten in potrt k zidu, da preberem osmrtnico, sem se prepričal, da se naznanja na njej strašna smrt italijanskega Carnevala in slovenskega pusta, ki se- je pokopal včeraj popoldne v mrzlih valovih narastle «SoČe». Skoraj gotovo bo v sprevodu, kakor lansko leto, vse polno pijancev, ki bodo za pustom pretakali solze in vino. Da je pusta
.tiho in ponižno, kakor je njegova navada in s klobukom na glavi. «Ce liočeš, da Te
Drugo, kar bi rad povedal Idrijčanoin, je to: v Trbovljah, čisto rudarskem mcui^i se vrši te dni dramski tečaj, ki je ve^iio dobro obiskan od mladih rudarjev in pa dobro organiziran. Vodi ga g. Seet glavui režiser ljubljanske drame.
Nočem razmotrivati, kolike važnosti i«* ta stvar, a zdi se mi, da bi bilo prav, djf bi se tudi Idrijčanom «zjasnila vremena-*
Društveno življenje v našem mestu precej cvete. Poročali smo že, da te je stanovil učiteljski fašistovski sindakat. VI odboru so sami Italijani z eno samo rzj*« mo. Kako bo to delalo in živelo, bomo v K deli. Poleg teh dveh sindakatov se je \v stanovila zadnji čas tudi čipkarska zadru-H ga, ki pa ne more še razviti vsega «>vojegak dela," kot bi hotela. Je še. mlada. Vendaz; upamo, da se s časom razraste in da pokažejo včlanjena dekleta in žene vso svojo voljo za delo v skupni organizaciji, ki blf morala biti nadvse močna in pa res ljudska, kar upamo, da bo. Poleg Idrijčauki pride tu seveda v poStev še mnogo oko-ličank in okoličanov, ki se bavijo zlasti zimskem času z izdelovanjem čipk. ii so danes skoro izključno žrtve raznih pie-kupčevalk, katerih pri nas kar mrgoli in ki so najbolj nasprotne novoustanovljeni zadrugi. Seveda je mnogo bolj prijetno potovati v Italijo in prodajati kot pa sedeti doma za «pouštram» in čipkati. In potem se včasih že dobro zasluži. Da samo včasih, ker vedno i razprodajalci nimajo src«'e.
Rudniški sindakat ni dobil do danes e nikakega odgovora na svojo zadnjo povlun ! nico. Najbrže bo treba še dolgo čakati.
V Idrijo je došel te dni inženir Jem », da ukrene vse potrebno radi naprave telefonske zveze z Vidmom in drugimi nuv sti. Dolgo obljubljana telefonska zveza torej res pride. Vsem, ki so k temu k.ij pripomogli, najtoplejša zahvala, z las« i v k demskemu prefektu. Italijanski li>t dl Gazzettino» poroča precej na dolgo u usi»i-novitvi učiteljskega sindikata v IdiijL Sicer je poročilo precej izčrpno, /lasti 7 navedbi imen udeležencev, vendar glavnega ne pove, zahteve učit>djsiva namre da ostane rtičiteljstvo svobodno v svoji učit. oragnizaciji. Ne — molk je včai dober.
P©kum£s?fi
Msiie pete na CAm teta 1713.
(takozv. Tolmin ski pun t) Zbral Miroslav Premrou
Trda je predla našemu kmetu zlasti v preteklih stoletjih, ko je smel, zjv-
akilo
ostriženi, se moraš že odkriti!» je omenil sužnjenega, takorekoč vsaJido izmoz-brivec, ko je prišla vrsta na mojega fan-jgavati, velika in mala, cerkvena in pi ta. «Ne!» je odgovoril moj fant «Gospodič-1 svetna gospoda. Pa tudi pasja potrpei-na učiteljica je rekla, da se ne smemo od- Ijivost ima svoj KoilCC. Tako so se sakrivati, da je taka postava, da moramo ^Ue kmetske pobune, pobune
da
roko iztegniti!» in res je stal strumno pred brivcem in iztegoval roko na rim-ljanski način. Ker ni mogel brivec do njegovih las, nosi moj fant še sedaj grivo, Tolažim se, da ga je usoda izbrala za bodočega pesnika, in radi tega sem fantu celo odpustil, da je bil domov grede od brivca obe liri izgubil. Nisem prav dobro poučen, spada li ta novi rimljanski pozdrav tudi v Gentilijevo šolsko reformo; zdi se mi, da ne, ker so tako pozdravljali tudi na davkariji, kar sem sam opazil na lastie oči.	K. Skv-a.
MEDANA.
Pretekli teden se je poročil g. Žuljan Dominik z g.čno Lojziko Zorzut-ovo ter g. Bužinet Jožef z g.čno Amalijo Sirkovo. Oba sta vneta Člana našega izobraževalnega društva. Želimo obema paroma obilo sreče. Pri tej priliki se je nabralo pri omizju Žuljan L. 25 za Dijaško kuhinjo. Označamo ta zgled vsem drugim v posnemanje ob sličnih jprilikah.
S TOLMINSKEGA
Po večletnem trudu je nadz. Spazapan dosegel, da se je nekaj tolminskega uči-teljstva vpisalo v sindakat. Storili so to v pričakovanzu novega zakona o sindakatih.
sužnjev,
ki so razpadle v nič vsled neveščega vodstva ter še bolj poslabšale usodo kmetov, saj upor je bil kakor «blisk nagel, ki še temnejšo noč stori, ko ugasne)?.
Davčni vijak, ki so ga kruto natezali brezvestni davčni zakupniki, je pognal tudi goriške kmete v obup, tako da -o segli po samopomoči, ker niso vse dolgoletne prošnje nič zalegle.
Kmetje so se tajno dogovorili in pobunili. Prišlo je do takozvanoga "Tolminskega punta«, ker so prvačili Tol-minci, kakor pričajo tudi listine, je dejanjski bil pobunjen kmetski .^tan ludi na Vipavskem, na Krasu, v lirdih.
O tem «tolminskem puutu > je dozdaj najobsežnejše poročilo priobčeno v italijanskem jeziku v «Lunari d i Gurizzar per 1'an 1858« tiskanem pri Zajci (Seitz) v Gorici, ki prinaša na str. .">8-70; «11 tumult dei Tulminoz nel 1713 . Drugi članek prinaša t--L'Isonzo»f nekdanji goriški dnevnik, v podlistku številko
_______________ od 29.') marca 1878. pod naslovom:
Zdaj pa pravijo, da vpis nič ne velja,! «Soilevazione dei villici nei Goriznino ker niso učitelji izjavili, da izstopajo iz nelTamio 1713».
tolm. učiteljskega društva. Zato zahteva-f T,	„„ ,
Prvoimenovanega poročila >e je j «.-
služil J. K. (Josip Kragelj)-) v svojem
spisu: «Tolminski punt leta 1713. > pi i.-
učiteljskega društva. Zato zahteva-f jo, naj se učiteljstvo hitro izbriše. Učitelj-stvu se pa nič ne mudi. Raje niti v sinda-katu, kakor da bi se tu izbrisalo. Tako je razpoloženje pri veliki veČini.
Vrhu vsega je pa še res, da so se sinda-kaii spremenili v društva. Tudi prihodnji zakon o sindakatih ne bo več ime! pome-
pobraia influenca, ali kakor se znanstveno! im za ta nova društva. Zato ui upravičena
«vegiionih» in «veglionissimib.>! Da ^em pa tako nasedel osmrtnici in skoraj že po-točil za umrlim Slovencem grenko solzo, sem se ne malo jezil.
Velika tatvina svinca
Neznani tatovi so obiskali tvrdko Cele-stri, ki ima na Muličevem zemljišču v Standrežu ob železniški progi veliko zalogo vojnega materijala, ki se predeluje v delavnici zraven zaloge. V posebnem, zaprtem prostoru je hranila tvrdka svinčene kepe, ki jih je pred nedavnim časom kupila v Tržiču. Takih kep je bilo 114. — Tatovi so postrigli žične ovire, napravili si dohod do svinca in ko je podjetje dognalo za tatvino, jih je manjkalo že 88. — Tvrdka ima preko 14.000 L škode.
Nepreviden Banjikar
Ko je nakupoval kmet Alojzij Benčič iz Banjšic doma, v neki trgovini jeetvin na Kornu makarone, je položil iia klop svojo denarnico, sam pa šel kazat prodajalcu katero vrsto makaronov si želi. V tem je izginila s klopi denarnica in z njo neznanec, ki je prišel za kmetom v trgovino. A neznanca je kmalu dosegla roka pravice. Ujeli so ga in aretirali.
S KANALSKEGA
Sina imam in ta sin hodi v Šolo. Učiteljica ga zelo hvali, da je ubogljiv, kar se mu reče, to napravi. Ne vem, odkod ima sin to lastnost, skoraj gotovo je bila njegova stara mati ubogljiva. Pa, dovolj o tem, ker to ne spada več v javnost. Ko je ped par dnevi prisijalo po tolikem času solnce, sem se usmilil svojega sina, ki je pod težo svojih kuStravih las že glavo po ve šal, dal mu dve liri, naj gre k brivcu in naj se reši ciive. Kaj se ie bilo zgodilo pri brivcu,
kalnega zaxona ne no uprav va je torej samovoljna in protipostavna, dokler katero društvo postavno obstoji, če ni vzroka, da bi se društvo zatrlo, tudi ni mogoče braniti, da bi bil kdo v njem vpi
občenem v Marušićevi «Domovini , 1. Gorica 18t>7 na .str. 71. 78. 82. 80. 89.
<':isto na kratko, nekako mimogvd", omenjata «Tolminski punt» Vlorelli v svoji «Istoria di Gorizia» III. 187. in Čzdniig" v svojem «Das Land Gdrz umi Gradišča». Wien. 1873. sir. 872.
V Dellabonovili opombah in dodatkih k Morellijevi zgoraj navedeni zgodovini (IV. 210. si.) je nekoliko več podat-
san. Te stvari so jasne, vendar jih gotovi k<»v, ki jih je poznal tudi Kragelj.
gospodje nečejo razumeti in mučijo brez potrebe ljudi. Take reči ne morejo nikdar prinesti dobrih sadov. Kdor jih tira do skrajnosti, več škodi stvari, za katero se poganja, kakor ji koristi.
IDRIJA
Ko sem čiial zadnjič enkrat neko poročilo o knjižni razstavi v Upskem, sem se nehote spomnil našega idrijskega delavstva ob odstavku, kjer govori poročilo o delavčevi knjižni polici.
Pri nas je namreč mnogo delavstva, saj je naše mesto znano rudarsko mesto. Toda malo besed lahko potrosimo na račun delavskih knjižnih polic. Tem bolj sem se torej zveselil videč, da so se celo na razstavi spomnili delavca.
In kaj obsega ta razstavljena knjižnica? Prvič je to na zidu viseča polica z malo knjigami. Poleg obveznega Markovega «Kapitala» najdeš razne brošure Kautzke-
L. 1882. pa je izdal Simon liutar svojo «Zgodovino Tolminskega« ter na str. 115-118 pisal o <Tolminskem pun-tu» na podlagi prej navedenih spisov.
Tudi C. Seppenhofer je priobčil ' i Paternolli-ju v Gorici leta 1901. 10 stnL-ni obsegajočo brošuro v osmerki /. naslovom «11 t um t?) to dei Tolminotil' iiell'a. 1713. Poesie di queir»'«»oca. Do-cumenti», z uvodom ki je nedostaten in kojemu slede tri furlanske pesmi in trije dokumenti, o katerih bo kasneje govora.
To je današnje stanje našega znanja o teni puntu.3)
V arhivu nekdanjih deželnih stanov goriških pa se nahajajo uradna poročila o tej pobuni; pisana so italijanski. Ker prinašajo novih razjasnjeni o tej
ga, Lassale, Lenina. Zraven njih težke j pobuni, sem jih priredil slovenski l« r «Zapiske iz mrtvega doma» Dostojevskega, Tolstega «Vstajenja». Zastopan je tudi Jacques London in pa Ernst Toller s knjigo «Punt mašin.»
S tem je polica izpolnjena. Malo in dosti. Na ta način je hotela direkcija razstave pokazati delavca in ga duševno opredeliti, delavca današnjih časov. ^Zanimalo nas pa bo, da je v Nemčiji delavec poštet povsod, celo na Cisto kulturni razstavi, posvečeni samo knjigi.
In pri nas, zlasti tu v Idriji, kjer je največji odstotek slov. industrjskega delavstva? Katera polica y_ Idriji obsega toliko
jih podajam čitateljem in ljubiteljem zgodovine naše deželice na koncu tega uvoda.
Listine so vse v zvezku P 12"). navedenega arhiva.
Pri prevajanju sem pazil, da uhranim udi v slovenščini originalni stil, kolikor mogoče, izpustil -eni pa vse pompozne naslove in nizkopokIonske besede ter vse, kar ne spada k predmetu. Izpustitve so zaznamovane s pičicami;! datume som postavil nu čelo listinunk
V Trstu, dne 18. februarja 1929.
in poleg- n.iega broj lista, na katerem se listina nahaja v I. zvezku P 125. Gorica, 1713. 30. III. [f.4} 127J.
Glavarjev namestnik5) in deželni odborniki goriški — cesarju
Vsled izvestila dobljenega v ponedeljek tekočega tedna, to je 27. t. m., od grofa Jakoba Antona CoroninT) o vstaji tolminskih podložnikov odkriti o priliki, ko je bil na potu v Tolmin, ter o onih, na koje je naletel v Solkanu, in o drugih razkropljenih po gostilnah, po številu nekaj stotin, ki so nameravali, da se utrde, ko pFidejo še drugi v večjem -broju, in to radi davščin in radi vina ter zahtevanih računov, ki jih je imel položiti zakupnik Jakob Bandel,7) seru jaz, (glavarjev) namestnik, v tako nepričakovanem slučaju poskrbel, kakor >em mogel, ter ukazal, da bodi vojaštvo posadke za vsak slučaj pripravljeno; sem poslal ukjize čuvaju soškega mostu, da ne dovoli prehoda nikomur, ki pride iz Brd, da s tem odvrne združitev: isto sem ukazal postajam bark pri Majniei iu v Pod gori; sem odredil, da je prišel k meni mestni sodnik' f gastaldo d i questa Citta) radi čuvajev pri vratih, in da me o vsakem poskusu takoj obvesti; isto sem naložil za postaje in poti izven mesta; kratko, opustil nisem ničesar, kar mi je dovodi kratki čas. kakor sem o vsem nemudoma obvestil slavni notranjeavstrijski •»vet Vašega Veličanstva.
V ker so po teli prvih obvestilih pri-važnejša poročila, popoldne dne 27., m ie ponedeljek tekočega tedna, radi množenja ljudi v Solkanu pri cerkvi sv. Beka, ter se je stalno opažalo, da prihajajo ljudje z bližnjih hribov z znatnim naraščanjem upornikov, sem se jaz, namestnik, radi tako važnih okoliščin odločil, da »e podam osebno na liee mesta z dragonci, to je 12 vojaki na konjih, in z nekaterimi vojaki posadke, ki jih je vodil kapitan-poroč-
nik Arardi,) da pridem na jasno glede resničnega, broja ljudi, glede kakovosti orožja in glede ciljev, radi kulerih so se zdi užili.
Podal s< m se, kakor rečeno, na lice mosta, ter se usU vil nekoliko izven vasi ScIIran. Med tem sem poslal sodnika za goriško okolico (gastaldo del paese), da pazno promotri, koliko je število ljudi, kako so oboroženi in kaj zahtevajo. Dal sem mu točen nalog, da jim v mojem iinc^iu zagotovo obljubi, —- ako so vrnejo na. svoje domove ter mi predložijo potom 6* ali 7 županov (decani) svoje pritožbe, - da jih hočem brez najmanjšega odloga zaslišali ter storiti vse, kar bi bilo pravično; zagotovil sem, da se oni. katere bi poslali do mene, tudi vrnejo domov, ne da bi so jim kaj zalega storilo.
Okoliški sodnik je odšel ter je ljudem povedal, kar sem mu naložil, to je da hočem onih ti ali 7. bolje poučenih mož, ki l>i jih poslali, blagohotno poslušati o pritožbah, ki jih imajo proti dacarju Bandelu, da hočem takoj in na kratko napraviti red ter nazaj poslati može brez nevarnosti, da jih zadržim.
Imenovani sodnik se je vrnil z odgovorom, da se ponižno zahvaljujejo za blagohotne besede, toda da ne morejo oditi ter se vrniti domov, dokler niso dospeli ostali tovariši in župani. Obljubili so, da odgovore naslednjega dne ob 8. zjutraj. Isti sodnik mi je tudi zatrjeval, da utegne znašati število do sedaj zbranih okoli 250 ter da venomer prihajajo ljudje s hribov in narašča množica. Okoli 20 je oboroženih s puškami, ostali s sabljami, večina pa z drvi.
Po tem prvem odgovoru so mi ni videlo primerno, da dejanski poseženi vmes, nogo da jil1- dam ponovno uveriti po istem okoliškem sodniku, naj se umaknejo ter pošljejo nekoliko mož, in naj no čakajo moči.
Pa ostali so pri svojem prvem sklepu neomajni, med tem ko so se ljudje bolj nt bolj množili in družili.
Zalega voljo sem sklenil, da jih poženem v beg s strahom pred silo. Šel sem osebno s konjeniki, to je 12 dragonci, in k a pitan-poročn i k s pešci. Vendar prodno sem se jim približal, so stopili k njim, da ž njimi govore, grof Jakob Anton Coronini, njihov vlastelin, Ivan Pavel Radijevčić'*) in kancelir Morel-IV3) ki so napeli vse strune, da bi se ljudje umaknili in vrnili domov. Pa vse je bilo zaman. Pristopil sem i jaz in se njim približal ter jim očital, da to ni način, da pridejo tako združeni iskat pravico, da so morajo vrniti domov ter poslati dva ali več županov, ki jih bom
zadovoljil v vsem, kar je združljivo s pravico. Doseči nisem mogel ničesar, ostali so neomajni pri sklepu, da hočejo počakati svojih županov ter se predstaviti po eden od vsake hiše, kakor tudi po eden od vsake hiše plačuje davščino, ter obračunati z zakupnikom Bandelom na trgu v Gorici.
Ker sem u videl, da vztrajajo pri svoji trmi ter da se čedalje bolj množe, in da se po tem zgledu lahko morejo združiti z Brici, sem dal vojaštvu ukaz, da jih dejanski razžene, vendar ne da bi streljalo izvzemši enega vojaka, ki je streljal s puško v zrak, da jih prestraši. Nekateri ljudje, ki jih je vojaštvo prijelo z boka, ker so se upirali, so bili pri tej priliki ranjeni, 25 je bilo ujetih, ostali pa so se razpršili po hribih. Pustil sem v Solkanu dva dragonca z nekaterimi pešci in z nekaterimi Črnovoj-niki (cemide), — na katere pa se nisem zanašal, ker so bili nezadovoljni z davščinami, *ki jih plačujejo, — a to z namenom, da bi me ko j obvestili, ako bi ljudje po noči kaj poskušali. Naročil sem mestnemu sodniku tudi radi odpora, ako bi poskušali vdreti v mesto. O vsem tem sem sporočil istega dne 27. svetovalstvu Vašega Veličanstva.
Naslednjega dne, ki je bil torek tekočega tedna, so mi bila že zarana donesena nova poročila o novem naraščanju ljudi, do 2000, pri že imenovani cerkvi sv. Roka v Solkanu, ki se še vedno množe, ter se je videlo, da se jim pridružujejo oboroženi ljudje: zatega-voljo sem v stiskali, v katerih sem se nahajal radi nedostajanja moči in radi pobuno, ki je izbruhnila iznenada, sklenil, da se podasta baron Ferdinand Fcrmentini in Ivan Pavel Radijevčić k njim z mojim patentom podpisanim 'od mene in zapečaćenim, da bi — ne da bi napredovali — poslali do mene 30 poučenih mož s pritožbami proti dacarju Bandelu, da jim obljubljam jih takoj potolažiti v vseh zadevah po pravičnosti, ter da takisto obljubljam možem, ki jih imajo poslati, vsako varnost in nekaznjenost, ter da jih pošljem nazaj brez najmanje pritvorile nevarnosti radi vsega onega, kar bi mi mogli navesti.
Baron Fcrmentini in Radijevčić sta bila zadovoljna, da se napotita k njim z navedenimi zagotovili. Ko pa sta jih našla narastle na več nego 2000 ljudi, deloma oboroženih s puškami, s sabljami, z moči, s sekirami in z drugim napadnim orožjem, a večina s priprostimi palicami, ter sta. predvidela, da bi predlog, ki se jim ima predložiti, ne uspel radi velike množice ljudi, ki se jim je od trenutka do trenutka pridruževala, sta jim kljub temu obrazložila mojo dobro razpoloženst ter pokazala moj patent: vso brez uspeha. Prinesla sta odgovor, da hočejo vsi iti do Korna, prostora, ki se drži mesta, ter od tu poslati 30 mož poučenih o njihovih pravdah.
Komaj mi je bil prinesen ta odgovor od barona Formentinija in od Radijev-
čića, ko nepričakovano stopijo v mesto v broju 2000, ako ne več. Ustavijo se na trgu ter naraščajo do 6000 duš in več: v tem slučaju bi se jaz gotovo odloČil za silo, ako ne bi predivdel — ker je bila nedostatna — da bi se izpostavilo celo mesto nevarnosti, da je upepelijo in porušijo.
Privabljeni pa so prišli k meni neka*-teri njih pod vodstvom mestnega sodnika Jakoba Brunetii, kojemu je bila
poverjena naloga, da jih zadržuje 2 upanjem skorajšnje rešitve in tolažbe v njihovih pritožbah, zlasti da bodo obračunali z zakupnikom Bandelom* za česar voljo bi lahko tu pustili 60 do 70 mož, ki so najbolje poučeni o njih koristi, to je 1—2 od vsake vasi, a ko bodo računi končani, in ako bi našli najmanjše nasilje, tako sem izjavil, da sem pripravljen odrediti, da se jim povrne vse, kar so preveč plačali, in celo, ako bi predložili Vašemu Veličanstvu prošnjo, v kateri bi navedli vso bedo dežele, nezmožnost, da še nadalje plačuje te davščine, sem olbjubil, da. jo pošljem n i svoje stroške po posebnem slu in jo pospremim s svojimi priproš-njami, da iili Vaše Veličanstvo usliši radi velike bede te dežele, ter sem tudi obljubil, da jim bodo povrnjene stvari, ki so jim bile zaplenjene") na predlog Bandelov: to je konji, sol, ter ljudje zaprti vsled strogih ukazov izdanih proti imenovanim upornim Tolmin-cein, da jih morajo zapreti v vseh sodstvih, ako ne bi plačali davščin naloženih od notranjeavstrijskih svetov Vašega Veličanstva, kar je povzročilo po-
J^uno. Tudi sem jim rekel, da onih 25, [^tev lahkih in prehodov, da se vure v ki so bili zatvorjeni prejšnjega dne,'deželo okrivljencev, ne da bi se dotak-niso bili zaprti radi daca, ampak radijnilo ostalo nedolžno grofijo, vedno iz-nepokorščinc in drznosti proti meni, ko vzemši hrvatsko vojaštvo, ki ne hi
poleg škode, ki bi jo prizadjalo, prineslo zaželjenega uspeha v tej gorati deželi, in tako tesnih prehodov...
OPOMBE:
sem jih nagovoril v Solkana, pa da jih že potolažim svoječasno tudi v tem.
Od mene so šli ti ljudje dobro razpoloženi, da celo, ko so prišli na trg k
drugim, so dali sestaviti prošnjo, da mi „ T,„, _ . .___. . . ,	- ,
. * . j i	„	, '	) Kutar v svojej zgod. tolm. str. 11«. ima
jo izroče, toda ko so zapazili, da so oja- pomotoma III
čeni s tovariši, ki še niso bili prišli; in ^ na 0 m str s Kan alci in z drugimi od drugih bliž- J Kakor me opozarja g. notar Lokar v njih krajev in sosednjih tolminski go- j Ajdovščini, je pred par leti v ljubljanskem suoščini, niso hoteli nič več slišati o. društvu «Soča» predaval sedaj pok. Josip predložitvi prošnje, ampak so se upor- Cvek o Tolminskem puntu. Ni znano, kje no in združeno podali do Bandelove	J° SP?°h hU° ohjav,jeno to pre0a~
hiše z žuganjem, da hočejo porušiti i	f0n0 list
druge hiše in zlasti mojo, namestniko-j Tij Le0pold Adam grof Strasoldo, ki je bil
vo, ako se jim ne vrne onih 25, ki so j kasneje tudi deželni glavar 1732 — 1733 —
"bili prejšnjega dne ujeti.	'glej Czornig zgodov. goriško str. t»7t>.801:804
Med tem je prišlo k meni več vitezov j — ^jen je bil v Ljubljani 1668 a + v Gori-
nlemstva ter me natrovarialo kor ie ne-»ci VIII. 1733 — glej Morelh: Istoria di plemstva loi me nagovarjalo, jc ne Gorizia m 5960 _ Dežc]ni giaVar je bil
mogoče ustavljati se, da se umaknem Ivan Gašper grof CoDencL kl ga jo radi od_ na grad. ludi so me prosili, naj ne gotuosti namestovaI L. A. Strasoldo — trlej streljam, ker so se bali, da ne bi mno-jMorelli 1 c. 5H.57., Czornig 1 c. 7(38. Žica od 6000 in več ljudi zažgala hiše; B) o njem Rutar v toini. zgodovini, in opustošila mesto, tem bolj, ker je! ) en Martin Bandel (Bandeu) je bil zapo-množica naraščala, in ker bi se medslen kot pisar.«del le Babotte» ter je tudi tem plemstvo in mesto pripravili naijf^f^j na	SIei p- 123J- 20f
obrambo: vsled tako nujnih prošenj!^1' stailov- Z(jl se' da Je bl1 oče Jako"
imenovanih plemičev in meščanstva, sem se umaknil na grad, ter sem, da so izognemo škodi, dal izročili zatvor-jene potom mestnega sodnika. Po oprostitvi svojih tovarišev je množica tokom- ene ure z velikim veseljem, sledeč sodnika, zapustila mesto. Predno pa sem privolil v osloboditev navedenih ujetnikov in v času, ko sem bil na
8) Jakob Bruuetti. — o gastaldih glej Xfo-relli-Dellabona I. c. IV. 60.
Francesco Arardi g. P. 12ti f 1H arhiva dež. stan.
ln) O tej obitelji piše Czornig 1. c. 775 op. 7. O Ivanu Pavhi pripoveduje, da so ga v Biljah pri Gorici umorili. Najbrž je obitelj bosanskega izvora.
11) Jakob Anton Morelli, r. 11. X. 1650, ded zgodovinarja gl. Dellabonov uvod k «lsto-
Gradu s samo 12 dragonci in par voja-ria di Gorizia« od Morellija. ki, sem pismeno naprosil v Gradiški; ,s) 15. III. 1713 — glej: Lunare di Gurizza barona Defin, glavarjevega namestni- i por l an 1858 str. 59.
ka, naj priskoči na pomoč mestu zl. ") baron Kari Tac« 6 bogatin v Stever-
brojem vojaštva, kolikor moro. Poslal! Janu« Je bil sm pl. Andreja Tacco Kmetje . J-	J	'v ., .	t so se mu radi njegove grabežljivosti upirali
je 35 mož s poročnikom m na ponovno'	- - -	-
prošnjo jo prišlo še 162 mož črnovojni-kov, a še le potem, ko so uporniki zapustili mesto ter šli domov.
Ker se je doznalo o drugi združitvi, v prejšnji količini, v Brdih v zvezi s tremi drugimi občinami, namreč Grgar, Kronberg in I*oka, so se združili plemiči, šolarji Vašemu
se je odredilo vse in odreja, kar se smatra mogoče in prikladno, to je da smo razpostavili vse na najprimernejše Lraje mesta, kjer je potreba bolj velevala, in da smo poslali ukaze podložnikom v Brdih in drugih krajih, kate-
in tudi deželni stanovi so se dvignili proti njegovemu postopanju. (P. 12-i f 159).
RADO PREGARC:
Jugoslovanska gledali.&
Menda nobena evropska država ne podpira svoja gledališča v taki meri ket .lugo-
ji in mestno vojaštvo, ki so vsi slavija.^V Ju^aviji so^subvenrijoiiirana Veličanstvu zvesto vdani, ter BVo^ad^ Zagrebu' ?n I.jublMn^" pa pJ
poHiln vtjrt ■ Ti ni i<£>io	Lr ai* CD	_	. _	„	.
Poslano)
NAZNANILO
Naznanjam tem potom vsem cenjenim odjemalcem, da sem z dnem 14. t. m. preselil svojo zalogo usnja in Čevljarskih potrebščin iz via Udine 49 na Campo Belvedere št. 1.	(238)
F. Cink.
") Za člark« pod tam aa»Iovoir. odgovar}* u*«4* eilivn 1« tolike kolikor mu ultoo veleva.
MALI OGLASI
V BOJANU se proda približno 600 k!f. deloma gozdnatega zemljišča. Naslov pove
upravništvu.
lOf
GLASOVIR JE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in oglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, 1 J.	94
GOSPODIČNA k 5-letni deklici in kletnemu dečku, z znanjem slovenskega in srbohrvaškega jezika, se išfe. Naslov pri upravništvu.	194
ELIZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja fec-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvaleseen-co. Steklenica I> t>,— Dobiva se v lekarni Caste liano vi ch, Trst, Via Giuliani
32
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 20.
176
DELITEV SKUPNIH ZEML.1IŠČ, občinskih pašnikov in gozdov. Frošaje na kompetentne oblasti, kopije map, registrov in izvlečkov. Nasveti in pojasnila brezplačno v Gorici. Oorso Vittoiio Em. III št. 19, pritličje (v hiši Hipotečnega zavoda)).	l.r)ti
UHABSKEGA pomočnika z večletno prakso, sprejme takoj proti dobri plači Ivan Bizjak, Postojna 191. _	170
ŽIVINOSDRAVNIŠKA SREDSTVA proli vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni, Castellanovich, Trst, Via Giuliani 12 60
BRIVEC išče dva brivska pomočnika. Eventuelno proda drugemu podružnico. Pojasnila daje Matija Piskač, Opčine.
190
polnoma vzdrževana. Zato se imamo seveda predvsem zahvaliti bratom Srbom, Ui so veliki ljubitelji gledališke umetnofti in ki so lakoj razumeli kulturne potrebe komaj osvobojenih bratov. Noben umetnik ni pri Srbih toliko v časteh, kot gledališki
rim sem poklical v spomin zvestobo jfraff ■ oa kaljeve rodbine do poslednjega , "	^	*	kmeta v naizabitejši vasi, vsak radostno
a.r<MAn\n I.- iwVMi 4A>< lini ni A71	.	_	J	:
MLADENIČ, vešč italijanskega in slovenskega jezika, patentiran strojepisec, vešč izvrševanja občinskega in sodnijskega poslovanja, išče službe v odvetniški pisarni ali kakem urugem uradu. Ponudbe pod «Uradnik» na upravništvo.	193
dolžno svojemu knezu ter jim naložil ;«>d smrtno kaznijo, in pred vsem v ogib nemilosti Vašega Veličanstva, ne samo da se ne pridružijo upornikom, ampak da se jim morajo dejanski zo-perstaviti ter pri tej priliki dati dokaze svoje vedno izkazane zvestobe do cesarske hiše.
Po teh odredbah in potem, ko smo
pozdravlja gled. igralca. In vsaka hiša si šteje v veliko čast. če ima gled. igralca za gosta. Sam kralj Aleksander je takoj prevzel pokroviteljstvo nad organizacijo jugo-slov. gled. igralcev, čim se je bila ustanovila. In to je bila prva strokovna organizacija Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odkod to veliko spoštovanje in čaščenje gled. igralcev pri Srbih, medtem ko se je pri nas gledalo na igralca nekako po strani
postavili mesto v neko varnost, po tem m smatralo njegov poklic za nekaj manj
ko so odšli iz mesta uporni Tolminci in — *----- * ----— * — "
Kanalci in oni iz drugih sosednjih krajev, nam je došla vest, da so se pobu-njenci v broju 400 ali 500 oseb včeraj podali v Števerjan, ki je v zvezi z zgoraj navedenimi tremi občinami Grgar, Kronberg in Loka« razočaranimi v po ukazu županov in podžupanov v ogib kazni treh vdarcev z vrvjo, ter da so
vrednega in nemoralnega?
Gledališka umetnost je bila pri Srbih najbolj razširjena umetnost in igrale«! je tamkaj vršil eminentno kulturno nalogo. Srb je namreč že po prirodi zelo temperamenten,. občutljiv in strasten, z ostrimi, zelo markantnimi potezami na obrazu, zgovoren, lakor?koč rojen za igralsko umetnost Zato tudi izhaja največ naših današ
__________njih jugoslDvamd* ih gledaliških igralcev iz
tam večjim delom razrušili hišo baro-1 Srbije in se od tamkaj še vedno rekrutira-
na K aila Tacco,13) in da so sklenili to-|i? »ovi lni*'U ialen!!:v	s?iji.je
. ... iibdo nebroj potujočih gledaliških družin, isto storiti s hišo Pete« TaManat istu-, S(J vl.tp3ot^a1i križem vso Srbij0j pri_
jalca davščin za Bandela. 1 Oda po pp-|haja|^ po^ostoma v Bosno in Hercegovino,
sredovanju cerkvenih ključarjev m-Dalmacijo in Črno goro, Srem, Vojvodino,
proti obetu, da plača 100 cekinov cer- da CeIo na Hrvatsko. Obiskale so vsa večja
k\Ti, so jo pustili nedotaknjeno. Tudi [mesta in vasi, koder so širile lepoto jezika,
ne smemo opustiti, da omenimo, da so vnemale ljubezen do domovine predstav-
istega dne v ponedeljek, ko so začeli Uajoč predvsem narodne igre. Tako je srb-
prihajati v Solkan, razdejali v Kanalui^1	v kontakt z najpr, proste j-
jji uidjaii v	^j™	Šimi sloji svojega naroda in tekom let stvo-
hiso Andreja Kamel, iztirjaica tiavscm H1 prvovrstno gledališko publiko. Nikoli ne za Baadelaf ter da niso pri razrušenju; hora po^]^] besed nekega starega srbske-hiše barona Tacco sodelovali Tolminci,umetnika, ki mi je nekoč potožil, da v o čemer prinese čas resnico na dan. j velikih mestih ni prave publike za dramo.
To je bolesten konec, Vaše Veličan- j — Kaj bi z veseljem igral tem velemest-stvo..., Prosimo da poskrbi radi te pobune in tega upora ter kaznuje krivce, vendar brez obremenitve ali škode nedolžnih, in to tem bolj, ker se je iz izvestila vojaka-konjenika poslanega od
PRSNI SIRUP priporočljiv proti krini^ne-mu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle I- 7.50, za otroke I, 5.—. Dobiva se v lekarni Gastellano-vicli, Trst, Via Giuliani 42.	^ ill
JAKOB BEVC
urar na in zlata v na
Trst, Campo S. Glacomo 5
7lato kupoje v vsaki množini po najvišjih cena! Krone plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnli ur in ida'cnine.
nim pustežem, ki se igrajo degeneriranee misleč, da je to kulturno in ki nosijo na sebi jeklen plašč civilizacije, da pod njim skrijejo svoja čustva, ne puste pa uo njih lepo povedane in občutene besede, da bi jih genila, navdušila in povzdignila. Sto-
mene, namestnika, da poizve o načrtih' krat rajši bi igral tistim našim kmetom po in gibanju pobunjencev, posnelo, da je Šumadiji, Mačvi ali kjerkoli, ki živijo s
občina občini dala besedo, da si pomagajo in združijo v vsakem slučaju glede na sedaaije nove davščine, ter moramo reči, da jih je bilo med njimi mnogo, ki so bili s strahovanjem s požarom in z drugim žuganjem prisiljeni, da pristopijo k upornim Tolmfncem.
In kadar se odloči Vaše Veličanstvo za kazen, prosimo, da imej v mislih in ukrene vse, da ne bo naša uborna dežela oškodovana, ker ne manjka sred-
teboj igralcem, jokajo, ali se od srca smejejo. Eh, da bi videli dragi moj kolega, kakšna je ta publika!
«Boj na Kosovem», «Hajduk Veljko», kŠo-kica», «Djido», «Cigani», «Stari kaplar;, cSeoska lola», «Devojačka kletva,» «Poturi-ca»- «Svetislav i Mileva>% «Bidjokosa», «Cr-nogorci», «Balkanska carica«, «Car Lazar», «Nemanju», «Zvonirnir>, «Poslednji Zrinj-skiv>, «Pokoudirena tikva», «Po<lvala», <Po-tera», «Stanoje GlavaŠ», «Kir Tanja», <'Zla
(Dalje na IV. strani.)
KinematoirafKni aparat
„ICA"
rabljen, v dobrem stanju, popoln z vsemi pritiklinami se proda po nizki ceni.	(2S9)
In«. RIGHI & VLDOVICH — Trst Via Sanito 8 (vogal Porporella)
^ Zdravnik za zobe in usta
Dr. Lojz Kraigher |
sprejema vse dni v tednu ■ v Gorici na Travniku &f« 20 1
ob sobotah in nedeljah pa tudi
v Ajdovščini š*. 146
nasproti ljudskemu vrtu (190)
Velikanski dohedi dunajskega
• POHIŠTVA -
navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10®/o popustom skozi ves mesec januar Na drobno	Na debelo
Največje jamstvo.
R. CAMPONOVO
Tel. 793 - Viale XX S«Hemfere 33 TRST
PODLISTEK
J P LE S VERNE

Skrivnostni otok
ličen in praktičen, je imel poleg tega takšen temperament, da se je znašel v kateremkoli položaju in ga obvladal. Imel je vbc tri znake, ki tvorijo človeSko odločnost: , duševno in telesno dejalnost, silovitosti stremljenja in moč volje. Z Viljanom Oranjskim je mogel reči: «Lotevam se stvari tudi brrz upanja in vztrajam pri njej tudi, če ni pričakovati uspeha.);
Cir Smith je bil tudi poosebljena ne-; ustrajnost in udeležil se je vseli Litk se-j eesijske vojne. Bil je prostovoljec pod Uli-! sejem Orantom, boril se je potem na raznih' krajih, povsod je bil neustrašno v prvih! vrstah, vreden vojak generala, ki je rekel: j «Nikoli ne štejem svojih mriičev!« Stokrat' ie bil Cir Smith v nevarnosti, da ga uvrste-
k onim, katerih ni strašni Grant «štel», vendar pa ga je povsod sreča obvarovala pogina do trenotka, ko je bil v bitki pri Rirhmondu ranjen in ujet.
Istega dne kakor Cir Smith je prišla v oblast južnjakov še neka druga znamenita oseba. Bil je to čestiti Gedeon Spilett, poročevalec «Ne\v York Heralda», ki mu je bilo naročeno, da zasleduje razvoj vojne drame z armadami severa.
Gedeon Spilett je bil med onimi občudovanja vrednimi angleškimi in amerikanskim i kronisti, ki se kakor Kace, Stanley in drugi, niso ustrašili nobenih nevarnosti, in so hoteli vse natančno vedeti ter v najkrajšem času sporočati dogodke svojim časopisom. Časopisi Unije, kakor «New-Vork Herald«, so prava velesila in njih poročevalci so ljudje, ki jih upoštevajo. Gedeon Spilett je Lil med prvimi izmed njih.
To je bil velezaslužen mož, odločen, iznajdljiv, na vse pripravljen, poln misli; prepotoval je ves svet, bil je vojak in umetnik; ognjevit v govoru, odločen v de-
janju; ni se izogibal nevarnosti in težav, če se je šlo za to, da zve kakšno novico za svoj časopis; bil je pravi junak vedoželj-nosti, neznanega, nemogočega, eden onih neustrašnih opazovalcev, ki si zapisujejo in mirno pišejo v dežju krogel in katerim je vsaka nevarnost srečno naključje.
Tudi on se je udeležil vseh bitk v prvih vrstah; v eni roki je držal samokres, v dragi zapisnik, ne da bi se mu svinčnik tresel v toči karteč. Ni mučil brzojavne žice kakor oni, ki poročajo, da ni kaj poročati, ampak vsaka njegovih kratkih, jasnih in določnih vesti je pojasnjevala kako važno točko. Tudi mu ni manjkalo dobrih domisli. On je bil, ki je po spopadu pri Black-Rivcru vztrajal pri pomiCnem oknu brzojavnega urada in ga ni hotel za nobeno ceno zapustiti, da je mogel svojemu časopisu poročati izid bitke. Zato je dve uri zaporedoma brzojavljal prva poglavja iz, sv. pisma. «Ne\v-York Herald« je plačal za to šalo 2000 dolarjev, zato pa je tudi «New-York IIerald» prinesel prve-vesti o bitki.
Gedeon Spilett je bil visoke postave in kvečjemu štirideset let star. Plavi, na rdeče cikajoči zalizci so mu obdajali obličje. Njegove oči so zrle mirno, toda živahno in so se naglo premikale kakor oči moža, ki je vajen naglo ujeti vse posameznosti svojega obzorja. Bil je močnega ustroja in razna podnebja so ga utrdila kakor voda jeklo.
Že deset let je bil poročevalec «>»>vv-York Heralda« in je imel dobro plačo. S svojimi poročili in risbami, zakaj pero in svinčnik je znal enako spretno sukati, je bogatil svoj list. Ujeli so ga, ko je sestavljal poročilo o bitki in ko je narisal na papir njen obrisek. Zadnje besede v njegovem zapisniku so bale: «Pri mojih nogah leži južnjak in...», in Gedeo Spilett je izginil v ujetništvo.
Cir Smith in Gedeon Spilett se nista poznala, kvečjemu samo po imenu. Oba so
odvlekli v Richmond. Inženir je kmalu ozdravel od rane in se je med okrevanjem seznanil s poročevalcem. Oba moža sta drug drupemu ugajala in kmalu sta se sprijateljila. V krakem m a postavila
, isti, edini smoter: zbežati, da se priključita Grantovi vojski in se vnovič borita za nedeljivost domovine.
Amerikanca sta bila odločena uporabiti prvo priliko v ta namen; Četudi sta <e smela prosto gibati po mestu, je bil Itich-moml tako dobro iti strogo zastražen, »la ni bilo misliti na navaden beg.
Ciru Smith u se je medtem pridružil njegov nekdanji služabnik, ki mu je bil uUaii na življenje in smrt. To je bil neki neustrašen zamorec, rojen na nekem inženir-jevem posestvu in je preje! od inženirja pro štost, dasi sta mu bila oč^ in mati sužnja. Cir Smith je bil namreč vnet pristaš za odpravo suženjstva. Toda suženj ni hotel znj ustiti svojega gospoda, katerega je ljubil kakor svoje življenje. Bil je to dečko, kakih trideset let star, močan, prožen, spreten, bistroumen, krotak in miren, v<~a-sih Se prav otročji, vedno smehljajoč se, uslužen in dobrohoten. Ime mu }e bilo \Ta-buiiodonozor toda zvali so ga okrajšano, po domače Nah.
(Dalje.)
' *	vsa.
•EDINOST«
V Trstu, dne 18. februarja 1926.
žena», «Graničari», «Zalumćar», «Hasana-ginica», «Dovcolska p*>s!a» — pa vsi Nufti-čevi, Trifkovićevi, Sterije Popoviea, Janka Veseliuovića komadi — kdo bi jih naštel .vse igre. ki so bile na repertoarju teh dru-,, žiii. Tako .sta srbski malomoščaii in kmet imela priliko, da se seznanita s skoraj celo svojo zgodovino in junaškimi deli svojih pradedov, gledajoč te narodne igre. Srbski gled. igralci niso mirovah niti za časa svetovne vojne. Ustanovili so vojna gledališča, hi so igrata na frontah ter vzpodbujevala borce za domovino. Nič ni torej Čudnega, da se je v Srbiji na ta način vzgojila izvrstna gledališka publika, ki spoštuje, ceni in obožava svoje igralce in gledališko umetnost. Med prvimi očaki jugoslovanske gledališke umetnosti, ki je začela kakor sem že omenil, v potujočih družinah, so posebno znani Fota Iličic (oče igralca Ljubiša IliCi-ča. ki je bil tik pred svetovno vojno angažiran v tržaškem slovenskem gledališču in in ki bo prav gotovo še marsikateremu takratnemu obiskovalcu slovenskega gledališča v prijetnem spominu. Sedaj je angažirati v Berlinu kjer nastopa z velikim uspehom) brat prve ženske, ki se je v Srbiji posvetila igralskemu poklicu — torej prve srbske gledališke umetnice, Mihajlo Ćirić, Sima 3anić, Kosta Delini, Dušan Kršma-novle, Dušan Topalovlć, Mihajlo Dimić, D joka Protić, Stric Lazić — vsi že umrli direktorji bivših potujočih družin, ki so dale današnjim narodnim gledališčem naj-J>ol jš*1 umetnike.
Poleg takih potujočih družin so imejl Srbi seveda tudi staina gledališča. Najvažnejše je bilo v Beogralu, najstarejše pa v bivši Vvstro-Ogrski v Novem Sadu. Po Dsvobojenju Južne Srbije so takoj ustanovili a!no gledališče v Skopl ju. Vsa t«j stalna gledališča so dobivala že takrat od držav«' podpore. Beograjsko gledališče — kot centralno — pa je bilo že takrat popolnoma
vzdrževano od države.
Tudi Hrvatje so bili z gledališči na bolj-, Sem kot Slovenci Imeli so vsaj d\a stalna ile.hJiŠČa: v Zagrebu, ki ga je izdrževalai zc Ijska vlada in mestna občina ter V; O-ijeku, ki ga je izdrŽevala samo mestna obf-ina.
Pri Slovencih je bilo z gledališčem dokaj Ža'ostno ker ni nikoli bilo dovolj sred-st^v za vzdrževanje stalnega gledališča, pa je bila njegova ekzisten« a zmeraj ogrožena.
Dramatična društva v Ljubljani, Mariboru in Trstu so vodila nafta gledišča in jih tudi finansh-ala povečini iz dohodkov predstav.
Po ujedinjenju je zasijala vsem našim gledališčem nova dob* — doba napredovanja in urejevanja gledališkeh razmer. Vkljub temu, da še ni vse urejeno, kakor bi moraol biti; je treba vendar priznati, da se je storilo v teh osmih letih mnogo storilo za napredek jugoslovanske gledališke umetnosti. Največ je seveda storila država z velikimi denarnimi podporami in s tem predvsem zagarantirala obstanek gledališč. Kajti jugoslovanska mesta so skoraj (razun Beograda in Zagreba) vsa premajhna, da bi lahko njihova maloštevilna publika vzdrževala gledališča, ki naj bi v svoji umetnosti mimo okusa publike iskala nova pota in nove smeri.
Druga prednost državnih podpor je pre-skrbljenje umetnikov, ki niso več primorani se boriti za vsakdanji kruh ter na ta način lahko svobodnejše razvijajo svoje zmožnosti. Samo po sebi je umevno, da so se tudi tukaj pojavile razne težave n. pr. nehala je močna konkurenca med umetniki, ki je pravzaprav tisti motor, ki goni umetnika vedno višja; ker je sedaj več ali manj preskrbljen, je postal nekoliko mlač-nejši — podoben državnemu uradniku — popustila je v 2ijent strast in se pojavila dolžnost, kar v umetnosti ne velja, in Še druge take malenkosti so se pokazale, ki pa niso tako važne. Te državne podpore so pa od neizmerne važnosti za napredek umetnosti, ker se lahko z njihovo pomočjo" delajo umetniški eksperimenti, ki omogočajo naši umetnosti, da stopi vštric z drugimi kulturnimi narodi.
In s ponosom lahko trdimo, tla se skoraj vsa naša gledališča posebno zagrebško, beograjsko, ljubljansko, splitsko in Osi ješko) lahko merijo z gledališči velikih narodov.
Jugoslavija daje svojim gledališčem okoli 40.000.000 dinarjev letne podpore. Ta vso-tH je približno razdeljena tako-le: beograjskemu narodnemu gledališču eirca 13 mil. zagrebškemu ravnotako. ljubljanskemu 5 mil., skopljanskemu 2 mil., splitskemu, osi-ješkemu, sarajevskemu, novosadskemu po 1 milijon, mariborskemu 3-» milijona, a ostalo je razdeljeno med privilegirana, polu joč« ali mestna gledališča.
(Dalje prih.)
Sadna drevesca
Danes nam ima dospeti nova poši-ljatev sadnih drevesc, kakor hruške poletne maslenke in breskve zgodnje, debele, cepljene na madlo.
Preskrbite se pravočasno s sadnim drevjem.
TRS. KMET. DRUŽBA V TRSTU, nI. Tom bianca 19, Tel. 41-39.
Naročajte in širite „EDINOST"
Priporočljive tvrdke
Borsna porotna,
DEVIZE:
Trst, 17 febr Amsterdam od ».57.— do 9:>7.— Belgija »d llliaodeliH ; P»ri* 89 50 do SO. 0 Lonrfen od 120,45 do 120.60 ; Nevr Vork otl 2107 do	ŠpaniJ« od 3^.— do 362.— : Švica od
477 — do 480.— ; Aten« ud 35.6'J do 36.50; Berhn od	do 592.- ; Bnkarešt od 10.2-> do 11.--
Praga od 73.20 do 73.70: O-rska od O.OiM » do 0.O&G; Dunaj »d -.847 do —.331; Zagrab od 4 « 60 Uo 43.80.
Renačij»lre obrezalo« 68 tj.
VALUTE:
1 rst; 17. februarja. Avstrijske kron« od 0 034 , do 0.035-'; dinarji od	do 43.75; dolarji od J4 6*)
do 24.81»; novci po 30 frankov od 94.— do — funt Stetlisgod l'i0.25 do l'.i' .50.
99
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlala XX settem.
bre 94 (prej Acqu ' tto) na drobno in za družine VI« Giuliani 32. Telef. 2-41
i (47)
Priporoča se lastnik
fr. Stranca«.
DAROVI
Na svatbi g. Avgusta Ličen in g.čne Kristine Kočevar je zbrala vesela duržba v Sv.' Križu pri Vipavi L 25.
Na ženitovanju g. Marja Ban in g.čne Viktorije Kale iz Prošeka je zbralo sva-tovsko omizje L 20.30 za Šol. društvo in L 20.30 za domačo knjižnico. Darovalcem srčna hvala!
Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici
Zastavne listke, krone, srebro, zlato, briljante
kupuje In plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Trst« Via Maszini 45 23d
Predno nakupite kuhinjske potrebščine, obiščite dobroznano^tvrdko
wm ICiRZE
v Trstu, Piazza San Giovanni št. 1
ki ima vedno v zalogi kuhinjske potrebščine vseli vrst aluminija, emajla, porcelana, sieklenine itd., pripravne tudi priložnostna darila. 192 PfMriŽajte se o nizkih csnah in tečni postrtžbi —
Adria čevlji"
trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zaloga rtjutiti čevtfev za sport
Kanta tiskanu iMm i rnijipsisito
GORICA — Via C. Favetti K
RarBEtna knjigarna limm s papirnico
GORICA — Via G Carducci 7.
BRE^AK ANTON
Zaloga in tovarua pohištva _GORICA — Via G. Carducci 14.
Brata CEJ
slikarja GORICA -- Via Ascoii 5.
KRUŠIČ in SI H
krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37.
ŠULiGOJ JAKOB
urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19.
plačuje
ALOJZU PfiOH, Piazza Garlbald!
prvo nadstropje
Pazite na naslov
l
Pazit« na naslov.
Kiav*ar Milton :
tfsjl zsHon o srdfftvalnkali za U1K2
(1'rvi del v C Edinosti« od 16. t. m.)
Od 125.000 plemenskih krav in junic v naSi pokrajini, dobivamo sedaj samo	_
75.000 mesto 110.000 tolet, torej 35.000 nJ<\	te bolezni zastane žival v
potrebna, da se okrepijo naše goveje pasme in da se njih živa teža in njih dohodek kolikor mogoče zvišata.
Ni človeško in tudi ne gospodarsko, siliti k ustvarjanju novih bitij živinče-lu. ki niso še razvita. Prezgodnja oploditev je enaka hudi bolezni; žival občuti njene posledice celo svoje življe-
teb't manj, kar odgovarja vrednosti 35 milijonov lir, ako računamo za vsako zgubljeno tele in s tem spojeni manjši pridelek na mleku s 1000 lirami.
H.- ii te ugotovitve, ki pomeni veliko g kod o ne Le za posameznike, ampak tudi za celo pokrajino, je bilo treba, da se spravi v sklad interes produkcije z interesom bikorejca s tem, da se od-ktiž«- pleivr-nskim bikom delo, ki je primerno njili naravni vztrajnosti in s tem, da sc odmeri živinorejcem zadostna skočn i na z
vzdrževanje postaj za spuščanje
Dočim mora bik, h kateremu se pri-žetir 250 krav, plemeniti vsako pov-
svojem razvoju in o£ibi v svojih poglavitnih funkcijah.
Taka žival bo vedno šibka in bo dajala le malo dohodka. Ti pogreški morajo izginiti v pokrajini, kakoršna je naša.
rsšsa
Zobozdravnik
M. II. dr. D. Sarfloc
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. W\ Via l SieTattai)
od 9-12 in od 3-7 23^

Predno prodaste
prečno po trikrat, kar pomeni približno 7r#J skokov na leto. to je povprečno
7. Kako se bodo vršila pregledovanja
Pregledovanja za potrjevanje bikov so redna, izredna in posebna. Redna pregledovanja se vršijo enkrat na leto. Za pasme, ki se gojijo v hribih, kjer je ča primerno' in trajno I navada, da se ženejo biki na planine, staj za spuščanje.	moglo vršiti naknadno redno pre-
gledovanje pred odgonom na planine.
Izredna pregledovanja so perijodična. Napovedati s*1 morejo vsake štiri mesece po splošnem pregledovanju v kraj i h, dri« vno dva in v Času večjega dela tudi v katerih je živina celo leto v hlevih. V S do 0 skokov, bo imel bik, ki mu je od-;goratih krajih pa, kjer ženejo kmeto-kazariih le 150 krav, povprečno le enjvalci svojo živino na planine, se vršijo skok na dan, ker se oplodi te pri prvem j taka izredna pregledovanja le enkrat skoku 60^ krav in se drug«' povrnejojoa leto in sicer 2—3 mesece po rednem kvečjemu dva ali trikrat.
X znižanjem skokov se prepreči do normalnih mej razširjenje kužnih bo-l*zni, ker bodo imeli biki pri nižjem Ste-vilu skokov manj prilike za okuže-IV in za prenašanje kužnih bolezni.
To je bistveni namen tega ukrepa, ki ima razen zgoraj navedenih prednosti tudi i o, da se s tem omogoči daljša upo-i&ba boljših bikov in pospeši odbiranje pasem.
Izvedba te odredbe je vsekakor spojena s precejšnjimi težkočami. Pred vsem je treba priskrbeti bike, ki sedaj manjkajo. Vendar se ne opusti ničesar, da se odstranijo tudi ta in druge ovire, ki bi se utegnile pozneje pojaviti.
5. Prisilne zadruge.
Za slučaj, da bi ne poskrbeli v občinah ali s skupinah občin bikorejci sami za potrebno število bikov, bo zaukazal preti ki ustanovitev obvezne zadruge za
KOZ
»27
kun. lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte r.a ceno
FRANCA STRES
KOBARID
Zaloga usnja in vsakovrstne^« obuvala na drobno in debelo.
Blago prvovrstno.	Ceac smerne.
velika zaloga vina, žganja in likerjev
ustanovljena leta IS".--
TrsS, Via S. Y. Xi<iias 6, telefon 2-86
Vedno v zalegi in po cenah izven vsake konkurence . pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec, kranjski sllvovec. Lastni ia«Selkl: fumeča vina kot Šampanjec, šn-
rne*i istrski rei-^k, Lacrima Cristi ii! druga. Speclafltata: Jajfji konjak in Crema :narsnla ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRiSTNl MALINOVEC itd.	(67i
Ofilasl v,Cdinostl'
najboljši uspeli
pregledovanju.
Posebna pregledovanja ali pregled«j-vanja na domu se bodo dovoljevala le izjemoma: v hribih za kraje, ki so težko dostopni in v ravani za odrastle bike, ki so nemirni ali nevarni.
Hedna pregledovanja so brezplačna; za izredna pregledovanja je predpisana pristojbina *>0 lir, za posebna pa 50 lir za glavo.
V bistvu sc nadomeščajo izredna pre-gledovarja z f nimi, ki so se do sedaj v siia na domu bikorejcev in ki se odslej praviloma odpi'avijo. Za to bodo morali oni, ki nameravajo prignali svojo bike pred pregledovalno komisijo po splošnem pregledovanju, čakati do prihodnjega perijodičnega pregledovanja.
«Gospodarski Vestnik».
Predrto kaj nakupite, obiS<5lte

Veliko skladišče pohištva
tvrdio
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rettorl it 1 - Via Makanlon it. 7-13 Spalno ©oba, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
KEBŠEVA?!! JOSIP
Dvokolesa, šivalni stioji, puške
GORICA — Piazza Cavour 9.
ČUK E&IJA
Šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piezza Cavo.ir £t.
JAKOB BRJITUŽ
pekarna in slaščicama GORiCA — ul Maaitlli 6. {šolska ul)
MAVRIČ
manuiakturoa trgovina
GORICA _ Via Carducci 3
Martin PoznaJeSšek
odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci Vi.
PUCELJ R941GM
brivec
GORICA — Piazza delln Vittoria 12, v hiši Fieyel.
MOLAB JOSiP
•	Gostilna
GORICA — Via Moaache 11.
NaJvISje cena pfialujenn za
V
TISKARNA .EDINOST' v TRSTU
¥
»»♦»»»»•"♦♦»•»••♦•»♦♦•»••••♦♦"•.•••.♦.♦•••♦•»"»""•♦♦"•"♦'"'""•"""C J IzvrSuje vsa tiskarska dela v najmodarnejem stMu kakor :
• tudi v večbarvnem tisku^^azpolag^z naimodornejimi stroji ;
| Črkami, Lynotype. stereotypS]o ter rotacijskim strojem. ;
; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. :

nakup in oskrbovanje vseh potrebnih bikov.
Ta odredba svetuje našim živinorejcem, da se požuri jo z ustanovitvijo spu-ščevulnih postaj, ker pomenja nastop oblasti v takih slučajih veliko večji strošek, ne da bi bil s tem zagotovljen dober uspeh in to v občutno škodo vseh govedorejcev dotične občine.
Prisilna sredstva m> vedno zoprna, tudi če so potrebna. Zakaj pa je irei»y prisilne akcije, da >e izvrši to, kar je živinorejcem v njih lastno korist.
6. Globe.
Bikorejci so dolžni ne le imeti potr-jeii!« bike, ampak tudi pridno zapisovati ^koke v predpisani zapisnik o spuščanju, zahtevati predpisano skoč-nino, ki jo določa pravilnik, paziti za dobro razkuževanje bikov in zavrniti vse bolne ali sumljive krave in vse pod mesecev stare junice.
Prestopki teh predpisov se ovadijo sodniku in se kaznujejo z globami od W)0 do 2000 lir, torej z desetkrat višjimi zneski, kakor so se plačevali do sedaj.
Novost posebne važnosti se tiče oplojen j« junic. Ta odredba je neobhodno
SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE
Tržaška kmetijska družba v Trstu, ul. Torre bianca št. 19 je ravnokar prejela iz Nemčije novo zalogo svežega in zajamčenega semena, kakor solate glavnate (rice), Kraljice majnika. Ljubljanske ledenke, solatine; zgodnje majske repe (ravuce), petršilja, korenja, špmače, zgodnjega in kasnega zelja, kolerabe, pora, zelene (šelina;, paradižnikov, paprike, zgodnjih in kasnih vrzot, graha, redkvice, krmske pese itd.
V zalogi imamo tudi druga poljska, in vrtna semena detelfe, lucerne, domače ali triletne detelje in razna travnata semena.
Kmetijsko orodja: šape okoličanake in istrske, železne groblje, gnojne vile, vrtne škarje in ročne žagice, cepilne nože itd.
Umetna gnojila: kalijevo sol, super-tosfat, Tomaževo žlindro in amonijevi sulfat.
Tomaževa žlindra
Kmetovalce, ki so se že pred meseci priporočili za nabavo Tomaževe žlin-j dre, vabimo, da jo dvignejo, drugače jo bomo morali oddati drugim strankam.
Ulica S. Francesco d'Assisi 20
IZŠEL JE: Roman v treh delih
NOČ PRETEKLOSTI
Spisala V. J. Krlianovska. J Is rattine prevedel IVAN VOUK.
Cene L 4*—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L Nt proti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala is založile Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarne Edinost v Trstu, Via S. Francesco 2*1., - Knjigarna j. Stoka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Nor. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna.
pUteioc (cena L. tO-—) •• dobi v knjigami STOKA.
kun, ifafte, lisic,
dihurjev, vider,
iazbGcav*mačk,va-verlc, krSov, dl^Jž^a in domačih zajcavf.
D. W£ND$PACH
Trst, Via Cesara dattisti šk. 10 II. nadstr«, vrata IS
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
Tržclta pojojiisžka
in Milite
reglstrevam zadruga z omejenim poroštvo'ti uraduf« v «vojl lastili hiš!
ulica Torrebianca 19, L nacist.

Spiejema navadne hranilne Uoge nu knjižice, vloge na tekoči račun in vio^-za čekovni piomct, ter jih obre>taje
večje in stalne vlo^e po dogovoru.
Sprejema „Dinarje1* na tekoči ratuii in jili obrestuje po dogovoru. Gavek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, z.i-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostna celice (sale)
Orodne ure za slranKe oi 8 V, do n In od 16 do 18
Ob nedeljah Je urad zaprt Štev. telet. 25-67.
Najstarejši slev. denarni zavod
inseriralfe v „Edinosti"