212. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 16. septembra 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom račana se za vse leto 2 K. — Za tujs dsžsls toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne itevilke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo Je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volilno gibanje.
Shod v Črnomlju.
V soboto je bil v Črnomlju volilni shod, na katerem se je predstavil kandidat narodno-napredne stranke, g. dr. Ivan Tavčar.
Udeležba na tem shodu je bila ogromna. Zavedni meščani črnomeljski so se zbrali polnoštevilno. Shodu je predsedoval zaslužni črnomeljski župan, gospod Puhek, ki je pozdravil udeležnike in dal besedo kandidatu.
Dr. Tavčar govoril je tako-le:
Gospodje volilci! Dežela je govorila in v deželni zbor odposlala je po večini može, ki bodo kimali po farovški komandi, ter pred svetom pričali o sramotni resnici, da naše kmetsko ljudstvo še ni zrelo za nikako javno delovanje. Takemu ljudstvu dati v roko splošno volilno pravico, je ravno tisto, kakor če bi se dala otroke v roke nabita puška! To se je pokazalo pri sedanji deželnozborski volitvi, posledice tega pa bodo v škodo kmet-skemu ljudstvu samemu. Enkrat bode to ljudstvo prišlo do zavesti te škode, pa, žalibog, bode že prej kot ne prekasno!
Sedaj pa pridejo na vrsto naša mesta, in razumništvo slovensko obrača svoje poglede z zaupanjem na te trdnjave napredne misli. Boj je prihrumel do vaših zidov in že so jih obdali lačni sovražniki in vhod si skušajo pridobiti z oboroženo roko. Primerjati se dajo ti volitveni boji s časi turških vojsk. Na kmeta se domovina ni mogla zanašati, duševno in telesno je bil to opešan in onemogel zarod, kakor je v svoji večini še dandanes! Takrat so ga bili izsesali graščaki, dandanes pa ga izsesavajo duhovniki! Če je torej privihral Turek v deželo, se je izsesani in onemogli kmetski narod razpršil, kakor se razprše pleve pred vetrom. Da smo v teh časih odkazani bili jedino le na kmeta, ki je kazal hrabrost v tem, da seje skrival po gozdnih brlogih, potem bi bila Kranjska še dandanes turška provincija in v Ljubljani bi uganjal šale prismojenega fanatizma kak turški paša, in ne uganjal bi jih knezo-škof Anton Bonaventura, ki je v svojem fanatizmu prav zelo podoben kakemu turškemu muftiju!
Naša mesta s svojimi zidovi in s čvrstim meščanstvom, naši gradovi s svojimi skalnatimi utrdbami bila so tedaj jedina zavetišča izmučenega Slovenstva, na kojih si je divji Turčin razbijal svojo glavo, na kojih se je ljuta moč srditega njegovega barbarstva končno razbila. In tako je tudi sedaj! Privihralo je v deželo novo barbarstvo in kakor nekdaj, napravili so iz nevednega kmeta fanatičnega janičarja, ki je na ljubo surovemu duhovniku, kakor smo videli v Gočah, pripravljen pobijati in tuje imetje uničevati.
In te janičarske jate preplule so sedaj deželo in opustošile so vse, in če se ozremo na duševno obzorje našega kmeta dandanes, imamo občutke, kakor bi gledali na zeleno oazo sredi peščene afričanske puščave. Kobilice so v gostih oblakih padle na njeno zelenje, in do zadnje bilke so oglodale vse, kar se je oglodati dalo. Tako je oglodano in do zadnje bilke objedeno duševno obzorje našega revnega kmeta.   Kobilice, ki so obžrle ze-
leno oazo sredi puščave, so zelene, kobilice, ki so oglodale duševno obzorje našega kmeta, so črne, in to je edina razlika!
Sedaj pa, kakor rečeno, leže omenjene jate pred vratmi naših mest in vhod zahtevajo, oborožene s koli in cepci. In obupati bi morali nad prihodnostjo slovenskega naroda, ako bi krepko in zdravo našemeščan-stvo ne imelo več toliko moči v sebi, da ne bi s krvavo glavo odposlalo te nečedne druhali nazaj v farovške hleve in farovške svinjake, iz kojih so na dan prihrumeli!
To zahteva čast naših mest. Klerikalna stranka, ki je kmeta po deželi srečno spravila pod svoj podplat, skuša sedaj pod sramotni svoj jarem potisniti tudi prebivalstvo po mestih. Ali, česar si ni upalo storiti kmetu, to predrznila se je storiti meščanstvu! Pri kmetih se niso upali kandidirati sami tonzuriranih glav, kandidirali so tam obilo praznih glav, ali samih duhovniških glav se pa vendar niso upali vsiliti našemu kmetu. Prej kot ne v zavesti, da se utrga tudi najtrdnejša veriga, če se preveč obremeni. Končno tudi slovenski kmet, dasi je čyez in čez obvit s farovško verigo, ni več tista živinca, ki bi največji tovor z največjo radostjo po največjem klancu vlačila. V tem oziru pa se hočejo oškodovati pri mestih in trgih, od katerih zahtevajo, da naj v deželni zbor odpošljejo zgolj zastarele in preperele in z naduho oblagodarjene duhovnike. Duhovniki, ki so bili za kmeta preslabi,naj so zastopniki naših mest in trgov v deželnem zboru! Pač I res, klerikalna stranka svojega sovraštva in s voj e g a z a n i č e v a n j a do mest ni mogla očitneje pokazati, nego ga kaže s tem, da zahteva od zavednih naših mest in trgov, danajpogoltnejotistepleve, s katerimi še celo svojega kmeta, ki išče nebes z lizanjem farovških rok, krmiti ni hotela!
In sedaj bodo naši meščani pač sprevideli, da je edino umesten odgovor, kojega morajo dati na ta atentat na svojo pamet in čast, ta, da dne 19. sept. soglasno volijo poslance narodno-napred-nega značaja, in da spode nazaj k mizi lenarjenja in spanja tiste hrome duhovnike, katere jim uriva za deželnozborske poslance katoliško narodna stranka, ali prav za prav dr. Šusteršič, ki s sleparsko svojo roko vlada to stranko! Zaničevanje rodi povsod zaničevanje, in če ga vam, vrli meščanje, kaže dr. Šusteršič, vračajte temu poštenjaku tisočkrat to zaničevanje ter skazite žlindraviču, kar mu gre pred svetom in Bogom!
Že na svojem volilnem shodu v Krškem sem omenjal, da ni pričakovati srečne prihodnosti našemu narodu, dokler se med kmetskim ljudstvom glede duševnega mišljenja ne dožene nekaka revolucija, ki bode našega priprostega moža mišljenje popolnoma preostrojila in pre-rodila. Kar dandanes naš kmet misli, ni za nič; tako je smel misliti v srednjem veku, ne pa dandanes, ko se bori za vsakdanji kruh ne samo posamezna oseba proti posamezni osebi, temveč tudi posamezni narod proti posameznemu narodu. In v ta gospodarski boj naj se spušča naš
kmetic z nevednostjo novorojenega otroka, v katero nevednost gas kleščami tišči naša duhovščina, ki je sama tudi silno nevedna? V ta boj naj se spušča naš ubogi farovški tlačanček, kojega duševna moč niti tiste stopinje ne doseza, na kateri je tičala duševna moč onih starih ženic, ki so h grmadi, na kateri je gorel Jan Hus, v potu svojega obraza butarice vlačile, meneč, da izvršujejo Bogu dopadljivo dejanje!? Žalostno je vse to, ali očitno se mora priznati, da se ne bode kje mislilo, da si nismo v svesti nevarnosti, ki visi kakor temen vlak nad bodočnostjo našega naroda!
Res, velika je revščina, materijalna revščina našega poljedelca, ali mož vendar še shaja za silo, in preostaja mu še toliko, da se pri teh ostankih prav čvrsto debele njega dušni pastirji. Duševna revščina našega kmeta pa je neznosna, v tem pogledu ne vidi nič, ne sliši nič, ne občuti nič? prav kakor hlod je, ki se potem razreze v farovške deske! Tukaj smo pred vsem potrebni božje pomoči. Veliko se govori in piše, in pri katoliško-narodni stramki se tudi veliko slepari s takoimeno-vano gospodarsko organizacijo. Zlati gradovi se obljubljajo ž njo slepemu kmetu, dasi se pri tem čisto nič ne računa s tisto ponižno svotico splošnega ljudskega imetja, koje tiči v slovenskem narodu, in s kojim se ne dajo čudeži delati, in naj se napno vse žile in kite! Pa nrvj si je že kakor si bodi, jedna je resnica: duševno mrtev kmet, tudi gospodarsko živeti ne more. Potrebna je gospodarska organizacija, ali še mnogo bolj potrebna nam je duševna organizacija med narodom; za tako organizacijo pa pazi v prvi vrsti narodno-napredna stranka, za kar ji gre čast in slava.
Naravno je, da je naša duhovščina proti ti organizaciji, ker dobro ve, da bi morala, kakor hitro bi se duševna organizacija med narodom posrečila, zlesti s prvega sedeža, na katerem se sedaj šopiri. Prijatelji, tu se nikar ne prikrivajmo, da ima naša duhovščina med priprostim narodom stališče, katero ne odgovarja niti njenemu pomenu, niti njenemu poklicu. Če dandanes naše cerkve obiskujete, ne čujete druge pridige, nego o tem, kako hočejo liberalci kmetu vero odvzeti, ali pa o tem, kakega velikega pomena so duhovniki, da so pred Bogom več kakor an-gelji. Jedno, kakor drugo je oslarija. Vzlio temu pa se je dobil tepec, ki je gorenjskim kmetom z lece razkladal, da je duhovnik pred Bogom še celo več, kot je Marija Devica, ki nam je rodila Odreše-nika sveta, ali se potem čudite, če nastane med priprostim narodom vera, da je duhovnik čeznatorno bitje, kateremu morajo streči angelji in še celo Božja Porodnica? In naj so ti duhovniki še tako pohlepni, naj počenjajo še take seksualne škandale, naj kažejo svetu, kakor kranjski dekan, obraz, kije tako malo po božji podobi ustvarjen, da se človek, če gleda ta obraz, kar strese, da bi ga griža ne prijela, vse nič ne pomaga: duhovniki so več kakor angelji, in streči jim bo morala svoj čas še celo Marija, mati božja! Od tod izhaja, da si je v teku stoletij ustvarila naša duhovščina socialno stališče, ki je pretirano visoko, ki spominja na razmere v
Tibetu, kjer je duhovnik vse! V svoji vasi je naš župnik vsemogočen gospodar, in če bi zahteval nekdanji »jus primae noctis«, sem prepričan, da bi se le malo far dobilo na Kranjskem, kjer bi večina zahtevani »pravici« ugovarjala! In če danes na-pravite v naši vojvodini ljudsko glasovanje o tem, kdo je na svetu več, ali cesar Fran Josip, ali pa škof ljubljanski, zagotavljam deset let svojega življenja, da bi večina glasovala, da je ljubljanski škof dosti več, nego naš presvitli cesar. Da ima naš priprosti kmet prepričanje, da je okrajni glavar ali okrajni sodnik dosti manj, nego kak navadni župnik, o tem ni treba posebej govoriti. Prva dva sta mu nekako boljša beriča, o katerih meni, da bi se dalo dosti bolje izhajati, če bi jih sploh na svetu ne bilo, dočim bi svojega župnika, če bi se slučajno izgubil, iskat šel do konca sveta! Jedino, kar ima naš kmet za potrebno, so cerkvene oblasti, vse drugo mu je balast, kojega nerad vlači s sabo, in kojega bi takoj otresel od sebe, samo če bi gospod kaplan tako zaukazal. Duhovščina ima našega kmeta popolnoma v rokah in kakor cunjo ga obvija okrog dolgih svojih prstov. Naš kmet pozna samo jedno avtoriteto, in ta je duhovniška avtoriteta. Tu mu je pa neomejena, nezmotljiva, in naj so božji hlapci največji pijanci in največji nečistniki, kar so mnogokrat, avteriteta duhovnika-pijanca, duhovnika-nečistnika ostane ne-omejna, ostane nezmotljiva! Vsak drug stan, ki bi proti načelom, iz katerih je izšel, tako živel in tako postopal, kakor postopa v svoji večini naša duhovščina, prišel bi bil že davno ob vsak ugled med narodom in v posmeh bi bil naj-priprostejšemu kmetiču! Duhovščini pa ničesar ne škoduje, in na Dolenjskem je še obilo tako imenovanih »vrlih katoliških mož«, ki so trdno prepričani, da znajo župniki točo delati, in da »zamahujejo« vsacega, kdor jim ni po volji. Kar pa se tiče »zamaševanja«, vidite na moji dobro rejeni podobi, da ni ničesar druzega, nego prazna beseda. Če bi bili mogli koga zamaševati, zamaševali bi bili že davno neznatno mojo osebo pa je ne morejo, tako da jo prav čedno redim pod vidnim božjim blagoslovom! Silno žalostno je, ali resnica je, katere si ne smemo več prikrivati. V socialnem življenju obstoječa in čez vse meje pretirana in nezdrava duhovniška avtoriteta je tista klada, ki leži že stoletja nad slovenskim narodom, invka-teri je iskati jedinega vzroka, da je naše kmetsko ljudstvo ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno. Ta avtoriteta bode pa tudi v prihodnje jedina ovira, ki bode toliko časa, kolikor časa bode ostajala, za-branjevala, da bi se razmere med kmetskim narodom na boljše obrnile, in da bi naš kmet sploh omiki pristopen človek postal, kar sedaj ni. S ed a j, k o tiči v farovških rokah, je kvečjemu po-lučlovek, in ako bode od tacega kmeta odvisna naša bodočnost, potem le izkopajmo prav globok grob, in v njega položimo vse upe, katere gojimo do svojega naroda prihodnosti. Kadar bo prišel nad nas laški ali nemški naval, bode tak materijal, kakor v sedanjem kmetskem našem ljudstvu
je zastopan, v trenutku se razpršil, kakor se razprši tropa zamorcev pred strelom iz topa! Ti nevarnosti nasproti nesmemo i n n e m o r e m o o s t a t i slepi, tem manj, ker duhovščina svojo    avtoriteto    in tudi sveto vero   i z z 1 o r a b 1 j a v kapitalistično izsesavanje ubogega ljudstva.   V tem  pogledu živimo čisto v galiških  razmerah, kjer je kmet v svojega  duhovnika istotako zaljubljen, kakor je naš kmet v svojega.   O tem bi se dalo še veliko in mnogo govoriti ! Pa ne preostaja časa.  Vse to pa sem Vam razložil samo zategadelj, da sprevidite, da si je  narodno-napredna  stranka v svesti smrtnonosne nevarnosti, ki grozi obstanku slovenskega naroda iz nezdrave avtoritete in  pretiranega  socijalnoga stališča, koje zavzemlje duhovščina mej našim narodom, da si je  po  večini  malo  olikana.   D u-hovščina  mora  nazaj na tisto ponižno socijalno stališče, katera  bode v primeri  z njenim pomenom in z njeno zastarelo in malo  vredno   odgoj o. Dokler naš poluomikani duhovnik med narodom ne bo potisnen  na  tisti  socijalni nivo, kjer se nahaja pravoslavni pop, ki je dostikrat bolje odgojen od našega kaplana, ki pa ima  vsikdar več srca  do naroda, kot ga ima naš kaplan, do tedaj ni upati, da bi se njegova,   napredku in sreči slovenskega  naroda  škodljiva avtoriteta v posvetnih   zadevah   zatrla.   Zatreti   pa se mora,  do  korenine se mora zatreti! Tukaj ne potrebujemo prav nič tiste znane politične romantike,  ki  nam je v naši javnosti  že  toliko   škode   napravila ! V tem  oziru nam ni treba poslušati tistih  znanih slovanskih dobrovoljčkov,  ki  sanjajo neprestano  o  bratih,  o slogi in druzih    takih sladkovodenih pojmih   in   ki pred vsem sanjajo tudi o tem, da izpodkopuje-mo moralo medljudstvom, čese tudizjednim  samim prstkom zadenemo    njegovih pijanih dušnih pastirjev. Naj vrag vzame te sanjače, ki so v vsakem pogledu brez vsake  moči  in vsake eneržije ! čemu si delati  sebi  iluzije?  Naše ljudstvo jevresnici bolno, na njegovem telesu se kaže grda oteklina, ki preti  vsak   hip   otrovati in zastrupiti  še tisto malo slabe krvi, ki  se pretaka po izsušenem   telesu   slovenskega naroda. Ta oteklina pa je ravno omenjena brezmejna avtoriteta   duhovskega stanu, po kateri je  postal  naš kmet to, kar je dandanes neumno,   pri  tem  pa še dosti hudobno otroče, ki si brez farovške roke z mesta ganiti ne upa!   Neizogibna je torej operacija, in sicer skeleča in z bolečinami združena operacija na telesu zanemarjenega našega kmetskega ljudstva. Bedak je vsak, ki si prikriva potrebo te operacije. Zategadelj se ne skrivajmo za plotom f in    celemu   svetu odkritosrčno pripoznajmo,   da   jedna glavnih točk delovanj a narodno-napredne stranke teži na to, da se avtoriteta   đuhovstva   med priprostim našim   narodom,   katera avtori. teta za stotisoč kilometrov presega   pravi   pomen duhovskega stanu,   izpodkoplje   in sistematično izpodnese, dokler ne pride na mesto,  katero   ji  gre!   To se pravi na mesto, kjer s svojim ce-lotizmom in fanatizmom ne bode mogla    več    motiti    krogov posvetne slovenske inteligence, in tudi ne motiti tistega globokega hrepenenja po napredku, katero more živeti med vsakim in tudi najmanjšim narodom, če hoče ta narod sampri življenji ostati. Naše geslo je bilo in bo, našemu duhovniku k večjemu tisto avtoriteto, kojo ima ruski pop pri ruskem mužiku. Ko je nekdaj angleški teolog dobil prvo službo pri kakem graščaku, ni smel z gospodarjem pri eni in isti mizi jesti, sedel in jedel je pri tisti mizi, kjer so obedovali lakaji in drugi posli.   Pa vendar ni prišla vera v nevarnost. In tudi pri nas ne bo prišla v nevarnost, če bi duhovnika v socialnem     življenju     spodili od prvega mesta pri skledi, ter ga potisnili bolj tja doli proti vra-
ta m! Zavedam pa se pri vsem tem v polni meri, da se stvar brez krutega in najoatrejšega boja ne bode dala izvesti. Izmreti bode morala sedanja generacija in na njeno mesto stopiti mlajša in čilejša! Šele takrat se bodo pokazali sadovi našega boja, ki pa je neizogiben, in pravi zajci bi bili, če bi sedaj puško v koruzo vrgli, ko so nam volitve v kmečkih občinah dokazale, da je skrajni čas, da zastavimo najhujše orožje, če hočemo iztrgati našega kmeta iz mrtve roke, katera, kakor ščuka v vodi, nikdar ničesar ne izpusti za kar je pograbila. Boj, naj krutejši boj je torej neizogiben. Zavedam pa se, da bode narodno-napredna stranka v tem boju iskala in dobila svojo glavno in najvažnejšo oporo v naših mestih. Ta mesta so sedaj jedini up slovenske inteligence v njihovo sredo zateklo se je naše razum-ništvo, in kakor so nekdaj pred Turkom častno branila deželo, tako častno sedaj branijo tiste dušne zaklade, ki se morajo ohraniti pred klerikalnim barbarstvom. S tem pa branijo mesta tudi same sebe! Odkar je nastopila naša klerikalna stranka, od tedaj je kazala pri vsaki priliki najhujše sovraštvo proti meščanu. Če bi mogla v žlici vode vtopiti vsa našamesta, vtopilabijih, v Ljubljani pa bi zapel knezoškof slovesni Te Deum laudamus! Gospodarsko uničenje mest bilo je geslo klerikalne stranke, in v ta namen so spravili skupaj slaboglasno svojo gospodarsko organizacijo. Na vsak krajcar, ki ga meščan ali trgovec pri kmetu zasluži, gledajo klerikalni sleparji z rumeno nevoš-ljivostjo. Kmetu vse, meščanu nič! Tako doni vam dandanes iz ust naših klerikalcev in da dobe moč v roko, bi se čisto gotovo po tem tudi ravnali. Mesta bi plačevala deželne naklade, ne dobivala bi pa od dežele niti beliča. To vam je vsem znano, tega vam, ki ste razsodni volilci, niti dokazati ni treba. In če vas sedaj vabijo v svoj tabor naši klerikalci, češ, volite v deželni zbor poslance klerikalnega mišljenja, morali bi mestni volilci biti pravi kalini, če bi se vsedli na take limanice. Ako bi naši mestni volilci v sedanjih časih klerikalno volili, podobni bi bili tistemu Kitajcu, kojemu cesar nož v roke potisne zukazom, da naj sam sebi trebuh prepara. Takega Kitajca pa pač ne bodete hoteli predstavljati ne na ljubo dru. Šusteršiču in ne na ljubo škofu Antonu Bonaventuri!
Ni se pa čuditi, da sedaj klerikalci, kakor z medom namazane kače okrog Vas lazijo. Tiste imenitne stvaritve, tista gospodarska organizacija s svojimi konzumnimi društvi, posojilnicami in hranilnicami, tista gospodarska zveza ssvojim vinogradniškim društvom in svojo ljudsko posojilnico, vse to je pričelo pokati in nekega dne bo na kup zagrmolo, kakor kak star mlin, kojemu jevoda fundamente izpod jedi a. Ali že dandanes se kažejo špranje, katere je treba zamazati, da se klerikalna sleparija še nekaj časa pri življenju ohrani. Za to zamazanje pa se mora imeti denar. Ali denarja ni, ker se je prvotna ploha spremenila v ponižno ka-planje. Kar se je dalo izprešati iz cerkvenih kas, to so izprešali, kar se je dalo iztisniti iz kmečkih žuljev, to so iztisnili. Sedaj jim je ostalo še kislo zelje ljubljanskega polja, s katerim nameravajo kupče-vati v Egipt. Pa to je le slaba tolažba! Izmislili so si torej nov načrt, pri katerem potrebujejo naše pomoči. V deželnem zboru so hoteli priboriti se do absolutne večine, da bi potem z deželnim premoženjem delali, kakor dela svinja z mehom. Vas meščanov sicer ne ljubijo, zaljubljeni pa so v deželne doklade, katere plačujete v obilni meri. Ker bi meščanstvu sploh ničesar ne dali, imeli bi potem v deželnih dokladah, od mest vplačanih, bogat fond, s katerim bi mazali špranje zgoraj omenjene, ali pa vzdržavali škofove zavode, katere s praznim žepom zida škof sredi Šent Vidskega polja! Lep načrt je to, ali da se uresniči, treba jepomoči našega meščanstva, koje ima dr. Šusteršič za tako« nespametno, da naj samo plača kladivo s katerim naj se mu glava razdrobi! Jaz pa upam, da tako nespametni ne bodete! Pri takih razmerah je delovanje, po-
slanca, kojega pošljejo mesta v deželni zbor, dano že samo ob sebi. Mesta, ta steber slovenske prihodnosti, je treba braniti, in kar se v deželnem zboru za meščanstvo storiti da, to se mora storiti. Mesta je treba ojačiti in okrepiti tako, da bode enkrat za vselej odstranjena nevarnost, da bi klerikalci naše meščanstvo kdaj zadaviti mogli. Vse, kar pride od naših mest v deželni zbor, treba je z največjo ljubeznijo, z največjo pazljivostjo v presojo vzeti in skrbeti bode pred vsem zato, d a se od mest vplačane doklade ne bodo trosile samo za klerikalnega kmeta, temveč za našega zavednega meščana. Načelo nam bodi, da mora vsaka, po deželnem zboru sklenjena zadeva več ali manj koristiti tudi mestom, ki imajo za deželo vsaj toliko pomena, kot ga ima poljedelec. Po tem načelu ho čem postopati, če me zopet počastite s svojim mandatom.
Na predlog gosp. vodje Še t ine se je dr. Tavčarju soglasno izreklo zaupanje in je bil isti soglasno postavljen kandidatom. Bil je impozanten shod, ki je jasno pokazal možatost in zavednost črnomeljskega meščanstva. Tako meščanstvo ne bo nikdar uklonilo tilnika pod klerikalni podplat.
Kandidature za Idrijo.
V Idriji bo hud boj. Dr. Majaron ima dva protikandidata, klerikalnega dekana Arkota in pa socialnega demokrata Rinaldota. Obadva računata na zmago ali vsaj, da pride dr. Majaron z jednim ali drugim v ožjo volitev. Klerikalci delajo že štirinajst dnij z vsemi nebeškimi in peklenskimi silami za svojega kandidata; najbolj se seveda odlikuje dekan sam, ki prilizneno obletava hišo za hišo in se je spravil že tudi nad uradnike. V soboto so priobčili v »Slovencu« oklic, ki nesramno odreka dr. Majaronu vsako zaslugo za realko in za Idrijo sploh. Resnica pa je, da je dr. Majaron zadnjih šest let v deželnem zboru za Idrijo toliko delal in storil, kakor ni pred njim in ne bo za njim nobeden. Namesto njega hočejo zdaj klerikalci postaviti eraričnega Arkota, ki zna brevir brati, drugega pa nič. Ta, sam v službi rudnika, bo pa že nastopal za rudarje! ? Prav ginljivo se čita v zadnjem »Slovencu«, kako je prejšnji poslanec Stegnar »nabiral gradivo« o rudniških pritožbah, kako se je pa bal, da ne bi izvedeli višji krogi, kaj počenja. Pisma je sprejemal od rudarjev, a pošiljal jih je dr. Ferjančiču, ker sam si ni upal spregovoriti ni jedne besede v deželnem zboru. Stegnar je bil le c. kr. učitelj v kaznilnici, in že tak strah, — odkod pa bo jemal erarični župnik Arko pogum, da bi zastopal idrijsko delavstvo nasproti c. kr. rudniku? In v take slabotne roke hoče klerikalna brezvestnost zdaj položiti idrijski mandat? Upamo, da je Idrija dovolj napredna in značajna, da bo odbila tudi ta klerikalni naskok. Socialnodemokratični oklic pa med vrstami sam priznava, da je dr. Majaron trudaljubiv podpornik delavskih teženj v Idriji. Volilno reformo, kolikor je je sploh mogoče doseči, je na čelu vsem zastopal tudi le dr. Majaron. Ne-umevno je torej, da socialni demokratje nastopajo z lastnim kandidatom in to z g. Rinaldotom, ki je ravno šele vsled znižanega davčnega cenzusa, kakor je predlagal dr. Majaron, prišel do volilne pravice.
Iz Novegamesia, 15. septembra. Kakor je nam za državni zbor ponujala klerikalna stranka izvrstnega kandidata, ravno tako tudi sedaj nas ni za pustila ter je nam izbrala po zelo vestnem izbiranju moža veščaka, ne samo v obrtnih strokah, ne, še več — moža strokovnjaka, v vseh, za človeštvo potrebnih gospodarskih zadevah. In ta mož je g. Josip Košiček, ključavničarski mojster v Novemmestu. Torej gg. volilci v dolenjskih mestih, sedaj bodete vendar enkrat zadovoljni in oddali bodete — vsi — svoje glasove temu »neodvisnemu« kandidatu, kateri vse ve in zna in ki je pravi »unikum« mej človeštvom. To vam je mož, da je malo ali nič tacih! Seveda najbolj, kar ga pa v teh časih priporoča, je pa to, da pri vsej svojej »poštenosti« ni stranka r, kajti klerikalni »Slovenec« se je zmotil (?) in njega kandidaturo toplo
priporoča. Ja, naš »Kartajzer Pepe« ni klerikalec po prepričanju, on tudi ne živi tako, ampak »gšeft« tako še najbolj nese. Ima pač neko farško naravo in nikedar polno bisago. »(jrablje ima a vil ne pozna«. No, pa njegova boljša polovica je hči bivšega »dobro (?) penzijoniranega kapiteljskega mežnarja in je gotovo popolnoma naravno, da tudi mož simpatizuje z mež-narji.
Naš strokovnjak Pepe, katerega njegovi boljši znanci imenujejo »judek«, je tudi proti svojemu soobrtniku zelo kolegijalen. Kjer more mu delo prevzame, ker on je tega načela: »selbst essen macht fett«. Prišel je k njemu neki njegov znanec — obrtnik — in povedal mu je za neko delo, a le pod pogojem, da ga bodeta skupaj prevzela. Dogovorila sta dan in uro, kedaj da pojdeta delo prevzeti, kaj mislite, kaj je naredil ta sotrpin obrtnikov, gospod Košiček? — Šel je k delodajalcu pred določenim časom in je delo z zvijačo sam prevzel, oni pa, kateremu je bilo delo ponuđeno in je hotel isto prijateljsko deliti — je ostal na cedilu. A to ni jedini slučaj, več tacih je znanih, a naj bode samo ta naveden, da gg. obrtniki v druzih mestih spoznajo, kako blago dušo klerikalci ponujajo za kandidata.
Tudi njegovo sočutje, s katerim se agitira, hočemo s samo enim izgledom nekoliko bližje pojasniti.
Ko on (kandidat) enkrat nekega zidanja ni dobil, temuč njegov prijatelj, (kateri mu je res že mnogo dobrega storil in ki sta bila součenca in v »fremdu skupaj), mu je hotel naš Pepe na vse mogoče načine pri zgradbi škodovati, ter je z vsemi močmi delal, da bi se mu opeko, pesek i. t. d. zavrglo, celo kamenje, katero je bilo določeno za temelj in kleti je hotel, da bi moral z vodo izpirati. In o takem človeku se upa še govoriti, da ima sočutje?! Res, pravo klerikalno sočutje je to do svojega sotrpina.
Kako naklonjeno srce ima do trgovca, znano je pač splošno tukaj, ko vendar vsakdo zna, da, kadar je dosedaj kaj več rabil, naročil ni pri naših trgovcih temuč od drugod. No, pa za našega trgovca, obrtnika in sploh meščana je dovolj ime — Košiček — in vsakdo je prepričan, zdaj bo pa zaslužek. To je mož, kateri pusti živeti in kateremu je res kaj ležeče na njegovem someščanu. Jaz bi le eno dobrodelno društvo poznal, kojega je on član in ga on sploh podpira! Le enkrat bi ga rad kje videl nastopiti za občni blagor in občno korist! Nikdar in nikjer ga no vidiš, ako ni zaslužka za njegovo nenasitno malho.
Mogoče tudi, da se je res zelo težko odločil prevzeti kandidaturo od klerikalcev in sicer: 1.) Mu mogoče njega stroga gospa soproga še ni dovolila, S.) ker še ni pregruntal, ako bo kaj neslo, 3.) ga je gotovo jezilo, ker so mandat povsod drugje že ponujali in ko nihče ni hotel sprejeti — šele k njemu (vsestranskemu strokovnjaku) prišli, 4.) ima malo upanja na zmago (ker niso volilci nerazsodni, zapeljani in komandirani kmetje) in 5.) ker dobro zna, da nima najmanjše sposobnosti, (o čem se je svoj čas prepričal, ko je bil še mestni odbornik in šel v zasluženi pokoj).
Vidite in takega kandidata nam ponuja ta blaga klerikalna klika. Ja, ali res mislite, da morajo nas dolenjske meščane tudi sami a la Drobnič in Dular zastopati? Ali res n'smo več vredni, kakor od duhovnov zapeljana kmečka nerazsodnost? No, to je pa le malo prehud poper z;i meščanstvo, ako nimate boljšega še tega si prihranite.
»Kartajzarjev Pepe!« Ti ostani pa le še nadalje tako marljiv, kakor si bil dosedaj in uri se še dalje v različnih strokah, znaš danes ali jutri postati kaj več, kakor pa samo deželni poslanec. To je za tako vsestransko izobraženega strokovnjaka kakor si Ti, gotovo premalo dostojanstveno mesto.
Glej, Angležem gre slabo, zavozili jo bodo — v financah grozno in tam bode mesto za tak »unicum« kakor si Ti, a naše ubogo Dolenjsko bode pa že kako manj sposobno človeče rešilo, ako je tudi tujec — Kranjec. »Pepe, gvant špa-raj, pa pamet nucaj«.
Ako bodo nas vodili taki možje in nam izbirali kandidate, kakor so sedaj pričeli nastopati, potem bodemo pa res
kmalu izgubljeni. Možje, (ako se Vas sme tako imenovati), zakaj se pa skrivate za obrtno zadrugo? V resnici pa vodi vse klerikalna (od žlindre preparirana) stranka. Ali Vas ni sram, da se daste prodati za Judeževe groše in hočete še druge v to gnojnico potegniti? Res, v farovžih se dobro je in pije, a meščanu vendar kaj takega za sedaj ni sila, da bi pobiral take ostanke. Naši obrtniki znali so vedno varovati čast svojega stanu, kakor tudi mesta, dokler se ni priklatilo nekaj spridenih, požrešnih, od farjev podkupljenih kričačev, hoteč delati zdraho in sramoto po mestu. A trdno upamo, da se tem zapeljivcem jih malo vsede na limanice, a njih same zadela bo prej ali slej kazen — izdajalca. Sram jih bodi!
Pepe, kar se pa Tvojega strokov-njaštva v kmetijskih in vinorejskih zadevah tiče, je pa najbolje, ponudi se na kmetijsko šolo na Grmu, tam jim primanjkuje moči, in Ti bodeš gotovo ta posel ceneje opravljal in gotovo boljše, kakor kaki višjo kmetijsko šolo absolvirani učitelj — vsaj v oklicu Te imajo za tako »kapaciteto«. Ker so pa pri deželnem odboru neverjetni in da ne bi kaka strast ali zavist proti Tebi delala, je pa najboljše, da Ti da — Ovžin — spričevalo sposobnosti, saj on Tebe še od takrat dobro pozna, ko je bil Tvoj oskrbnik na Tvojem, uzorno urejenem posestvu — Dobravi.
Pardon, lej za en del bi pa le dobro bilo, ko bi Ti deželni poslanec postal in veš za kaj ? Pot na Dobravo, katero Ti sam rabiš, bi Ti morali kmetje ali pa cestni odbor popravljati. No, če pa prideš na Angleško ali pa k Burom, tako te poti ne boš rabil.
V tem, ko se od Tebe poslavljam, dragi Pepe, priporočam Ti, da pričneš (ali pa pojdi v Ljubljano k dr. Žlindri) sestavljati — zahvalo na volilce — ne pozabi se pa sosebno zahvaliti gg. Frančiču, Mii količu, Cibru, Kušlanu in Maloviču. Gg. uradnikom pa odpusti — Ti, kakor Tvoji sodrugi, ako Te ne bodo volili in se predrznih koga druzega voliti. »Neodvisni«, res je, da roka roko umiva, a pazite, da se ne bodete imeli za kaj umivati, ako bodete tako predrzni in ošabni proti stanu, ki nas vse vzdržuje. Takega poslanca Vam sam Bog ne more dati, da bi za vaše velike rodbine skrbel, Vi bi pa po cele dneve in noči brezskrbno živeli in igrali, kakor delajo nekateri vaši voditelji in zapeljivci — kričači takozvani — »neodvisni« — a vsako najmlajše kaplanče je njih strogi gospod in zapovednik.
* *
Moške besede.
Iz Črnomlja smo prejeli tole pismo: »Gospod Vinko Laitgeb, predsednik zadruge v Črnomlju. Gotovo ste Vi, oziroma obrtna zadruga dobili tiskovine od novomeške zadruge, kakor smo dobili mi en cel pok oklicev, da jih med obrtnike razdelimo. Jaz sem jih lepo skupaj zvezal in na semenj po volitvi bom dal vse Frančiču nazaj, da bo vedel, da se belokranjski obrtniki ne dajo od novomeških za nos voditi.
Na dopis zadruge naša zadruga niti odgovorila ni, kajti Frančiča in Apeta ter krojača Mikuliča dobro poznamo.
Mi metliški obrtniki volili bodemo dr. Ivana Tavčarja, pa ne od Novome-ščanov skuhanega Košička.
S tiskovinami storite najbolje, ako jih lepo spraviti in na semenj nazaj daste; ne bo treba pošte plačati!
Pozdrav
Ant. Tepček,
načelnik obrtne zadruge. V Metliki, 13. septembra 1901.
Tej  izjavi  pridružuje se v polnem obsegu obrtna zadruga v Črnomlju. Črnomelj, 14. septembra 1901.
Leitgeb,
načelnik.
Pristavek uredništva: To so moške besede, poštenih in naprednih ter zavednih obrtnikov,  čast takim možem!
V IJublJftiil« 16. septembra. Kompromisna pogajanja na Češkem
se doženo ta teden. Jutri se snide iznova volilni odbor konservativnih čeških veleposestnikov, da se končno sklene glede kompromisa z ustavovernimi velepostniki. Konservativni veleposestniki so bili doslej
desničarji, ustavoverni pa levičarji. V sredo pa se vrii končno posvetovanje mladoče-škega volilnega odbora glede kompromisa s staročeško stranko. Staročehi nočejo čakati več, nego začno agitacijo za svoje kandidate.
Mae Kinlev umrl.
Anarhisti so dosegli torej nov »uspeh«, predsednik Mac Kinlev je umrl vsled ran, katere mu je zadal anarhist Leon Czolgosz. Mac Kinlev je že tretji predsednik Zjedinjenih držav, ki je bil umorjen, v vrsti anarhističnih atentatov, ki so se izvršili tekom zadnjega desetletja, pa je menda peti. Mac Kinlev je bil velik patriot, mož železne volje, neumorne delavnosti, strokovnjak v narodnem gospodarstvu in velik nasprotnik Evrope. Mac Kinley je dvignil ugled Zjedinjenih držav še višje, raztegnil je njih vodstvo na Kubo in na Filipine ter dal američan-ski trgovini najširši delokrog. Zjedinjene države so stale pod vodstvom Maca Kin-leya v prvi vrsti velevlasti). Zato pa žalujejo Američani z vso pravico za umrlim svojim predsednikom, ki je delal za rast, čast in moč Zjedinjenih držav vse svoje življenje s sijajnimi uspehi. Mac Kinlev je umrl bržčas vsled napak, katere so storili zdravniki. Dali so mu že osem dnij po operaciji želodca jesti, ter mu dali zdravil, ki so bolni želodec razburjala. Trdi se tudi, da je imel po črevih otekline, in da je umrl zato. Pravi in neposredni vzrok smrti ni znan ter ga dožene šele obdukcija. Vladne posle bo vodil začasno tajnik zunanjih del, Hay; potem pa jih prevzame predsednik Theodor R o o s e-velt, ki je bil zvest somišljenik Maca Knleva.
Vojna v Južni Afriki.
Buri torej vendarle prosijo za mir. 10. sept. so se obrnili zastopniki Trans-vaala in Oranja do stalnega razsodišča v Haagu, da naj posreduje za mir. To se zgodi, ako bo s tem zadovoljna tudi Anglija. »Liga človeških pravic« v Belgiji se je obrnila do vseh onih vlad, ki so se bile udeležile mirovne konference v Haagu ter so dotične sklepe podpisale, s prošnjo, naj vplivajo na angleško vlado, da se izreče za mir z Buri. »South-Afrikan News« pišejo, da se republiki Burov borita za svojo neodvisnost že 23 mesecev in se bosta še borili, toda brez upa na zmago. Burov je vedno manj, posamezne čete se udajajo in končno ostane vendar samo še pest ustašev, ki pa ne opravijo ničesar. Temu nasprotno pa poroča »Daily Mail« 28. avg.: Položaj v Kaplandiji je sila temen. V notranjem dežele se pridružujejo Burom cele čete. Ves severnozahodni del Kaplandije, torej deli okrajev Fraseburg, Williston, Sutherland, Carnarvon, Van Rhvns Dorp in Clanwilliam so v očitnem p u n t u. V »Times« pa poročajo iz Pre-torije : Buri so na vshodu Transvaala jako delavni. Koncentrujejo se ob jezeru Crissie in okoli Amsterdama, br/Ćas z namenom, da bodo vdrli v Natal. <Daily Express« pa piše, da so se čete generala Bothe pozimi izdatno pomnožile in da ima dovelj topničarstva. Zato vdero v kratkem zopet v Natal.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. septembra.
— Osebne vesti. Avskultant g. Jakob A ntloga je imenovan sodnim pristavom v Mokronogu.
— Shod v Črnomlju. Na sobotnem shodu v Črnomlju je bilo posebno zanimivo, ko je vstal mestjan in posestnik gospod Jože Stari h a in v izbornom govoru utemeljeval naslednjo resolucijo: »Ker vidimo, da ugled katoliške cerkve silno škoduje, ker se leca ne uporablja za oznanjevanje ljubezni in miru, ampak za hujskanje in sovraštvo, ker se nam v cerkvi ne oznanja več Kristusova vera, ampak je cerkev postala takorekoč politična beznica, kjer duhovniki z najsvetejšimi tajnostmi agitirajo v svoje samo-pridne namene, obračamo se mi pošteni verni katoličani do svojega gospoda državnega poslanca, da sproži to vprašanje v državni zbornici in da se sklene zakon, po katerem se naj vsakdo najstrožje kaznuje, ki izrablja vero, cerkev in njene rede v politično strankarske namene.« Ta velevažna resolucija je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta.
— „Konjska glava", kakor so
ljubljanski izvoščeki imenovali po dihurju naduto prikazen, dela sedaj v okraju, kjer kandidira, ponižne poklončke vsem uradnikom. Nekaj uradnikov se volitve ni mislilo udeležiti, a ker se čutijo razžaljene, da se je ta kandidat upal se jim približati in jih nadlegovati, pojdejo v s i volit — nasprotnega kandidata.
— Koblarjev značaj. Ko je Ko-blar kot novoimenovani dekan prišel v Kranj, napravil je predstojnikom oblastij in sploh veljavnejšim možem obisk. Prišel je tudi h gospodu Cirilu Pircu in prve njegove besede, ko je vstopil v hišo, so bile: »Hvaležnost me je pripeljala v Vašo hišo.« Sedaj pa piše Koblar v »Slovenca« in »Slovenski List«, da baš radi tega, ker kandiduje g. G. Pire, nastopi on kot protikandidat.
— Agitacija na p riznici. Iz Radovljice se nam piše: Danes je dekan Janez Novak zopet agitoval za volitve na prižnici. Dejal je mej drugim, da je vsak odpadnik od vere, kdor s klerikalci ne glasuje. Potrpežljivost poslušalcev je res velika, da take bedarije mirno poslušajo. Potem je tudi oznanil rožni venec za srečni izid volitev.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek dne 17. t. m. ob petih zvečer v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročilo o prošnji mestne občine ljubljanske za podelitev stavbnega dovoljenja za zgradbo premogovega skladišča na dvorišči elek-trarniške centrale v Slomškovih ulicah; o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo; o prošnji Uršule Premkove za pokojnino in posmrtno  četrt;  o županovem predlogu glede sistemizovanja  službe pisarniškega kancelista s prejemki VI. činovnega razreda; o izvolitvi jednega člana v upravni odbor mestne hranilnice; o predlogu, da se opuste sv. Cirila in Metoda ulice; o županovem predlogu glede opustitve dveh služeb pri mestni blagajnici; o magistra-tovem poročilu v zadevi naprave ograje ob onem delu Blei\veisove ceste, ki meji ob I. Gorupov svet; o magistratovem poročilu v zadevi odprave dveh barak na Marije Terezije cesti; o novi ponudbi Ane Regalijeve za odkup nekdaj Kozakovega sveta na Sv. Petra cesti; o županovem dopisu glede kredita za napravo uličnih in hišnih tablic; o dovolitvi kredita za napravo solnčnih plaht v mestni jubilejski ubožnici in o oddaji dobave teh plaht; o prošnjah prebivalcev frančiškanskega in šentjakobskega okraja, da bi se trgovina z živili prestavila na Kongresni, oziroma Šentjakobski trg; o določitvi nemških imen nekaterim ulicam, cestam in trgom; o računskom sklepu mestne  klavnice za leto 1900; o oddaji službe knjigovodskega asistenta; o prošnji nekega hišnega posestnika za 3«/,no posojilo; o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podporo; o oddaji službe šolskega sluge na dekliški osem-razrednici pri sv. Jakoba.
— Hitra menjava. Pri »Slovenskem listu« se je začela čudovito hitra menjava odgovornih urednikov. Dokler so se ljudje iz usmiljenosti do odgovornega urednika pustili v tem smradljivem duhovniškem organu psovati in zasramo-vati, dotlej je g. Breskvar posojal »Slov. Listu« svoje ime in ž njim kril Koblarja. Naposled je pa velika potrpežljivost in prizanesljivost liberalcev vender jenjala. Prva obsodba in g. Breskvar je odstopil. Z njim je prevzel uredništvo Jakopič. Denarni kazni bi bil ta že prenašal, saj plačajo drugi, ali ko ga je porotno sodišče obsodilo na tri tedne v luknjo ga je minilo vse veselje do žurnalistike in odpovedal se je odgovornemu uredništvu. Njegov naslednik je bil neki Podržaj. A ta danes že ni več urednik. Jedna sama številka je izšla na njegovo odgovornost in že se kesa, da je kdaj stopil v zvezo s »Slovenskim Listom«. Mož res ni imel sreče. Jedna sama številka je izšla z njegovim imenom in že ima na vratu tožbo in sicer jako sitno tožbo zaradi zasramo-vanja že dolgo let mrtvega rodoljuba Pirca. Podržaj že ni več urednik. Na njegovo mesto je stopil, ker nikogar druzega ni bilo dobiti, Ivan Štefe. In vse kaže, da tudi ta ne bo dolgo opravljal novega posla, kajti tudi proti njemu se vloži nekaj tožb.
— Volitev članov v komisijo za odmero pridobninokega davka.
»Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« sklicuje s temna četrtek, 19 dan septembra t. 1., ob polu 8. uri zvečer shod za izvolitev članov v gorenjo komisijo. K temu shodu so uljudno vabljeni vsi p. n. člani, kakor tudi drugi gg. davkoplačevalci. Lokal: gostilna »M i ram ar« na Starem trgu št. 19. (zadnja soba).
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima svoj prijateljski sestanek v torek, 17. t. m. ob 8. uri zvečer v uličnih prostorih hotela pri »Maliču«. Mnogo članov izrazilo je željo po tacih sestankih, pri katerih se o marsikaterem važnem vprašanju realnega posestva razpravlja. P. n. Člani blagovolijo naj se tedaj mnogoštevilno odzvati vabilu. Ne le, da se osebno spoznavamo, marsikatera misel, ki se drugače izgubi, se lahko vresniči.
— V Grižah na Štajerskem je klerikalni konsum propadel in je primoran likvidirati. Tako gredo po vrsti ta društva. Duhovniki so že naredili svoj profit, škodo bo pa plačal kmet.
— Deželni zbor istrski se je v soboto zopet sešel in v tej seji odobril več računskih zaključkov. Slovanska manjšina je glasovala proti odobrenju, in sicer, kakor je izjavila zaradi tega, ker do deželne uprave nima zaupanja, ker deželni odbor pristransko postopa in ker v dež. zborske odseke ni bil voljen noben poslanec manjšine. Posl. Trinajstić je v posebni interpelaciji zahteval, naj vlada vsako leto natančno izkaže, koliko otrok je dolžno obiskovati šolo in koliko jih v resnici šolo obiskuje.
— Umrl je v tržaški bolnici za logarjem bivši pisarniški uslužbenec »Narodne tiskarne« g. Z. Raubar. N. v m. p.
— Deževje in vinska letina.
Iz raznih naših vinorodnih krajev prihajajo prav obupne vesti o letošnji vinski letini. Še pred tremi tedni kazalo je povsod tako lepo, kakor še lansko leto ne. In vendar je bilo lansko vino mej najboljše prištevati. Vsled neprestanega deževja popokale so jagode zgodaj zrelega grozdja in sedaj gnije isto. Naši vinščaki gledajo obupno v bodočnost. Z velikanskimi denarnimi žrtvami regenerirali so vinograde, sedaj pa je njihov up za letošnje leto uničen. Ubogi kmet!
— Policaja se je lotil včeraj popoldne na stojišču na Dunajski cesti fijakarski hlapec F. L., ker ga je policaj posvaril zaradi nespodobnega vedenja nasproti mimoidočim ženskam.
— Koš S kruhom je odnesel delavec I. P. iz Trebeljevega pekovskemu mojstru I. L., kakeri mu je izročil kruh, da bi ga prodajal po deželi.
— Električni voz je včeraj na Karlovski cesti zadel ob po cesti idočega pomožnega uradnika Reyla in ga vrgel na stran. Pri padcu se je R. poškodoval.
— Izgubljene reči. Neki pomočnik je izgubil v soboto ponoči od kazine do kavarne »Valvazor« denarnico z 28 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Metlika 16. septembra. Včerajšnji volilni shod v Metliki se je sijajno ob-nesel Predsedoval je župan g. J u t r a š. Udeležba je bila ogromna. Govor dr. Tavčarja je bil z veliko pohvalo sprejet. Zbrani volilci so soglasno odobrili kandidaturo dr. Tavčarja in z navdušenjem sprejeli resolucijo zoper zlorabo vere in cerkve v politične namene, katero resolucijo je predlagal meščan in obrtnik gosp. Terček.
Metlika 16. septembra Širi se vest, da je metliška obrtna zadruga glede kandidature Košičkove v zvezi z novomeško zadrugo. To je laž, ker obrtna zadruga v Metliki novomeški zadrugi na njen dopis niti odgovorila ni.
Zadruga vseh obrtnikov.
Vižmarje 16. septembra Volilcem Božičevim kakor zdaj, bodi slava vekomaj.
Podšmarnogorski naprednjaki.
Ribnica 16 septembra. Zastava vihra proti nebu Višnikarju v čast za trud in delo.
Zavedni občani Jurjeviški. Staritrg 16 septembra. Navzlic peklenskemu nasprotovanju mračnjakov izvoljenemu poslancu Božiču čestita Delavsko bralno društvo.
Krakov 16. septembra. Danes je tu ožja volitev mej kadidatom združenih demokratov, liberalcev in socijalistom Rotterjem in mej kandidatom konservativcev Horowitzem. Boj je jako ljut. Horowitz je žid, a vse katoliško duhovništvo gre zanj v boj zoper katoličana Rotterja.
Zagreb 16. septembra. Ban je prepovedal vse protestne shode v zadevi zavoda sv Jeronima.
Novi York 16. septembra. Pogreb Mac Kinleva bo v sredo. Mac Kinlev bo v njegovem rojstnem kraju pokopan.
Novi York 16. septembra. Morilca Csolgosza oče je odpotoval v Buffalo z namenom, pregovoriti sina, naj glede umora Mac Kinleva razkrije popolno resnico, zlasti če je bil storjen kak komplot
Foulard-svila po 65 kr.
do 3 gld. 65 kr. meter za blflze in obleke, ter „Henneberg-svila" v Crni, beli ali pisani barvi od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico.
G.Henneberg,sTnA*HSrZurich.
Meteorologično poročilo.
Višin« nad morjem 806-8 m. Srednji »račni tlak 786'0 mm
O. co	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	.Temperatura v °C.	Vet rovi	Nebo	11 b >
14.	9. zvečer	7271	130	si. svzhod	del. jasno g	
15 •	7. zjutraj 52. popol.	728 8 729 6	118 si. jvzhod 16 0 sr. sever		megla oblačno	L h*
n	9. zvečer	7311	131	brezvetr.	oblačno	ig
16. »	7. zjutraj 2. popol.	7291 7301	12 3 121	sr. sever si. szahod	dež oblačno	211 i
Srednja temperatura sobote in nedelje 13 5° |n 13 6°, normale: 150° in 14"9".
Specijalna trgovina za ta?o
Bdmund Kavčič
▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti poste
priporoča
kavo Kanto* dobrega ukusa po gld. 1"— kilo ft    IVeiIgrherrv aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
JPlraldj najfinejega okusa   „   160 „
PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljši kakovosti. (12-173) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava".
Amalija Slatner
učiteljica na glasovir
uljudno naznanja, da prične a 15. septembrom zopet poučevati.
Gospodske ulice št. 4, L nadstr.
(spredaj na levo). (1945—4)
jako dobro ohranjen (Mignonflugel), se proda ali pa se daje tudi v najem
proti mesečnim obrokom.
Več se izve v Hilšerjevih ulicah št. 12, II. nadstropje, na levo. (1983—3)
Izvod iz voznega reda
Odkod Im LJabUan« jni. kol. Proga 6«a Trhli. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno; ia Selsthal v Aumm, Solnograd, čem Kiein-Reifling « Stevr, v Line, na Dunaj 6es Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljnbno, Dunaj; oez Selztbal v Solnograd, Inomost, 6ea Klein - Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Praucove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cea Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. juuija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljnbno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj cez Amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. nri po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Bovomeito ln v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. nri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, .Kočevje, ob 1. uri 5 m popolndne istotako, ob 6. nri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v lOublJano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak 2 Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Sol u ograda, Linca, Stevr a, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopoldne osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Somograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popolndne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 nri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak m Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. nri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob Ž. nri 52 m popolndne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod is LJubljana dri, kol. t Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10 nri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. nri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Ustanovljena 1844
LPelilto zalogo
vseh šolskih knjig;
kakor tudi vseh v to stroko spadaj očih šolskih, in pisalnih potrebščin
priporoča najbolje tvrdka (2000—2)
J. Ciontini, Jffestni trg št. 17.
Učne knjige
za vse Sole
■n
vse druge šolske * * *
potrebščine
priporoča
£• Schwentner
knjigotržec v tjnbljani <2202-2) Dvorski trg Stev. 3.
Dva dijaka
hrano. — Več pove g. Fr. Bergant,
trgovec, Sv. Jakoba trg št. 6. (2009—2)
Jlffarija Sever
učiteljica, za Irla/vir stanuje na Jurčičevem trgu št. 3, i&ot a
I. nadstropje, in je dobiti vsak dan doma od IO. do IV. ure dopoludne.
Hotet ,Pn jozoefli toJodvoro'.
(Hotel „Siidbahnhof").
zje----
Slavnemu p. n. občinstvu se javi, da se toči v hotelu „Pri južnem kolodvoru*'
leto&nji, Jako sladak
po 80 vin« liter; ako se naroči 5 litrov na enkrat, pa po 72 vin. liter.
Dvakrat na teden, v sredo in soboto,
sveže pečene mesene klobase.
S spoštovanjem (2013)
Josip IiOrber, restavrater.
Dijaki
se vsprejmo na brano in stanovanje v Gosposkih ulicah št. 4, II. nadstr.
Strogo nadzorovanje in tudi pomoč v pouku. (20ll>
Trgovskega pomočnika
ob enem potnika in (2016—1)
XX O & Ml O &l
vsprejme   trgovina   z mešanim blagom Oton Homann v Radovljici.
Žagarski mojster
se išče za žago na turbine, obstoječo z dvema gatrama. Žagarska obrt je za kupčijo.
Natančneje pove gospod Matija Mazelle, trgovec z lesom v Gradacu, Dolenjsko. (2014—i)
se sprejme na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvom pri boljši rodbini Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1931—7)
Glasbene Matice
začetek šolskega teta 1901/1902.
Vpisovanje učencev v glasbeno in pevsko šelo se vrši v ponedeljek, torek. In sredo, dne 1«».. 17. in 18. septembra, vselej dopoldne od  io.—1%. ure ln popoldne od 4.-6. ure v
dvorani »Glasbene Matice«, v II. nadstropji društvene hiše v Vegovih ulicah« Vpisovanje y šolski pevski zbor (sopran in alt) in v dijaški šolski zbor (moški zbor) se vrši v sredo, dne 18. t. m. od I (i ure istotam. V četrtek, dne 19. septembra popoldne ob 1. uri Je razdelitev ur.
Redni pouk v vseh predmetih prične se v petek, dne SO. septembra.
V šolskem letu 19011902 poučevali se bodo sledeči predmeti: 1. solopetje v petih razredih po dvakrat na teden; 2. zborovo petje v dveh oddelkih in sicer šolski pevski zbor (sopran in alt) po dvakrat na teden in dijaški šolski zbor (moški zbor) po dvakrat na teden; 3. klavir v osmih razredih po dvakrat na teden; 4. vljollna v šestih razredih po dvakrat na teden; 5. vljolončelo (če se oglase najmanj štirje učenci); 6. splošna glasbena teorija v dveh oddelkih po dvakrat na teden; 7. harmonija v dveh oddelkih po dvakrat na teden; 8. kontrapunkt v enem oddelku po dvakrat na teden; 9. glasbena zgodovina (če se oglase najmanj štirje učenci) po enkrat na teden; 10. govor In deklamacija za učence solopetja po enkrat na teden.
Poučevali bodo: 1. šolski vodja, gospod Fran Gerfolč klavir in solopetje, 2. koncertni vodja in profesor, gospod ]?MateJ Hubad solopetje, zborovo petje (šolski pevski zbor in dijaški šolski zbor), splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino, govor in deklamacijo za učence solopetja; 3. glasbeni učitelj, gospod Josip Vedral vijolino in klavir ter ensemble-vaje goslarjev; 4. glasbeni učitelj, gospod Josip Prochazka klavir; in 5. učiteljica, gospodična Klotllda Praprotnlk, klavir.
Pouk v glasbeni teoriji in zborovem petji je za vse učence obvezen. Tudi obvezen pa je pouk v harmoniji za one učence, kateri obiskujejo glasben predmet n. pr. klavir, vijolino, itd. v višjih razredih (od 5. razreda naprej\ ako niso harmonije prej obiskovali in absolvirali; v tem slučaju plačajo za obiskovanje kurza harmonije znižano šolnino po 1 K na mesec.
"Vpisnina za vsakega učenca znaša 2 K; društvenina starišev 4 K na leto; šolnina za klavir, vijolino, čelo, harmonijo in kontrapunkt po 4 K na mesec; šolnina za solopetje 6 K na mesec; šolnina za glasbeno teorijo po 1 K na poluletje; šolnina za zborovo petje po 1 K na poluletje. Učenci, kateri obiskujejo pouk v katerem inštrumentu in se pred 5. razredom oglase za harmonijo, plačajo za harmonijo znižano šolnino po 2 K na mesec. Šolnino je plačevati en mesec naprej; šolnino za teorijo in zborovo petje pa 1. novembra in 1. aprila. (1988 — 2)
Naknadno vpisovanje v glasbeno šolo se vrši do IS. oktobra ob uradnih urah šolskega vodje, lete so po zimi vsak dan od 115
do Vi^j po leti pa od 1 46 do 1/i7 ure popoludne v vodstveni sobi v I. nadstropji.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1901.
Odbor   Glasbene JVtatice".
3
1
j
3 i
J
"Ti
=3
_0
K11 j i ti** it'ii.'i
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnijih  in v vnanjih učnih  zavodih uvedenih
šolskih knjig
V najnovejših. Izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. (1992—3) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
mm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.