SLOVENEC Naročnina mesečno 12 Lir. ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 ca Inserate, Podrufnlcal Novo mecto. Izključna pooblaščen k'a za oglaševanje italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak dan ilutraj rasen ponedeljka la dneva po prazniku. ■ Urednlitvo la apravai Kopitarjev« 6, Ljubljana. g i Redazione, Ammlnlatraslonei Kopitarjeva 6, Lubiana. g g Telefon 4001—4005. § Abbonamenll: Mete 12 Lirei Estero, «ne-ae 20 Ure, Edklona domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire C C. Pj Lubiana 10.650 per JU abbo-namentlr 10.349 pel le Inaerzionl- FllUlel Novo mesta Concesslonarla eselusfva per la pnbbllcftS dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Izredno italijansko vojno poročilo št. 4T6 Edinke Kraljeve Mornarice so vdrle v Gibraltar Potopile so tri parnike, en parnik pa hudo poškodovale Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja izredno vojno poročilo: Posebne edinice Kraljeve mornarice so vdrle v zaliv in v notranje pristanišče trdnjave Gibraltar, kjer so potopile 10.000 tonsko petrolejsko ladjo, neko drugo pe- trolejsko ladjo s 600 tonami, 6000 tonski parnik, ki je bil natovorjen s strelivom in in so zadele in močno poškodovale 12.000 tonski parnik, ki je bil natovorjen z vojnim gradivom. Ta parnik je nasedel na skalo in je smatrati, da je izgubljen. Vojno poročilo št. 475 Bomfear#^je Tobruka in sovražili naprav pri Džarabubu Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Severna Afrika: Ničesar posebnega na suhem. Letala Osi so bombardirala važne naprave v trdnjavi Tobruk in motorizirana sredstva v pokrajini pri Giarabubu. Med novim sovražnim poletom nad Benghazi je protiletalsko topništvo sestrelilo sovražno letalo. Vzhodna Alrika: V odseku pri Uokeiitu delovanje našega topništva proti zbiranjem sovražnih motoriziranih sredstev. Uspešno sodelovanje italijanskih oddelkov Vzhodno bojišče, 22. sept. AS Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Italijanski ekspedicijski zbor je dejansko sodeloval pri velikem uspehu, ki so ga dosegle nemško čete v Ukrajini. Italijanske enote so premagale cestne težkoče. ki so bile hude zlasti zaradi slabega vremena in so svojo premestitev izvedle z veliko naglico. Te čete so vedno v bojni frti. da složno sodelujejo z nemško vojsko. Italijanski ekspedicijski zbor je izpolnil svojo nalogo in zadal nasprotniku trde udarce. Italijansko letalstvo je zbilo že 24 letal, protiletalsko topništvo pa 8 drugih letal. To. pa tudi mogočno delo italijanskih pionirjev dokazuje uspešnost italijnn-sko-nemškega sodelovanja. Italijanski oddelki sos zdaj že spet v gibanju, da izpolnijo tretjo nalogo, ki je še važnejša od prvih dveh, kateri sta ji bili zaupani. Uničevanj® obkoljenih sovražnih skupin vzhodno od Kijeva Sovjetski bojni ladji »Oktobrska revolucija« in »Kirov« hudo poškodovani Izgube sovjetskega vojnega brodovja na črnem morju Hitlerjev glavni stan, 22. sept. AS Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje izredno uradno vojno poročilo: Med obkoljevalno bitko, ki se razvija vzhodno od Kijeva, je armada maršala von Reichenaua a oklepnimi armadami generalov von Kloista in Guderiaua uničila velik del sovražnika. Ujetnikov je že nad 150.000, zajetih pa jc bilo še 151 oklep-Bih voz. 602 topova ter nepregledno drugih voj-«ih potrebščin. Uničevanje ostalega obkoljenega sovražnika je v polnem teku. Pričakovati je novih številnih ujetnikov in volikeea olena. Hitlerjev glavni stan. 22. sept. AS Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje uradno vojno poročilo: Oddelki vojske, letalstva in vojne mornarice so v tesnem sodelovanju dosegli nov znaten nspeh. Z odločnim nnpadom je bilo zavzeto mesto Arensberg, prestolnica otoka Oesel (v zalivu Riga). Otoka Moon in Ooscl sta torej trdno v nemških rokah. Na zahodnem delu otoka Oesela so samo še razpršeni ostanki posadke iz glavnega mesta. Njihovo uničenje je pred durmi. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 22. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Vzhodno od Kijeva se je nadaljevalo uničevanje mnogih razbitih sovražnih skupin v najožjem prostoru. Včeraj s posebnim uradnim poročilom objavljene številke o ujetih in o zaplenjenem vojnem gradivu, so se sedaj še povečale. Umikajočemu sovražniku so bile pri njegovih obupnih poizkusih za izpad prizadejane krvave izgube. Kakor je bilo tudi objavljeno z včerajšnjim izrednim poročilom, je bilo včeraj zavzeto mesto Arensburg, glavno mesto otoka Oesel. Čiščenje otoka je tik pred zaključkom. Včerajšnji mnogoštevilni letalski napadi na sovjetske ladje so bili zelo uspešni. Letala so potopila križarko, dva rušilca in poveljniško ladjo ter 9 trgovskih parnikov s skupno 25.000 tonami. Dve vojni ladji in dve veliki trgovski ladji sta bili zažgani. Na morju zahodno od Kijeva sta nojna ladja »Oktobrska revolucija« in težka križarka »Kirov« dobili po dve bombi v polno, neka druga težka križarka pa je dobila 4 bombe v polno. Prav tako je bilo poškodovanih troje rušilcev, minolovec in ena topničarka. Kakor je bilo že objavljeno i. vojnim poročilom, so podmornice napadle na Atlantiku dva sovražna konvoja in neko sovražno trgovsko ladjo. Po hudem boju so podmornice potopile 13 težko natovorjenih parnikov, med njimi 4 petrolejske ladje, s skupno 82.500 tonami. Neko drugo ladjo jo torpedo poškodoval. Letalstvo je včeraj 1600 km zahodno od Ro-ehelle potopilo 600-tonsko petrolejsko ladjo, ki je ponoči z dobrim uspehom napadlo vojno važne cilje na angleški vzhodni ohali. Na ozemlju pri Rokavskem prelivu so nemški lovci pri obrambi pred sovražnimi napadalnimi poskusi včeraj v hudih letalskih bojih sestrelili 29 angleških letal, sami pa so izgubili samo eno letalo. Protiletalsko topništvo in stražarski žolni so sestrelili po eno letalo. V severni Afriki so letala uspešno napadla letališče Kufro. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela na nemško ozemlje. Sovražna propaganda skuša številke o mrtvih, ranjenih in pogrešanih, ki so bile objavljene dne 19. septembra v zvezi z našim ieiaistvom spraviti na pot, ter jih povezati na izgube v letalih. K temu je treba ugotoviti, da nemško letalstvo ne obstaja samo iz letalskih skupin, ampak obsega tudi letalsko poročevalsko službo in protiletalske obrambne skupine. Del zadnje skupine je stalno zapleten r boje na kopnem in pogosto tik za prvimi pehotnimi črtami pri obrambi pred tanki in da sodeluje pri razbijanju bunkerjev. Izgube teh so pa navedene v skupnih številkah letalstva. KSiev so zavzele čete Maršala Reichenaua Berlin, 22. sept. AS. Nemška brzojavna agencija je objavila poročilo, v katerem pravi, da se četam maršala Uudjenija ni posrečilo razdejati Kijeva. Nemške divizije so se Kijevu približale z juga in po dveh dnevih hudih bojev so čete maršala von Reichenaua prebile utrdbe okoli mesta. Dne 13. septembra je bil sklenjen obroč med nemškimi četami in sicer ob Dnjepru 200 km vzhodno od Kijeva, in dne 17. septembra se je začel splošen napad na Kijev. Zjutraj dne 19. septembra so bile z naskokom zavzete trdnjava, orožarna in nekatere vojašnice. Še istega dne so bili zavzeti posamezni okraji mesta. Mesto je bilo urejeno tako, da bi se sovjetske čete lahko bojevale proti Nemcem od hiše do hiše. Vsaka hiša je bila tako-rekoč utrdba za metalce min, za protitankovske topove in slično. Vse te priprave bi naj zavlekle zasedbo mesta. Nemški naskok na mesto pa je bil tako hiter in silovit, da sovjetski oddelki vseh teh priprav niso mogli več uporabiti. Boji v Ukrajini Budimpešta, 22. sept. As. Obkoljevanje čet v Ukrajini se vedno bolj nadaljuje in opažati je znake razpada med sovjetsko vojsko. Pri poveljstvih obkoljenih sovjetskih oddelkov se vidi negotovost in neodločnost. Poveljniki se trudijo, da bi pobegnili z letali, častniki in politični komisarji pa se preoblačijo v civilne obleke, da bi se lahko odstranili z območja bojišča. Zavezniške čete pa nadaljujejo s 6vojim obkoljevanjem in prodirajo proti Donu. Štetje ujetnikov še ni zaključeno, zavezniške čete pa so tudi zaplenile ogromno vojnega gradiva. Razdejanje v Kijevr Berlin, 22. sept. AS. Bes premaganih sovjetskih oddelkov se je razdivjal tudi v Kijevu in povzročil tam nepopisno opustošenje. V Kijevu in v kijeyski pokrajini so požgali vsa skladišča živeža, porušili električne centrale, uničili železniške proge in mostove. Preden so nemške čete mogle v mesto, so morali pionirski oddelki delati z vsemi silami, da so omogočili prehod po glavnih mestnih cestah. Deset tisoči ljudi so brez vseh življenjskih sredstev zaradi tega sovjetskega uničevanja. Uspehi nemške motorizirane kolone pri Petrogradu Berlin, 22. sept. AS. Pri napadih na sovjetske postojanke pri Petrogradu je nemška motorizirana divizija dosegla vidne uspehe. Sovjetske utrdbe so bile sicer zgrajene na najmodernejši način, ta motorizirana nemška divizija pa je strla odpor sovjetskih posadk in je obenem uničila 302 sovjetska tanka. Sovjetske izgube so bile ogromne. Letalski napadi na Kronstadt Berlin. 22. sept. AS. V zaporednih valovih so nemška letala bombardirala mesto in pristanišče Kronstadt. Bombe so zadele postojanke topništva, zbirališča čet, letala na tleh in kolone na pohodu Nemci zasedli otok Oesel Nemško poročilo javlja o zasedbi otoka Oesel v Riškeni zalivu. Za ta otok so trajale hude bitke že več tednov. Nemci so ga že nekajkrat skušali zasesti s padalci in mornarico, kar se jim je sedaj tudi posrečilo. Otok meri nad 2000 km' in zapira popolnoma vbod v Riški zaliv. — Zadnje čase se je okrog otoka skrivala sovjetska vojno mornarica. Zasedba otoka je strateško važna, ker ne odpira samo Riški zaliv pomorskemu prometu, ampak je tudi ključ do samega Finskega zaliva. V zadnjem letu so Rusi otok močno utrdili. Na otoku živi 60.000 ljudi. Potopljene sovjetske ladje Berlin, 22. sept. AS. Nemška letala so včeraj ob izlivu Dnjepra potopila nek sovjetski rušilec, neko manjšo sovjetsko vojno ladjo in 2.000 tonski • sovjetski parnik, ki je vozil čete. Industrija ob Donu ne deta več Milan, 22. sept. as. Posebni dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča z vzhodnega bojišča, da industrija in premogovniki ob Donu že tri dni ne delajo več. Premogovniki, tovarne aluminija in visoke peči so prazne. Vse delavce so poklicali pod orožje. Moskovska vlada je ukazala pogasiti visoke peči. ker industrija ob Donu ne prejema več . železne rude iz pokrajine Krivi rog. Z izgubo Krivega roga je bila ustavljena delavnost industrije ob Donu in vsa sovjetska vojna industrija bo morala te velike izgube prav kmalu čutiti. Nemški listi zavračajo angleške številke Berlin, 22. sept. AS. Današnji nemški listi zavračajo izmišljotine angleške propagande o nemških izgubah. >Volkischer Beobachter« piše, da sc Angleži in židovski pomagači Churchillovi skušali uveljaviti naslednjo tedenčno razlago: Vsak vojak ve, da je v svetovni vojni vsaka divizija izgubila v bojih približno 100 mož na dan. Ker imajo Nemci na vzhodnem bojišču 165 divizij I in ker boji trajajo že več kot 75 dni, bi se lahko J z gotovostjo trdilo, da so Nemci izgubili 1,250.000 mož, to število mrtvih pa bi se lahko zvišalo na dva milijona, kakor se je to trdilo v inozemstvu. List piše, da je tako številjenje prava akrobatska aritmetika. Če bi bilo res, da bi vsaka bojujoča se divizija izgubila na dan 100 svojih vojakov, tedaj bi Nemčija po vseh bojih v dosedanji vojni imela že izredno majhno vojsko, vsaj takšno, ki ne bi mogla več zadajati udarcev in porazov boljševiški vojski. Ker pa se je logika Churchil-love propagande zvečala, to seveda ne drži 2000 tankov in dva milijona mož prodira v Ukrajini Posebni poročevalec Štefanija javlja: Bitka za Dnjeper je končana. Sedanji boji imajo le namen uničiti sovjetske sile, ki so ostale v velikanskem žepu med Kijevom in Poltavo. Računajo, da je teh čet, ki bodo ujete ali uničene vsaj 20 divizij, to je 400,000 mož z vsem materialom. Te sile, ki se obupno bore, da bi se izmuznile iz železnega objema, nimajo nobene zveze z ostalimi sovjetskimi četami. Maršal Budjeni je izgubil na Dnjepru ogromno svojih čet. Treba je povedati, da velike ruske reke Dnjeper, Bog, Desna in že prej Dnje-ster niso ugodno vplivale na usodo Budjenijevih vojsk. Najhujši poraz pa je sovjetski maršal doživel na najmanjši izmed naštetih rek, to je na Desni. Najprvo so Nemci predrli sovjetsko obrambo na Desni pri Černigovu in tako pričeli z obkolitvijo južnosovjetskih armad. Skoraj istočasno so Nemci predrli Dnjeper pri Kremenčuku. Tako se je pričel veliki obkoljevalni manever, katerega ena roka je segala čez černigov proti Konotopu in dalje na vzhod, druga pa čez Kremenčuk na Poltavo. S tem pa je bila tudi že odločena usoda Kijeva. Sovjetsko poveljstvo je nemški manever prepozno opazilo. Reka Dnjeper je naenkrat postala ovira za sovjetske čete. V istem času so pa tudi na spodnjem Dnjepru Nemci na več mestih prešli Dnjeper. V kratkem se bodo pokazale daljnosežne posledice poraza na Dnjepru. Verjetno bo Kijevu sledil tudi Harkov. Bližnji cilj nemške ofenzive Je železniška črta Petrograd—Moskva—Rostov. Zaenkrat je nemški pritisk na tej 2000 km široki črti najhujši na seve- Izredno nemško vojno poročilo Na Atlantiku so podmornice potopile 13 angleških parnikov Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so v nedeljo napadle na Atlantiku dva sovražna konvoja in nek tovorni parnik. Po hudih bojih je bilo potopljenih 12 natovorjenih parnikov. med njimi četvero pctrolej-skih ladij s skupno tonnžo 82.500 ton. Neka druga ladja je bita torpedirnna in poškodovana. Tri ladje, ki so spremljale konvoj, so se umaknile napadu in so zapustile konvoj. Berlin, 22. sept. as. V nedeljo so nemška letala za dolge proge potopila angleški petrolcjski parnik »Sitara« in sicer približno 1.000 kilometrov zahodno od obalo Atlantika. Pri Farocrskih otokih je uil hudo poškodovan 1.500 tonski tovorni parnik. Ponoči je letalstvo uspešno napadlo P«rt Margate in zaliv Temzo. Opazili so več eksplozij in požarov. Berlin, 22. sept. AS. DNB poroča, daspv noči od 6obote na nedeljo le maloštevilna angleška letala priletela nad severno in jugozahodno Nemčijo. Nekatera letala so priletela tudi nad Berlin, kjer so metala zažigalne bombe ki pa so napravile neznatno škodo. Po poročilih, ki so dosedaj prispela, so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili dve napadalni letali. V soboto popoldne so nemški lovci nad Ro-kavskim prelivom sestrelili 31 angleških letal. Samo dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče. Nemški lovci so preprečili vse sovražne protinapade. ru in na jugu. Petrograd se še močno brani. Toda položaj se dnevno slabša. Na jugu pa so Nemci zasedli celo Ukrajino in že prehajajo na krimski polotok. Pol ložaj Budjenijeve armade je zelo težaven. V Berlinu sodijo, da bo vojni plen celo večji, kakor pa pri Bjalistoku. Razen tega se zdi, da poražene sovjetske čete ne bodo mogle več vzdržati Donca in njegovih neizmernih zemeljskih zakladov. Tudi na Krimu so sovjetske čete odrezane. Nemci bodo torej lahko po svojem preudarku in kadar jih bo volja, drugega za drugim uničili odporna središča, ki so ostala v njihovem zaledju. To je Petrograd, Odesa in Krim. Boj za Petrograd se nadaljuje. V teku so zelo hudi boji. Nemško poveljstvo je vrglo na bojišče mnogo svežih čet. Več kot 1000 bombnikov napada mesto in sipa na stotine ton železa in ognja na sovjetske čete. Na valdajski vižini še vedno poskuša Timošenko s protioienzivo. Prav tako pri Ilmenskem jezeru. Na Ukrajini se borita kaka dva milijona mož in 2000 tankov. Tudi pri padcu Kijeva so imela letala poglavitno zaslugo. V Kijevu so se borili za posamezne ulice in je bilo mnogo žrtev. Boj je divjal od ene ovire do druge, hiša za hišo, dokler niso Nemci štrli vsega odpora. Tudi po sovjetskih poročilih so Nemci včeraj popoldne zasedli celo mesto Kijev. V pocestnih bojih so se posebno odlikovali metalci ognja. Nemci sedaj korakajo na Harkov. So pa trenutno hudi boji v odseku med Poltavo in Harkovom. Odeso obstreljuje nemško težko topništvo in letalstvo. Hrvatski državni podtajnik dr. Milkovič odpotoval iz Rima Rim, 22. sept. ae. Hrvatski državni podtajnik za propagando dr. Milkovič je dane6 dopoldne v spremstvu članov hrvatskega zastopstva odpotoval v Firenze. Na podaji se je poslovil od njega državni podtajnik za ljudsko kulturo Polverelli. Italijanski bančniki v Nemčiji Rim, 22. sept. as. Skupina italijanskih bančnikov je prišla v Nemčijo, kjer bo opravila krajše 6tudi]6ko potovanje. Skupina bo imela več postve-tov z nemškimi bančnimi strokovnjaki. Dunajski velesejem odprt Dunaj, 22. sept. AS. Včeraj so slovesno odprli jesenski dunajski velesejem. To je peta velesejem-ska prireditev po izbruhu vojne. Sejem bo odprt do 28. septembra. Junaška obramba Gondarfa Nadvse laskavo priznanje nemškega lista Rimski dopisnik »Vtilkischer Beobachterja« poroča svojemu listu naslednje: »Ko bodo nekoč pisali zgodovino sedanje vojne, bi bilo želeti, da bi tudi na videz brezpomembni dogodki ne bili pozabljeni. Vsekakor bi bilo potreba posebno poglavje posvetiti tistim samotnim letalcem, ki so v poletnih mesecih leta 1941 opravljali službo med Gondarjem in Severno Alriko. Letalec mora leteti čez neobljudeno afriško puščavo več tisoč kilometrov in je izgubljen, ako mu odpove motor. Sovražno ozemlje je. čez katerega leti. Njegov sovražnik je narava, ki mu ne nudi nobene podpore. Pa tudi človek, kajti Sudan, če« katerega je treba leteti, stoji pod britanskim gospodstvom. Dr agocen je tovor, ki ga vozi s seboj. Morda so dragocena zdravila vmes, ki naj bolnim in ranjenim bojevnikom malih posadk v abesinskih gorah prinesejo pomoč. Cisto gotovo pa so vmes pozdravi italijanskih mater sinovom, ki samo po tem polu morejo iz domovine dospeti do samotne straže italijanskega Imperija. Pisma potujejo seveda sem in tja in so poleg radijskih poročil, ki posredujejo vojaške novice, edini vir, na osnovi katerega si moremo napraviti približno sliko o položaju italijanskih čet v vzhodni Afriki. Te čete, ki branijo visoko planoto pri Gon-darju, stoje pod poveljstvom generala N a s i j a. General Naši je bil od marca 1939 podguverner italijanske vzhodne Afrike. Potem, ko je bil vojvoda Aosta zaradi pomanjkanja streliva, živeža, letal in zdravil prisiljen k predaji, je general Naši prevzel poveljstvo nad četami, ki se ne bore več za strateške ali taktične cilje, temveč za čast italijanske zastave. Nedavno je 62 letni general Nasi v dnevnem povelju navedel razloge, ki mu proti pričakovanju omogočajo bojevanje z mnogo močnejšim sovražnikom. Ugoden taktičen položaj, pokrajina in deževje so iz visoke planote pri Gon-darju napravili trdnjavo, ki se more upirati mnogo močnejšemu sovražniku. Gondar, glavno mesto Amharske visoke planote, leži 40 km severno od Tana jezera in 2270 m nad morjem. Mesto je bilo mnogo stoletij prestolnica abesinskih cesarjev, dokler ni Menelik prestavil svojega sedeža v Adis Abebo. Ko je oddelek Staraceja leta 1936 v drznem navalu zasedel me6to, je bilo to propalo gnezdo s komaj 5000 prebivalci, kristjani, mohamedanci in Judi. Pečali so se s poljedelstvom in obrtjo. Toda pri vstopu Italije v vojno je Gondar štel že 14.000 prebivalcev. Mesto je bilo sredi velike preosnove po širokopoteznih italijanskih načrtih. Zvezano je z Asmaro in Adis Abebo s čudovito cesto, ki bo vedno ostala slaven dokument italijanske kolonialne delavnosti. Kljub angleškemu obleganju je do zadnjega tudi civilno življenje v inestu potekalo brez posebnih motenj. Kakih 80 km severno od Gondarja leži Uol-chefit, kjer podpolkovnik G o n e 11 a poveljuje italijanskim in domačinskim četam. Kar je angleški major Ringrose v svojem pismu, s katerim je posadko pozval k predaji, povedal o zadržanju te hrabre čete, ne potrebuje nobenega dodatka. Posadka se seveda ni vdala. — Vzhodno od Gondarja leži Celga, ki se tudi večkrat imenuje v italijanskih vojnih poročilih. Vsi ti kraji se dvigajo dva do tri tisoč metrov visoko nad morje, a najvišje leži Uol-chefit, čigar panoramo je v normalnih časih vredno pogledati, ker spada med afriške zanimivosti. — lHerald Tribune« piše, da je industrijsko območje ob Donu v veliki nevarnosti. Sicer je tam zbranih mnogo sovjetskih sil, toda te sovjetske čete. bodo brez vojnega gradiva, če takoj ne bo poslana v Rusijo velika pomoč. Xewyork Times« se vprašuje, če se splača poslati v o.jno gradivo v Rusijo, ker je jasno, da bo to vojno gradivo padlo Nemcem v roke. Stalin je že prevečkrat spremenil svojo politiko in zato mu ni mogoče mnogo zaupati. Dopisnik »United Pressa« poroča iz Londona, da tamkaj smatrajo, da bi morala Rusija čez Perzijo dobiti iz Anglije in iz Amerike cel slap, celo Niagaro pomoči, če bi hoteli računati s tem, da b Rusijo rešili iz kritičnega položaja. V Londonu priznavajo, da so sovjetske izgube ogromne, zlasti pa so Sovjeti izgubili ogromno tankov. O kakšni ruski protiofenzivi v Londonu nikdo več ne govori Sovjeti utrjujejo svoje postojanke v vzhodni Sibiriji Tokio, 22. sept. as. Dopisnik lista »Gazzetta del Popolo« v Tokiu je poslal svojemu li6tu poročilo, ki pravi, da so sovjetske čete okrepile svoje nadzorstvo na meji v vzhodni Sibiriji. Izgleda, da računajo sovjeti z vsemi možnostmi. Razvoj vojne v Evropi ni zmanjšal vojaških priprav sovjetske Rusije v Sibiriji. Sovjetska vlada je poleg Vladivostoka utrdila še postojanke ob morski obali proti Japonski, prav tako pa so bili utrjeni razni otoki v Beringovem morju. Postojanke na polotoku Kamčatki se hitro utrjujejo. Sovjetsko bojno brodovje, ki je odšlo na vzhod, šteje 60 podmornic stare vrste in 42 pod- mornic, ki so bile pred krakim zgrajene v ladjedelnicah ob Baltiku. Sovjetska mornarica na vzhodu ima tudi mnogo hitrih ladij, topničark in torpedovk. Pred kratkim je priplulo v Vladivostok 20 sovjetskih poškodovanih ladij. Te sovjetske ladje so priplule iz nekega ruskega pristanišča v severni Evropi in 60 opravile zelo nevarno plovbo skozi arktične vode. Ladje 6edaj v dokih popravljajo. V Vladivostoku pa nimajo dovolj izVežbanega tehničnega osebja, zlasti pa ga ni za gradnjo novih ladij. Vprašanje je, kako bodo zmogli popraviti poškodovane ladje Paraguay mora kupiti orožie v Amer.ki Bucnos Aires, 22. sept. AS. Argentinski tisk objavlja pod velikimi naslovi poročila iz Washing-tona, ki pravijo, da je bil med paraguayskim poslanikom in državnim tajnikom Hullom podpisan sporazum za posojilo. Gre za vsoto 10 milijonov dolarjev, za ta denar pa bi Paraguay dobil iz Amerike orožje za obrambo zahodne polute. Amerika si bo v Paraguayu gradila tudi letalska oporišča za bombnike na dolge proge. Sodelovanje med Bolgarijo in Romunijo Sofija, 22. sept. AS. Podpredsednik romunske vlade Antonescu je podal izjavo dopisniku lista »Utro«. V izjavi poudarja, da ne loči nobeno vprašanje Romunijo od Bolgarije, obe državi pa morata prisrčno sodelovati in storiti vse za zmago Osi in za novo Evropo pod vodstvom držav Osi. Angleži ne morejo ujeti jeruzalemskega muftija Carigrad, 22. sept. AS. Poročila, ki prihajajo iz Teherana, vedo povedati, da se angleškim četam vkljub zelo podrobnemu raziskavanju ni posrečilo odkriti skrivališča jeruzalemskega muftija. Jeruzalemski mufti je pred leti pobegnil iz Jeruzalema najprej v Sirijo, od tam pa v Irak. Ko so angleške čete Irak zasedle, je pobegnil v Teheran. Tam pa poudarjajo, da se mufti še vedno nahaja na perzijskem ozemlju. Perzijsko prebivalstvo mu pomaga na vse načine, da ne bi prišel Angležem v roke. obvestil vse poglavarje indijanskih plemen, da bo od sedaj ameriška vlada plačevala račune samo za tiste indijanske deputacije, ki jih bo sama pozvala v Washington. Tako je pričela sedaj do-iarska Amerika varčevati pri svojih Indijancih, ki jih je tako vsako leto manj, ker stalno izumirajo. Gatp&dGKStvo Ljubljanski velesejem Priprave za prireditev ljubljanskega velesejma, ki bo prihodnji mesec, se vedno bolj približujejo koncu in postajajo vedno bolj intenzivne. Pretekli teden so bila dovršena dela za paviljon, v katerem bodo nameščena tipična italijanska vina. Paviljon je dolg okoli 100 m in bo lahko vseboval ves pregled italijanske proizvodnje. V notranjosti tega paviljona bo tudi italijanska kuhinja, v kateri bodo kuhale kmetske gospodinje. Osrednji kontrolni urad za sir v Rimu bo razstavljal različne vrste italijanskih sirov. V drugem paviljonu bo Državna zveza za nacionalno tekstiino industrijo razstavljala proizvode, ki so bili že razstavljeni ta mesec v Benetkah. Poleg tega je novost, da bodo dobitniki premij državnih bonov, katerih žrebanje bo v kratkem, dobili 10 polic po 500 lir. Te police bodo izžrebane med publiko, ki se bo udeležila ljubljanskega velesejma (vsak dan ena) Napredek bombažarstva v južni Italiji Leta 1935 so začeli v Italiji v večji meri gojiti bombaž in sicer na 3.000 ha. Od tega časa naprej je Italija kulturi bombaža posvečala vedno več skrbi in je že leta'1936 posejana površina narasla na 10.000 ha. Leta 1938 je narasla na 42.000, leta 1939 na 46.000 ha z letno proizvodnjo 100.000 stotov vlakna. V preteklem letu pa je po poročilu IEI površina narasla na 100.000 ha in je bil poleg tega dosežen tudi boljši pridelek na 1 ha. Največ se bombaž goji na Siciliji in v Apu-liji, v pokrajini Salerno in Litoria. V lanskem letu pa so začeli gojiti bombaž tudi na Sardiniji in tudi na pontinskem polju. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času površina pod bombažem dosegla 150.000 ha, kar bo dajala veliko proizvodnjo za močno razvito italijansko bombažno industrijo. * Aluminij namesto svinca za carinske plombe. Finančno ministrstvo je začelo proučevati vprašanje nadomestitve svinčenih plomb za carinske vzorce in potrebe z aluminijevimi plombami. Cene enotnega menujo, o katerem smo poročali v nedeljski številki, bodo v tržaški pokrajini naslednje: IV. skupina 7.50, III. skupina 11, II. skupina 16 in I. skupina 25 lir. V tej ceni je vključen tudi kruh, ni pa vključeno vino in napitnina. Italijanščina brez uiltella 92 Amerika varčuje pri — Indijancih Ameriška zvezna vlada ima tudi posebnega komisarja za Indijance. Ta položaj zavzema Mr. Collier, na katerega se obračajo Indijanci z vsemi 6vo.jimi prošnjami in pritožbami. Bodisi pismeno, ali ga pa poišče v VVashingtonu tudi močna depu-tacija. Č3 je tako indijansko zastopstvo prišlo v Wašhington, si je seveda najprej poiskalo hotel za stanovanje in prehrano Računa pa ni plačalo nikdar ter je vedno hotelirja napotilo na svojega komisarja pri zvezni vladi. Po njihovih pojmih je bilo to seveda čisto v redu in samo ob sebi umevno. Co pride kdo na obisk, menda ja še ne bo sam plačeval računov za hotel in hrano. Njihov komisar je pa bil drugačnih misii in je sedaj O fotografiji število fotografskih amaterjev (il dilettante fo-tografo) je danes zelo veliko. Z njimi je dosegla fotografija (la fotografia) sijajen razmah. Aparat — 1'apparecchio. Plošča — la l&stra. Film — la pellicok. Moderne emulzije so fino zrnate — le emulsični moderne h£nno lina grana finissima. Temnica — la camera oscura. — Razvijanje — lo sviliippo (razvijati — sviluppare), kopiranje — la stampa (kopirati — stampare), povečevanje — 1'ingrandimento (povečevati — ingrandire), Raztopina — la soluzione, fiksiranje — il fissaggio (fiksirati — fissare), retuširanje — il ritocco. Objektiv — 1'obiettivo. Leča — la lente. Čas osvetlitve — il tempo d'esposizione, tabela — la tabella, svetlomer — 1'esposimetro. Preveč osvetljen — sovraesp6sto, premalo osvetljen sottoesposto. Negativ — il negattvo. Zapora — 1 otturatore. Iskalo — il mirino. Zaslonka — il diafr&mma. Uporabite majhno zaslonko — adoperate un diaframma piccolol Ostra slika — un'immagine nitida. Ospredje — il primo piano, ozadje — lo sfondo. Rumenica — il filtro giallo. — Stojalo (stativ) — il treppiedi. Posnetek — la posa. Skupinska slika — fare una fotografia in gruppo. Umetna luč (blisk) — un lampo di magnžsia. Posnetek proti svetlobi — una fotografia contro-luce. Vispko ortokromatski anti-halo ultra rapiden film — lina pellicola superortocromeitica antial6ne liltra rdpide, ... in o radiu Če govorimo o tehničnem napredku, ki je prinesel moderno fotografijo z milijoni fotoamater-jev, ne moremo molčati o radiofoniji (la radio-fonia, la radio), ki je zavzela prav tako milijone ljudi po vsem svetu. (Radijska) postaja — la stazične (rždio), oddajnik — la trasmitUnte. Val — 1'onda (srednii — meaia, kratki — coria, dolgi — lun/ Radijski aparat — 1'apparčcchio radio, sprejemnik — il radio-ricevit6re. Žarnica — la valvola, zvočnik — l'altoparlante. Škatla — la cassčtta, tip(a) — il tipo. Sprejem — la ricezione: čist — limpido, z (radijskimi) motnjami — con disturbi (radiofonici), Selektivnost — la capacita selettlva. Poslušati nekaj v radiu — aseoltare quAlche cosa žila radio. Prenos (oddaja) — la trasmissiiine. Spored — il programma. Novice v radiu — il gior-nale radio, pisana glasbe — musica varia, plošča — il disco (mn. i disehi), radijski orkester — la radio orchestra. Berilo. Concerto in cuetna. Gli spaghčtti ed i maccheroni erano il pidtto1 preferlto di Enrico Caruso. lina volta a Londra il cžlebre tenore fu invitato da lina famiglia inglčse, e gli furono serviti dči maccheroni cosl squisiti, come si possono mangiare soltanto a Napoli. D6po il pr&nzo Caruso volle inJ tutti* i' modi2 ringraziare personalmčnte la cu6ca prima di congedarsi. Scčse3 in cucina, ed espresse alla brdva donna la su ammirazione e gratitudine. Oltre" a" Ci6s le mise" in milno una buAna mancia, e le promise un biglietto gratis per la prdssima rappresentazione del »Rigolčtto«, in cui Caruso dovčva cantare. Ma la cuoca replicč, che non avčva tempo d'andcirci. — Se volčte che io vi senta oantare, dovele | farlo siibito quil gli dlsse. A qučste parole imperiose Caruso si tirft in-dižtro, si sbottono il collčtto, s'appoggi6 all'ar-mčdio7 dčlle7 stoviglie,7 e ... »La donna i mobile, qual" piiima al vento ...«" Caruso non ebbe mai un succčsco cotl uni-nimel Pripombe, i jed. — ' na vsak način. — * nedoloSnlk: *cSn-dere. — ' nedoločnik: esprimere. — • VThu tega. — " nedoloihiik: mžttere. — ' kredenca. — » kakor. — - ZumjS arija: —2&sska le vara nas •..» Veliki magacini t Italiji. Iz Rima poročajo, da je korporacijski minister sklenil, da načelno ni izdajati več novih dovoljenj za trgovino z enotnimi cenami. Tovarna za dušik Ruše. Za leto 1940. je bila sklenjena dividenda 8, dočim je znašala za 1.1936. 6 % na glavnico 20 milij. din ali 1 milijon mark. Novi upravni svet .vorijo: predsednik dr. Henrik BUtefisch (x), podpredsednika dr. Hans Ktihne in dr. Henrik Oster, člani: dr. Oton Blanke iz Maribora, dr. Henrik Gattineau (x) iz Bratislave, Ludvik Hopfgartner (x) z Dunaja, dr. Kari Mayer iz Troisdorfa in inž. Kari Platzer (x) z Dunaja. Z x označeni člani so že prej pripadali upravnemu svetu. Za vodjo obrata je bil postavljen dolgoletni prokurist inž. Robert Mader. Jeklarna grofa Thurnskega na Ravnah, ki je imela svoj sedež v Belgradu, kamor ga je prenesla pred dvema letoma, je zopet prenesla svoj sedež v Guštanj, Ravne. Vse premoženje družbe, ki se nahaja na ozemlju poveljnika za Srbijo, je prevzela družba Bratje Bohler, d. d. v Belgradu. Fiat v Srbiji. Bivša jugoslovanska Fiat-avto-mobilska prometna družba je spremenila svoja pravila in je prenesla svoj sedež iz Zagreba v Belgrad. Glavnica znaša 0.5 milij. din. Sladkorna tovarna Veliki Bečkerek je prenesla svoj sedež iz Belgrada zopet nazaj v Veliki Bečkerek. Pomorske premije za Sredozemlje v Londonu so morale biti zaradi delovanja letalstva o6i podvojene. Te premije so bile že prej (maja meseca zvišane od 10 na 15% za turška pristanišča in od 15 do 20% za Aleksandrijo. Sedaj pa so te premije zopet podvojene. Švicarska plovba med Genovo in Lizbono. Švicarski vojno-prevozni urad je sklenil vpeljati redno linijo med Genovo in Lizbono, na kateri bodo vozile motorne jadrnice. Službo bo opravljalo osem ladij, med katerimi pa nima nobena več kot 1000 ton. Uvedba te službe je bila sklenjena zaradi slabih rezultatov avtomobilkse ii> železniške zveze med Švico in Lizbono po Franciji in Španiji. Švicarski tujski promet je lani padel. Število domačih turistov je od leta 1939 na 1940 padlo od 1.918.035 na 1.835.771, v še večji meri pa se je zmanjšalo število inozemskih turistov: od enega milijona 536 na 130.379; slično se je zmanjšalo tudi število nočnin. Kanal Donava—Bukarešta. Začela so se dela za prvi del tega kanala, in sicer med Bukarešto in Argesulom, ki je pritok Donave. Po tem kanalu bodo lahko vozile ladje do 1000 ton. Keynes v svetu Angleške banke. Na zboru vodstva Angleške banke je Montagu Norman iz- javil, da niso resnični glasovi o njegovi demisiji. Za člana sveta Anglešiomnil vse -značilnosti tako dolge vrste gob, kolikor jih premore naša ožja domovina. Z vsemi našimi gobami bi si namreč lahko pomagali prav izdatno, ker so gob* resnično zelo hranilna iu tudi okusna hrana* 4X200 m prosto. Vendar, kakor sodimo po poročilih, niso nastopale klubske ali pokrajinske štafete, temveč neke kombinirane štafete. Štafeta Ilirije (Močan, Pelhan, Mihalek, Žižek) bi bila brez dvoma zasedla prvo mesto, če bi tekmovali klubi ali pokrajine med seboj. Rezultati: 100 m prosto: 1. Vittori (Ital.) 1:03; 2. Pelhan (Slov.) 1:04.1; 3. Lucani (It.) 1:04.5. 200 m prosto: 1. Žižek (Slov.) 2:23.5; 2. Signori (It.) 2:24. Pelhan je dosegel peto, Mihalek" pa osmo mesto. iOO m prosto: 1. Žižek (Slov.) 5:25; 2. Močan (Slov.) 5:26.6; 3. Nanati (It.) 5:29; 4. Mihalek (Slov.) 5:31. 1500 m prosto: 1. Žižek (Slov.) 21:15.2; 2. Močan (SI.) 21:19.5; 3. Signori (It.) 22:26.1; 4. Mihalek (Slov.) 22:29.5. 200 m prsno: 1. Bertetti 3:03.1; 2. Galati (It.). Ljubljančani pri tej točki niso sodelovali, najbrž zaradi odsotnosti slovenskega rekorderja Toneta Cererja. 100 m hrbtno: 1. Angeli ilt.) 1:15.4; 2. Pelhan (Slov.) 1:15.8; 3. Bergamo (It.). K uspehom, katere so dosegli naši vrli plavalci v Rimu, se bomo med tednom še povrnili. Za enkrat ugotavljamo le to, da nas izredno veseli, da so se zavedni Ilirijani kljub letošnji suhi plavalni sezoni na zaključku tako dobro odrezali. Slovenskemu športu bo brez dvema v prid, da se ie italijanska javnost ob prvem štar-tu prepričala, da so v Ljubljanski pokrajini plavalci mednarodne kvalitete. 30.000 gledalcev na mitingu v Milanu Košir in StepiŠnik dosegla nove uspehe Milan, 21. septembra. V areni milanskega stadiona sta padla včeraj dva nova italijanska rekorda. To se je zgodilo v tekih na 1000 in 1.500 metrov. Na 1000 m je tekel tudi Ljubljančan Zmago Košir. S silovito energijo se je pognal za bliskovitim Italijanom Lanzijem, kateremu so obetali, da bo ta dan postavil nov svetovni rekord. Švedi niso nastopili, vendar je bila pojava slavnega Lan-zija, v konkurenci z rojakom Dorascenzijem, Madžarom Szabotom in Slovencem Koširjem zadostna, da so tisočglave množice vztrepetale, ko se je elita tekalcev pojavila na startu. Posebnih simpatij sta bila deležna Lanzi in Szabo. To sta tekalca, ki sta se že večkrat približala svetovnim rekordom Stoteri športni strokovnjaki so ob tem srečanju ugibali, če je prišel trenutek, ko se bo Ladoumeguejevo ime izbrisalo iz tabele svetovnih rekordov. Že enajst let namreč drži Ladoumeguejeva znamka na 1.000 metrov: 2:23.6. Naš Košir se je odlično držal. Z zbrano energijo in svežostjo se je podal v diru za svojimi tekmeci, zdržal je peklenski tempo, prehitel vrsto tekalcev in med n jimi tudi madžarskega prvaka Szaboja in zasedel tretje mesto. Ko so mu objavili čas, je bil vidno vzradoščen: 2:28.2 je zopet za dobri dve sekundi boljši od zadnje nedelje in je nov slovenski rekord. Za svojo žilavost je bil naš Košir, najmlajši med tekmovalci, živahno aklamiran. Dvoboj inž. Stepišnik : Taddia Po svoji simpatični pojavi in po svojih dosedanjih uspehih je inž. Stepišnik vzbudil v milanski areni posebno zanimanje. Publika je bila informirana, da je inž. Stepišnik večkratni balkanski prvak v metanju kladiva in da ima za seboj že nekaj metrov čez 50 m. Vendar v zadnjem času ni bil v najboljši formi, kar potrjuje njegov zadnji rezultat v Schiu, kjer je zalučal kladivo le nekaj čez 47 m. Tokrat je bil boljše volje. Dosegel je rezultat 49.65 m, premagal par znanih metalcev, za italijanskim prvakom prvakom Taddijem pa je zaostal za pičla 2 metra. Mednarodni atletski miting v Milanu je vsekakor prav dobro uspel. Poedine točke tekmovanja so nudile odličen šport, ki je držal 30 tisoč gledalcev od začetka do konca v prijetnem razburjenju. Doseženi so bili tile rezultati: Tek na 100 m: t. Titto, It. 10.8 sek.; 2. Ma-riani It. 10.9 sek; 3. Csaji. Madžarska II sek. Tek na 200 m: I. Mariani, Milan 22.2 sek.; 2. Csaji, Madžarska 22.2 sek; 3. Daelli, Italija, 22.3 sek. Tek na 400 m: I. Missoni, Milan 48.5 sek.; 2. Ferrasutti, It. 49.6; 3. Donnini, It. 49.8 sek. Tek na 1.000 m: 1. Lanzi, Milan 2:26.5 min, kar pomeni nov ital. rekord; 2. Dorascenzi, It. 2:28 min; 3. Košir, Ljubljana 2:28.2 min; 4. Szabo, Madžarska 2:28.5 min. Tek na 110 m čez zapreke: 1. Facchini (Še- Kreposten narod moramo vzgojiti! To je brer-pogojna zahteva, te hočemo Imeti lepšo bodočnost. Brei kreposti ni sreče. Samo gmotno blagostanje ne donaša sreče. To je jasno. Toda — primum viverel Najprej je treba živeti. Preden modrujemo, kako bomo živeli, moramo skrbeti, d a bomo iiveli. Živeli — ne samo ilvotarili! Živeli človeka dostojno življenje. Vsi — ne samo nekateri. Ves naroil. , . Z drugo besedo: Pošten socialen red mora zavladati med nami! Red, zgrajen na pravici in ljubezni. Ce se nam napoveduje »nov red« r Evropi in na svetu sploh, potem moramo reči, da je tak red res potreben — kakor v narodnem tako v socialnem oziru. Kaiti dozdaj je vladal v tem oziru velikanski nered. Vnebovpijoče je to, v kakem izobilju in razkošju iive mnogi — in v kaki bedi ječ6 tik poleg njih drugi. Vnebovpijoče, kako oni, ki »imajo« in ki si vse privoščijo, nimajo ne očesa ne srca za bližnjega, ki takorekoč pred njih očmi poginja od hudega. Vnebovpijoča ta srčna topost takoiinenovanih kulturnih ljudi! Kdor ima pogled v življenje siromakov, kdor posluša njih tožbe in vzdihe in gleda njih solze, na drugi strani pa vidi, kako mirno in zadovoljno, veselo in razposajeno žive in uživajo vse prijetnosti sveta mnogi, kakor da ni nobene revščine na svetu, tega mora obhajati globoka žalost in sveta jeza nad sedanjim neredom, nekrščanskim in nečloveškim, na svetu. Najhujše je. če slišimo mater: Otroci so lačni, nimajo kruha, milo prosijo zanj, pa ga jim ne morem dati. Ubogi otročiči, kaj si morajo misliti, ko hodijo mimo prodajaln, kjer se ponuja ljudem vse mogoče razkošje in sladkosti, sami pa koruznega kruha nimajo! Ljudje pa, ki si vse to privoščijo, trdi in brezsrčni, da jim ne dado niti najpotrebnejšega' S kakim očesom in kakim srcem gledajo ti revčki v svet, na katerega so nedavno stopili, jim je takoj pokazal tako mrko, sovražno lice. Povejte, kako naj živi vdova s tremi otroki, brez vsake pokojnine? Ali žena z malimi otroci, katere moi je bolan? Sama ima t gospodinjstvom dosti opraviti: z bolnim možem in otroki, javne podpore ne dobi dosti — kaj je 25 lir na mesec! — Kako naj živi? Ali tudi družina, katere mož je brez posla. In koliko je takih! Ti ljudje jokajo pn svojih barakah in pred dobrimi ljudmi, ki bi jim radi pomagali, a jim sami ne morejo. Razkošni svet pa ne sliši njih jokov. ker ga noče slišati, se skrbno zapira pred njimi, da lahko nemoteno uživa. Ali je čudno, da take ljudi zgrabi nevolja in si žele drugačnega reda? Čudno, če tudi dajejo duška tej nevolji? Ne, ne bo (ako in ne sme biti! Če pride kak nov red — in upamo, da pride res — potem mora biti ta red predvsem tak, da bodo mogli vsi ljudje pošteno in dostojno živeti. Dozdaj se svet, ki se toliko ponaša s kulturo in omiko, še ni dokopal do tega primitivnega spoznanja, da morajo vsi ljudje živeti, — namreč živeti kakor se ljudem spodobi. Zanaprej vsaj mora biti drugače! sta železničarska legija iz Bologne) 14.7 sek.j 2. Caldana, 14.9; 3. Gritti 149 sek. Tek na 400 m čez zapreke: 1. Missoni (Ober-dan iz Milana (55.8/10, 2. Colautti 55.9/10, 3. Fan-tini 56. Met kopja: 1. Varszegy (Madž.) 67, 2. Matte-ucci 61:32, 3. Drei 58 metrovjf Met kladiva: Taddia (Bar«ca iz Milana) 51.50, 2. Stepišnik (Ljubljana) 49.65, 3. Porracin 45.98 metrov. Skok s palico: 1. Romeo (Baracca iz Milana) 4, 2. Zsuffka (Madžarska) 3.90, 3. Conchi 3.60 m. Z ozirom na to, da skoka v višino ni bilo na programu, 6e Ljubljančan Milanovič ni udeležil^ tekmovanja. Doseženi uspehi so več kot odlični. Slovenci smo zadovoljni z rezultati, katere sta dosegla inž. Stepišnik - Ilirija in Košir-Planina. Organizacija sama je bila odlična, zanimanje in razumevanje s strani občinstva izredno, tako da lahko prištevamo milanski mednarodni lahkoatletski miting med letošnje najbolj uspele prireditve. Kolesarska dirka Slovenska kolesarska zveza Ljubljana priredi v nedeljo dne 28.. septembra 1941 kolesarsko dirko za prvenstvo Ljubljanske pokrajine za turiste, juniorje in seniorje s startom in ciljem pred restavracijo Martine v Zg. Šiški (poleg Gasilskega doma). Proga vodi skozi Zg. Šiško, Koseze, Podutik, Glince, Delnice, Dravlje, Zg. Šiško, dolžina proge je 8 km. Start za turiste ob 13.30, vozijo 2 kroga. Start za juniorje ob 14.30, vozijo 6 krogov. Start za juniorje ob 14.30, vozijo 6 krogov. Določbe: 1. Dirka se vrši po pravilih Slovenske kolesarske zveze in po cestno policijskih predpisih. — 2. Kolesa morajo biti opremljena z dvemi sigurnimi zavorami in zvoncem. — 3. Za skupino seniorji in juniorji imajo pravico startati vsi verificirani vozači, ki posedujejo licenco Slovenske kolesarske zveze za leto 1941 — 4. Vpisnina za seniorje 6 lir, za juniorje 4 lire, za turiste 2 liri z doplačilom 5 lir za nahrbtno številko, kateri znesek se vrne ob povračilu nahrbtne številke. — 5. Protesti se vlagajo športni komisiji najkasneje pol ure po prihodu zadnjega vozača na cilj z vlogo 15 lir. — 6. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. — 7. Dirka se vreši ob vsakem vremenu. — 8. Odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa. — Prireditveni odbor. • Tajnik fašistične stranke Vittorio Mussolini je prevzel predsedniško funkcijo Italijanske boksarske zveze. Na vzhodni fronti je padel znani rumunski jezdec in trikratni svetovni prvak stotnik Rang. Hrvatski veslači odpotujejo 23. t. m. v Grue-nau, kjer se bodo udeležili veslaških tekem Hitlerjeve mladine. V osmercu bo zastopal ustaški šport zagrebški Gusar. Premoč ameriške atletike v štafetah. Najnovejša tabela svetovnih rekordov v lahki atletiki dokazuje, da je tek na krajše proge najpopularnejši v Ameriki. Amerikanci drže kar štiri rekorde moštev: 4X100 m 39.8 sek. (državna reprezentanca (Owens, Metcalfe, Drape, Wykoff); 4X200 m 1:25.0 minuta (moštvo univerze Stanford); štafeta 4X400 metrov 3:8,2 min. (ameriška državna reprezentanca; štafeta 4X1500 m 15:54.8 min. Med madžarskimi plavalci je mnogo dobrih, med vsemi pa blesti Tatos. Na letošnjem prvenstvu je zmagal na 100, 200 in 400 m prosto s časi 1:00,4, 2:16.8 in 4:53.9. Na 100 m hrbtno je bil najhitrejši Kovacs 1:11.8. Danska plavalka Ragnhild Hveger se je uvrstila med najznamenitejše športnike vseh krajev in časov. Nedavno je preplavala 1500 m v času 20:57. S tem rezultatom bi se lahko pojavila tudi na moškem evropskem prvenslviv ie ncmce Koledar Torek, 23. septembra: Linus, papež in mučenec; Tekla, devica in mučenica; Ksantipa, sveta žena; Sozij, mučenec. Sreda, 24. septembra: Marija, rešiteljica ujetnikov. — Slomškova proslava. Novi grobovi + G. Anton Šerbec, izdelovalec kemičnih izdelkov, je umrl v Ljubljani ter ga bodo pokopali v torek dne 23. septembra ob štirih popoldne iz kapelice «v. Antona na Žalah. Naj mu 6veti večna luči Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje. Osebne novice = Prciuocija. V ponedeljek, dne 22. septembra t. 1. je promoviral ns filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani gospod prjf. Krošl Anton za doktorja filozofije, čestitamo! • — Slovo od poletja. V sredo 23. septembra se konča astronomsko poletje in začenja ob 11 in 33 minut jesen. Tedaj se preseli 6once čez polut-nik in severne na južno nebesno polkroglo. Tedaj imamo tudi jesensko enakonočje. Po vremenu in mrazu pa se je jesen začela ie precej bolj zgodaj. Hlad zadnjih tednov je precejšen, le dežja je bilo malo. V ponedeljek zjutraj je bilo povsod, razen v Ljubljani, ki je bila z barjem vred zakrita v megleno kopreno do 11, lepo sončno vreme. V jasni noči je v višjih legah tudi padla slana. — Cerkniško jezero zopet usiha. Začetek avgusta je letos začelo usihati Cerkniško jezero, ki pa tedaj popolnoma ni moglo usahniti, ker je deževje zopet napolnilo jezersko ravan. Trije lepi tedni v septembru pa so zopet zalegli toliko, da je jezero počasi odteklo in d-1, te dni letos že drugič usiha v nekaterih požiralnikih. Odvisno je le od vremena, če bo v razmeroma poznem letnem času popolnoma usahnilo. Vsak, količkaj večji dež bi jezero namreč zopet napolnil. Za Cerkniško dolino, zlasti pa za Jezcrjane je ponovno usihanje jezera kaj razveseljiv dogodek. Ker jezero poleti ni popolnoma usahnilo, je ostalo v tolmunih in globljih vijugah še vse polno rib, ki jih sedaj love ob požiralnikih. — Sanitetna kolona v Igi vasi. Sanitetna avtokolona je obiskala 12. septembra Igo vas, kjer je izvršila 1188 preiskav, II. septembra pa je v Gor. Jezeru bilo 552 preiskav. Prebivalstvo se najtopleje zahvaljuje Kraljevi Vladi, Eksc. g. Petragnaniju, direktorju sanitarne službe, g. dr. Duceju, direktorju sanitetne kolone za ljubljansko pokrajino ter vsem zdravnikom in sestram. — Zdravstvena avtokolona je v zadnjih 14 dnevih pod vodstvom cav. dr. Duceja obiskala naslednje notranjske in dolenjske kraje: Dolenji Lojatec, Gorenji Logatec. Begunje, Novo vas na Blokah. Goren je jezero in Igovas v Loški dolini, dalje Dolenjske Toplice. Vavto vas, šmi-hel, Stopiče, Dvor pri Žužemberku in Šent Lovrenc ob Temenici. Včeraj, v ponedeljek, pa je dospela v Mirno" peč. Zdravstvena avtokolona odide redno vsak.ponedeljek zjutraj iz Ljubljane in ostane na deželi do sobote zvečer, ko se zdravniki in zaščitne sestre vrnejo v mesto. Skoraj vsak dan pregleda vseh šest zdravnikov in pet zaščitnih sester povprečno okoli 2000 ljudi, zlasti vso šolsko mladino ter nudi potrebno pomoč z navodili za zdravljenje, z diagnozami, z recepti in tudi s praktičnim zdravljenjem. Za osebje je to delo seveda zelo naporno in je lju-stvo povsod hvaležno zdravnikom in zaščitnim sestram za njihovo potrpežljivost in požrtvovalnost. Povsod prireja ljudstvo avtokoloni prisrčne sprejeme ter jim izreka po svojih predstavnikih tople pozdrave. Enako zahvalo izreka za skrb in trud generalnemu ravnatelju za ljudsko zdravje Eksc. Petragnaniju in voditelju avto-kolone direktorju cav. dr. Duceju. — Lepo jesensko vreme. Prihod jeseni se je letos uvedel s prav lepim in sončnim vremenom. Astronomska jesen se pričenja v torek 23. t. m. ob 11.33. Druga polovica septembra je bila doslej lepa in jesensko prijetna. Sonce je dobrodošlo šc vsem na poljih zorečim pridelkom, tako fižolu, ajdi. paradižnikom in ob hišah trti, ki je po mnogih krajih v mestu in na periferiji izredno bogata na lepili grozdih, dobro do-zorevajočih. V 6oboto podana vremenska napoved. da bo nedelja lepa in sončna, se je uresničila. Barometer se še vedno dviga, kar je prvi znak, da ostane jesensko vreme še več dni. V soboto je barometer kazal 771.7 m/m, v ponedeljek 22. t. m pa se je zjutraj dvignil še na 772.3 m/m in se počasi še vedno dviga. Jutra so razmeroma hladna in močno meglena. Najnižja jutranja temperatura v ponedeljek je bila + 5 stopinj C, vedno bolj se bliža ničli. Drugače je valovila nad mestom zjutraj in prve dopoldanske ure gosta, nizka megla. Čez dan je prijetno obsevalo sonce ravan in hribčke. — Vedno le po maksimalnih cenah. Vsi ob-loženci. ki priha ja jo vsak teden pred kazenskega sodnika — poedinea na okrožnem sodišču, imajo navado, da tam sodniku svečano zatrjujejo, da so prodajali živila, posebno meso, krompir in jenila, »vedno le po maksimalnih cenah«. V ponedeljek je bilo 10 obtožencev, ki so se morali zagovarjati zaradi navijanja :en. Nekateri so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, pri drugih so bile razprave prekinjene, da se izvedejo novi dokazi in zaslišijo razne priče, drugi so bili obsojeni. Razmeroma trdo je bil obsojen neki mesar France iz Ljubljane. ki je vedno izpreminjal svoj zagovor in se celo izgovarjal, da so stranke, ki *o odhajale od njegove stojnice, kos mesa izgubile. Prive-del je tudi priče, ki so pač skušale mesarja s tem izgovorom izrezati. Sodnik je polagal za sodbo važnost na točne ugotovitve kontrolnih organov in je mesarja obsodil zradi navijanja cen na tO dni in 600 lir denarne kazni ter T plačilo povprečnine po 114 lir. Gostilničarji so imeli več sreče Zaradi rizlinga. Obtoženi so bili, da so tra prodajali' predrago, nad maksimalno ceno. Na podlogi izvedenca g. Josipa Mačka je sodnik gostilničarje oprostil, ker je bil rizling določen kot sortirano vino. — Poslužite se velikih ugodnosti, ki jih nudi gledaliiki abonma. Razpis abonmaja je izšel dne 18. t. m. v vseh dnevnih časopisih, v njem so podrobne informacije o pogojih Lanskim abonentom bodo prihranjeni njihovi sedeži od petka 19. t. m. do vštevši 22. t. m., od tega dne dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom. Priglase bodo sprejemali v veži Drame od 10 do 12 in od 15 do 17. _ Darovi Rdečemu križu. Rdečemu križu — sekciji za socialno pomoč so darovali dijaki pri- spevek z dijaškega semnja 92.55 lir. Najlepša zahvala! — Namesto venca na grob pok dr. Josipa Tavčarja je darovala gospa Cvahte Gizela 50 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Najlepša hvala! — Neimenovana gospa je darovala Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 25 lir. Najlepša hvala! — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in ostale tečaje na trgovskem uči-lišču »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 se vrši dnevno. Ljubljana 1 Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ulica 15. — Začetek v ponedeljek 22. septembra. Telef. 40-48. I Zadnje lastavice. Stari ljudje pravijo: »Pomladanska Marija lastavice v deželo pripelje, jesenska Marija pa jih nam odpelje.« Letos so se lastavice v manjših skupinah kaj zgodaj selile, ker je bil sprva september prav hladen. V soboto so ialiko mnogi opazovali tam okoli Ižanske ceste in na Galjevici tri nežne lastavice, ki so preletavale barjansko ravan in se usmer jale v svojem poletu proti jugu. Lepo vreme jih je najbrž zadržalo, da so 06tale še pri nas. 1 Naša Drama bo pričela letošnjo gledališko sezono s 27. t. m. v soboto. Opera pa s 1. okt. t. j. v sredo. Otvoritvena predstava v Drami bo drama italijanskega dramatika Rina Alessija »Katarina Medicejska«. Zgodovinska oseba francoske vladarice Katarine, iz rodu italijanskih trgovcev Medici, je orisana s spretno roko odrsko veščega dramatika. Osebnost Katarine kot vladarice in matere dveh sinov in hčere, je podana v času, ko gre za diplomatske akcije, katerih posledica je bila šentjernejska noč. Osrednji lik j«? Katarina, hrabra kraljica, modra državnica, premetena diplomatka, žena z vsemi vrlinami in slabostmi prave ženske, predvsem pa ljubeča mati v skrbi za svoje otroke. Katarino bo kreirala Marija Vera Režiser: dr. Kreft. 1 Opera potrebuje za uprizoritev Verdijeve opere »Aida« večje število statistov. Gospodje, ki bi imeli veselje sodelovati, naj se javijo v torek 23. t. m. popoldne od 2. do 5. ure v Operi. 1 Naše gledališče sprejema abonente za tekočo sezono vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17, v veži dramskega gledališča. Gledališki abonma v Operi in Drami nudi vsem slojem možnost razširiti njihovo kulturno obzorje, tako v literarnem kakor v muzikalnem pogledu. Je vir plemenite zabave in seznanja obiskovalce gledališča z najpomembnejšimi klasičnimi in sodobnimi dramatiki in komponisti. Opozarjamo na izredno ugodne pogoje, ki jih uživajo abonenti 1 Prijava petroleja. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno in debelo, ki imajo še kakršne koli zafoge petroleja, da jih morajo na jkasneje do četrtka 25. t. m. naznaniti v sobi št. 6., II. nadstropje Mestnega doma. 1 Seznam davčnih osnov mlekarn in trafik Je tudi že razgrnjen ter zato opozarjamo interesente, naj si sezname ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 5. oktobra. 1 Za zamudnike bo cepljenje proti davici izjemoma še v sredo 24. t. m. ob 16.30 v Mestnem domu. K temu obveznemu cepljenju naj pripeljejo starši še vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo in še niso bili cepljeni zoper rlavico. Izvzeti so samo tisti, ki jih je mestni fizikat oprostil letošnjega cepljenja. 1 Razpis abonmaja za letošnjo sezono. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je razpisala pet abonmajev in sicer: Premierskega, stalna abonmaja: Sreda in Četrtek ter abonmaja A in B. Abonenti uživajo velike ugodnosti: imajo zagotovljen stalni sedež za vso sezono v Drami in Operi in sicer po svobodni izberi, prihranijo si čakanje na vstopnice pri blagajni pred vsako predstavo, plačujejo abonma v mesečnih obrokih in vidijo vse dramske in operne oz. operetne predstave, ki so predvidene za abonma. Abonma bo obsegal 20 dramskih in 18 opernih predstav. Opozarjamo lanskoletne abonente, da bodo lahko obnovili svoj abonma v času od 19. t. m. do 22. t. m. vštevši nedeljo dopoldne. Uprava Narodnega gledališča bo sprejemala nove abonente od 23. t. m. dalje. Tem bodo tudi sedeži prejšnjih abonen-tov na razpolago, če bi ev. ne obnovili abonmaja. Abonma bodo sprejemali v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in od 15 do 17. 1 Vagon se je vnel. V ponedeljek zjutraj so morali ljubljanski poklicni gasilci ob sedmih pohiteti na glavni kolodvor Tam je začelo goreti v tovornem vagonu, ki je bil naložen z volno — Pod vodstvom poveljnika Rozmana so gasilci hitro obvladali ogenj, ki je do tedaj načei eno steno vagona. Volna je na srečo samo tlela, tako da škoda ni prevelika. Hitri poseg gasilcev je preprečil, da se ogenj ni razširil, 1 Zavese za okna, posteljna pregrinjala, preproge, tekače, odeje dobite pri Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 1 Pianistka gospa Osterc-Valjalo Marta je stopila v prvo vrsto naših izvajajočih koncertnih pianistov. To dokazujejo njeni pogosti javni koncerti, na katerih izvaja celovečerne klavirske sporede, pogosto pa sodeluje tudi kot izvrstna spremljevalka posameznih solistov. Gospa Osterčeva je izredno nadarjena in tehnično popolnoma usposobljena. V minuli sezoni pa je skupno z gdč. prof. Silvo Hrašovčevo začela gojiti igro na dveh klavirjih. Obe profesorici nam bosta izvajali svoj drugi javni koncert na dveh klavirjih v sredo, dne 24. t. m ob pol 8 zvečer v mali filharmonični dvorani, na kar še prav posebno opozarjamo. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Radio Ljubljana Torek, 23. septembra: 7.^0 Radijska poročila v slovenščini. — 7 45 Slovenska glasba, med odmorom ob 8.00 točen čas. — 8.15 Radijska poročila. — 12.30 Radijska poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13.00 Čas in radijska poročila. — 13.15 Poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13,17 Radijski orkester pod vod stvom Draga Marija Šijanca Razna glasba. — 14.00 Radijska poročila. — 14 15 Orkester pod vodstvom Angelinija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Orkester pod vodstvom Manoja. — 17.45 Vokalni koncert pod vodstvom Bruna Ermi-nera. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Čas in radijska poročila. — 20.20 Komentar v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona E. I. A. R.-ia: Mascagni: Prijatelj Fric. — V odmorih pogovor v slovenščini in slovenska poročila. — 22.45 Radijska poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48, Poizvedovanja V četrtek zvečer, 18. t. m. je bila Izgubljena moška siva usnjena rokavica. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda proti nagradi v trgovini Logar, Pred Škofijo 15. Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo: Balanč Marija, Kamnogo-riška 9, Čeh Justa, Apihova 17, Droč Karla, Mešč. šola, Moste, Ercegovac Biserka, Dvorakova 12, Fajon Terezija, Grajska planota 1, Gregorc Benjamin, Kolodvor, Graif inž. Anton, Pokrajinsko na-, mestništvo, Grošelj dr. Milan, Knafljeva 8, Egger Josip, Zavod sv. Stanislava, Graselli Norbert, Cesta v Rožno dolino 26,Grm inž. Pepca, Sv. Petra c. 79, Hudnik Tonca, Dvorakova ul., Jurin Franc, Tavčarjeva 2, Kalan Vida, Miklošičeva 6, Kavar Janez, Resljeva 4, Kern Marta, Rožna dolina c. 13, Korene Riko, Rožna dolina c. 8, Kovač Marija, prof. iz Maribora, Kramaršič Konrad, Univerza, Krošelj Jože, Pokrajinsko namestništvo, Kržišnik Marija, Kongresni trg 2, Kuhar Vida, Jesenkova 4, Matelič Zlalko in Stana, Mešč. š., Vič, Mavri Helena, Uršulinski samostan, Mihalek Otmar, tiskarna »Merkur«, Mihelčič Vladimir, Vzajemna zavarovalnica, Miiller Janko, sodnik, Podgornik Štefanija, Tyrševa 43, Podporni sklad nameščencev OUZD, Polič Štefka, Vrstovškova 5, Petročnik Vladka, Rakovec Pavla, Iliriska 12, Samida Justa, Pokrajinsko namestništvo, Skoberne Milka, Stožice 157, Simonič inž. Primož. Sok Lenči, Podgorska ul., Spasenovič inž. Tihomir, Gl. kol., Stein-metz Gvana, Krojaška ul., Suhadolnik Helena, Rožna dolina c. 11-47, Uršič Olga, Tyrševa 52, Vi-čič Emil (firma Kovač in Komp.), Zajec Emil, Pražakova 8, Zemljič Malčka, Poljanski nasip 14, Zidar Ivan, Gosposvetska 10, Žagar Betka, Klinar Sonja, Podmilščakova, Cicilija Ivan. Naprošamo od pošiljatelje, ki so pisali na naslove: Ahačič Rudolf, Drinovec Janez, Mrkšič-Do-brin Svetozar, Oblak Tatjana, Sadar Drago, Ste-novec Lojzka, naj se zglase zaradi odpreme pisem. Y tajništvu naj se zglase: gg. Šafarič Branko, Novak Zinko iz Vrbnega pri Celju, svojci Vekoslava Kolba, znanci ali svojci učiteljice Mravljak Marije. Namesto venca na grob družabnika g. dr. Tavčarja Josipa sta darovala gg. dr. Pire Savo in dr. Rant Josip, zobozdravnika iz Ljubljane, L 500, namesto venca gdč. Staretove Mire iz Kamnika je neimenovani daroval L 100, neimenovani iz Ljubljane L 50. Rdeči križ se plemenitim darovalcem najtopleje zahvaljuje. Kazni in ovadbe zoper trgovca Ker niso izobesili cenikov so bili kaznovani naslednji trgovci in obrtniki: Laznik Terezija, fostilna, Podsmreka 26; Perko Neža, zelenjava, knezova 18; Šefic Marija, zelenjava, Cankarjevo nabrežje 3. Ti so bili kaznovani z globo. Sodnim oblastem pa so bili zaradi previsokih cen prijavljeni: Vilfan Marjeta, gostilna, Ježica 40; Trzin Marija, zelenjava, Devica Marija v Polju 2t; Jesih Anton, mesar, Jarše 40; Rajne Josipina, mlekarna, Borštnikov trg 1; Zorko Josipina, mlekarna, Napoleonov trg 7; Anžur Frančiška, zelenjava, Ižanska cesta 140; Pečenko Herman, čevljar. Sv. Petra cesta 32; Stupnik Franc, mesar, Poljanska cesta 54; Hočevar Urša, zelenjava, Hrušica 6; Baus Vinko, gostilna, Dolenjska cesta 35. Poleg prijave oblastem je Visoki Komisar odredil, da mora biti gostilna Baus Vinko zaprta 10 dni. Ostane v veljavi dolžnost, da mora gostilničar za to dobo plačevati zaslužek osebju. Iz Novega mesta S kolom ga je udaril po glavi. 54-letnega kočarja Janeza Martiča iz Krušne vasi v občini Kostanjevica, je Anton S. v prepiru s tako silo udaril po roki, da mu jo je zlomil. Martič se je po zdravniško pomoč zatekel v kandijsko bolnišnico. O dogodku je bilo obveščeno novomeško državno pravdništvo, ki bo napadalca klicalo na odgovor. Nesreča zaradi neprevidnega ravnanja 1 orožjem. 18-letna frizerska vajenka iz Novega mesta, Fanika Brejčeva, je bila doma iz neprevidnosti težko obstreljena. Krogla ji je predria trebuh in izstopila na hrbtu. K sreči krogla hrbtenice ni ranila. Dekleta so takoj prepeljali v žensko bolnišnico, kjer 60 mnenja, da bo okrevala, če ne bodo nastopile kake komplikacije/ Prijavite vojne ujetnike. Okrajno glavarstvo v Novem mestu poziva preko novomeške občine vse družinske poglavarje, ki stanujejo v Novem mestu, naj pri predsedstvu novomeške občine prijavijo vse svojce, ki so bili rojeni na teritoriju Ljubljanske pokrajine in se sedaj nahajajo v ujetništvu v Nemčiji. Prijaviti je treba tudi tiste, ki so že bili prijavljeni. S prijavo je treba oddati tudi zadnje pismo ali dopisnico, ki so jo družinski poglavarji dobili od svojca iz ujetništva. Prijave se sprejemajo le do 24. t. m. Važno opozorilo. Okrajno glavarstvo v Novem mestu opozarja vse prebivalstvo okraja, da se mora vsakdo na poziv vojaške straže ali patrole, »Fermo« ali »Alta la« ustaviti, ker je sicer vojak dolžan streljati. Na zahtevo se mora tudi vsak legitimirati. Okrajno glavarstvo poziva vse prebivalstvo, da se po tem opozorilu ravna in se tako izogne možni nesreči. Iz Gorenjske Razstavo poljedelskih strojev v Kranjn so slovesno zaključili. Nesreče na Jesenicah. Pod kolo in tovorni avto je padel pomožni delavec j. Zweibrot ter bil na progi poškodovan. — Pri dviganju tovornega avtomobila je bil poškodovan šofer Franc Roje. — Pri kopanju jarka za vodovodno napravo je kemen poškodoval na levi roki občinskega delavca Cirila Koširja. Bivši jugoslov. orožniki in policaji v nemški službi. Dne 19. septembra so v Celovcu slovesno zaprisegli prvi oddelek bivšega jugoslovanskega orožništva in policije v nemšjci službi. Nemška koroška zveza v Trebeljevem. Tre-beljevski hribi se raztezajo nekako od Zaloga do Litije ter od Save Ho višnjegorskih hribov. Tamkaj je preteklo nedeljo bil prvi zbor koroškega Volksbunda, na katerem je govoril okrožni vodja Landstater, kateri je končal .svoj govor « klicem »lleil-Sieff dem Fiihrer!« Kino v Tuhinju, v šolskem poslopju v Šmartncin v Tuhinjski dolini so kazali film o vojnih dogodkih na vzhodu, nato pe film »Mor- fenrot«. Prav tak film so kazali v Zgornjem uhinju. Nova cestna Imena v Tržren. Severni del ceste, ki vodi skozi 1 ržič, se poslej imenuje Ljubeljska cesta. Glavni trg v Tržiču se zdaj imenuje »Platz der SA«. Cesta mimo predilnice čez Bistrico se imenuje »Krainburgerstrasse«, proti postaji pa vodi »Bahnhofstrasse«. Naselbina na levem bregu Bistrice se zdaj imenuje »Glanzmann VVeiler«, medtem ko se ie dozdaj imenovala Preska Dosedanja pot Zavirie se zdaj imenuje »Quel!enweg«. Ulico med obema cerkvama so imenovali v »Ulrich von Hutten Gasse«, cesto proti Dolini v Talstrasse, slepo ulico Spinnereigasse, proti Fabriki >Radetzky-strasse«, Zali rovt »Schbnbiichlvveg, Flek je zdaj Valvasorstrasse, naselje pod Kokovnico pa je Bergsiedllung. — Druga imena ulic so še: Ernst Meiergasse, Eisenwerkgasse, A Bach, Ledergas-se, Schmiedgasse, Alois Bartlgasse, Quergasse, Neuhausgasse, Stiegengasse, Schulgasse, Tisch-lergasse. Šola v Moravčeh je docela prenovljena ter so zadnjič v njej kazali film »Morgenrot«. Dve svinji so ukradli neznani tatovi iz svinjaka v župnišču v Smledniku. Storilci so živali kar tam zaklali, ju iztrebili ter vzeli s seboj, medtem ko so sedanjim lastnikom teh svinj pustili le iztrebke. Ponesrečen motociklist Na cesti Kranj— Medvode se je na motornem kolesu nevarno ponesrečil ključavničar Rudolf Florjančič, ki so ga prepeljali v bolnišnico na Golnik. Iz Spodnje štajerske Novi okrožni vodja ptujskega okrožja in novi ptujski župan. Dosedanji ptujski župan Albert Scharner je odstopil ter je na njegovo mesto bil imenovan dosedanji vodja ptujskega okrožja Jožef Wressnigg (Breznik). Dne 17. septembra je novi župan bil slovesno ustoličen na ptujskem magistratu. Pri tej priliki je govoril bivši župan Scharner, ki se je zlasti zahvaljeval za svoje dosedanje uspehe višjemu inšpektorju Mauschitzu. — Dne 18. septembra pa je bil po zveznem vodji Steindlu vstoličen za novega okrožnega vodjo Fritz Bauer, ki je to službo prevzel po prejšnjem Wressinggu. Zvezni vodja je ob tej priliki imel nagovor, kjer se je zahvaljeval VVressniggu za njegove velike uspehe, ki jih je bil ta doslej dosegel. Mrliči v Mariboru. V mariborski bolnišnici so umrli: 79 let stara železničar jeva žena Helena Trunkl ter 71 let stari upokojeni železničar Kari Šavperl. Dalje je na svojem domu umrla 70 let stara žena železniškega upokojenca Marija Med-vešček. — V Slovenski Bistrici je umrl 39 let stari delavec Martin Seručar. Tretji deček identificiran. Zadnjič smo poročali o veliki nesreči, ki se je zgodila v Pesnici, kjer je mina raztrgala tri igrajoče se dečke. Dva izmed njih so spoznali, tretjega pa takrat še niso mogli spoznati. Zdaj poročajo, da je tretji fantek, ki ga je mina raztrgala, bil 14 let stari učenec Oton Gradišnik iz Pobrežja pri Mariboru. Potovanje na jug. Mišek se je požuril na obisk k Miški. Zelo je bil srečen od veselja ni vedel, kaj početi, še preden je stopil v hišo, je kričal: »Miška, oj Miška, kaj se ti zdi, ali bi ne bilo prijetno, ako bi šla kam na deželo na počitnice?!« Miška, ki ga je videla prihajati, mu je tekla po stopnicah naproti. »Saj prav o tem sem ravnokar razmišljala!« ga je pozdravila. »Kaj praviš, ali bi šla na posestvo k stricu Jurčku?« je ugibal Mišek. »Saj prav to sem ti hotela predlagati!« se je razveselila Miška. »Poslušaj, Miška!« je rekel Mišek važno; glas se mu je tresel od razburjenja. »Veliko presenečenje te čaka! Ravnokar sem brzojavil stricu, če lahko prideva.« »Stricu si brzojavil?« se je začudilla Miška. »Glej, tudi jaz sem mu brzojavilal« se je zvito nasmejala Miška. »Ti potunnjenka, tii« ji ie nožnem! \?i5i>ir »Kar na skrivaj delaš!« KULTURNI OBZORNIK Slovenska vseučiliška knjižnica v italijanski reviji Ze petnajsto leto izhaja v Rimu posebna revija za akademije in knjižnice pod naslovom »Accademie e biblioteche dTtalia«. Zadnja številka avgusta meseca t. 1. prinaša na uvodnem mestu dva članka, ki govorita o ljubljanski vseučiliški knjižnici in sta ju napisala dva odlična bibliotekarja naše vseučiliške knjižnice, namreč ga. Melita Pivec - Steletova ter g. dr. Joža Glonar. Uvod k člankom je napisala redakcija ter v njej govori o kulturnem bogastvu in lepoti Ljubljane in o tesnih stikih, ki jih je imela ta provinca že za časa Rimljanov z Italijo ter pozneje z Benečani, kar se vidi tudi po knjigi. Lepo se zahvaljuje slovenskima pisateljema za članka, iz katerih se lahko spozna, da je »Ljubljana po tradiciji bolj latinska, kakor pa so si predstavljali« ter da »odkritosrčno želijo, da bi tudi s kulturnega stališča kot pre-stolnega provinca uživala tako izredno stališče, kakor ga po tradiciji tudi pravično zasluži.« Članek dr. Pivec-Steletove govori o »splošnem pogledu na ljubljanske knjižnice« (pet strani), govori pa uvodomu tudi o razvoju slovenskih knjižnic sploh, kajti le to more biti pravi uvod zgodovine ljubljanske vseučiliške knjižnice. Tako govori o najstarejših slovenskih knjižnicah, ustanovljenih še pred 13._ stoletjem, iz katerega je frančiškanska knjižnica v Ljubljani in druge, ki še sedaj obstajajo. V XVIII. in XIX. veku pa so prišle k tem še privatne, semeniške (1701) in državne ter razne institucije (Academia operosorum, Kmetijska družba itd.). V XX. stoletju pa so se knjižnice razširile že po vsem podeželju, tako da je statistika iz 1. 1933 pokazala: 76 znanstvenih knjižnic z 493.987 zvezki, 52 knjižnic drugotnega pomena z 202.963 zvezki ter 398 ljudskih in šolskih knjižnic z 367.529 zvezki, skupno torej 526 knjižnic z 1,064.479 zvezki. Danes po osmih letih te statistike pa se je število teh knjižnic še izdatno pomnožilo. — Po tem splošnem uvodu govori o glavnih ljubljanskih knjižnicah ter postavlja na prvo mesto najvažnejšo nošo knjižnico — vseučeliško, opisujoč njeno zgodovino (od 1. 1774, ko jo je ustanovila cesarica Marija Terezija iz ostankov jezuitske knjižnice do zadnjega leta, ko je dobila novo stavbo arh. Plečnika (v tisku napaka Pleovichl), in šteje 720 rokopisov, 600 inkunabilov (večinoma italijanskih tiskarjev) ter 63.200 del v 355.000 zvezkih. — Nato predstavi druge knjižnice: semeniško oz. bogoslovne fakultete (6000 zvezkov), juridične, medicinske, Higienskega zavoda, filozofske fakultete (slavistični seminar 30.000 zvezkov!), tehnične fakultete, muzejske knjižnice (100.000 zvezkovI), etnografskega muzeja; poleg teh znanstvenih knjižnic je veliko bogatih knjižnic drugotnega pomena kakor Obrtne zbornice, gimnazije, šol, Ljudska knjižnica (17.297 zvezkov!), Knjižnica Delavske zbornice (21.415), šentjakobska (190.000 zvezkov!), mestna itd. Na koncu se zavzema tudi za podporo oblasti ter za knjižničarski zakon. Dr. Joža Glonar je napisal za Italijane ve-lepomemben članek ter tudi za vse, ki hočejo spoznati italijanski knjižni vpliv na slovensko čitateljsko družbo, pod naslovom: »Italijanska knjiga v vseučiliški knjižnici v Ljubljani« (4 strani). Glonar navezuje na razstavo italijanske knjige v Ljubljani 1. 1940 (napaka v tisku 1941!), na kar daje retrospektiven pogled na tradicijo italijanske knjige pri nas. To tradicijo zasleduje po bogastvu italijanskih knjig v Vseučiliški knjižnici, in sicer od stoletja do stoletja, začenši z inkunabuli 15. stol., ki so večinoma italijanskega izvora. Kakor znano, je bila prva knjiga v Benetkah tiskana 1. 1469, v ljubljanski knjižnici pa je knjiga, ki je bila tiskana v Benetkah 1. 1471! Beneških knjig je veliko, pa tudi rimskih najstarejša iz 1. 1474), iz Padove (1473), Vicenze (1479), Firenze (1495), Bologne (1481) itd. Izmed teh najstarejših knjig sta posebno dve velike vrednosti: Beneška iz leta 1471, neki prevod sv. pisma, knjiga, ki je ni v Rimu ne v Berlinu, ter druga iz Milana 1487, katere drugi eksemplar ima Biblioteka naz. Braidense v Milanu. Tudi najlepše knjige iz naslednjih stoletjih so ohranjene v nasi knjižnici (izdaje Manuzio, Bodoni). Posebno knjige Italijanov, ki so jih napisali po evropskem vzhodu ozir. Balkanu. Ob tej priliki govori tudi o vrednosti ljubljanske knjižnice z ozirom na najstarejša »serbica«, ki jih ima sedaj — po požaru belgrajske narodne knjižnice — prav ljubljanska (iz tiskarne na Cetinju) ter iz raznih beneških srbskih tiskarn (Vu-kovič). Pa tudi v knjigah, ki so jih tiskali pri nas, se kaže vpliv italijanske tiskarne in^ črk (vpliv Vergerijev na Trubarja!). Tako pišemo še danes z latinico, kar pomeni, da smo se v tem naslonili na Italijo, ne na Nemčijo. Nadalje omenja Glonar Čepovo abecedno vojsko, ki je stala pod velikim italijanskim vplivom (Trissi-no). Kopitar, Čop in Zois, zlasti ta, so dali knjižnici precej italijanskih knjig. Med temi je važna knjižica Alasie Sommaripa La pic-cola gramatica slovena, ki jo je Zois dal Kopitarju, z njegovimi knjigami pa je prišla v vse-učiliško knjižnico, kjer je sedaj ohranjen ta edini izvod prve katoliške knjige pri nas. Prav tako ima knjižnica tudi mnogo italijanskih rokopisov, ki jih deloma tudi navaja. Zanimiva je zgodba rokopisa iz 1. 1401 (Legenda o sveti Katarini Sienski), ki je bil nekoč v samostanu Jurklošter, potem v Bistri, odtod pa je prišel v knjižnico. S tem zanimivim dokumentom kulturnih zvez med nami in Italijani tudi dr. Glonar konča svoj zanimivi članek. Tako je slovenska vseučiliška knjižnica lepo predstavljena v tej odlični* italijanski reviji. td Knjižnice v Italiji Po uradnih podatkih je bilo s koncem leta 1939 v Italiji 33 državnih knjižnic, ki so imele 854.470 rokopisov, od tega rokopisov v obliki knjig 129.504, 712.413 pisem in listin ter 12.553 pergamentov. Tiskanih knjig pa so imele italijanske državne knjižnice 12,917.970, od tega 34 tisoč 231 inkunabulov, 8,216.907 zvezkov (vštevši tudi raritete in revije), brošur (vštevši tudi redkosti) 257.653 in 257.653 posameznih listov. Revij po 60 imele vse knjižice 31.432. Največja knjižica po obsegu je v Firenzi: Osrednja nacionalna knjižnica, ki je poleg vsega drugega štela 2,635.587 zvezkov. Ta knjižnica se odlikuje tudi z obilico rokopisov, od katerih ima več kot polovico vse zaloge italijanskih knjižnic. Druga največja knjižnica je nacionalna v Napoli ju z 1,303.689 zvezki, tretja pa osrednja nacionalna knjižnica v Rimu z 1,195.829 zvezki. Druge večje knjižnice so še naslednje: v ni mu i vseučiliška 370.618 zvezkov, Casanste Iz Goriške pokrajine France Franke -40 let župnik v Oseku V nedeljo, 14. septembra je g. župnik France Frankš slovesno praznoval štiridesetletni«), kar pastiruje v Oseku. G. Frankč se je rodil 1. 1874. v Stopičah na Dolenjskem. Po novi maši je dve, tri leta služboval kot kaplan in upravitelj v Kobaridu in v Trenti, v septembru 1. 1001. je prišel pa v Osek, kjer je ostal do danes — polnih 40 let. Osek je precej razsežna župnija v pobočju Trnovskega pogorja med Sempasom in Crničami. Vas, po vsej zunanjosti prava vipavska vas, je prikupno položena v reber slabe pol ure nad državno cesto. Poleg župn« cerkve ima fara 3 podružnice, med njimi slovito romarsko svetišče vitovske Matere božje, ki na skalnatem stožcu visoko gori pod vrhom pogorja čuva vipavsko stran. Na Mali Šmaren, ki je običajno vsakoletno romanje na Vitolje, so tamošnji duhovljani počastili neutrudljivega varuha njihovega častitljivega svetišča. V dokaz priznanja in spoštovanja, da že 40 let skoraj vsak teden priieze debelo uro hoda visoko na njihov vrh, so mu okrasili dva ponosna slavoloka v pozdrav. V nedeljo, 14. septembra je pa Osek in z njim vsa župnija slavil izredni dogodek. Vas je zašumela v prazničnem razpoloženju, mlaji in slavoloki so zazeleneli, cerkev si je nadela vencev in cvetja, zvonovi so pa z neugnanim pritrkovanjem razglašali vsej dolini veselo slavje oseške župnije. Ko je ob desetih slavljenec v spremstvu g. dekana in druge duhovščine dospel do cerkve, ga je nagovoril kmečki mož, katerega je krstil in poročil in kateremu je krsti! tudi že otroke, belo oblečena deklica ga je pozdravila pa z velikim šopkom. Med slovesnim sv opravilom je pridigal črniški dekan msgr. Alojzij Novak, ki je v prisrčnih, toplih besedah orisal močni lik g. slavljenca. Podčrtal je zlasti njegovo skrb za lepoto župne cerkve in njenih podružnic in njegovo pomujanje za duševni in telesni blagor faranov. Voščilom in željam žup-ljanov in mnogobrojnih prijateljev se pridružujemo tudi mi: Bog ohrani župnika Franketa še mnogo let čilega v neporušnem zdravju ko dozdajl Naj bo to njegovemu dobremu srcu v plačilo, njegovim dragim faranom pa v zadovoljstvo! Kongres Marijinih družb na Sveti gori. Kratko poročilo o zboru Marijinih družb na Sveti gori dne 11. in 12. septembra, ki ga je »Slovenec« že priobčil, naj izpopolnimo s par podatki o poleku zborovanja samega. Ob začetku prve pobožnosti je škofijski voditelj Marijinih družb, stolni kanonik dr. Mirko Brumat, najprej prebral pismo, ki ga je kongresu poslal nadškof Margotti. Nadškof piše med drugim: »Z velikim veseljem sem vzel na znanje, da bodo blage slovenske Marijine hčerke naše nadškofije dne 12. 1 m. na Sveti gori ob nogah svoje Matere Marije obhajale svoj letni kongres. Zal mi je, da ne morem na shod. Zato povejte udeleženkam, da z velikim zanimanjem sledim njihovemu delovanju ter se veselim njihove pobožnosti in gorečnosti. V njihovo prizadevanje za lastno posvečenje in za blagor toliko duš stavim velike nade. Povejte vsem skupaj in vsaki posebej, da jih prav prisrčno blagoslavljam ...« Nato je dr. Brumat prebral brzojavko, s katero je sv. stolica počastila kongres: »Sveti oče podeljuje apostolski blagoslov udeležencem kongresa Marijinih kongregacij v svetišču na Sveti gori, kateremu vošči iz srca izbrane in trajne sadove pobožnosti in krščanskega življenja. Kardinal Maglione.« Oba pozdrava sta družbenice globoko ganila. Kot prvi je potem govoril g. župnik Srečko Gregorc, ki je razložil, kako velik dar božji je posvečujoča milost božja. S petimi litanijami in blagoslovom je bila ta prva točka zaključena. Pri nočni uri češčenja je dr. Brumat vodil premišljevanje, kako naj bo vse naše življenje združeno z evharističnim Jezusom. Uro češčenja je zaključil blagoslov, s čimer je bil prvi dan kongresa končan. Drugo jutro ob petih 'n pol je bila sv. maša in sv. obhajilo po namenu sv. očeta. Koj nato je bila druga sv. maša s petjem ob spremljavi krasnih orgel. Maševai in govoril je g. župnik Andrej Simčič. V Bvojem govoru je poveličeval namen in odličnost Marijinih družb. Odbornice so pri svojem sestanku prejele tva-rino za tekme iz krščanskega nauka, ki bodo prihodnje leto. Ob 9. uri je škofijski vodja še enkrat poudaril glavne misli vseh govorov ter prečital in razložil načela, ki morajo vladati med družhenicami glede ničemurnosti in nedostojnosti v obleki. Z litanijami Matere božje, zahvalno pesmijo in blagoslovom se je končal kongres, ki je pokazal, da iz leta v leto napreduje vzajemnost in disciplina Marijinih' otrok. Hlafe moškim! Zadnjo nedeljo je vesela družba tržaških fantov in deklet napravila kolesarski izlet po Krasu. Dve izmed deklet, ki sta v vsem hoteli sličiti svojim moškim tovarišem in ju je bolna moda že docela zmaličila, sta namesto dostojnih kril oblekli dolge moške hlače. Ko je proti sedmi uri zvečer družba v najlepšem razpoloženju kolesarila skozi Komen, je varnostno oko opazilo nedostojno ohlačani mladenki, jima odvzelo kolesi in ju kaznovalo zaradi prestopka. Izlet je bil pokvarjen, družba se je slabe volje, vsa poparjena vrnila v Trst. Dober nauk dekletom: hlače pustite moškim! Ludviku šštruklju v spomin! Tvoja smrt nas je bridko zadela, pretresla. Ko si se tisto nesrečno soboto dne 6. septembra odpeljal s Še novim tovornim avtomobilom v Javorco v romantične tolminske grape nakladat les, pač nihče ni slutil, da Te bodo nazaj pripeljali vsega zlomljenega, mrtvega. Bil si drzen in si ljubil korajžna podjetja, tem bolj grenka je zato resnica, da sta Ti ravno cesta in avto, ki sta Ti bila nekak drugi dom, izkopala prezgodnji, nenadni grob. Počivaj v miru v zemlji Tvojih očetov, ki si jo zvesto ljubili Bog Ti bodi milostljiv! Bil si dober, zaveden naš fant! Sreča Te ni božala, srce Ti je večkrat jokalo, pač usoda mnogih. Nikoli Ti ne bom pozabil Tvojega toplega, moškega prijateljstva iz onih dni, ko sva romala v Rim. Uboga mati! Pred leti ji je nemila usoda ubila dragega moža, sedaj ji je uropala ljubega 6ina. Vsemogočni, nakloni ji polno mero svoje tolažbe, da ji srce ne omaga! Čudežna rešitev njenega najmlajšega, ki bo kmalu povsem okreval, in petorice tovarišev, ji je bila v blagoslovljeno uteho. Misel, da bomo ohranili prijatelja Ludvika v dragem spominu, naj tudi pomaga celiti njeno hudo bol! — Prijatelj. Ljudsko gibanje v Goriški pokrajini v juliju in avgustu. V juliju je bilo 350 rojstev, 182 jih je pa umrlo; v avgustu je bilo pa 321 rojstev, umrlo pa jih je 188. Porok je bilo v juliju 110, v avgustu pa 87. Od teh številk odpade na Gorico: v juliju 85 rojstev, 76 smrti in 32 porok; v avgustu 78 rojstev, 79 smrti in 19 porok. Gad ga je pičil. V torek, 16. t. m. popoldne je v bližini Solkana 18-letni -Aldo Furlani prekladal kamenje. Ko je hotel odvaliti neko skalo, ga je pičil v desno roko gad, ki se je skrival pod kamenjem. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Iz Trsta Kakšne izkaznice veljajo za nakup blaga. Kakor znano, je odredilo Ministrstvo za korporacije, da smejo prodajati trgovci obleke, tekstilno blago vsake vrste, obuvalo in predmete iz usnja, milo in čistilna sredstva, stare umetnine, stroje in kovinske izdelke samo tistim kupcem, ki se izkažejo z osebno legitimacijo. Trgovec mora zabeležiti v svoji knjigi čas in količino nakupa ter ime ter naslov kupca. Na ta način se bo preprečilo, da bi si nekateri imoviti sloji zaradi pretirane skrbi napravili prevelike zaloge ter bi nastalo potem pomanjkanje gotovih vrst blaga na trgu. Izšlo je navodilo, kakšne izkaznice veljajo za nakup blaga. Predvsem je to policijska legitimacija o istovetnosti (carta di identita), potem izkaznica fašistične stranke, železniška legitimacija in državne uradne legitimacije. Ne veljajo pa kot izkaznice razne poštne legitimacije, potni listi ali kakšni drugi dokumenti. Nesreče. Blizu Milj je padla s kolesa 19 ietna Evfemija Visintin iz Umaga v Istri ter 6e hudo poškodovala. Neki avtomobili6t jo je pripeljal v tržaško bolnišnico. — 29 letna tipografinja Adal-giza Lubič iz Trsta 6e je ponesrečila pri vožnji s kolesom blizu Kopra v Trstu. Tudi njo je neki avto pripeljal v tržaško bolnišnico. — Električni tok je obžgal elektromonterja Umberta D'Este. — 28 letnemu Brunu Montanu je v ladjedelnici priletel košček železa v levo oko. — Slična nesreča se je pripetila 47 letnemu delavcu Petru Saldanu v ladjedelnici sv. Roka v Miljah; košček železa mu je poškodoval desno oko. — Po stopnicah je padla 62 letna gospodinja Marija Kramer v via Sergio 10. — V kamnolomu Montecatini v Nabrežini se je ponesrečil 33 letni kamnosek Herman Svetič. kos kovine ga je zadel v de6no oko, ki mu je izteklo. Z vrelo mineštro se ie polil 2 letni Evgen Nodari v Via De Amici6 8. Nevarno se ie opekel po obrazu in prsih. — Na piazza Carlo Alberti 8, z 230.168 zvezki, Arheološka in umetnostno-zgodovinska 136.041 zvezkov, Glasbena (Sv. Cecilija) 128.239, Angelska 127.746, Moderna in sodobnozgodovinska knjižnica 101.000 zvezkov, Medicinska 64.570 in Vallicellijanska 42.600 zv. Skupno je torej v Rimu 8 državnih knjižnic. Nadalje so imela druga italijanska mesta naslednje vseučiliške knjižnice: Bologna: 480 tisoč 118 zvezkov, Cagliari 160.278, Catania 154 tisoč 662, Genova 268.059, Messina 104.293. Mo-dena) obenem s knjižico Este) 299.094, Napoli 620.070, Padova 342.930, Pavia 343.373, Pisa 232 tisoč 780, Rim (glej na drugem mestu) in Ses-sari 91.126. Vseučiliških knjižnic je v vsej Italiji torej 12. . Končno so še naslednje velike knjižnice: Cremona: vladna 194.095, Firenze: Medicea-Laurenziana 36.061, Marucelliana 179.129 in Ric-cardiana 40.549 zvezkov. (V Firenzi so torej štiri velike knjižnice). Gorica: vladna 107.488. Lucca: vladna 327.415, Milan: nacionalna 581.220, Palermo: nacionalna 365.543, Parma: Palatina 440.613, Turin: nacionalna 588.442 in Benetke: nacionalna 516.184 zvezkov. V tem seznamu ne vidimo Trsta. Za primerjavo navajamo, da ima ljubljanska vseučiliška knjižnica 2730 rokopisov, 600 inkunabul, 63.200 del v 335.000 zvezkih in da zavzema torej že častno mesto. P« je po nesreči padel skozi okno iz drugega nadstropja na tlak 77 letni Josip De Rebelli. Obležal e pri priči mrtev. — Karambol dveh tramvajev se e pripetil na piazza Dalmazia. Tramvajski voz na jarkovljanski liniji št. 6, se je zaletel v openski tramvaj, ki je prihajal izza kavarne Fabris. Oba tramvajska vozova sta se precej poškodovala. Iz Hrvatske člani poglavnikove telesne straže ustaški sto-žerniki. V smislu določil ustaške ustave je imenoval poglavnik svoje telesne straže za ustaške stožernike, na mesta vseh prejšnjih stožernikov, ki so bili, kakor znano, pred kratkim odstavljeni. Naglo sodišče v Tuzli. »Sarajevski Novi list« poroča, da je naglo sodišče v Tuzli zaradi proti-državne propagande in akcije obsodilo na smrt šest saboterjev. Enega je poglavnik pomilostil in mu smrtno kazen spremenil v kazen 20 let težke temnice. Maks Rajzberg je bil obsojen na smrt in ustreljen zato, ker je širil komunistično propagando in je govoril, da bodo premagane vse države, ki se bore proti Rusiji in tudi Turčija, če ne bo šla z njo. Nova otroška zavetišča v Zagrebu. Zagrebška mestna občina namerava še letos graditi nova otroška zavetišča, ker so vsa sedanja že premajhna in ne morejo sprejeti vseh otrok. Dnevno ima občina v Zagrebu v svojih zavetiščih okoli 2000 otrok. Za njihovo vzdrževanje porabi občina vsako leto 4 milijone kun. Razstava reliefov hrvatskih velikih žup in neodvisne države Hrvatske. V Zagrebu pripravljajo razstavo reliefov vseh hravtskih velikih' žup in vsega področja neodvisne države Hrvatske. Reliefe izdeluje ravnatelj Franjo Jendrašič iz Splita. Judje in Srbi morajo na Hrvatskem izplačati odpravnine vsemu osebju. Zveza hrvatskih privat-niih nameščencev je poslala ministrstvu za korporacije vlogo, v kateri zahteva, da morajo vsa bivša srbska in judovska podjetja, ki so sedaj prešla v hrvatske roke, svojim nameščencem izplačati predpisane odpravnine. Enotna hrana štirikrat na teden. Mestna občina v Zagrebu je izdala naredbo, po kateri morajo vsi gostinski obrati v Zagrebu štirikrat na teden pripravljati samo enotno hrano. Ti predpisi veljajo tudi za bufete in za vsa domača gospodinjstva. Dobra sadna letina na Hrvatskem. Po poročilih, ki prihajajo v Zagreb, je sadna letina na Hrvatskem zelo dobra. Posebno so dobro obrodila jabolka v Zagorju. Pridelek bo pokril vse domače potrebe. Razen tega bodo pa lahko precej sadja tudi še izvozili. Minister za gospodarstvo Simič je dal hrvatskim časnikarjem izjavo, v kateri apelira na narodno zavednost in čut odgovornosti vseh hrvatskih krogov, da naj nikar ne izrabljajo sedanjih težkih časov in pomanjkanja več pridelkov v to, da bi zviševali cene živilom in ostalemu blagu. Kdor se teh navodil ne bi držal, bo najstrožje kaznovan. Ureditev hrvatske zdravstvene službe. Minister za zdravstvo je za revijo zagrebškega velesejma napisal članek o zdravstveni službi na Hrvatskem. V članku poudarja, da se bo zdravstvena služba na Hrvatskem delila t tri stopnje. Po tej razdelitvi bodo temeljne zdravstvene ustanove zdravstvene postaje z zdravnikom in potrebnim osebjem: babico, sestro in dezinfektorjem. Postaje bodo po vaseh in bodo predstavljale nadaljnjo razvojno stopnjo do sedanjih zdravstvenih občin, samo, da bodo njihovi zdravniki imeli širši delokrog. Zdravnik se bo po izjavi resornega ministra moral približati narodu. Zdravstvene ustanove srednje stopnje bodo pri iupanijskih oblasteh in se bodo imenovali oddelki za idrarutro z župskim fizikom na čelu. Ta bo obenem ravnatelj zdravstvenega doma in bo tudi nadzoroval vse zdravstvene ustanove v župi. Ministrstvo bo pa vrhovna upravno in nadzorna oblast. Poleg ministrstva bodo obstajale še razne osrednje zdravstveno ustanove kot Državni zavod za izdelovanje zdravil »Pliva«, Zavod za proučevanje zdravil in Zdravstveni zavod kot strokovni organ za celo državno področje za vse higienske posle, bakteriološko-epidemiološko delo, zdravstveno šolo in za vse tehnične asanacije. Minister je napovedal tudi zboljšanje razmer v dosedanjih bolnišnicah. Imenovanje novinarja Gabra Pilifa. Poglavnik je s svojo odredbo imenoval znanega hrvatskega časnikarja Gabra Piliča za trgovinskega svetnika III. grupe 2. skupine v ministrstvu za obrt, veleobrt in trečvino ter ea razporedil na službo kot poročevalca za turizem v Veliko župo Cetina v Omišu. Iz Srbiie Proglas srbskemu narodu. Poročali smo že, da so se v Belgradu najuglednejši zastopniki biv. političnih strank, razni gospodarstveniki, kulturni in socialni delavci zedinili na skupen proglas, ki so ga pred kratkim izdali in v katerem rote 6rbsko ljudstvo, da 6e spametuje in preneha s samouniče-vanjem. Proglas glasi: »Srbski narod doživlja težke dneve. V teh usodnih trenutkih je dolžnost vsakega Srba, vsakega pravega rodoljuba, da z vsemi svojimi močmi podpre, da se v državi ohrani red in mir, ker je samo na ta način mogoče uspešno izvršiti veliko delo nacionalne obnove domovine ter izmučenemu narodu zagotoviti boljšo bodočnost. V trenutku, ko ogromna večina našega naroda jasno uvideva, da je to edina pot za našo nacionalno rešitev, kopica tujih plačancev in saboterjev po naročilu zločinskega boljševizma s 6vojo brezumno akcijo spravlja v vprašanje vse napore za ureditev naših razmer in namenoma skuša izzvati požar uničenja in iztrebljanja, v varljivem upanju, da bo s tem kaj pomagala svojim gospodarjem. Razbojniške tolpe, sestavljene od komunistov in* pobeglih robijašev, ki so zbežali pred oblastjo, uničujejo narodno premoženje, pobijajo in ropajo naše sodržavljane m ogražajo življenje nedolžnih žena in otrok. S takšnimi zločini ti zločinci spravljajo v vprašanje obstoj vsega našega prebivalstva, vsega srbskega naroda. Vsak trezen in pameten Srb, vsak dobro nameren sin te države, ki misli z la6tno glavo, se zaveda nevarnosti, ki nam preti. Njegov strah je opravičen, če se upoštevajo nevarnosti, katerim se izpostavlja premagana država, če se v njej začne kaliti mir. Njegovo preziranje je tem večje, ko na jjonudbo zmagovalca za lojalno sodelovanje prihaja v odgovor streljanje iz zasede. Tak podel in nedostojen način borbe ne odgovarja vffe.škemu duhu našega naroda in meče ostudno blato na ves srbski narod. Naš narod ni komunističen in tudi nima nobenih zvez s termi mednarodnimi rušilci najsvetejših pridobitev evropske kulture. Zato ne smemo več s prekrižanimi rokami gledati, kako nas oni pred našimi očmi potiskajo v prepad Ne 6me^ mo dopustiti, da bi radi njihovih zločinov tudi ta del naše zemlje, ta otoček rešitve vsega srbskega naroda, ogrožen, naš narod pa decimiran in pregnan s 6vojih domov. Napočil je zadnji trenutek, da 6e dvignemo in vstanemo v obrambo svojega obstoja. Vsak pravi srbski rodoljub ima dolžnost storiti vse, da se preprečijo peklenski načrti komunističnih zločincev. Zato pozivamo ves srbski narod, da ob V6aki priliki odločno in 7 vsemi sredstvi podpira naše oblasti v borbi proti tem zli-kovcem srbskega naroda in njegove bodočnosti.« Proglas 60 med drugim podpisali: škofi dr. Jovan, Nektarij, Valerijan, patrijarhov vikar, zatem, dr. Kosta Kumanudi, bivši predsednik narodne skupščine, dr. Miroslav Spalajkovič, poslanik v p., Aleksander Cincar-Markovič, bivši. zun. minister, Jo-• sif Kostič, general v p., biv. senator (se<1. prometni in poštni minister), Peter Ko6ič, biv. šef general-štaba in vzgojitelj biv. kralja, dr. Velizar Jankovič, biv. minister, Dragutin Pečič, biv minister, Aleksander Mijovič, biv. min., Milan Ačimovič, notr. min., dr. Svetislav Pojjovič, biv min., Dušan Le-tica, biv. min. Dimitrij Ljotič, biv. min., dr. Lazar Markovič, biv. min., Rista Joj;č. biv. min., Žika Rafajlovič. biv. min., Džura Jankovič, biv. min., Spasoje Piletič, biv. min., Panta Jovanovič, biv. min., Voja Djordjevič, biv. min., Vaša Jovanovič, biv. min., Dušan Pantič, biv. min., veliko biv. poslancev in senatorjev, med njimi Vlada Ilič kot predsednik Industrijske zbornice, Boško Bogda-novič, biv. pomočnik prosvetnega ministra, vsi vseučiliški profesorji, med njimi dr D|ordje Tasič in dr. Mihajlo Ilič, ki je prej izdajal tednik »Naprej, list za narod«, Mirko Kosič. biv. poslanec, dr. Kosta Lukovič, biv. šef pre=biroja Jovan Ta-noviČ, novinar in predsednik biv. podjetja »Politika«, Damjan Kovačevič. književnik, veletrgovec Mitič. dr. Cvetko Gregorič. glavni tajnik Zveze in-dustrijcev, dr. Stanko Škerlj, docent na vseučilišču, izvoznik Ljubomir Saračevič. industrijalec Slavko Teokarovič, guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič in drugi. • V zadnjem času so v Srbiji nmrli naslednji vidnejši ljudje: V enem od pravoslavnih samostanov na Jadranu je preminul pravoslavni škof Valerijan Pribičevič, brat pokojnih bratov Milana in Svetozarja Pribičeviča, v Belgradu sta pa umrla znani srbski časnikar Miodrag Svetovski, v zadnjem času zunanjepolitični urednik belgrajskega dnevnika »Obnova« in Zivojin Nešič. glavni ravnatelj Veifertove pivovarne in znani srbski gospodarstvenik. Milo na karte. V Belgradu so uvedli zadnje dni karte za milo. Novi ban drinske banovine nastopil službo. Novi ban drinske banovine je te dni nastopil službo v Užicah ter je takoj odstavil več občinskih odborov in postavil nove. »Jngo-Vzhod film, d. d. v Belgradu.« V Belgradu so ustanovili novo delniško družbo ».lugo-Vzhod film«, ki bo na področju nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji širila nemške filme. Proračunsko leto mestnih občin in občinskih uprav se bo pokrivalo s koledarskim. Pomočnik finančnega ministra jc izdal navodila za sestavljanje proračunov mestnih občin in občinskih uprav. Po njegovih navodilih morajo biti vsi proračuni sestavljeni v duhu največjega varčevanja. Pomočnik v svojih navodilih tudi opozarja, da se bo od sedaj proračunsko leto v Srbiji pokrivalo s koledarskim. Opozorilo srbske vlade. Srbska vlada je opozorila vse aktivne in rezervne oficirje in podofi-cirje, da se morajo vsi do zadnjega odzvati pozivom, ki jih hodo prejemali glede nastopa službe in prevzema položaja, ki jim ga ho zaupala vlada. Vsak neodziv bo strogo kaznovan. B o g o 11 a v Koč* y rtelil: 24 RIM Mavzolej je zaprt. Samo za plolom, ki so ga napravili delavci krog in krog, je videti visoke lestve. Po tej lestvi hodijo opoldne na jelo in počitek. Na zidu znotraj mavzoleja stoji napis 6 črno kredo: »Viva la Roma!« Nekdo drugi je zraven pripisal ime konkurenčnega športnega kluba »Viva la Lazio!« Reka teče tod mimo. Na njenem obzidanem bregu stoji zamorec v bronastem oblačilu in gleda navzdol v reko, kjer se vozi v kajaku mlado dekle v kopalni obleki. Zamorec gre nato po ulici dalje skozi obok vrat 6 stebrovjem na Corso Umberto in na trg del Popolo, ter dalje na Via del Babuino, kjer so prav tako, kakor prej na Via Pelegrino, kupoma krame za poceni spominčke iz Rima. Trije fantje s te ulice spremljajo tri dekleta v park Prin- cio. Dve izmed njih imata že la6e pobarvane, tretja pa je ostala še vedno brunetka. T ud' črne obrvi povezane nad nosom. S terase je videti od tu Rim manjši in skromnejši kakor pa z griča Janicula. Tudi trdnjavska vrata so videti manjša kakor tudi obelisk, toda trg je poln ljudi. Parka je konec. Konec tudi gozdne poti in soteske, odkoder so se nekoč metala zapeljana dekleta na tlak. Zdaj tam vezi tramvaj. V6e to je v bližini mesta, kjer so iskali nekoč že davno pozabljeni grob cesarja Nerona in kjer so nekoč ze začrtali mejo za pokopališče za »ženske, ki so se v življenju lahkomiselno ponašale«. Prav taki kot tiste, ki so si tod nekoč jemale življenje v obupu, pa so prej z nasmehom šle slepo skozi življenje, 6edita sedaj na teh klopcah dve gospiodični s kanclije. Ena si barva trepalnice, druga pa rdeči ustnici, ter se pomenkujeta, kakšen tip moškega je všeč eni in kakšen tip drugi. Videti je bilo, da 6ta čakali nekoga, kajti pogledovali L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI P r • d s t a v e ob 16. ln 19. url, ob nedeljah in praznlKIh pa ob 10.30. 15.. 17.ln 19. url Znanost in življenje sta v tralnem ioiiliktu z zakoni narave in morale v filmu znanatveLib eksperimentov Mož — močnejši od smrti Kod dodatek: OTOKI NA PACIFIKU KINO SLOGA • TE U 27-30 Film iz življenja Študentov, o romantiki mladih let. o ljubezni Sludenlha nemile ELENA STUDE.VTESSA IN CHIMICA. Madelel-ne Kenand. Constant Remy, J. Luis Barault in dr. KINO UNION - TE L. 22-21 Vele ti 1 m, ki je bil na letošnji rnz-tavi v Benetkah d v a k r a t odlikovan! Mali stari svet po romana A. Fognzzara. — V gl. vlogi- Ali da Valli (odlikovana kot najboljša igralka!) Massi-mo Serato, Marin Fascoli KINO 11 A I 1 U i - TEL. 22-41 Naročite,.Slovenčev koledar"! i sta na uri. Kmalu potem sta vstali in šli. In ko sta šli po parku, sta srečali gručo moških, ki 60 se ozrli za njima in je eden pripomnil. »Olej, Greta Garbo!« Ne govori se tu v Rimu kot nekoč, da je dekle podobno Diani ali Veneri, temveč povsem v sodobnem svet6kem žargonu. Kakor ni tu starih rimskih imen, tako ni več starorimskih spomenikov. Sprehajajo 6e tod samo dekleta iz pisar, oblečena kakor dekleta v Parizu ali v Berlinu, 6 kratkimi krili, visokimi, tudi lesenimi petami in čeveljčki, vitka in tenka dekleta z barvanimi lasmi, rdeče lakiranimi nohti in prav takim rdečilom na ustnicah in dolgimi črnimi trepalnicami, pristriženimi in počesanimi. Skratka: gospodične iz kanclij. Fantje jih nagovarjajo: Buon giorno, Peppina, Dvna, Edda, Nina, Ada, Oiulia, Nanetta — come sta?« Rim. Kolodvor v Vatikanu. One pa odgovarjajo: »Buon giorno, Oiovanni, Urttberto, Richetto, Giggi, Luigi, Peppino — non c'fe male.« In smejč 6e eni in drugi. S trga Esedra je slišati avtobuse ler hoja po tlaku. Ljudje hite v svoje pisarne, študenti na univerzo, neki majhen človek spremlja meščansko družino v nekdanje Dioklecijanove toplice. Pravijo, da se je tod kopalo včasih po par tisoč oseb naenkrat, pa tudi da so potem te toplice prenaredili v cerkev. Mlad je še, lep, toda majhen. Videti ie, da mu je všeč hčerka te družine, ki jo spremlja. Ko govori o tem, kaj vse je videti na starih podobah, se neprestano obrača k njej in ji govori laskave besede, kajti dekletce neprestano zardeva m občuduje podobe. Zunaj je sonce. Ob robovih fontane leže velike in raztegnjene postave štirih vodnih vil, ki 6e blešče raztegnjene v soncu, odbijajočem se od marmorja. Pod zidovjem se zopet fiode divje mačke. Delavci, ki 6nažijo ceste ali pa delajo nov tlak, prihajajo sem jest kosilo. Po tleh leže papirji, s sledovi makaronov, riža in podobnega, ter predstavljajo sedaj največje zanimanje teh mačk. Strašni so ljudje na podobah pouličnega fotografa, strašne so stojnice, postavljene ob kolodvoru, in še strašnejši odrti kunci v mesnicah z izdrtimi očmi, višnjevim telesom in napetim trebuhom. Tako je vedno » okolici železniških po6taj, drugače kakor v mestu. Polno je prekupčevalcev, ki kar na ulici sklepajo kupčije za blago, ki je pravkar prišlo; polno je ljudi, ki se jim strašno mudi, skozi gnečo vozijo tramvaji in 6e rinejo taksiji in avtobusi. Čudno je, da se ravno na takem mestu nahaja obzidje Servija Tullija, ostanek davnega obrambnega zidovja. Meter naprej se prodajajo rumeni sešitki jjoceni romanov, nekaj deset metrov dalje pa se premikajo že jjo tirih lokomotive in tovorni vagončki, ki prevažajo prtljago. Gneča ljudi se stiska proti peronom in k vhodom. MALI OGLASI CORA TORINO • 1835 AMARO CORA eol selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo s sodavico : najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri lenltovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. M Sftiižbe B'B~ gpfae | |Kii|rinwll Ufelo: Frizerska pomočnica Išče službo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra moč« št. 11415. Gozd srednje zaraščen, ca. 10 ha, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gozd« št. 11416. Pohištvo Prodam dobro ohranjeno, lepo jedilno mizo, štiri stole in kredenco. - Naslov pove uprava »SI.« pod 11.414. (Jdda(o: V središču mesta sprejmem na stanovanje gospodično (dijakinjo). -Po dogovoru celo oskrbo. Franja Buh, Gledališka ulica 7, III. nadstr. (D Suhe gobe prejšnje ln jesenske rasti kupi po najvišjih cenah V. H. Rohrmann, Sv. Petra nasip 27, telefon 29-15. (k Jabolka različnih vrst oddaja v zabojih po 25 kg tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33 (Javna skladišča). 1 Ugodno prodam »štlngl« klavir in perzijske preproge. Umetnost, Kolodvorska ulica, (4 Disponendo a Milano di Ker imam v najstrožjem un centralissimo Ufflcio centru Milana urad s con telefono, aseumerei telefonom, prevzamem la raopresentanza od zastopstvo ali agencijo agenzia di una impor- kake ugledne tvrdke tante Ditta di Lubiana. iz Ljubljane. Priporo-Referenze ineccepibili. čila neoporečna. Pisati Scrivere: na: Casse'a 363 V — Unione Pubblicita Italiana Milano Kupujem vse vrste cunj, Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, VoSnJakova ulica it «. telefon »4-26. i-HHg^-J jžtonal Dobe: Šiviljo na dom iščem za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plašči« 11.413. (b Suhe gobe jurčke in lisičke — kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran P o g a č n k. Ljubljana. Tyrševa cesta 83 (Javna skladišča). ARIALDO ŽAGO - IRIESTE Via CAROUCCI 2 - Tel. 66-22 Ingrosso, dettaglio, rap- Na debelo - na drobnO, presentanze doictumi, zastopstva za sladkarije, j liquir zia,sciroppi,Iiquo- sladki les, sirupe, liker- j ri, aperitivi, vini fini. je aperative, fina vina. Ali ste že naročeni na Vsak naročnik zavarovan Kmečko dekle zdravo, krščan. staršev, srednjih let, sprejmem za vrtna in delno druga gospodinjska dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.411. (b Postrežnico sposobno vseh hišnih del, sprejmem. Slomškova 15, I. nadstr., desno. .(b Dva konja proda Clhlač, Tyrševa 69. Šest prašičev šestmesečnih, za rejo •— prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11417. KURIVO IT«»J 2 951 Antične dragocenosti preproge, slike itd. Vam zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska ulica št. 30, Ljubljana. <1 Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče in tast, gospod Anton šerbec izdelovalec kemičnih izdelkov Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 23. septembra ob 4 popoldne z Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. septembra 1941. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega očeta dr. Josipa Tavčarja kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, se najiskre-nejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. prof. dr. B. Lavriču, prof. dr. K. Lušickvju, gg. asistentom m osebju univ. klinike, ki so z največjo požrtvovalnostjo in vestnostjo storili za dragega pokojnika vse, kar je bilo mogoče. Enako se zahvaljujemo častili duhovščini in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v sredo, 24. septembra ob pol 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 22. septembra 1941. Žalujoči ostali. 29 Dolarske hijene Tu je boljše drzna igra, kakor pa pretirana previdnost. Ne da bi se pomišljal, prime Palmer stol, potisne ga k pisalni mizi in odloži vrtnice. Nato se vsede in pričakovaje gleda v Mortona. »No!« bevskne stari Morton. »Povejte mi vendar, Grill, kaj vas je pripeljalo sem?« Palmer se malce zlobno nasmehne: »Oprostite, gospod Morton, če se prav spominjam, ste bili vi tisti, ki je prosil, naj pridem sem!« Palmer se še močneje zasmeje in nadaljuje: »Prav res sem radoveden, kaj mi mislite vi povedati 1< To je pa tudi za Mortona preveč. Jezen udari s pestjo po mizi: »Bogme, Grill, pa se vendar ne bova šla skrivalnice! Popolnoma dobro vem, kako krvavo me potrebujete .. .« »In jaz prav tako popolnoma dobro vem, gospod Morton, kako zelo vas mika, da bi napravili dobro kupčijo...« »Samo s to razliko,« ga ostro prekine Morton, »da sedi vam nož za vratom 1 Ce pa jaz od kupčije odstopim, ne izgubim ničesar i« »Najmanj, kar lahko izgubite, je vaš dober glas, gospod Morton!« opozarja Palmer. »Vse časopisje si je edino v tem, da me vi podpirate. Zato bi vaš odstop škodil tudi vam samim.« Stari Morton plane s stola ter se razkorači ob pisalni mizi, na katero je naslonil obe roki. »Aha, 6edaj vem, kam pes taco moli.« Jezno se zasmeje. »Priznati vam moram, Grill, da še zdaleka posekate to. kar sem o vas pričakoval. Ce ne bi šlo za Gizelo, bi najrajši poskusil, da vidimo, kdo bo imel na kraju prav.« Morton pa se kmalu umiri in zopet usede. »Na kratko povedano, Grill, resnica je tale. Vi potrebujete denarja zato, da boste vsa svoja podjetja lahko pognali v tek. Zaradi tečajev pa priznam, da ste lahko brez skrbi.« »Poleg tega se moram znebiti Western banke!« pravi Palmer in pove tudi takoj vsoto, ki jo potrebuje. Morton se v podrobnosti ne spušča. »Mene zanima le nekaj,« pravi stari milijonar, »kako mislite vso stvar začeti.« Palmer se je na to vprašanje pripravil. »Rudniki bakra v Coloradu bodo priključeni moji družbi. Ce hočemo to izpeljati, je treba vzeti delnice bakrenih rudnikov iz prometa. Nato pa izdamo nove delnice moje družbe. Od teh novih delnic boste dobili vi delež, odgovarjajoč vsoti, ki jo mi boste dali na razpolago.« »Velja,« pokima Morton. »Ampak novo izdane delnice bom prevzel le, če jih dobim po njihovi polovični poimenski vrednosti.« Palmer ga ošine s pogledom. Drug drugega merita s pogledi Zdi se, da se previdno tipata, odtehtavata. — Ti pa ne zaostajaš mnogo za starim Rackleyem, si misli Palmer. Cez nekaj časa pravi: »Velja, Mortonl« Kratek stisk rok zapečati kupčijo. In prav tako, kakor da bi nekdo prisluškoval in da bi dal Gizeli znamenje, naj v pravem trenutku nastopi, se odprejo vrata. Gizela vstopi. Takoj obstane in se dela presenečeno. »Oh, gospod Grill, niti vedela nisem, da ste tukaj...« Palmer se ne da prevariti. Še več! Celo razume jo in prav zato čuti, da ji bo kos. Nekaj trenutkov opazuje njeno prijetno pojavo. Za zlomka, si misli, vsaj ona bi morala čutiti, kdo ji stoji nasproti. V tem trenutku ga zopet popade strah in strašna negotovost. Dobro ve, kaj mora storiti. Stopiti ji mora nasproti, ponuditi rože in kar pre-slišati njen hladni pozdrav. Delati se mora veselega in ji tako jKimagati čez prvo zadrego ob svidenju. Kljub temu pa stoji kot pribit na mestu. Ona ga zvedavo ogleduje in pod njenim pogledom se ga polašča tesnoba, tako da si ne ve pomagati. Harley Morton postane ob tem čudnem molku nestrpen. Stopi izza pisalne mize in s hitro kretnjo, ki prestraši oba, vzklikne: »Nikar sedaj ne igrajta drug drugemu zopet komedije. Kar je bilo, je bilo! Ce popusti malo vaša trdoglava buča, Grill, in če se ti, Gizela, malo potrudiš, potem mislim, da bo vse v redu!« Morton ne počaka, da bi videl posledice svojih besedi. Hitro gre naprej k vratom in odrine Gizelo. Stopi skozi vrata in jih zaloputne za seboj. -Tresk je tako močan, da se Gizela zdrzne. Prav zaradi tega se ji nasmehne Palmer. Njegov smehljaj požene Gizeli rdečico v lica. Ker se tega za, veda, ji je nerodno, se skuša nasmejati. Palmer prisluhne. Gizela se smeje. Njen smeh pa hkrati prinese olajšanje tudi njemu. Tudi on zopet lahko diha. Hkrati vidi, da je Gizelin pogled zgubil vso ostrino. Ne opazuje ga več. Njen pogled le še pričakuje. »Gizela!« pravi Palmer. Njemu samemu se zdi njegov glas tuj, kakor da bi govoril nekdo drugi iz daljive. »Jonny!« zašepeta Gizela. Palmer vzame vrtnice in gre Gizeli nasproti. Da ji rože in hoče prijeti Gizelo za roko. Saj nekaj mora početi. Tedaj pa je že Gizela objela njega z obema rokama. »Jonny, oh, ko bi vedel, kako sem vesela, da je zopet vse pri starem!« vzklikne. V njenih očeh blestijo solze, ki prosijo, naj tudi on pomaga prebresti težave, ki so ju hotele ločiti. Palmer je v silni zadregi. Še sanjalo se mu nikdar ni, da bo moral kdaj igrati tako vlogo. Z roko objema Gizelo in ji prigovarja s prisrčnimi ljubeznivimi besedami. Gizela ga poljubi in ko mu reče: »Moj dragi 1« ter se vsa potolažena nasloni nanj, tedaj se Palmerju zagabi vse, kar počenja. Zdi se mu, da ni v tem trenutku vnovič izdal le Grilla in Gizele, ampak, da je izdal prav tako sebe in Ellen Counter. Ker ee Harley Morton ne pokaže več, ostaneta sama. Gizela se vsede v širok usnjat naslonjač. Palmer pa se nasloni na naslonjalo in položi roko na Gizelino ramo. »Veš, včeraj dopoldne, Jonny,« šepeta Gizela, ne da bi ga pogledala, »sem bila strašno pobita. Tedaj sem se šele prav zavedela. kako žalostno je vendar to, da vse zavisi le od denarja, od borze in od podobnih brezpomembnih stvari.« »Kaj hočeš, tako je življenje!« pravi Palmer zamišljeno. »Toda lahko bi bilo drugače!« Gizela pogleda Palmerja. »Ti, Jonny, veš, zadnjič sem ravnala zelo nepremišljeno in ne bi smela biti tako silovita in ...« »Toda, Gizela, kje je že to. Vse je pozabljeno!« jo tolaži Palmer. Vsa srečna se nasmehne: »Je res pozabljeno, Jonnyo« Nalahko mu stisne roko. »Kaj pa tista ženska...« Gizela se smehlja in malo našobi: »Ali je tudi pozabljena, Jonny?« Palmer se je tako uživel v Grillovo vlogo, da živahno ugovarja. »Kaj pa misliš, Gizela! S to žensko vendar nisem imel nobenega opravka! Saj je še poznal nisem.« Pri tem se šele zave, kako se laže. Saj je bil On — Franck Palmer — v resnici skupaj z Maud Uppertovvn. Nenadoma obmolkne in celo zardi. Od srca je hvaležen Gizeli, da s smehljajem preide njegovo trditev in se molče dela, kakor da v resnici verjame to, česar ne verjame nihče v New Yorku, kjer vsi mislijo: zadeva z dvojnikom Palmerjem je čudovita proti-potezal Cez nekaj časa se zasmeje Gizela in pravi: »Očka je bil zaradi te ideje izredno navdušen!« »Tako, tako I« zamišljeno odgovar ja vročični Palmer, katerega neprestano skrbi, kdaj bo Gizela zapazila na njem kako spremembo. Najprej bo opazila kako malenkost, nato bo opozorjena občutila še druge razlike. Na ta trenutek mu gotovo ne bo treba dolgo čakati. V nadaljnjem razgovoru Gizela ne govori ničesar takega. Previdni Palmer ves čas ostro gleda, kdaj se ji bo jezik zataknil, kdaj bo začudena obstala in ga začela opazovati. Toda nič takega se ne primeri. On sam postaja vedno bolj nestrpen. Rad bi že videl, da pride do preloma. Končno sam izzove pogovor, ki naj privede do razjasnitve. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Senčiš