Leto im srnina 13*. v LMtnn, v sreoo 11 jnnim HZ5. ceno Din itd ImhAla fiak dan popoldne, lznemii nadeli« In praznike. — Inaeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji taserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratai davek posebej. — vvSlovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D Upravnistvo: EnaDoea ulica stav. S, pritličje. — Telefon ätev. 3G4. Uredništvo: Snallova ulica it. 5,1. nadstropje. — Telefon £tev. 34. ■T PoStnlna plačana v gotovini. Dr. Fr. Zbašnik: Kaj delamo mi? Zborovanje nemškouacijonalnih boj-mh društev — ta označba, mislim, je 'edino pravilna — ki se je vršilo o bin-koštnih praznikih v Kufsteinu na Tirolskem, je vzbudilo med nami nekoliko vznemirjenja, ki je dobilo izraza v raznih člankih našega časopisja. To vznemirjenje je meni dokaz, da se pri nas še vdajamo iluzijam, da se še vedno ne zavedamo nevarnosti, v kateri se nahajamo. Kdor natanko pozna Nemce in njih gospodaželinost, njih nespravljivost in maščevalnost, ta se ne bo zdreznil 5ele. kadar se zgodi kaj takega, kakor se je zgodilo nedavno v Kufsteinu, ta bo tudi brez takih pojavov vedel, česa se imamo mi Slovani in posebe še mi Slo venci nadejati, ako pride Nemec zopet kdaj do one moči, ki si jo želi. In kaj takega se vsak čas lahko pripeti! V svetovni politiki ni nikake stabilnosti, vsak hip poseže lahko kaj nepričakovanega vmes, kar povzroči preobrat v sedanji konstelacijl v sedanjih razmerah, kar pomaga tistim zopet na noge, ki so bili doslej na tleh. Sicer pa za svojo osebo nisem bil nikoli prepričan, da so Nemci res tako oslabljeni, kakor se od časa do Časa delajo! Izmed vseh v vojno zapletenih držav je imela Nemčija najmanj materijalnih izgub in dočim njeni nasprotniki nikdar niso imeli prilike, da bi bili plenili na njenem ozemlju, so Nemci nagrabili v Franciji, Belgiji, Italiji, Srbiji, Romuniji in Rusiji ogromne množine plena in ga prepeljali domov. Nikdar se tudi nisem strinjal s tistimi, ki so trdili, da je bilo nemštvo v zadnji vojni definitivno premagano. V tistem hipu. ko se md je ob veseli zmagi lesketala v očesu solza radosti, mi je tudi že skrb za bodočnost stiskala srce! Kako ne? Saj le bila slovanska Rusija uničena, saj je bilo torej jasno, da ostanemo zlasti mi Jugosloveni, ki smo se preje vedno naslanjali na veliko zaščlt-nico Slovanstva. dolgo, energijo v to, da dobi nazai zopet vse ono, kar ie izgubil in Še mnogo, mnogo več — nasprotno, ko nas smatra še vedno za dobrodošel plen, katerega se hoče na vsak način polastiti in ima tudi mnogo upanja, da se ga polasti, ako se mi ne vzdramimo še pravočasno iz svoje !e-targije in ako se ne popnemo do vse sil-nejšega odpora proti njegovim poskusom in nakanam, kot smo se doslej. In zato, mislim, da je za nas še vse važnejše drugo vprašanje, vprašanje, kaj delamo mi? oziroma kaj hočemo in kai moramo storiti mi glede na to, kar delajo drugi. Večkrat sem že poudarjal, da se vidi meni naše delo v borbi zoper naše narodne nasprotnike vse premalo pre-udarjeno in, rekel bi skoro. vse premalo strategično. Kaj pomaga namreč gasiti ogenj, če pa nekdo vedno iznova zažiga! Kaj pomaga slovenska šota v ogroženem kraju, če pa je ljudstvo gospodarsko odvisno od naših nasprot-nikov, tako da si ne upa pošiljati svojih otrok v našo Šolo! Dostikrat izostane uspeh kakega prizadevanja samo zaradi tega. ker se ni uoorabliafo dovelj ener-giie in ker se ni prijelo stvar istočasno od več strani. Vsega seveda ponavadi ne zmore posamen faktor, treba ie več moči. da se doseže povoden usoeh. Od družbe sv. Cirila in Metoda, ki je ustanovila kje kako Šolo. ne moremo zahtevati, da skuša povrh še prebivalstvo gospodarsko okrepiti. Pač pa smemo od nje kaVor od vsakega podobnega društva pričakovati, da se v vsakem posamnem slučaju, kadar hoče zvr-Šiti kje kak svoj načrt, o veseli razmerah v dotičnem kraju točno pouči in potem eventuvalno. ako je to namreč potrebno, obrne na druga naša narodna društva za pomoč in sodelovanje. Taki in podobni razlogi so me napotili, da sem se vedno zavzemal za skupno delovanje naših obrambnih društev. Bojim se namreč, da naši uspehi v borbi zoD^r naše sovražnike tako do!- narudne skopie iaio i Zakoni o tisku, ustroju sodišč, sodnikih, državnih pravdnikih in o invalidih skoraj gotovi v odbo rih. - Sklicanje verifikacijskega odb OHL — Beograd, 16. junija. (Izv. Ob 12.) Skupščinski odbori delujejo danes 6 polno paro. V nekaterih odborih so že dokončane podrobne razprave o poBamnOb zakonih. Danes dopoldne je imela sekcija zakonodajnega odbora, ki razpravlja o tiskovnem zakonu, zadnjo sejo .Sestavljeno je bilo poročil na plenum zaknodajnega odbora. Tiskovni zakon je z nekaterimi spremembam: in dodatki sprejet. Radieev. ci so zahtevali, da se iz zakona izloči določilo, ki prepoveduje narodnim poslancem, da ne smejo vršiti funkcij odgovornega urednika za časa trajanja njih mandata. Opozicija poda k tiskovnemu zakonu od--rojeno mišljenje. Danes ob 11.30 ee je sestal tudi parlamentarni odbor za iovalidsM zakon. V podrobni debati so doslej sprejeti vsi členi do 35, danes od 2S. do 35. Minister za soeijalno politiko je podal danes daljši ekspoze. v katerem je točno pojasnil stališče vlade k invalidskemu vprašanju. Popoldne odbor nadaljuje razpravo. V odboru, ki razpravlja o zakonu za osnovne šole, je bila danes dopoldne zelo živahna in mestoma burna debata, ki sti jo izzvala dr. Bazala in dr Hohnjec. Zadnji Je proti zakonu ugovarjal glede določil, ki se nanašajo na verouk. Prosvetni minister Svetozar Pribičevi£ je obema stvarno ugovarjal in pobijal njiju ugovore glede verouka. Dopoldne je odbor sprejel 4. del zakona. Popoldne so razprava nadaljuje. Danes se je ped predsedstvom Ljube Jovanoviča sestala tudi sekcija za inter-parlamentarne konference. Prihodnja konferenca se vrši v vTashingtonu. Te konference se udeleži več parlamentarcev, ki obenem navežejo tesnejše stike z našimi naseljenci v Ameriki. Ta sekcija se je razdelila v tri oddelke: v privnega, političnega in gospodarskega. Odbor, ki premotriva sodnijske zakone je definitivno končal razpravo o zakonu glede državnih pravdnfkov. Ys: trije sodnijsl-i: zakoni bodo v kratkem sprejeti. V političnih krogih vlada največje zanimanje za sejo verifikacijskega odbora. Pr jdsednik veriffkacijskega odbora dr. Ninko Peric je odgovoru na vprašanje novinarjev, zakaj Š^t ni sklicana seja verifikacijskega odborfc, da je b:Uo to iz teh-ničnoparlamentanrin ozirov nemogoče, ker mora popreje dokončati svoje delo parlamentarni odbor, ki razpravlja zakon o sodnikih, zato, ker so člani tega odbora po večini tudi člani verilikacijskega odbora. Z czirom na intenzivno delo parlamentarnih odborov je pričakovati, da pridejo že na petkovi zbornični seji gotovi zakoni na dnevni red. Resni nemir! Demonstracije proti Angliji. — prekinjenje zvez z Anglijo. — — Pek'ng, 15. junija (V uter). Danes popoldne je bila tu ena najvecub nacionalističnih manifestacij Dijak!, trgovci, delavci fa obrtniki so se zbral" pred zunanjim ministrstvom ter zahtevali, da se odnešaf) z Anglijo takoj prekinejo, komisarju v Han-kavu se ima ^»voliti, da se polasti s silo od tulcev zasedenega ozemlja. (Tujsko koncesijsko ozemlje.) — London« 15. junija. Angleške, ameri-kanske in japonske bojne ladje so odplule proti Kinkjangu, kjer je letovišče za 600 tujcev, po večini za soproge in deco misijonarjev. V Pekingu se proglasi enodnevna splošna stavka in splošen bojkot angleških in japoTL tvrdk. Komisija ruskih strokovnih organizacij je nakazala nove podpore kitajskim stavkujocim delavcem. Kitajski mornarji so proglasili stavko za več pomorskih linij. Za 20. t. m. je določena splošna stavka na vsem Kitajskem. V bojih okoli Kantona je bilo 1000 oseb ubitih, več tisoč ranjenih. Kitajski nacionalisti zahtevajo mnogoštevilni umori tujcev. — — Pariz, 16. junija iTzv.) Poročila :z Pekinga, Hankova !n Shangaja javljajo o novih grozotah, ki so jih izvršili kitajski nacionalisti preti tujcem. V Kaukovu je zavladala zadniih 24 ur velika panika. Vrše se umori in poboj: tujcev. Več vojakov in oficirjev je bilo ubitih. Stav kujoči, cafraf-skani od raznih agitatorjev, so pobijali kakor besni posamne vojake, nekega oficirja so pribili na telefonski drog. V pol ure je bilo na eni glavnih ulic naštetih sto mrtvih trupel. Celokupno število umorjenih cenijo na 700. Angleška vlada je po svojem poslaniku v Pekingu odločno in resno opozorita kitajsko vlado na protiangleško agitacijo ter jo pozvala, da mora takoj napraviti tej agiia-clfi konec. Kljub tem opominom naraščajo sovražnosti proti Angležem *n Japoncem. V Shanghaju je prišlo do novih poko-Ijev in pogromov. Prvič je bil ubit en Evropejec. Neki angleški uradnik se je peljal s svojo soprogo v avtomobilu. Napadla ga je razkačena množica, ga ubila in soprogo težko ranila. Pogajanja z Grško se obnove — Beograd, 16. junija (Izv.) Iz Aten se je po daljšem bivanju povrnil pomočnik zunanjega ministra in bfvši naš poslanik v Atenah Jovan Markovič. Sam je zatrjeval, da je bilo njegovo bivanje v Atenah popolnoma privatnega značaja. Diplomatični krogi so mnenja, da je Jovan Markovih v Atenah izvršil važno misijo. Diplomatični krogi trde, da je pomočniku Jovanu Marko-viču p^)oInoma uspelo ublažiti vse med obema dražavama se ponavljajoče diference in je pričakovati v najkrajšem času obnovitve pogajanj za sklenitev prijateljske in zavezniške pogodbe. Politični položaj na Grškem je postal sedaj tudi ugodnejši. Mi-halopopulos je sestavil nov kabinet večinoma iz prejšnjih ministrov. Grški tisk sedaj posveča dnevno velike članke o potrebi obnovitev pogajanj s kraljevino SHS. Posebno pozornost in zanimanje so posvečal! atenski listi bivanju pomočnika J. Markovi-ča v Atenah. Grška javnost znatno popušča Ko ne bodo v pravem skladju s trudom in žrtvami, ki jih doprinašamo, dokler ne bodo vse naše sile združene v mogočno enotno nrjra/nzaciio. Zato se ne morem sprijazniti s stališčem, ki ga je zavzel jj. glavni blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda na veliki skupščini v Celju dne 7. septembra 1924. Ta je vsaloo misel na skupno delovanje kratkomalo odklonil in izrekel mnenje, da veljaj za naša obrambna društva princip: »Getrennt marschieren — vereint schlagen*« — To je vse prav lepo. toda zdi se mi, da morajo tisti, ki hočejo skupaj udariti, drug o drugem vendar le vedeti. bDd in kam kdo »marsira« in da se morajo končno vendar le združiti ker si je sicer težko misliti, kako naj bi prišlo do skupnega udarca. Kolik rat se ie pri nas že poudarjalo, da bi bilo dobro, ako bi se učili od svojih nasprotnikov! Tudi kar se tiče obrambnega dela, bi nam bili le-ti lahko za zgled! Da; vprašanje, kaj delajo drugi in kaj delamo mi, bi nam moralo biti neprestano pred očmi! Morda bi nas odgovor na ti dve vorašanu naposled ven- dar le dovedel do spoznanja, da v obrambo svoje narodnosti in -- zaščito svojih rojakov, ki vzdihujejo pod tujim jarmom, še nismo storili vsega, kar bi bili storiti dolžni in da bi se v boju s svojimi nasprotniki posluževali lahko tudi še drugih učinkovitejših metod, kot smo se jih dozdai . . . Upam. da se dobi nri nas le še kaka merodaina oseba, ki bi hotela vzeti nase sicer neprijetno, a prepotrebno nalogo, da skliče, recimo, nekako anketo, kt naj fi znova, in sicer temeljito, pretresala vsa vprašanja »ki se nanašajo na ohra nitev naših jezikovnih mej. ia sploh na boj, v katerega nas izzivljejo naši nasprotniki s svojo agresivnost)}. Ce pa bi imela obtičatj vsa akcija, ki bi bila spričo kufsteinskih dogodkov v našo obrambo nedvomno potrebna, pri tem, da so bili napisani v začetku omenjeni patriotični članki, potem je morda bolje, da o takih stvareh v bodoče več ne pišemo, ker se na ta način pred svojimi nasprotniki samo — smešimo ! Zakaj, samo delo ic. ki i m -po nira! v svojih zahtevah napram Jugoslaviji, kar pripisujejo inJirekrnemu posredovanju Francije in Anglije v Atenah. To posredovanje ni ostalo brez globljega odmeva. Predlog za spremembo cl. 138. ustave — Beograd, 16. junija. (Izv.) Poslanec dr. Zanič, posl. dr. Trumbič in tovariši so predložili predsedstvu narodne skupš vlogo, s katero zahtevajo razveiajvljenje čelna 138 vidovdanske ustave. To je prvi predlog v skupšč:ni za spremembo ustave. Člen 138. določa: Prepovedati se sme izhajanje, odnosno razširjanje časopisov in natisnjenih spisov, ki izzivajo k mržnji do države kot celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru, isto-tako pa tudi. Če posredno poživljajo državljane nai šiloma izpremene ustavo ali državne zakone. Ta Člen končno pristavlja: »Ko prestane posebna potreba, se smejo ti predpisi ukiniti z zakonom.« Gonja avstrijskih fasev proti dr. mm — Praga, 16. junija (Tzv.) Češkoslovaški tisk odločno obsoja Infernalno gonjo, Ic! so jo vprizoriii avstrijski nemški nacionalisti preti zunanjemu ministru dr. Penešu. Listi registrirajo vesr. da so bili včeraj na Dunaju razširjeni letaki o atentatu na dr. Benesa. Na letakih je stalo, da je bil ob 12.30 izvršen atentat na ministra dr. Beneša na nekdanjem Fran Josipovem kolodvoru. Dr. Beneš da je prepeljan težko ranjen v neki sauatorj. — Danes poročajo o tej stvari z Dunaja: Kot glavni razširjeva-lec in Inspirator te vesti je bil snoči na Dunaju prijet neki Teoiii Tannenbaum. Zaprli so še 2 druga sumljiva elementa. Vest so | razširili nemški nacijonalisti. Zunanji minister dr. Beneš se jutri povrne iz Pariza v Prago. Dr. Beneš potuje direktno v Prago, ne da poseti Dunaja, kakor so avstrijski me odajn* krogi pričakovali, .Avstrijska vlada posveča seda;- posebno pozornost dr. Beneševl misiji v Parizu in je prepričana, da re dr. Beneš v Parizu obravnava! v vseh podrobnostih avstrijski problem, zlasti vprašaje sklicir.ja konference strokovnjakov, ki majo proučiti gospodarski položaj Avstrije. Avstrijski poslanik v Pragi dr. Marek se danes trudi češkoslovaško javnost prepričati, da ni bil potreben poset dr. Beneša na Dunaju, ker je vse aktualne zadeve obravnaval že v Ženevi z zunanjim ministrom dr. Matajo, zato bi bil vsak nadaljnj razgovor nepotreben. Poslanik tudi izključuje, da bi dr. Beneš v Parizu kaj drugega razpravljal, kakor pa v Ženevi. Prva vest o atentatu na dr. Beneša na Dunaju je semkaj prispela kmalu popoldne. Izzvala je seve veliko vznemirjenje, ki pa se je pozneje poleglo, ko je bilo ugotovljeno, da je dr. Beneš še vedno v Parizu in se je popoldne celo telefonično razgovarjal s Prago. 3. ) Verski pouk se izloča kot obligate* predmet. Na njega mesto se uvede v šolafe pouk o državljanski dolžnosti in erikj Ustanovitev in vzdrževanje konfesijonalnil, šol ni dovoljeno. Sedaj obstoječe konfesijo-nalne šole se razpuste. Teolrgične fakulteti niso sestavni del državnih visokih šol. Teologija se lahko predava ua filozofski fakulteti, toda btez koniesijonalne primesi. 4. ) Civilni zakon ie ohllgatoričen. 5. ) Premoženje verskih občin se spre* meni v skupen fond pod kontrolo država Souporaba katoliških cerkva dragim konfe« sijam je dovoljena. Vodstvo matrik se pre« nese iz župnih uradov na državne oblasti. NOVE TELEFONSKE ZVEZE — Bengrcd ]A. junija. (Izv.) Kakoi poroča današnje Vreme<, je ministrstve pošte in brzojava odredi'o. da se čim preji prične z d.lom za vzpostavitev novih direktnih tele skih zvez na dveh važnih progah, in sicer: 1) Beocrrad-Zagreb-Ljub-ijana, in 2) Lji;b::ana-Z3greb,Koprivnica* Budimpešta. VELIKA BALLIJEVA OPEKARNA POGORELA. — Grasec. 16. junija. (Izv.) Po po ročilih iz Cmureka jo danes ob 1.30 zjutraj začela goreti velika opekarna in žaga, la«t nina grofa L. Bäüija, soproga sestre bivše cesarico Zite. Opekarna se nabata na jugo-E$0 venski mej: v Purkli pri Cmureku :r je bila ena največjih onekar^n Štajerske Opokarna Je j>opolnoma pogorela z žagt vred. Opekarna je dnevno producirala C000 kosov opeke in je bila z naročili preskrbljena za 12 mesecev, škodo cenijo ne 4 milijarde avstrijslcih kron. j Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Bukove parjene deske oa* 27—100. od 2.50 m. obrobljene, I. in II. vrste, fco meja: denar 1080; smrekovi in jeiovi hicd: od 21 cm premera naprej, fco nak'ad^a postaja denar 250; hrastova drva, i m dolrne, suha, fco Skoplje. 1 vagon: denar 30 blage 30, zaključek 30; bukova drva. 1 m dolžine, fco Skoplje, 1 vagon: denar 30. blago 30, zaključek 30: čreslo suHo, zdravo, letošnje, fco. n. p.: denar 35. ŽITNI TRG. Polifiona situacija na Češkoslovaškem — Praga, 15. junija. (Izv.) Eksekutiva socijaldemokratične stranke je zadnje dni zelo izčrpno razpravljala o politični situaciji. Glavno glasilo stranke »Pravo Lidu« naglasa, da so edin} Izhod iz situacije nove volitve. Socijalni demokratje nimajo nlka-kega razloga čakati še eno leto na volitve. Najboljše je. da se takoj razpišejo volitve, ker sedanja politična atmosfera ne dopušča mirnega, zakonodajnega dela. Socl-jalna demokratična stranka si je Že ustvarila poseben petmilijonski volilni fond. Politični krogi d^alje zatrjujejo, da v kratkem Izstopi iz takozvane »vladne petke« soci-jaldemokratični poslanec dr. Meixner. Ta korak smatrajo za afront češkoslovaških socijanlih demokratov proti zunanjemu ministru dr. BeneŠu, ker ni bil socijalni demokrat Habrman potrjen za dunajskega poslanika. Pri nepotrditvi so bila merodajna določila ustave, da ne more narodni poslanec prevzeti vodilnega mesta v zunanji politiki dve leti po položitvi svojega mandata . Klerikalni krogi so zelo nezadovoljni s politiko prosvetnega ministrstva, ki izdeluje nov zakonski načrt o popolni ločitvi cerkve in države. Klerikalci tudi računajo s tem, da izstopijo iz vladne koalicije. Proti omenjenemu zakonu napovedujejo klerikalci najostrejši boj. Najvažnejša do?oČ:la o ločitvi cerkve od države so: 1.) Vsi državni prispevki za cerkvene namene prenehajo. 2.) Ves šolski pouk je pod nadzorstvom države: Pšenica rosafe nar. Postojna. Ii 11 I ■ 460; pšenica australska par. Postojna, bia. go 450: otrobi pšen. juta vreče frc. XJ. blago 200; ječmen orig. srbski 60 leg frc Lj., blagro 325; fižol ribničan oris:, frc. Lj.. denar 250: fižol koks orig. frc. Lj., denar 250. 7% invest. pes. iz 1. ]D21. denar 61.50 blago 63, zaključki 62: 2%% drž. rent« za vojno Škodo, denar 200: Celjska, poso jilnica, denar 200, blago 204: Ljublj. kred. banka, denar 225. bln?:o 265; Prva hrv Sted.. denar 79S. blago 808: Slaven?ka de Tiar 68: Kreditni zavod denar 175, blage 185; Trboveljska prem. družba denar 335 blago 315; Združene papirnice, denar 100 blago 112; Stavbena d. d., denar 265. bla. go 280. Zagrebška borza. Dne 16. junija. Sprejeto ob 13 Devize: Curih 11.06—11.16. Praga 16S.65—171.05. Pariz 275.50—280.50, N^-york 5 6.73—57.53, London 277.42—280.42 Trst 219.35—222.35, Berlin 13.48—13.63. Da. naj 0.0802—0.0S14. Efektov danes nismo prejeli. Inozemske borze. — Curih, 16. junija. Preborza: Beogral S.9J5—9.025, Pariz 24.70—24.85, London 25.02—25.04, Newyork 515—515.20, Mi'an 19.92—19.97, Praga 15 20—15.30. Dunaj 0.00725—0.007275. — Trst, 16. junija. Predborza: Beograd 44.75—45.25. Pariz 124.25—124.75, London 125.40—125.S0. Newyork 25.7S— 25.86, Curih 500—503. Praga 76.25—76.75 Dunaj 0.0361—0.0367. HIDEiQIDEiaElEIEIIDHHID so najboljše s> in ' najcene)s« ^ kajti trpežnost enega para ifil nogavic z žigom in znamka (rdečo, modro aH zlato) ključ je ista kot tipežnost štiri k drugih parov. 93-a | Hm««*! 1 t /1 Stran 1» »s j. UVcN bRi NA KO O* eine gj junija i^zö. 2 BOJIŠČA V MAROKU. Francoska mifr&ljeza na predsfrazi na planoti Ain Aicha. Uloso zdravnika je hotel igrati Danes zjutraj, ko ie začelo sohtce zla-rra hribe fn doline, je dobil bolnisk! ^rrežai Anton nenavaden poseT. Potrkali so na JiSegova vrata kriminal organi ter naj-*>reje pobarali: Al: ste Vi, g. dr. Oblak? Strežai. Anton ni ne prikimal, ne odkimal, ■marveč ie kratko dejal: -Jaz sem vendar kmem S., tomišTci strežai!«.._ Kriminalni organi o dobro vedeli, da on ni zdravnik dr. Oblak, marveč navaden bolniški strežai A. Š.. ter so ga povabiH, da naj gre ž njimi na Dolicuo, kjer mu bodo izpraševali vest. kako 5e v Ijitbljansk okolici zdravil i;; pa-daril lahkoverne kmete in kmerske venice. Stvar |e taka-le: Zdravnik splošne bolnice g. dr. Oimar Oblak .*e nekake ored dobrim mesecem na policiji prijavil, da je po okoliščinah izvede! o -nekem zdravniku«, ki se v okolici, zlasti v domžalskem okraju izdaja za dr. Oblaka «in tam vrši prav pridno m piodo-nosno zdravniško prakso. Kriminalne oblasti so sc naravno začele Takoj zanimati za tega dr. Oblaka. Po marljivih poizvedovanjih' od strani poiicne :n orožnikov so končno dognali, da je :ažizdra\ nik idenričen z bolniškim strežaiem Anton Š- iz Ljubljane. Š. ie bil. kakor smo gor: omenili, are-trraai ter ga je dopoldne zasliševal pol. kxm-cipiST g. Polec o zdravniški kariieri. Glavno vprašana je bilo kako je ele-ganmi Tonček pričel z zdravniško kar'.jero! Tonček ^atn :»e na poučili prostodušno priznal m je o izvrSevanin oadarsrva pripovedoval tako-le: Veste, gospo'd. kako sem postal dohtar? Pravim Vam. znam desetkrat bolje zdraviti, kakor vsi ljubi jansJti dohtar j i skupaj. To so mi že sami dejaH! Imam že kot strežai mnogo prakse in sfrnšenj. Sem že več ei pri poslu srrezaja :n sem marsikaj videl, kako zdravniki zdravijo In celijo rane. >Kakn ste pričel' zdraviti v domžalskem vkraiu? Vesic v bolnico je bil pripeljan marca meseca neki Miš iz Gbrjus. Temu em dnevno obvezoval roko. ki je biia zastrupljena. Ker sem imel bolniška haljo, me je sma- tral za »doktorja«. Ko so ga odpust li iz bolnice, me je povabil na dom, kjer sem mu še nadalje obvezoval roko. Nekoč je bil navzoč tudi gostilničar Matic'c iz Doba Ta je tožil, da ga bode v prsih. Preiskal sem ga, mu potrkal na rame in nastavil glavo na srce ter ugotovil, da ima bronhitis in apendicitis. >Hm. povejte mi diagnozo o bronlürris!« ^Bronhitis se pozna v tem, da ima človek težko sapo in ga zapira . . :* »in apendicitis?<- ^Če se posluša pri prsnem košu. kjer brenči in prede.Kriminalni uradnik je imel dovoli o znanstvu učenega padarja ter je nato pregledal razne spise glede obtožbe o ljudeh, ki i3i je zdravil Š. Poleg gostilničarja Matičiča je zdravi: tudi njegovo ženo. Reke! ji je, da je slabokrvna in ji hotel preiskati kri, česar pa ta ni pustila. Potipal je za žilo in ji nato dal recept zoper slabokrvnost. Za »zdravljenje^ je zahteval 300 Din., gostimičar pa mu je dal samo 100 Din. ✓Dohtarja« so kmetje kmalu spoznan", glas o njegovem uspešnem zdravljenje r'e segal daleč naokoli. Vabili so ga v vse hiše. Tako je še zahajal v hišo Frana Majdiča na Viru. Ta je tožil, da ga trga po glavi. ? DohtarS. ga je z neko tekočino namazal po glavi ter računal za to 200 Din. Sin posestnika Janeza Hribarja iz Doba je imel otečen paiec na nogi. Š. mu je nakazal neko mazilo, za katero ie Hribar plača! 60 Din. Posestniku Antonu Mahkori iz Doba je preiskal pljuča ter zahteval za to 80 Din, Tudi mu je nakazal neke kapljice. Iste kapljice je dal posestniku Franu Jagodicu iz Doba zoper naduho. Zaračurtil je 150 Din. Dalje je zdravil nekega pohabljenca in mu dal neko mazilo, češ da bo s tem pohabljen ost prešla. Tako je zdravil križem vprek stare in mlade, dokler mu niso prišli na sled. Na policiji je vse skesano priznal, pravi pa, da ga ie nagovarjal Miš k temu, čes* naj postane ^doktorPravi pa, da ordiniral te bo nikdar več. Začasno ie bil še izpušen na svobod, pride pa radi mazaštva pred sodišče. Politične vesti — Nemški fanatizem. Avstrijska vfel-Oa je dala bivšemu koroškemu poslaucv. Franu Granfenauerjn dovolieuje /a prihod iti bivališče na Koroškem. Zaradi tega dovoljenja ie nastal ogenj v strehi v raboru koroških nemških nacijo";>!cev n Vsenemccv. Organizirali so ^em. Koroškem, zlasti pa v Ziliski doIm\ sistematično gonjo proti Grafenauerju in podružnica vsenemškega Verbanda< v Šmohorju je celo sklicala posebno zborovanje, na katerem so raz.n Dvorniki hufskali proti Slovencem, 'Osebno pa proti Grafenauer ju. in ie zbor končno sprejel resolucijo, v ka*r' se zahteva, da mora vlada takoj preklicati svoje dovoljenje za bivanje ter Grafenau-erja takoj pognati preko meje. Tako postopajo Nemci proti Slovencem na Koroškem! K r.am pa prihajajo dan za dnevom brez vsakega dovoljena • ri_ zenejši nemški nacijonalci. ki so svoje dni pri nas organizirali borbo r- Slo-vencem, pa jim nihče ne skrivi lasu. na- sprotno, naše oblasti 'mirno trpe. da imajo še nadalje pri nas svoja podjetja, s katerih dobičko se debele in ugodno žive z denarjem, ki ga jim nosi bedasti iti omejeni Slovenec! — S svojimi provokacijami. da se Xa-rodni blok nahaja v razsul u, da je na pragu Pašič-Radičeva vlada in kar je še drugih r«ki h izmišljotin, klerikalci nfcso imeli sre. č-e. Njihova prorokovanja, ki so imela samo plod pobožnh želja, so niso uresnieüla. Javne**, ki je preje slepo verjela klerikalnim najpovedovanjem, je spregledala in postala skeptična. Nič več ne zaupa klerikalnim vestem in nič več se ne da voditi za nos klerikalnim listom. Klerikalci so tivi-da jih metoda, napovedovati dogodke. Id se nfkdar ne prigode, ne privedejo do ciija. zato so se Beda j odločili za drugo metodo: zanesti hočejo v vrste Narodnega bloka nezaupanje in nesoglasja, računajoč, da se jim na ta način rta j lož je posreči raz-bi*j orno -poS-itien© tvorbo, ki je noeiteljtca državne ml^li in stoji krepko na braniku narodnih fn državnih interesov. Dan zä dnevom pišejo o sporih ha nasprotjih, ki se pojavljajo bajo med radikali in samostojnimi demokrati, slikajo v najtemnejših barvah nezadovoljstvo radikalov s politiko samostojno demokratske stranke, govore o napeto-.ti v odnošajih med vodstvom radikalne in samo^Tojno demokratske stranke, skratka, skušajo z vsemi sredstvi in na vse- načine zastrupiti razmerje med obema vladnima strankama. Seveda računajo v tej svoji kampanji na uspeh. Xi vraga, si mislijo, da bj ne uspeli vsaj z eno izmed svojih metod. Toda fsa znamenja kažejo, da se bodo var?l: tudi v tej svoji na-di. Take sugestijo so morda včasih uspevale, ko javnost še ni poznala klerikalnih metod, danes pa so take intrig samo slepi-lo za one prizadete organizacije, ki bi jih klerikalci radi razbili in razkrojili. Nič več ne pomaga, da s^ klerikalci na vse načine trudijo, da bi te tako ali drugače pririnili do vladnih jasli in si priborili nazaj ugled, no vlogo v državni politiki, ta trud je zaman! Njihova vloga je definitivno odigrana in nikoli več ne bodo imeli odločilne besede v političnem našem življenju' r= BoUševtšk- kompliment italijanskim fašistom. V moskovski sPravdi* obiavlja S. Litvinov dolg članek o gospodarskem položaju raz-nih držav začetkom tekočega leta. Potem ko je analizira! splošno situacijo in ono posameznih držav, se peča posebej z italijanskimi gospodarskimi razmerami in pravi: »Italija je edina država, katera Po vojni v resnici procvita.« Navaja rezultate v industriji, v trgovini, v izvozu in našteva uspešnost italijanskih pristanišč. Litvinov meni, da se mlada in uspevajoča Italija nahaja v velikem kontrastu s francosko državo. Sedaj obrača Italija svojo pozornost na Sredozemsko morje in vedno glasneje zahieva svoj razvoj v tem morju in ga tudi doseže. vse ostale vloge so bile v veščih rokah. Režija g. Debe\ cv.i bila povsodi najbolj primerna, ver.dar je nudila zaokroženo predstavo. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah našega nad vse pridnega ln vestnega dirigenta s. Nefura. ki prinese na oder vsako, rako tudi včerji>njo opero vestno in najte-meljitejše naštruirano. —c. — Spomin na B. Putjato. Izšla je zadnja številka Gledališkega lista , ki prinaša sliko B. Purate v \iosi Np.p^leona (M. S. Gene) in sliki opernih pevcev Zatheya in Cvejiča. Putjaii je posvečen daljši članek in tudi ostala vsebina je zelo z.r.iimiva. Začetek predvaja;:- dr. Ben Alija v dramskem sledalisiu je danes zvečer točno ob 30. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato> „klju&" i:aja kakor Štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh prodaja^ah- Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani. Opera. Začetek ob pol S. ur: zvečer. 16. junija, torek: Zaprto. 17. junija, sreda: Bagdadski.brivec. Red C. 15. junija, četrtek: Hoirmannove pripoved ke. Poslovilni večer ftugona Zatheya. Izven. 19. junija, petek: Glumač;. Cavalleria nist:-cana. Gostovanje Marija Šimenca. Predstava na Čast udeležencev veterinarskega kongresa. Izven. 20. šunija, sobota: Bagdadski hnvec. Red E. 21. junija, nedelja: Zaprto. 22. junija, pondeljek: rfoffmannove pripovedke. Red F. — Opera Nižava. (Poslovilnt večer ba-rrtonista Cvejiča.* Priljubljeni; baritonist Nikola C vejic, se je včeraj od nas poslovi! v vlogi Sebastiaua. --Ni-žava,« ki jo smemo šteti v krog verističnih oper, je prinesla d'Albertu izmed vseh njegovih del največji gledališki uspeh. Tudi pri na;> ie vsakokrat vzbujala globoko zanimanje. Tako je tudi včerajšnja predstava privabila v gledališče mnogo obenstva. Seveda gre nemaH del zasluge za animirano predstavo »Nižave« Cvejlču, ki lahko sklepa iz prisrčnih ovacij m Številnih cvetličnih darov, da si je v teku svojega umetniškega delovanja v naši operi pridobi! zelo mnogo prijateljev, k! ga !e z obžalovanjem puste iz Ljubljane. Vsi B&u želimo na njegovem bodočem mestu kar najlepših, vsestranskih uspehov. Njegov Sebastiano je bil včeraj vseskozi, tako pevski kot igralski, na lepi irmerntški visim. Izborna partnerica mu je bila Tha-ierjeva v vlogi Marte. Zelo močan, okoren je bil Betettov Tomaso. Užgai ie zlasti v igri Mestek kot Pedro. Popolnoma se je po-globS v svojo vlogo in jo podal tako resnično, da smo se naravnost divili. Tudi — TunstovsKi klub Skala pozivilj svoje člane, osobito člane rešilno ekbpoä>ije, da se signrno udeleže predavanja. y. dr. Tičarja: O prvi pomoči turistov. Predavanje se vrši danes v torek 16. t. m. ob 20. (8.) v pisarni Slov. plan. društva. — Odbor. 1222-n — Erjavčeva koča na Vršiču. Turisti, k: so bili v nedeljo na Vršiči? na.n pišejo: Vršič ' je priljubljena izletna točka, zlasti spomladi. Ker pa je otvorjena samo spodnja koča v Gozdu, kjer ie manj prostora, pa tudi manj udobnosti, ni Vršič tako po-sečen, kakor bi lahko bil. Druga leta je bila Erjavčeva koča otvorjena že začetkom Junija, zakaj je letos še vedno zaprta? Želeti bi bilo, da se odpre vsa že prihodnjo ne-nedlio. Kolesarsko fn motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani vabi vse svoje dirkače na sestanek, kateri se vrši v četrtek točno cb pol S. uri zvečer v društvenih prostorih na Karlovski cesti 4 glede prijav za nedeljske kolesarske dirke podsaveza za Slovenijo in kolesarske sekcije S. K. Primorja v Ljubljani. 1234-n — Dunaj: W'AC - Amateure 2:1; Ha-koah - Simmering 3:^. Hakoah je postala prvak Avstrije za 1924-25. Slovan - Sportklub 2:2. — Prijateljske tekme: Fiondsdorier AC : Rapid 2:1. Hertha irr Floridsdort prideta v prvi razred. — Dunajski Wacker je porazil v Krakov u prvi dan Jut rz en ko s 6:0, drugi dan Cracovijo s 5:1. — Budimpešta: MTK - FTC 0:0. Prvenstvena. — Danska - Švedska 3:0 (1:0). — Tekma Hajduk - Jugoslavija* ki bi se morala nadaljevati včeraj, je bila vslcd slabega vremena preložena na danes. — Praga: Prvenstvene: SI a vi ja - Vr-Šovice 5:0; Sparta - Cechie Karlin 5:0; CAFC - DFC 1:0. — Španija: FC Barcelona - Wacker München) 3:0. — Inozemske tekme. V Valenzi na Španskem je bite 14. t. m. nogometna tekma med reprezentancama Španije in Italije. Rezultat; Španska : Italija 1 : 0. Sodišče V Ljubljani, 16. junija — Dante Piccioni. rodom iz Jesi-Auco-ua, mesarski pomočnik v Padov', je prišel koncem meseca marca brez potnih" dokumentov preko meje v Jugoslavijo ter izvršil med Vrhniko in Ljubljano, pa tudi v Ljubljani sami razne tatvine in sleparije. Posebno izvežban je videti v tatvin! koles. Razprava se vrši s pomočjo tolmača (sod. avskultant Dolinar). Obtoženec skuša dokazati, da ie hotel dobiti delo v konzervm tovarni na Vrhniki, a ker deia ni dobil, je iskal konje za svojega gospodarja. Dne 31. marca je vzel v Logu Fr. Novaku 1500 Din vredno kolo. dne 2. aprila v Ljubljani hotelskemu vratarju Križmanu 60 Din gotovine, dne 4 .apriia v Logu Karla Brežiču kolo. vredno 1200 Din, istega dne je na Glrncah zc držal kolo Antona .Kovačiča ler ga hotel odpeljati izpred njegove šupe, a so ga hlapci preguali. Dne 4. apri'a je izvabil Karlu Ceponu 200 Din, češ da mu je ob priliki tujske kontrole v hotelu -'Južni kolodvor vzel višji policijski stražnik Žiž-mondo 7500 Din m potne lisilne. Pripovedoval je, da je njegov oče zelo r^ogat ter mu bo takoj posla! 10.000 Din. Da bi odvrnil vsak sum ter laglje ime! pristop do koles, ie obiskoval sejme in hleve ter se je izdajal za premožnega prekupca s komi Zaslišanih je bilo 13 prič, ki so vse odYCno sp«^-znale obtoženca ter ga deloma zalotile pri poskušenih tatvinah kljub temu obtoženi vse ztrgai, razbM lipo na okr.u, pri čeme- sc s'uzil s preiskovalnim rao )rom. Gbenem se izžene čez mejo v njegovo dLiuovin«'1 Marl&örsua porota Včeraj ie bilo v Mariboru otvorjeno poletno zasedmje porote. Kot prvi se je zagovarjal 67-letni pomožni poljsk delavec Rudoli We,:.v> iz Hijdlnt i idl p-^zsa. Webs je kot dninar stanoval pri posestniku Štefanu Kirbischu v Spod. Majceni. Ker Je bil mož pijanec in je svoje delo zelo površne opravljal, mu je Kirbisch odpovedal stanovanje. Obinicncc je nato svojemu delodajalcu večkrat zagrozi!, da se bo nad njim mašcevai. Raznim osebam je rekel, da mu zažge hišo. Svojo grožnjo je dne 15. apriia t. 1. res izvršil. Okol! 14. ure je izbruhnil v skednju požar, ki se je razširil na stanovanjsko in gospodarsko poslopje Kirbt-scha m je tudi popolnoma uničil poslopji sosedov Snrgoca in Kropfa. Kakor izpovedujejo priče, je bil Weis opažen, ko je imel okoli 14. opravka v skednju. Takoj nato U odšel v svojo sobo in pobral razne stvari očividne, da jih spravi na varno. Obtožo-nec je trdovratno zanikal svoj zločin, obremenjuje pa ga dejstvo, da je b'l že l°li obrožen požiga, rad? pomanjkanja dokazov pa oproščen. Porotniki se tudi včeraj rJso mogli prepričati o krivdi obtoženca In ,'c bi1 radi pomanjkanja dokazov oprošče" Roparski napadalec. DrugI je sedei na obtožni klopi 2l-:'.';:; delavec Fran Grand! iz Ješencev, ki je bil radi tatvine že večkrat predkaznovan. Leta 1922 je odšel z dotna na Hrvatsko, od ti v Avstrijo, kjer Je radi raznih tatvin odsedel večmesečno kazen. Po presrani kazni se ga odgnali v Jugoslaviio. Dne 1. decembri 1024. se ie prijavil v svoji rojstni cbj.ni Obtoženec navzlic bridkim izkuš;!iim ki • h je imel, ni opustil svojega lahkomiselnega življenja in je skušal, da se preživi brez vsakega dela. Končno je sklenil, 4« pri prv» priložnosti izvrši roparski uapad, da si pribori večjo svoto denarja. Dne 1°. februar-ia je v gostilni Lašič v Racju naletel na p sestnika Mihaela Kerle. Prt njem je Grand', opazil, da ima večjo svoto denarja pri se-bL Ko je Kerle zapusti gostiino: ie šel Grancfl za njim hi se mu ponudil za spremstvo. Komaj sta šla nekaj sto metrov skupaj, je obtoženec Kerla napadel, ga vrče na tla m mu odvzel denarnico s .3676 Din ter srebrno uro. Orožniki so napadale; kmalu izsledili in včeraj se je zagovarja, pred poroto. Porotnki so potrdii! vpraši-nje krivde glede ropa fn je bil Grand! obsojen na štiri leta težke ječe. Po svetu. - Smrtna letalska nesreča v rreiburgu Pri poskusnem letu v Fre:burgu U. tc dn? treščil letalec Karjus v globino. Lctai, sc je popolnoma razbilo, Karjus pa te obleza. mrtev. * Pes preprečil tatvino. A' Rimu so udr-li ponoči neznani tatovi, k .sedežem po>LnMat!n>.< je prispel v Francijo komisar newyorskega najemninskega urada. Id poišče v pariškem mestu primerna stavbl-šča za velike stanovanjske hiše, v katerih se nastanijo Američani. Hiše bodo zgrajene tako, kaor so navajeni na udobna stanov^, nja Američani doma. -Amerikanizacija pa se bo morala omejiti sa.no na notranjost zgradbe, kajti Pariz noče biti osreceu z nebotičniki in drugimi preobsežnimi poslopji. nnnijjm? 73 jmknMci TsHor! OSKAR H. 74 (Razpad varstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Ameriški diplomat je izjavil: »V tem slučaju ne gre za Nemčijo, marveč za Avstro-Ogrsko. Cesar Karel bi rad sklenil separatni mir. Nc ugaja mu vojna iKriitik^ v privesku Nemčije. Rad bi se ločil od Nemčije, da bi tako dobil svrobodo za svoje delovanje. ^Separatni mir bo lahko dobil-« je poudarjal angleški ministrski predsednik. Toda odstopiti »nora del svojega »ozemlja Italiji hi Srbiji, uu zahtevo Amerike mora dovoliti avtonomijo slovanskim narodom in priznati za nas odprte meje nroti Nemčiji. \ko spreunc te naše pog»o.ie\ mu lahko podam roko.« Clemenceau je nevoluio vzkliknil: Odprte meje proti Nemčiji sem ze zahteval, sicer pa so bili moji pogoji imiogo cenejši. Toda tudi teh pneco-jev ni Avstrija hotela sprejeti. V najskrajnejšem -lučaui. ako je izjavi! cesar Karel, bi bil prinravljen varovati strogo nevtralnost nasproti Nemčiji. Radi ega stališča so se razbila vsa pogajanja, Zato sen; tudi zavrnil vse nadaljne predloge princa Sikstd -Vxnr bonskem a Ako ostanejo u^mške m&ic z Av- strijo krite, bo Nemčija z osvoboditvijo svojih balkanskih armad močnejša kakor kdaj popreje. Separatni mir z Avstrijo bi imel samo v tem slučaju smisel, ako bi Nemčijo lahko napadli preko Češke in Galicije. Za to pa ni mogoče dobiti cesarja Karla« — Lloyd George je napravil ravnodušno kretnjo in pripomnil: Potem pa ne! Mi nismo bili zmagi Še nikdar tako blizu, kakor sedaj. Le sedaj ni nobene slabosti in popustljivosti! Prepad med Nemčijo in Avstrijo je vedno globlji. Nezadovoljnost in vojna utrujenost prebivalstva dnevno narašča. Mirno lahko čakamo na trenotek, ko definitivno klone moralna sila obeh držav.« Poincare ie nato hladno izjavil: »Zdt se mi. da smi'> vsi enodttšni v prepričanju, da ie treba te mirovne predloge odkloniti!« Vsi so mu pritrdili, na kar je Clemenceau zaključil posvetovanje. Jutri obvestim parlament o mirov.im predlogih in jih službeno odklonim kot nezadostne!« je naglašal Clemenceau. Lloyd George je izjavil: Odpotujem danes preko Calaixa v Dover, bom jutri v Londonu in sprejo -o rim poiurrišniem v poslanski zbornici o stvari.« — Clemenceau je ironično pripomnil: -Srečno pot! Ako bi Nemci vedeli, kdo se vozi preko ka-r.ala?! V tem slučaju bi pač imele mnogo ocsla nü- »Angleško brodovje je kanal hennetično zatvo-rilo,« je ponosno izjavil angleški premier. ^Vojna zastava Nemčije mora zginiti z vseh oceanov. Naloga Anglije je bila. da ie očistila morja nemških piratov. <: Poincare in Clemenceau sta spremljala Angleža in Američana do vrat, na kar sta se vrnila v salon. Na Boincaroevih ustnicah se je zibal pretkan usmev. >Monsieur Clemenceau! V parlamentu odklonimo mirovne predloge, z Avstrijo pa ne prekinemo pogajanj. Kakor moramo izvojevati napram Nemčiji vse svoje vojne cilje, tako nimamo pravega vzroka, da bi razbili donavsko monarhijo. Avstro-Ogrska za hrbtom Nemčije kot vazalna država Francije bi nas bolje varovala pred vsako re-vanžno vojno, kakor najostreiši mirovni pogoji!« Clemenceau se je zravnal in važno pripomnil: Avstrija ni več sposobna za živlieije, gospod Poincare! Njeno politično življenje je okužen«}. — Slovanske države, ki iih lahko izklešemo iz Ceske in Poljske, nam bodo že iz narodnostne mržnje raje služile kot Nemška Avstrija. Lahko pa pusti-ska nam nikoli ae more postati nevarna, mo mlademu Habsburžanu Madžarsko. Madzar- Poincare se ie zadovojno smehljal. Lloyd George se je ob hiSnih vratih poslovil od ameriškega poslanika Mr. Whita. Odpeljal se je z avtom na kolodvor in s Drvim vlakom v Calaise in od tam v London. Dočim so v Parizu in Londonu kockali o usod^ Avstrije, se je trudil cesar Karel, da bi izposloval mir, ki ga je želelo vse avstrijsko prebivalstvo. Avstrijska diplomacija je razvijala živahno. Če tud: brezuspešno delovanje. Cesar ie odpotoval s prvimi svojimi svetovalci v nemško glavno taborišče, da bi se osebno posvetoval s cesarjem Viljemom II. o položaju obeh držav. V nemškem glavnem taborišču so bili dvomi in zaupanje v srečno bodočnost še v ravnotežju. Seveda pojavi razkroja v armadi se niso dali več utajiti. Strumna disciplina v vojski je bila omaiana in izredno Cesto so se vrstili v posamnih vojaških oddelkih upori. V zaledju so zasnovale levičarske stranke mirovni pokret velike intenzivnosti. Karel Liebknecht in Roza Luksen-burg sta odkrito ozna.ijala komunizem. Bilo je tc obsežno gibanje, ki je bilo preračunjeno v to, da zasadi bodalo v hrbet še neomajno stoječe fronte. Na kolodvoru, na katerem je stal posebni vlak za povratek avstrijskega cesarja, sta se poslovna oba vladarja z zunanjimi dokazi velike prisrčnosti. — Cesar Viljem je stisnil roko svojemu zavezniku in mu zaklital glasno, da ie bilo slišno daleč naokrog: .Mi smo doslej vstrajali in vstrajamo tudi do konca. V angleški politiki se pripravlja, kakor je opažati, velik preokrer V \ntanti sc pojavljajo krize. Treba je ohraniti ^amo mirno iu hladno kri in jeklene živce. Da bo vse dobro \r Stev 134. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. junija 1925. stran c Dnevne vesti. V Liublianh dne 16. junija 1925. — Zahvala italijanskega konzulata. Generalni konzul Italijo, marquis Paterno dl Ses&a, vojaški ataše italijanskega poslaništva v Beogradu polkovnik Visconti-Prasca In vojaški duhovnik Don Bruzzosnc, ginjeni po spontani in veličastni manifestaciji ob priUkj prenosa- trupci italijanskih vojakov, globoko zahvaljujejo g. velikega župana dr. Baltiča, gg. generala živkovica in Tripkovi-ča, s častniškim zborom slavne jugosloven. ske vojske, g. knezoškofa dr. Jegliča, zastopstvo mestne občine ljubljanske, trgovske in obrtno zbornice ter vse civilne in vojaške oblasti, konzularni zbor, zastopnike slovenskih korporactj ter ves vi sokom i-sleči in plemeniti narod za »sodelovanje in udeležbo pri žalni svečanosti prenosa. Polovična vožnja za posetntke Primor-ja. 2el ezrriško ministrstvo je z odlokom M. S. št. 13441/25 odobrilo, da se lahko vozijo obiskovalci našega Primorja in sploh krajev ob obali Jadranskega morja po železnici za polovično vozno ceno pod sledečimi pogoji: 1. potniki morajo dokazati s potrdilom, da so bivali najmanj 14 dni v krajih na naši obali Jadranskega morja. Ta potrdila izdajajo kopališki, občinski ali krajevni uradi. 2. potniki morajo pri odpotovanju kupiti cele enosmerne vozne karte, katera jim velja tndi za vožnjo nazaj, ako je na karti potrjen prihod in odhod z vlažnim postajnim žigom tako, da je iz žiga razvidno, da je bivanje v Primorju trajalo najmanj 14 dni. Poleg tega je pri povratku potrebno potrdilo po točki 1. 3. popust velja od 1. junija do 1. oktobra 1925 in sicer od vseh postaj drž. žeTeznic in lokalk v obratu drž. železnic in iz postaj bivše Južne železnice do postaj Sušak, Bakar, PTase, Split, tudi oreko Bčke, Šibenik, proge (po otvoritvi), Metko-vič, Gruž, Zelenika. Potniki, ki bi ne imeli predpisanih potrdil odnosno žigov, plačajo tarifno vozninc. Prekinjenje vožnje je dovoljeno v okviru določrl S. U. Odprava se mora izvršiti z direktnimi voznimi kartami odnosno belicam* do namembne končne postaje. Popust velja tudi za inozemske potnike. — Jeze sc, da so zelena, gotovi gospodje, ker ne maramo ž njimi polemizirati in se zaganjajo v nas, kakor steklo ?čene. Pa nas tudi njih lajanje ne spravi Iz ravnotežja! Stojimo na stališču: ^Pustimo pse naj lajajo, dokaz Je to, da lahamo-c Pika! — Odposlanec veleaejma v Lvovu na potu v Ljubljano. V kratkem prispe v Ljubljano odposlanec velesejma v Lvovu g. Grossmann, da posreduje pri naših industrijskih, trgovskih m obrtnih krogih radi udeležbe na velesejmu v Lvovu. Poljska je namreč mnogo ležeče na tem, da naveže tesne trgovske stike z našo državo, zato bi rada pritegnila naše trgovske kroge, da bi se vdeleževali raznih poljskih SospodaTskih prireditev. _ Upokojenci tobačne tovarne v Littb- llam se že par let sem bore za svoje življenje in obstoj. Prosijo na vse mogoče strani za pomoč, vlagajo spomenice na upravo monopola, na ministrstva, na parlamentarne poslanske klube, toda do danes še ni pomoči. Beda je prikipela do vrhunca. Mnogo jih berači od hiše do hiše, drugi se kakor sence vlačijo po cesti in hirajo, a kljub vsemu je uprava monopola gluha in slepa. Zadnja obširna spomenica je bila poslana na vse rnerodajne instance hi tudi poslancem dne 36. aprila t. 1. Nato še posebej brzojavka g. dr. šavniku v Beograd in pismo, v katerem ga milo prosijo, da kaj stori zanje. Toda pomoči ni. Sedaj še enkrat apelirajo lavno na vsa merodajna mesta in vse, ki imajo količkaj vpliva pii upravi monopola in vladi, da skušajo po svojih močeh pomagati. Pomagajte, propadamo in umiramo! Tobačni upokojenci in upokojenke. — Iz Rogaške Slatine nam piše češki prijatelj, ki je leios posetil prvič to naše zdravilišče: Je tu prekrasno in samo obžalujem, da ne morem tu ostati vsaj 14 dni. Prihodnje leto mislim naše Podebrady zamenjali s temi jugoslovenskimi, zakaj pri Bas ie sama ravnina, a tu so hrib! in griči, ki jih imam iako rad.« — V Rogaško Starino prihaja vsako leto več Čehov in vsi ti se vračajo v domovino navdušeni za to lepo naše zdravilišče. — Popravek: Naslov včerajšnjega našega uvodnika bi se moral pravilno glasiti: Ko so vadljaii za našo kožo , naslov prve norice med dnevnimi vestmi pa Ugovarjamo! in no ^Ogovarjamo« — Roparski morilec v borbi z orožnikom ustreljen. Pretekli teden ao orožnITd v bližini Nove Gradižke naleteli na zloglasnega morilca in roparja Stjepana Benko-vi£a, ki je bil strah in trepet vsega okraja. Ben kovic se ni hotel vdati in je bil od orožnikov ustreljen. Leta 1923. je Benkovič pobegnil rz zaporov Stare Gradiške m se klatil po okolici Nove Gradiške. Izvršil je več drznih roparskih napadov in umorov. Bil je to pravi naslednik Öaruge. Oblasti ga zato niso mogle tako dolgo izslediti, ker so mu kmetje dajali pribežališče. Več njegovih sokrivcev je bilo aretiranih. Tri dni predno je roparja doletela usoda, je ustrelil svojega strica, ker je oblastim izdal njegovo skrivališče. — Samomor bančnega uradnika v Zagrebu. V nedeljo zjutraj je našel gostilničar Leonhard Golubi£ v grmovju ob Savi pri Zagrebu ležečega nekega moža, ki ie imel veliko rano na senci, poleg njega pa je ležal samokres. Kasneje se je ugotovilo, da gre za. 261etnega uradnika Ivana Suza-niča Iz Kostrene pri Su.saku. bančnega uradnika v Zagrebu. Suzanič je bil zadnje čase zelo potrt. Vzrok temu je bila ljubav do neke mladenke iz Siska, kateri pa njeni roditelji niso dovolili, da ae poroči z njim. Stanje Suzanina je zelo kritično 5n je malo upanja, da okreva. — Samomor mladenke v Sarajevu. — Včeraj zjutraj se je v Sarajevu odgrai neobičajen prizor. Po je tramvaj vozi i od katedrale proti Marijinemu dvoru, je škoč;!a «»od voz «oka elegantno oblečena mladen- ka. Voznik je sicer voz takoj zavrl, a je devojka vseeno prišla pod kolesa. Ko so jo težko ranjeno potegnili izpod tramvaja, je prosila navzoče, da naj jo puste, da jo tramvaj povozi. Izjavila je, da hoče v smrt, vzroka pa ni navedla. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico, kjer je popoldne umrla. Vzrok samomora nesrečne mladenke je bil baje neuspeh v šoli. Opozarjamo na današnji oglas Orkus Klndsky. Iz Ljubljane. O PONATISU ROMANA «RAZ* PAD CARSTVA». Na izraženo željo, da bi ponatisnili v posebni knjigi naš roman «Razpad carstva», smo se odlo-čili, da ustrežemo tej želji, ako se vna= prej oglasi kakih 500 naročnikov. Doslej se je sicer že oglasilo mnogo na-ročnikov, nekateri so naročili celo po dva in tri izvode, vendar pa^ prijave še daleč ne dosezajo števila 500. Komur je torej ležeče na tem, da dobi roman, ki je vzbudil med citatelji tako veliko zanimanje, v knjigi v roke, naj se n e. m u d o m a prijavi kot n ar o č; n i k. — Proslava 50-letnice obstoja II. osnovne šole na Cojzovt cest! utegne biti po pripravah sodeč res nekaj posebnega. Ves učiteljski zboT je neumorno na delu. da se proslavi ta redek jubilej prav impozantno. Pa tud; poseben veselični odsek- sestoječ iz požrtvovalnih dam iz Krakovega in Trnovega pripravlja za popoldne dne 21. t. m. veliko narodno slavje v Hribarjevem gaju. Prepričani smo, da bo narodno občinstvo nagradilo trud teh požrtvovalnih ljudi s tem, da bo v kar največjem številu pose-rilo to slavje. Lepo bi brlo, da se zbero tako pri dopoldanski slavnosti v šolski telovadnici, kakor tudi pri popoldanskem zabavnem delu poleg vseh drugih tudi vsi tisti, že morda osiveli možje, ki so prva leta ustanovitve obiskovali ta zavod. Natančni program proslave priobčimo prihodnje dni. — Šolska razstava. Na Tehniški srednji šoli (prej Državni obrtni šoli) v Ljubljani bo razstava risb in ročnih del, izdelanih na Ženski obrtni šoli in Kiparski šoli Razstava bo vsakomur odprta v četrtek in petek (25. in 26. i. m.) od 10. do 12. ure dopoldne In od 3. do 6. ure popoldne. Istočasno bodo razstavljene tudi risbe, izdelane letos na strokovni nadaljevalni šoli za vajence grafičnih obrtov. — ZrelotsnI izpiti na moškem učitelj šča v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom g. vladn. svetnika dr. Lovra P o ž a r j a kot min. odposlanca od dne 8. do 15. junija t. L Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili gg: Clemente Edvin, Hribar Ivan, R u p n i k Vincenc in Z o m e r Fran. Za zrele so bili proglašeni gg. Baltesar Viljem, Christof Drago, Deržaj Edi, Gruden Fran, Jarnovič Fran, Koch Izidor, Kopriva Ivan Ljubic Mirko, Mizerit Martin. Perenič Janez, Perko Ivan, Schott Slavko, Slokan Filip, Stanič Ernest, Stele Andrej, Strah Anton, Suhadolc Peter, Skerbic Mirko. Tavželj Josip, Turek Fran, Vidmar Fran, Zdešar Henrik in Zehrer Vilibald. Ponav Ijalni izpit dela po dveh mesecih 6 kandidatov. — »československa Obec v Lubtani V sobotu dne 20. t. m. o osme hodine pfa-telsk? večer s programom na rozloučencu s miljm našim elenem, pani učitelkou Horä kovou. — Dokažme hojnou üö&sti ve Zvez-de. že vime, koho ztracime. 1223-n — Jubilej dela. Jutri v sredo dne 17. t. m. poteče trideset let delovanja g. Luki D r m o t i, k! je ves čas zaposlen kot kurjač pri Stavbeni družbi v LJubljani. Jub;-lant je star nad 60 let ter vrši še vedno svoj težki posel. Na mnoga leta! — Na ženskem sbodu dne 17. t. m. ob 20. zvečer v Unionu referira iz prijaznosti o dednem pravu strokovnjak, vseučiliščni profesor, gosp. dr. Stanko L a p a j n e. Pristop ima vsakdo. — Opozorilo? Gremij trgovcev v Ljubljani prosi vse one člane, katerim so hišni posestniki preobčutno povišali najemnino na poslovne lokale, da se zglase v tajništvu Oremija. — JAD Triglav v Ljubljani ima v soboto 20. t. m. točno ob 20. svoj IX. redni občni zbor v Prešernovi sobi restavracne Novi svet«. nDevni red običajen. 1221''n — Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se izlet v Tržič v zvezi z ogledom ta-mošnjlh tovarn, ki je bil nameravan za na deljo dne 21. junija, nc vrši, ker so nastale nepredvidene ovire. O prihodnjem izletu sledi obvestilo pravočasno. Odbor. Prosi se vse poštne upokojence brez razlike čina za članarino, katero še niso poslali, da takoj odpošljejo na blag. Stermana, Dunajska cesta 9/II, ker naši delegati ta mesec odpotujejo v Beograd. Članarina znaša mesečno 1 Din. Pripravljalni odbor. 1220-n Iz Celja. —c Redni tedenski sestanek SDS za Celje - okolico se vrši v četrtek IS. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. —c Na državni realni gimnaziji v Celju se vrše spreje.nni izpiti za I. razred v petek 26. junija ob S. dopoldne. —c Cveti čnj dan priredi Oiepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju v nedeljo, dne 28. t. m. —c Nabori so se v ponedeljek 15. t. m. vršili v Celju. Na nabor so bili pozvaui mladeniči letnika 1905. —c Aetaclja nevarnega tata. Celjska policija je aretirala v soboto 13. t. m. nekega Plevnika, ki je izvršil po Celiu m okolici zadnje čase več drznih tatvin. Oddan *e bil v zapore okrožnega sodišča. —c Cei;e živini so zopet padle. Na zadnjih sejmih v celjskem okraiu so ^ teiki voli plačevali po 7.50 do 8.50 Din za kg. Druga klavna živina pa je razmeroma še cenejša. Temu primemo se morajo urediti tudi mesne cene. — Umrlo je v Ceiju v mesecu maju 15 oseb hi sicer 4 v mestu, 15 v javni bolnici. — S. K. Celje je priredil na Telovo ob priliki proslave svoje petletnice- športni dan s celodnevnimi športnimi prireditvami, ki je po pestrosti in eksaktnosti obširnega programa kakor tudi po nudenih uspehih prijetno iznenadil, k čemur je mlademu in agilnemu klubu samo čestitati. Dopoldne ob 10.22 je bil start za tek na 10 km pri trans, formatorju Fale pri Laškem, h kateremu je bilo prijavljenih 5 tekačev. I. je prispel na cilj (postaja Celje) Radosch (Atletiki-Celjej v času 43 minut, 55 in 3/5 sek-, II. Pelko (Atletiki) 43 min., 57 sek., II. Ravnikar J. (Primorje) 44 min., IV. žabkar Drago (S. K. Celje). Točno ob li. uri. 30 min. je 6ledil start za propagandni stafetni tek skozi mesto na 1325 m dolgi progi s petim predajam, katerega se je udeležilo osem štafet. Zmagala je štafeta S. K. Celje v sledeči postavi: Wagner, Natek, Regner, Vrečko, Kopušar, Dr. Perpar, ki je rezala ciLj pri postaji v času 2 min. 59.6 sek. Takoj od starta pri kolodvoru prevzame vodstvo S. K. Celje I ter povečuje razdaljo in pridobiva rapidno teren do 4. predaje, kjer zdrkne Regner in se nevarno pobije. Ves pridobljen teren gre izgubljen, povrhu še 40 m in malo je več izgleda za časten placement kluba. Ostali trije tekači pa zmanjšujejo v krasnih apurtih razdaljo od ostalih konkurentov in končno uspe Dr. T^rparju v bri-ljantnem finisu, ki je zadivil ogromno množino gledalcev, prehiteti opasnejšega pro. tivnika, vojaško štafeto 39. pp. in potisniti na II. mesto z razliko petih metrov. Kot III. so dospeli na cilj S. K. Ptuj, IV. SK Celje 2, V. Atletiki, Celje. — Med celo dopoldansko prireditvijo se je vršila predaja cvetlic in znakov po vrlih in agilnih članicah SK Celje, ki je uspela v gmotnem ozlru nad vse zadovoljivo. Popoldne ob 15. url 30 min. se je vršila povorka vseh lahkoatletov in nogometašev v dresih z ljubljansko vojaško godbo na čelu. Sprevod, preko 100 atletov, kateremu je sledilo mnogo občinstva, je bil jako pester m privlačen. Ob 16. uri je počel lahkoatletski miting, kateremu je sledilo občinstvo z velikim zanimanjem. Vse je funkcijoniralo do pičice, godba je z izbranimi komadi kratkočasila in dva okrep-čevalna šotora sta skrbela za jedila in pijače. — Tekmovali so atleti SK Celje, SK Ptuj, SK Primorje, Atletiki Celje, SK Red Star Celje in SKF 39 pp. K teku na 100 m je bilo prijavljenih 27 konkurentov ter so se v glavnem teku plasirali sledeče: I. Dr. Perpar Stanko, SK Celje 11.3- II, Haivart 39 pp. 12, III. Aparnik Slavko 12.1 SK Celje. — Tek 200 m, 20 prijav. Placement: I. Dr. Perpar St. SK Celje 23.1 (sloven. rekord), II. Aparnik Stanko SK Celje 25.2, III. narednik Brkič Nikola 39 pp. 27. Skok v višino z zaletom brez deske: 15 prijav, uspehi sijajni pri izbornem materiialu. I. Lukašček SK Celje ISO cm, jugoslovensk rekord, krasen stilist, ki je nadallnje skoke opustil, ker je bU brez konkurence. II. Haivert 39. pp. 170 cm, III. Žabkar Drago SK Celje 165 cm za lahkoto, a brez stila. Vsi trije talenti za to panogo, ki še mnogo obetajo. — Skok v daljavo z zaletom brez deske: I. Gradišer 560 cm, II. Blechinger 534 cm, oba Atletiki Celje, im. Fischer Franc, Ptuj, 522 cm. — Metanje krogle 71-2 kg: I. Brkič Nikol 39. pp. XX, 10.78 m, Vasic Dimitrije 104.9 m, III. Gojič 10.51 m, vsi trije 39. pp. — Metanje diska: I. žabkar Drago, SK Celje, 27.85, II. Gradišer, Atletiki Celje, 27.30 m. — Nogometna tekma med I. moštvom SK Celje in Old Boys je biia zelo nimirana, čeprav s skrajšanim igr. časom in je izpadla s sigurno zmago prvih v razmerju 3 : 1. V drugem polčasu eo bili Old Boys enakovreden protivnik in v gotovih fazah še celo nadmočni. Le smoli pred go-lom je pripisati ta rezultat, ki bi znal biti tudi neodločen. Tekmo je sodil g. Bari na vseobče zadovoljstvo. — Po tekmi se je vršila povorka vseh atletov in občinstva ob zvokih godbe v mesto. — Zvečer se je vršila animirana zabava z vrtnim koncertom v restavraciji hotela Evrope, katerega je občinstvo v mnogobrojnem številu posetllo in napolnilo lokalitete do zadnjega kotička. — Nato se je vršila razdelitev krasnih daril m nagrad, ki so zadovoljile tekmovalce vsestransko. Cela prireditev je v moralnem in gmotnem ozi.ru sijajno uspela, vsa čast Celjskemu športnemu občinstvu, ki je s tako mnogobrojno udeležbo pokazalo svoje zanimanje za Športno prireditev. Iz Maribora. — Srednja kmetijska šola v Maribora sprejema prijave za vpis od 1. julija do najkasneje 10 septembra t. 1. šolsko leto pričenja 1. oktobra. Redni učenci lahko postanejo oni. ki izpolnijo sledeče pogoje: Stari smejo biti največ 19 let, a najmanj 15 let. Morali so uspešno dovršiti 4 razrede srednje šole (realke, realne gimnazije, gimnazije) ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izpit se ne zahteva, neuspeh v klasičnih jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno kmetijsko Šolo, mora položiti sprejemni izpit. Prošnji za sprejem, katero je treba kolekovati z Din 5 + 20, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko oz. odhodno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. 10 dobrih učencev bo dobilo štipendije po Din 400 mesečno. Kdor želi tečnejšega navodila, naj zahteva od direkcije program. — Vpisovanje v I. letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru za šolsko leto 1925-26 se vrši dne 30. junija t. I. Vpisati se morejo le učenci, ki so napravili tečajni izpit na srednji ali končni izpit na meščanski šoli. Prinesejo naj s seboj krstni list. —m Strašno neurje v Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V nedeljo je nastala v omenjenem kraju silna nevihta, med katero je padala debela toča, ki je pokrila polja pet prstov visoko. Nekatera zrna so bila debela ki,t srolobia iaica, Toča Jc nanravila velik"o škodo. 2ito je popolnoma pobito, koruza stolčena, sadje uničeno. Sadonosniki so v splošnem vsi uničeni. Skoda je zelo velika in je prebivalstvo prosilo oblasti za pomoč. —m Poroka. V soboto 13. t m. se je v stolnici poroči g. Anton Šijanec, uradnik državne železnice, z gdč. Em o Babic. — Dne 15. t. in. se je na romantičnem Homcu pri Slovenjgradcu poroči Primarii dr. Vinko Železnikar z gdč. Pavlo Rogina iz Podgorja. Bilo srečno! —m Strela ubila mladeniča. V nedeljo popoldne je nastala nad Mariborom in okolico silna nevihta. Nekako okoli 17. ie pod kostanjem v Magdalenskem parku vedril 19-letni Alojzij Peklar, sin kolarja iz Krče-vine. Strela je udarila v drevo, pod kate- rim je stal Peklar. in ga ubila. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Pobrežje. —m Zaključek češke šole v Mariboru. V nedeljo ob 10. dopoldne je češka šola na slovesen način proslavila zaključek šolskega leta. Svečanost, kateri je prisostvovalo mnogo odličrrh oseb. med njimi gen. konzul Češkoslovaške v Ljubljani dr. BeneŠ, je otvoril predsednik Češkega kluba g. Bu-reš, ki je pozdravil vse navzoče. Vrstile so se nato deklamacije in nastopi učencev ter učenk, ki so vsi pokazali lep napredek. Deca je nato zapela hmno »Kde domov »moj«, nakar je imel slavnostni nagovor konzul dr. Beneš ter v imenu mariborske J.-C. Lige dr. Reisman. Popoldne ie bS Izlet v Betnavce. To in ono Velik požar v Tržiču pri Trstu Skladišče olja z 7200 kg olja uničeno, - Škode dva milijona lir Iz Trsta poročajo: Včeraj 15. t. m. okoli 3.30 je izbruhnil velikanski požar v novozgrajeni čistilnici olja v Tržičn. Čistilnica olja Luzzatti o .veči- noma trgovci, ki vidijo zelo nevarnega tekmeca v vsakem potniku, ki skuša prevaritl carino in prodajati blago po nizki ceni. Ta borba med juvelirji gre tako daleč, da ima Zveza newyorskih zlatarjev v vseh večjih mestih Evrope in v pristaniščih svoje zaupnike, ki se smuče jo med turisti in opazuTe-jo zlasti trgovce z zlatnino in dragulji, osumljene, da vtihotapljajo v Ameriko dra-gulje. Tretjo skupino tvorijo ljudje, ki ovaja-jo iz maščevalnosti. V tej skupini se posebno odlikujejo ženske. Motiv ovadbe je večinoma ljubosumnost. Ameriški carinski uradniki ne dobivajo posebnih nagrad, če zasačijo tihotapca. To je njihova uradna dolžnost. Samo enkrat ie dobil neki uslužbenec carinskega urada 50.000 dolarjev, ker je opozoril vlado na večje tihotapstvo sladkorja. Vlada je dobila takrat 4 milijone dolarjev in če bi uradnik slučajno ne bil v uniformi, bi znašal njegov delež na tem bogatem plenu eno četrtino, torej 1,000.00C dolarjev. Vseh teli križev in težav pa Je rešen tisti, ki nič nima. Njegovo življenje gre mtr-no svojo pot. Ce se mu pa vendarle pripeti, da pride v posest dragulja, ga je bolj vesel, nego bogataš cele vreče dijamantov. Profesor t Al. Zalokar (Tavčarjeva ulica 1) zopet redno ordinira. Zakaj se ženske oblačijo Dejstvo, da med ženskami tako priljubljeni »mikado^ večini moških ne ugaja.-sili zopet v ospredje vprašanje, komu na ljubo se ženske oblačijo. Splošno prevladuje mnenje, da se ženske oblačijo po najnovejši modi samo zato, da bi ugajale moškim. To pa ni res. V Parizu so razpisal* o tej kočljivi zadevi anketo in ženske so ogorčeno protestirale proti trditvi, da negujejo svoje telo moŠkTm na ljubo. Princesa di Breglie, ki da je pariški družbi ton, je izjavila, da ^-mikado- nikoli ni nosila, toda ne zato, ker ne ugaja moškim. Ljubim krasne obleke, dragulje in drugo Iepotičje zato, ker spada vseto med umetnine, je dejala princesa. Ne nosim jih pa zato. da bi bila moškim všeč. Vikontesa Rohanova je odgovorila še točnejše: Oblačim se pozimi zato, da me ne zebe, poleti pa zato, ker ni dostojno hoditi v Adamovem kostimu. Krasna igralka Marta Rentier je odgovorila na vprašanje, komu na ljubo se oblači, tako-le: »Ko sem se rodila, so me oblekli. In posih-mal nosim obleko iz navade.-- — Znana balerina Mistingnetta pravi: »Ce ne nastopam pred občinstvom, se oblačim, ker me to veseli, zakaj če nisem lepo oblečena, postanem slabe volje.« Operna diva Elle Spinel-ly je Izjavila: »Oblačim se v prvi vrsti zato, da ugajam sebi, v drugi vrsta zato, da sem všeč dotičnemu moškemu, ki mi je pri srcu in slednjič zato, da vzbujam med prijateljicami zavist. Moški pa sodijo o ženskem lepotičju drugače. Dramatik Pavel Geraldi pravi: »Lepotičje je cilj vsega ženskega nehanja.« Modni »portretist v Parizu van Bonges je mnenja, da predstavljajo ženske s svojo toaleto same sebe, t. j. da se oblačijo zato, da pokažejo vse privlačnosti svojega telesa. * ★ * * Zobotrebec. Že stari Rimljani so poznali zobotrebec in elegantni svet v Avgustov! dobi je nosil zobotrebce spravljene v svojih krasnih toaletnicah. Bili so napravljeni iz ščetin divjega prašiča ali iz lesa ali iz peres. Pesnik Marcus Valerius Marti-alis je napisal epigram, v katerem zasmehuje dame, ki so se posluževale zobotrebcev na poseben gracijozeu način. V Franciji je uvedel zobotrebec iz svoje domovine Izgnani španski minister Antonio Perez, katerega je sprejel Henrik IV. Od takrat dalje je prišel v modo zobotrebec pri vsej francoski dobri družbi. Bali so se na Francoskem že mnogo let poprej zobotrebcev admirala Coligny-a, ki je umrl 1. 1572. Ljudje so rekli: ~>Bog obvaruj nas admiralovih zobotrebcev!s Francoski pisatelj Branto-me opisuje, da je imel admiral navado nositi zobotrebec ali med zobmi ali za ušesom ali Pa ga je vtaknil v brado. Leta 1560. navajajo računi trgovca s srebrnim blagom Franca II. dva srebrna zobotrebca, ki sta bila shranjena v srebrnem futeralu mavri-škega sloga. * Lov za zlatom. >Darly Mail« poroči iz Daresalama, ki je bil pred glavno mesto v nemški vzhodni Afriki, da so tam našli velike zaloge zlata, zlasti v dolini Lupa in v gorovju Libingston. Zamorci drvč v sku-plnnh tisočev in tisočev v nove zlate pokrajine in tako se ob rekah Sira in Luika< kjer io res našli zlato, uastali .že celi kraji itrin 4. »SLOVENSKI NARODi dr,£ 17 junija I9žgx Mev lo4 Gospodarstvo Olajšave za domači premog V zvezi s krizo domače premogovne industrije in v svrho njene zaščite je izdalo prometno ministrstvo naredbo. ki predvideva za domači premog te-le olajšave: 1. za premog domaČega izvora se odpravi obračun vozarine s presledkom pri prehodu s prog bivše Južne železnice na proge državnih železnic, kakor tudi na proge, ki so v državni eksploataciji in la-robe; 2. od 15. junija t. 1. se tariiira premog tujega izvora po razredu C; 3. za izvoz premoga je dovoljen popust pri tarifu, In sicer za relacije nad 100 km 5 odstotkov, ea relacije do 200 km pa 10 odstotkov. Koks |e izvzet od te olajšave in se bo tarifiral kakor doslej. Ta naredba je izdana brez zaprosa beo-igradske zbornice. Ker v nji ni omenjeno, da morejo dobiti industrijska podjetja, ki rabijo tuji premog, dovoljenje za uvoz tega premoga, je centrala industrijskih korpora-cij intervenirala pri prosvetnem ministru in dobila odgovor, da dobe taka podjetja olajšave tako, da bo znašala razlika v primeri s sedanjim tariiom 20 do 30 Din pri vagonu Ea relacije od državne meje ali od pristanišča do tovarniškega podjetja. Vsa pod-fetja, ki potrebujejo inozemski premog in hočejo dobiti te olajšave. morajo vložiti pri beogradski zbornici (za podjetja v Sloveniji bo menda komperentna ljubljanska zbornica!) prošnje v dveh izvodih. Prošnje morajo biti naslovljene na prometno ministrstvo, ki bo nato v sporazumu z ministrstvom za šume in rudnike dovolilo znižani tarif za vsako podjetje posebej do postaje, ki jo dorično podjetje označi. V ministr-rtvu so objavili, da bodo te skupne prošnje rešene najkasneje do 15, junija (?). Važno le, da vsako industrijsko podjetje dobro motivira v prošnji potrebo inozemskega premoga, dalje kakšne posebnosti da mora Imeti dotični premog, razlog, zakaj ne more rabiti domačega premoga, kakšne izkušnje ima z domačini premogom, koliko porabi letno inozemskega premoga, zlasti pa, koliko domačega premoga porabi letno. Naš uvoz iz inozemstva V prvem četrtletju 1925 smo uvažalL iz inozemstva: vrednost v Din odstotek iz Italije 432 376.322 19.89 v Češkoslovaške 407,996.887 19.1 r> Avstrije 308,823.033 1739 y> Anglije 233.137.644 10.95 * Nemčije 151,257.552 SJ52 > Madžarske 86,512.234 4.07 ^ Amerike 76.344.902 3.59 » Romunije 66,130.262 3.11 » Grške 64 667.325 3.04 » Francije 57347.342 2.72 > Holadske 42,039.281 1-98 » Poljske 32.801.641 1.54 » Indije 19,711.556 0.92 -* Švice 16,978,920 0.80 * Belgije 8,975.507 0.42 » Turčije 4 227.640 0.20 » Danske 3,786.184 0.18 » Norveške 3,658.823 0.17 ■> Bolgarije 3521.183 0.16 - Argentinlje 2,678.310 0,12 > Brazilije 2,148.186 0.10 » Španije 1,928 228 0.10 » Rusije 1367.702 0.09 » Albanije 1 391.474 0.06 » Švedske 1,077.450 0.05 » Portugalske 1,073 094 O.0S Slede še: Čile, Alžir, Perzija, Egipt. Kanada, Kitajska, Japonska, Meksiko, Maroko, Estonija, Litva, Finska, Tunis, Latvija in Palestma z uvozom v Jugoslavijo pod vrednostjo 1 milijona dinarjev. Iz vseh teh držav smo uvozili v prvem četrtletju 1925 za 2.128,395.296 Din raznega blaga. —g Kava tz Južne Amerike v Splitu. Te dm je prispel v Split transatlantski par-nik družbe Cosulich »Atlanta«, ki je pripeljal potnike iz Južne Amerike in večjo množino kave za naše trgovce. Te kave trgovci ne bodo mogli izkrcaii, ker se po konvencijah med italijanskimi parobrodnimi družbami in evropskimi tržišči kave manjša pošiljatev v jugoslovenskih pristaniščih sploh ne sme izkrcati. V teh konvencijah stoji, da es more v jugoslovenskih pristaniščih izkrcati samo večja pošiljatev. Italijani so utihorapili to določbo v konvencije zato, ker so dobro vedeM, da naši trgovci ne morejo naročati v Ameriki na stotine vagonov kave. Očividno so horeli s tem preprečiti emancipac"jo naše trgovine od tržaških posredovalcev. Da je naša trgovina s to gorostasno omejitvijo težko prizadeta, je menda jasno. Gospodarske organizacije nameravajo ukreniti vse potrebno, da se ta krivica čim prej popravi. —g Sladkorna pesa. Po najnovejših angleških statističnih podatkih znaša površina s sladkorno peso zasejanega polja letos: v Nemčiji 380.000 ha, v ČeškolovaŠki 304 tisoč, v Franciji 185.000. na Holandskem 65.000, v Belgiji 72 000, na Švedskem 40 312, na Danskem 38.000, na Poljskem 169.000, na Madžarskem 66.134, v Jugoslaviji 40.000, v Italiji 60.000, skupaj 2,048 946 ha. V primeri z lansko kampanjo se je povečala površina v Nemčiji, Češkoslovaški. Danski, Poljski, Avstriji. Romuniji in Rusiji, zmanjšala pa v Franciji, Belgiji, Švici, Madžarski in Jugoslaviji. —g Obrtni krediti in Narodna banka. Narodna banka je na svoji zadnji seji razpravljala o povečanju stalnh obrtniških kreditov, da se ti krediti lahko povečalo. Pri nekaterih tvrdkah je to že storjeno. Na intervencijo obtrnikov iz vseh krajev države razpravlja Narodna banka sedaj o zvišanju rednih kreditov (5000 D'n) in vse kaže, da bo tudi to vprašanje povoljno rešeno, ker so Člani upravnega sveta večinoma mnenja, da je treba obrtnikom pomagati. —g Kriza naše industrije. Naša industrija, ki je doslej obratovala s 35 do 40 odstotki, je začela polagoma reducirati svoj obrat. Mlinarska industrija v Sloveniji je v popolnem zastoju. Tudi v Bosni je položaj skrajno kritičen. Produkcija premoga je minimalna, železniški dohodki slabi. — Število brezposelnih narašča. —g Tehnični semeni na Lipskem. Od 27. avgusta do 9. septembra t. 1. se vrši na Lipskem tehnični velesejm. Največja razstava vseh vrst orodja za predelavo kovin in lesa. —g Privatni kapital v ruski trgovin. Po baš objavljeni statistiki pripada v Rj-siji 88 odstokov kapitala, unešenega v trgovini udeleženega samo 12 odstotkov. — V" Nahrežni vpr'zori javna Ii dska knjižnica znano italijansko komedijo *Scam-pclo«, ki se vprizarja povsodi z veükim uspehom. Gostovala bo v Nabrežini Šentjakobska čitalnica. — Čakal! so na obhaVlo. Iz Sovinjščine v Istri poročajo, da je prišel tja itallinnski duhovnik, da izpove in obhaja ljudi. Ko so bili verniki izpovedani, so stopili prM oltar, misleč da dobe sv. obhajilo. Pi ,el je do njih duhovnik, ki je zagrizen Italijan ter jim sporočil, da jih ne bo obhajal, dokler ne daruje vsak po 10 lir za zgradbo nove cerkve v Sovinjaku. Ljudje so rekli, da bi plačali, ako bi imeli denar. Ker ga pa nimajo, ne morejo ustreči njegovi želji. Italijanski pop se je razjezil in odšel, ne da bi vernike obhajal. Ljudje pa tudi niso prosili in niso več čakali, marveč so šli lepo v miru domov. Ako se je zbog tega zmanjšala pri njih vera v verska tolažila, niso krivi oni. — Bedna Istra, Nedavno je »Piccofo. obširno pisal o bedi, ki razjeda Istro, Nato se je oglasil milanski »Secolo« z obširnim poročilom svojega sotrudnika o strašnem gospodarskem stanju v Istri. List pravi, da je opravičena današnja nezadovoljnost v Istri in da si ni mogoče misliti, da bi ti revni istrski ljudje mogli plačevati strašne davke, ki se jih jim nalaga. s-Secolo* priporoča vladi, da bi pomagala Tstri In jo rešua strašnih gospodarskih razmer. Na potovanju po Istri se nahaja sedaj pulski preiekt Po-setiti hoče vse občine in nato posl.u. poro-čilo vladi v Rimu. Tam je pa že tako nagrmadenih polno izvesrj o nevzdržnem stanju istrske pokrajine! Istrska kr. komisila je sestavi'a načrt za senacijo istrskih nr>-čin in pravi, da bi bilo potreba za ureditev občinskih proračunov okoli 33 milijonov lir Kdo jih bo dal? — Na goriškem izvoznem trgu se prodajajo črešnje po zadnjem poročilu po srednji ceni 260 L in šparglji po 240 L kvintnl. grah po 160 L, krompir po 100 L. stroc'i fižol po 1SÜ L kvintal. Črc^je so kupova'1 zlasti z raznih strani doSti Nemci. — Ljudska stanovanja. V np^°"!;i M položili temel.'ni kamea za zgradbo ljudskih stanovanj v Kjarboli pri Trstu. LjudfVtt hiš ho -7. Pri slovesr.rrti BO bili ustici'! zastopnik1 oblasti in poslanec Eaneill. — Most se je porušil v V:? komu v Fur. laniji. čez lesen rnoet je vozi"! z vso previdnostjo tovorni avto tvrrike Se Iran ir Paolin iz Gorica. Na vozu je bil gradben' materija!. Sredi mosta so ESČul] peka nje Dva sta hitro skočila z avta in se rt Šofer pa je ^pade! z avtom vred v hr.donr n£k Ter, ki pa je sedaj poleti precej sub Avto je zelo poškodovan, šoferju pa se 1» sreči ni zgodilo nič hudega. — Na zadnjem živinskem sejmu v fMr skj Bistrici so bile cene: za volo 4.50— 4.90, za krave 3—3."0, za teleta 7 lir žive teže. Konji so se proialali po 3500—4000 flr, prešički 50—80 lir komad, seno po 24 Ur kvintal. — V Brjah pri Ribemberku uprTzore" * nedeljo 21. t. m. Meškovo dramo »Mad«. Pri prireditvi bralnega in pevskega društva bo sodeloval tamburaški in p-?vski zbor !i Sela. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektograficni zvitki in aparati, podloge za stroje pri Ltid« Baraga, Selenburgova 6ji Telefon s*. 980 Samo 6 dntl LJUBLJANA - TIVOLI Samo S dnif Otvoritvena predstava v sredo 17. Sunila ob 20. url. KLUDSKY Evropski irnnm-Balley NatvečU cirkus Evrope 4 jambori, 3 maneže z največjim zoološkim vrtom sveta. — 300 oseb, 400 živali, 100 lastnih vozov, 12 parnih in autostrojev, 20 slonov, 20 severnih medvedov. 10 rjavih medvedov, 40 levov in tigrov, 1 velikanski 2.500 kg težak nilski konj, 30 velblodov in dromedarjev. 1 čreda ceber, antilop, lam, nojev, 6 indijskih vodnih bivolov, 100 različnih opic, 75 konjev in še več drugih različnih živali. soboto dne 20. junija in nedeljo dne 21. junija dve veliki — predstavi ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Zastopstvo ^sm piiraireil Iii am» predaje se stručniku s dokazanim uspjehom te najboljim vezama, koji može pružati odgovarajuču garanciju. — Ponude pod „Za-5386tt na PUBLICITAS d.d.. a rjasnj zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11 mi VABILO na 151S redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v St. Vidu nad Ljubljano Id se bo vršil prihodnji torek, 23. Jurija 1925 zvečer ob sedmih v Iste pisarni. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za upr. leto 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V Št. VIDU, dne 15. juniia 1925. ODBOR. Ii. nullit & Er. DHIK pleskarja In ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cen}, občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L J. Stjepušin = Sisak = prtporula najboljt tambora, lica, partitura I ostala potrabSflst za na sks* 2g» bala. ran SSL ■ajst«rejfta slovenska7 pleskarska in Uda delavnica Im Brleeli, nnnejska o. tO, te priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1793 £'51 Mall oqlasi* ki slutijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beserta 60 par. NaJmanJSi znesek Din 5. Zenltvet dopisovanje ter oaEasi strogo trgov« •koga znaöafst, vsaka beseda Oin t'—. Fjajmanü! znesek EHn 10 SJI „ J m _ za izložbena okna in tramway etc. 11IC9 II I CG na!bol)ša reklama (Abxlehplakste) wh Po načrtih prvih umetnikov AUGUST JÜTTNER, SÄ ALFELD /S (Deutschland) Postf. 9 I Službe g Natarica (računska), ki more po* ložiti kavcijo — se sprej* me proti dobremu za* sluzku v gostilni Anton Maver. Ahaci jeva cesta št. 5. 1804 Prodajalka (spretna) konfekcijske in manufaktume stroke — se sprejme — Ponudbe pod crSpretna'> na poštni predal št. 160. 1819 Mjesne agente i zastopnike za sva m jesta Hrvatske, Dalmacije i Slavonije — tražimo. — Kuzmi * čaj, Zagreb, Kukoviceva 30. 1817 Trti. pomočnik išče službe v mestu ali na deželi; gre tudi kot poslovodja. — Ponudbe pod «Siguren/1810» na upravo aSlov. Naroda». Blagajničarka, zanesljiva in inteligentna, išče službo v kaki trgo* vini ali hotelu, event. v kavarni. — Ponudbe pod « S talno .'1815» na upravo tSIov. Naroda». Gospodična z večletno prakso, vaje* na vsakršnega pisarnis Škega dela — želi pre* meniti službo. Gre tudi na deželo. — Pismene ponudbe pod «Izvezbana moč/1816» na upravo ccSl. Naroda». Skladiščnik, starejša in dobra moč. izurjen v mešani stroki, želi premeni ti službo. — Ponudbe pod «Dobra moč/1812* na upravo ffSlov. Naroda*. I ?rod?m I Makulaturni papir po Din 5.— kg naprodaj v upravi «S1. Nrar.». 1798 I Xufm Pozor! Pozor! Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zados+wje do* p snica, da pridom na dom. — Drame, GaMuso? vo nabrežje št. 29, Ljub. Ijana. 1S0S Opremljeno sobo (elektrika, posebni vhod zračna in solnčnata) — iščem od septembra na* prej. — Ev. tudi s hrano Za neoderuško, solidno ceno plačam za sobo za več rr ^secev naprej. — Ponudbe z navedbo cene pod aSolid?n/1789» na upravo «Slov. Naroda*. JfenreBiicnins Malo hišico v mestu ali predmestju kupim. Cena do 40.000 dirarjev. — Pismene po* nudbe pod «-Enodruzin; ska/1794» na upravo «SL Naroda». I Posojila 25.000 Din posodim brezobrestno dotičnemu. kateri mi pres skrbi stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Ponudbe pod «Din 25.0C0;1797» na upravo «Slov. Naroda*. priporoča Narodna tiskarna Dvokolesa, otroški vozički, pneums tika — znižane cene! — Ceniki franko: proda in na obroke. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Liubljana, KarlovsVa cr« sta 4. 117 L Kot družabnik pristopim k dobro idoči trgovini ali kot pošlo* vodja trgovine. Položim 30.000 Din kavcije, ki se lahko porabi tudi kot po* sojilo. — Ponudbe pr^d Trgovski pomočnik/1795 na upravo «Slov. Nar.-» Otroški vozički dvokolesa, motorii. pnci matika — naiceneie. — Sr«reiernajo se vsa nopra« vila Prodaia na ohrr1-"; ceniki franko — «TK'# BITNA» F. B L , tovarna dvokoles in otroških vo. zičkov, LiuM jana, Ka_* lovska cesta 4 107 1. s prvorazrednimi generalnimi zastopstvi tu in inozemstva, želi zvezo s serioznim kavcije odnosno garancije sposobnim inženjer-skim uradom radi prepnščaafa okrožnih zastopstev. Ponudbe pod „Za-5387u na PUBLICITAS d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11 1800 6 oagonoo zaprtih, po 1' toa čiste tovorne tetine se proda po |ako ugodni cent. Vagoni so v brezhibnem stanju ter so na vpogled pri: Koszervnl tovarn! GLOBUS d. d- na V,hnikf, kamor je nasloviti ponudbe. 1302 Uflfl/fl mizarska ••• IUI Ii U ~ • • tvornica Zgor. ŠiSka- Celovška cesta 121 LJUBLJANA Telefon St. 972 Priznano solidna Izvršba vseh del po zmernih cenah. 1332 Ute silo ii Moli Tiber I! ♦ - I a Isg Din 5.— prodaja upiutfd »Slovenskega Naroda' Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 00 RA 7