Uto LUI11. M« 216. V UuW|nni, v tem 24. septembra 1925. Cena Din 1*50 lital« vsak dan popoldne, Izvzemftl nadeli o ta prasalke. — Iaamtfs do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Jnsenti petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovora. Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Knaflova ulica stav. 5, pritličje* — Telefon stev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica St. 3,1. nadstropje. — Telefon stev. 34. W Poštnina platana v gotovini. Našemu delavstvu Gotova znamenja kažejo, da se je v našem delavstvu izvrSila definitivna iz-prememba. Le serrrintja, takorekoC osamljeno se še najdejo ostanki našega revolucionarnega, boijševiškega duha. Delavstvo se zaveda novega časa, trdega boja za obstanek, uvideva težke gospodarske razmere, omajane temelje industrije ter razmišlja o novih potih napredka. Težnja po napredku in blagostanju je seve zdrava in nedotakljiva svetinja vsakega stanu. Te svetinje tudi ne smemo odrekati delavskemu stanu, ker ima poleg svojih prirojenih pravic še posebno vl»>go in zasluge za produktivno gospodarstvo celega naroda. Delavec spada v produkcijski ustroj naroda in vrši tu pomembno misijo. Nekdanja gesla o gospodarskem prevratu in sličnih sanjarijah ne vlečejo več. Ljudje spoznavajo, da vladajo gospodarsko življenje drugi, takorekoč neizpremenljivi zakoni pridnosti, ustvarjanja, varčnosti, poštene konkurenčnosti, ki se ne dajo preobrniti s frazami ali nadomestiti z drugimi produkcijskima metodami. V današnjih razmerah ni mogoče drugo gospodarstvo. Ljudje še stoletja in stoletja ne bodo zreli za medsebojno ali skupno, načelno in praktično nesebično sodelovanje ter delitev enakomernega dela na vse. Eni bodo pridni, drugi razsipni, tretji prirojeno izkoriščajoči tipi itd. Stvari torej, ki zavise od notranjosti duše in od moralnih lastnosti in ki tore} predpostavljajo naravnost srigantsko moramo in duševno preosno-vo vsega delovnega človeštva, se torej ne dado doseči od danes do jutri. Dotlej pač treba priznati edino pametno in moralno stališče pridobitne era gospodarstva: da namreč vsak dela in se koristi tako, da ne škoduje sosedu, da varčuje, da skrbi za rodbino, za svojo bodočnost. Rekfi smo, r bo pripravljen, bo zmagal. Čim naše delavstvo spozna to svojo poglavitno, ekzistenčno nalogo v sedanjem času. se sigurno tudi v političnem oziru reorganizira in preorijentira. Spoznalo bo. da je že čas, da misli na stvarni, solidni, konstruktivni program svojega napredka, to je predvsem na kvalitativno izšolanje svojih delovnih sposobnosti. Nadalje na ukrepe in mere. s katerim si lahko, kakor vsak drug stan, na pr. inteligenčni stan omogoči redno življenej v zdravju in sreči! Zdrave kolonije in stanovanjske hiše, zaščito rodbinskega zdravja, vzgojo dece in sploh, kar spada k rednemu človeškemu življenju. Vprašanje delavskega blagostanja fel delavske kulture ni vprašanje visokih teorii in fantazij o krščanskih ali boljševičkih socijalnih, marveč čisto konkretno vprašanje štedljivosti, delavnosti, pridnosti« skrbi za napredek* za red- Svečanosti na Cefinju Impozantna vojaška parada. — Kraljev pozdrav Črnogorcem. — Amnestija političnih krivcev« — Cetinte, 22. septembra (Izv.) Današnje svečanosti so zadivile ves črnogorski narod. Svečanosti povodom prenosa kosti vladike Njegoša so narod spominjale na tužne čase, ko je sovražnik razrušil in onečastil vladikov grob na Lovčenu. Današnje svečanosti pa so mu obenem pokazale lepšo bodočnost, pokazale so narodno in državno nedeljivost in obenem tudi globoko notranjo moč in silo armade. Črnogorski narod je z velikim navdušenjem pozdravljal armado. Današnje svečanosti so pokazale pred vsem svetom notranjo slogo naroda in države. /e ob 9. dopoldne je postalo pred dvorcem živahno vrvenje. Vojska se je pripravljala na veliko parado. Kralj je na trgu pred dvorcem pregledal vso ce-tfnjsko garnizijo. Na belem konju je sprejemal defiliranje čet. Na čelu so korakali gardisti (konjenica in pehota) v krasnih opravah, njim je sledila pehota v bo in? opremi, artiljerija in druge tehnične čete. Ves Čas parade so krožki nad črnogorsko prestolico aenoplani. Veliki vojaški paradi so prisostvovali vsi navzoči ministri, dostojanstveniki, generaliteta in razne deputacije Črnogorcev. Vojaška parada je trajala poldrugo uro. V dvorcu je nato ob 11. dopoldne sprejel kralj deputacije Črnogorcev v svečani avdijenci. Sprejel je 360 zastopnikov črnogorskega naroda ter se ž njimi priprosto in prisrčno razgovarjal o vseh lokalnih zadevah in razmerah. Opoldne je bil na dvorcu svečan obed na katerega so bile povabljene tudi deputacije črnogorskega naroda. Med obedom je kralj imel iskreno in pomembno napitnico, v kateri je med drugim naglašal: «Piilike niso dopustite, da bi vas, jfunaške Črnogorce prele posetil. Težko mi je bilo vedno odlagati to pot. Končno se mi je izpolnila že davno goiena želja. Evo, na današnjih svečanostih smo se sešli. Z globoko pljeteto sva pohitela kraljica in jaz v Črnogoro, da iz-kaževa svoje spoštovanje vladiki Kadetu, ki se blažen vrača v svoj grob, on, ki je bil i mrtev strah sovražnikom.« Kralj je v svojem govoru nato kratko opisal duhovni in kulturni vpliv vladike na razvoj Črnegore in ostalega iu-goslovenskega sveta, izrazujoč trdno nado. da bo duh vladike z vrhov Lov-čena blagodejno vplival na vso državo in da bo zrl v bodočnosti krepko svobodno in enotno državo. Svoj govor je kralj zaključil: »Črnogorci! Bratje mosi! Prišel sem semka?. da Vas vidim in da se z vami razgovorim. Žele? sem iz vaših vrst Slišati, kako je yim v teh gorah. Ono, za kar so se borili "aš? pradedje in dedje in za kar ste se borili vi, ste izvofevalL Danes niste več obkoljeni od sovražnikov. Povsod okoli vas živi in prebiva brat. k? vam bo vedno pomaga! In vas ljubi!.« — Cetinje, 22. septembra (Izv.) Za časa svečanega spreiema so se v me-troDolni sestali na Cetiniu navzoči ministri h kratki konferenci, na kateri so razpravljali o kraljevih odlikovanjih in o politični amnestiji. Kralj ie drm^s podpisal ukaz o amnestiji vseh Črnogorcev, ki so zagrešil: kak nolitičai delikt do 31. decembra 1924. Amnestije so deležni tako obsojenci, kakor tudi oni, proti katerim je uvedeno kazensko postopanje ali na so v emigraciji. Ukaz o odlikovanjih je zelo obširen. Odlikovana bo mnogoštevilna d ^r.vščina, stari borci-črnogorci, dalje arhitekti in inženirji, ki so zgradili kapelo na Lovčenu, odnosno novo cesto na Lovčen. Krali je popoldne sprejel v daljši avdijenci generala Vukotića in vojvodo Bozo Petrovića-Niegoša. Kralj jutri odpotuje v Bar. Dne 27. t. m. prispe v Dubrovnik. Borim v gladini večini m volitve Stališče prometnega ministra zelo omajano. — Minister Radoje-vic potuje v Monte Carlo k Pašićii. — Vesti iz Ženeve. — Beorad, 23. sept. (Izv.) Nikakih' važnejših političnih dogodkov v Beogradu. Vodijo se samo zakulisne intrige in tajne borbe. Javnost je še vedno pozorna na svečanosti na Cetinju, ki so dvignile v veliki meri ugled in moč kralja med Crnogorci. V političnih krogih danes mnogo govore o tajni in zakulisni borbi, ki se vodi med dvema skoraj enako močnima strujama v vladni večini. Ena struja z vnemo zagovarja nove volitve takoj po sprejemu rednega proračuna za leto 1926-27. Druga pa je proti volitva! in za redno parlamentarno delo do konca funkcijske dobe. Radićevci se zelo nagibi jej o k struji, ki zahteva volitve. V marsičem so računi prezgodnji, ker ni v Beogradu odločilnega faktorja minstrskega predsednika. Politični krosi mnogo govore o dejstvu, da je položaj prometnega ministra v sami vladi zelo omajan in skoraj ne vzdržljiv. Proti prometnemu ministru Anti Radoje-viču vodijo ostro kampanjo celo nekateri člani sedanje vhide. Vrše se proti njemu intrige in zakulisne akcije. Položaj njegov v vladi je tako ogrožen, da bo primoran Rado^vić odstopiti. Prometni minister Anta Radojevič odpotuje v petek 25. t. m. v Monte Carlo k ministrskemu predsedniku Pa. šiću. To njegovo pot spravljajo v zvezo z njegovim odstopom. Danes prihajajo kratke vesti rz Ženeve o delovanju naše delegacije v Društvu narodov. Zunanii minister dr. Ninčić je v dvorani >Arhemima« napovedal predavanje. Predmet problem! iMale antante. Predavanje je moral odložiti radi preobilice poslov v ITI. komisiji, ki ji predseduje. Stepan Radie še ni imel svojega predavanja v ome-r.ieni dvorani o tajni diplomaciji. Politična situacija Afront prečanskih radikalov proti HSS-manevru« - Državni proračun. — Naše posojilo v Amerki. — Beograd, 23. sept. (Izv.) Vladi RR nenaklonjeno stališče, ki so je zavzeli vojvodinski in osiješki radikali odnosno afront prečanskih radikalov proti HSS sta še vedno predmet živahnih političnih kombinacij in diskusij. Razmere poznavajoči politiki odkrito izjavljajo, da smatrajo nastop prečanskih radikalov več ali manj za poltični manever, ki je insceniran od vodstva radikalne stranke proti HSS, da radikali od Radića dosežejo še večje popuščanje, zlasti kar se tiče premestitev državnega uradništva na Hrvatskem in v Slavoniji. Do konca tega meseca ni pričakovati izrednih političnih dogodkov, no rodbinsko življenje, za zdravje m notranjo srečo. V tem kvalitativnem delu pa leži temeljna misel samopomoči, ki jo lahko prožimo našemu delavstvu, da more preboleti sedanjo krizo in pomagati naši industriji in gospodarstvu do ozdravljenja, do konkurenčnosti, do zmage. Napredek industrije, procvitanje industrije znači obenem procvitanje, napredek, blagostanje delavstva. Ta zveznost ie neizoodbiina- šele po povratku Pašićcvem se prične znova živahno politično življenje. Že danes pa se pojavljajo še nekontrolirane vesti o rekonstrukciji vlade. Kakor hitro bo vlada zopet kompletno zbrana v Beogradu, se prično posvetovanja in razprave v ministrskem svetu o predložitvi proračuna za leto 1926/27. Listi so že javljali, da je ta proračun v glavnih konturah že sestavljen. Koncem meseca predloži finančni minister proračun ministrskemu svetu v odobrenje in nato takoj narodni skupščini odnosno fin. odboru, ki naj bi bil sklican že v prvi polovici meseca oktobra. Vprašanje ameriškega posojila je še vedno na dnevem redu. Uradno zanikajo vesti, ki so govorile o velikanskih milijonskih svotah in o misiji Ste-pana Radića. Uradne izjave priznavajo le, da vlada v resnici namerava najeti v Ameriki večje posojilo. Svota še ni točno fiksirana. Značilna je tudi izjava ameriškega delegata kapetana Backer-ja, ki je pozval našo državo, da se udeleži razstave v Philadelphiji povodom 150-letnice osvobojen j a ameriških dr-£av. Backer ie v razizovoru « zastop- niki naše vlade omenjal tudi posojilo ter povdarjal, da ameriški kapital lahko sodeluje v naši državi, ker odno-šaji med Ameriko in Jugoslavijo ne temelje na politični, marveč na gospodarski bazi. Protestna stavka francoskih zidarjev Pari/, 22. septembra, k. Kakor javi ju «Liberte» iz Lvona, je začelo danes po na* logu strokovnih organizacij stavkati 4000 zi* darjev, ker hočejo delodajalci namestiti italijanske delavce. telounšlia in varnostni pakt Nemški tisk o čehoslovaško-nemški varnostni pogodbi. - Nemški nacionalisti zahtevajo koncesijo za narodne manjšine na Češkem. — Rezerviranost Prage — Dunaj, 23. septembra (Izv.) Poročila iz Berlina in Prase obširno očrtavajo situacijo, ki je nastala po intervenciji češkoslovaškega poslanika v nemškem zunanjem ministrstvu, da je namreč Češkoslovaška pripravljena skleniti garancijsko odnosno arbitražno pogodbo z Nemčijo. Poslanik dr. Krof t a ie že v soboto interveniral, toda v nedeljo je oficijelno predložil v Berlinu noto češkoslovaške vlade. Nemški tisk splošno simpatično pozdravlja noto Češkoslovaške republike, obenem v laskavih besedah omenjajoč izredno diplo-matično spremest dr. Beneša. Nemški na-cijon.Mci, kljub temu. da v načelu tudi odo-biavajo češkoslovaški predlog, hkratu zahtevajo od Češkoslovaške velike konces;je za nemško narjtiro manjšino na Češkem. Med berlirskimi listi komentirajo češkoslovaški ponudbo vsi organi velikln strank. Demokratski »Berliner Tageblatt« konstatira: -»Ker je ženevski protokol popolnoma pokopan, je bil nujen razvoj v smeri sklenitve pakta. Dr. Bcneš je prvi izvajal posledice iz te situacije. Po vsem prijetna to nJemu ni bilo, ker je bil izmed slavnih avtorjev ženevskega protokola.* Desničarski organ »Deutsche allgemeine Zei-tung« povdarja, da korak češkoslovaške vlade gotovo ni sledil brez sporazuma s Ouai d* Orsayem, zato je na nemški strani potrebna največja opreznost. Radikalno na-cijcnalna »Deutsche Zeitung« pravi: Umevno je povdarjati, da ne more biti sklenjena nikaka nemško-češkoslovaška posodba, dokler traja nezaslišano preganjanje sudet-skih Nemcev na Češkem. Za Nemčijo ni potrebe, da bi stopila v pogajanja s ČeliL« »Berliner Borscnkurier« je izredno zadovoljen s češkoslovaško ponudbo ter hvali dr. Beneša kot enega naj del avnej šili, najspret-nejših in najagilncjših državnikov Evrope. Tudi sedaj je dr. Beneš vporabil pravi tre-notek za svojo hitro akcijo. Dejansko ni potreba med Nemčijo in Češkoslovaško reševati nikakih spornih" mejnih problemov in ker ie Češkoslovaška zvezna pogodba s Francijo le defenzivnega značaja, ni razumeti, zakaj se ne bi izboljšali odnošaji med Češkoslovaško in Nemčijo. Nemško na-cijonalna »Deutsche Tageszeitung* pozdrav- JADRANSKI TARIFI IN MADŽARSKA. — Buidmpešta, 22. sept. (IzvJ Od septembra dalje zboruje tu posebna konferenca, katere se udeležujejo zastopniki Jugoslavije, Italije in Madžarske, da urede železniške tarife med vsemi tremi interesira-ntmi državami. V glavnem gre za ureditev jadranskega prometa. Zasnovan je načrt jadranske tarife, ki naj bi vstopil že 1. oktobra v veljavo. Med Madžarsko in Italijo se Je dosegel sporazum glede uvoznega in izvoznega prometa v jadranska pristanišča. Sporazum določa 25 do 30 % olajšave. — Tranzitni promet med Madžarsko in Jugoslavijo določa 15 do 35 % olajšave, ki se nanašajo zlasti na tranzit, usmerjen proti Reki. Madžarska dovoljuje obema državama 20—40 % popust. DVOJNA JUSTIFIKACIJA V VAEAŽ" INU — Varaždin, 23. septembra. (Izv.) Na dvorišču sodne palače je bila danes ob 7. zjutraj izvršena iustiifkacija dveh na smrt obsojenih kmetov Nikole Žnidarića in Alekse Seve rja. Obsojena sta bila na smrt radi umora. Znidarić je namreč pregovoril proti plačilu Severja, da je ubil ženo prvega. Žnidarić je sprejel obvestilo o ju-stifikaciji zelo apatično. Sever pa je drhtel fci jokal. Oba sta noč mirno prečula v skupnem razgovoru. Prvi je bil priveden na dvorišče Žnidarič, ki je #oječ ob visKcah izrazil edino željo, rekoč: »2e!im videti še exkrat steznike, ki so me čuvali.« Tej njegovi želji so ugodili. Obešenje Žnidar-iča je nato btk> hitro rzvršeno. Sever je pristopil brez vsake besede k stebru. Krvnrk ie Jzvršfl justifikacijo naglo m brez vsakega incidenta. Justrfikaciir je prisostvovalo okoli 500 ljudi. RUMUNSKI LETALCI V MAROKU. Pariz, 21. septembra, s. L'"Information« poroča tz Bukarešte, da se je šest rumun-skJh letalskih častnikov ponudilo francoski vladi za službo v Moroko. Francija je ponudbo, sprejel? Ija češkoslovaški predlog in prav!, da Ima ta nova poteza na šahovnici mednarodne politike le namen, da se pri pogajanjih" o zapadnih' varnostnih' garancijah prično tud pogajanja za vzhodne meje. Praški listi doslej nastopajo rezervirano. Objavljajo le suha poročila in Izvlečke nemških listov. Doslej sta zavzela stališče k tej noti le dr. Beneševo glasilo *češk<. Slovo« in pa oficijelno glasilo vlade »Če-škoslovenska Republika«. Nemci na Češkem v svojem tisku pričenjajo živahno akcijo, da povodom pogajanj o paktu dosežejo gotove privilegije in koncesije. Na zunaj se Nemci ne izjavljajo načeloma o paktu, pač pa minirajo marljivo na vseh odločilnih' mestih v Berlinu in na Dunaju. V Berlinu se danes vrši važna seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika Hindenburga. Nemški nacijonalc:, člani vlade zahtevajo, da se ne podeli nemškim delegatom generalnega pooblastila za pogajanja. Ni izključena delna vladna kriza. . K mešanice za poznavalce 109 L Borzna poročila. Ljubljanska borza. Lesni trg. Smrekovi oz. jelovi hlodi od 25 cm prem. naprej frc. nakl. post. blago 225. Madrier; 75/220 mm od 4—8 m dolž. monte frc. meja denar 585. Jamski les po uzan. ljublj. borze 5 vag. denar 170, blago 170, zaključek 170, Žitni trg. Pšenica domača frc. Lj. denar 270, koruza slav. par. Lj. blago 217, fižol prep. orig. frc Lj. denar 325, fižol ribniean orig. frc. L j. denar 300, fižol mandalon orig. frc. Lj. 250. EFEKTI 7% inv. pos. iz leta 1021: denar 95. blago 97, zaključek 95/97; Celjska posojilnica d. d.: denar 201, blago 205: Ljubljanska kreditna banka: denar 225, blago M; Merkantilna bankn: denar 100, bUfO 105; Prva hrvatska štedionica: denar 1068; Kreditni zavod: denar 175, blago 1S5; Strojnt tovarne in livarne: denar 104: Trboveljska premogokopna družba: denar 375, blago 387 Nihag d. d.: denar 38. blago 42: Združene papirnice: denar 165. blago 180: 4!/2% kom. zad. dež. banke: denar 20. blago 25; 4!/*% zast. 1. kr. dež. banke: denar 20, blago 25. Zagrebška borza. Dne 2. septembra. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.949—10.929, Praga 166.40—168.40. Pariz 266.91—270.91, New-vork 55.02—56.62, London 272 3'«—274f/4. Berlin 13.35—13.45, Dunai 0.078875—0.079875 Valute: dolar 55.325—55.925. EFEKTI. 7% invest. posojilo 1921 S7; 2Vn% drž. rente za ratnu štetu 394—395: Lzubljanska kreditna 220; Hrv. eskomptna banka 137 do 13S; Kreditna banka, Zagreb 138—139; Hi-potekarna banka 74—75; Jugobanka 109 dr HO1/.,; Prašiedioiu 1050—1055; Slavenskr. banka 61—62; Eksploatacija 53—55; Drava d. d. Osijek 250; Šećerana, Osijek 540—545: Isis d. d. 70—75: Nihag 40: Gutman 455 do 460; Slaveks 135—145; Slavonita 59—60.50; Trboveljski 370—375: Vevče 120. Inozemske borze. — Curih. 23. sept. Borza: Beograa 9.175—9.225, Pariz 24.45—24.50. London 25.10—25.50, Newyork 518—518.50, Milan 21.05—21.15, Praga 15.325-15.3?5. — Trst, 23. sopt. Predborza: Beograd 43.65, Pariz 116, London 11S.75, Newyork 24.50, Praga 72.50, Curih 472,50, Punaj 0.0345,/ ; stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 24. septembra 1926. Mev. 2ib Pismo iz Prage. Zasedanje zbornice in senata. — Volitve koncem novembra. Aktivni državni proračun. — «Narodna stranka dela», 22. septembra. Narodna skupščina je pričela svoje poslednje zasedanje v dosedanji sestavi To velja glede poslanske zbornice in senata, kajti tudi v senat se bodo vršile volitve. Ministrski predsednik Šve-:hla ie obrazložil politični desetki senate, tako da je ta opustil svoje nameravale ugovore proti razpustu. Pripomnil je, da želi vlada, da bi se volitve vršile Jfoncem novembra, do tega časa pa naj se rešijo državne neobhodne potrebe. Tokrat se je sešel najprvo senat, v čegar prvi seji so podali čsl. socialisti Vprašanja v stvari nuncija Mannaggija & o neprijateljski izjavi papežke stolice. Nujne interpelacije, katerim pa pri glasovanju nujnost ni bila priznana, so predložili nemški soc. demokrarje, nemški krščanski socijalci in poslanci ljudske stranke o nuncijevi aferi in o Huso-v9i proslavah. Vlada je odgovorila na Vse. Zastopniki koalicije so podali načrt za izpremembo zakona o sestavi in pravni moči senata, po katerem bo republika razdeljena na dvajset volilnih okrajev. Potem je podan že načrt za izpremembo volilnega reda. Oba ta dva predloga je dobila tudi poslanska zbornica. Sprejeti so bili zakoni o novi organizacij vojaških sodišč, o gospodarskih |n ffnančnih dogovorih z Avstrijo, o podaljšanju začasne ureditve trgovskih stikov z Zedinjenimi državami, o pomoči krajem, prizadetim po elementarnih nezgodah in o konsularnih pristojbinah. Poslanska zbornica je v svoji prvi seji resila vrsto imunitetnih stvari in zakon, v katerem se vlada pooblašča za sklepanje trgovskih pogodeb. V seji je bil razdeljen državni proračun za leto 1926., ki je bil takoj izročen proračun- skemu odseku, da bi bil sprejet že pred parlamentarnimi volitvami Politična debata o njem se ima izvesti samo v plenumu zbornice, da bi se tako pridobilo časa, toda proti taki naglici ugovarjajo tudi koalični poslanci češ, da ne bo mogoče proračuna redno proučiti. Predloženje državnega proračuna zbornici je tokrat toliko pomembnejše, ker je proračun za prihodnje leto prvič od pričetka naše republike aktiven. Ne samo, da se podaja proračun za celo leto in ne za Četrtine ali dvanajstine leta, kakor se godi drugod, marveč podaja se pravočasno in je aktiven. Sestavljen je skoro enako kakor pretekla leta. Proračun je na prosto enoten. Posrečilo se je doseči, da izkazuje prebitka nad 15 milijonov Kč. V njem so razvrščeni: redni izdatki 7.279.680.032 Kč, redni pri-iemki 9.537.814.759 Kč, torej nrebitka 2.258.134.727 Kč; izredni izdatki 2.790. 591.378 Kč, izredni prijemki 547.937.784 Kč, primanjkljala 2.242.653.594 Kč. Skupno izdatkov 10.070.271.410 Kč, prijem-kov 10.0S55.752.543 Kč, torej celega prebitka 15.481.133 Kč. Prebitek je bil dosežen v glavnem z višjim prelimini-ranjem nekaterih vrst prijemkov in znatnim zniža*ijem državnih izdatkov, pri čemur je igrala najvažnejšo vlogo restrinkcija državnega nameščenstva. Prava voditelja in ustanovitelja narodne stranke dela sta dr. Jaroslav Stransky in njegov oče senator dr. Adolf Stranskv. V novo stranko je vstopil tudi senator dr. Herben. Stranka je začela izdajati tednik »Narodno delo«. Prinaša program, ki pa ne vsebuje nič novega, marveč je le kopica fraz. J. K. S. SIODCBCi if (Glas švicarskega publicista.) V uglednem švicarskem dnevniku »Ga-arđtte de Lausanne« objavlja znani publicist ta francoski književnik Maurice Muret članek o Slovencih na Koroškem. Članek je izšel dne 4. septembra, torej na predvečer razprav v Društvu narodov, kjer se je •predstavila Avstrija s celo kopico gospodarskih pritožb in jokavih zahtev. Z ozirom na to je dobro, da je napisal v informacijo zastopnikov držav pri Društvu narodov o Avstriji to-Ie: Znana je ostrina vprašanja narodnostnih manjšin v Avstriji in v takozvanih nasled-stvenih državah. Vse države v tem delu Evrope se obtožujejo, da krše mednarodne pogodbe, ki so jih pravkar podpisale. Avstrijci n. *pr., ki bi se pravzaprav morali i sramovati radi preteklosti!, ki je tako bogata na persekucijali vseh vrst. dolže vse sosede po vrsti. Zlasti so goreči, ko dolže scsedno Jugoslavijo, češ da neusmiljeno preganja Nemce. Mi smo že neki dan opozorili o priliki smrti Conrada Hoerzendorfa eia bes bivših avstrijskih vlad proti Jugo-slovenom. Zdi se, da dele taka čustva tudi novi Avstrijci. Ko je pred tedni kancler Ra-«mek v dunajskem parlamentu primerjal usodo Nemcev v Jugoslaviji z usodo Slovencev na Koroškem, je načrt al prav temno sliko o dozdevnih preganjanjih nemških manjšm od strani Beograda v Jugoslaviji. Pobahal se je z dozdevno povsem drugačnim postopanjem napram Slovencem na avstrijskem Koroškem. Beogradska vlada ni molčala na tako težke, resnici nasprotujoče obdolžitve. In to se razume. Avstrijske pritožbe so vedno našle poslušne simpatije v vseh krogih, ki so blizu Društva narodov. Ker je Avstrija nesrečna, ker trpi gospodarsko in finančno, se nagibajo ti krogi k Avstriji in verujejo brez kritičnega pomisleka vsem avstrijskim spletkam proti sosedom. Brošura >Stanje Slovencev pod Avstrijo«, ki je izšla v Ljubljani, popravlja avstrijske pritožbe. Ta obrambeni spis, ki ga podkrepljajo oficijelni dokumenti, lahko prepriča manj poučene duhove v prilog Jugoslavije. Morda jugo-slovenska vlada res vedno ni hnela napram Nemcem v Jugoslaviji vseh ozirov. Eno pa je gotovo: da Slovenci na Koroškem ne uživajo pravic, ki jim jih dajejo nedavne mirovne pogodbe. Člen 68. saint - germamske, od Avstrije podpisane pogodbe pravi: »Glede javnega pouka mora avstrijska vlada v vseh mestih m okrajih, kjer prebiva večja skupina državljanov nenemškega jezika, dovoliti posebne olajšave in sicer s tem, da otvarja v ljudskih šolah pouk v materinskem jeziku za državljane nenemškega materinskega jezika.« To besedilo je iormelno, obenem pa je jasno, ponavljamo to, da ga avstrijske oblasti kratkomalo krše. »Trranični postopki« napram »inferijornim narodom«, katerih se je posluževal Dnaj, predno je razpadel, so še danes v veljavi. Brošura, ki jo imamo pred sabo, dokazuje še čisto nepobitno sokrivdo dobro znanih pangermainističnih udruženj, kakor »Deutscher Schulverein« in ^Heimatdienst« na Koroškem ter njih sodelovanje z oficielno Avstrijo. Krivica je tako kričeča, da se je jugoslovanska vlada po pravici začudila, da more kancler Ra-mek imeti pogum, povzročiti prepiT v stvari, kier je tako lahko odgovarjati Avstriji. Sedaj, ko se otvarja šesta skupščina Društva narodov, ni brez koristi, da se v časopisju obnovi vprašanje narodnostnih manjšin v centralni in vzhodni Evropi. Treba to vprašanje rešiti Čim prej boljše, da se omogoči povratek miru. Predvsem pa treba, da se odreče nova Avstrija spletkarjenju bivše Avstrije. Sicer mora prej ali slej izgubiti simpatije, ki jih je danes deležna«. M vest! — PclSiično delovanje — versko delovanje. Te dni je sprejel papež Pij člane »Mednarodne katoliške mladine,« v kateri je baje združenih 25 narodov. Papež je imel na romarje nagovor, v katerem je povdarjal, da je treba zbrane zastopnike katolikov z vsega sveta smatrati za pravo katoliško — intemacijo-nalo, ker je katoliška cerkev vesoljna. Cesto se zdi, da razvijajo škofje in duhovniki politično delovanje, temu pa ni tako. Nasprotno, to je samo versko delovanje, zakaj škofje in duhovniki se ne udejstvujejo politično, marveč samo versko, ako branijo svobodo cerkve, svetost rodbine in šole ter praznike. — To je vse — kar zelo, zelo širokogrudno tolmačenje »verskega delovanja«, ker se da pod to streho spraviti prav vsako politično udejstvovanje. = Obnovitev konkordatskih pogajanj z Vatikanom. Pred tremi meseci prekinjena konkordatska pogajanja z Vatikanom se obnove 10. oktobra v Rimu. Predsednik naše delegacije, nar. posl. dr. Voja J a n j i ć prispe v Beograd, da dobi nova navodila. —- Ministrstvo financ demantira vesti o ameriških posojilih in o potovanju financ* nega ministra v spremstvu Stjepana Radića v Združene držav© kot pretirane ln z% en« krat še neaktualne. — Italijanski teror na južnem Tirolskem so obrazložtti odposlanci v inozemstvu živečih južnih Tirolcev v Ženevi zastopnikom Društva narodov. Povedali so, kako je s solo, kf je čisto italijanska, in kako postopajo oblasti z domačim nemškim prebivalstvom. Naslikali so tudi teroristične akte fašistov v Bocnu in Meranu. Pritožbe poa-dižkih Nemcev prihajajo ob raznih priPkah do komipetentnih mest. Pri tem se zavedamo, kako mala je skrb za julijske Slovence tam, kjer bi morala biti velika! eseda o tujih nameščencih Beogradska »Belgrader Zeitung« Je priobčila pod tem naslovom uvodnik, v katerem seveda z ozirom na interese, katere zastopa, zagovarja nameščenie tujezemcev v naših podjetjih. Z nekakim zadovoljstvom oznanjuje, da so »die auslandischen Vertreter« protestirali pri ministrstvu glede izgona tujih podanikov in grozili z represalijama. • Da se je vlada zopet udala in ugodila željam poslanikov in konzulov, je seveda verjetno. Jako bi bili hvaležni, ako bi nam mogel kdo preskrbeti vsaj približne številke o zaposlenih naših delavnih silah v državah naših sosedov. . Po mojem mnenju je to število v primeri z tnje-rodci, ki so nastavljeni pri nas, tako majhno, da se da izraziti z 1 : 10. Prav iz trte je izvita trditev »Belgr. Zeitung« da je v inozemstvu zaposlenih na 100.000 naših Mudi. Res na 100.000 jih je, toda v Ameriki — severni in južni, dobite jih po Franciji, Egiptu, nekaj v Porenju. Pa dragi gosoodje, to sc delavci, ki doma niso dobili kruha zato. ker ga Hm je pograbil človek, ki najbrže govori isti jezik, ki ga piše »Belgr. Zeitung«. Od časov Karla Velikega ie neprenehoma zemlje in kruha lačni German tiščal ob tla Slovenca. S prevratom smo menili, da so za vedno prešli časi našega hlapcevanja. Pa smo se morili. V lastni državi vodijo vse gospodarstvo na jugoslovenskih tleh ljudje, ki so vse drugo nego Sloveni. Malo, iako malo ie podietij, kier bi bil naš živeli odločujoč faktor; na vseh odličnih mestih sedijo večinoma tujerodni elementi in diktirajo svojo voljo slejkoprej materi-jelno od njih odvisnemu osobju in delavstvu. Uradni jezik 50% zagrebških in deloma celo »slovenskih«, a tudi srbskih« podjetjih je nemški ali madžarski, šefi in poslovodje so Nemci ali Madžari, korespondenca se vodi nemški. Ako treba dokazov, so na razpolago. Res je, navezani smo na naše nemške sosede, to pa še ni vzrok, da treba imeti pri kompetiramu za kako službeno mesto pripombe, da je prosilec »nemščine vešč v govoru Jn pisavi.« Le Čitajte zadevne oglase! Še danes nočemo priznati pravila: »če hočeš z menoj trgovati, priuči se jeziku, ki ga jaz govorim.« Zakai bi se nemško-avstrii-ski šmok ne priučil srbohrvatskemu ali slovenskemu jeziku, ako se hoče pri nas trgovsko udejstvovati. Po prevratu se je pri nas mnogo nemških podjetij naciionaliziralo. toda duh v njih na je ostal isti tudi po nacionalizaciji. Pri vseh takih nodjetiih najdete za šefe same Nemce, ki so horend-no plačani, naši ljudje pa, ki nimajo prav nič slabše možgane, na se morajo zadovoljiti z podrejenimi mesti in z plačo, ki je 5—10 krat maniša od plač, ki jih vlečejo tuji uslužbenci. Tu seveda ne govorimo o onih delavnih silah, ki jih pri nas res nimamo. V kolikor mi znano, so razmere v ljubljanski oblasti kolikor toliko ugodne, vendar tudi tu »ni vse čisto,« kar se pa dogaja v področju mariborske oblasti, na oresega vse meje V področju mariborske oblasti bo težko najti podietje. kjer bi ne bilo ustanovljenega kakega tu.iezemca-Nemca. Na stotine jih je, ki so že leta nastavljeni pri nas. ki jedo beli naš kruh. — pa se do danes Še niso naučili našega jezika, ker tega nihče od njih ne zahteva. Večina teh f**"~" o^tiralo p0 prevratu za Avstrijo, češ »beim serbisehem Militar verde ich nicht dienen, fallt mir nicht im Traum ein.« Ti gosoodje sedi-to na udobnih mestih, zabavljajo na naše razmere, uživajo samo dobrote od naše države, dolžnocfi do nje pa nimajo nobene. Nešteto je slučajev, ko je zasedel mesto k vojakom od;š1ega uradnika tujec, ki pa se ni več umaknil, čeprav se je domačin vrnil. Ta gre nato lahko s trebuhom za kruhom, na njegovem mestu pa sedi tuiec. Da vsi ti »p riva nd ran d« niso bogve kaki posebni veščaki (izjeme so po-vsod\ ie jasno kot beli dan. Oton Zupančič pravi v svoji »Dumi«, da naši ljudje »morajo v svet in tujina se diči z deli njihovih rok...« Dolžnost vlade, specijelno ministrstva za socialno politiko pa je, da gleda na to, da se zakon o zaposlovanju tujcev striktno a tudi prevdamo izvaja, oosebno pozornost pa naj posveti razmeram ob severni meri, v mariborski oblasti, kjer je zaposlenih v raznih pod-ietjih Nemcev, da se dela gnoj iz niih. Ni čuda, da vzoričo tega Germani za-trjujeio, da ie SDodnji Štajer »von den deutschen besiedelt«. in da še vedno upaio na korekturo, ki bi jim prisodila ozemlie do Save. Ljubljanska porota Ljubljana, 22. sept. ZARADI UBOJA OBTOŽENI JOŽE DREŠAR — OPROŠČEN. Porotniki so soglasno potrdili prvo glavno vprašanje (uboj), obenem pa so tudi soglasno potrdili dodatno vprašanje, da je Drešar izvršil uboj v popolni pijanosti. Vsled tega je bil Drešar oproščen. Popoldne se je vršila tajna obravnava. POHOTNEŽ, 23!etm hlapec Anton Rožmarič je v Dvorski vasi (okraj Radovljica) spolno rabil še ne 13 let staro Marijo Jane. Usoda zapeljane deklice je tembolj žalostna, ker je na tragičen način izgubila starše. Očeta je pred dvemi leti umorfla lastna žena, to je njena mati, ki je bila vsled tega pred poroto obsojena na smrt, pozneje pomiloščena in. je sedaj zaprta v ženski kaznilnici v Begunjah. Rožmarič je bil obsojen na eno leto težke ječe. (Zagovornik dr. Poček.) braonaoe Ljubljana, 23. sept. Predsednik višji sodni svetnik dr. Kai-ser; votanta sta sod. svetnik dr. Gaber in okr. sodnik Avsec, javni obtožiteli Lav-renčak; zagovornika dr. Krivic in dT. Zoreč. Izvedenca Lenarčič in Sircelj. Danes je zadni dan jesenskega porotnega zasedanja. Kot zadnji slučaj je na vrsti MILIJONSKA PONEVERBA V DRŽAVNI BOLNICL Zadeva je bila na vrsti že pri porotnem zasedanju meseca marca t. L, a se je v svrho natančnejših poizvedb preložila. Obtožena sta 351etni Hijacint Buko-vič, rojen v Vojniku pri Celju, bivši ofici-ial v ljubljanski bolnici, in 271etni Ludovik Kraner iz LJubljane, bivši dnevničar isfega zavoda. Obtožnica jima očita, da sta v letu 192. ki 1924 z nepoštenimi manipulacijami v bolnici poneveriia ogromno vsoto 580.209 dinarjev, od te vsote je po-neveril Bukovič sam 266.760 Din, oba skupno pa 313.449 dinaiev. Oba obtoženca sta silno potratno živela, dasi nista Imela lastnega premoženja. Od meseca julija 1923. pa do maja 1924. se Je njuna potratnost izpremenila naravnost v brezupno razsipavanje denarja, d očim so morali bolniki naravnost stradati. Obtoženca sta bHa intimna prijatelja, vedno skupai ter sta v tem času zahajala v gostilne bar hi v druge bolsše lokale ter sta se vračala šele v zgodnjih jutranjih urah domov z *z-voščki ali avtomobili. Delala sta izlete v planine, pa tudi v Zagreb, Maribor m celo na Dunaj, dočim sta njuni družini živeli zelo skromno. Ženi obeh obtožencev sta mo-raili posebej služiti v pisarnah. Umevno, da za tako življenje obtožencema ni mogla zadostovati plača. Bukovič, ki skrbi za dva otroka, je imel 1366, oziroma nazadnje 1660 Din mesečne plače, Kraner pa 894 Dm ter je btl 31. januarja 1924 reduciran. Vse nepoštene manipulacije, oziroma poneverbe so se mogle vršiti le na podlagi obojestranskega sporazuma dnevničarja (žurnalista) Kranera in blagajnika Bukovica, ker ne žumalist, ne blagajnik te manipulacije ^rez vednosti drug drugega ni mogel izvršiti Vse to je dognala revizijska komisija. Obtoženi Bukovič je že pri prvi razpravi svoje dejane v polnem obsesu skesano priznal, kar je ponovil tudi danes. Obtoženi Kraner pa dejanje vstrajno popolnoma zanika in trdi. da v manipulacijah Bukovica sploh ni ničesar vedel ter da je Bukovič izrabil n;egovo površnost in prezaposlenost. Ta Kranarjev zagovor pa je ovr-žen predvsem pa zagovoru obtoženca, ki jasno izpove, da je pri vseh poneverbah sodeloval tudi obtoženi Kraner in paTtlpici-ral na »dobičku«. Ker Bukovič v svojem zagovoru pove popolno resnico, k! se vjerna z vsemi podatki preiskave, ker nikogar ne obdolžule — takoj v začetku svojega zagovora izjavi, da njegovi sotovariši, iz-vzemši Kranerja, niso krivi In celo glede Kranerja izjavi, da pri poneverbi kolekov ni bi! udeležen — zato gre njegovemu zagovoru popolna vera. Bukovič, ki prizna, da je pri vseh poneverbah sodeloval, tudi nima nobenega vzroka, da bi druge tlačil v nesrečo In po krivem obdolževal. ker mu to itak nič ne koristi. Sicer pa je tudi iz načina manipulacije z izpiski čekovnega zavoda razvidno, da Bukovič sam absolutno ni mogel takih manipulacij izvrševati brez vednosti in bre? odobrenja Kranerja, ki se gotovo ni iz golega prijateljstva podajal v nevarnost, ds tudi njega primejo za poneverbe. Iz tegs logično sledi, da sta pri manipulaciji z izpiski čekovnega urada sodelovala sporazumno oba obtoženca, da sta torej svotc 192.336 Dm skupno poneveriia. Tudi je izključeno, da bi ne bil Kraner sam prišel Bukovicu na sled — četudi mu bi Bukovič tega ne bfl povedal — ker bi Kraner do tega prišel, oziroma moral priti že na podlagi obvestil, katere je dobival od različnih zavodov, ki so poročali, da so že plačali dolžne terjatve. Sicer pa je tudi Bukovič bil gotovo toliko previden, da je nevarnost, da ga pri poneverbah zasačijo, preprečil s tem, da je Kranerju povedal o svojih poneverbah. Kranerjevo krivdo pa dokazuje tudi dejstvo, da je včasih on sam kontfral v glavni knjigi zneske, katere >e Bukovič po-neveril. Na podlagi vsega tega je Kraner-jev zagovor ovržen V zagovor svojega ravnanja obtoženca ne navajata nobenih opravičD. Z ozirom na visokost poneverjenih svot m z ozirom na njuno razsipno življenje tudi svojega ravnanja z nobennim izgovorom opravičiti ne moreta, predvsem ne z izgovorom, da sta bila v bedi in da sta bila slabo plačana, ker bi bil vsak tak izgovor povsem neutemeljen in neupraviečn. — Obravnava še traja. Čtanje obtožnice je trajalo nad eno uro. Obtoženi Bukovič vse ravnodušno priznava. Obtoženi Kraner. ki je do sedaj vsa^ ko sokrivdo odločno tajil, se je danes udal k delnemu priznanju. Obravnava bo trajala ves dan, zato priobčimo izid šele jutri. Odstop albanske vlade — Beograd, 22. sept, (Izv.) Vesti !z Tirane danes potrjujejo odstop albanske vlade. Vlada je bila prisiljena odstopiti na zahtevo predsednika republike A h m e d a bega Zoga. V novo vlado, ki se ima takoj sestaviti, vstopita le notranji minister Zen a n beg in fin. minister Mufti beg. Ostali ministri so bili nesposobni za vodstvo poverjenih jim poslov, zato jih je odstranil predsednik republike. V pomirjenje Miriditov in Toskov pozove predsednik republike po enega zastopnika teh plemen v vlado. V. L Križanovska: 0 Iiraljestuu Roman. Ko je odprl oči, prikazni ni bilo več. Bil je v Iarjoratoriju, toda ne sam. Na drugi strani ognjenega kroga je stal visok in suh menih. Na njegovem obrazu se je poznalo samozatajevanje. Njegove mračne, globoko udrte oči so grozno gledale Supramatija. Nato je menih dvignil koščeno roko in spregovoril z zamolklim glasom: — Tepec neumni! Z drzno noko si se dotaknil skrivnosti, ki jih ne razumeš. Ce bi tvoje telo ne bilo elementarnim silam nedostopno, bi bila ta ura zadnja v tvojem življenju. Gorje tistemu, ki kliče nevidni svet, pa ni oborožen! Poglej — in dokler ne boš posvečen, se nikar ne dotakni teh znakov, ki jih ne poznaš in ki vodijo po temnih potih okul-tističnega sveta. In v nepopisni grozi je zagledal Supramati ostudno tolpo, ki se je prerivala za menihom. Ostudna bitja, napol ljudje, napol zveri z živalskimi obrazi in zlobnimi očmi so stala, napol sedela ali pa se plazila po tleh. V roki je držal menih zvon, s katerim je začel zvoniti. To zvonenje je bilo tako strašno, da se je Supramatiju zvrtelo v glavi in stemnilo v očeh. j Zdelo se mu je, da ga je dvignil vihar in da kroži! po zraku. Nato se ie onesvestil * Kd je odprl oči, je opazil, da leži izven rdečega kroga. Glava je bila težka, vse telo ga je bolelo, soba, v kateri se je zdramil iz nezavesti, je pa zbujala v njem tako grozo, da je hitro odšel if zaklenil za seboj vrata. Sklenil je, da jih ne odpre dotlej, dokler ne bo dovolj »oborožen, da bo lahko brez nevarnosti kljuboval strašnemu okultističnemu svetu, kamor jc tako nepričakovano pogledal. vni. Morgan odpotuje v Indijo, kjer se zaljubi v krasotico NurvadL Nekaj dni ie minilo brez posebnih dogodkov. Supramati si je hotel odpočiti od burnih prizorov ter razmišljati o preteklosti in bodočnosti. Prvič, odkar je izpil življenjsko tekočino, je čutil tako fizično utrujenost, nepopisno slabost m glavobol. V glavi se mu je vrtelo, udje so bili težki kakor svinec, vse telo ga je bolelo. Zdaj šele je spoznal, kolika nevarnost mu je pretila, ko je v svoji radovednosti udaril po zagonetni kovini. To je še bolj utrdilo njegov sklep, da se hoče resno lotiti izučevanja skrivnostnega sveta, ki obdaja človeka na zemlji. Preganjal ga je spomin na čudio prikazen in vedno mu je bilo zelo tesno pri srcu, kadar se ga je dotaknila živa struja prošlosti. Nekaj minut je vdihaval atmosfero Svete zemlje. Mimo njega so šli pravljični junaki križarskih vojn. Toda kdo bi mu mogel pojasniti, kakšnega neznanega zakona se ie dotaknil, da je na tako čudovit način obudil to slifco davne prošlosti. Enako so ga zanimale tudi skrivnosti, ki jih je bilo polno Narajanino življenje. Nikakor ni mogel razumeti tega čudnega moža. Slučajno je prišel na sled izvoru vseh skrivnosti, pa je vendar nespametno tratil svoje življenje in čas za nizkotne ljubavne pustolovščine. čim bolj se je Supramati otresal mučnih spominov in strahu, ki ga je vzbujala v njem vsa okolica, tem bolj zoprn mu je bil ta stari grad, kjer se je menda skrivala cela armada demonov. Nepremagljiva želja ga je gnala na pot. Ogledati si je hotel druge kraje in doživeti kaj novega, kar bi mu izbrisalo iz spomina dogodke zadnjih dni Včasih se mu je zdelo, da je to neprestano vznemirjanje, ki ne da nesrečnemu nesmrtniku miru, ki ga goni iz kraja v kraj, usodni dar tega dolgega življenja. Brez miru in pokoja se klati Ahasver po svetu; Dahir blodi po valovih; kakor novi Večni Žid je iskal Narajana miru, pa ga ni mogel najti. On sam je sicer lep, zdrav in vsemogočen, ker ima v rokah neizmerno bogastvo, ne tare ga nobena telesna ali duševna bolezen, in vendar je komaj stopil v to dolgo življenje, pa že čuti, da je duša omamljena, da si želi nečesa, kar bi mu vrnilo prejšnji mir in zadovoljstvo. V Parizu mu je bila ne- znosna lahkomiselna družba zapravljivcev in kur-tizank. Tu ga teži tišina in osamljenost. Čez nekaj dni je sklenil odpotovati v Bretagno, kjer je imel grad, v katerem se je odigrala drama z bajaderko. Hotel je najti sledove mlade Indijke ter se prepričati, če ni bila to morda Nara. Na vsak način mora ugotoviti to istovetnost, če je sploh kaj resnice na tem. Na potovanje je hotel vzeti Tortosa. Potreben mu je bil zvest in udan sluga, ki pozna njegovo skrivnost, pa je ne izda. In kdo bi se mogel v tej vlogi kosati s Tortosom, ki mu bo poleg tega še dobrodošel vodnik po novih krajih, kjer mu je Narajana zapustil krasna posestva. Tortos mora biti zelo pameten, udan in skromen, ker bi mu Narajana sicer ne bil tako zaupal. Toda zakaj ga ni seznanil s skrivnostnim kraljestvom nesmrtnih? Morda je bil njegov razum premalo gibčen, da bi spoznal velike zagonetke, ali pa je branil Narajani kak zakon bratovščine odpreti temu nižjemu bratu vrata v Gralov hram. Eno je bilo gotovo: Tortos je bil sicer deležen življenjskega eliksirja tako, da mu je bilo sojeno dolgo živeti, ni pa poznal okulističnih zagonetk, ki so bile v zvezi z nesmrtnostjo. Ko je sklenil odpotovati, je Supramati poklical oskrbnika ter mu prijazno izjavil, da hoče po-setiti grad v Bretagni in druga svoja posestva in da ga vzame s seboj, » 3tev. zit). •SLOVENSK 1 NARODc dne 24. septembra 1925. Stran 3. Prosveta 60 letnice prof. L Niederla Profesor Arhiologije na praški univerzi in odličen Slovan prof. dr. Lubor Niderle je v nedeljo 20. septembra t. 1. praznoval 60-letnioo svojega rojstva. Leta 1865. je bil rojen v Klatovih na Češkem, študiral je gimnazijo in univerzo v Pragi ter se z vso mladeniško vnemo posvetil zgodovini in klasični arheologiji. Leta 1889. je postal doktor filozofije in se je nato na nasvet dr. Ma-saryka posvetil študiju arheologije. Da izpopolni svoje znanje o življenju primitivnega človeka, je odšel na antropološki inštitut profesorja Ranke j a v Monakovem in nato še na sličen inštitut v Pariz. Po habilitacfji na praški univerzi se je prof. dr. Niderle specijalno poglobil slovanskim starožitnostim in študiju slovanskega narodnega tipa. Dr. Niderle je kmalu s svojimi razpravami zaslovel ne samo v slovanskem, marveč tudi v svetovnem znanstvenem svetu kot strokovnjak. Izdal je več knjig, med katerimi je najvažnejša leta 1896, izdana knjiga »O izvoru Slovanov«. Od leta 1898 je začel izdajati Vestnik slovanskih sta-rožitnost in od leta 1910 dalje »Slovanski sveti«, ki ga je Francoz Lager prevajal na francoski jezik pod naslovom »La Rase Slave«, ker je mnogo služilo slovanski propagandi v svetovni vojni. Prof. dr. Niderle je izdal poleg glavnih znanstvenih knjig še ne-broj razprav in brošur. Njegovo delo o Slo-vanstvu je prevedeno tudi na slovenski jezik. Še na mnoga leta! Savez hrvatskih pjevačkih društava Prigodom 50 godišnjice. Na dane otvorenja hrvatskog Sveučilišta u Zagrebu, mjeseca listopada 1874.. sastalo se u Zagrebu na poziv hrvatskog pjevačkog društva »Kolo« delegati od osam pjevačkih društava, koji su zaključili osnutak Saveza Hrvatskog Pjevačkih Društava. Inicijator te ideje bio je dr. Gjuro Kontak, tajnik »Kola«. Izabran je pripremni odbor (dr. Ivan Zahar, dr. Kontak i dr.), koji je za Duhove slijedeće godine sazvao skupštinu u Sisak. Pjevačka su društva radosno prihvatila ideju osnutka Saveza, te je isti na skupštini u Sisku i osnovan, pa ove godine slavi svoju 50 godišnjicu. Rad je Savezu u prvo vrijeme bio oteš-ćan političkim prilikama, a i medju pojedinim je društvima vladao antagonizam, kuji je nepovoljno djelovao na rad i razvitak Saveza. Intenzivniji je rad započeo za tajnika dr. Ante Javanda. koji je tu dužnost vršio 16 godina. Započeto djelovanje prekinuo je rat, pa je Savez tek 1922. nastavio svoj rad. Nakon sretno prebrodi ene krize prigodom osnivanja Južnoslovenskog Pjevačkog Saveza, taj je rad sve intenzivniji. Broj članova iznaša oko 100. podijeljenih u 13 pjevačkih župa. Od toga je oko 50 redovitih članov. To su društva, čiji umjetnički rad zadovoljava glazbeno-estetskim principima saveznog pravilnika. Redoviti članovi natječu se za prvenstvo svojih župa, a prvaci župa za prvenstvo Saveza održat će se godina 1927. u Zagrebu. Godine 1924 (nakon izbora nove uprave: predsjednik g. Nikola Faller, tajnik g. Rudolf Matz) provedena je potpuna reorganizacija Saveza, koli u upravnom pogledu, toli i u umjetničkom, te je učinjen velik korak prema postignuću svrhe Saveza; koja je: propagiranje vokalne umjetnosti, izvadjanje simfoničnih djela većeg stila, iznašanje djela domaćih skladatelja, dizanje općenite glazbene kulture u hrvatskom narodu. Osim spomenutih redovitih natjecanja za prvenstvo župa in Saveza, priredjuie Savez i pjevačke smotre, koje nemaju karakter natjecanja, već društva na njima pokazuju rezultate svog rada, bez strogo od-redjenih ocjena prvenstvenih natjecanja. Do sada ze u poslednje dvije godine pnredjeno više vrlo uspjelih smotra (Osijek, Virje, Travnik, Samobor, Varaždin, Ko-prrvnica, Petrinja), a dne 25 .listopada o. g. održat će se u Zagrebu smotra u proslavu 1000 godišnjice hrvatskog kraljevstva I 50 godišnjice S. H. P. D.-a, kojom će zgodom nastupiti 30—40 zborova i raznih hrvatskih krajeva, da dostojno proslave slavu hrvatskog naroda i slavu hrvatskih pjevača. Detaljan program proslave objelodanit ćemo naknadno. # Prigodom smotre S. H. P. D. u proslavu ( 1000 godišnjice hrvatskog kraljevstva 1 pjevati će se kao zajedničke pjesme: Vilka Novaka »Hrvatskoj« i Rudolfa Matza »Pri Svetom kralju«. Kako če te kompozicije izvadjati savezni zbor, koji će vjerojatno premašiti 1000 pjevača, vlada u pjevačkim krugovima za te izvedbe veliki interes. Javljeno je tako d jer, da će sva društva i prvostolnoj crkvi pjevati svečani Te Deum u jednoglasnom koralu, što će svakako učiniti veličanstven dojam. — »Grof Monte Cnristo« dramatiziran. Naši rojak' v Ameriki se prav pridno udej-stvujejo tudi na literarnem in prosvetnem polju. V Clevelandu, kjer je največ Slovencev, imajo svoj slovenski gledališki oder, ki vrši zelo važno nalogo, ker širi med našimi rojaki slovenski duh in skrbi, da ne pozabijo materinščine. Na tem odru se vpri-zori v prihodnji sezoni dramski igrokaz »Grof Monte Christo«, ki ga je dramatiziral po znani povesti naš rojak, bivši stavec »Narodne tiskarne« g. Rado S t a u t. Njegovo delo je vredno vse hvale tem bol;, če pomislimo, da bi med ameriškimi Slovenci lahko sešteli na prste take, ki se pečajo s književnostjo kot nehvaležnim poslom. Dramatizacija »Grofa Monte Christa« prav nič ne zaostaja za drugimi sličnimi deli, tehnično pa je morebiti še boljša, ker je prirejena s posebnim ozirom na tamošnje razmere. Režijo bo vodil sam g. Staut. Cisti dobiček je namenjen »Domu slepih v Ljubljani«, kar je nov dokaz, da se naši rojaki vedno spominjajo svoje slovenske zemlje. Slovenski oder v Clevelandu razpolaga z dobro ruti-niranim igralskim osobjem, zanimanje za »Grofa Monte Christa« je med tamkajšnjim občinstvom izredno veliko in tako je pričakovati, da doseže Stautovo delo prav lep gmotni in moralni uspeh. G. Staut je izdal knjigo samo v omejenem številu. Kdor se pa zanima zanjo, jo lahko naroči pri njegovem bratu, g. Vitku Stautu, poštnem uradniku v Ljubljani (Gosposvetska cesta l/II). Knjiga stane 35 Din. Čestitamo g. Stautu na tem delu in mu želimo obilo uspeha. — Vrnitev originala »Gorskega Vijenca«. Avstrijska vlada je izročila pred dnevi iz državnega arhiva original »Gorskega Vijenca«, delo vladike Petra Petrovića-Njego-ša, našemu poslaništvu na Dunaju. »Gorski Vijenac« se je namreč 1. 1847. tiskal na Dunaju ter so pozneje original shranili v državnem arhivu. Po saintgermainski pogodbi je Avstrija obvezana iz ahriva izročiti važne zgodovinske dokumente in zgodovinska deia. Avstrija pa ima po tej pogodbi dolžnost hraniti važne zgodovinske listine in spomenike še 20 let, če ne pride med in-teresiranimi državami in njo do sporazuma. Avstrijska vlada je, upoštevajoč željo kralja Aleksandra, izročila te dni rokopis, katerega je potem iz Dunaja prinesel poseben kurir v Beograd. Rokopis se izroči beogradski dvorni biblioteki. — rDed Foksim« v češkem prevodu. Roman Branka Mašića »Ded Foksim«, ki je izhajal v prevodu Jana Hudca v »Narodnih Listih«, je izdala sedaj »praška akcijska tiskarna« kot knjigo. — Vojnović v splitskem gledališču. V nedeljo zvečer je v narodnem gledališču v Splitu g. Ivo Vojnović čital svoje najnovejše dramatično delo -Prolog nenapisane drame«. To je bil večer nenavadne lep ne in umetniškega vžitka. Včeraj je bila premijera Vojnovićeve sMaškarate izpod kaplja«. Prolog dela je čital avtor sam. — »L* arciduca« (nadvojvoda) se imenuje trodejanska drama, ki jo je spisal G. A. Borgese. V gledališču »Filogrammatico« v Trstu so jo te dni igrali trikrat. Pisatelj vidi v slučaju avstrijskega predstolona-siednika Rudolfa ne samo ljubezen in strast, marveč zagonetne in globoke vzroke. Z Rudolfovo tragedijo se druži tragedija ogromnega imperija, zrelega za razpad. Rudolf je bil prijatelj framasonov, provzro- čal je odpore proti očetovemu režimu* sanjal je o novem človečanstvu ali kdo naj podleže: tradicija ali odpor? Rudolf ni umrl samo vsled ljubezni z Vetsero, umrl je po usodni zgodovinski potrebi. Do sveta, ki ga je sanjal on, se pride le po krvavi potL On je čutil, da v nejednakem boju mora podlečl on. Taka je Borgese jeva koncepcija dogodka v Mayerlingu. Gledališče je bilo polno in drama je ugajala. — Koliko zaslužFo angleški pisatelji. Angleški avtorji zaslužijo ogromne svote. Tako ima na pimer romanopisec Hali Caine na leto dohodkov okoli 60.000 liber, dramatik James Barrie 45.000 in H. G. Wells 20 tisoč liber. — Vse je odvisno od poklica. Pri ruski carici Katarini je bil nekoč v gosteh Dide-rot. Čital ji je igrokaz, ki ga je baš dokončal. Carica je bila vsa navdušena in gin jena, tako ji je ugajalo Diderotovo novo delo. Svetovala mu ie, da naj vprizorj igro najprej v Petrogradu. Diderot pa ni hotel nič slišati o tem in se ie želji carice udal šele potem, ko mu je obljubila, da počaka z vpri-zoritvijo igre do njegovega odhoda. Vpra- šala ga je: ali se tako bojite neuspeha? V najhujšem slučaju se lahko tolažite z menoj. Jaz sem dala vprizoriti štiri svoje igre in so me skoro vselej izžvižgali. Pa si nisem nič storila iz tega Diderot je odvrnil: To je pa tudi čisto nekaj drugega. Vse je odvisno od poklica. Ako Diderr/t pade kot Pi-sate!', pade ves Diderot, akj pa pade Vaše Veličanstvo kot pisateljica igrokazov, stojite tu še nadalje kot carica v vsej svoji višini. — Kongres za godbeno estetiko se bo vršil 18. in 19 t. m. v Karlsruhe. Bavi] se bo s problemom in rezultati nove godbe. O klasiki in romantiki bo predaval H. Beri. o materijalnih podlagah godbe Pavel Bekkcr in o god^1 v sedanjosti F. Krcnek — Statistika ameriške javne knjižnice. Uprava javne knjižnice je beležila lansko leto 3.475.474 posetnikov. 1,257.919 čitate-Ijev,. izposodila je knjig 9,549.876. Kapital, vložen v to kn'ižnico, reprezentira ceno 27.475.722 dolarjev Proračun za lansko leto Te prekoračil 2,000 000 dolarjev. V dar je dobila knjižnica 39.649 zvezkov in 119.362 brošur. SPITZBhRG! i\'ORVEsKl. Nedavno je norveška, vlada na s\*ečan način prevzela upravo Spitzbergov. Svečanostnemu aktu je prisostvoval minister pravde Advent Bal. Spitzberg} se imenujejo zd^j Svalbard. Julijska krajina —j Zaprisega vojaštva. V nedeljo so v postojnski kotlini prisegli vojaški novinci (1905) brigade Sassari zvestobo kralju. Pri Starivasi je prisegel 151. pešpolk. Poveljnik je imel svečan nagovor, povzdigajoč hrabrost italijanske armade in spominjajoč se žrtev svetovne vojne, 500.000 italijanskih vojakov, ki so padli, zvesti svoji dani prisegi. Pozneje so bili zapriseženi tudi novo imenovani častniki. Sledil je sijajen banket in ples. Enako svečana je bila zaprisega novincev 152. pešpolka pod Sovičem. Poveljnik in duhovnik sta navduševala vojake k ljubezni in zvestobi do domovine. Značilna je zaprisega brigade, ki velja za naj-hrabrejšo pred velikimi vojaškimi vajami ob meji, ki podajo, kakor napovedujejo italijanski listi, priliko prave bitke. Torej prisega kakor v vojni. Italijansko vojtšavo vseh vrst se bo borilo s »sovražnikom*, ki hoče preko Postojne v Italijo . . . Tisti italijanski vojak, ki ie zabodel kmeta Vadnia-la, je morda slišal, da se nahaja med *ne-zanesljivirm< in »sovražnim« prebivalstvom, pa je šel z bajonetom na »domačega sovražnika.« —j Skrb za češkoslovaški promet preko Trsta stopa v interesiranih krogih vedno bolj v ospredje. Doba od januarja do julija t. 1. kaže precejšnje nazadovanje v češkoslovaškem prometu. Tržačani pri tem ugotavljajo, da odpadajo okolnosti, ki so bile še lani privlačne za češkoslovaški promet, dočim se konkurenčna severnonemška) pristanišča obnavljajo in modernizirajo ter obračajo vse svoje osvojevalno stremljenje baš na Češkoslovaško, ki ima sedaj tako na izbero Trst ali Hamburg. Rimska vlada se premalo briga za Trst in ne smemo poza* biti tudi dejstva, da je iašrstovsko glasilo letos odkrito povedalo, da ni kmalu tako zanemarjenega pristanišča kakor je tržaško. —j Prenočevališče za ženske so otvorili v Trstu v pritličju ljudskega stanovali-šča v ulici Gaspare Gozzi. Prostora je za 40 žensk. Stanovanj primanjkuie. beda je velika, polno ljudi je brez strehe. Plača se za prenočišče eno liro 85 cent. Za prenočevališče ie poskrbela fašistovska organizacija. —i V Postojni in okoli nje ie premalo iašisiovske discipline po mnenju fašistov-skega glasila v Trstu. Ob meji treba z vso silo in brezobzirnostjo razširiti italijansko misel, občinsk1 komisarji morajo biti pristni fašisti, sploh mora povsodi zavladati fašistovska moč. Domače prebivalstvo že tako trpi pod fašistovsko palico, sedaj se obeta še novo preganjanje in iztrebljanje Slovencev! Kam to vodi? Prenapeta struna poči! —j Izpiti za občinske tajnike se bodo bodo vršili dne 10. in 11. decembra t. 1. v Vidmu. Prošnje do 8. novembra na prefekturo. —j Pevsko in glasbena društvo v Gorici bo imelo sv.*i občni zbor dne 2. oktobra 1.1. —j Na kmetijsko - obrtni razstavi v Čedadu, ki se je zaključila te dni, je bilo tudi nekaj slovenskih razstavljalcev izmed vino-rejcev in sadjerejcev v Brdih, Vipavski dolini in Krasu, nekaj vrtnarjev iz goriške okolice, čebelarske zadruge, mlekarne Ud. Vrisk razstavljenih stvari je bil povsem povoljen. e. TA. JE PPAVA IZ KATERE SE JiiliM'|TTj li'KSSi P P AV * D05~A —j V Podgori pri Gorici so bili aretirani vsi komunistični občinski odborniki in nekateri komunistični voditelji. Vlada ne mara komunist'Snega župana in ker so bil! nabiti v Pctiz t:\ mali rdeč; lepaki z vso kritiko, je sledila omenjena aretacija. Pod-gora dobi komisarja. —j Proces prot: band!tu Collarigu se prične v Puli v kratkem. 7. ;;rim je soobto-ženih oseb. Proces bo trajal najbrže cel mesec oktober in se bo vršil v telovadnici šole pri Sv. Martinu, ki se primerno ureja v to svrbo. Odvetnikov bo okoli 20. prič je poklicanih nad 150. Predsedoval bo razpravi predsednik prizivnega sodišča v Puli Clarici. —j Tujsk: promet v Trstu, Tekom prvega polletja t. 1. je prišlo v Trst in se nastanilo po hotelih 72.533 tujcev (lani v tej dobi 59.SI8). Število samo tranzitnih tujcev, ki pridejo z žel3znico ali parnikom in se takoj odpeljejo dalje, seveda nI znano, pa je v eliko. —j Porok Je bilo v Trstu v drugem četrtletju t. 1. 431 (!a::i v isti dobi 380). Rojstev je bilo tačas 1070, po odbitku mrtvih jih ostane 999. Nezakonskih se je rodilo 20%. Umrlo je 910 oseb. Glavni vzrok srm> ti: jetika. Samomorov je bilo 31. —j Obupal je m si vzel življe je. kakor poročajo iz Matuljev, 531etni Jure Požarič od Jušićev v Istri. Stiskala ga je beda, imel :e mnogo skrbi pri svojih poslih v proda :alni in na posestvu, zaslužka malo, dav« ki ogromni in deset otrok! —j Za tiste dodatne ure l poučevanjem materinskega jezika v ljudski šoli se po Istri večinoma že lani niso brigali italijanski učitelji - voditelji in tega poučevanja kratkomalo niso pripustili. Starši prosijo seveda za pouk v materinščini, ali v istrskih šolah ignorirajo *decreto - Iegge« od 1. oktobra 1923. Savez advokatov Predvčerajšnjim se je v prostorih advokatskega kluba v palači »Luksor« v Beogradu vršila konferenca advokatov iz cele države. Cilj konference je bil ustanoviti savez advokatov, kateremu naj bi pristopila vsa že obstoječa pokra Huska advokatska udruženja. Konferenco ie otvori* g. Obrad J31ago-jević, predsednik Udruženja javfTh zagovornikov iz Srbije in črnegore. Gg. Aca Pavlovič in dr. Jankovič sta poročala o potrebi ustanovitve saveza advokatov, nakar se je razvfla diskusija. Dr. Majaron, predsednik advokatsko zbornice v Ljubljani je obrazložil, da se nahaja advokatski stan v Sloveniji in v Dalmaciji na prilični višini tako v moralnem kaor v pravnem pogledu in to v prvi vrsti radi modernega zakona o advokatih. G. Rundol iz Sarajeva je zahteval, naj se izbere eden postojećih zakonov in eno« stavno razširi na celo državo. Dr. Ivo Potiteo iz Zagreba odobrava idejo saveza, predlaga pa, da se v to svrho sestavi poseben akcijski odbor. G. Sava Marinković rz Šabca je opozoril, da so v Srbiji že 30 let obljubljali nov advokatski zakon, vendar pa do danes brez pozitivnega rezultata. Dr. PeleŠ iz Zagreba dokazuje, da brez dobrega advokatskega zakona in dobre advokature ni dobrega pravosodja. Dr. Ivan Ribar predlaga, naj advokat?-strankarji pritisnejo na straake, da v parlamentu čimprej donesejo nov advokatski zakon. Govoril je še dr. Čelebonovič, nakar je konferenca sklenila ustanoviti savez advokatov. Naloge saveza bodo: zbirati advokate v enotno državno stanovsko organizacijo, izpopolnjevati zakonodavstvo ter zaščititi advokatski stan pred zlorabami. S posebno resolucijo g. Pavloviča je končno konferenca zahtevala čimprejšnje donešenje advokatskega zakona. Resolucija se izroči ministru pravde. Arkadi j Avjerčenko: Iz rok v roke Tugovhov je rekel svojemu znancu, mlademu možu Bičkovu: -Zakaj nas nikdar ne obiščete? Seznanit bi vas s svojo ženo! imam krasno ženo, mlado, lepo. Pridite na čaj, predstavim vam svojo ženo. Pridite vendar, . . . ona poje, igra . . .« »Ktki bedaki so vendar možje,« je mislil Bičkov ter gledal s pomilovanjem Trgovhova. Potem je rekel glasno: »Dobro, pridem!« »Hvala! Moja žena je izobražena, ima Venerino postavo.« »No, tak tepec!« je mislil Bičkov. Nato je rekel glasno: »Hvala! Jutri pridem k vam!« * Bičko je sedel pri Tugovhovih ter ocčudoval kakor ka estet bele ročice Jelene Ivanovne. Jelena Ivanovna je pripravljala mizo -Krasna ženska,« si je mislil zadovoljno. »Da,« je rekel Tugovhov, kakor da bi bil uganil njegove misli. »Moja žena je pravcati zaklad. Takoj moram iti y banko in žal mi je, da jo moram pustiti samo doma. Alenuška, moja draga, aH se ne boš dolgočasila? Sicer pa boš imela družbo mojega prijatelja. Viktor Viktorovič, zabavajte jo . . .« »Z veseljem,« je rekel Bičkov s tresočim glasom. »Vrnem se okrog polnoči. Ne sme- ta me pričakovati preje. Na svidenje, moja ljubica! Na svidenje moj mladi prijatelj!« * Pretekli so trije tedni. Zopet je sedel Bičkov pri Trgovho-vih. to pot v elegantni sobi za goste. Sedel je pri klavirju poleg Jelene Ivanovne, soprog je pa hodil po sobi gori in doli. Zdaj je prišel k paru, ki je sedel pri klavirju, zdaj se je od para odstranil proti nasprotnemu kotu obsežne sobe. Temu odgovarjajoče je bil pogovor med Jeleno in Bičkovom enoličen, čuden. Ona je rekla: »Zakaj te že tri dni nt bilo pri nas, ti hudobnež? Tako sem hrepenela po tebi.« Vtem trenotku so se začuli koraki njenega moža in takoj je pogovor obrnila v drugo smer: »Da, na posestvu, kjer sem živela, je bilo mnogo jagod. Neizrečeno rada imam jagode . . .« Koraki so se oddaljili, » . . . Obožujem te . . . hrepenim po tvojih poljubih, bilo je tako dolgočasno . . . (koraki), ... hm . . . Sedela sem ves dan s svojo sestro med grmičjem ter sladkosnedala . . . morda . . ti, ljubosumna sem . . . nisem mogla videti, da bi sestra pojedla več jagod kakor jaz, vpila sem večkrat . . . ti, če izven, da imaš kaj s kako drugo žensko, ti polijem obraz s kislino . . . Veste, jagodčni sok je izvrsten k čaju.« Tako se je pogovor vlekel, dokler ni začel govoriti Bičkov. »S kom naj te zamenjam, moj zaklad, moja golobica . . . Da kanarček je pel krasno . . . Enkrat sem pozabil dati mu jesti in nato . . . jutri pridem k tebi, ko odide tvoj mož v prokleto banko.« »Tako, tako torej,« se je začul bolestni glas možev. »Dobro ste izrabili moje zaupanje, mladi mož. Dobro, sem pripravljen iti — lahko sploh grem... Nočem biti zaljubljeni golobičici zapreka . . .« Žena se je vrgla z jokom proti možu, le-ta jo je tiho potisnil nazaj in rekel: »Nobenih pojasnil. Oči so se mi odprle! Kar grem! V daljini preživim svojo duševno dramo. Prosim, pošiljajte mi pošto v hotel Bristol!« Mož je hitro pobral svoje stvari in odšel s povešeno glavo. Jelena Ivanovna je zaihtela in se vrgla Bičkovu na prsa: »Naj ga vzame hudič! Sedaj si pa že privoščiva.« »O, moja ljubljena, moj zaklad!« Minilo je mesec dni. Bičkov je sedel v hotelu »Bristol* Pri Tugovhovu in mu je rekel razkačeno: »Ali veste, da ste ravnali napram meni podlo?« »A, zakaj?« je vprašl Tugovhov smehljaje. »Jaz sem odšel, da ne bi kalil vajine sreče . . .« »Ne lažite! Vi ste enostavno podtaknili svojo ženo, kj ste se je hoteli iznebiti, meni in jaz idiot sem se ujel v to zanjko!« »Niste li zadovoljni?« »Hudič naj vzame vse . . . zadovoljen. To ni ženska, to je vendar satan! Hudobna, lažniva. ljubosumna in tako neumna, da bi jo človek včasih te-pel!« »A saj jo vendar sami predobro poznate. Napravili ste iz mene lepega tepca.« Tugovhov je ležal v udobni pozi na divanu in se srečno smehljal. »Zapustiti se je tudi ne more. Žuga s škandalom.« »To ji je podobno,« je rekel mož. »Čujte, ravnali ste napram meni podlo, a odpustim vam vse, nikoli ne Dozabim . . . dajte mi dober svet . . . kako najti izhod!« »Izhod? Kdo vam brani storiti tako, kakor sem storil jaz? Poiščite kakega dostojnega mladega moža!« »Kje naj najdem takega idiota?« »Jaz sem ga našel ... In zakaj idiot? Morate vendar priznati, da napravi prvikrat bajni vtis. Ženske to razumejo.« »Ivan Fedosejevič. svetujte mi! Znabiti pa že poznate koga, ki bi jo « »Hm. Res sem ravnal z vami podlo, a vi ste tako prijeten človek. Čujte! Agronomov bo pravi ... Že od spomladi sem zasleduje naš zaklad z ljubavnim! ponudbami.« »Agronomov? . . . Hm . . . Mislite?* V loži elegante restavracije sta sedela Agronomov in Bičkov. Bičkov je prijel Agronomova za ramo in rekel vneto: »Čujte? Zakaj se tako dolgo ne pokažete? Pridite vendar k nam. Sedaj živim skupaj z Jeleno Ivanovno. Prekrasna ženska, poje, igra, postave kot Venera . . . Pridite vendar na čašo čaja k nam. Jelena Ivanovna je večkrat povpraševala po vas. Pridite!« »To je bedak!« je mislil Agronomov, smehljajoč se sarkastično ter pogledal Bičkova z obžalovanjem. Potem je glasno rekel: »Dobro. Pridem jutri!« Minilo je mesec dni. Agronomov je dobil v gledališču svojega prijatelja Ivolgina in se mu veselo približal. »A, kako prijetno srečanje! Morate mi svečano obljubiti da me obiščete. Sedaj sem tako rekoč oženjen z Jeleno Ivanovno. Moja žena je prektasna ženska. Pridite, vas predstavim. Je lepa, razumna, poje, postave kakor Venera.« Jevolgin se je brezbrižno obrnil. »Dovolite. Ali ni Jelena Ivanovna bivša žena Tugovhova?« »Da. Kaj pa to de?« »Potem se nikar več ne trudite; sem namreč prvi, ki ga je Tugovhov osrečil s to žensko. Agronomov ie umolkni Krog se je strnil . . f »SLOVENSKI NAROD« dne 24 septembra 1925. Mev 216 V Ljubljani, dne Prošnja Jan Lego je prvi med nami jel propagirati idejo slovensko-češke vzajemnosti. Ko je bival med Slovenci in kasneje, ko se je vrnil v svojo domovino, je z besedo in peresom, pa tudi v dejanjih propagiral to idejo. Bil je pravi apostol češko-slovenske vzajemnosti. Vzgojil si je na stotine navdušenih učencev med Cehi in Slovenci. Njegovo in njegovih učencev delo je obrodilo sad. Med Slovenci in Čehi so zavladali bratski odnošaji. V težki narodni borbi so bili Slovencem vsikdar ob boku bratje Čehi. Kar smo si pod Avstrijo izbojevali uspehov na narodnem polju, smo jih večinoma priborili s češko pomočjo. Opozarjamo pri tem na Pražakove jezikovne naredbe, s katerimi smo uveljavili svoje jezikovne pravice pri sodišču, na zmagovito borbo za slovensko .gimnazijo v Celju itd. V priznanje njegovih zaslug so Lega izbrale za častnega občana Ljubljana, Kamnik in nebroj drugih slovenskih korporacij. Ta idealni delavec na polju Češko-slovenskega zbližanja Jan Lego je umrl ze pred desetletji. Zapustil je ženo Antonijo, idejno njemu popolnoma enako. Teža let — 80 jih že šteje — jo je telesno oslabila, ni pa ji megla odvzeti idealnega navdušenja za idejo, ki jo Je oznanjeval njen pokojni mož. In ta zvesta družica apostola Lega živi sedaj v skrajni bedi. Ali ni naša dolžnost — nas, ki je nam misel slovanske vzajemnosti, v prvi vrsti pa jngoslovensko-Češkoslo-vaško bratstvo ideal, da ji pomagamo in poskrbimo, da ji bo večer življenja ozarjen z zavestjo, da Jan Lego ni živel zaman. Zato pozivamo vse one, ki imajo pošteno slovansko srce, naj nam pomagajo, da se oddolžimo Janu Legu, skrbeč za njegovo vdovo ob zatonu njenega življenia. Vsak prispevek sprejemamo z največjo hvaležnostjo. V Ljubljani, dne 22. sept. 1925 Jugoslovensko - češkoslovaška Liga Dr. Karel T r i 11 e r, predsednik. — Za gospo Legovo so poleg že včeraj zkazanih še darovali: mestna občina ljub; Ijanska, katere častni meščan je bil Jan Les go, 1200 Din, g. Karel Sch\veiger, računski sevtnik 100 Din in g. Rasfo Pustoslemšek, glavni urednik, 100 Din. i — Veliko razburjenje v Št. Vidu nad Ljubljano. Poročajo nam: Včeraj ves dan je vladalo v občini §t. Vid nad Ljubljano veliko razburjenje in vznemirjenje. V občini se je pojavil davčni efcsekutar v spremstvu dveh orožnikov z nasajenimi bajoneti, česar zgodovina 0 davkih kmalu ne pomni. Izterjevanje davkov na ta način je bilo običajno približno pred sto leti. Eksekutor je hodil od hiše do hiše ter povsod na radikalen način izvajal žepno rubežen in rubež en pTemičnin. Obrtniki m posestniki so seveda obupani. Teže jih visoka davčna bremena, visoke zneske morajo takoj (plačati, a dohodkov nimajo nikakršnih. Nekemu najemniku gostilne, je davčni eksekutor zarubil in odvzel 6.000 Din. Neki posestnicl ki ima tudi obrt, je davčni eksekutor zarubil živino v hlevu, druge premičnine in ves razpoložljivi denar. Eksekuciia z asistenco orožnikov, to je dogodek, ki kaže naše razmere v kaj čudni luči! Dvomimo, da bi bilo tako postopanje v interesu državne uprave. — Povratek min. predsednika. V beogradskih političnih krogih je razširjena vest, da se ministrski predsednik Nikola Pašić povrne koncem tega meseca. To vest navajajo tudi današnji jutranji beogradski listi. — Povratek zunanjega ministra. Zunanji minister dr. Ninčič se vrne v Beograd prihodnji teden, ker bo zasedanje Društva narodov trajalo še ves teden. — Japonski poslanik na našem dvoru. Japonski poslanik za Romunsko in kraljevino SHS Klntomi Mushakoi izroči svoje poveTilnice v kratkem kralju Aleksandru v svečani avdijenc!. — Iz dlržavne službe. Premeščen je od urada za odkupovanje tobaka v Ptuju za upravnika skladišča neobdelanega tobaka v Ljubljani Petar Šegović; imenovan je pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani za šefa sekcije za oskrbo proge Novo mesto dosedanji uradnik pri direkciji za graditev novih železnic Franjo Hinter- 1 e c h a e r ; vpokojen je profesor II. realne gimnazije v Ljubljani dr. Fran Kropiv-n i k. — Dovođena inženjerska praksa. Ministrstvo javnih del je dovolilo javno prakso v naši državi inženjerju Vladimirju R e racu iz Ljubljane. — Carinarnice. Finančno ministrstvo je sklenilo, da se ukine carinarnica v Gorenji vasi, dalje sporedne carinarnice v Žirih, Železnikih in na Jezerskem. V 2irih in Železnikih se otvorijo carinski oddelki glavne carinarnice v Ljubljani, na Jezerskem pa carinski oddelek sporedne carinarnice v Tržiču. — Okrožnice finančne delegacije v fraku. Poročajo nam: Včeraj je dobil neki tukajšnji večji obrtnik obvestilo, da mu je davčna administracija v Ljubljani brez vsake utemeljitve odbila prošnjo za dovolitev plačila zaostalih davkov v mesečnih obrokih, dasi je letos plačal že nad 60.000 Din, reci šestdesettisoč dinarjev davkov. Danes dopoldne pa je prišel davčni eksekutor in izvršil rubežen nad davkoplačevalčevim premičnim premoženjem. Torej niti par dni odloga, da bi se visok in vesten davkopla- Dnevne vesti. 23. septembra 1925. čevalec-dober državljan preskrbel potrebno posojilo, že je zapel v hiši boben ru-bežni. Dvomimo, da bi tako postopanje bilo v interesu države, pred vsem pa v interesu utrjenja državne misli. Časopisje se trudi, da državno misel utrdi, finančna oblast pa podira s takšnim postopanjem to, kar se zgradi s težkim trudom. — Zaposlenje italijanskih delavcev v Jugoslaviji, Po poročilih iz Beograda je italijanski poslanik znova protestiral pri zunanjem ministrstvu ter se pritoževal nad postopanjem, ki je baje izvršujejo podrejeni organi ministrstva za socijalno politiko napram delavcem, italijanskim državljanom, zaposlenim v Jugoslaviji. Gre v prvi vrsti za italijansko delavstvo, ki je zaposleno po raznih tovarnah v Dalmaciji. Italijanski de-laovci so tako preplavili dalmatinski delovni trg, da so iz gotovih podjetij popolnoma izrinili domače delavce. Ti so že več mesecev brez posla in ministrstvo za socijalno politiko je bilo primorano varovati interese domačega delavstva proti invaziji Italijanov. — Obisk jugoslovensklh slušateljev in absolventov kemije Iz Zagreba v Češkoslovaški. Iz Prage nam poročajo, Pod vodstvom prof. dr. ing. Njegovana je prispelo 14. t. m. v Prago 17-člansko odposlanstvo kemikov iz Zagreba. Obiskali so tudi Pl-zen in Kralupe ter posetijo še Macocho, Brno in Moravsko Ostravo. V Pragi so si ogledali svoje strokovne naprave in nekatere industrijske zavode. V slovo jim je priredila čsl. jugoslov. Liga z zvezo čsl. di-jaštva v praški Meščanski Besedi 20. t. m. čajanko. — Strokovne šole za stroje vodje. Prometno ministrstvo ustanovi na željo udruženja strojevodij vseh direkcij drž. železnic strokovne šole za strojevodje. Taka šola že obstoja v Beogradu. V kratkem se otvori slična šola v Zagrebu in pozneje tudi v Ljubljani. — Konferenca o zaščiti dece. Društvo Rdečega križa bo sklicala v kratkem kon* ferenco na kateri se bo razpravljalo o re* zultatih in poročilih s kongresa Mednarod* ne unije za zaščito dece, ki se je pred krat* kim vršil v Ženevi. Kongresu je v imenu našega Rdečega križa prisostvoval g. Rista Mitkovič. — Niška električna centrala. Ker se je niška občina v zadnjih letih tako razširila, da obstoječa elektrarna ni mogla zadoščati vsem potrebam prebivalstva glede električne razsvetljave in električne pogonske sile, je sklenila zgraditi na Nišavi v Sičcvu novo električno centralo. Centrala bo električni tok oddajala tudi tramvajski liniji med Ni* Šem in Niško Banjo, ki se zgradi prihodnje leto. — Izsuševanje Popovega pot ji:. Posebna strokovna komisija, ki je pregledovala Po* povo polje ter izdelovala na terenu načrte za izsušenje tega polja, je letos zaključili dela ter nadaljujeje iste prihodnjo pomlad. Deževno jesensko vreme onemogoča nam* reč delo na terenu. — Vladni predlogi glede PRtviških je* zer. Te dni je prispel na Plitviška jezera v spremstvu več višjih uradnikov minister za šume in rude dr. Nikič ter si ogledal pro* stor za izeltniško kolonijo na Plitviških je* zerih. Za izgradnjo te kolonije obstoja že iz predvojnih časov načrt madžarske vlade, ki je predvideval zgradnjo 32 paviljonov. Načrt naše vlade pa predvideva zgradnjo 150 paviljonov ter številnih vil. Del pavi* Ijonov se bo uporabil za stanovanjske hiše, ostanek za zabavišča. Sezidala se bo tudi šola, ki bo služila okoliškemu prebivalstvu. Pozneje se dozida še ena šola za izletniško kolonijo. Dela za to kolonijo so se oddala Društvu inženjerjev in arhitektov. Istočas* no s paviljoni bodo začeli graditi tudi kra* Ijevski dvorec. Z deli prično prihodnjo po= mlad. Kolonija bo urejena za poletno in zimsko bivanje in bo nudila priliko za go* jitev vseh poletnih in zimskih športov. — Podzemski pisoarji. Beogradska ob* čina zgradi pred hotelom «Slavija» moderne podzemeljske pisoarje. Kaj ko bi tudi Ljub* Ijana mislila na take pisoarje? Pred kavar* no «Evropo» n. pr. bi tak pisoar bil popol* noma na mestu. Sploh pa ti ljubljanski pi* soarji! — Predavanja na beogradski univerzi. Na vseh fakultetah beogradske univerze začno z rednimi predavanji za zimski semc= ster 16. oktobra. Vpisi se vrši od 25. do 30. oktobra. — Legitimacije za Dalmacijo. Ministr* stvo notranjih del opozarja potnike, ki po* tujejo med 21. septembrom in 5. oktobrom v Split, da si morajo preskrbeti od policij* skh oblasti potrjene legitimacije. — Smrtna obsodba našega rojaka v Ameriki. Na podlagi novega zakona bo v državi Nevada v Ameriki v drugič izvršena smrtna obsodba s plinom, nazvanim »le-thal«. Justificirana bosta dva zločinca, od teh je eden naš rojak Stanko Jukić, ki Je bil radi umora obsojen na smrt. Jukić in njegov tovariš sta zaprta v celici, takozvani sobi smrti ter ne vesta ne dneva ne ure, kdaj ju umori strupeni plin. — Falzificirane stodinarke. Sarajevsko redarstvo je obvestilo ostala redarstva, da so se v Sarajevu pojavili falzifikati stodi* nark. Opozarja radi tega občinstvo, da je sprejemanju stodinark oprezno in da si vsak komad natanko ogleda. Falzifikati se dajo prepoznati po tem, ker so sestavljeni de* loma iz predvojnih stodinark, deloma iz no* vih desetdinark. Tako sestavljene stodinar* ke so še prelepljene s tenkim papirJem in napravljajo vtis novih stodinark. — Železniška nesreča v Bosni. Na progi Čevljanovtć-Semlzovac le skočil te dni s tira tovorni vlak. Lokomotiva s 7 vagoni se je prevrnila v jarek. Strojevodja in kurjač sta še pravočasno skočila s stroja na nasprotno stran. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda zelo velika- ni S rt Ne kupite oblačil pred 2./10. Drago Schwab, LJubljana iz Ljubljane — Petdesetletni jubilej del?. G. Rudolf T e n e n t e, trgovec, gostilničar in posestnik v Krakovem, Gradaška ulica, slavi 25. t. m. 50 letnico, odkar se je stalno naselil v Sloveniji, odnosno v Kranju in v Ljubljani, kjer biva že 40 let. G. Tenente je rodom Tržačan in se je v kratki dobi radi svoje solidnosti in poštenosti kot trgovec in gostilničar usvojil mnogo prijateljev in stalnih gostov iz najrazličnejših ljubljanskih krogov. Preko 25 let je član Ljubljanskega Sokola. Za razna narodna in dobrodelna društva je imel vedno smisel in odprte roke. Mnogo je bivših revnih dijakov, katerim je študije lajšal in jim brezplačno izdajal hrano po eukrat ali dvakrat dnevno. Deci svojih bližnjih sosedov posebno revnim je preko 50-krat kumoval pri krstu in preko 25-krat pri birmi. Pred 40 leti si je izbral zvesto družico in vrlo rodoljubkinjo Marijo iz znane Petelinove hiše, kjer še danes bivata, in katera ga krepko podpira pri izvrševanju njegovega poklica. Vrlemu somišljeniku, ki je že dolga desetletja zvest naš naročnik, kličemo k jubileju: Na mno-gaja leta! — Eiektromonterskl tečaj. Strokovna zadruga koncesijoniranrh elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani bo tudi letos sporazumno z ravnatelj stvem Tehnične srednje šole v Ljubljani priredila za elektro -monterje. V to svrho se je interesentom zglasiti v nedeljo 27. t. m. od 8. do 12. dopoldne pri zadružnem načelstvu (Ljubljana, Lepi pot št. 12.) l#>8/n — Popis oziroma pregled vojnih in vojaških Invalidov. Popis oziroma pregled invalidov s črko O—P se ne vrši dne 27. septembra 1925, marveč v soboto dne 26. septembra 1925 na mestnem fizikatu. — Našle so se danes damske rokavice na stopnicah Narodnega doma. Dobijo se pri slugi v Drami. — Vojni invalidi in vdove se opozarjajo, da se trafika na Dolenjski cesti št. 12 odda takoj. Reflektanti, ki razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom, naj se zglase tekom 8 dni v pisarni podružnice: Udruženja vojnih invalidov, Št.-peterska vojašnica. Odbor. 1670/n — V deževnih jesenskih in dolgih zimskih večerih naše mamice dostikrat ne vedo, kam z otroki. Nadležni in sitni so, naveličani igrač, matere na večer zopet iirru-'cne od vsakdanjega dela, zato manj potrpežljive. Pomagajmo si! Društvo »Atena« ima specijalni telovadni tečaj za dečke ta deklice od 4. do 12. leta v licejski telovadnici, kjer se naša deca koristno zaposluje .n razvedruje. Gojila se bode telovadba, predvsem po švedski metodi in vpoštevala tudi dihalna gimnastika. Kakor je redna telovadba potrebna za otroke že v najnežnej-šl dobi, tako je tudi priporočljivo za dame, ker se le potom telovadbe gibljejo enakomerno vsi človeški organi in si jih s tem •Jiranimo zdrave in prožne. Telovadba je rajcereje, naj zanesljiveje zdravilo zeper odebelelosti, splošno oslabelost, bolezni v spodnjem telesu in prebavilih, krvni pritisk proti glavi, pljučam In drugim organom, zoper naduho, razne telesne hibe, živčne bolezni itd., dela hojo elastično, ohranjuje mladost, svežost in zdravje. Vpisovanje v oba tečaja se vrši v licejski telovadnici dne 24., 25. in 26. t. m. od 5—7 popoldne. Društvo v Atena«. 1671/n — Izdatnost, obile pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«. 156/L Iz Oslia. —c Aretacija radi tatvine. V manufakturni trgovini Brata Snmer in drug na Glavnem trgu so se že dlje časa vršile manjše tatvine blaga, V eni zadnjih noči pa se je izvršila večja tatvina. Bilo je ukradenega raznega blaga v skupni vrednosti okrog Din 20.000. Tatvine osumljena sta bila aretirana zakonca F. in M. R., drugova omenjene tvrdke. —c Velika športna prireditev se vrši v soboto dne 3. oktobra zvečer v vseh prostorih Celjskega doma pod pokroviteljstv-om celjskih narednih dam. Spored veselice bo pester in zanimiv. Sviral bo celoten orkester mariborske godbe »Drava«. Senzacije naSe domaSe kronike Mrtvec v Kamniških planinah identificiran. — Romantični m momorilec na Sv- Petra cesti. — Še en kandidat smrti. — Nenadna smrt. V torkovi številki oSlovenskega Naroda« smo poročali, da so dne 15. septembrn t. 1. v gozdu «Gaberska peč» na planinski poti Kamniška BistricaA7elika planina našli okostje neznanega moškega, ki je tam ver* jetno izvršil samomor. Truplo je bilo popol« noma strohneno, ostalo je samo okostje, des loma razpadla obleka in Čevlji. V poročilu je bil tudi točen opis pokojnikove obleke in perila, navedene pa so bile tudi druge po* drobnosti. Identiteta neznanca se ni dala ugotoviti, ker ni imel nobenih dokumentov pri sebi. Točno danes pred štirimi meseci, dne 23. maja, je odšel z doma v Krakovski ulici št. 13 231ctni posestnikov sin Alojzij Ko« mar. Rekel je svoji sestri, da gre k brivcu, obenem pa jo je še prosil, da mu posodi dva «kovača». Od tega dne dalje se ni vrnil in so ga pogrešali. Prvotno sc je domnevalo, da je Komar izvršil samomor, kasneje pa se je razširila verzija, da je odšel v Dalma* cijo. Njegovi sorodniki so povsod povpra= sevali za njim, vendar brez uspeha. Te dni so čitali v listih poročilo o misterijoznem mrtvecu v Kamniških planinah. Komarjevi so takoj slutili, da zna biti neznanec iden* titen s pogrešanim sinom Alojzijem, in za* to je odšel včeraj v Kamnik pri Komarjevih uslužbeni Viktor S. Na orožnlški postaji v Kamniku so mu pokazali kos suknja obleke pokojnega in S. je takoj spoznal, da je tak suknjič nosil pokojni Alojzij Komar. Tden« titeta mrtveca je definitivno ugotovljena tudi po raznih drugih okolnostih, med drugim se je našel eamokres, ki ga je pokojni nosil pri sebi. Očividno je Komar izvršil samomor. Zakaj — ni znano. Truplo pokoj* ne<*a je bilo pokopano v Stranjah pri Kamniku. *" »Jesen je sezona samomorilcev« pravi neki nemški filozof. Deževno, pusto vreme in megle, ki se vlačijo — vse to nenavadno vpliva na človeško dušo in ga tlači kakor mora. Običajno se v jeseni izvrši največ samomorov. Že pretekli teden smo poročali o tragičnem koncu nekega železničarja v Šiški, ki se je vrgel pod vlak, danes pa kronika zopet zaznamuje nov slučaj rsamomor mladega, fantazije in romantike polnega sluge. Ko je danes zjutraj ob 7. stopil trgovec Ivan Trebar, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 6, v sobo svojega sluge, mu je udaril nasproti oster duh plina. G. Trebar je takoj odprl okno ter istočasno opazil, da leži na postelji nezavesten njegov sluga I. Krašovec. Pozval je takoj rešilno postaj« ter obvestil policijo. Mladeniču pa ni bil več pomagati, bil je že mrtev. Prispela Je tudi policijska komisija, obstoječa iz dr Travncrja ter službujočega uradnika dr. Fa-kina, nakar je bilo truplo pokojnega prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Na mizi je pokojni Krašovec pusti! velik list belega papirja, poCcflrm s pravimi hieroglifi. Med drugim je na tem listu navedeno: Cenjeni gospod T.! Naznanjam tužno rest, katera mi teži srce, ko jo moram razložiti Vam. Z ženskami ni namreč dobro ničesar imeti. Nato navaja, da je mnogo pretrpel v Avstriji, mnogo v ujetništvu v Italiji, mnoso v Jugoslaviji. H koncu pošilja pozdrave svoJ; sestri in gospodarju ter navaja, če je koga razžalil, da mu bo že Bog odpustil. Druga stran pole je tako počečkan, da je sploh nečitljiva. Pokojni mladenič se zdi, da Je bil velik romantik in poet. V njegovi zapuščini sc je med drugim našja knjižica polna stihov in verzov, francoskih pogovorov, slovenskih in nemških pesmi. Značilna le pesmica sledeče vsebine: Na jasnem nebu luna sved kjerkoli žarki nje so zasijali po zimi se snega ledu kristal! demanti rose bliskajo po let!. Ta pesmica, ki slika njegovo razpelo žen je, končuje: Tja v posteljo v črni Jami v kateri $pi. kdor vanjo spat sc vlaže da glasni hrup nad njo ga ne predrami . . . V knjižici so poleg te kitice, ki ima naslov ^Življenje obupa-, še sledeče pesmi »Kako svetlo«, »Prolog«, »Blagih ne< »Osamljen« in »Erwartung«. * Včeraj je bil v Šiški prijet pleskarsV pomočnik Fran A., ki je divje streljal s sa mokresom ter grozil, da izvrši samomo: Podjetnega kandidata smrti so prijeli te mu odvzeli orožje. t Včeraj dopoldne je zadela kap slus mestne plinarne Ivana Smrekarja v poslop ju tvrdke »Impeks* na Krekovem trgu M Bil je takoj mrtev. Truplo so prepeljali i mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni je bi star 47 let. Sport — Skupščina župe izvidnikov in planink za Slovenijo se vrši dne 4. oktobra ob pol 10. na realki v Ljubljani. Vsi člani in njihovi roditelji najvljudneje vabljeni! Bistro oko, tajnik. 1669/n — Velike motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ter obeta biti do sedaj najin-teresantnejša športna prireditev v moto-sportu. Zagrebški in ljubljanski motociklisti se mrzlično pripravljajo na tekmovanje, i:a katerem se bo prvič v motoclklistiki izvo-jeval ponosni naslov pravaka Jugoslavije. Ljubljanski motociklisti se udeleže tekmovanj v velikem številu kot gledalci in kot tekmovalci. — Avstrija- Španija. V nedeljo se vrši na Dunaju revanžna tekma med Avstrijo in Španijo. Kakor znano Je Avstrija v Barceloni izgubila z 1:0. $panija postavi za nedeljsko tekmo sledeče moštvo: Zamera, Vallana. Passarin, Samitler, Gamborena, Pena, Pierra, Cubels, Brazquin, Carmello, Aguirezaballa. Enajstorica Avstrije še ni normirana. Verjetno pa bo tako-le sestavljena: Edi Kannhauser, Reiner, Tandler, Nietsch, Resch, Schneider, Wesely, VVieser, Horwath, Haiisler, Nemes. V slučaju, da zadnja dva radi praznika ne igrata, ju zamenjata Hierlander Cutti ali pa Gschweidl-Cutti. Druga garnitura igra proti Krakovu. — Jokvsklub v Splitu. V kratkem usta* nove v Splitt. jokey * klub, ki bo prirejal konjske dirke. — Jugoslavija - Italija. Italijanski noz. savez je brzojavno potrdil odigranje meddržavne tekme Jugoslavija Italija, ki se vrši v novembru v Padovi. — Jugoslavija - Češkoslovaška se vrši dne 28. oktobra v Pragi. Sodil bo Italijan Mauro. — Benčlč. član Hajduka, se je prijavil zagrebškemu Gradjanskemu. — Kada Igra 12 l&t v Sparti. Ziiani cers-terhalf praške Sparte, Kada, ki uživa slo-ves najboljšega krilca na kontinentu, je bil pred dnevi star 50 let. V sparti igra že 12 let. Iz Maribora —m Smrtna kosa. V ponedeljek 21. t m. je preminula gdč. Herma Bobek, dija» kinja III. letnika drž. ženskega učiteljišču in hčerka vpok vladnega prirta^ g. Miha: ela Bobka. Pokojnica ie umrla v cvetu tvoje mladosti, stara komaj 19 let. Blag ji spo* min! —m Imenovanje. Za carinskega uradni ka na glavni carinarnici v Mariboru je bil imenovan g. Vaslij Markovič, do sedaj usluž; ben pri carinarnici v Dravogradu. —m Konec porotnega zasedanj* Z raz« pravo zoper Albina Abavška, ki je vlomi! v trgovino Worsche vMariboru in bil obsojen na IS mesecv težke ječe, je bilo porotno za-sedanje v Mariboru končano. Izjemoma to pot ni bilo nobene smrtne obsodbe, ker tudi ni bilo nobenega senzacionalnega slučaja. —m V cerkvi je zblaznela. V frančiškanski cerkvi v Mariboru je v ponedeljek nenadoma zblaznela neka ženska. Bila je zatopljena v svojo molitev, naenkrat pa ie Šinila kvišku ter se pričela čudno vesti V cerkvi navzoči verniki so jo skušali pomi' riti, kar jim pa ni uspelo. Poklicati &o mo> rali rešilno postajo, nakar je bila nesrečnicf prepeljana domov. —m Tatvine. V Selnici ob Dravi je bih iz zasebnega stanovanja ukradena nekemi gospodu zlata ura, vredna 14.000 Din. — V Kotlu so neznani storilci vlomili v tamo>< nji poštni urad. K sreči pa je bila blagajna prazna in so odnesli samo 53 Din. Iste noči so vlomili v Kraju pri nekem trgovcu in odnesil razno manufakturno blago v vred* nos ti 3226 Din. IflBBIll Modistinja spretna, z večletno prakso se takoj sprejme v modni salon Marija GStzl, Songresnl trg 8. ■■■»■■■I 3o52 N8]cene!&e kupite samo pri Josip Petelincu Volno, triko ta to, ro kavice, nogavice, nahrbtnike zn šolarje in turiste, potrebščine za šivilje, krojača, čevljarje in eedlarje NA VELIKO IN MALO Ljubljana 138-L (blize Prtkrnifiga spomenika eb vodi) RSovo došlo! Češko in angleško prvovrstno blago 1 za jesensko sezono. ===== Obleke po meri in najnovejšem kroju izdeluje najsolidneje in najceneje STEVO GGMBGC, krojaški atelje LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 9/II 2509 » ^ V , - ■ ;«! v;J- S323C1ISEJEEEEJ M 1 II IIIIIHIlilHH 1 i ni M MliniMlhil—1«—HBlill In i MU 1 M* llreče od soli 3536 cele, čiste, enkrat rabljene kupnje ▼ vsaki mneilnl Vlado Radan, Zagreb« Margaret skd ulica 4. IV. BRONCIC S Er. pleakarja la ličarja Ljubljana, Karel Kotnlkova ulice (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 161 L Najnovejša iznajdba! Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOG 561 Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Gliace-Vic 46 Damska konfekcija in modni salon TKniif» Mestni trg ■ amUUUi p0d Trancc Blagovi in svila v zalogi. Najnižje cene! Prvovrstno delo' stev. zix* SLOVENSKI NAKOD* anc 24 septembra 1925. Stran 5. Gospodarstvo Sladkorni trg Položaj na sladkornem trgu ie ostal zadnji teden malone neizpremenjen. Sladkorna pesa kaže povsod izborno. Letina na Javi bo letos ogromna. Od prvotno izračunane količine 2,100.000 ton se je dvignila na 2350.000 ton. Veletrgovina je do začetka septembra upala, da se pred novo kampanjo poveča povpraševanje po starih zalogah, toda te nade so sedaj pokopane, zakaj zaloge so v vseh državah pičle, in cene so zelo padle. Vse kaže, da se bo letos položaj aa sladkornem trgu občutno poslabšal Zapadna Evropa pričakuje splošno' rekordno letino. Nemčija in Češkoslovaška sta s stanjem sladkorne pese izredno zadovoljni. Pod vplivom teh povoljnih vesti padajo cene sladkorja na vseh tržiščih. V Pragi se ja znižala cepa sirovine od nove kampanje ca 160 loco Usti, tendenca pa kaže še ved-do navzdol. Promet je znašal 55.000 ton dnevno. Sredi tedna je situacija sicer nekoliko popustila, koncem tedna pa je zopet Oživela in promet se je zvišal na 60.000 ton. Na londonski borzi so vplivale tudi izredno velike domače zaloge, ki so znašale koncem avgusta 313.850 ton proti 209.000 tonam !a-oL Tudi v Londonu cene sladkorja splošno padajo. Cena za september je padla od 15/ na 14/7%—14/6*/4. Veletrgovina je bila tako presenečena, da se zdaj na trgu sploh' ne pojavlja. Cene v Trstu so sicer nekoliko višje, toda trgovina je tudi na tržaškem trgu v zastoju. Položaj na žitnem trgu (Tedensko poročilo novo s. blagovnne borze) Na dunajskem in budimpeštanskem trgu se je tendenca prejšnji teden nekoliko učvr* stila, kar je vplivalo tudi na naše tržišče. Poleg tega je dovoz koruze radi žetve mini* malen, kar je vplivalo na cene, ki so neko* liko poskočile. Vendar pa vse kaže, da se ta tendenca ne bo dolgo držala, ker je po« ložaj na svetovnih žitnih tržiščih večinoma neizpremenjen. Ameriška notiranja so kon* cem tedna zopet popustila. Izvoz pseuice za relacijo Braila je popolnoma zanemarjen. Poleg ruske konkurence na svetovnem trži« šču nam škoduje tudi slaba kakovost. V Braili stoji okrog 20 parnikov naše pšenice, ki se je spotoma sparila. Konzorcij franco* skih mlinov je baje sklenil nakupiti v Rusiji 6,000.000 poidov pšenice za dobavo od oktos bra do januarja. Ruske ponudbe prihajajo v ČSR, Avstrijo, Nemčijo in malone vse druge evropske države. Važna za svetovni položaj je tudi vest o rekordni letini pšenice v Kanadi, kjer računajo na 390 milijonov bušelov ali 130 milijonov več kot lani. Pšenice je bilo prodano 92 vagonov. Po* tisko blago boljše kvalitete so ponujali in kupovali za relacijo Dunaj^Budimpešta. Po* vpraševanje ni posebno veliko, kar je po* sledica slabe ponudbe. Kmetje dovažajo na trg malo, ker pospravljajo koruzo tako, da nimajo časa. Cene blaga po Tisi so posko* čile od 255 na 274 dinarjev ocarinjeno. Kon« cem tedna so kupovali pšenico po 265 Din ab postaja. Tudi za vagonsko blago so se kupci zanimali. Ponudba je bila slaba. Cene so poskočile od 250 na 260 Din za bačko blago. Sremsko blago doslej ni šlo v promet. Zadnji teden se je položaj tudi v tem po* gledu zboljšal in sremska pšenica je dosegla v ceni bačko. Kupovali so po večinoma mli* ni. Koncem tedna so se pojavili tudi intere* senti iz Slovenije, in sicer mlini. Dunaj, ki je notiral za potisko blago začetkom tedna 185 Kč, je poskočil na 190 do 19230 Din. Braila je notirala 224—225 za september 77 do 78 garantirano suho blago. Stare koruze je bilo prodano 32 vago* nov. Kupčije so se sklepale samo v vagon* skem blagu. Povpraševali so izvozničarji za relacijo Postojna in Jesenice. Koncem tedna rm tudi za relacijo Kelebia. Cene bačkega blaga so poskočile od 175 na 180 Din, kon* cem tedna so pa povpraševali na glavni pro=> gi po 182.50 brez kupcev. Dovoz je pri pses niči in koruzi slab. Zaloge v Bački cenijo na 5—6000 vagonov. Sremsko blago je ostalo v cenah neizpremenjeno. Kupovali so izvoz* ničarji in interesenti iz Slovenije. Cena je ostala 180—182.50 Din. Blago po rekah so plačevali 139 Kč Dunaj in 144 Kč Pasau. Vagonsko bjago je notiralo 123—124 Kč, pa* riteta Szob pa 134—135. Umetno sušena ko* ruza na borzi še ne notira. Povpraševanje je bilo živahno, in sicer za vagonsko blago re* lacija Postojna in Jesenice, po reki pa rela* cija Braila. Vagonsko blago so kupovali po 200 Din pariteta Postojna ali Jesenice okto* ber, november in december. Blago po reki po 146—147 eks Braila oktober in sredi no* vembra. V dinarjih je notiralo to blago 162.50—164 pariteta Pančevo. Domači pro* met z novo koruzo je slab. Ponudbe in do* voz je minimalen. Storže so kupovali za oktober, manjša količine za prompt na bazi 60—62.50. Zrno za decembersjanuar pariteta Indija po 135, s celo kaso po 117.50. Marc* april s kaso duplikat po 150, s celo kaso po 127.50, november s celo kaso 120. Po* vprašujejo samo izvozničarji. Braila se je precej zanimala za oktobersko blago. Skle* njeno je bilo več kupčij po 123—125 S ok=> tober do najkasneje 5.—10. november. Du* naj je plačeval za marc*april 118 Kč. Moke je bilo prodano 43 vagonov večinoma 80 odst. za vojaštvo. Drugače je malo povpraševanja. Ponudba je od strani manjših mlinov precejšnja, dočim so cene večjih mlinov znatno višje. »O« baza je šla v promet na bazi 410. Inozemstvo se je začelo malo bolj zanimati za našo moko. Povpraševanje je bilo samo za Ogg in Og eks Dunaj in sicer po 285 Kč. Fižola je bilo prodano 5 vagonov sremskega po 230, bački izbran v vrečah po 100 kg po 250. Koncem tedna je bila ponudba znatno večja. Kupcev ni bilo. Ovsa je bilo prodano 10 vagonov. Bački je notiral 155, sremski pariteta Beograd 160. Dunaj je kupoval oves po 26.75 čsl. eks Dunaj, oktober november pa po ?7.25. Ječmen je bil brez prometa. To blago je povsem v zastoju. Kupcev sploh ali ponudb pa precej. 65 težki sremski Ječmen ponujajo po 185. Otrobov je bilo prodano 4 vagone in sicer bačkih po 130. Po najnovejših podatkih mednarodnega poljedelskega inštituta v Rimu znaša letošnji pridelek pšenice (v milijonih met. sto-tov): v Evropi (12 držav) 260.6 (lani 200.0), v Kanadi in Zedinjenih državah 196.7 (lani 308.8), v Aziji (4 države) 99.2 (lani 108.1), v Afriki (4 države) 29.4 )23.2), v Rusiji 180.2 (103.9). Skupaj torej letos 866.1 mil., lani pa 744.9 mil. Od tega odpade na Jugoslavijo letos 22.4 (lani 15.7), na Romunijo 29.0 (19.2), na Madžarsko 18.1 (14.0), na Bolgarsko 13.2 (7.7), skupaj donavske države letos 82.7, lani pa 56.6. Crnogorski proračun 1.1844 V knjigi angleškega potopisca J. Gard-nerja Wilkinsona nahajamo poročilo o črnogorskem proračunu leta 1844., ki vsebuje te-le zanimivosti: Davek se je jemal od ognjišča, ali hiše to od družine. Davkoplačevalce so delili v tri vrste: eni so plačevali forint na leto, drugi dva, tretji tri forinte. Celokupni davki so znašali 30.000 form tov. Zakupnine so donašale do 800 form tov. Celokupni prihodi so našaK78.450 forin-tov. V tej svoti se nahaja 10.000 dukatov in pa pomoč 47.000 forintov, k! jo je poklanjala Rusija kot pokroviteljica črne gore. Torej: Davki od hiš ali družin 30.000 forintov Davki na sol 200 » Davki na ribe 250 » Davki na suho meso 200 » Zakirpnina za samost. zemlišča 600 » Zakupnina za tobak 200 » Pomoč iz Rusije 47.000 > Skupno . 78.450 forintov Prott odobelelostl d^pehom,0samoim VILFANOV ČAJ kar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. - Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, ZAGREB, ILICA 204 i —g Hmelj. XL. poročilo. Ž a t e c čSR., dne 19. septembra. Čvrsto — 4350—4700 čK za 50 kg. — Niirnberg, 21. septembra. Dovoz 200 — prodanih 100 — cene nespremenjene. —g Čemu kupuje naša država sol v inozemstvu. Po poročilih iz Beograda je kupila naša država v južni Italiji 15.000 ton soli. Dobava se je že pričela. Vladni krogi trdijo, da je to zadnji nakup soli v inozemstvu, ker je projektirana v Ulcinju moderna solarna, ki bi imela okrog 40.000 ton produktivne kapacitete. Uvoz soli je znašal lani 14.545 ton, izvozili smo je pa okrog 2222 ton. Če bi se država bcll5 brigala za svoje solarne in bi ne pustila povodom stavke delavcev v Solarni na Pagu propasti stotine ton soli, bi nam ne bilo treba uvažati soli iz inozemstva. —g Dohodki od davkov. Dohodki od davkov in pridavkov so znašali v juniju: od neposrednih davkov in pridavkov 60 milijonov 401.260.77 Din proti 35,236.917.40 D v juniju leta 1924, odnosno proti 51,600.179 dinarjev 73 para, kakor je predvideval proračun; od izrednih pridavkov je dobila država samo 24,505.448.46 Din, dočim je bilo v preračunu predvideno 41,666.666.66 Din; od davka na poslovni promet je bilo v proračunu določeno 16,666.666.66 Din, dočim je dobila država samo 11,354.099.99 Din. Še slabši so dohodki komorskega pridavka, ki bi morali znašati po proračunu 4,179.166.65 Din, v resnici so pa znašali samo 1,084.524 Din 74 para. Tudi z invalidskim davkom ni nič boljše. V proračunu je bilo določeno 8 mil. 358.333.30 Din, plačano pa 6,255.204.65 Din. V prvih 3 mesecih letošnjega proračunskega leta (april-junij) Je bilo predvideno 124.9, plačano pa 87 milijonov. Najbolj občuten je primanjkljaj v prvih 6 mesecih letošnjega leta in sicer okrog 96 milijonov din ar j ev. —g Opozorilo izvoznlčarjem blaga v Italijo. Nekatere stranke oddajajo blago za izvoz v Italijo preko Rakeka z mednarodnimi tovornimi listi. Postaja Rakek je samo računski kraj in vse blago, ki gre preko nje, mora imeti tuzemske tovorne liste. Drugih tovornih listov ne priznavajo niti italijanske državne železnice. Zato se bodo pošiljatve preko Rakeka z mednarodnimi tovornimi listi ustavljale in vračale dotični stranki. —g Francoske trgovske zveze z Japonsko. Več mesecev se je mudila v Japonski posebna francoska industrijska mffsija. Njena naloga je bila, da požrvj francoski izvoz v Japonsko. Cilj je dosežen in v Tekiju je poskrbljeno za prizadevanja francoskih izvoznikov. Francoska, težka industrija ima naročilo 10.000 ton tračnic za japonske državne železnice. Prišla so naročila za avtomobilsko in strojno industrijo. Bančne in kreditne organizacije bodo vodile novčno stran trgovskih zvez. Ta pridobitev je za francoski gospodaTskf in politični prestiž na Vzhodu velikega pomena. —g Anglija kupuje rusko žito. Anglo- ruska izvozna družba je nakupila v Rusiji 500.000 ton pšenice in ječmena. —g Kupna moč lire. Po podatkih' milanske trgovske zbornice je znašal indeks cen v trgovini na debelo sredi septembra 676.5 proti 685 v agustu. Kupna moč lire znaša torej 14.80 centesimov proti 14.65 v avgustu. —g Dohodki od tujskega prometa v Italill. L. 1923 je posetilo Italijo okrog 700 tisoč tujcev, ki so zapravili v Italiji 2 milijardi 500,000.000 Din. Pasivnost italijanske zunanje trgovine je znašala predlansko leto 6.166 mil. lir. Letos računajo, da je posetilo Italijo nad 1 milijon tujcev, ki so pustili v državi nad 8 milijard lir. Sveto leto se je torej izplačalo lOO-GODlSNJE ISKUSTVO I PROKUŠANI RECEPTI DAJU U V JEK PREDNOST LEONHARDI-EVOM MASTILO 'TUŠEVI M A L1EPIV1MA . DO?AMA ZA ŠTAMPItlG FABRIKACHA ZA -U005tAVI]U t PENKALA-TVORNICE EDMUNO MOSTER ■ OftUO Đ. O« ZAORCD To in ono Naši rojaki * Ameriki V Frontenacu, Kansas, so našli dne 5. avgusta na njegovem domu mrtvega rojaka Josipa Goršeta. Ustrelil se je v glavo. Vzrok so bile družinske razprtije. V Cle-volandu so umrli: Dne 2. septembra gospa Josiptna Rohlin, rojena Mikulrč, v starosti 35 let. Pokojnica je bila doma rz Travnika pri Loškem potoku. — Fran Strniša, star 67 let, doma iz Gor. Vrha pri Dobrniču. — Janez Budan, star 53 get. Pokojni je bil iz Žužemberka. — Dne 5. septembra je po 'daljši bolezni umrla gospa Pavlina Rupntk, rojena Kranjc. V Ameriki je bivala 20 let. Doma je bila iz Cerknice ua Notranjskem. — Rojaka Antona Gregorača je povozil avtomobil in so ga morala prepeljati v bolnico. — Dne 23. avgusta je v Ogleskyju, Illinois, preminula gospa Marija Dušak v starosti 47 let. V Ameriko je prišla pred 22 leti. — V Ptttsbnrghu je dne 29. avgusta umrl rojak Anton Renko, star 35 let. Zabela ga ie kap. Pred tremi tedni so pokopali njegovo ženo. — V kraju East Helena, Montana, je tragične smrti umrl rojak Janez Praprotnfk. Med delom v rudotopilnici je tako nesrečno padel med stroje, da je bil mrtev na licu mesta. Zapustil je ženo in enega otroka. — V kraju Forest - City je 29. avgsta zadela kap rojaka Blaža Ovseta. — V Jolfetu, Ilinors, je umrla Ana Jaklič, stara 21 let. V Clevelandu je avto povozil rojaka Antona Gregorača. Ima prebito lobanjo, vendar imajo zdravniki malo upanj, da okreva. — V kraju TrEmountaln, Kansas, je umrla 481etna rojakinja Justina Oblak. — V kraju Library je preminul ro"'a.k StevoT, doma iz Knežaka na Pivki. Podsulo ga je v jami. — V Clevelandu je bil prijet rojak Alojzij Kovač, ki je izvršil dva vloma v lekarne. — V kraju Baberton, Ohio, je pri ribolovu utonil rojak Janez Volk. Lovil je 6. t. m. ribe ter pri tem padel s čolna v vodo. Priletel je naravnost na glavo ter nezavesten obležal. Kljub plitvi vodi je utonil. Pokojni ie bfl star 43 ret in doma iz Suhor-ja pri Šempetru. Konec ameriške pustolovke V neki bolnici v San Franciscu je umrla te dni 30 letna ženska, o kateri poročajo ameriški listi neverjetne stvari. Betty Car-bilova — tako se je pisala pokojna pustolovka — ie bila baje nezakonska hči znanega petrolejskega magnata. Oče io je dal vzgojiti v najboljšem newyorskem penzijo-naru. Neko noč je Betty iz penziionata pobegnila. Takrat je bila stara 15 let. Zatekla se je v San Francisco, kjer je prodajala po ulicah časnike. Njena lepota je očarala nekega bogatega gizdalina, ki jo je poslal v plesno šolo. Toda lepa Betty ni ostala dolgo plesalka. Na nekem družabnem večeru se je seznanfl z njo bogat! industrijalec Josef Montgomery, ki se ie v krasotico takoj zaljubil in jo tudi poročil. S tem naglim preokretom usode se pričenja pravi življenjski roman 17 letne pustolovke, ki je postala žena enega največjih bogatašev v San Franciscu. V imenitni družbi ameriške finančne aristokracije je zbujala splošno pozornost ne le s svojo čudovito lepoto, nego tudi z nestanovitnim in pustolovskim značajem. Seznanila se je s študentom Si-daey VVarnerjem, ki se je takoj na prvi pogled strastno zaljubil v mludo ženo. To ljubavno razmerje je bik> znano tudi možu. Med Montgomerjem in študentom je prišlo do burrrfh prizorov. Nekega dne je Montgo-mery nenadoma umrl tako, da se ie zdela njegova smrt vsem nenaravna. Sum je padel na njegovo ženo. Ljudje so govorili, da je svojega moža zastrupila, da bi mogla nemoteno živeti s svojim ljubčkom. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in lepa Betty bi morala biti celo aretirana. Naenkrat se je položaj bistveno spremeniL Študenta War-nerja so našli nekega jutra v javnem parku na klopi mrtvega. Pognal si je kroglo v glavo. V pismu je priznal, da je zastrupil MontgomeTja. To pismo je rešilo mlado ženo ječe. Mlada in vesela vdova se je kmalu pojavila v Newyorku. Kot dedinja velikega premoženja je živela zelo razkošno. Milijoni njenega pokojnega moža so se kmalu razlezli. Tedaj je začela Betty zopet nastopati kot plesalka v nekem veHcem varijeteju. Tam si je kmalu pridobila mnogo oboževalcev, med njimi je bQ osobito zaljubljen ravnatelj, ki se je z lepo plesalko tudi oženil. Toda kmalu je priletni mož spoznal, da ga žena nesramno vara in zato je zahteval razkoraka Bettx Pa ni čav. Naroda*. Ključavničarski * pomočnik (mlajša moč) izurjen In zanesljiv, zaposlen -v več* ji tovarni — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Dopisi pod «Dobra moč 3470» na upravo Naroda*. Strojnik starejša moč. vešč vseh popravil — išče službe. — Dopisi pod «Strojnik 3516» na upravo »Slovcn« skega Naroda*. Trg. pomočniki se sprejmejo takoj ali 'po šestih tednih, in sicer: dva mešane stroke z do* bro predvojno prakso, simpatičnega nastopa in il izučen v čevljarskih 'rotrebščinah (orodju in drobnariji) — Navesti reference kje službovat Ponudbe po možnosti s sliko in zahtevo plače na upravo «S1cfv. Naroda* pod «Seia/174/L». Strojnik z večletno prakso pri vsa* kovrstnih parnih strojih in kotlih, zmožen vseh v to stroko spadajočih po* pravil, star 31 let, trezen, zanesljiv — išče stalno službo. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 3383 I Kupim j Pozor! Pozor! Najvišje plačujem stare moške obleke, čev* Ijze in pohištvo. Dopis* niča zadostuje, da pri* dem na dom. — Drame, Ljubljana, Gallusovo na« brežje št. 29. 3546 Kupujem vsakovrstne lepe starin* ske predmete, kakor: ta* bernakelne, razne skri* nje, cele garniture, ste* klo, porcelan itd.; pla* čujem najvišje cene. —■ Ponudbe s točnim popi* som predmeta je od po* slati na naslov: Julij pi. Huebmershofen * Silber* nagi, Zagreb, Ilica 131/a. Velika železna peč pripravna za gostilniški lokal — se takoj proda. — Ponudbe pod Peč/3527 na upravo »Slov. Nar.». Salonsko zrcalo ter nekaj starih slik se proda. — Ponudbe pod «Zrcalo/3526» na upravo «Slov. Naroda*. Spalnica (skoro nova) in nekaj drugega pohištva — se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod »Spalni* ca/3513» na upravo «51. Naroda*. Steklenice (baloni) v peltenicah po 50 kg in več ima v zalogi — »Juha n*. Ljubljana, Gradišče št. 3. 3553 Za pisarno aH slično se odda sveti soba s popolnoma sepa riranim vhodom v Beet hovnovi ulici 9. II. nad* stropje. 3540 Orožnik išče stanovanje ene sobe s kuhinjo in pritiklina« mi. — Dopisi pod «Ok« tober/3486* na upravo •Slov. Naroda». Opremljena soba (čedna) s posebnim vho* dom in električno raz* svetljavo v bližini glav* nega kolodvora — se od* da boljšemu gospodu. — Ponudbe pod «500 Din 3547* na upravo «SIoven* skega Naroda*. Pekari j a se išče v najem ali se ku« pi v mestu ali v večjem industrijskem kraju. — Ponudbe pod «Pekarija 3491» na upravo «SIoven* skega Naroda*. Delikatesna trgovina dobro idoča, v sredini mesta — se pod ugodni* mi pogoji proda. — Po* nudbe pod «30. scptem= ber/3550» na upravo «S!. Naroda«. Posojila 20 do 30.000 Din išče tr* govec v svrho nakupa blaga. Obresti plača po dogovoru. — Dopisi pod «Trgovina z mešanim blagom/3468» na upravo «Slov. Naroda*. I Stanovanja I Stanovanje sobe s kuhinjo in priti* klinami išče vdova s si« noui. — Ponudbe pod «PIačam dobro/3532» na upravo «Slov. Naroda». Za pisarno iščem veliko svetlo praz* no sobo; v poŠtev pride* jo lc v sredini mesta. — Ponudbe pod «Večja so* ba/3530» na upravo «SI. Naroda«. Stanovanje 3—4 sob s pritiklinami v novi hiši v mestu ali na periferiji mesta — išče miren zakonski par. Pla* čam dobro, event. dam posojilo. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Pro*to stanovanje 3487». Hiša z dvema stanovanjema, 35 minut oddaljena od glavne poste — se radi selitve ugodno proda. — Kupcu stanovanje dveh sob in kuhinje takoj na razpolago. — Dopisi pod «HišV3528» na upravo «cSIov. Naroda«. Kupi se vila v lepem kraju Slovenije (Ljubljana. Bled, Mari* bor itd. proti takojšnje* mu plačilu. Ozira se sa* mo na ponudbe s točnim popisom, kakor stanje vi* le ter ceno. — Ponudbe pod «Gotovi na 13/3549» na upravo «Slov. Nar.». 9K999BEB Hrana! buffet univerze «Dvorec» priporoča okusen oben in večerjo za 15 Din dnev« uo. 165/L Hrana Buffet un:*=rze «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no. 165/L Špago, dreto in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišča cKonopjuta* Ljubljana, Gosposvetskn cesta 2. 103/n Blagajne «Wcrtheim» in JEKLE* NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska ko* mercijatna družba, Ljub* Ifana, Btehveisova c. 18. 102/L Največja zaloga in najcenejša dvekolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka. Ceniki franko. Prodaja na obroke »Tribu* na« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160*L EEE33EEE3B se hočeš hitro in bogato poroditi, ne pozabi inserirati v „Slotf. Narodu"! 'v,. •• Zahvala.. Ob prebridki, nenadni izgubi, smrti dragega, nepozabnega dr. Josipa Serneca izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali ga spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, velikemu županu dr. Pirkmaverju, zastopnikom raznih oblastij, šol in društev, častniškemu zboru, Sokolu, Orjuni in lovski skupini. Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu zboru Glasbene Matice v Mariboru, Celjskemu pevskemu društvu, godb. društvu „Drava'4 in Železničarski godbi v Celju za krasne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje in vence v zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se cenjenim gg. govornikom: ravnatelju Smertniku, županu dr. Hrašovcu. ministru v p. dr. Kukovcu in nadzorniku Černeju za prisrčne govore, s katerimi so se poslovili od dragega pokojnika. Naj v miru počiva in njegov spomin naj živi v naših srcih! Žalujoči ostali. Celje- dne 32 septembra 1925. 3651 !V\Vi'-* TJ " , V. C '.„TA* Trisoda Mencanje in drgnenje poškoduje vlakna tkanin. w • TRI-soda sama od sebe razkraja nesnago, vsled tega je mencanje in drgnenje nepotrebno. TRI-soda je produkt nafte in radi tega tudi za najfinejše perilo neškodljiva. Z vporabo TRl-sode se poveča trpežnost perila za 30 Trisoda te 4 / . <»* i t >,j CDMCD UCD BCDMCD B CD UCD ■ CD MCD R CD MCD to ■ V modnem salonu M. SEDEJ-STRNAD 0 ■ 0 - LJUBLJANA, Prešernova ulio« 3 so došle 5 zadnie novosti v klobučevinasiih 5 in najmodernejših klobukih ■ Žalni klobuki vodno v zalogi — Postrežba toona 0 Cene zmerne 3450 o g o m o o ■ o a CD Vezilja za tamburiranje, traži sa za odmah. Ponude sa svedožbama imaju se slati na oglasni zavod Schmolka, Novisad, Futoski put 2. 3497 Prvorazredno svetovno hišo za clektro razsvetljavo in tehnično stroko, is6o agilne, dobro upe-ljane repi ezentatfvne krajevne zastopnika« — Gospodje, ki imajo širno znanje in dobre osebne vezi z industrijskimi podjetji, uradi in oblastmi, naj prijavijo ponudbe s točnim curicu! u m vitae ter naznakom refererenc uprave pod .ZA-6179- na PUBLICI I AS, d. d., oglasni zavod Zagreb, Gun-dulieeva ulica 11. 3512 Samostojnega in wi raznih stlslalBiuh (Exzenterpre»en) izkušenega delovodjo išče touarna „TITAN", d.d. v Kamniku za izdelavo ključavničarskih izdelkov. Samo prvovrstni delovodje z večletno prakso naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. 349* BEBBKSBlgeBBS Nalaovefil epohalni Unm, petrolejska plinska svctiljfes 9AIDA* z ftHrovs žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bela lul. Neznatna poraba petroleja Sveil kakor elektrika! se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, Sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma ▼ isr-L SVARC i drug ZAGREB, Preradovičm ulica 1 — ISčemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte! — Edino najboljši šivalni stroji so le Josip Pefeltnca zosmkC GRITZNER, ADLER, P H O N IX za rod b: no, obrt in industrijo. — Posamezni deli za stroje in kolesa, Lamerz igle. LJUBLJANA ""-L blizu Prešernovega spomenika Mehanično umetno vezenje parila, zastorov, monogramov, oblak, bluz itd. v ploščatem in verižnem vbodu, marJelra, richella z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanjo, predtiskanje. MATEK & MIKFS. Ljubljana, ooles hotela k,5!rukeli". I PoDoinoma varno naložite denar v 1 Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 33 L Telefon štev. 9 Urejuje: Josio 2rU»SBČL& aa Za ^Kaaodno *«fcimo*i Fran Jesezaek. m Za in vratni del Usta: Oton Ckristof. ~ Vsi .v Uubiiaiu