Poftntna platana v gotortirt Cona mn r- Stev. 199 b V Ljubljani, petek 1. septembra 1939 Leto VI začela! Ob 9*10 so se začele sovražnosti proti Poljski Pariz 1. septembra. Havas poroča iz Berlina, da so se ob 9.10 začele z nemške strani sovražnosti proti Poljski. Hitlerjev proglas objavljen ob 1 zjutraj: Nemška armada naj stori svojo dolžnost! Tuja letala nad poljskim ozemljem in Gdanskom bodo sestreljena Berlin, I. sept. o. Državni kancler Hitler je ob eni zjutraj objavil naslednji proglas na nemško armado: »Nemška armada! Poljska je odklonila poslednje nemške zahteve. Zato se obrača na nemško oboroženo *Ho, da poslej ona opravi svojo dolžnost. Poljske roparske tolpe, podprte od redne poljske armade, napadajo nemško ozemlje. To, kar morajo Nemci na Poljskem prenašati, pre- sega vse meje. Zato bo poslej nemška vojska poklicana, da v vsakem slučaju izpolni svojo dolžnost, čast nemške armade mi je porok, da bo ta naloga sijajno opravljena.« Ta proglas je bil podpisan ob eni zjutraj dne I. septembra v Berlinu. Berlin, I. sept. o. Maršal Goring kot vrhovni poveljnik nemškega letalstva, je izdal proglas na nemško letalstvo, v katerem pravi, da bo nemško letalstvo moralo v Izpolnjevanju svojih dolžnosti leteti poslej tudi nad zalivom pred Gdanskom in nad poljskim državnim ozemljem. Poljske oborožene tolpe posegajo v razvoj In Nemčija mora poseči po samoobrambi. Proglas opozarja zato letala nevtralnih držav, da se izpostavljajo nevarnostim, da bodo obstreljevana, če bi letela nad pojsklm državnim ozemljem, nad zalivom Gdanska ali pa nad delom Severnega morjar * Berlin, I. sept. o. Prve krvave praske večjega obsega na poljsko-nemškl meji so se snoči že začele. Posebno huda pa je bitka, ki se je snoči razvila pri Kreutznachu. Nemški radio sam poudarja, da bitka med Poljaki in Nemci traja že vso noč In zjutraj še ni bila zaključena. Danes bo sklenjena vojaška zveza med Nemčijo in Rusijo V Berlin prideta z rdečimi generali tudi Molotov in Potemkin Berlin, 1. septembra, m. Mednarodni krogi pravijo, da bodo danes prispeli v Berlin sovjetski vojaški strokovnjaki, ki bodo takoj začeli pogajanja za sklenitev vojalke zveze med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Zaradi teh vesti se sirijo najrazličnejša ogibanja, po katerih pričakujejo, da bo poljska vlada podala ostavko takoj po sklenjeni nemško-sovjetski vojaški pogodbi. Prav tako Pravijo, da bo tudi Anglija odpovedala svoje obveznosti do Poljske zaradi takšnega mednarodnega položaja. Nemške čete pa bi v tem primeru vkorakale v koridor. V ruskem zastopstvu je več častnikov, v nemški pa bosta generala von Brauchitscb, Keitel in bivši Se! generalnega štaba Beck. * Berlin, 1. sept. m. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo poleg sovjetskih vojaških zastopnikov prišel v Berlin verjetno tudi sam Molotov ali pa vsaj njegov pomočnik Potemkin. Isti krogi zatrjujejo, da ne bodo v Berlinu potekala samo pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, pač pa da bo med tema državama sklenjena verjetno tudi vojaška zveza. * Pariz, 1. septembra, m. Čeprav zunanjepolitična napetost niti malo še ni popustila, se vendar vsi krogi prizadevajo, da bi prišlo do neposrednih poljsko-nemških pogajanj. P« dosedanjih obvestilih, ki so jih dobili v Pa-rizu’ Nemčija sprejema v načelu neposred-na Pogajanja, • toda postavlja pogoje, ki so za Poljsko zelo težko sprejemljivi. V tako težkem položaju pariški krogi ugotavljajo, da je zaupanje tako v Varšavi kakor tudi v Londonu in Parizu popolno. Smatra se, da je Varšava edini sodnik o svojih poljskih življenjskih interesih. Vojaške priprave v Franciji se z mrzlično naglico nadaljujejo. Včeraj je bilo iz Pariza poslanih v notranje predele Francije 30 tisoč otrok. Čeprav je vse železnice rekviri-rala vojska, se jih še vedno lahko poslužujejo civilisti. Ponoči je Pariz skoraj popolnoma v temi. Gdansk priključen Nemčiji Berlin, I. sept. o. Hitler je objavil proglas v obliki zakona, s katerim priključuje Gdansk k Nemčiji. Boji vzdolž nemško-poljske meje so v polnem teku. Berlin, I. sept. o. Forster je proglasil, da se je Gdansk priključil k Nemčiji. Istočasno proglašajo nemške postaje, da je Poljska napadla Nemčijo. V Varšavi so zadovoljni, da so Nemci pokarali karte Varšava, J. septembra, m. V zvezi g 16. točkami, ki vsebujejo nemške zahteve *a mirno rešitev nastalega sporazuma, varšavski politični krogi izjavljajo, da so popolnoma zadovoljni s tem, da so Nemci sami objavili svoje zahteve. S tem so povsem razčistili položaj. Nihče ne more več zanikati nemška zahteve, da bi morala Poljska odstopiti del svojega ozemlja. Kot odgovor na postavljene nemške zahteve, je Poljska objavila splošno mobilizacijo. Poljski krogi zatrjujejo, da je to edini poljski odgovor in da ni treba pričakovati nobenih diplomatskih korakov od strani poljske vlade. Sv. Oče in Roosevelt posredujeta za mir London, 1. septembra, m. Londonski politični krogi pripisujejo še vedno veliko pozornost poročilom, ki prihajajo iz Berlina in iz Rima, in ki pravijo, da se Vatikan in italijanska vlada na vse načine, prizadevata, da bi ohranila mir. Zatrjujejo, dalje sv. oče v spomenici, ki jo je poslal predsedniku Združenih držav, zaprosil Roosevelta, naj Amerika sodeluje pri novi posredniški akciji. Medtem pa se tudi italijanska vlada trudi, da bi regila mir. Italijanski veleposlanik v Berlinu. Atto-lico, je včeraj popoldne tretji? obiskal angleškega veleposlanika Hendersona. Poleg tega jo bil italijanski poslanik pri Vatikanu sprejet pri sv. očetu. Po tej avdienci je sv. oče poslal Rooseveltu poslanico, v kateri ga opozarja, da je po imenovanju ministrskega sveta za narodno obrambo dova^ne^ korake* * treba C? c« *astopnikom tujih držav, ki so akreditirani pri Vatikanu, nov poziv s* j , vem °P°zarja na veliko napetost, ki predstavlja sedanji položaj ter jih roti, naj t skladu s krščanskim duhom preprečijo oborožen spopad. Svoj poziv je tujim diplomatskim zastopnikom izročil vatikanski državni tajnik Maglione. Istočasno je sv. oče v svoji letni rezidenci Castel an lhi naročil, da se morajo po vseh katoliških cerkvah opraviti molitve za mir. V Castel Gan-doltu je imel sv. oče daljši razgovor s državnim tajnikom Maglionejem. Razgovarjala sta »e samo o pozivu, ki ga je papež poslal diplomatskim zakupnikom tujih držav pri Vatikanu. Stran 2 ....... Nemška vojska napada od treh strani Pariz, J. sept. o. Iz poljskih virov se je izvedelo, da so nemške čete hkrati napadle iz obeh Prsisij in iz Slovaške. Severna armada predira proti Miavi, ki je 60 milj severno od Varšave. Južna nemška armada prodira proti čensfohovi iz Gornje šlezije. Vsa nemška vojska prodira s topništvom in letali. Nemci bombardirajo letališča in so napadli Gdi-njjo in druga poljska ribiška pristanišča. Letala napadajo Bialo, severovzhodno od Varšave, ki je središče poljske letalske industrije. Napad na Poljsko se vrši v treh smereh. Pef poljskih mest > bombardiranih Pariz, I. sept. o. Ameriško veleposlaništvo v Varšavi je uradno potrdilo ameriškemu veleposlaniku v Parizu, da je bilo pet poljskih mest bombard ir ani h. Prav tako potrjuje ameriško veleposlaništvo, da so nemške čete Gdansk zasedle. Vsi Nemci morajo iz Bolgarije Sofija, 1. septembra. AA. Reuter: Vsi nemški državljani, ki se mude na Bolgarskem, so pozvani, da se vrnejo v Nemčijo. Hitlerf@¥ ukaz armadi Berlin, f. sept. Ob 5J5 je Fiihrer pod datumom I. septembra 1339 izdal na vojsko tole dnevno povelje: Poljska država je odklonila miroljubno ureditev soseskega razmerja, za katerim sem stremil, in je namesto tega segla po orožju. Nemce na Poljskem preganjajo s krvavim terorjem in jih odganjajo od njihovega ognjišča. Cela vrsta kršitev meja, neznosnih za velesilo, dokazuje, da Poljaki niso več voljni spoštovati meje nemškega rajha. Da končam to blazno početje, mi ne ostane nič drugega, kakor da proti sili nastopim s silo. Nemška obrambna moč bo s trdno odločnostjo vodila boj za čast in življenjske pravice ponovno od mrtvih vstalega nemškega naroda. Pričakujem, da bo vsak vojak, v svesti si velike tradicije večnega nemškega vojaštva, do poslednjega Izpolnil svojo dolžnost. Ostanite zmerom in v vsakem položaju, v svesti si, da ste zastopniki narodno socialistične velike Nemčije. Živel naš narod in naš rajh! Ljubljana, 1. septembra. Včeraj popoldne bo ,si ljubljanski časnikarji Ogledali pod vodstvom ravnatelja velesejma, g. dr. Dularja, zadnje priprave za veliko prireditev «Ljubijana v jesenic. Po vsem, kar so videli pri tej priliki, bo letošnja po številu 46. razstava, izredno zanimiva, poučna in privlačna kakor še ne zlepa katera. Letos: kmetijska razstava Letošnja jesenska velesejmaka razstava bo posvečena v pretežni meri kmetijstvu. Razstavni predmeti bodo nameščeni kar v šestih paviljonih, to se pravi, da bo samo s to razstavo izčrpan kar domala ves razstavni velesejmski prostor. Častno predsedstvo nad kmetijsko razstavo je prevzel minister za kmetijstvo, g. dr. Branko fcabrilovič, ki se bo v spremstvu svojega pomočnika g. inž. Budimirja Cvijanoviča pripeljal v Ljubljano v soboto ob devetih dopoldne ter bo ob desetih osebno prisostvoval otvoritvi te najznamenitejše naše gospodarske prireditve. Nj. Vel. kralja Petra II. bo pri otvoritvi »Ljubljane v je-seni< zastopal podpolkovnik g. Janko Ahačič. Posamezni oddelki na tej razstavi V okviru letošnje kmetijske razstave bodo na velesejmu zastopani naslednji oddelki: seme-nogojeka, zelenjadna, sadna, cvetlična, čebelarska razstava, razstava mleka in mlečnih proizvodov, vinarska razstava, banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme ter razstava koz domače rjave in sanske pasme, banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov, gospodarska razstava rib, razstava gob, razstava zdravilnih zelišč, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava akvarijev in eksotičnih ribic, gospodinjska razstava, razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Semenogojska, sadna in cvetlična razstava Namen semenogojske razstave bo nazorno prikazati našemu kmetovalcu, katera semena in poljedelsko rastline morejo pri nas dobro uspevati ter napredovati. Razstava bo pokazala dosedanje uspehe in odprla pogled na bodoče. Izpopolnjevale jo bodo fotografije, grafikoni, klasje in zrno starih ter selekcioniranih kultur in oko-pavine s prikazom rastlin ter gomoljev. Zelenjadna razstava bo obsegala sledeče oddelke: 1. Vzgoja domačega zelenjjadnega semena, (solata-ledemka, fižol, grah, kapusnice, kumare, cebuljček, motovilec itd.). 2. Pridelovanje in vzgoja zelenjadi 3. Vrste našo zelenjadi. 4. Zelenjadna hrana. 5. Modeli šolskih vrtov. 6. Zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah. 7. Zelenjad v tujskem prometu. 8. Izvoz zelenjadi na naš jug. Razstava sadja bo prikazala vsa sadna plemena in vrste, ki so v septembru sposobne za razstavo in sicer v naravi, modelih in slikah. Podčrtana bo pri tem važnost sodobne kmečke uporabe sadja, v prvi vrsti sušenje. Razstavljene bodo razne vrste sušilnic v modelih in slikah, kakor tudi kotli domačega izdelka za kuhanje mezge, sterilizatorji in Most-Max kante za pni-pravljenje ter shranjevanje sadnih sokov. Razen tega bodo razstavljeni tudi Lanico-aparati za ■ konserviranje sadnih izdelkov v dozah. Za to priliko bo Sadjarsko dn vrtnarsko društvo izdalo še posebno informativno knjižico o pripravi sladnih sokov. Cvetlično razstavo bo priredil vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Razen domačih cvetličnih kultur bomo videli na razstavi mnogo povsem novega cvetja, kakršnega pri nas še nismo videli. Razstavljene bodo lončne cvetlice kakor bloksinije, gomoljaste begonije, fuksije, gorenjski nageljni, itd. Odrezanega cvetja pa gladijole, monbreeije, tuberoze, indijske kane, anemone, levkoje, astre, celo-sije krizanteme floks, dalije, vrtnice, ver-dene, cinije, itd. Čebelarska razstava Pri nas je ena najvažnejših kmetijskih panog prav gotovo čebelarstvo. Potrebno je, da se naše čebelarstvo še bolj dvigne, hkratii pa tudi doseže pri občinstvu večji konsum medu. Čebelarska razstava bo obsegala vzoren čebelnjak, A. Z.-panje, kompletne garniture zakuhanje voska, zbiralnik za vosek in ostali pribor, razne stiskalnice, kotle, vzorce panjev drugih sistemov, standarizirane kozarce ter posode za med, čebelarske stroje, poslikane končnice starejšega izvora, priprave in orodje za selekcijo matic, učila, statistične podatke ter veliko izbiro medu. Razstavljena pa bo tudi medica. Ostali oddelki na razstavi Zelo obsežna bo razstava mleka ter mlečnih proizvodov, kajti zavzemala bo skoraj polovico velikega razstavnega paviljona. Podajala bo pregled mlekarstva v Sloveniji, razstavo mlečnih proizvodov iz vse Slovenije, sir, maslo, jugourt dn itd. popolno moderno mlekarno opremljeno z vsemi stroji ter veliko propagandnega gradiva za večji konzum mleka ter mlečnih izdelkov. Na vinarski razstavi bodo razstavljena samo pristna nerezana in tipična vina, ki bodo obiskovalcem na razpolago za pokušnjo in za kup. Zelo zanimiva bo • banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme ter koz domače, rjave in sanske pasme. V doslej še ne doseženem obsegu bo prirejena banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. Razstavljeni bodo kunci najrazličnejših gospodarskih pasem, kokoši vseh važnih pasem, gosi, race, golobi, itd. Izpopolnjevali pa bodo to razstavo iz kunčje angora volne, ovčja volna, kunčje krzno in usnje, krmila, orodje ter razne priprave za rejo malih živali, vzorne farme, literatura, higiena in veterina. V velikih kasonih in akvarijah bodo razstavljene vse naše ribe, ki so gospodarsko važne, prikazano bo dalje stanje našega ribarslva pred-vseni v zaprtih vodah, ribogojstvo za postrvi, načrti in modeli ribogojnic z načinom vzgoje, modeli vzgojnega ribogojstva za krape ter kmečki Kdo je začel sovražnosti? Pariz, i. sept. o. Poljsko veleposlaništvo v Parizu znova objavlja uradno poročilo, da so nemške čete na štirih krajih prekoračile poljsko mejo. Prav tako poljsko veleposlaništvo zavrača poročila nemškega radia, da so poljske čete izzvale spopad pri Gleiwitzu. Pariz, 1. sept. t. o. Zastopnik poljske agencije Pat je prejel posredno neuradno poročilo iz Varšave, da Nemci hočejo napasti z letali Gdinjo, Gallo in Podlasko, ki je pristanišče za ribiče. Nemške čete so tudi prekoračile mejo pri Lavi in Cirhonozu. Vendar pa uradnega potrdila teh vesti še ni. Pariz, 1. sept. 1. Poljsko veleposlaništvo je objavilo, da so nemške čete prekoračile poljsko mejo na štirih mestih. Nemško veleposlaništvo pa pravi, da so te vesti popolnoma izmišljene. Poljske neredne čete so napadle nemško vojsko pri Gloi-witzu. Prekinjen telefon med Anglijo in Evropo London, 1. septembra, m. Angleška vlada je izdala odlok, po katerem je od snoči prekinjen ves telefonski promet med Anglijo in evropsko celino. Izvzeti so samo državni razgovori. Gamelin in Bonnet pri Daladieru Pariz, 1. sept. o. Daladier je ob 0.15 sprejel generala Gamelina in Bonnefa. Poljski veleposlanik v Berlinu ni dobil dovoljenja za pogajanja z Nemčijo Berlin, 1. sept. o. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je včeraj poklical k sebi poljskega veleposlanika Lipskega. Lipski mu je izjavil, da ga poljska vlada ni pooblastila za pogajnja o nemških 16 zahtevah do Poljske. Zato se pogajanja med Nemčijo in Poljsko niso mogla pričeti. Lipski je sicer med tem zahteval v Varšavi posebna navodila za nadaljevanje razgovorov z nemško vlado, pa jih ni dobil. Nemški rajhstag se sestane ob 10 dopoldne Berlin, 1. sept. o. N nški rajhstag je sklican za danes ob 10 dopoldne. Železniška nesreča v Franciji Liege, 1. sept. AA. Havas: Novi železniški most v Balvenoisu pri Liegu se je snoči podrl, ker je strela udarila vanj. Nesreča se je pripe-t tila v trenutku, ko je vozil čez most potniški vlak. i Po najnovejših poročilh je našlo smrt 7 ljudi. I Stvarna škoda je velika. Organi oblastev so takoj odšli na kraj nesreče in uvedli obsežno preiskavo. ribniki in način njihovega smoternega izkoriščanja. Prvič v Jugosloviji bo prirejena na letošnjem velesejmu razstava gob. V modelih in v naravi bo razstavljenih nad 150 užitnih in neužitnih strupenih vrst, prikazan bo način sušenja, pakiranja ter priprave za izvoz. Gobji praški, gobji ekstrakti, navodila za pravilno vlaganje gob v kis, v slanico in tako dalje pa bodo izpopolnjevala to zanimivo razstavo. ., Prav posebna zanimiva pa bo razstava zdra-V* i-sjI ’ k’ prikazala naša važna zdravil- n zeiieca v naravi, v slikah in fotografijah. Raz- * JkTT i strojev in orodja bo prav go- ™ ™wkal Ve7k naš kmetovalec, ki bo prišel tlZ®nimivi oddelki na tej razstavi bodo nadalje tudi razstava akvarijah in eksotičnih ribic, gospodinjska razstava, ki bo prirejena v znamenju gesla »več mleka, več zdravja« in tazstava industrijskih ter obrtnih izdelkov. Velika gospodarska prireditev »Ljubljana v jeseni" Regulacija Drave in investicijsko posojilo [ Maribor, 31. avgusta. Na zadnji seji mariborskega mestnega sveta je vzbudila pozornost razprava o prispevku mariborske mestne občine, oziroma mariborskih interesentov za regulacijo Drave. Ob tej priliki je opozorila na velikopotezni načrte na Dravi, za katere je določenih iz milijardnega državnega investicijskega posojila 13 milijonov din, ki se bodo investirali za regulacijo Drave. K tem trinajstim milijonom mora še prispevati banovina 2 milijona ter obrežni interesenti 2 milijona din, ? za dobo šestih let, ko se mora investicijski program izvršiti, na razpolago za regulacijska dela na Dravi 17 milijonov din. To je že vsekakor lepa vsota, kakor je za regulacijo Drave do seaaj še ni bilo na razpolago, ter se bodo z njo dala izvršiti nekatera najnujnejša dela. Seveda se kaj velikopoteznejšega ne bo dalo napraviti, ker je regulacija Drave draga reč ter se računajo stroški na tekoči meter nabrežja s 500 din. lo je najcenejši način regulacije, dočim stane na ravi najdražji način — fašinska regulacija s kamnitim zavarovanjem nabrežja 1500 do 2000 dinarjev za tekoči meter. Regulacijska dela na Dravi so se vršila že pred svetovno vojno. Rila so to navadna utrjevanja nabrežja pri št. Janžu na Dravskem polju in Važne dogodke pretresajo Snoči je bilo na ulicah v našem mestu izredno živahno. Ljudje še kar nikakor niso mogli spraviti domov. Stali so po oglih in se pogovarjali. Skoro slednji je držal v roki časopis, bral in komentiral prebrano, ta je menil, da se bodo •dogodki končali mirno in da bo kriza, ki ta trenutek pretresa svet, rešena na miren, nekrvav način. Oni pa je spet menil, da so se stvari zadnje čase razvijale tako, da kakšne poti nazaj skoraj že ni več mogoče najti. Nekateri naši meščani so snoči ostali kar doma in napeto poslušali, kaj bo povedal radio v tem, kaj v onem kraju. Seveda so se pri njih zbrali tudi njihovi znanci in prijatelji, ki doma nimajo svojega radijskega aparata. Pogovori in potresi so se zavlekli še dolgo v noč. Nekateri so bdeli prav do treh in še celo do ranega jutra. Premikali so gumbe na radiju, poskušali tu, poskušali tam. Neki celo vso noč niso zatisnili očesa, tisti seveda, ki so najbolj radovedni. Tudi davi so nekateri vstali zgodaj ter proti navadi poslušali jutranje radijske vesti. Povsod na svetu je velik nemir. Zdaj se lahko iz srca zahvalimo modrim krmarjem naše države, ki so našo usodo naravnali o pravem času tako, da se nam dandanašnji ni treba bati ničesar in da smo lahko popolnoma mirni, pa naj pride karkoli hoče. Vlak odrezal železničarju glavo Maribor, 31. avgusta. Iz Lukovice pri Velenju nam poročajo o usodni nesreči, ki se je tam pripetila na železniški progi. 33 letni železniški preddelavec, Rafael Žagar, je šel prižigat signalne luči ob progi. Šel je po tračnicah. Mimo proge teče potok, ki močno šumi in tako je Žagar preslišal vlak, ki je pripeljal po progi za njim. Lokomotiva ga je zgrabila, podrla na tračnice ter mu odrezala glavo. Bil je pri priči mrtev. Ponesrečenec zapušča ženo s tremi malimi otroki. Nihče ni zvečer vedel, da se je Žagar ponesrečil, ter so ga domači vso noč pričakovali, šele naslednjega jutra je našel ob-hodnik njegovo truplo na progi. Naročaite Slovenski dom! pod Ptujem. Z večjimi deli je potem začela bivša mariborska oblast, ki je veliko investirala za regulacijo Drave. Takrat so bila izvršena večja utrjevalria dela zlasti pri Sv. Marku niže Ptuja in pri Zavrču. Tudi zadnja leta se je na Dravi ves čas delalo, le da ni bilo na razpolago dovolj sredstev. S temi 17 milijoni dinarj'ev pa bi se v teku 6 let zopet vršila večja dela. V prvi triletki bi se izvršila predvsem glavna regulacijska dela med Loko in Vurbergom. Začela bi se pri tako imenovanem Visokem bregu pri Rošnji nad St. Janžem, kjer je najbolj ogrožena točka. Ta del je bil že pred vojno deloma reguliran. Dela bi se potem nadaljevala od Rošnje mjmo Št. Janža do Vurberga. V tem odseku se je zadnja lefa investiralo za regulacijo okrog 600.000 din. Nadalje bi se izvršila še v okviru tega načrta regulacijska dela v Ptuju pod železniškim mostom in pri Borlu pod banovinskim cestnim mostom. Za dela v drugi triletki pa se bodo morali načrti še pripraviti. Vsekakor pa se bo dalo s tem 17 milijonskim kreditom že marsikaj napravili, zlasti pa se bodo obvarovale najbolj ogrožene točke na ka terih je razdiralna sila Drave največja ter so v nevarnosti obširnejša plodna zemljišča, da' jih dravski tok pogoltne. Vsa regulacijska deli na rjLjr*" »w«ss*wjhws Rešitev iz Drave Maribor, 31. avgusta. Danes popoldne so se odigravali na Dravi v Melju pretresljivi prizori. Sredi reke se je boril plavač za življenje in le srečnemu slučaju in duha-prisotnosti požrtvovalnega rešitelja gre zalivala da je ostal pri življenju. Danes je bil zelo vroč popoldan, pa je vročina izvabila k Dravi dva vojaka, da sta se šla kopat. Nameravala sta se za Birtičevo gostilno pri klavnici v Dravi umiti. Eden se je čisto slekel ter je stopil v vodo, da se umije. Za to gostilno pa je Drava takoj ob bregu zelo globoka ter deroča, tok pa vleče od nabrežja proti sredini. Komaj je vojak stopil v vodo, mu je že zmanjkalo tal pod nogami in tok ga je zanesel od brega proč. K sreči je znal plavati, da se je vzdržal na površju, toda vajen je bil na mirne vode Morave v Srbiji, pa deročemu toku Drave ni bil kos. Začel je na ves glas vpiti na pomoč. Slišali so ga sicer številni ribiči, ki za klavnico lovijo ribe, tudi brodar je slišal te glasove toda po Dravi sedaj plavajo dan za dnem plavači ter se derejo na vse grlo, pa so tudi ljudje na bre^u mislili, da se plava« v reki le šali, dočim se je v resnici boril za življenje. Revež bi bil gotovo utonil, da ga ni rešil vodja policijske stražnice na Aleksandrovi cesti, JosIp Kovačič, ki je slučajno prišel k Dravi poleg železniškega mosta, ko je začela voda vojaka zanašati od brega. Vprašal je vojaka, k1 je ostal na bregu, če zna tovariš V1 Zbo te in ta P°trdil’ obenem pa de- jax 1 ti- ..PnPIaval sPet k bre««. Ko je Kaio.. iflVTflni J i na P0®08’ je Kovačič tekel po ^ dokler ni prišel do prvega čolna, v ka erem je mlad fant ribaril. Planil je v čoln !" ?> s'a zayeslala za vojakom, katerega sta dohitela v^ Melju, na višini Ježekove tovarne, že vsega izčrpanega. Popil je že veliko vode ter se 'e 6 z zadnjimi močmi držal na vrhu. Kmetijski minister g. dr. Branko Čubrilovič bo otvoril letošnji jesenski velesejem v Ljubljani, na katerem prednjači velika kmetijska razstava, v soboto, dne 2. septembra ob 10. G. kmetijskega' ministra bo spremljal njegov pomočnik g. inž. Cvi-ianovič Budislav. Od tu in tam Truplo pokojnega voditelja SDS. Svetozarja PribiČeviSa, nameravajo njegovi prijatelji prepeljati v domovino. Svetozar Pribicevič je umrl pred dvema letoma v Pragi in je bil tam tudi pokopan, ker svojci niso dobili dovoljenja, da bi truplo P'6?®,1 v domovino in ga tukaj pokopali, kakor !r, PLfanlj pripravah za prenos trupla bo sodelovala tudi K&. Dve občini, ki spadata v dravsko banovino: Htngovo v ljutomerskem okraju in Radatovič« v omeljskem okraju, zahtevajo zase Hrvatje, češ a sta popolnoma hrvaški in da je prav, če se vrneta v sestav banovine Hrvatske sedaj, ko se je locajo meje te nove banovine. »Slovenec« odgovarja na to, da moramo v tem primeru tudi Slovenci postaviti svoje zahteve ir. zahtevati odločno vrnitev treh slovenskih občin, ki so pripadle pri prvotnih razmejitvah savski banovini, fe občine so: Trata, Draga in Osilnica ob Kolpi. Tudi >Jutarnji li6t< piše o Štrigovi in Radatovičih in pravi, da pričakuje, da bodo Slovenci, čeprav so sicer zelo upravičeno občutljivi, kadar gre za njihove narodne zahteve in koristi, pripoznali upravičenost tudi hrvaškim zahtevam. Pač pa >Jutamji liste nič ne omenja tistih treh slovenskih občin, ki bi jih Hrvatje na vsak uačin morali vrniti Sloveniji. Ban banovine Hrvatske, dr. Ivan šubašič, je izdal odlok, s katerim je razpustil vse občinske odbore v evoji banovini, razen zagrebškega, kajti • Pan bil P°s,av|jen s kraljevim gamore torei edinole kralj spet raz-je P°s,avil za prevzemnike ob-č nskih poslov za vsako občino najstarejšega ob-č nskega uradnika, oziroma tajnika. V večini ob- se je bil ukaz že izvršil. Posebno veseli so J. ,£a ukaza v Osijeku in Bjelovaru, kjer sta občinska sveta iz vrst pristašev Juraja Demetro-vica m dr. Stojadinoviča gospodarili po svoje in z različnimi odredbami razburjali občane, ki so v veliki večini pristaši dr. Mačka. Poseben patent, ki omogoča izrabo plime in oseke na morju za dosego pogonske sile, je odobrilo francosko trgovinsko ministrstvo dalmatinskemu Hrvatu Davorinu Štambaku iz Selc na otoku Braču. Štambak je postavil dve turbini na dveh bazenih, od katerih je eden višji od drugega Prvi bazen se ob plimi napolni, drugi pa izprazni. Pri oseki je proces obraten. Patent prihaja v poštev za zalive, fjorde in prekope na morju. Kakor pravijo hrvaški hsti se v Franciji nekateri bogataši ze zanimajo za Štambakov izum. g l ,„rZ°*ebnn Privi^Birano delniško druibo za svi S srt ,»,ns "s,rm>°- ;“jrsr £ hranilnica in Pr n!? hlPolekarna banka, Poštna vplačak svnip h l sg‘ agrarna banka- Država bo sUla novi Hrn*K- • na ta na£in' da b0 prepu-stroii in etn k •Sv^e, svi'ne tovarne z vsemi vino nriiSK v banke Pa bodo vplačale goto-predkov ? *?avila z gojenjem svilnih za- Innnr,-, ki 12delovanjem svile in s prodajo izde-niii ” ”a' ^ato Je tudi oproščena vseh držav- snrvf sa"10VPravniMaiatev. Cisti .dobiček se bo sprva nabiral v posebni sklad, iz katerega se bo- skladririo<;^pie^tne i-gube' Ko bo Pa rezervni poveča?«m"',0n0v’ se b0 iz ‘ega sklada 1» VcZ?Z\“JZ’r,l’C'!,o- Srbije SremU m neka,erih delih Južno „„,Nn, ?ehi je r6'7, Podpisan nov sporazum meri našo državo in Italijo, po katerem bomo lahko vsak teden izvozili v Italijo 450 kosov govedi in sicer 50 krav in 400 volov. Vole bodo Italijani plačevali po 8 din za kilogram franko Reka. krave pa po 6.80 din za kilogram prav tako franko Reka, Pogodba velja že od začetka tega tedna. Preosnovo državnih denarnih zavodov predlagajo sedaj Hrvatje. S tem hočejo doseči, da bi se popravile brezštevilne krivice, ki so jih državne denarne ustanove povzročile hrvaškemu gospodarstvu, ker so prvenstveno podpirale le ^zhodne pokrajine in odrekale podporo hrvaškim enarnim zavodom. Preosnovo bodo doživeli sle-I>oVtn«av£(li: .,Na*odna banka, Državna hip. banka, Podružni<«»a,Vi£ 'n Priv>Ieg'rana agr. banka, dobiti svojo nonT^V ZaKrebu bofl° morale se Hrvatje Sm»° avtonomijo. — Istočasno pa vrnitev vseh L*k?h T r>°I’r“vil0 krivic in P°-bile naložene hrvaškim'denarnih kazni, katere so najmanjši prekršek t eo6P°darstvenikom za vsak in davkov. * kar ee tiče denarnih poslov hrvaSkega narodnegaZgibani# SP|f<)?'0 Pnd okvir pritegnile v svoje okrilje tudi’ v ? V kratkem zacije, ki se sedaj iz katerihknl? druSe organi-hotele vključiti v različne hrvašk/ gOV niso poročajo, da so začeli železničarji aeiUratf' se njihova organizacija vključila v h I!8,1" lavsko zvezo. Dalje so se oglasili JT, ° de* zdravniki, ki so sklenili, da bodo svoje vpisali v nedavno ustanovljeno Hrvaško zdravr,V° ško zvezo. ni' Novi skupini zastrupljevalcev iz vasi Rrepolje pri Poiarevcu sodi sedaj sodišče v Požarevcu. Prva skupina zastrupljevalcev je bila obsojena že pred nekaj meseci. Kmalu nato pa so prišli na dan še novi zločini Stanke Stanolič, njenega moža in drugih ljudi, ki so dobivali strup od Stanke in ga dajali piti svojim sorodnikom, katere so hoteli spraviti s sveta, da bi se polastili njihovega imetja. Preiskovalnim oblastem se je do sedaj posrečilo, da je pojasnila smrt 16 Krepoljčanov, ki so bil žrtev svojih požrešnih sorodnikov. Verjetno Pa, da je bilo med umrlimi v Krepoljah še več pnv o« Y.mrli zastrupljeni. 16 smrtnih prime-1 10HS n samo v dveh letih od 1. 1936 do JUga lupina obtožencev so skoro same nosno Rvako°i zaslr\»pile svoje očete ali taste, odrlo le eden rnedVa^'nje‘ Vsi zanikai° svoi° kriv' ;ve ,“e?i nJ,m* - in še ta je moški - ■ ct’.|ix„v„ ,in|ln ,latančno popisuje, kako mu svofem očehi. ^ /• v jed le dni iz splitskega pristanišča ptoh™kp!mijf Pred mesci se jo lam mudila posebna komS ki je Sla študirat, če se bo dalo izvažati v Spanijo les Potreba po lesu je tam velika, saj je treba obnosil ogromno zgradb, ki so bile porušene med državljansko vojno. Toda finančne možnosti Španije so se majhne in ni upanja, da bi se stanje kai mtro izboljšalo. Cim se bo Španija nekoliko popravila, bi se za naš les spet odprlo dobro tržišče kaor je bilo tam pred državljansko vojno. Proslava kraljevega rojstnega dne Povabilu mestnega poglavarstva na sestanek za sestavo programa proslave kraljevega rojstnega dne so ee sinoči v zbornici magistrata poleg zastopnikov komande mesta in policijske uprave udeležili tudi zastopniki velike večine najrazno-vrstnejših ljubljanskih organizacij in društev, ki jih je predsednik pripravljalnega odbora m. s. polkovnik v p. g. Viktor Andrejka pozdravil z daljšim patriotskim govorom, nato je pa razvil naslednji program sja-vuostnega sprevoda, ki je bil soglasno sprejet: Na narodni praznik rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. 6. septembra zvečer ob 19 se zbe-ro na Vodnikovem in Krekovem trgu vse ljubljanske narodne, kulturne, bojevniške, telesnovzgojne humanitarne organizacije in gasilska društva. Vse organizacije, ki imajo kroje, se udeleže sprevoda v krojih, zlasti ženska društva na; pa prid-ijo v narodnih nošah, da bo sprevod čim najbolj svečan. Vse organizacije naj smatrajo udeležbo vsega članstva, za obvezno in naj zato tudi same pozovejo svoje članstvo k obvezni udeležbi pri sprevodu. Obhoda naj se vse organizacije udeleže s svojimi društvenimi zastavimi in znaki, vsaj pa t državno zastavo, zlasti pa tudi z baklami, ki bodo naprodaj tudi na zbirališču. Poleg vojaško godbe bodo v sprevod razvrščene tudi vse druge ljubljanske godbe, pred magistratom pa zapojo združeni vsi ljubljanski pevski zbori. Zbirališče pevcev je pred magistratom na običajnem prostoru. Na Vodnikovem trgu 6e zbero v 6meri od Jugoslovanske knjigarne proti Mahrovi hiši bojevniške organizacije vzdolž Jugoslovanske knjigarne proti Ljubljanici, na zahodni strani Vodnikovega spomenika vsa sokolska društva v krojih z godbo, ob Vodnikovem spomeniku proti Ljubljanici v6e ljubljanske čete, ob njih pa uniformirani Samarijani in samarijanke ter dalje proti Mahrovi hiši in Kopitarjevi ulici vsi Fantovski odseki v krojih. Vse druge organizacije se zbirajo na Krekovem trgu. Točno ob 19.30 krene častna četa z vojaško godbo z zbirališča ter se za njo razvrsti ves sprevod, ki se mu pridruži tudi župan z mestnim svetom, in koraka Pred škofijo, po Stritarjevi ulici čez tromostovje in Marijin trg, po Miklošičevi cesti in Tavčarjevi ulici čez Ajdovščino in po Tyrševi cesti ter šelenburgovi ulici čez Kongresni trg, dalje po Gradišču, Gorupovi ulici na Aškerčevo cesto in po Zoisovi cesti čez Šentjakobski most dalje po Trubarjevi ulici. Trgu 6v. Jakoba in Starem ter Mestnem trgu pred mestno hišo. kjer se društva razvr6te po navodilih rediteljev, pevski zbori pa zapojo Jenkovo »Molitev«, nato pa spregovori župan dr. Juro Adlešič z balkona svoj prigodni govor, naposled pa vojaška godba zaigra narodno himno ln pevci zaključijo svečanost s pesmijo »Slovenec, Srb, Hrvat« ter eventualno še s kako drugo pesmijo, nakar zatrobijo vojaški trobentači znamenje za razhod. Mestna hiša bo za kraljev rojstni dan posebno bogato okrašena in vsa razsvetljena z reflektorji in svečami, prav tako naj pa bodo okrašena in razsvetljena tudi javna zasebna poslopja vsaj po vseh ulicah, koder se bo premikal sprevod. Seveda bo že na predvečer 5. septembra vse mesto v zastavah. Društva, ki še niso prijavila 6voje udeležbe pri slavnostnem sprevodu, naj to store takoj ter pismeno ali ustno zagotove svojo udeležbo pri 6prevodu pred6edstvenemu tajništvu mestnega poglavarstva. Vsako društvo naj skrbi tudi za svoje reditelje, mestna uprava bo pa poskrbela za rediteljsko nadzorstvo, ki označi na zbirališču tudi prostore za prijavljene organizacije s posebnimi tablicami. Pripravljalni odbor bo vse podrobnosti proslave in sprevoda objavil v ljubljanskih dnevnikih, že danes pa poudarja veliko važnost čim veličastnejše manifestacije za kralja in domovino v teh težkih dneh splošnega nemira po vsej ostali Evropi. Krstni nastop naših fantov in deklet v Grahovem pri Cerknici Grahovo, 1 septembra. Ni še minilo leto dni, odkar je nekaj požrtvovalnih ljudi ustanovilo tudi pri nas toliko potrebno Prosvetno društvo. Ustanovitev tega društva je treba pozdraviti s katoliškega in narodnega stališča. Grahovo je bilo na Notranjskem dozdaj edini večji in pomembnejši kraj brez naših organizacij. Bohotila so so v njem razna, po imenu narodna, po svojem bistvu pa zadnje čase bolj ali manj levičarska društva. Tak društveni razvoj je bil nujen v kraju, kjer so takoimeno-vano javno življenje vodili liberalni krogi že odkar pomnimo. Pod krinko liberalizmu im nacionalizma se je v ta društva začel zadnja leta Siriti duh, ki je vse prej kakor naToden, slovenski in jugoslovanski. Domači ljudje, mlajši in starejši, ki jim je bilo do tega, da bi tudi Grahovo ohranilo pravi slovenski značaj, so zastavili vse sile za začetek našega organizacijskega dela v tom trdem in zagrizenem kraju. Za Prosvetnim društvom smo ustanovili že Fantovski in Dekliški krožek, ki sta navzlic zagrizenemu nasprotovanju od vseh — celo od uradnih strani začela z nič manj zagrizenim in vztrajnim delom med Grahovci. Zbrala sta v svoji sredi skupino katoliško in slovensko zavednih fantov in deklet, ki so vso zimo in poletje delali, delali, hrei velikega govorjenja 'n deklamacij. Kakor povsod tako ee je tudi tu pokazalo, da so besni nasprotniki našega dela v nekem oziru najboljši pospeševalci naših prizadevanj. Njihova zagrizenost je porajala v nas novo vnemo. In tako se je zgodilo tisto, kar bi ee bilo še pred letom marsikomu zdelo nemogoče: naš Fan- tovsk! in Dekliški krožek bosta v nedeljo 10. ^p ®*’ .ra Prjred!la svoj prvi, svoj krstni nastop fo =^ak°r'e u flni obstanka. Spored nastopa nato Knrpvri-i r uri večemice v farni cerkvi, red it venem 1)0 C,rahoveint po sprevodu na pri- SOToHtn Pr(>S,0r!' kra‘ek tabor, na katerem bo telovnfih uredmka Košiček in Javornik Nato nastonn n«\in orodnimi vajami, po nastopu pa ljudska zabava. !L edUev ima predvsem propiacandni na- Snlilr nal V105 tiste ™>^nePT je v ne-HnLn na M naskoku osvojilo tudi zadnjo postojanko na Notranjskem, ki še ni imelJ fantovske in dekliške čete. Zato vabimo vsa notranjska iratska druotva, da s svojo navzočnostjo dajo ipov-darka naši manifestaciji v Grahovem, vabfmipa tudi voe oddaljenejše prijatelje, ki lahko z ude- lezitvijo na tej prireditvi združijo še prelep jesenski izlet na obmejno Notranjsko, ki je prav v tem času najlapši. Športne vesti Naša atletska reprezentanca za dvohoi z madžarskimi atleti je sestavljena takole- Tek na 110 m preko zaprek: Ehrlich, Jovič. Met krogle: Kovačevič, Dučevič. Tek na 800 m: Goršek, Nabernik. Skok s palico: Lenart, Ivanuš. Tek na 200 m: Stevanovič, Kling. Met diska: Kovačevič, Vučevič. Tek na 5000 m: Kotnik, Košir. Skok v daljavo: Lenert, Djukič. štafeta 4x400 m: Klinar-Markovič-Skušek in Gaberšek. Jek na 100 m: Stevanovič, Kling. fckok v višino; Martini, Mikič. Met kopja; Markušič, Kovačevič. a H?£s^»“,,^Sku“’Ehrl,cb' To ie v ™ m: Bru5an Kvas-prezentanca ki i«1Ci naša, naibol]ša atletska reže povsem 'gotovo Tl 'fhko ^stavimo. Ni pa v Belcradu inhiJ?’ 3,1 bodo tudi vsi naši atleti gotovo je start Madžarom nastopili. Ne- Slovenski atlef 8 !jnika in za Kotnika, našnjim dopoldanskim °^potsestnika, če je ulica pred njegovo hišo čedna in snažna, zato upamo, da s te strani ne bo nobene ovire več. Nedolžni koški so pa morali biti seveda že tudi žrtev podivjanih ponočnjakov, ki so prvo noč na Miklošičevi cesti odtrgali dva dobro pritrjena koška s kandelabrov in ju vrgli na sredo ceste. Tako početje bo pač obsodila vsa javnost, a mestna občina bo brez usmiljenja objavila ime vsakega storilca v časnikih, da bodo njimi lahko obračunali naši meščani, ki se zavedajo, da sta red in snaga po mestnih ulicah viden izraz kulture Ljubljančanov, ln zato tudi pazijo na snago ter ne mečejo odpadkov po ulicah. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Baronieter-sko stanje Tempe- ratura v Cv Relativna 1 viagra v % 1 * C fg Š= Veter (smer, jakost) Pada- vine , ^ Sg GO , Kfc "“S a « S m/m S n t Ljubljana 7642 27-0 14-4 86 2 0 — Maribor 763-7 27-2 12-0 90 4 0 — — Zagreb 7635 27-0 100 80 0 SE, — — Belgrad 7639 27-0 120 50 0 E, — — Sarajevo 765 2 26-0 12-0 90 6 0 — — Vis 763-7 23-0 18-0 80 4 0 — — Split 763-5 30-0 20-0 60 2 NE, — — Kumbor 762-0 29-U 20-0 80 u nw5 — — Rab 763-4 260 19-0 50 G K. — — Dubrovnm 7621 280 18-0 60 > w, — — Vremenska napoved. Večinoma jasno, stalno in vroče vreme. Krajevne nevihte niso izključene. Koledar Danes, petek, 1. septembra: Marija Tol. Sobota, 2. septembra: Štefan, kralj. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustel: Resljeva cesta 1; dr. Bahovec, Kongresni trg 12 mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Osebne novice Belgrad, 1. septembra, m. Z odlokom kralje vega namestništva je s 1. septembrom 1939 postavljen za novega vzgojitelja Nj. Vel. kralja armadni general Peter Kostič, poveljnik mesta Belgrada. General Peter Kostič je postal poveljnik Belgrada 20. novembra 1937. Prej je bil poveljnik prve armadne oblasti. Spada med naše najsposobnejše častnike ter pripada zboru general-stabne stroke. Od svetovne vojne sem je zavzemal razne položaje v vojnem ministrstvu, v generalnem »tabu ra pri raznih poveljstvih. Zatem je bil tudi na položaju prvega pomočnika načelnika glavnega generalštaba, in sicer celih Sest let. Zaupane so mu bile naloge organizacijske in operacijske narave. • Dvajsetletnico mature bomo slavili abituri-jenti bivše realke v Ljubljani dne 9. septembra >Mrfk< (Cesta 29. oktobra). Žberemo se ob 20. Vsi, ki ste leta 1919. maturirali — tudi f,,™1 ^jaki — javite z dopisnico na gornji čerjeT) SV°J pnhod' (VaŽDO zaradi ^upne ve- Diia4ki>5n^wmaka^emik0T ** 8Preiem v Oražnov obeda To ** P°de,,‘»v brezplačnega iepu uPravnega odbora Oraž- SmSlf do™ ,v Ljubljani dobi tudi v ŠWi n ^i, V šolsk°ffa leta 1939-40 večje Spačen oheH a^adem!kov ‘«k««nje univerze orezp ačen obed. V prvi vrsti bi prišli pri tem ^ e ' v ‘PoStev, ki bi zaradi pomanjka- dfr ™ nr^“? m0gli bitl 8prejetl v dom- Vfin-dar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brez- KK&TSt «*•<■» konekProiSi 1 y a)° vV vscm medicinci in neza-novan eTnThr^3 Rodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji, in sicer nrofir^'1Sarm-°^aZCJJ - .^kovini. ^ dobi proti odškodnini din 1 pri hišniku Oražnovegn doma v Wolfovi ulioi štev. 12. Kdor ,„a sex-r,u P®51)0 l^kovina po pošti, naj pri-1 ™ Pošiljko potrebne znamke. P obrazcih prošenj so natisnjena vsa potreb-a navodila glede i»polnitve ter glede potrdil in ki m0raj0 bili Prošnji priKi na S'i0VaT!,l pr<^nj'5’ fci nai bodo naslovljene I / W ?raznovega dijaškega doma v vl lmino q (™r2a ’ iSn bodo ^^male do uvažerfiA ok,obra t. 1. Opozarja se, da se bodo fl&mo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki liodo pravilno in točno po navodilih ^rlKn™6- fr, P°lrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih ali nefrankiranih poštnih poš.lk, dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje, ali samo dokumente, uprava O D D ne bo sprejemala. nt. Dmštvo Rdečega kriia v Ljubljani sporoča, da je večina trafik v Ljubljani iz posebne prijaznosti sprejela v razprodajo karte za tombolo Kdečega križa dne 10. septembra. Prosimo društvu naklonjeno občinstvo, da seže po tombolskih kartah. Pridno jih prodajajo tudi Samarijani našega društva. Dobijo se pa tudi v naši pisarni na Gosposvetski cesti 2-II. Starše, ki bodo nudili todi v novem Šolskem letu svojim otrokom glasbeno izobrazbo opozarjamo na najbolj renomirano glasbeno šolo’ na šolo Glasbene Matice ljubljanske, na kateri se poučujejo prav vsi glasbeni predmeti. Vpisovanje se bo vršilo od danes naprej dnevno od 9 do l‘> in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice v Go^ sposki ulici 8. Pri vpisu se mora izpolniti tabelarični izkaz, predložiti zadnje šolsko spričevalo ter plačati vpisno pristojbino v znesku 40 din ter ukovino za mesec september. Razdelitev in dol©- se do začet v četrtek, 7. septembra. V interesu rednega pouka je da se gojenci prijavijo še pred razdelitvijo in določitvijo urnika Vpisovanje v državno glasbeno srednjo šolo (konservatorij). Ravnateljstvo ponovno opozarja gojence, odnosno njih starše, da se vrši vpisovanje za novovstopivše od 1. do 5. septembra, za dosedanje gojence pa do vključno 15. septembra uHca°8/L mf°rmaClJe v risarni Zf|voda, Gosposka * ^ % %. %. i Občinski uslužbenci brežiškega okraja so se organizirali Občinski uslužbenci okraja Brežice so 21. t. m. 8ekcijo strokovnega združenja M okrai Brežice« in si po-w predsednik Grubič Ivan. ePko Raiko> Sevnica; tajnik S?! ^ Y H? Do,ina; Mani: Jenič Prane, Njenih občin in' KaPo|e, vsi tajniki ome- Sklenili so, da bodo pri vsakomesečnih sestankih reševali skupna vprašanja ter se s strokovnimi predavanji izobraževali, obenem pa se med seboj tovariško povezali v borbi za svoje pravice. Zasledovali bodo cilj, da se vodi propaganda vse dotlej, da se bo v slehernem okraju Slovenijo ustanovila okrajna sekcija in se povezala v skupno banovinsko organizacijo, tako da se 8®dai.obstoječe organizacije (južni in severni del) združijo. Priboriti hočejo sebi v okviru možnosti pravice, ki jim pripadajo. Letonska nekdaj in sedaj Zunanji minister Munters zeli, naj ga z nenapadalnimi pogodbami puste pri miru Letonska je ena od baltiških držav, ki ji vsi ponujajo varstvo, pri tem pa mislijo, kakšne koristi bodo vse imeli. Ta država je od vseh baltiških držav po prebivalstvu najmočnejša in vseh Letoncev je nekaj več kakor nas Slovencev. Njeno Klavno mesto je Riga. Leži ob ustju velike reke Dvine, ki teče v senci starodavnih gradov in cerkva. Od ene strani so na deželo pritiskali Rusi, od druge pa Nemci Letonci pa, potomci enega najstarejših evropskih plemen, so hoteli ohraniti svojo deželo in svojo svobodo. Dežela ima dva milijona prebivalcev, od katerih jih je 74% pravih Letoncev, ki so katoličani ali protestanti, 12% je ortodoksnih Rusov, 4% je Židov, 3% Poljakov in prav toliko Nemcev. Iz tega je razvidno, kako pisano je prebivalstvo te majhne dežele. Med Nemci je veliko število baronov — podobno kakor v Estonski — ki vsi predstavljajo bolj aristokracijo kakor pa narodnost. Takoj po vojni so jim vzeli mnogo posestev in zdaj čakajo, da bo nekdo prišel in jim vrnil razlaščeno zemljo. Letonsko ljudstvo, ki to dobro čuti, jih sovraži, kolikor jih more. Razne zgradbe spominjajo na nemško gospodstvo, ki je na deželo pritiskalo štiri dolga stoletja in ki se je moralo umakniti Švedom in pozneje Rusom. Bojevit narod Po vseh težkih preizkušnjah, ki jih je ta narod prestal, ni skoraj ničesar izgubil na svojem značaju. V svetovni vojni so jim Rusi dovolili imeti svoje polke, ki so bili sestavljeni izključno iz Letoncev. Seveda jim Rusi tega niso dovolili iz kakšne posebne ljubezni, ampak zato, da bi jih čim bolj podžgali. In ravno ti polki so skoraj dve leti zadrževali Nemce 'pred Rigo, dokler ni prišel konec. Nemcem se je posrečilo, da so v kratkem času zavzeli Rigo in bivši nemški cesar Viljem II. je leta 1917 vkorakal v mesto, toda le za malo časa. Leta 1918 je moral tudi sam oditi in Letonci so dobili svobodno državo. Toda leta 1920 jim je zopet pretila nevarnost. Tega leta so navalili na Letonsko boljševiki. Poljaki pa so jih do dobra namlatili in jih pognali nazaj. V svobodni državi so svojo delavnost podvojili in so od leta 1923 pa do letos proizvodnjo zelo dvignili. Vzrok njihove delavnosti pa je iskati tudi v tem, ker so hoteli ohraniti življenjsko raven glavnega mesta Rige, ki je z odcepitvijo od Rusije izgubilo mnogo zaledja. Počakajte, da pozvomm Pri svojem notranjem političnem življenju Letonci niso imeli posebne sreče. Imeli so cel kup raznih političnih struj in vlada je imela zelo težko stališče. Leta 1934 pa je ministrski predsednik dr. Ulmanis naredil neke vrste državni udar in od tedaj naprej je združena v osebi ministrskega predsednika še moč predsednika republike. Oprt na svojega zvestega prijatelja, zunanjega ministra Muntersa, vodi predsednik svojo deželo skoraj brez kakšnega nadzorstva. Zunanji minister Munters je nemškega porekla in je rojen v Estoniji. On spada k struji, ki odločno zagovarja letonsko nevtralnost. Z Litvo in Estonijo ga veže pakt baltskih držav, Rusija in Nemčija pa mu ponujata nenapadalne pogodbe. On pa se teh »samosprožilnih pogodb« z vso silo otepa. Pomoč bi sprejel samo takrat, kadar bi sam koga poklical. Končno si sam pridržuje sodbo, ali je njegova domovina ogrožena po miroljubnih ali pa po nemiroljubnih namenih kakšne države. On hoče, da ga v tej sodbi pustijo popolnoma pri miru in pravi: Počakajte, da pozvonim! - mmm m ' v' Ne še zares, pač pa zazdaj še samo za vajo! — Prodiranje francoskih tankov pri velikih vojaških vajah v Aldershotu. V nedeljo bodo siamskega princa Tejanasaktija blagoslovili in pognali It njega hudobnega duha Stare navade «r pri vseh narodinh nfcfraj svetega, nekaj takšnega, proti čemer se človek ne sme pregrešiti, če noče veljati za neke vrste »izkoreninjenca«. Prav posebno pa se teh navad drže še tisti narodi, ki se ne morejo postavljati z bogve kakšno kulturo. Med takšnimi so brez dvoma tudi Siamci. To ljudstvo se še danes prav 6 tako strogo natančnostjo drži svojih nekdanjih navad, kakor se jih jo morda pred sto in sto leti, in sicer ne samo revno ljudstvo, ki ima navadno za takšne stvari vsaj nekaj več smisla, pač pa tudi višji sloji. In teh navad se drže Siamci tudi, če se mude izven svoje domovine, na primer v tako kulturnih in civiliziranih krajih, kakor je Evropa. To dokazuje dogodek, ki se bo odigral prav v kratkem in na katerega se že dalj časa pripravljajo z vso vestnostjo. V bližini velemesta Londona v neki moderni vili živi zdaj siamski princ, ki mu je ime Tejanasakti, in ki bo v kratkem prejel po siamski navadi svoj blagoslov. Za to svečanost so že prinesli iz Siama obleke, ki jih bodo oblekli siamski duhovniki ob priliki te svečanosti. Mali princ je sin princa in princezinje Kira-saki, ki se že dve leti mudita na Angleškem in ki sta se nastanila v neki razkošni vili v bližini Londona. Angleški časnikarji na noben način niso hoteli prezreti tega dogodka, ko bodo blagoslovili malega siamskega princa, pa je zato nekdo od njih sklenil obiskati princa Kirasakija v njegovi vili, da bi o tem dogodku lahko napisal kaj več zanimivega. Ko jo je odkril, je potrkal na vrata, ni pa se malo začudil, ko mu je prišel odpret mali Siamec v rožastih hlačicah in belih čeveljčkih. -Korajžno in z nasmehom je vprašal časnikarja, kaj zeli v njegovi hiši. Ko je časnikar dejal, da bi rad govoril s siamskim princem in zvedel kaj več o skorajšnjem krstu, mu je Siamec dejal, da je on princ, pa da naj kar lepo v6topi. Povedel ga je s seboj v lično opremljen salon, kjer se je začel med njima zanimiv razgovor. Takole je dejal med drugim siamski princ Kirasaki: »Saj se vendar motite, če mislite, da bo to krst. To se vendar ne more imenovati krst, ker se ime novega princa izbira čisto avtomatično. To pa je kljub temu precej zamotana stvar, ne tako enostavna kakor bi morda vi mislili. Otroci iz siamske kraljevske rodbine dobivajo svoja imena po uri, dnevu ,mesecu in letu svojega rojstva. Cim se otrok rodi, mu duhovniki iz neke posebne knjige določijo ime. Potem takem je tudi naš otrok, mali princ, že dobil svoje ime in nikar ne mislite, da ga bo šele sedaj. Dobil bo le svoj blagoslov, kakor to zahtevajo stare siamske navade. To bo že prihodnjo nedeljo, ko bomo praznovali to našo lepo navado. Obstoji v tem, da otroka prevežejo okrog in okrog s posebnim simboličnim trakom. To ga bo, kakor pravi naša vera, obvarovalo hudobnega duha, ki je v njem že od rojstva. Tega mu je treba na neki način pregnati. Zato imamo pri vsakem otroku takšno podelitev, blagoslova, ali z drugimi besedami, to preganjanje hudobnega duha iz njega.« Vsa rodbina, katere član je mali siamski princ, bo obhajala ta dan velik praznik. Udeležil se bo tega domačega slavja v moderno razkošni vili v bliižni Londona tudi stari oče malega princa, ki živi na Francoskem, v Parizu. I Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« j "V ' Slika, ki jo boste videli sami, če boste obiskali letošnji jesenski velesejem, ki se bo začel v soboto dopoldne z običajnimi slovesnostmi. Gornja slika predstavlja razstavo perutnine Mirna, složna in odločna Anglija Še nikdar v zgodovini ni bilo takega duhovnega stanja, v kakršnem se nahaja velika Britanija sedaj in kako se sprijaznjuje z možnostjo vojne. Po ulicah, tovarnah, pisarnah in zasebnih hišah se povsod vidi duh, ki je čisto drugačen od razpoloženja, kakršno je vladalo leta 1914. Nikjer ni videli znaka kake bučne radosti ali brezglavošti, temveč samo mirno zaupanje. Vse to se odraža tudi v pisanju listov. Kakor je rečeno v članku nekega današnjega jutranjika, smatra angleški narod, da je storil vse, kar je potrebno za vsako morebit-nqst. Mirna odločnost naroda je združena s soglasnostjo brez primere. Eden izmed zunanjih znakov tega edinstva je sporazum med delodajalci in sindikati, ki predstavljajo 350.000 mehanikov. Na podlagi tega bodo delavci lahko kot strokovni aelavci in tako pomagali povečati proizvodnjo orožja, letal in ladij. Več let je obstajal spor ..med delavci in delodajalci glede tega vprašanja, ki se je sedaj rešilo na-mab, ker so vsi upoštevali narodne koristi. Sam London kaže od začetka krize razne prizore vojne in miru. Mirno življenje gre po svojem tiru vzporedno z zunanjimi vojnimi pojavi, kakor je shranjevanje premičnin, defili-ranje teritorijalnih čet v uniformah, kopanje rovov itd. Narodni duh je najboljše prikazan v včerajšnjem uvodniku »Timesac, kj pravi: Po dolgem odlašanju so priprave Velike Britanije sedaj pripeljale do tega, da so letalske, pomorske in kopne sile sposobne odbiti s prvim udarcem kateri koli napad, pa naj pride od katere koli strani. Te sile so tudi zelo vzdržljive. flTujlna Je Imela dozdal čisto napačna predstave o češkem narodu" Odbor češkega društva za sodelovanje z Nemci je bil danes ustanovljen -v Pragi. Odbor šteje 30 članov. Namestnik predsednika glavnega odbora češke narodne zajednice, Nebesky, je v svojem govoru poudaril, da se med vsem češkim narodom čedalje bolj utrjuje zavest ir. prepričanje, o potrebi prijateljskega pravičnega listnega skupnega življenja Cehov z Nemci . iihovem življenjskem prostoru. Tujina je imela dozdaj čisto napačne predstave o češkem narodu. Češki narod hoče živeti v miru skupaj s svojim velikim nemškim sosedom. Inž. Havlina je izjavil, da ima novo društvo nalogo, da ustvari trdne temelje za sodelovanje kakor tudi temelje za obrambo poštenih in odkritih odnosov, polnih zaupanja med obema narodoma. Matere in otroci hite na varno Po sporočilu ministrstva za ljudsko zdravje obsega prva etap# načrta za izpraznitev velikih mest okrog 3 milijone oseb, od česar odpade milijon in pol na šolske otroke. Za mesto London določa ta načrt izselitev 1,300.000 oseb, od česar je 650.000 šolskih otrok. Angleški načrt za izpraznitev večjih mest določa poleg izselitve šolskih otrok tudi izselitev mater z otroki pod pet let, žena v blagoslovljenem stanu, težjih bolnikov ter slepih. Uprave posameznih bolnišnic so bile obveščene, naj določijo vse tiste svoje bolnike, ki bi jih za primer potrebe morali prenesti v začasne bolnišnice izven mest. 46 prireditvena razstava ljubljanskega velesejma Ljubljanski velesejem, zrcalo kulturnega in gospodarskega izživljanja zlasti Slovencev, ima v prirejanju svojih dveh vsakoletnih velesejmov in razstav že evojo tradicijo. Ko se v pozni pomladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skrbeh na uspeh bodoče letine, imamo velesejemsko prireditev industrijskega in obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvilo, otvarjamo našo jesensko velesejemsko prireditev, obsegajočo vedno posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave so delo mnogih rok, ki so delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipelo življenje na sejmišču. Nastopa zlata jesen in zato je tudi geslo naših jesenskih prireditev »Ljubljana v jeseni«. Spored letošnjo »Ljubljane v jeseni«: Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole Besliča obsega sledeče oddelke: 1. Semenogojeka razstava. Njen namen bo nazorno prikazal našemu kmetovalcu, katera semena in poljedlske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. 2. Zelenjadna razstava. 3. Razstava sadja. 4. Cvetlična razstava. 5. Čebelarska razstava. 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov. 7. Vinarska razstava z vinskim sejmom ln vinsko pokušnjo. 8. Banovinska razstava ovac eolcavsko-jezerske pasme in koz domače rjave in canske pasme. 9. Banovinska razstava perutnine, uncev in golobov. 10. Gosodarska razstava rib. 18 vanava Razstava zdravilnih zelišč. Tfmoctil ra®3*ava kmetijskih strojev in orodja. Iianskesra° !!?VO Priredita kmetijski odbor ljub-ske unrave ^eT™au,‘.n k™61'!315’ oddelek kr. ban-v* Razstava akvarijev in Priključena razstavi cvetja. f T iiihinni hr, aVa’,iki Priredi Zveza gospo-važn°st mleka v ljud-delkov Razstava industrijskih in obrtnih iz- Ka.kor Običajno bO tudi letošnjo jesen na vele sejmu tekmovanje harmonikarjev, kot višek tev. ma za prvenstvo v Jugoslaviji jn prehodni pokal za leto 1930:40 v nedeljo 10. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic. In končno bo velesejemska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila. Radio 12 Po naiih krajih in gajih (plošče) — 12-W Poročila _ 13 Napovedi — 13.20 Slo-v « orkester) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročil« _ M.30 Kotiček SPT> (dr. Svetozar Ilešič) — 15..40 Nac. nia — 20 Pnoclni: Dva speva i* op. Madame Butterfly (Zlata GJungjmiac) _ on 10 Zenska ura: 2ena v službi državne obrambe (»a Pavia Hočevar) — 20.80 Kvartet mandolin — 21.15 Koncprt Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila 22 30 Angleške plošče. 10 PTen<* otvoritve ljubljan-skega velesejma, nato koncert vojaške godbe — 12 Pio. ski koncert Napovedi - 13.20 Opoldnn- Racl;jskega orkestra — U Napovedi — 19 ura MlnP t° ~ 1930 Zanimivosti _ 10.40 Nac. > n v narodni veri (Jelica Velovio,' - 20 Kalman: Ciganski primaš, operetni encek (plošče) — 20.10 Zaključna beseda o nervoznosti tn nevrasteniji (g. dr. Ivan Kanoni) _ 20.30 Schubertove pesmi poje gdč. Vanda Ziherl, pri klavirju g. Prof. M. Lipovšek — 21.15 Godalni trio (gdč. Francka' Ornik, gg. Miran Viher in čenda Šedlbauer) Boccheri-ni, op. 9: Trio — 22 Napovedi, poročila — 22.16 K on-oert češke glasbe (Radijski orkester). Lojze Pajtler: BEG IZ 1UDSKE LEG 10E Vihar je bil vse močnejši in drobni pesek, ki je priromal kdovekako daleč iz puščav, je neslo skozi vse špranje. Vse je bilo rumenkasto, obleke, obrazi, pohištvo in celo vedno gostejši večerni mrak, ki je sicer prinašal, hlad, ni nam pa dal rešitve pred peskom. Kakor je bila vožnja sem prijetna, tako je bil večer, namenjen pokoju, vraž-ij zaradi tega peska. Tu em-o «i lahko kupili vina, kolikor je kdo hotel. Liter je bi) po 70 centimov, dinar naše veljave. Sosedu Poljaku sem moral posoditi svoj bidon, njegov mu ni zadoščal. Najbrž je la večer pil na žalost. Drugi smo pili iz nižjih nagibov: zaradi peska. Streha nad nami j« bil* iz pločevine, lci je pa na enem kraju popustila. Tako je imel veter pro6to pot, da jo je privzdigoval, kar je povzročilo vso noč mnogo ropota. Skozi odprtino pa se je vsakokrat vsul oblak drobnega peska, da so bil« zjutraj odeje čislo rjave. In mi tudi, seveda ... Drugo jutro so nam razdelili hrano za nadaljnjo pot proti Fesu, glavnemu mestu Maroka. Slovesa ni bilo nobenega posebnega. Z vlakom smo odpotovali že ob osmi uri zjutraj. Vožnja je bila zelo enolična. Same rjave planjave in pusta gorovja na obeh straneh proge. Gorovje je del Velikega Atlasa. Vožnja je potekala brez vsake nezgode in brez dogodivščin. Pustinje in vsega smo bili zdaj že dokaj siti. Ni se nam ljubilo niti gledati. Ob enajstih zvečer 6mo prispeli v Fez. Na kolodvoru nas je čakala spet godba, ki nac je spremila do vojašnice. V vojašnici so jih nekaj namestili v lesenih barakah, a nekaj 60 nas razdelili •po kompanijah, v katerih so bile prazne postelje. Tu sem se spoznal s Slovencem Potočnikom ki ga pa po odhodu iz Feza nisem več videl. Tisti večer nisva mogla dosti govoriti. , Kakor sem videl na poti ed postaje do vojašnice, je Fez mesto, precej veliko in razsežno ter ima zelo široke ceste, tako da bi se marsikatero evropsko mesto lahko ponašalo z njimi. Mora pa hiti podvrženo hudim viharjem, saj leži popolnoma na ravnini in je odprto vsem vetrovom. Edina misel, ki sem jo ob prvih vtisih imel, je bila, da mora Fez biti precej pusto mesto in da nam tu ne bo usojene —-:i radosti. Dosti nisem hotel ugibati, saj sem dozdaj videl, da je najbolje čakati. Najzanimivejše je pač vedno tisto, česar nisi pričakal in te preseneti brez pričakovanja. Drugo jutro ©o nas vse novince zbrali na dvorišču in nas razdelili po skupinah za delo. Jaz sem prišel z dvema tovarišema v kantino, kjer naj bi pospravili. V dobri pol uri smo bili gotovi, nakar nam je dal kantiner vsakemu pol litra vina in smo tam ostali do kosila. Življenje se je torej začelo kazati kaj prijazno. Zvečer sem hotel iti v mesto, a nisem smel, ker nisem imel »rdečega traku« na ramenu. Poljak Bertošek pa j© bil bolj tič od mene novinca Kmalu je privlekel zase en trak in še meni enega. Dobil ju je od pnih legionarjev, ki niso šli v mesto. Mahnila sva jo ▼ kino »L’Empire«. Vrnila sva se šele ob 1 zjutraj. Drugo jutro sva bila oba klicana na raport in dobila štiri noči zapora. Vendar nisem niti teh štirih noči prespal v luknji, kajti četrti dan smo odšli že v Ksar-es-Souk. Nekaj od naše skupine so jih pridržali v Fezu, ostali — 84 po števjlu —i pa 6tno odpotovali. Ob pol štirih zjutraj so nas že zbuditi ta dan. Zato se nisem utegnil niti dobro obleči, kaj šele umiti, ko so me prisuvali pred avtomobil, in mi je kapo-ral hitro stisnil puško v roke. Sam nisem vedel kdaj — in že smo se odpeljali. Bilo je ob 4 zjutraj, bilo je še vse temno in sta morala imeti avtomobila luči. Ko 6em se malo razgledal, smo že drveli v jutranji somrak. Pustinja je še spala, grmenje avtomobila je pregluševalo vse glasove, ki so morda vstajali iz nje. Na vzhodu se je s težavo prižigal dan v rdečih odsevih skritega sonca, ki je lezlo iz daljnih puščav. Nikdar do tega trenutka v samotnem jutru nisem tako čutil tujine in skrivnosti, ki spe v tej neznani zemlji. Skoraj me je bilo groza, ko sem se tako živo zavedal, da drvimo v osrčje prave, resnične, divje Afrike. Bog ve, kaj mi bo prineslo! Avtomobila sta bila zelo velika. Takoj je bilo videti, da morata biti samo za dolge vožnje. Pot nas je vodila v začetku po pustinji, potem pa med samimi hribi. Cesta je bila na nekaterih me6tih tako ozka, da je bilo komaj prostora za avto, kaj šele, da bi 6e bili 6 katerim srečali. Naš šofer je vozil tako hitro, da sem bil na nekaterih krajih, kjer je bila cesta posebno ozka, prepričan, da bomo zdrknili v vadi, usahlo strugo, ki je bila kakih sedemdeset metrov pod nami. Tudi tovarišem se ni nič boljše godilo. Kateri je zdaj pa zdaj začel od strahu kričati! Vozili smo se vedno navkreber. Okrog 11 smo prispeli na vrh gorovja. Tu je ležal ponekod celo sneg. Opazil sem od tu naprej kakšno kazbo, arabsko napol utrjeno mestece, kakor so se ohranila tudi po obalnih krajih, ko se je mesto razvilo in moderniziralo. Gruče Arabcev 60 posedale pred zi-dovji ter nas nepremično gledale. Nismo videli drugega, kakor oglavnice in pisana ogrinjala, izpod katerih so gorele zagonetne oči. Zdelo se mi je, da 60 ti ljudje nam tako do dna tuji, da se ne bi mogel z njimi nikdar razumeti, kaj žele zaupati jim. Vsakdo izmed njih je kos tiste velike uganke, ki jo z.a nas predstavljajo tuje zemlje .,. Razen Arabcev nismo med potjo srečali nikogar. Niti avtomobilov, niti voziL Samo karavane kamel z domišljavimi glavami in z gonjači, do oči zavitih v težko, pisano blago. Vse je kazalo, da mora biti pravega prometa tod zelo malo in da smo že v krajih, koder človeku ni dobro samemu hoditi. .. Najzanimivejše, kar smo ta dan videli, je bil oddelek mehamtov, arabskih jezdecev na kamelah, pod poveljstvom mladega francoskega poročnika. Ti mehari-j.f° nekaka puščavska policija Francije, odlična vojaška enota, za katero Franco-ZC wvida>° vse kolonijalne države. Meharisti so taborili na ravnini ob cesti in 6e ravno pripravljali, da krenejo na pot, kamor jih je klicala zapoved. Stali so v pohodnem redu, vsak ob svojem velblodu, poročnik jih je pregledoval. Bila je krasna slika. Velike, rejene živali, med njimi več či6to belih kamel, visoki vojaki v pisani puščavski noši, bojeviti, zagoreli obrazi — skratka, vojaki pripravljeni za vsako junaštvo in za vsako dogodivščino, kakršne so mogoče 6amo v divji, neznani Afriki. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: ini. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.