75. številka. Trst, v torek 2. aprila 1901. Tečaj XXV! ..Edinost ba:» eakrat rut đnn. raiun nedelj in rnrn!»ov. ob 4. uri zvečer. Narofalna rn*i» : 7*. celo leto........24 kron za pol leta ......... 12 ~ za Četrt leta........ 6 - za en me*c ........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-foffbe brez prilntene naročnine *e aortv» ■e acira. Po tobakarnah v Trutu ne prodajajo posamezne Številke po K ntotink (3 nvć >: rren Trsta pa po 8 »tntink <4 nvč. Telefon It*. S7U. din ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V a41i»itt je moil Oflui »e računajo po vrstah v petitu. /*a vei* kratno naroČilo s primernim popustom Ponlana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani it«l. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj »e pošiljajo urednlfttvu Nefrankovani dopisi ae ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla*« spre* jema upravniStTo. Naročnino in oirlas« je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna »e uahajata v ulici Carintia Štv. 12. I pravništvo, in ■prejemanje inscratov v ulici Molia piccolo štv. 3, 11. ua i n i" i r in tovariši v seji zbornice posla n-e strank in prič beležile v zapisnik v drugem, nego v jeziku, rabljenim od njih. Vzlic temu se zdi, da za Istro nima veljati to. Za hrvatsko prebivalstvo se nastavljajo sodniki, ki niso vešč: jeziku tega prebivalstva, ali, ako so mu vešči, ga pa ne rabijo. Tako se dogaja, da se ljudje, ki ne znajo laški govoriti, zaslišujejo po uradnih slugah, eventuvalno veščih hrvatskemu jeziku, in ne po sodnih uradnikih, h v to po zakonu; ljudje prav za prav ne vedo, kaj se protokolira. Tako se dogaja vzlasti v kazenskem postopanju in na zapuščinskih razpravah, in reči »-e more, da so vsi tozadevni zapisniki, vsa povabila in pozivi do strank in pri«" iu vsi odloki in sklepi sestavljeni izključno v italijanskem jeziku tudi za hrvatsko prebivalstvo. Državno pravdni št vo v Kov i nju sestavlja obtožnice le v italijanskem jeziku, tamošnje okrožno sod išče vrši glavne razprave tudi le italijanski. Na teh razpravah je prvo vprašanje od strani predsednika do hrvatskih strank in prič: »savč parlar italian ?« (Zna-te-!i italijanski ?) In ako je odgovor zanikalen, kličejo kakor tolmača nekega Moscania, ki se ni nikdar učil kaj hrvatskega in ki je prav za prav predsednik tein razpravam. Ne treba navajati posamičnih slučajev, ker se redno dogaja tako. Z ozirom na to, tla je v Istri večina prebivalstva hrvatska in po členu XIX. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1 ^'»7, drž. zakonik št. 142. jednakopravna z italijanskim prebivalstvom, tudi k lr se do-staja jezika na uradi!) ; z ozirom n;t to. da je im> obstoječih zakonih rabiti tolmača le tedaj, ako gre za kak tuji jezik, in da je raba tolmača, ko gre za jezik, običajen v deželi in na sodišču, v krivi no-:, ki tlači dušo naroda, v hudo kr--♦•nje pravic, zajamčenih v državnih temeljnih zakonih, h dovoljujejo podpisani staviti nastopil* vprašanja do njeg. eks«'elenre, gospoda ministra za pravosodje: 1. Je-li njegovi ekscelenci znano, da se v Istri nameščajo taki soddniki, ki niso vešči hrvatskemu jeziku, to je, jeziku, katerega rabi večina prebivalstva ? 'J. .Ie-li njegovi ekscelenci znano, da se na sodiščih po Istri in zlasti v kazenskem postopanju in na zapuščinskih razpravah tudi s hrvatskim prebivalstvom urad uje le italijanski ? .->. .Ie-li njegovi ekscelenci znano, da se na c. kr. okrožnem sodišču v Rovinju glavne razprave v kazenskem postopanju tudi za hrvatske stranke vrše v italijanskem jeziku in sicer s pomočjo tolmača ? 4. -le-1 i njegova ekscelenca pri volji odpraviti tu navedene nepristojnosti v juslični upravi v Istr* ? * Druga interj»elacija se glasi : V Pulju dvakrat na teden izhajajoči list Naša Sloga< je, kakor glasilo hrvatske j stranke v Istri, dobro znan po svoji koncili-jantni pisavi v hrvatsko-narodnem in dina-! stiškem zmislu, da je pri njem redko dogajajoče se zaplembe prej pripisati krivični gorečnosti konfiskujoče oblasti, nego pa sestavi zaplenjenih člankov. Oblast, to je c. kr. ' okni j no glavarstvo v Pulju, se je postavila na stališče, da izvestnim gospodom, n. pr. uradnikom, pripadnikom e. in kr. vojne mornarice, višim duhovnikom itd. ni smeti ničesar očitati, tudi če očito in javno nastopajo proti moralnim in materijalnim interesom hrvatske narodnosti. Natezajo namreč nedolžni ji? .*HM) občnega kazenskega zakonika s tako trdovratnostjo, da mora pokrivati in opravičevati vse, delovanje in vedenje »oblastveni h« oseb. Podpisani si dovoljujejo tu na kratko navesti, kaj je e. kr. okrajno glavarstvo zaplenilo v št. 'J'2. t. m. imenovanega lista. V članku, naslovljenem »Zaničevanje hrvatskega jezika od strani c. in kr. vojne mornarice«, navaja »Naša Sloga« okolnost, da je koatre-admiral Khittel pl. Bialopier, na slavnoeti podeljenja oolikovalnih medalij petorici iz Kitaja povrnivših se mornarjev nagovoril iste v nemškem in italijanskem je- jziku, da-si so med odlikovano' trije Hrvatje in dva Italijana. Potem pridodaje l*»st nastopni komentar: »Ako pomislimo, da so ti mornarji v nepoznanih krajih svoje življenje zastavili in prelili svojo kri, in da so nekateri ostali I celo ohromljeni, a da jim v lastni domovin1' predpostavljene oblasti zapostavljajo materini , potem...... Ali na tem ni toliko kriv vitez pl. Bialopier, kolikor duh, vladajoči v c. iu kr. vojni mornarici, oni duh, ki omogoča kompromise med mornarico in najnesramnejo in n a j s r d i t e j o iredento. Mi obračamo pozornost naših poslancev in delegatov na ta nestvor.« Glede v članku omenjenih kompromisov bodi tu en passant konstatirano, da pripadniki c. in kr. vojne mornarice, ki imajo na občinskih volitvah pravico glasovanja, kakor tudi c. kr. civilni uradniki, ki skupno s prvoimenovanimi skoro izključno sestavljajo prvi razred, že leta sem o občinskih volitvah | sklepajo kompromise z i talijansko-i redento v-sko stranko, katerim kompromisom je le ta namen, ca masa ljudstva ne pride do občinske uprave, da se onemogoča vsaki volilni boj iu da je uprava prepuščena samovolji in strankarstvu italijansko-oligarhiške klike. — Takov kompromis je tudi sedaj že v namenu dotičnih gospodov, kakor so pokazali na zborovanjih, sklicanih v ta namen. Z ozirom na tu povedano stavljajo podpisani do njegove ekscelence, gospoda ministra za pravosodje, nastopno vprašanje: »Je-li njegova ekscelenca pri volji, da izda potrebne ukaze in odredbe, da bo oblast, kateri je poverjeno cenzuriranje lista »Naša Sloga« v Pulju, postopala bolj previdno, nego je v navedenem slučaju, in da ne bo zaplenjala najuedolžnejih in zakonito dovoljenih komentarjev o resničnih okolnostih dogodkov ? P O I) I, ISTE K. Velik grešnik. 1'oVfSt- K.j-ki «pi«al It. .V. Mmmim -Sibirijo/:. Po>l. Fi*drav*ki. IV. < ečen »ni imel mnogo na vesti«, marveč je vzbujal f>oz<»rnost jetnikov samo radi tega, ker je bila njegova zadeva preprežena z romantičnimi podrobnostmi. Na videz je bil to osivel, sključen starec z laskavo pobožnim licem. Po dvorišču se ie sprehajal s [»obešenimi očmi ter le časih glol>oko vzda-hn !. spodbujan - tajnopoljožnimi misli. Kakor jetnik se < "ečen ni kazal nevarnega in brkasto lice Kasuarovo je ostalo v oknu samo vsled radovednosti. ( ečen se ozira po svoji Cečetki«, je po-pnjašnjeval nekak glas. Dolgočasita se jeden brez drugega...« »Dobil jo je, to Cečetko«. »Dobil zares... A potem jo zadavi«. »V resnici zadavi. Tudi ona sama pravi to...« »A odkod je '»n ?« »To ni znano. Pred sodnikom se je imenoval ('ečen, svojo drago pa je imenoval »čečetko« (zebo)...c Ciril je začul te besede ter molčal, ža-i lostno nasmehnivši se. Niti mikalo ga ni, tla bi pogledal ( 'ečna. Ali mar ni vse jedno ? Zlo je preveč veliko, jasno in različno. Cirilu se je zdelo, da vse, kar je videl in čul, je bil težak sen, jeden iz onih, iz katerih se človek ne more vzbuditi. In zopet se mu je zdelo, kakor da že zdavna pozna vse te ljudi : Šalaja, brezpopovea in pokornega po-haj kovalca (postopača). »Nu, čemu molčiš, oče?« je pristopil k njemu Salaj. »Strašno mi je, brate...« »Od česa?« »Polastila se me je groza in sen smrti....« »Od svetega Pisma, oče?« »Da, nekoliko... V Pismu je zapisano marsikaj, moj dragi... Kralj David je naravnost dejal : »Dan dnevu govori slovo, a n .č noči naznanuje razum«. Nu, premisli...« V ('irilovem glasu so bile opaziti solze. Jetniki so se zopet zgrnili okrog njega. . Politični pregled. V TRSTU, dne ± aprila 1901. Dogodki v hrvatsko-slovenskem klubu. Od danes došlih nam hrvatskih listov se jedini »Novi list« obširneje bavi z dogodki v tem klubu. Povdarja, da se je dr. Tavčar podvrgel na Dunaju vsem pra-vilam sklubske discipline. Potem pa dokazuje, da je izstop Tavčarjev posledica pisanja »Slov. Naroda«. Za duhovnike, ki so v hr-vatsko-slovenskem klubu, je prišlo do alternative : ali on ven, ali mi! Tako da je br-vatsko-slovenski klub izgubil jedno svojih najboljih moči. Tavčar da je okreten, sposoben in energičen talent, izvrstna narodna sila. Tudi dr. Susteršič da je slična sila. Škoda torej — pravi reški list — da se taki krepki sili izrabljati in zgubljati v takem boju. Mi ne verujemo — pravi dalje — ni v Tavčarjev liberalizem, ni v Šuster- »Čudne so njegove besede, dasi ni videti bedaste. šičev klerikalizem. In naj bi prvi rušil cerkve in oltarje, drugi pa na golih kolenih klečal pied Matero Božjo — mi bi jima še ne verjeli. Niti prvi ni takov brezbožnež, niti drugi takov pobožnež, kakor se kažeta. Mi ne znamo najti leka takim pojavom, kakor so znali stari Grki, ampak se identificiramo z narodnim razdorom in gonimo naprej. Politik ne sme biti nikdar strasten, ker strast dovaja do mržnje in zasleplja. Takim politikom često izročamo usodo, svetinje, interese dežele, naroda. Posledica je: ali plazenje, izdajstvo, prodajanja načel iu abdikacija — ali pa: lomastenje, krik, zmešnjava, ropot, udarjanje z glavo ob zid in potem disperacija in apatija. Nikoli ne uraerao, da bi med dvemi ekstremi izbirali srednjo pot, ki jedini vodi do vspeha. Po teh refleksijah prihaja »Novi list« do istega zaključka kakor mi : tudi ta naj-noveja epizoda iz žalostnih razmer skupnega našega hrvatsko-slovenskega naroda donese še drugih posledic. Borba na Kranjskem se poostri še bolj in tudi k nam se zar ne .zanašati takov razdor, ako narodni ljudje o />ra-rem rasa ne onemogočijo liberalstra a (a Tarćar in klerikalstra a la Susteršič.' Dogodki na Ruskem. Kuskim dijakom v prilog, se hočejo ruski profesorji in senatorji obrniti do carja s pisano prošnjo. Povdarjati hočejo, da že dolgo gledajo žalostjo, kako se uničujejo tisoči mladih ekzi-stencij, oduševljenih za dobro in srečo domovine. Krivda ni na samih dijakih, ampak vzroki leže globlje. Jeden glavnih je ta, da mladina nima dovolj svojih središč. Delo komisije ni prineslo pravega rezultata. Mesto da se izpolni želja carjeva, da se med profesorji in dijaštvom zboljšajo odnošaji, je mi-nisterstvo odstranilo tiste profesorje, katerih upliv bi bil blagodejno deloval. Število vse-učiliščne policije pa je bilo povišano. Nadalje povdarjajo profesorji, da kaznovanje dijakov 7. vojaško službo ni primerno in da ne vodi do cilja. Tako izgubljajo vseučilišča najbolje in najplemeniteje slušatelje. Pritiskanje ne pomaga. Profesorji zaključujejo : Mnogi, ki jednako sodijo kakor mi, ne bodo hoteli podpisati tega akta iz strahu pred hudimi posledicami. V takih razmerah je življenje ne-znosljivo. Vsakogar tišči težka apatija, interes za javne odnošaje pojenjuje, a v vseh slojih, vladnih in društvenih, je čutiti pomanjkanje ljudi. Stori, Gospodar, konec temu tlačenju z velikodušnim činom, pokaži zaupanje v svoje podanike in dopusti, da čujemo glas javnega menenja, ki je sedaj udušeno. 1 »Nu, le govori še, vladika!« je poprosil brezpopovec, pririniv.*i se bliže. »Ali si čital v knjigi pregovor modrega kralja Salamona: »blažen je človek, ki zna modrost in umrljiv oni, ki zna razum«. Glej, to je povedano o tebi, moj dragi... Noč na-jkoveduje razum, a razum napoveduje smrt. Ti imaš oči, pa si slej), kajti velika je megla, pokrivajoča narode, dan pa je daleč...« Na jetnike so besede svetega Pisma napravile velik vtis. Brezpopovec ni vedel, kaj bi odgovoril, ker ni bil učen ter se ni hotel osramotiti v javnem pričkanju. Pohajkovalec Je poslušal Cirila z odprtimi ustmi. V tej zamišljenosti jih je vznemiril prihod Budzka. »Šesta številka na sprehod!« je zakričal, odprši vrata. Vse, kar je bilo živega v sobani, je za-hrumelo ter planilo ven na hodnik. Ciril je o?tal zadnji. »Ti vrana, zgani se !...« je zakričal Budzko ter ga bolestno udaril s pestjo v bok. »Jaz ti pokažem blagoslovljeno votlo !...« Ciril je tiho zastokal, pogledal Budzka, toda ni rekel nič. Kaj je tudi mogel reči zvestemu služabniku Antikrista, izvršujočemu voljo onega, ki ga je poslal ? Sprehod po dvorišču je trajal skoraj celo uro. Ciril se ni radoval svežega zraka, ker ga je zazeblo do kosti. Krčil se je v svoji jetniški halji ter skrival roke. Jetniki so skušali neopaženo smukniti v oni del dvorišča, kjer so se nahajale vrata v ženski odaelek. Bil je to slab poskus, da bi, bodisi tudi iz daljave zasnovali znanje z jetniškimi krasoti-cami. Budzko ni spal, marveč odganjal jetnike s čudnimi priimki: Stražnik, stoječi pri vratih, se je nasmihaval. Ciril ni umel, za kaj pojde tu, ter je nekako topo zrl na vse. Njemu jedinemu so še najbolj šle k srcu besede razjarjenega ječarja. A čemu takšna zloba ? »Jaz vas, lopovi, naučim !« je kričal Budzko. Jetniki so hrumeli, suvali drug drugega ter se rogali. »Krepko delo, vladika?« je vprašal tiho brezpopovec, pokazavši Cirilu na ječi ne stene. — Čvrsto je naloženo ?...« »Nič... Ne bližaj se«. Tako. kakor pri nas ! iz hrvatskih listov posnemamo, da so nekatei i mlaji ♦"leni stranke prava na Hrvatskem sprožili mi-el, da I• i se olie frakciji stranke prava združili 7.'»|>et in naj bi možje e takoj izrekli za t<» misel in so svojo spra-vljivost dokazali s tem. da so dru. Ružiču in kanoniku dru. IJonisi |M>verili nalogo. dgovor Frankov pa je bil tak, da ni bilo ni kakega dvoma, da tako imenovani »cisti« za notwno ecno nočejo zložnega dela! Pogajanja so se pretrgala. Tako je povsod i : kdor nima usmiljenja iu sr«*a do naroda, ti noče zložnega dela. ker mu je osebna korist vise, nego korist naroda. Tržaške vesti. Spremeni 1»«' v politični službi na Primorskem. I > v orni svetnik in voditelj Mi vemo, da je to postopanje magistrat-nih organov le iskanje dlake v jajcu, ali ker jim tei^a ne moremo ubraniti, vprašamo slovenske stariše: Vas-li ni sram, da vaši otr«»ci ne znajo vašega jezika?! X1 i ni sram one slovenske stariše, da svojo kri puščajo v neumnosti iu ne skrbijo niti toliko za svoj mladi naraščaj, da bi istega naučili svojega jezika ?! Sramota vsem takim neumnežem ! Prokletstvo vaših otrok naj pride na vas! In narod, kateremu pripadate, naj vas pahne od sebe — kakor izmečke človeštva ! Izgovorov ne trpimo, ker je nedopustno da bi otrobi zajmvedali — starišem !! Bistrimo pojme! Za danes smo se bili namenili, da spregovorimo nekoliko o dolžnosti slovanskih poslancev ozirotn na naše tržaško vprašanje. No, prišel je vmes znanec naš, tržaški dopienik »Slovencev«, na čegar izva- le videz, le pretveza, le fraza, ki naj malo-iniselnim ljudem zakriva tajne namere in prikrite nakane mož, ki slone za kulisami in pO plaćanih rež iser- j i h vodijo komedijo na o d r u »..... »Zadnji namen te agitacije je ruski razkol ali vsaj odpad od Rima, apostozija>. Stvar postaja še jasneja : mi smo agitatorji za unijatstvo in namen tej agitaciji je: ruski razkol, odpad od Kima, apostazija. Ker pa se je menda »Slovenec« bal, tla bi bilo še kaj takih topih Ijudij, ki ga še ne umejo, kaj hoče reči,je dal pozneje še krep-kejega izraza svoji misli z besedami: »Zoper Kim je naperjena vsa gonja! Proč od Rima — t o j e z a d n j a nakana te gonje. U n i a t s t v o naj bi b i 1 o le prehod, le steza, le pot v ne vlada, ne unijatstvo in ne pravoslavje, ampak edino le gospodarsko sainoosvojenje ljudstva«. To, kar je tu napisal »Primorski liste, ni nič druzega, nego negacija v Beg" a, kar smo dosedaj čitali v glasilih prečastite duhovščine. Mi vsaj smo vsikdar tako umevali dokazovanja glasil, katerim je namen čuvati in braniti koristi cerkve, da je le v zvestobi do iste in udanosti do vere najbolje jamstvo tudi za ohranitev narodne zvestobe, ker ima cerkev najboljšo vzgojevalno moč, to je, ker j j ona posebno sposobna za vzgajanje značajev! In tako je tudi : cerkev je vesoljna, ona ima nalog učiti vse narode in nje božji Začetnik je hotel: v s i n a r odi naj si a v e Gospoda! — Sedaj pa nam prihaja »Primorski list« z novim naukom, da je cerkev, oziroma da so nje organi stvar brez pomena a p o s t a z i j o, V Rusijo !» Kdor še sedaj ne vidi v nas ne le od- j za narodno življenje naroda, z naukom, da jaoja _ v odgovor na naša izvajanja v no- j l*adnikov vere> »mpak tudi veleizdajic na naj tržaški Slovenci ne pričakujejo odrešenja ticah > Bistrimo pojme!« - moramo nekoliko I avstrijski državi, taje slepec, temu ni j <»1 tržaškega ordinarijata! Tudi nam ni pri- reagirati. — V prvo moramo gospoda kore-I več pomoči! Državni pravdni k in policijski j haj a lo nikdar na misel, da bi odrešenja pri- . . , v_ • ■ p - girati, da mu mi nismo nikdar in nikakor j ravnatelj — kje sta?! Ali ne čujeta cSlo- čakovali le od tržaškega ordinarijata! Tudi okrajnega glavarstva v »roricj, vitez nosi-" * „ .. .... ,. ... ' ; _____„ i - j > < odrekali praviee govoriti o tržaškem vprašanju. venčev» — patr.joticn. kbc ?! vera<'> Je narodnogospodarska orgam- ampak le svoje menenje smo izrekli, Ha menda Storivši tako, kakor je namerjal, pa se I zacija jedno glavnih sredstev v rešitev naroda ni Tržačan. Nadalje ga moramo kore- je »Slovenec* hotel previdno salvirati tudi in v osiguranje njega narodne bodočnosti!! girati, da nismo mi nikoli hoteli vzbujati »« deljen naslov n značaj dvorne&ja svetnika: okrajnemu glavarju v Gradiški, Josipu pl. F a brisu je jK»deljen naslov namestniškega svetovalca : namestniškemu tajniku Tiberiju <1 e Sforzn pa naslov okrajnega glavarja; okrajni glavar v Sežani, dr. Peter L a h a r n a r je imenovan nov P leželni vlad. v Ćr- zarJaiDO dau na v«m1i. \ isa okrajna komisarja liogoljub J ' J ...... T>. , . ,4- , xt - ekspanzivno. Mi smo hoteli le povdariti, da Le za tako unijo, ki je sovražna Kimu, rine t g in dr. Alfred Manussi sta ime- ' ' , , . . i • ™ i • . • o - i -t * i ... , o v vilah in kaki železnici ne smemo iskati glavne pa delujejo tudi «Ed«nost» in «Soca» , cerkvenih organov, naj v cerkvi sam. novana okrajnima glavarjema v Primorju. ! -i : - r i 4. j. Nemško latinski Viehinsovee. Doktor nevarnosti. Nevarnost je pa tudi t«-to je bil m njih pribočnik,». . j ° » P01'?«18 narot , , - zmisel naših izvajani —ako bi mi ostali Zdaj, mislimo, da je popolnoma jasno boje, ali nepobitna resnica je — kateri ne slovenski r ' , TJ . , ,. , ,. .. narodni in vsakomur: prava unija je sveta, zato jo K11- morejo oporekati tudi spostovani gospodje Nikdo ni tako bedast, da bi zahteval od vene >-! nismo za tako pravo unijo: «oni, ki vodijo cerkev že s tem v mogočno oporo narodni individuvalnosti, a ko je p r a v i č n a j e - Krek, profesor bogoslovja in bivš 1 . 1 11*- ,____ i« pasivni in brezbrižni in ne bi v državni inislanec prekneuje svoje napade na 1 .. , . „ . . , , , u . , ,. , , , . . 1 ... J, . . gospodarski organizaciji ustvarjali odpora sija sovraži ; ker pa smo mi za R u si j o, okolo »I nmorskega lista« —, da morebiti sv. slovensko unijatsko cerkev, «»staja pa pri & 1 ^ . - ... - i- , - ,- i' •• proti širjenju tujinstva. Dopisnik se sam sp« napadih na agitatorje ali branitelje sv. I mje. 1 j j j i i . . . . - , k- . ,--i - ^ 1 ^ . : minja sv. Križa in meni na naše opazke, da to agitacijo, nočejo unije, ampak razkol. M'-der moz! Kat«>liska unijatska cerkev je J 1 * . __ ......... , -i » . - 1 • ji J .... * treba še le počakati, kakova bo generacija, Lnijatstvo jim je le paliativno sredstvo, re- ziku naroda, to je, ako jezik naroda, ko sveta, zato ne sme duhovnik proti cjej, ljudje 1 ^ J . . .. . ... - 1 1 . • ^ ____ 1 T ■ ki izide tam iz letrine šole?! Temu nasproti snična nakamj jim je - apostazija !» je proganjan od vseh, nahaja varno zatočišče eo pa eresni, zato lahko tolceio im» branite- », ^ - 1 • 1 , - , .. , . r .. v , . t ' , smo mi konsUtirali nepobitno dejstvo, daje' * * * V8aJ v eerkvi' da more narot! VBaJ l»ozJ° !,e" 111 ■■ svete l mie. /.akai sta vendar sv. Ciril » j * J ■» .... „ . 1 • . bilo v Križu žalostnih časov (ko še ni bilo Prosimo, dragi čitatelji, vse te obtožbe sedo slusati v svojem jeziku. Saj povdarjajo tam lejrinih šol), k<» si rizkiral, da odideš s smo doslovno naveli iz »Slovenca*. Iz besed konservativna glasila sama, da se imajo Slo- polomljenimi kostmi,'ako bi se bil drznil za-!je le prejasna tudi — tendenca. venei !e cerkvi zahvaliti na ohranitvi svoje peti slovensko pesem, ali celo govoriti v Kdor je čital, kar smo mi pisali, oziroma narodnosti, ker je čuvala jezik naroda v dol- zmislu slovenske ideje! Sedaj je tam dru- priobčevali o unijatske m vprašanju, nam pri- gib dobah, koje bil zaničevan, teptan in iTače, nerazmerno bolje. In to si razlagamo iz l«»zna, da takega atentata na resnico nismo j proganjan od vseh!! Je-li tako v Rojanu ? ! tem, da imamo tam -nekaj organizacije: za- še z lepa doživeli. Boli nas to v srce iz dvoj- Tega menda ne bo trdil »Primorski list«: varoval u ico za govejo živino, konsumno dru- nega razloga : ker je namen denuncijatoričen saj, ako bi bilo drugače, sploh ne bi bilo štvo in pevsko društvo. Mi smo torej hoteli ker se je to zgodilo v listu, ki je glasilo prilo do homatij, katere obžaljuje tudi goriško glasilo. ;n Met«xl svetnika! Nočemo se več dalje prepirati. Slovenska javnost naj sodi mej nami in drom. Krekom. Slovenski bogoslovci so že izrekli so o naukih dra. Kreka. I»<»j za slovensko unijatsko eerkev je boj za napredek in za vzgojo in le ]H> tej pr»ti rešimo -v.»j narod! Nazaj k sv. Cirilu in Metodu! C 1 a n k a r. Za*rm»Talee« sv. Cirila in Metoda. le vzpodbujati naše ljudi, da ne padejo vznak duhovščine. V . . . v obupu, ako je lega kje začela svoje peklensko Za danes poživljamo «Slovenca», naj nam Gospod Župnik duiiz/a toži! Ljubka dumi izjavo nasproti »rMovencu« smo pre- « ' J & 3 J 1 .. rt • - * 1 • - 1 r- ■ . delovanje, ker morejo paralizirati to delo- odgovori na sledeča vprašanja, oziroma : naj ljenec tržaških Italijanov in — Italijank, l^ii slreko občine devinske bi hoteli ob morju klicati vse, kar smo pisali. Ako nam ne do- žaških »vernikov« in »vernic«. Reverendu je inštitiK-ijam sv katoliške cerkve se redko čita ustvariti zvezo italijanstva med Trstom in — kaže, bo njumu v dolžnost, da lojalno pre- tako tesno pri srcu, ko vidi da ob priliki tudi v židov-kih lil»eralnih listih Italijo. Zato pripisujejo tej občini tolik po- težka obdolženja na našo adreso. A če laških maš in propovedij postaja cerkev vedno Tak je moralni nivo zasramovalcev sv men- Zato napenjajo vse sile, da bi jo do- »e stori tega, bomo prisiljeni izreči besedo, bolj pusta in prazna. Dolgo časa je prikrival k fis lo ■ali '/.jcl ll/on •! I 4. - v .. r. n I n i 1 .. ■ .' X .... Z a .... . . mo __Kato- 'mamo v bližnjem Devinu. >a to ob<*ino i- aa smo mi piacam režiserji. -- ua polarnosti, ker tržaške gospe m gospice ne ij -te tukaj na- P'itiskajo kombinirani napadi nasprotnikov iz delujemo za ruski razkol; H. da delujemo za zahajajo več tako pridno v rojansko cerkev: i z »Edinostjo« Gorice in Trsta. Tam so sezidali krasno apostazijo in 4. da delujemo za Rusijo! italijanske maše niso več tako slovesne, kakor ciio svete inkvi- legino šolo. Tržaško ozemlje smatrajo za laško, < im nam dokaže to, hočemo lojalno pre- So bile začetkom, ker je prenehal pritok tr- Cirila in Me'tnlija v 'n zato so tudi s peklenskimi Naj več i narodni greli. Pod gornjim denuncijacija mi h<»teli Ugonobiti najodličnejo naslovom nam je dal e in svoj govore slovenski. Nekega dne pa je prišel kazale zadnje občinske volitve. To je zasluga magistratni komisar ter je izpraševal (seveda le slovenske družine!) kako govori ta in oni. Vrsta je prišla tudi na otroke, a ti so na stavljeno jim vprašanje odgovarjali — da ne znajo slovenski !! ki bo trda, ali zaslužena. to svojo tesnobo, no. slednjič ga je začelo že Boj proti sv. Cirilu iu Metodijn. dudi ti v grlu in minolo nedeljo je spregovo- pišejo • Gori nekje v ulici Giulia tamo^Dj° osebo, gospoda Plesa. Ali danes so Župnik Hrovatin je postal zopet pogumen, ril resno besedo svojim vernikom pri laški isati sebe in svojo družino, da dalje, nego so bili, od tega cilja. To so po- Iz zakristije pri sv. Jakobu prihajajo glasovi, maši. Minolo nedeljo je iz-pred oltarja tožil, da zastave bratovščine sv. Cirila in Meto- j da je udeležba pri laških mašah vedno bolj mož, ki so začeli vzbujati narodno zavest. dija ne puste na velikonočno procesijo vsta- pičla in da bo prisiljen odpraviti italijansko Ni nam bil torej namen ta : da bi ka- jenja. Mej slovenskimi delavci pri s^*. Jakobu mašo iu propoved, ako se razmere ne pobolj- zali položaj, »oblit z rožnatimi barvami«, da je vsled tega močno zavrelo. Žrtve procesije šajo. Gospod Jurizza, kje pa so tisti tisoči bi tajili nevarnost in da bi lagali svetu, sv. Rešnjega telesa so še v ječi. Nekateri rojanskih Lahov, na katere ste hc sklicevali ampak svariti smo hoteli le pred pesimizmom, naši italijansko-latinski duhovniki pa bi menda radi slovenskega tantuinerga ? Sicer pa : zakaj ki se plaši vsake lokalne železnice, ki meni, želeli zopet novih slovenskih žrtev. Videti I bi ne bile v Rojanu vse propoved i laške ? ! da so Opčine toliko kakor izgubljene za nas, hočejo, da-li Slovenci pri sv. Jakoku še lju- 1 Če imajo v čisto slovenski iJadeni italijansko ker pojde tja gori železnica. Takov pesimizem bijo sv. Cirila in Metodija ! Vsi slovenski propoved, zakaj bi je ne smela imeti v Ko- »Jaz?... Li nočeš?« »Smatram te za pravega volka«. »Toda kakšen si ti, vladika ? Jaz prihajam k tebi z dobrim, ti pa takoj obračaš eeh>... A vse to iz napuha... Polastil se te je napuh . bi nas ubil brezpogojno. Ker je nevarnost, delavci so se ju oklenili z železno verigo. Nije hočemo sokoliti ljudi, da bodo premagovali moči, da bi jih odtrgala od lepe zastave naše nevarnost. Le, ako bi mi zavajali v bre» bratovščine. Rratovsko predsedništvo se je obr-delje, ako bi mi narod zazibaval: v domnevanje, nilo na višjo cerkveno oblast, da ista pre-»Ne napuh, marveč tvoje krive besede <*a j« varen, in ako bi ga mi, tako rekoč, preči nove nesreče, mi niso vieč. Volčje zol*,* skrivaš, a sled za- ue gonil' dan na delo, bi bilo oči-: Kam so zašli i l Z ozirom na preža 1. metaš z rej>om*. tanje optimizma, s katerim nas po*ešča do- »P>odi pravičen, vladika...« j pisnik, opravičeno. Ciril nikakor ni mogel po tlačiti v sebi j O. dopisnik kliče: le stvarno in mirno! snu^a proti brezpopovcu. Ni bilo to lepo. 1 To želimo tudi mi: zato obžalujemo, da nam toda drugače ni mogel. Vsi ostali jetniki so' je podtaknil namene, kakoršnjih ne moremo budili v njem prej sočutje in strah, toda ta | imeti, ker, ako bi jih imeli, bi se hudo pre-mu je bil zopern. Saj mu je tudi povedal grešili na narodni stvari resnico o Anti kri sto vem delu, a vendar mu je bil zo(»ern... Da, ta britka resnica je bila ograjena s kamenitimi stenami, zaprta z že- Na opazke dopisnikove glede trgovske »rganizacije odgovorimo drugi |»ot. Poziv «Slovenca>. V članku «Skr i te leznimi zapahi ter okovana z vsako telesno j nakane — u n i a t s k i h agitator-občutljivo močjo. Koliko je bilo tu truda in j e v» pravi «Slovenec» uvodoma: ««Kdinost» dela, skrbi in zvijač. Niso zastonj govorili: nadaljuje agitacijo za uniatstvo». — S tem »egiptovsko delo najde prostor«. In našlD ga smo torej dovolj jasno in izrecno označen je... On tudi nima rad. da bi sedeli s pre- kakor agitatorji za unijatstvo. — križani mi rokami, zato tako napada. (Pride še.) Nižje doli piše «Slovenec*, da «je agitacija za »sveto uniatsko cerkev« le humbug, lostne homatije piše v našem Rojanu »Primorski list« : »Vse kričanje po časopisih ne reši Slovencev. Kijubu vsemu časopisju bodo Slovenci nazadovali v cerkvi, v šoli, v uradih itd. Slovensko narodnost v Trstu in okolici bo rešila edino le krepka gospodarska in socijalna organizacija. O tem smo že mnogo pisali in povdarjamo zopet, da vspeva slovenska narodnost le tam, kjer ima trdno ozadje v gospodarski organizaciji. Rojanci vedo dobro, tla nas, kakor njih, britko bolijo tamošnje zmešnjave, ali prepričani smo, da je v Trstu edina izdatna rešitev v narodnem pogledu: delo za gospodarsko in socijalno organizacijo. Napredujočega italijanstva v cerkvi, v šoli in v uradih ne bo zaustavil ne ordinarijat, janu, ker je vendar, če noben drugi, vsaj. župnik Jurizza Lah (puro!) Kakor zanimivost iz /.upnikovega govora naj omenimo, da je pozival svoje vernike naj se mnogoštevilno udeležijo sobotne procesije, na kateri da bodo peli, (to je povdarjal), i nostri bravi coristi ! Med njegovim govorom pa se je zgodilo nekaj nespodobnega, italijanski briimni otročiči so se začeli smejati in gospod župnik jih je (»kregal po vsej pravici. Le beseda »šimi je* (opice), katere se je poslužil, se nam ne zdi baš primerna ! Nadebudna mladina. Minole sobote zjutraj je neki kmet kupoval pomaranče na cesti proti Katinari. Ko je siromašni kmet stavil pomaranče v klobuk, so došli 4 poba-lini 12 do 14 let ter so mu kar vzeli robec, v katerem je bilo zavitih 47 kron. Storivši zlo delo so jo odkuriii proti Zavijam — pit žganje. Tu pa se je stražarjem to radovanje zdelo nekoliko sumljivo in so jeli dečake malce izpraševati o izvoru denarja. Ker pa se je videlo, da nočejo z resnico na dan, odveli so jih stražarji na policijski in-j>ekt<»rat pri sv. •fakol>u. kjer so povedali resnico. Na to so lej>o mlado družlio odveli v zapore v ulieo Tigor. Pri njih je policija našla še 4."» kron. Oni kmet. ki je bil okraden, naj se javi na ins|>ektoratu pri sv. Jakobu. \e moremo! Te dni so bili jKizvani, «ia naj prinesejo dokumente o pristojnosti, mej drugimi tudi trije zavedni narodnjak: : ena ženska in dva možka. Križ pa je bil ta, da dva ne umeta, oziroma, težko izgovarjata kako laško besedo, med tem ko osobje na sekciji v ulici Forni ne zna slali pozivnico in jaz sem pri-el ! l~r»dnik je začel na to z nemščino. ali ffosp. M. ne zna tudi nemški ; zato je menil: «Ne moremo!* Koje videl, da nič ne opravi, je vprašal dotičnega uradnika: 1 -če tolmača, kar se je takoj zgodilo, ker je drugi gori imenovanih gospodov govoril oba deželna jezika. Vstopi vsemu tolmaču je tr. uradnik rekel: « Trosim, recite tu go-sjkmIu, zakaj ni prišla ona osebno?* »Tolmač* je izvršil nalog, ali smejati se je moral, ko mu je prvi gos^Kul povedal, da je j>ozvan le on in ne žena — saj žene niti nima! — Krivda na [*»raoti se je slednjič zvalila na ramena prelagatelju. ki je vzel možko ime za žensko, kar pr ča. da imajo, mestna go-s}»nia — cvet prelagateljev v službi ! k: je znal laški, je takoj opravil, ne pa tako tretja, ki zna le za silo kako t»esedo! Ko je bila vprašana, česa želi, je ."prašala : Kako?* Magistratovec je pa odgovoril. da tu ni 'kuku*, da tu treba govoriti — laški! Ko je stranka rekla, da ne zna laški, ie uradnik začudeno opazil, da je gospa že 15 let v Trstu in da je torej ne-m«»«joče, da bi ne znala laški ! Stranka je začela na to lomiti tako lamino. da se je trebalo držati za trebuh — od smeha ! (ros|»od uradnik je bil pa tudi iuperti-uenten. ker je izpraševal go*f»o z nekako natančnostjo*: <»d česa da živi ! Ko mu je stranka odgovorila. da živi kakor žive vsi drugi ljudje — je uradnik še dostavil: «Pa ne čeval-nem jeziku ni bilo govora, ker — ne znamo laški ! ! Slednjič pa priča ta slučaj, da se je iz trajjike ljudskega štetja jela že razvijati — komika. I vi / opet tržaška nadobudna mladina. < * lavna skrb tržaške javne in — druge vzgoje je. da mladino uče s ščavi zasra-movati slovenske sodeželane. Znan nam je slu čaj, ki se je bil dogodil v neki šoli, da so učitelji — na obče veselje svoje ljube mladine - še celo italijanske učence saire, ako so isti -lHČajno bivali v okolici, nazivali s častnim imenom ščavov . Seveda je smela vsa šola glasno krohotati, ko se je gospodu učitelju poljubilo napraviti tak »Hn« dovtip. Ali kaka je šele javna vzgoja! Ni čudo potem, ako je tržaška hi.^ka mladina tako divja, kakor je. \ vsern javnem in zasebnem življenju tržaškem opažamo dan za dnem take iznnlke laške vzgoje. Včeraj popoludue bi bila ta »vispa« mladina kakor jo imenujejo laški listi in ki so še ponosni ž ujo) kmalu provzručila grozovito nesrečo. Trije dečaki so se včeraj |x>-doludn«, mesto da bi šli v šolo, podali v sloloodno luko in hoteli pod nekim magazinom zažgati kup žvepla. Po sreči je neki pilot še o pravem času zapazil to in dečke prepodil. Koliko človeških bitij in koliko milijonov blaga bi bilo uničenih, ako bi nastal požar! O ti infarana laška vzgoja, ki zastrupljaš v mladini vsako blažjo kal samo da zadoščaš svojemu j>eklen.-kemu sovražtvu slovenskih deželanov ! Deklica pod vozom, šestletna Valerija Morossi iz ulice sv. Jakoba na hribu št. 6 je pritekla včeraj iz veže te hiše na ulico in je no nesreči prišla [»od voz. Stariši so jo močno ^»oškodovano odnesli v tukajšnjo bolnišnico. Dražbe premičnin. V sredo., dne 3. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Ponterosso št. 1. in v ulici Michelangelo << ampjffna), oprema v zalogi in hišna oprava: v ulici {»eccherie št. tf. in na Korzu št. S, hišna oprava; v ulici S. Francerco št. Jn odgovornosti daje blagaj aištvo, ki je, tako rekoč, duša vsacega društva. Vem tudi dobro, da se v tej stroki ne morem primerjati s prejšnjo hlagajničarico, gospico Milko Mankočevo, katero naša podružnica tako hudo pogreša. Storila pa sem, kar jc bilo v mojih skromnih močeh. Iz tukaj navedenih številk sprevidite, drage, kaka je bila uprava naše podružnice v minolem letu. Letos, kakor veste, si je naša podružnica nadela mnogo bremena na svoje rame. Vzdrževati jej je novoustanovljeni vrtec v Rocolu. Za tega noče naša glavna družba, radi mnogih njenih stroškov, ničesar vedeti: tako je prepuščen ves t našo skrb. Podpirati pa nam je tudi otroška vrtca pri sv. Ivanu in v Skednju. Zato pa je trebalo mnogo materijalne jH>dpore, katero smo do sedaj, hvala Bogu. še precej vspešno pre«kri>ljale. Da pa bo naoof» kron stot. K tej svoti nam je pripomogel naš velikodušni mecen, ki ima vedno odprto sr<*e, kjer gre za narodno stvar, g. Fran Kalister s svoto 500 kron. »Delalsko podporno društvo« iz pušic 108 kron OH st., slavna »Tržaška posojilnica in hranilnica 150 kron, blagorodna gospa udova Antonijeta S ibec lOO kron in g. Ivan Mankoč 50 kron. le svote so gori omenjeni rodoljubi, oziroma ro-doljubka darovali izključno za otroški vrtec v Koeolu. Rodbina Lavričeva je prav na plemenit način proslavila smrt svoje hčerke Adele s tem, da je naši podružnici podarila kron. Ciril-Metodijskega daru se je nabrala i>s.'i kron st. V obče znana rodoljubna rodbina Mau-koeevu je vedno naša redna podpirateljica. Vsaki še tako mali, veseli ali žalostni dogodek v tej rodbini se proslavlja i u spominja le s plemenitimi čini. Ko pa je to rodbino zadel [»red par meseci najhujši udarec, kojim preminul steber : blagopokojni gospod Jakob I Mankoč, odklonila je ta rodbina vsako darovanje vencev ter so sorodniki in prijatelji j pokojnika proslavljali istega le s svotaini, darovanimi narodnim našim društvom, od katerih je samo naša podružnica prejela 340 kron. Ta rodbiaa bodi v izgled vsem rodoljubom ! Za »Božićnico« se je od rodoljubk in rodoljubov nabralo 861 kron, h kateri svoti sta dodala naša mecena: gosp. Gorup, vele-tržec na Reki in -g. Fran Kalister vsaki po 1C M» kron. Gospa udova Antonijeta Sabec je proslavila obletnico [M>k. jej soproga Ivana z najlepšimi čini. Naši podružnici je poklonila o tej priliki 50 kron. Od vseh gori omenjenih č. darovalcev in darov-alk podarjenih svot pa nas ni nobena tako ganila tlo solz, kakor svota 100 kron, katero nam je volila mnogoletna naša udinja, blagopokojna Katinka Supan. Ta priprosta, skromna, tiha, skoro nepoznana služkinja t. j, — kuharic a, se je ob svoji smrti spominjala naše podružnice. (Vskliki : Slava nje spominu !| Ako je tlelo v tako pri prostem bitju tako rodoljubje, kaj pa naj zahtevamo še le od naše premožne inteligence ? — Ta žena bodi vsem v izgled, [»osebno pa onim, ki bi lahko kaj žrtvovali v narodne namene, kjer pa je treba tako moledovati in prositi, da se slednjič z veliko muko udobiva udnino borih par kronic. V tem upravnem letu smo priredile 7 veselic in 1 plesni venček, katerih dohodki so znašali kron 4'j stot. Rednih udinj je imela na5a podružnica barjevi. Slavljenici so izročili častno di-j 204 in sicer: 2 pokroviteljici, 41 ustanovnic plomo. in 159 letnic 326 kronami dohodkov. Ostalo * Imenovanje. Narednik pešpolka so posamezni darovi. št. 97, gospod Fran Jure a, je imenovan Stroškov je bilo 4551 kron 45 stot. kaneelistom na okrajnem glavarstvu v Lo-Vrtee v Rocolu stane 1272 kron 53 stot. gatcu. Časti tamo. Vrtec pri sv. Ivanu 483 kron. Vrtec v Sked-dnju 60 kron. Glavni družbi v Ljubljani smo poslale 1100 kron. Zavodu sv. Nikolaja po- j lovico veseličnega dohodka 150 kron. Dijaški kuhinji istim povodom 70 kron. Brzojavna poročila. Imenovanje v finančni stroki. DUNAJ 2. (B.) »\Vr. Ztg.« objavlja, da Za 200 parov čevljev, podarjenih ubož- je finan5lli mjnj9ter imenoval davčnega vi-| nim učencem in učenkam pri sv. Jakobu, -ega ins,pektorja Craglietto finančnim svetni-|800 kron, .»stalo so veseličui, tiskarniški in kom fiaan£ne direkcije v Trstu, drugi stroški. V blagajni preostaja torej 785 Vojna v južni Afriki. kron 41 stot. S tem sem, častite zborovalke,! LONDON 2. (B.) *T-mes* javlja iz očrtala materijalno stanje naše podružnice. .r], ,, «r -- i i i i:- : „:.„; 1; . J J 1 Middelburga : \ očigled blizajocej se zimi se ; Številke govore, da nismo spale, a to naše , . i • u . . 1 . vrsi splosno gibanje fcJurov na sever proti delovanje vendar še ne odgovarja potrebam j3uscj)fe|<|u našim. Ker smo si nadele to nalogo, da mo- remo vzdržati in [»odpirati navedene šolske vrtce, nas ovirajo naše tukajšnje potrebe, da ne moremo [»omagati glavni družbi, ki je, kakor vsi veste, v velikih denarnih stiskah ; a ona se zanaša najbolj na svoje podružnice. L\staja na Kitajskem. LONDON 2. (B.) Times javlja iz Pekinga : Li-huug-čang je dobil sporočilo, da kitajski cesar ne podpiše pogodbe glede Mandžurije. »Dailv Exspress« javlja: Neki Da pa bodemo mogle odgovarjati vsem tem angležki kousorcij je dobil koncesijo za ko- i potrebam, treba, da se vse zložimo in zd:u- l>!inJe °glJa v pokrajini 3000 angl. milj, kjer žimo : da delamo ! Vsaka naj ,»o svoji moči se ni koPal° Usedaj, kakor tudi za velike deluje v svojih krogih, da bo število naših P0,Jane z železom in petroljem. Ta koncesija udinj in prispevkov naraščalo in ne padalo. izvira že iz «a8a I>red ^danjo krizo. Saj nas je tu dovolj ; ali žal i bog : le delavk LONDON 2. (B) Jutranji listi pišejo iz je malo. Bil bi zares velik poraz za nas, ako Pekinga: Cesar kitajski je odgovoril caru j bi radi naše komoditete jelo padati tako po- , r,19kemu radi Pisanja pogodbe glede trebno in koristno šolsko društvo ? - O ne, Mandžurije, da bi, čim 1», K.taj zgub.l nad- jaz menim, da nam vsaka pomore, da se po- v,adJe na()" sorodnim sestram naše Slovenije, da ne vrne in naJ ^ dobrohotno, j spimo, ampak da smo tu ter da se borimo z Dogodki v Turčiji, vsemi močmi za naš narodni obstanek ! CARIGRAD 2. (B.) «Agenee
  • slopjii, kjer mu je zdravnik podelil prvo pomoč. S prvim vlakom so potem odpeljali ranjenca v tržaško bolnišnico. Vesti iz Kranjske. * Pevsko društvo «Lj ubijana* je priredilo predsinočnjim »časten večer* svoji kumici in častni udinji, gospej Milici Hri- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrsuje nuročbe tudi po posebnih uačrtih. ^ Gene brez konkurence. ^ ILDSTEOVANI CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. lOBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerKvi S?. Petra (Piazza Rosario pod IjndsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrše v tistem dnevu. Od pošiljate v je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič Če vi j. mojster D I I » >m Dunajska filjalkm i Tloge na knjižio« m 4%. borzno posredovanj«, posojila m vrtd-kpfs, menični eskompt, vinkrtrnjt to razvlnkuiiranje obligacij. Živnostenskš banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 R, Centrala v Pragi. ^ Podru En i oe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcak, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. Varstvena znamka : SIDRO- 1LINEMENT. CAPSICI COMP. 1 iz Richterjeve lekarne v Pragi izvrstno, Intlfćine blažeče S »s pripoznam J® mazilo dobiva po >o *tot., 1.40 K in w po 'I K p<» vseh lekarnah. ft? f'ri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj pazi edino le na ^ originalne steklenice v zavitki z na-o var--ivt*no znamko „SIItKO" iz Richterjeve jfffi lekarne in le tedaj je gotovo. * ejnie originalni izdelek. ^e ftdfenm letina pri zlatem levu t Pn:. kjjfj gjj jrtg Elizabctinr ulice 5. LZz^^J m uoier-jeve Anton Pečenko Vrtna aliea 10-MUCKA - Vrtaa iiNea 10. prifN»ro<"-a pristna liHa in «~rna vina i/ vi-pav>kili. furlaiokih. briskih, dalmatinskih in ist«4rskili vinogradov. Dobavlja na dom in razpošilja jm» železnici na vse kraje avstro-« »gen»ke monarhije v Hulili »hI .»•» litrov naprej. Na zahtevo pošilja tu«ii nzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Najbolja prevlaka /a |mm1ovc je Fernolendtov bliščeči lak 4- j. 4-4. za podove v četero nijan-ab za mehak le*, ki pokrije v-ako prej^no prevlako. se ne prilepi, **e ga lahko opere in e trp*-ien. Za IO ~ m. zadostuje 1 kg. }*> -J kroni v pleha^ti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj. I Schulerstrasse štv. 21 Ustanovljena 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne -specijalitete: pihalna in kopirna črnila nepremočljive ma-ti za usnje, paientovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno tuh~ -rebrne in zlate čistilna mila. laki za usnje in brona-ti lak kakor tudi vsega sveta najbolje feščilo (blks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto Krompir za seme, tint' vrsti*, |H>šilja v vsakej inožini vt^lno V I o j z i j k a 11 *- trpuvee H v Ljubljani. I hmajska resta. Y\ccoU Ig. posp. Gabrijel Piccoli dvorni založnik Nj. Svetosti papeža Leona XIII v Ljubljani. Podpisani si usoja nj-znaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z _______ Jt" iobriin v-jtehom pri /elo«i- čnem ter črevesnem kataru kakor tudi v liole/.nih na jetrah in obistili. GKAHEL', dne -J. februvarja I8f7. B4»lni>ni<*a asniljenili bratov Provincijal: F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. gosp- Gabrijel Piccoli Ljubljana. Že mnogo časa svetujem v*euj onim. kateri trpijo ua bolečinah v želodcu in nerednostih v črcvc-ih. da uporabljajo Ya-o izvrstno želodčno tinkturo kojo -em jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom Z odličnim spoštovanjem Momjan Istrai. oktobra liMHt. D011 Peter Frsiiieesehliii. duhoven. so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko 111 milo učinkujf če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogi j i o, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljic&mi 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld 25 kr . 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki 3 gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna Dunaj I.. Siiiuprstrassp strv. 15. Prosi se izrecno, ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Fserhofer in sicer z rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prehav-1 jaii ju. 1 steklenica 'J'2 kr.. 1 dvanajstorica stekleni«* 2 gld. Balzam zoper ozeblino J. Pserbofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto posiljatvijo <»."> kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega t.-|M,teaJ^liJ. J. Psorliofoi-jov lialzatn .. „. IX.. 1 steklenica 4(1 kr. zoper orolšo. s po.tm^ }>rosto po-iljatvijo ♦>."> kr. Stoli-ovi Kola - proparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja o gld., 1 . litra 1 gld. kr.. litra kr. J. Pserliofer-jeva grenka že I o< lena tinktura Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmaeevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, ua zahtevanje točno in najceneje. Poilljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. jjf Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Podpisani si časti naznanjati slav- Jjr nemil občinstvu v mestu, okolici in na deželi, 0 kr T a n n o r Ii i n i n- p o m a tla J. Pserhofer-jeva najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica '1 gld. Zdravilni oMiž za rane pok. prof, Steudei-a. 1 lonček "»O kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo 7-"» kr. I niverzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavoj 1 gld. V Trstu. Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah. Perhauc Jakob ulica delle Acque Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. H. Stibiel Pekarne in sladčičarne. Piazzetta S. Oiacomo št. ft'orso-tilijalka ulica ltiborgo lf> ima vel ko pekarno in >ladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčic v kosih in v škatljicab, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc a Slovenka Ulica Stadion št. 'JO, pekarna in sladčičarua, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vaprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. »prejrorljive mrežice. UJl v Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I l\j£m LJ. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine* „Meteor- in vse» druge priprave za plinovo luč Auer." Kavarne. se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah : Lavrt-nćič (na trs;u ]>red vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccolol. Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 novč. (40 stotink.) Vsebina 3. zvezka: Kmaneipacija. Zofk.! K veder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Spomenik možu. Zinagoslava. — Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Zeoa in jK>litika. Rok Dndenik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Radie, vzgoji. Dragotin Lončar. — Nove knjige. — JJeležke. y Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Pieeolo 3. II. Anton Šorli priporoča svoji kavam »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi Časniki.. — O spolni Osrlje i 11 drva. Muho Incin v ulici ,orr° §tev- JUOI|J j,:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska Chief-Office: 48. Brixton-Road, London SW. Vzemite na po to vanj h vednv le A. Thierry-jev balzam ki je za vsak slučaj navadno in zelo zanesljivo zdravilo ter koristi toli na zunanih toli na notranjih delih telesa. Pristno le se zeleno varnostno znamko ..nuna" in na kovinski kapici zamaškul vtisnjeno tvrdko: Edino pristno, Vdobiva se v lekarnah. -^B 12 maIih ali velikih steklenic 4 krone. Steklenico ua poskušnjo z navodilom uporabe m izkazom /^tlog eelega sveta pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). izdelovalnica in zaloga zaz no vrstnega. : i pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po I načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence i Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta, /a obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele št. Slovenec i Raprodaja!! Razprodaja!! 340 komadov za samo 2 gld. 10 nvč. 1 dražestna pozlačena ura z lepo verižico, :i letno jamstvo, 1 Čudežno lep ustnik za sraodke, 1 naj fine j i žepni nož. 1 najfineja novčarka iz usnja, 1 kra.-en prstan s ponarejenim biserom, 1 garnitura gumhov za manšete in srajco iz duble zlata in patentovano zaporo, 1 okusno dišeče toaletno milo. 1 krasno toaletno ogledalo z etvijem, 1 čudežno lepa žepna pisalna oprava 1 krasna beležnica. 1 par komada) uhanov za dame s ponarejenimi dijamanti, jako prevarljivo, L>n predmeta,v z;, dopisovanje in še 24U raznih predmetov, ki s> v l.isi neobhodno potrebni; vse skupaj kot nameček z uro vred, k. sama toliko velja sta'ie »e 2 gld IO nvč. — V dobi se po poštnem povzetju pn Dunajski veliki tilijalki Aleks. Jungerwith, Krakov št. Ch. 84 Opazka: Kar ne ugaja, denar nazaj. _____ i M. U. Dr. Ant. Zahorsky \ I 1 i i I I I I priporoča svojo pomoč na porodih, ahorlili in vseh ženskih holeznili, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, heli tok. neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih holezni. Ordinuje ulica C'nrintia štv. S. od »-11 in od M. I » I » > I I » Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+: zatore naj se zahteva povsod le: Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicab v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink.