72. številka. Ljubljana, petek 29. marca. XI. lelo, 1878. SLOVENSKI NAROD. lahaja VHak da*i, izvzoisšl r">n«v.'r»Mkt? is dneve po pur-nicih, tor v«IJ» po polti T>*-eie«n*o «a avatr o-ogorako deielo za celo leto Iti gld., ta pol lete S Id., «» četrt leta 4 gld. — Za Ljttbljltaa bra poiiJ.tnja nfl dom n celo leto 13 gld., i* oetrt leta 3 gla. 80 kr., za on mesec 1 jjld. 10 kr. Za poAiljHiijo na j o u) ho računa 10 kr. za uioaoo, -'<" kf. e«.7t.rr, letn. — Z a tnje dežele toliko veo, kolikor poštnina iznaša. — Za froapodo učitelje na ljudskih 4oiah in za eftjake volja znižana jena in iicoi: Za Ljiiblj «*i t< 6e£rt kite 2 gld. fiO kr., po pofči prejoiuan in cotrt leta a •.;!pne Mtft-vmte ti k*., <5e *u omu ril o itifc.su tlaka, o kr., te ao dvakrat in 4 kr. čo ao tri- ali vockmt tiska. Dopisi naj bo rol< ttmakunrtL — Kokoši ee no vračajo. — DrodulAtvo jo v Ljubljani v Frnnc Koluianovej hiši I*, 3 „gludaliftka stolna". Oprivništvo, na katero .-sj M '-airovoii.io poailiati Mttotafrie "JtfsaMMBJe '»siutcna, t. J. acuni n iatr^vivno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnatiovej liši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 28. marca. „Daily Telc-graph" pravi: Naturni nasledek ruskega odgovora, ki odbija angleške predloge, jo ta, da kongresa ne bode. „Daily Nevvs" poročajo: Ignatiev je rekel, predno je na Dunaj potoval, da mora Anglija osamljena ostati. — Kneza GorČakovega tajnik je rekel, da jemlje Ignatiev ultimatum na Dunaj. flMi gremo naprej, naj bode Avstrija z nami ali proti nam." BukareŠt 28. marca. V zbornici je rekel rumunski minister vnanjili stvarij, da bode Uumiinija zoper mirovno pogodbo V San Štefanu protestirala, ker v istini dveletno okupacijo Ruinunije ustanavlja. «— Dratianu je izjavil, da se riiiiiunska vlada ne bode v nobenej reči udala, ki BC tika deželnih pravic. Dunaj 27. marca. General Ignatiev je o poludne imel razgovor z grofom An-drassvjem, po poludne pa je bil sprejet pri cesarji. Dunaj 27. marca. Iz Pcterlnirga poroča „Fol. Oorr.", da ima Ignatiev nalog, na Dunaji dopovedati, da ima avstrijska monarhija ključ do situvacije, kolikor to zadeva vojno ; dalje ima opomniti, naj se Angliji na ravnost pove, da nema računiti na Avstrijo. Iz Carigrada poroča isti list 27. marca, da je porta uda 1 a se ruskemu vplivu in hoče Musurus-paši v Londonu ukazati, naj terja, sklicevaje se na obstoječe pogodbe, da Anglija svojo floto proč odpravi. *B---•--- Listek« Nikulaj Aleksejevič Nekrasov. (Konec.) Vseučiliščnega tečaja Nekrasov nij dokončal-, Kopern mu je bil jarem šolskih ur, Jtakor njegovemu predniku Koleovu, nusled niku Nikitinu in mnogim drugim talentom. A »jegov um, kojega inj obdelala veda, rešil so je s tem tujega vpliva. Zato bi je pa tudi obranil svojstvo, da je ostal pravi ruski Ne Jkrasov. Stopal je Nekrasov na polje literarne de lavnosti v dobi od 1838—184G. leta, v tej teškej dobi ruske slovesnosti, ko so pisatelji smeli misliti, kar so hoteli, a pisati, kar jim je bilo — dovoljeno. Podajali so ljudstvu idile, v kattrih so glavno ulogo igrali dobrodelni posestniki, dobrodušni okrajni sodniki in krepostni stotniki. Dovoljevalo bo je tudi opisovati velikosvetuo gostilne in bitnost nižjega London 27. marca. Rcuter poroča iz Ne\vyorka : Angleški vladni agenti imajo v Ameriki IN.000 konj nakupiti za konjico in artilerijo, ki bodo črez Kanado poslani na Angleško. Angležka žuganja. Mi r je sklenen, a angleški listi napsve dujejo vojsko. Mirovni ruski uveti, kateri ustanavljajo novo Bolgarijo, razbudili so vse Angličatie silno. „Times" vpije, da so meje Bolgarije „nepravilne", ker celi balkanski poluotok skoraj naj bodo bolgar.sk ! „l)aily Telegraph" pa reži, da tega miru, ki ga je Rusija sklenila, ne sme potrditi Anglija, ne Evropa ! Ta pogodba je pravi udarec s pestio v obraz. Angliji in Avstriji (V). Tudi diugi časniki bvuli]o angleško vlado /.a njeno trdo kornost in jo bodre, naj so proti Kusiji po Bta\i celo v boj, če je treba. Kakor nekateri razvajeni otroci, kateri, ako nij kaka stvar baš po njih trmnstfj glavi, v slepej besnosti bijejo okolo sebe, tako bo zdaj jezuo drže Angleži, karjih pak, da-si je po-loženjo prav resno, dela silno smešne. Samo 8vest, da so mimo vsega večnega širokoustenja dobivali jodno muralično in diplomatično zaušnico posle druge in da so zdaj popolnem izolirani, odvzela je vladi blažega Disraelija vso mirno kri v toliko, da je jedva še mogočo upoznati starega — treznega John Iiulla. Plazenju in ovinki, s katerimi In'1 o Disraeli kongresni projekt uničiti, so tako malostui, tako siromaški, da celo najhujši sovražniki Rusov i ro i/no angleško igranje z ognjem odločno grajajo in zametujo. Glede bednega upiranja angleškega kabineta hote v 1'eteiburgu najbrž jasno in ne- uraduištva do titularnega sovetnika, a nespo-dobuo se je vsakemu zdelo, brigati se /a kiuetsko življenje, Rila je celo „naturalna šola1', z Gogoljem na čelu, v ozkem svojem krogu imeuovana od Pulgnriua in tovarišev Djegovih — republikanska propaganda. Poslal je bil Nekrasov svoje prve poskušnje še leta 183'J v „Literarno Gnzeto", katero je izda Kiajevskij in v „< Hečestveuije Zapiski''. Leta lb-lG je pa dal na BVltlo zbrane svoje manj e pesni pod najlovom „Mečti in zvuki", a podpisal ju samo začetne črko svojega imena, ker 0QU mj šlo za slu\o. Ko so so prikazale te pesni, je napisal njegov bodoči prijatelj helinkij o ujib mej drugim sledeče : „Pročitati celo knjigo stihov, najti v njili vsa znana in utrta čutila, splošna mestu, gladko stibe — mnogo mnogo jo volja vaša, ko bi bilo le mogoče natakniti se na stih, ki pride iz duše mej množico ritmičnih stavkov. To je berilo, ali bolj prav delo za recenzente, a no za občinstvo, za katero je dovolj, da čita besede: dvoumno situvacijo pripraviti si, in zato delajo naglo in odločno. Samej Augliji, ako uebče le plemenitega pomorskega ropanja lotiti se, nij možno vojskovati se, in ker so Avstro-Ogersko jedino in samo imenovali za eventuvaluo zaveznico britsko, potuje Ignatiev na Dunaj, da ondi naglo in popolnem pridobi za sebe habshurgsko držnvo. Rusija gotovo ne bodo za vsako ceno terjala kongresa, katerega itak nij prva nasvetovala, in ako se jej posreči v posebnih obravnavanjih s posameznimi velevlastmi pobotati se, more se glas Anglije tem bolj pogrešati, ker je baš zadnja so svojim držanjem jasno in očito dokazala, da jej nikakor nij stalo do trajnega in v obče zadovoljujočega ra/.reJenja. Kar se pako ti"e nadej, ali se bodeto Rusija in Avstro-Ogerska popolnem sporazumeli, moremo reči, da so te na vsak način skoraj gotove, ako se ozremo na radnja izrecila grofa Andrassyja. Nekemu dunajskemu listu celo javljajo iz Ilerlina: „Zanesljiv vir pravi, da dočim so razmere mej Peterburgom in Londonom zelo razprte, so se iste mej Avstro-Ogersko in 1111 h i j g v zadnji m času močno izboljšale, in malone ae more govoriti o popolnem sporazumu obeh držav. Domenek se je bajo izvršil na temelju ustanovitve avtonomne albanske države, katera ima biti popolnem pod avstro-ogerskim vplivom, tako da bode na ta način na novo ustanovljeno ravnotežje v razmerah m oči j na balkanskem poluotoku. Tej okolnosti pripisuju tudi energični govor, katerega knez Gorčakov nasproti An-gleškej zopet očituje." Ne vemo, v koliko je na tem j oročilu resnice, a potovanje generala I g n a t i e v a na Dunaj dokazuje, da so v Peterburgu skle- „601 sem v Uostov". Srednja reč v poeziji je nestrpljiva. To so misli, na koje so me navedli „Mečti i zvuki". — Prijazna sta bi'>» pa mlademu pesniku Zukovskij in Polevoj v „ Biblioteki dlja čtenja". Leta 1841 je Nekrasov popolnem popustil vseiu'ilisčna predavanja in odsibmal se je začela zanj nova šola v tedanjih Petrogradskih slovstvenih krogih, ki je trajala do leta 1847, ko so je jel zanimati s časnikarstvom. Vse, kar je Nekrasov pisal do 1845. leta, je bilo brez posebno cene, ker je pisal le, da si je kaj zaslužil. Ponujali so mu l. 1841, da bi bil sodeloval pri „Panteonu" /a 1000 rubljev na leto, a ker bi moral bili vi dno vprežen, nij ugajalo to njegovej želji po prostosti. — Nekrasovu nij bilo malo pretrpeti v drugej dobi delavnosti, namreč, koje prvih devet let izdajal s Pauajevim „Sovre-mennika", list, katerega je osnoval leta 1836 Puškin. Pisal je mnogo za svoj časnik, včasih v pozno noč, tako, da mu je Pelinskij rekel en teden pred svojo snrtjo: „Jaz menim, da nili sedanjo negotovost kotirati. Kakor so se Busi v miru San Štefanskem vrlo lojalno ozirali na interese naše države, tako hote tudi po sedaj oni v oči gledati vsem bodočim dogodkom v popolnem sporazumljeiiji z Avstro-Ogersko. In tako sporazumljenje se bode dogotovilo, ker nij zgolj v ruskem nego tudi v našem in nase monarhje pravem interesu. In! angleški John Buli naj se potem zasmehovanj cd vse Evrope razkrelme v svojej — pu f hlej jezi. Politični razgled. Notranje* €l€»Ž€»le. V Ljubljani 28. marca General je na Dunaj prišel in uže govoril z Andrassyjem in našim cesarjem. Sploh se sodi, da je njegova misija jako važna in odločilna. On ima Avstriji dokazati, da Rusija njene interese spoštuje; on ima podreti one nesrečne spletke, ki hočejo Avstrijo zaplesti v angleške mreže. Mi avstrijski Štovanje toplo želimo, da bi se Ignatievu to posrečilo. Na 1V»*«I*lr#»##« je oni teden bilo v Insbruku 28 dekanov ali njih zastopnikov zbranih in bo se posvetovali o novej ljudskej šoli. Zjedinili so se, kako bodo v tej reči na dalje postopali, ali načina nijso še objavili. V mi iiJc držuve. JKongrcs se sme smatrati kot propadel, in Anglija je tista država, ki ga je ubila, ko je komaj v mislih rojen bil. Vsled tega se bodo trije cesarji mej soboj pomenili in Anglija ostane na strani. Rode li pogum imela vojno začeti? To je veliko in važno vprašanje naših dnij. Iz Carigrad« prinaša angleški „Daily Telegraph" dopise, ki so morda nezanesljivi, a poročajo, da so Turki pripravljeni Angležem pomagati, če oni na Uuse planejo, in podreti naiven mir. Skoro borno videli, če je na teb porotnih res kaj istine. O flo/f/«#•!*/# piše peterburgski dopisnik „\Vien. Abpst.B, da so po večstoletnein tlačenji tako potrti in tudi duševno spačeni, da bode imela Rusija jako teško nalogo organizirati jih in da celo hvaležnosti od prve zdanjo generacije nema pričakovati. — Da-h je to res ali ne, to bode pribodnjost pokazala. Ruski „Praviteljstveni Vestnik" priobčuje c£evo pismo do ruskega carja. Papež Leo XIII. naznanja carju svoje nastopanje na sv. Petra stol in izreka upanje, da se bodo ruski katoliki izkazovali zvesto udani ruskemu carju. Car je odgovoril prijazno. — To je prav zanmiva novica; poljski rovarji in lažniki je pa ne bodo veseli. Iz fnr-istn se telegrafuje: Angliia ]e definitivno odrekla udeležiti se kongresa. Zato bode tudi Francoska izostala, ker ona je uže prej rekla, da se ne udeleži, ako vse evropske velevlasti ne sodelujejo. Iz /V«wro#lp«,f//i poroča telegram, da je zadnjih šestnajst dopolnilnih volitev v generalne zbore dalo dvanajst republikanskih in le tri monarhične izide. To je zopet nov dokaz, da republika na Francoskem tako trdno stoji, da je nobena moč več ne ovrž*\ V itrtlii««* j •/»#»» parlamentu so Ubrali TMiuu^to Cairolija. ki je ministerstvo prevzel. Fariniia za predsednika zbornice. Na FV##.rr v»n je nekova ministerska kri/a, pa le bolj osobna nego stvarna. Kar je znamenitega poleg, je le občni čut mej Nemci, da gredo nekovej vedno večjej nesvobodi in neustavnosti nasproti, a si pomagati ne morejo. Dopisi. K DolViiIftkcgTia 20. marca. flzv. dopis.I (Ali so ženske za javna dela?) Prusko - nemški generalni poštni vodja Štefan je vpeljal pri poštah Ženski službeni personal, kateri se je tudi pri brzojavu umestiti vedel. Mi Avstrijci, kateri baje le kako pametno misel veasi zamudimo, uvedli Brno tudi v svojih kronovinah po izgledu Nemčije ženske uradnice pri poštnih in brzojavnih pisarnah. Da so so na Nemškem kmalu prepričali o nezmožnosti ženskega personala, to je dovolj znano po pritožbah časopisja. Tudi pri nas je bilo mnogo čuti, da se odpravijo ženske tele-grafistke in poštne odpraviteljice in to iz jako važnih uzrokov. Treba li kje večje molčetesti, nego pri tej branži ? vpraSajo predstojniki onih uradov, izkušeni možje. Gotovo ne, kajti najvažnejša naznanila gredo le skoraj edino po pošti in po dratu. To pa je ravno uzrok, ki je do novejšega časa ženskam vhod v brzojavne in poštne pisarne zapiral; istina je, da se tudi pri nekaterih moških uradnikih kaj napačnega zgodi, ali večina napak je pri drugem spolu, pri katerem se vendar le res tudi izjeme nahajajo. Po večjih mestih se je oddal nižji posel ženskam, da je morda mogoče važua naznanila tajnosti ohraniti; pa tudi tam je dan na dan redna in natančna kontrola mogoča. A mi na deželi — mi smo reve! Gorje korespondentom, kjer je v malem kraji ženska uradnik, ali vse: vodja, eksmeditor, telegrafist, itd. Tu nij govoriti o službenej tajnosti, da si jo tudi terja zakon. Pojdimo specijalno po brzojavnih postajah dolenjskih, kjer ima službo opravljati en žensk uradnik, pa jih sedi po Sest ali še več; ena prinese pošto iz celega trga ali mestica, druga, nogovice pleteč, opravlja korespondente po njihovem odhodu, tretja sedi na stolu ter pazi na kako tranzitdepešo, katera Re ima mej njimi potem glasno prečitati, in tako naprej — nepostavno. Človek se kar ne upa, kako važno depešo na blanketo pisati, kajti gotovo se to prej po mestu izve, nego se odte'egra-fira. Kajti dostikrat na tanko veš, od kod izvira znanje tvoje skrivnosti, a dokazati ti je teško, ker „trač" goje te „gospice" na tihem. Potem pa ortografija, kar prekrižati se mora človek, ako kak telegram prejme. Brzojavnemu nadzorništvu bi bilo svetovati, na to paziti, da se vsaj le take ženske osobe k izpitu pripuščajo, — ako uže morajo ženske biti — katere ne bi pravopisja tako maltretirale. Državno brzojavno nadzorništvo v Trstu, ki sicer rado pomaga in ustreže na vse pritožbe, naj bi blagovolilo paziti bolj in tele-grafi stkani ukazati bolj ostro, da drže službeno molčeče s t po tacih krajih, kakor so pri nas, kajti, akoravno privabi mrzli zimski zrak marsikaterega v zakurjeno uradniško pisarno, vendar nij pričakovati, da je v tej za to obiranja in obrekovanja sposoben kraj. — Sploh pa bi človek rekel: mulier taceat in ecelesia. Kuhalnica, nogovice, šivanka, otroci, hišni red, — to je žeusko delo; kamor se ▼ moška dela mešajo, le kaze\ H li rtiNta 27. marca. [I/.viren dopis.[ Po hrupnem pustnem času nastopil je resen, pOBtni čaB, čas premišljevanja. — Naš kmet, sicer pravoverec, vendar no misli vedno in vedno le na dušo, ampak i rad kaj druzegn premišljuje, kar se mu važneje zdi. I o politiki se rad pogovarja na solncu si> svojimi sosedi ob nedeljah, ko mu nij na delo iti; posebno tega ali onega, kateri kak časnik bere, rad posluša, da kaj novega o vojnf izve. Mnenje našega kmeta o ruskem narodu je tole: Rus je v očeh našega kmeta hraber korenjak, katerega nobeden zmagati ne more. Naš kmet ima enake misli o Rusiji, kakor Napoleon prvi potem ko je tepen bil, kateri je o njej govoreč, rekel: „Nij li hi-drina glava, Antej v basni, katerega nij drugače zmagati, ko ga v rokah držati in zadušiti. Kje pa je dobiti Herakleja? Samo nam je bilo dovoljeno, kaj.tacega podvzeti, in resnično povedano, pričeli smo bili jako okorno", boste črez dve ali tri leta ležali vi tako bledi in brez pomoči, kakor zdaj jaz. Varujte se, Nekrasov!" V rokopisih so pa ostajale njegove satire, in le redko so se tiskali iz njih odlomki, to je otožni akordi, vzeti iz polne melodije. Nekrasov je molčal in delal. Nastopila so druga leta, boljša leta. Preteklo mu jih je bilo do tega časa uže 35, a on še nij izrekel svoje besede, on še nij izpet niti jedne iz teh pesen, katere so uže od mladih nog leža'e mu na srcu. Pri izteku petdesetih let je dobilo rusko občinstvo življenje po meščanskem pravu, in takrat je zadonela Nekrasova struna, ki je našta jek v srcih večine pre obrazujočega se ruskega naroda. Ko je nehal izdajati „Sovremennika", je bil od 1868—1877. leta se Saltikovim in Kli-zejevim urednik jednega prvih časnikov Rusije poti imenom „Otečestvenije Zapiski", kjer je prav pokazal svojo darovitost in narodni duh. Dve poti je imel: po enej strani jp bičal nevednost, Bvojevoljnost, uklanjanje zlatemu te- letu — birokratizmu, po drugej je pa iskreuo sočuvstvoval z revnimi in teptanimi, bil je pevec naroda, kojega je ljubil z gorećo sinov-sko ljubeznijo. Njegove pesni, vzete iz kmet skega življenja, so privabile solze tudi takemu očesu, ki se je prej solzilo le nad tujimi ro mani in mehkočutnimi dramami. Nekrasova muza vede čitatelje na pašnike, koje je porosil delavčev pot, na žetvo, kjer pomagajo mlade niči očetu in materi, na bregove Volge, kjer bo pri ladijnh v mučna dela upregajo težaki in napenjajo poslednje moći, na mirna poko pališča, kjer poledenela mati zemlja sprejema v poslednji objem uboge trpine . . . „To je ćlovek !M je rekel Nekrasov . . . Da je pokazala Ru?iju tako navdušenost v boju za svoje brate, da se je gnetla v gručah pod zastave carja-osvoboditelja, rešit Slovane izpod turškega iga, pripomogle so mnogo mile Nekrasove pesui, v katerih zjeilinja z I gorko ljubeznijo bratstva vso Rusijo, j Vsejal je pa on tudi uže prej čuvstvo usmiljenja do naroda v srca onih blagorodnih mož, ki so delali, da se je stri domari jarem robstva in se osvobodilo 20 milijonov kmetskih služnjev izpod pritiskanja plcmičev. To je sad njegovega truda. Delavnost njegova nij bila „službena", a služila je v oblaženje ljubljenega naroda. Prihodnji zgodovinar naših časov in kamnosek, kateremu bo dano s peresom, ali z dletom v mramor, na veke proslaviti velike može in dogodke poslednjih dvajset let ruske zgodovine, gotovo ne pozabi Nekrasovega imena postaviti mej prvimi, ki so delali na korist, za nravstveno prerojenje in blugorodnost ljudstva. Misel, da bo živel v spominu potomcev, se kaže v mnogih njegovih pesnili. Vendar Bkromno pravi v svojih nposlednjih" stihih, rja ga l»o kmalu pozabila Rusija. Zastonj so vznemirjale take misli na smrtnej postelji njega, ki je gorel za svoj narod, ki je daroval vse hipe svojega življenja za njegovo srečo, noseč ga v občutljivem svojem srcu. •vojno z Rusijo namreč. Iskati bi morali Angleži in Mapjari prej Herakleja in Se le potem bi jim morebiti bilo mogoče zmagati ruskega Anteja, kateremu lastna mati, ruska zemlja, ko nekdaj grškemu junaku, moči daje. Ko slišijo naši kmetje o vojni z Rusijo, katero hote po vsej sili naši Magjari, smejejo se tej želji, kakor otroškemu ravnanju, ko Šibico prime in se grozi očetu, da ga bode. — Vsak človek ima z rusko vojno tudi vojno z Italijo gotovo, katera vedno preži in čaka, kakor mačka, da bi kaj Avstriji odjedla. Ru-Bko-turška vojna je strašno vplivala na našega kmeta. Zmrrom so kmetje povpraševali, so li Rusi uže blizu Carigrada? Kmetsko ljudstvo ima neko sveto spoštovanje do ruskega naroda, katero se ne da popisati. Kakor menijo visoki učeni gospodje, tako meni nizki nespoštovani kmetic; samo iz različnih mest in uzrokov, a v glavnem mislita enako. Vran* se pri nas vsak dan skoro dvakrat spremeni, kakor je v sušen navadno. Snežilo je predvčeranjem in v nedeljo po vsem Krasu; celo v bližnji Furlaniji in na morskih otocih je snežilo, kar nij navadno. — Mrzlo je še precej. Dežja še vedno nemamo, vode skoro po vsem Krasu primanjkuje, in ako ne bode prav v kratkem deževalo, morali bodo hoditi daleč daleč po vodo. — Pisal sem uže enkrat o pomanjkanji vodnjakov, torej nebčem starega ponavljati, pr stavljam le, da sedaj bode ljudstvo najbolj pomanjkanje vodnjukov občutilo, in mogoče da bode v bodočnosti za nje bolj skrbelo._ Domače stvari. — (Ponarejevalci b a n k o ve e v.) Pri Hnbljanskej deželnej sodniji se vodijo velike preiskave zoper celo jato ljudij, ki bo na Laškem ponarejeno banko vc-j po deželi širili, posobno petake, desetake in goldinarske. Fal-zitikati so s fotografijo precej dobro ponarejeni. Dozdaj je uže nad trideset krivcev zaprtih, še več pa baje sumnjivih. Preiskavo vodi deželne sodnije svetovalec Ravnikar, v tej stroki poseben izvedenec. — (D i f t e r i t i s), vnetična bolezen v grlu, razsaja po raznih krajih naše domovine in pobira otroke, da je strah. Ljudje uže večjidol kar zdravnikov ne kličejo. Če bode ta bolezen še kaj časa tako razsajala, kakor zadnja leta sem, začelo bodo število prebivalstva pri nas pojemati. — (Občni zbor političnega d r u-Stva „E din osti") v Trstu bo v nedeljo Rog ga je bil zadnji Čas obiskal s hudo boleznijo; nad poldrugo leto je skoraj presto kal v groznih bolečinah, a trpel je voljno, spo minjaje se trpečih. 8. januarja t. I. ob 8. zvečer ga je smrt preselila v boljšo prihodnjost, kjer „Btrastij ne buči vihar". S solznimi očmi je vrela kropit množica naroda svojega ljubitelja in pogledat zadnjikrat črte dragega pisatelja. Cel Petrograd se je pomikal 11. Jan. proti Novodevičjemu pokopališču; spremili so ga k pogrebu zastopniki umetnosti in znanosti, učenega in učečega se sveta. To je bil zure s narodni pogreb, ko mu je na gomili cela množica pela milo in ubrano „večuaja pamjat!" Izmej vseh Nokrasovih pe Bnij se nobena tako ne prilega dnevu njegovega pogreba, kakor sledeči stihi: „1 toljko trup jetfo uvidja Kuk mnogo adclal on, poj mat, 1 kak ljubil on — nenavirija!" Priredil A. Kb. dne 31. marcija 1. 1. v dvorani tržaške čitalnice ob 10. uri dopolnilne. Dnevni rod: 1. Branje in pOtrjenje zapisnika zadnjega zbora. 2. Prošnja do visoke vlade o zadevah šolskih postav. 8, Peticija do vlade, naj bi ne potrdila postave v povokšanje davkov za Trst in okolico. 4. Posamezni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Priporoča se vsem poverjenikom, naj vplivajo na to, da se udeleži obilo udov občnega zbora zaradi važnih predmetov. — — (V Novem mestu) je razpisana služba gimnazijaluega profesorja klasične filologije s porabo učenja italijanskega jezika, — (Na spomin bavrita.) Iz Trsta se nam piše: .Čujem, da bode tukaj na „monte verde" ali v gledališči „Armonija" v ne daljnem čam „beseda" v spomin dr. Liv-riča, narodnega bud.telja. Glavna naloga namenjena bode „Slavcu", sploh pevcem, katerih se pričakuje nad 100. V poitalijančenem Trstu, pod „italijanskim" nebom, kakor italijansk list pravi, Blovanski pevski zbori — kaj se hoče za zdaj le več. Omovalni o Ibor v reali-zovanje tega namena le no obstoji, a narodi! se bode kmalu. Lavričev spomin pač zasluži, da se tako slavje gotovo tudi vredno i/pelje, kakor brž se je misel o nj«l» rodila." — (Iz seje kranjskega deželnega odbora) 23. t. m. Občini Trata se je do volilo za leto 1878 pobiranje 33 % pri klade na direktne davke za zidanje šole. — Pred logu kraj nega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učitelj France Zajeti na ljudskej šoli v Bruznici v učiteljskej službi definitivno potrdi. Poročilo vodstva deželne bolnišnice, da je župnik g. Lovičnik iz Polja izročil 88 gold. 80 kr., katere je 30. maja leta 1877 v Slapih umrli Jožef Gobav v svojej zadnjej volji zapustil Ijubljanskej bolnišnici, vzelo se je radostno na znanje. Naj bi več dobrotnikov posnemalo lepi izgled! — (Iz Vrabč nad Vipavo) nam p še kmetsk naročnik našega lista: V našej občini, hvala Rogu, Imamo zdaj bolj v redu naše županske reči, odkar smo dne 18, grudna 187C imeli novo volitev. Ž ipan je Blaž Seražin, mož naroden in čestit. — V našej občini se je pretečeno leto čudna tožba vršila. Nek po se^tnik iz Vrabč nam je hotel vzeti pri svojem polji, kjer imamo kraj za perilo in čisto vodo. ta prostor do vode, da bi se zarastel in da bi, kjer je bila uže pred Bog vedi koliko leti voda za nas, zdaj travnik postal. Ako bi se bilo to zgodilo, bile bi primorane uboge naše ženske pol ure daleč na perilo hoditi. Na tri sodnije je mož tožil, pa vse izgubil. Dne 16 junija 1877 jo prišlo do pogleda iz sodnije. Tist dan je bil velik dan za naše perice! Prišlo je 20 peric prat k vodi. Toženec je necega moža iz druge občine povabil h komisiji. Vendar mu nij nič pomagalo, vse kar je slabega je ubogi mož slišat oil žensk in je bil zaničevan od peric, in skoraj bi bil v lastno vodo pahnen. Tako ima vsak kraj s vo j o boje. svoje Btrankarije itd. — (O slovenskih misijonarjih v Ameriki) zna „Slovence" poročati: „G. Plut, je OBnOVal v Minesoti nemško kolonijo. O z. Tomazinu se pa piše dalje, da so je podal nedavno na čelu indijauskd deputacije, obstoječe iz mnogih glavarjev, v Wabhington, da bi predložili vladi nadloge, ki tarejo uboge Indijance. Nastala je namreč mej njimi lakota, ker so jim užu več let kobilico požrle vse, kur je bilo zelenega. Možje zdaj delajo po gozdih, žene in otroci pa doma strada'o. Mudila se je mej potom ta deputacija tudi v Št. Pauln, in o njej poroča ondotni časnik „VVanderer", kako se nijso mogli ondotni me.ščanje načuditi, da so Indijanci s tako otroško prisrčnostjo vdani svojemu misijonarju. Tos' bno spodbudno jih je blo gledati, ko so bili z veliko po-božnostjo pričujoči pri bv. maši katero ie daroval g. Temnzin v cerkvi vnebovzetja Matere božje. Ollikoval se je mladi glavar Whole-in-the-day tudi h svojo izobraženostjo." — (Zopet š t u d e n t o v s k samomor.) Nekov 17 letni dijak Josip V., siu tržaškega trgovca, je imel te dni v šoli nekov razpor, in je vsled tega zginil. Našli so ga na železnici Grižnjani-Trst, prestreljenega skozi desno sence in dvocevno pištolo pri njem. — (P os kušan roparsk umor.) Dne 4. januarja t. 1. je bil prišel brezdelavni 18 letni hlapec Jarnej Korbar k kmetu Juriju Vedetu pri sv. Nikolaju na slovenskem Štajerskem in ga je prosil, naj sme pri njem čakati na svojega očeta, ki pojde beračit. V istini pa jo bil prišel, da bi kmetu vzel denar, ki je vedel zanj pri njem. Kako bode do denarja (38 gld.) prišel, tega nij vedel od kraja. Potem, ko je zapazil dve pištoli, sklenil je moža ustreliti. Opoludno sta še oba vkup jedla. Po poludne sta pri peči bob luščila, in to priliko je dečko porabil in Vedeta od zadaj v vrat ustrelil pa potem iz strahu pred svojim dejanjem zbežal. Vede je bil močno ranjen. Zločinec Korbar je bil 22. marca v Cul ji pred porotniki na deset let ječe obsojeu. — (Živinska kuga) je, kakor naša tukajšnja deželna vlada priobčuje, tudi na Ogerskem in Hrvatskem povsod ponehala. — (Vel ika tatvina). V Celovci so v glavnoj trafiki tatovje vlomili in iz kaso pobrali 3200 gld , da si v dotičnoj hiši stanujeta dva biriča in da si je v prvem nadstropji tiste hiše pred zastavniro vojaška straža. — (Škandal v gledališči.) Čitamo v časnikih, da so se oficirji v gledališči v Celovci tako glasno mej igro razgovarjali, da jih je moralo občinstvo s sikanjem posvariti. Vsled tega sta jeden lojtnunt in jeden kadet nečemu civilistu s klofutami žugala. Nastal je škandal, interveniral je policijski komisar, vojaki so morali zapustiti gledališče. Po gledišči pa jo prepir v kavarni nadaljeval se, pozivali so se na dvoboje. Razne veati; * („Revne slave") bodi izhajala od 1. maja naprej v Varšavi, v francoskem jeziku in se bode pečala z literaturo, znanostjo in umetnostjo slovanskih narodov. List izide v 7l/a pol debelih polumesečnih zvezkih in velja 15 gld. za pol leta. * (Mirovne pogodbe) original je bil v San Štefanu na pergament in z zlato tinto napisan. * (Občutljiva hči.) V soboto je soproga ministerijalnega uradnika Falba na Du-naji pokregala nekoliko svojo 241etno prav lepo hčer zaradi neke malenkosti. Hči sJ je pak materino besede tako vzela k srcu, da je s Četrtega nadstropja skočila v prvo in takoj mrtva obležala. * (Romanje v Rim.) Grol Friderik Thuti pozivlje vse Kristijane, avstrijske, ki lite potovati novemu papežu poklonit so, da gredo tija v začetku aprila meseca, ker bode takoj prve dni sprejel najvišji cerkveni vladar avstrijske romarje v posebnoj avdijenci. * (Iz Londona) se poroča 24. marca, da je angleško ladijo za vojaške vaje „Eury-diceu istega due po polu dnevu ob silnem vi* liarji na jugu otoku Wight veter prevrnil, pri čemer je utonilo preko 300 osob. *(Velikansk požar) je bil 25. marca t/ Filadelfiji. Zgorelo je 35 poslopij z maga zini, kjer jo bilo blago; škode je en milijon dolarjev. Ibtogc osobe, katere posel po dnevi odvrača od tloui.i, ne mogo, ako jih napadejo prehladi ali m jim vnamejo ■lisne mrene aH ako m arughnl bolei si i ii i i v vrata in na i ► i_ j 11«-. 11 obole, imeti potrebne po-•ftnibe. Temu moroS popolnem v okom priti, ako rabiš C* u J 0 t o v B t t T " »' h a p s n I e , polog katerih ne treba« iiobeilnih jceinenovck in prsnih pastil. Dovoljno je, ako poii/.ijcA pri vsakem obedu uVfl ali tri tčrne Kapsule, in ker jili ji' v vsakej sklcniei po (JO, no Otoji ta prav dobra zdravilna metoda, poleg katere ne nemaju nobeilna hruga 'zdravila rabiti, nič ver oil 10—20 krajcarjev na dan. Da izhegneš mnogovrstnim ponarejanjem, pazi natanko, da ima vsaka sklcuica podpis gospoda (iuyota v troburvenein tisku. (80—1) 2SulogFa r Ijiililjani: #». W9ii't'i»li, U l.iiriiirar. Umrli v ij u t> i j m m od IG. do 22. marca 1^78: Alojzija Škof, starinarja hči, 40 1, v rožnih ulicah »r. H3, za jetiko. — Karolina Itosizio, račun, avetov. vdova, 7.1 1^, v Vegovih ulicah Ht. 2, za starostjo. — Ljudevit Strucelj, mestnega stražarja otrok, 8 1. 5 m., v F orijanskih ulieah št. S>, za bruhanjem. — Jakob Pavši-k, orevljar, H4 1., na lončarski j sfi-zi it. H, za sušico. — Ferdinand J;igrič, to.arnski Uradnik, 35 1, na Marije Terezijo cesti št. 10, za jetiko. — Marijeta BoknlsVk, de'avca otrok, 9 ni., v trnovskih ulicah st. 26. za pljučno vnetico. — Ru-sero Peccenin, Sol. kjučal. otrok, 13 m, v ktav-jej dolini št. 2, ia bruhanjem. — Anna pl. lladary, grofica Engellnus, kralj. ogpr. dvor. svetovalca vdova, 71 I., v kolodvorskih ulicah št. 11, ta kapjo. ■— Silvester Stajn r, ujetnik, 40 L v posilnoj delavnici, '/a pljučno vnetico. — Marija .human, trgovčeva vdova, fJ3 I., v frančiškanskih uicah št. 12, ta mrzlico. — Ivanka Bitcnc, Žel. delavca otrok, 2*/, 1., v kravjej dolini št. 5, /a suš co. — Anton Fieri, ujetuik, 84 1., v posilnoj delavnici, za vnetico opmio mrene. — Ivan Stradijot, ujetnik, 07 I., na gradu, tm starostjo. — Franjlca Balant, postresčka otrnk, 3 1., v rosnih ulicah št. 3, bronhitis. — Ana Bl.-ž r, osobojnica, 88 I., na sv. Petra cesti št. 2, Sa starostjo. V bolnici (od 1. do 9. marca); Marija Marinka, osobojniča, 38 1., zapi učno vnetico.— Manja Trčok, delavka, 50 1., za Btišico. — Franjo Suha-dobnik, delavčev otok, 8 1, za sušico. — Marija Bcdina, osobojnicn, 42 1., za sušico. — Jora Zupančič, osobojnics, 74 I., za kapjo. — Ivan Pleško, gna-nec, 60 I., za sušico, — Ivan Prepihih, osobojnik, 63 1., la Črevniin katarom. — Ivan Jerič, delavec, 77 I., za prisadom. — Anton Bevčie, osobojnik, 74 1., na Brčno napako. — Marija Frlan, osobojnica, 44 1, za sušico. — Maiijeta Vole, osobojuica, ;5 1, sa osušunji'in hrbtnega mozga. V vojaskej bolnici: 9 marca. Josip vitez Heriš, jjenz. stotnik 1. reda, 00 1., za pljučno vnetico. Tržim« cene ▼ Ljubljani 27. marca t. I. Pšonica hektoliter 9 gld. 20 kr.; — rež 6 g d. 18 kr.; — ječmen 5 gld. 09 kr.; — oves 3 gld. 41 kr.; — ajda 0 gld. — kr.; — pros6 (j gld. — kr.; — koruza 6 gold. 00 kr.; krompir 100 kilogramov 8 gld. 05 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — ipeb hišen — g!d. 18 kr.; — speli povojen — gld. 72 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; govedniue kilogram 52 kr.; — teletnine 54 kr.; — svinjsko mebn 0G kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 75 kr.. — slame 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Štev. 4011. (93-3) Dunajska borza 23 marca. (Izvirno teiegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 01 gld. 75 ki Enotni drž. dolg v srebru . . 65 „ 65 „ Zlata renta........ 73 „ 70 , 1860 drS. posojilo..... 111 „ — „ Akcijo narodno banke .... 795 „ — t Kreditne akcijo...... 228 „80 „ London......... 120 „ 30 „ Napol.......... 9 . 61«/, , C. kr. cekini....... 5 „ 65'/, „ 8rebrn . . . ;..... 105 „ 75 Državno marko...... 59 „ 15 Trpotcev sok. § Ta neprecenljivi sok služi za zdravilo S proti bolečinam v prsih in na pljučih, proti S zasliženju bronhij, kašlju, hripavici itd. Cena • velikoj aklenici z navodom 80 kr., niaiej skic- S niči z navodom 60 kr. fj Zaloye v Kranjske}: Viktor v. Trn- • koczy, lekamioar Bpri zlatem jednorogu" S v Ljubljani, na uieatnom trgu št. 4. (78—3) # ost Razglas. Leta 1878 imajo sledeči gospodje srenjski svetovalci iz mestnega zbora izstopiti, namreč: Iz III. voliha ;/a rcurretto: dr. Karel Bleivveis, Vaso Petričič, Fianc Duberlet, Franc Potočnik. Franc Goršič, Iz II. volilnega razreda: Ilajmund Pirker, Franc Ziegler. dr. Jožef Suppan, Iz I. volilnega razreda: dr. Emil vitez Stockl, dr. Anton Ffefferer. Tudi je v I, razredu vsled izstopa gosp. mestnega svetovalca Andreja Malica še jedno mesto izprazneno. Nasproti pa ostanejo naslednji gospodje srenjski svetovalci še v mestnem zboru, kakor: dr. Karel Ahačič, Peter Lassnik, Leopold Biirger, Karel Leskovic, Karel Deschmann, Ferdinand Mahr, Aleksander Dreo, Josip ltegalli, Janez Nep. Ilorak, dr. Adolt Schufier, Josip Jurčič, dr. Ant. vitez Schbppl, dr. Frid. v. Kaltenegger, dr. Robert pl. Schrey, dr. Frid. Keesbacher, dr. Fr. Suppantschitsch, Karel Klun, Kujmuud pl. Zliuber. Anton Laschan, Za te dopolnilne volitve se vsled sklepa mestnega zbora od 15. marca 1878 sledeči dnevi določujo: III. volilni razred voli 12. apiila 1878 dopoludne od 8. do 12. ure. Će bi ožja volitev potrebna bila, vršila se bode tisti dan od 3. do G. ure popoludne. II. volilni razred voli 13. aprila 1878 dopoludne od 8. do 12. ure, in po potrebi v ožjej volitvi popoludue od 3. do 6. ure. I. volilni razred voli 15. aprila 1878 dopoludne od 8. do 12. ure, in po potrebi v ožje j volitvi ravno tisti dan popoludne od 3. do 6. ure. Izpis volitve in glasovni listi bodo se gospodom volilcem v pravem Času izročili. To se vsem s pristavkom naznanja, da se smejo izstopivši odborniki zopet voliti, in da se morejo kaki ugovori proti veljavnosti dovršenih volitev najdalje 8 dnij po končanih volitvah mestnemu zboru predložiti. Mestni magistrat t Ljubljani, 19. marca 1878. Posojilo 2.500 gld., z dnem 15. maja t. I. počensi, in drugo posojilo 4.500 gld,, z duom 1. septembra t. I. poČenši, so proti G°/0 obrestij in popolnoj varnosti dajo na kako kmetijo ali zemljišče. Natančnejša izvostila so dobodo v notarijat-skem uradu gosp. (87—2) «lr. Teodorja Kudeža -v LJubljani. Tujci. 27. marca: Pri Slona j Ste ner iz Dunaja. — Rudolf iz Kanin ka. — OrofS iz Itajhenborga. — Kollar is Trebna. — Cbristl iz Dunaja. Pri Itlav'leJi Spoii iz Dunaja. — pl. Koch iz flraibia. — l'iaxmarer iz Insbruka. — Bergman, Ca: le, Jnst i/. Dunaja. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponovč. _JSIOT. Kurotl" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta......« gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....t „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta.....m gld. — „ Za četrt leta.....» — » Za en mesec.....1 „ -4 o „ Za gospode ul*lt«»lj€» na ljudskih šolah in za slljtike velja zitl« ciaiits cenu in sicer: Za Ljubljano za četrt leta Z gld. 50 kr. Po pošti prejeman „ „ 3 „ — „ Z<* fultutmtte in otroke t Dr. A. Plenka „Matarrlialicni" l»roti vsakemu uailioilu slizuili mren. Ta čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih zelišč in korenin, izvrstno deluje pri vseh nahodib slizuih mren v krhlju, v sapniku in njega vejah, v pljučih, v želodci in črevih, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter njo nožnici, tudi ublažuje okrepljujofi in kri čisteč. Paket /. navodom po 80 kr. in 40 kr. Dr. A. Plenka prašek za kašelj. Prav dobrega okusa in koristen. Hkatljica z niivodom in dijctetičnhn poukom 40 kr. Dr. A. Plenka prebavni prašek. Preizvrstno deluje proti želodečnej kiselini, izgagi, riganju, brezBlastnosti, slabej pre-bavnosti, zlatej žili, in jo zatorej visokoeenjeno domačo zdravilo. Škatljica z navodom in dijetetičnim poukom 70 kr. (Z n. v. c. kr. patentom od 28. marcija 1801. L vse zavarovano proti ponarejanji.) Dohitijo v Ljubljani: lekarna g. E. BiiNchitza; v Mariboru: lekarna g. W. Kiiniga; v Z a g r o b u: lekarna g. S. M itlharliu, in skoro v vseh večjih mestih avstro-ogersko monarhijo. (i)8—1) Kdor hče proti velikemu rabatu prevzeti zalogo, naj se obrno na lekarno „ium Ji o lire u** v Oradci. a 2. Poziv vsem trgovcem z železnino! o Ker jo kupčija z ž:re"toljl letos zelo slaba, som so namenil ceno tako znižati, da moram na vsako stran konkurirati. "one so naslednje: Si A> Nr. 0 vag. 28 dk. 40 70 101) 128 155 [■Sipo L — kr. 2 s '62 42 62 62 75 — cs< 2 S' 3 H -cm c Nr. 6 vag. 910dk.po 7 8 9 10 S70 315 370 420 1 1 1 1 2 kr. 15 35 00 00 15 Ceno in vaga so razumejo od onega tisoča franko zaboj postavljeno-do aped. vv Gorico oziroma Logatec. Žrcblji so iz najhujšega štajerskega železa kovani. Imam v zalegi tudi razno nože, nožiee Kosit je (1'o.vče) po zelo nizkih cenah. fl^"" Muštro od žrebjov franko. Spoštovanjem (99—1) v i «|Mt\iiiiu na Ciurl^keiu. Izdaceij in ureuJiik Josip Jurete. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'.