FOR Freedom AND Justice No. 13 Ameriška Dor.v,, i 3 r AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, February 1 7, 1 987 VOL. LXXXIX Is Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Gorbačov kritiziral Reaganovo politiko glede jedrskega oboroževanja — Moskva organizirala »posvetovanje o miru« MOSKVA, ZSSR — Včeraj je govoril sovjelski voditelj Mihail S. Gorbačov na »mirovnem posvetovanju«, ki gaje organizirala in financirala ZSSR in ki se ga je udeležilo več kot 900 gostov iz 80 dežel. Govorniki so se izrazili za odpoved jedrskega orožja in seveda za mir na svetu. Gorbačov je te cilje pohvalil in rekel, da jih ZSSR v celoti podpira, največja ovira so pa ZDA s predsednikom Reaganom na čelu. Predvsem je Gorbačov napadel Reaganovo ikim. strateško obrambno iniciativo oz. Vojno zvezd. Ukinitev tega raziskovalnega načrta je ena poglavitnih želja sovjetskega vodstva. Morda najzanimivejša osebnost na zborovanju je bil sovjetski jedrski fizik in znan disident Andrej Saharov, ki pa v Gorbačovovem govoru ni videl nič novega. Iz govorniškega odra je Saharova pohvalil ameriški profesor z univerze Princeton Frank van Hippel, in to predvsem zato, ker Saharov brani principa odprtosti in demokratizaciji sovjetskega družbenopolitičnega sistema. Ako bi se ZSSR res demokratizirala, je menil Hippel, bi to veliko prispevalo k rasli medsebojnega zaupanja med ZDA in ZSSR, s lem pa h prizadevanjem za mir. Voditelji contras gibanja sprti — Tričlanski direktorij zapustil Adolfo Calero — Malo Upanje za nadaljnje kongresno financiranje MIAMI, Fla. — Včeraj je podal ostavko kot član tričlanskega direktorija contras gibanja Adolfo Calero, ki vodi najmočnejši del teh protisandinističnih gverilcev. Arturo Cruz in Alfonso Robelo, ostala člana direktorija, sta bila izjavila, da bosta odstopila, ako ne gre Calero. Menila sta, da je Calero igral preveliko vlogo v direktoriju in v contras gibanju. V izjavi je Calero dejal, da se morajo vse protisandinistične sile združiti v eno demokratično gibanje. Da bo do tega prišlo, je pa dvomiti, menijo opazovalci razmer v vrstah contras gibanja. Neenotnost med samimi contras voditelji smatrajo nekateri kot smrtni udarec možnosti, da bi zvezni kongres letos odobril novo financiranje contras gibanja, kljub močnemu pritisku Reaganove administracije. Vpliven demokratski kongresnik Tom Foley (D.-Wash.) je rekel, da o nadaljevanju Podpore ni več govora. Nezmožnost contras gverilcev si priborili zmage zoper sandiniste na bojiščih, neenotnost v vrstah contras vodstva, vse to izključuje, da bi kongresniki izglasovali novo podporo za contras, trdi Foley, Jilžak Šamir na obisku v ZDA — Sveluje nadaljevanje stikov med ZDA in Iranom — Srečal se bo z Reaganom in Shullzom NEW YORK, N.Y. — Na uradnem obi-sku v ZDA je 72-letni predsednik izraelske ^'lade Jitžak Šamir, ki se bo danes srečal z državnim sekretarjem Georgeem Shullzom, Jutri pa v Beli hiši s predsednikom Reaganom. V intervjuju za Wull Sireel Journal neobičajno zgovoren Šamir dejal, da kljub 'ežavam, ki so s tem povezane, podpira nadaljevanje poskusov za obnovitev stikov ■hed ZDA in Iranom. Iran je strateško pomembna dežela, pravi Šamir, in je ne bi sme-1 Prepustiti sovjetskim interesom. Glede Ira-na bi se ne smeli obupali. v razgovorili z Keaganot ° Šamir nasprotoval nada ]ll2^aji sodobnega orožja tk vAiitirx Os šim« arabskim državam, kot naj bi bile npr. Jordanija, Saudska Arabija in Egipt. Zavrnil je najnovejše trditve, da je bil obtoženi ameriški vohun za Izrael Michael Pollard res le poglavje v dolgoletni zgodbi izraelskega vohunjenja v ZDA in da so za Pollardove aktivnosti vedeli in jih odobravali najvišji krogi izraelske vlade. Šamir je priznal, da bo skušal angažirati židovske organizacije v ZDA, naj pritiskajo na State Department oz. vlado, da spremeni svoje stališče glede statusa židovskih emigrantov iz ZSSR. Ameriško stališče je, da so ti emigranti dejansko begunci in kot taki imajo možnost priti v ZDA. Izstopni sovjetski vizumi določajo, da gredo emigranti v Izrael, vendar se to bolj redko zgodi. Židovski emigranti iz ZSSR niso brezdomski begunci, pravi Šamir, domovino imajo v Izraelu. Sprememba v ameriški politiki glede njih statusa bi imela posledico, da bi se več teh emigrantov iz ZSSR odločilo za naselitev v Izrael in ne v ZDA. — Kratke vesti — Bejrut, Libanon — Danes potekajo v okolici palestinskih begunskih taborišč srditi spopadi med borci Amal muslimanske skupine in PLO. Včeraj je Amal dovolil pošiljko hrane in drugih potrebščin v dve palestinski taborišči, ki sta od Amala obkoljeni že več mesecev. V današnjih bojih je bil ubit tudi član Rdečega križa, pretekli teden pa nek iranski diplomat, ki je skušal posredovali. Še vedno ni nič znanega o usodi posredovalca Terryja Waita. Vesli o njem si zelo nasprotujejo. Beograd, SFRJ — Znani disident Milovan Djilas je pred kratkim prvič v zadnjih letih dobil potni list, ki mu bo omogočil obiske v tujino. Moskva, ZSSR — Židovski disident Josef Begun je še vedno v zaporu kljub temu, da je po ameriški televiziji preteklo nedeljo dejal dobro situirani sovjetski funkcionar Georgi Arbatov, da je bil Begun že izpuščen. Hanoj, Vi. — Danes poroča vietnamska tiskovna agencija o več spremembah v sestavi vlade. Zamenjanih je bilo 10 ministrov, med njimi minister za obrambo. V zadnjih mesecih poteka čistka v najvišjem partijskem in državnem vodstvu, katere cilj je pomlajevanje vodilnega kadra in prihod na vplivnejša mesta sposobnejših ljudi. Dublin, Irska — Danes bodo splošne parlamentarne volitve. Kot kaže, bo zmagala Fianna Fail stranka, ki je sedaj v opoziciji. Novi predsednik vlade bo v tem slučaju Charles Haughey. Naj večji problem na Irskem je gospodarstvo, ker je vsak peti za delo sposoben občan brezposeln. Ottawa, Kan. — Konservativna vlada Briana Mulroneyja je predlagala, naj parlament glasuje o ponovni uvedbi smrtne kazni. Predlog kritizirajo opozicijski liberalci in drugi, češ da gre za politično potezo,-po kateri bi si opomogla vlada, katere priljubljenost med volivci je trenutno zelo nizka. Jeruzalem, Iz. — Včeraj seje začelo sojenju Johnu Demjanjuku, bivšemu ameriškemu državljanu ukrajinskega rodu, ki je bil izročen Izraelu zaradi domneve, da je vojni zločinec. Demjanjuk, ki (rdi, da je nedolžen, naj bi zelo vneto in kruto sodeloval z nacisti v uničevalnem taborišču Treblinka. Sojenje utegne trajati več mesecev. Danes zaslišuje tožilec prvo pričo. Iz Clevelanda in okolice Farna prodaja peciva— Pri Sv. Vidu bo v dneh 21. in 22. februarja prodaja peciva. Pri župniji prosijo gospodinje za darovano domače pecivo in potice. Lovska večerja— Sl. Clair lovski klub priredi letno lovsko večerjo v soboto, 21. februarja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice imajo člani. Zopet v naši pisarni— Včeraj se je prvič po nesreči pred ledni, o kateri smo že poročali, vrnila v našo pisarno prijazna uslužbenka Mary Pangonis. Zelo smo jo pogrešali in smo veseli, da nesreča ni pustila trajnih posledic. Brezplačno merjenje krvnega pritiska— To soboto od 9. dop. do 2. pop. bodo v Sheliga Drug trgovini na 6025 St. Clair Ave. brezplačno ugotovili višino vašega krvnega pritiska. Nekontrolirani previsoki krvni pritisk lahko ima zelo hude posledice, med njimi so možganske kapi. Merjenje krvnega pritiska je enostavno in nič ne Mi, lahko pa pomeni,za vas neprecenljivo vrednost, ako pravočasno izvedete, da imate težavo, ki pa je v ogromni večini primerov ozdravljiva oz. se da kontrolirati brez komplikacij. Pridite, v vašo veliko korist je ta usluga! V tej lekarni je zaposlen Tomaž Sršen, ki govori slovensko. Spominski dar— Neimenovani je poklonil $10 našemu listu v spomin na pok. Emila Mauserja. Iskrena hvala! Novi grobovi Lmilv (Amalija) T. Bartol V nedeljo, 15. feb., je na svojem domu v Clevelandu nenadno umrla 64 let stara Emily (Amalija) T. Bartol, rojena Zdešar, žena Charlesa, mati Charlene Slavvinski, sestra Albina, Ernesta, Julie Kuhar ter že pok. Jamesa in Franka, zaposlena do svoje upokojitve pri l.eece-Nevillc Co., pred tem pa pri General Electric Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. \ četrtek, 19. feb., ob 2. uri popoldne na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Joseph F. Selina Umrl je 65 let stari Joseph I . Selina, mož Alice (r. Hei-denreich), oče Josepha (Richmond, Va.) in Richarda, 3-krat stari oče, brat Helen A. Cat son in Amelie (pok.). Pogreb bo jutri, v sredo, s sv. mašo v cerkvi sv. Marije Magdalene dop. ob 10. in od tam na pokopališče Whitehaven. Pustna zabava— Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo in sicer v soboto, 28. feb., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples bo igral Alpski sekstet. Vstopnice lahko dobile pri Jožetu Tomcu (tel. 731-3669) ali Augustu Dragarju (943-5211). Vsi lepo vabljeni! Slov. šola pri Sv. Vidu vabi— Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu vljudno vabi, da se udeležite v nedeljo 1. marca ob 10.30 dop. mladinske sv. maše pri Sv. Vidu. Po sv. maši bo v farni dvorani okusno kosilo. Serviranje bo od 11.30 do 1.30 pop. Vstopnice imajo člani Odbora, dobili pa jih boste lahko tudi pri vhodu. Srnjakovo kosilo— Vsakoletno srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele, ki ga sponzorira fara Marija Vnebovzeta, bo v nedeljo, 1. marca, od 3. do 5. pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Cena kosilu je $8.-, vstopnice imajo v župnišču, pri Domu za ostarele, dobite jih lahko tudi v naši pisarni. Seja— Ta četrtek pop. ob 1.30 ima redno mesečno sejo v običajnih prostorih v prizidku Slov. narodnega doma na St. Clair Ave. Klub upokojencev na St. Clair Ave. Gost na seji bo policist g. Hcnnie, ki bo govoril o varnosti za starejše občane. Odgovarjal bo tudi na vprašanja navzočih. Člani vabljeni, vedno so dobrodošli tudi novi člani. Pridite! Približuje se— Vsakoletni zajtrk DNU pri Sv. Vidu bo v nedeljo, 8. marca, od 8. zj. do 1. pop. Vstopnice imajo člani in so po $3.50 na osebo. Oglase vedno potrebujemo— Naša pisarna sporoča, da našemu listu veliko pomagajo oglasi. Ako prodajale hišo, pohištvo, gospodinjski stroje, avlo, pokličite našo pisarno in se zmenite za oglas. Besedilo je lahko angleško ali slovensko, za nekatere predmete in potrebe je morda koristnejša slovenščina, posebej šc, če niste tekoči v angleščini in bi utegnil priti tisti, ki bi se odzval oglasu, na vaš dom. Naj se razumemo po naše! VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes, z najvišjo temperaturo okoli 26° F. Oblačno jutri z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 28° F. V četrtek zopet oblačno, z najvišjo temperaturo okoli 30° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Teiich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD k mV? \W' malih »barking« srnjakih. Jeleni so pa zelo redki, vendar se baje potika ena čreda naokrog, so pripomnili. Pravili so o tigrih, ki pa se niso več pojavili potem, ko so spomladi enega ustrelili v vasici. Seveda izgine krava tu in tam, a to store »dacoits« tatovi, ne tigri ali druge živali. Tudi pri dukanu ob tretjem prehodu čez reko, je sedelo nemo nekaj muslimanskih možakov v belih srajcah in kapah. V popoldanski vročini se jim je kaj malo ljubilo spustiti v pogovor. Ta dukan je bil izpostavljen soncu brez vsakega drevja. Zrli so srepo tja v en dan in žvečili »betel« liste. Na produ reke je bilo vse polno nagih otrok, ki so skakali in se podili po bregu. Takoj so bili okoli naju z vsemi mogočimi vprašanji. Malo dekletce se me je celo oklenilo okrog vratu in se mi smejalo v obraz. Dolge lase in velike črne oči je imela. »Kako ti je ime?« »Shati.« Potegnil sem iz torbe majhno zaponko in ji jo pripel v lase. Le kako je bilo punče veselo. V takem vzdušju sem vzel municijo iz puške, saj ni imelo smisla pričakovati divjačine v tej živahnosti. V divjih krajih imam sicer vedno nekaj v puški — za vsak slučaj. Reka je bila dovolj globoka, da sva si zmočila hlače, predno sva prišla na nasprotni breg. Nataknil sem čevlje in nerodno drsel po stezi naprej. Steza je zavila v sotesko, strmi bregovi so bili poraščeni z gosto džunglo. Teren je bil divji in bi skoro pričakoval, da se pojavi od vsake strani kakšna zverina. A seveda v tej vročini vse dremlje, v jutranjem in večernem hladu bi pa gotovo kaj zagledal. Ta hip nenadoma skoči na stezo ogromna divja pošast, da, grozna mačka zlatorumene barve z belimi in črnimi progami! Še par skokov pa bo pri nama. »Tiger!« mi je šinilo v glavo. Dvignil sem puško, a kaj, saj je bila prazna. Tiger je naredil še en skok proti nama, preden seje v velikem loku pognal daleč nazaj v džunglo. »Bagh!« je zakričal Francis, jaz pa sem v naglici polnil puško. Skočil sem naprej, džungla je imela preseko, če bo skočil čez njo, bom streljal, sem si • ... n Vili V • mislil. Čakal sem ob drevesu z napeto puško. V gozdu je bilo še čuti divje skoke ogromne živali, najmanj 500 kg težka, vsa v mišicah z ostrimi šapami in zobmi, vendar lepa kol prikazen. (dalje na str. 6) Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE FtOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! M’ mmi ■ PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 Gospodarska politika Jugoslavije deležna precej kritike KOLEDAR PRIREDITEV FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. 28. — Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples igra Alpski sekstet. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi ples v maskah v dvorani Sv. Janeza Evangelista. MAREC 1. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 1. — Župnija Marija Vnebov-zeta priredi vsakoletno srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Waterloo Rd. od 3. do 5. pop. 8. — DNU pri Sv. Vidu priredi »pancake and sausage« zajtrk v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 8. zj. do 1. pop. 21. — Glasbena Matica priredi spomladanski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Koktajli ob 5.30, večerja ob 6.30, za ples igra Jeff Pecon orkester. 22. — Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v SD na Holmes Ave. ob klubovi 25-letnici. Serviranje od 3. do 6. zv. 28. — Slovensko ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester. 29. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. APRIL 4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave. 25. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. 26. — Društvo Kraljica Miru št. 24 ADZ praznuje 65-letnico s sv. mašo ob 11. v cerkvi sv. Lovrenca, nato bo v Slov. domu na E. 80 St. kosilo ob 1.30 pop., ob 3h pa ples. MAJ 2. — Pevsko društvo Planina ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv. 23. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. — Društvo S.P.B. pri- redi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. 17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave. JUNIJ 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. AVGUST 9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. SEPTEMBER 12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kanadska Domovina Obnemela sva in poslušala; vse je utihnilo v nekaj trenutkih, le veter je pozibaval veje divjega grmovja in trnja. Bi le stopil za njim? Listje je bilo suho, vsaka stopinja bi se čula daleč, tako me bo tiger le nekje počakal in napadel. O, če bi le imel svojo risanico .308 ali Magnum. Zalaz nima nobenega smisla. Poleg tega je tudi tiger pošast, da mora biti človek zelo previden, tako ali tako. Po stezi je priteklo nekaj ljudi z mačetami. Tudi ti so videli tigra. Sklepali smo, da je tiger verjetno pil vodo v laguni, ko so ga presenetili, da je prihitel proti nama. Mogoče! A kaj pa, če je pripravljal napad, in ga je moja kretnja s puško prestrašila? Vsi so tiščali vame, naj tigra ustrelim. »Tiger je zaščiten,« sem se nenadoma spomnil. »Da, v Sunderbanu, a ne tu v Ramu.« Neki starejši možak je govoril vame, da naj vendar kaj storim. Bil je poglavar vasi in mi rekel, da mi da dovoljenje, da tigra pobijem. Napadel da bo govedo, pobil otroke in druge ljudi. Tu si ne morejo privoščiti tigra. Prestrašeni so bili. Država ne bo ničesar storila zanje. Baje so podivjani sloni pobili 14 ljudi, a nihče jim ni prišel pomagat. Sledil sem stopinjam in po šapah v pesku videl, daje tiger prečkal sotesko. Tam nekje v hribu tiči skrit. V tem vročem popoldnevu ne bo šel daleč. Džungla je bila gosta in polna trnja; če bi ga splašili, bi mogoče zopet tekel tu nazaj. Nisem si dal dvakrat reči in vprašal sem jih za pogon. »Da, da,« so mahali s kukri-ji, dolgimi noži. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec. DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. . TIGER _ (Nadaljevanje s str. 5) »Začeti morate z riževega polja. Tolčite po drevju z bambusovimi palicami, jaz bom pa tu čakal.« Svest sem si bil, da bo to oplašilo tigra, da ne bo udaril preko njihove vrste in celo koga pobil. Kakih dvajset ljudi je steklo na drugi konec, ostal sem sam v soteski. Breg je bil strm. »Če pride tu ven, bo v enem skoku čezme,« sem vedel za gotovo. Položaj ni bil ugoden, stvarno celo nevaren. Tiger je pač le tiger. Umaknil sem se za drevo. Kako dober je strel iz šrotarice? Naj ga streljam v glavo? Pridrl bo čelno in takoj napadel. Več kot za en strel gotovo ne bo časa. Slišal sem že, kako kričijo in se bližajo gonjači. Kje je tiger? Nehote sem se ozrl nazaj; nobene zaslombe ni bilo. Tiger lahko napade od vsake strani. Zdajci zaslišim skoke visoko v džungli. Prav proti mojemu stojišču se bliža šum. »Hop, hop, hop.« Zdaj je nekje 20 m nad menoj. »Hop.« Skoki se ustavijo. Voha. Tiger strašno zarjove. Mogoče me je zaznal. Napeto čakam, s prstom na petelinu. Vsak čas bo skočil name. Trenutki tečejo. Srce mi divje tolče. Z očmi iščem po džunglu. Le kje hudič je? Zopet skoki. Oddaljuje se. Izgine končno nekje proti vzhodu. Tiger je prečkal odprtino, kjer sem prvič čakal, in pobegnil v gosto džunglo. Čislo gotovo me je videl in zaznal. V tem so prišli zasopihani gonjači. Bili so razočarani, pričakovali so vsaj kakšno dogodivščino, zdaj pa ni bilo nič. Velik maček, pošast, ki seje tako grozno boje, je bila še vedno v džungli, v nevarnost vsej okolici. »Mogoče pride nazaj, zvečer bom čakal v soteski.« Mislil sem stopiti v mojo poznano vasico 2 km dalje, a ni šlo tako hitro. Moral sem obljubiti poglavarju, da bom ponoči znova čakal tigra, sicer bi zažgali džunglo. Nisem bil pa prav nič navdušen preizkusiti LG Šrote na tigru. Ko bi vsaj imel tu svojo Magnum 7mm. Tu je bila hladna laguna, mogoče pride sem vodo pit. Poiskal sem si boljše mesto na krivem drevesu. Drevo je pa bilo le prenizko, tiger me lahko z enim skokom zbije z njega. No, le pride naj. Porezal sem veje, da lahko s hitro kretnjo vržem puško v strel. Noč je bila dolga. Zdelo se mi je, da često čujem šum za svojim hrbtom, a tigra ni bilo. Pri poglavarju, ki tudi ni spal celo noč, sem zjutraj srečal lokalnega lovca. Nosil je staro šrotarico, narejeno v Karačiju, in imel vsega skupaj 4 naboje. Naboji so namreč dragi v tej deželi. Eden stane lahko dva ali tri dolarje. Le redkokdo si jih lahko privošči. Morda je pa le prav tako, sicer bi že zdavnaj pobili vse živali. Za kakšno zaščito ali go- J jetije divjih živali, katero gre vkup z lovskim gospodarjenjem, nimajo smisla. Kakor Indijanci v severni Ameriki. Lovec Haroon, to mu je bilo ime, mi je zaupal, da je ustrelil že tri tigre v tej okolici. Kadar poglavar oznani, da je tiger vasi nevaren, ga obveste. On pregleda teren, išče sledove in prehode. Če tiger pobije kravo, jo odvleče in skrije v džungli. Tam je najboljše mesto za »machan« Slant na drevesu; ponoči bo tiger kar gotovo prišel. »Kako velik pa pride tiger v teh krajih?« »Pred dvema letoma sem ustrelil tigra, ki je tehtal skoro pol tone.« »Ali kdaj napade ljudi?« »Tisti dve leti nazaj jih je imel kar pet na vesti.« Haroon je rad govoril. Kože zna strojiti sam. Je takorekoč poklicni lovec. Pobije merjasce in jih proda v Cox’s Bazaar kristjanom in hindujcem, ki svinjsko meso jedo. Včasih sklati tudi kakega srnjaka, gozdar mu jih nekaj namreč dovoli. Upleni tudi race, golobe in divje kure. Slaščica pa je ježevec, ki dela veliko škodo na teak drevju. Sem in tja upleni medveda, bolj pogosto pa volkove. Kože ustroji in proda. Dobil je tudi že »panterja«, veliko črno mačko, ki je zelo nevaren, skoro bolj kot tiger. »Ali je tu kaj leopardov?« »Leopardov v tem terenu ni, vse sledi so le tigrove. Seveda so pa v drugih krajih, zlasti v Burmi.« Gozda je še veliko v tem kraju. Džungla se razteza od kavčukovega gozda ob glavni cesti vse do Burme kakih 30 do 40 km. na vzhod. Teren je hri' bovit, v globelih so često lagO' ne s hladno vodico. Palme, P' nje, teak, grmovje je gosto, d3 se premikaš le po dobro shoje' nih stezicah. Od tiste vasice naprej škof0 ni več ljudi, sem in tja se Pr'' klatijo »dacoits«, kakor ime' nujejo tu bandite. Globlje v notranjosti pa so prebivalo1 rodu Shendu in Riang. To je seveda kraj za tigf3' Tu bi se dalo priti do lov3 nanj, zakonito z dovoljenj6111 poglavarja. Tiger pa je verj6*' j no uganil moje> misli in izgi111 j (Dalje na str. 7) Slovenska mladina se politično odpira (Ta članek je izšel 22. dec. 1986 v nemškem listu »Frankfurter Allgemeine Zeitung«. Slovenski prevod smo našli v letošnji februarski številki Naše luči. Ur.) — Čisto javne politične izjave (univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Ljubljane na Plečnikovem trgu — op. NL) so za Jugoslavijo nekaj novega. V skoraj vseh ostalih republikah, tudi na Hrvaškem, sprožajo razdražene in celd sovražne odzive. Zdi se, da ne vidijo več v sami Sloveniji ne občani ne Gospodarska politika (Nadaljevanje s str. 5) Ije ta pogum izvoznikom. Prizadeta je ne le Slovenija, kjer je opaziti delno preusmeritev v trgovino z Vzhodom, marveč tudi Srbija, ki je šele prav začela izvažati na področje z močnim denarjem (tako mali avto »Vugo« v ZDA). Kajpak ne zahtevajo sedaj v Sloveniji celotne spremembe deviznega zakona, pač pa ustanovitev tako imenovanega deviznega »sklada za v sili« pri velikih republiških bankah, da bi bila lahko škoda, ki jo dela centralizem, omiljena in nezadostnost Narodne banke pri urejevanju plačil v tujini popravljena. Možnost odločanja Narodne banke naj bi bila izboljšana prek večje neodvisnosti. Za Še važnejšo stvar imajo načrtovani sistem obračunavanja po Podjetjih, ki predvideva novo °ceno vseh naprav in stvarno Postopno odpisovanje vrednosti strojev. S tem naj bi preprečili namišljene dobičke. Dalje so v načrtu ukrepi za pospeševanje tako imendvanega male-8a gospodarstva, tudi zasebnega. V zavesi vodilnih funkcionarjev jugoslovanskega režima Prihaja, da se mora končno 2goditi kaj odločilnega, ker se kriza stalno veča in se danes kažejo že tudi socialne, predv-Sem pa politične posledice. A razlike v mišljenju so od republike do republike velike, ntnogo podjetij in občin ima 0cl inflacije in od neresničnih °cen korist, pa tudi svetovnonazorske ovire so še na poti. ----------- • --- politično vodstvo v tem kaj posebnega. Kvečjemu se kaže neugodje nad brezskrbnim načinom, s katerim izrekajo slovenski mladinci svoje želje o sodobnejšem političnem življenju. (Pojasnilo: V decembru so študenti v Ljubljani na Plečnikovem trgu zbirali podpise za ukinitev štafete mladosti, pri tem pa so študenti akademije za likovno umetnost iz štiri metre dolgega hloda na hudomušen način izdelali tako »štafeto«. Akcija je sprožila hud naval kritike predvsem iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Ur. AD) Čuti je, da bi ne smeli zlasti armade napadati preveč javno. (Zopet pripomba: Študenti v Ljubljani se močno zavzemajo tudi za civilno služenje vojaškega roka — Ur.) Pomislili naj bi, da bi utegnili Srbi in Črnogorci že po svoji narodni miselnosti »civilno služenje« težko sprejeti. A zdi se, da so celo vojaki ob vsej razdraženosti učljivi. Po obzirnem notranjem navodilu, tako je slišali, ne bodo Jehovinih prič, ki bodo vojaško službo odklonile, več vtikali v zapor, marveč jih pošiljali na služenje brez nošnje orožja. Franc Šetinc, ki zastopa Slovenijo pri zveznem partijskem predsedstvu, je slovesno izjavil, da se bo smelo v Sloveniji o željah mladih vsaj javno razpravljati. V Sloveniji se kažejo odprti odnosi tudi v razmerju do Cerkve. Sicer so uradno odločili, da vsaj tega božiča (1986, op. ur. AD) še ni mogoče uvrstiti med praznike, ker je Slovenija že izrabila število svojih praznikov; priporočili pa so, naj bi poiskali delovni kolektivi, kjer je to mogoče, samostojne rešitve, in naj bi delavcem ali uslužbencem, ki bi imeli 25. decembra radi prosto, ne postavljali nikakršnih zaprek. Ljubljanski nadškof Šuštar je smel ta božič prvikrat govoriti po radiu, koncert božične cerkvene glasbe na 24. decembra zvečer v veliki dvorani Cankarjevega doma je bil že dolge tedne prej razprodan. Republiškim politikom se slavlja vprašanje ob političnem odprtju mladine v dveh Josefs Hair Design Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 smereh: prvič, kako bi mogli to gibanje vgraditi v obstoječi politični ustroj, in drugič, kako spraviti posebno gledanje Slovenije, ki se kaže vedno bolj otipljivo, kolikor moč brez sporov ob bok »jugoslovanski splošnosti«. Ko so pred kratkim ljubljanski volilni upravičenci ob 80-odstoini volilni udeležbi z referendumom odklonili samoprispevek za zaščito okolja, je mladinska revija Mladina pisala brez ovinkov, da to ni bila demonstracija proti zaščiti okolja, marveč proti režimu kol takemu. Pravoverni komunisti po vsej Jugoslaviji govorijo, kol da s tem nevarno dviga glavo »meščanska desnica«. Tudi v spomenici srbske akademije znanosti so videli to težnjo. Medlem ko starejši komunistični politiki ob teh dogodkih zmigujejo glavo, prihajajo mlajši na bolj ustvarjalne misli. Ni pač nobene druge poti, tako je čuti, kot partijo, ki je sicer v Sloveniji že leta dolgo odprta, še bolj odpreti, in sicer tudi za nekomunistične sile, tako da bo igrala vlogo, ki naj bi jo danes igrala Socialistična zveza: da bo v prvi vrsti pristojno mesto za politično dejavnost. Slovenije ni mogoče, dokazujejo dalje, odrezati od splošnih gibanj sodobne Evrope in Slovenci so kot majhen narod posebej navezani na »sodelovanje na široki osnovi«. Tudi pri razumnikih slovenskega rodu, ki živijo v tujini, hočejo doma zbudili zanimanje za ta razvoj. Tako se kaže politično gibanje med slovensko mladino kol del naslajanja nove narodne zavesti, ki bi rada znova določila mesto slovenskega naroda tako v Jugoslaviji kot v Evropi. Slovenija, menijo, politično ne sili stran od Jugoslavije, obstaja pa njeno lastno kulturno in gospodarsko bivanje. Slovenija ne terja splošne reforme sedanjega deviznega zakona, čeprav ima od njega malo koristi. Zadovoljni bi bili že s tem, da bi Narodna banka denar zanesljivo izplačevala in da bi smel ostajali del deviz v republiki, kot neke vrste »sklad za v sili«. Vprašanja, ali se sme Slovenija kot republika v tujini zadolževali, sploh nočejo dati Slovenci v razpravo. Pričakujejo pa, da bodo druge republike pokazale razumevanje za nujno obnovo njenih zastarelih in izrabljenih strojev. Če te podpore in razumevanja ne bo, bo tudi razumevanje Slovenije za potrebe vse jugoslovanske skupnosti gotovo še dalje plahne- lo. __ • --- Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! — TIGER — (Nadaljevanje s str. 6) tiho kot duh. Nikjer nisem dobil stopinj in tudi nihče ni videl ne slišal kaj sumljivega. Razume se, da po trdi ilovici se tigra ne da slediti. Kakor maček potegne kremplje v sape in sledi ni videti. Le kadar je v skoku se zazna na tleh njegove ostre kremplje. S Francisom sva se napotila v Kopaldash, Hindu vasico, kjer sem lovil že spomladi. Sonce je baš dobro posijalo izza gričevja, ko sva koračila ob robu džungle. Na zahod čez široko polje, kjer je rahlo valovilo riževo klasje. Na desni je kipel iz tega zelenega morja gosto zaraščen hrib. Tja nekam so se zatekle tri rdečorjave pike, ki so se nenadoma dvignile pred nama. »Horins, srne!« Skrile so se v goščavo na strmem bregu in zalajale nazaj na naju. Pod nama se je zasvetila srebrna reka. Bregovi so bili polni drobnega peska, le ob gričevju je obstojala temnozelena skala. Tam so se palme in trdo raščeno drevje sklanjale skoro čisto do vode in dajale zavetišče racam in pisanim pticam, ki so se poskrile v gošči. Vse je izgledalo drugače od spomladi. Geografske lege kraja nikakor nisem mogel spoznati. Le majhen zavoj v reki in malenkostno v stran čez grmičevje pa te že lahko povede neznano kam. V Burmo, Indijo, Bengalski zaliv, ali pa nazaj v Čittagong. Reko sva prebredla, ko je bila zelo visoka. Splavarji, ki so splavljali dolge vrste bambusovih stebel v Bengalski zaliv, so nama dali novo smer. Kak kilometer in pol nazaj proti vzhodu sva zagledala slamnate strehe, katere so kipele iz zelenja. »Balo din!« naju je pozdravil nekdo v bengalščini, ko sva debelo zijala, kje pravzaprav sva. Bil je Malori, moj vodič prejšnjo pomlad. Takoj je naju peljal v svoj dom oz. »hati«, ki je bila kar največja hišica v vasi. Ta je tudi premogel leseno posteljo, kjer je navadno spal njegov oče, poglavar vasi. Bengalci spijo na bambusovih preprogah, položenih na steptano zemljo, katera je trda kot beton. Zjutraj pa začuda nič ne jamrajo, kako da jih kosti bole in tudi revmatizma ni opaziti. Moja postelja je bila seveda le iz trdih teak desk brez kakršnekoli blazine, a vsekakor »častno mesto«. Zmetal sem prepotene cunje s sebe in položil nahrbtnik za vzglavje. Po kratkem spanju sem bil pripravljen za pohod. Kmalu sva z Malorijem preiskovala džunglo. Džunglo tvori v tem kraju obraslo gričevje, polno teak in gabro drevja. Med velikimi debli, katerega so često preprežena z »lianami«, je manjše drevje ter grmičevja trnja. V tem času je listje že odpadalo in torej je šumelo pod nogami. Premikala sva se počasi po živalskih stezicah in pri tem z roki odmikala ovijalke, da sva šla lahko naprej. Hribovje je bilo zelo strmo, lezla sva često po vseh štirih pod vejami trnja, včasih pa s pomočjo lian tudi nad bodečim grmovjem. Naenkrat je zašumelo in iz listja je pogledala iguana, kakih pet čevljev dolg kuščar. »Ne streljaj,« je šepnil Malori, »srne so zadaj« — ko sem dajal puško v ramo. Kako bova prišla do strela na srne, mi je bila prava uganka, saj v takem terenu naju divjad čuti vsaj sto metrov daleč. Pri vsem tem sva gledala za sledi. Bilo je vse polno sledov merjascev, pogosto so bili tudi odpadki srnjadi, kaj drugega pa ni bilo zaznati. Zaman sva gledala za znaki, ki naj bi jih pustil veliki tiger, za okostje krave ali drobnice, za ležišča ali odpadke, a sledov za tigrom enostavno ni bilo nobenih. (dalje prihodnji torek) Veselo pustovanje Cleveland, Ohio — Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo in sicer v soboto, 28. februarja, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo bo igral Alpski sekstet. Vstopnice lahko dobite pri Jožetu Tomcu, tel. 731-3669, ali Augustu Dragarju, tel. 943-5211. Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-2388 ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje Vatikan poziva vlade, da uvedejo jamstvo za versko svobodo »Mi tukaj besedičimo o letu več ali manj. Kaj je to za Boga? Nas ne bo več, ko bo Skalnica še stala. Bogu se nič ne mudi,« je modro povedala babica in vsi so ji prikimali. »V Ljubljano ponesem platno, ki ga je stkal Jan,« je ponosno dejal Jernej in se ozrl na sina, ki se je samo nasmehnil. »Stopil bom tudi do Trubarja, da ga pozdravim. Ne, Jan, prav nič ne mršči čela. Ne silim te, da greš z mano, čeravno bi ne bilo slabo, ko bi spoznal nekoliko več sveta.« »Če želiš, grem s tabo. A vedi, da nihče na svetu me ne bo pregovoril, da bi svojo vero zatajil.« »Jan, ali res pojdeš?« V Ur-škinem glasu je bilo čutiti silen strah. Naslonila se je na babičino ramo, da bi skrila solze. Tudi Janu je bilo hudo. Urška je naslonjena na lipo in opazuje vrvež okoli Tkalčeve hiše. Na dvorišču stoji natovorjen voz, Jera pa še teka iz hiše do voza in nalaga nanj nove zavoje. Končno se prikaže tudi Jan. Urška vztrepeta. »Jan!« ga tiho pokliče. On stopi do nje. Prevzame ga pogled na njeno bledo obličje. »Jan, tak si bil tisto jutro, ko ti je Mati božja vrnila vid in me je tvoj angel varuh rešil iz ječe. Ne pozabi tega, Jan.« »Ne bom pozabil. Za vse, kar bom videl in doživel, bom pel hvalnico nebeški Materi. Hvala ti za vse in zbogom!« »Zbogom, Jan! Mati božja naj te čuva!« Jan se je naglo pognal na voz in Urška mu je zamahnila z roko v pozdrav. »Vrneva se z mojstrom Gregorjem in tedaj bo zaživelo na Skalnici,« je zaklical Jernej in pognal. »Mati, rada bi šla na Skalni-co!« »Le pojdi, Urška, dan se obeta lep in topel. Pa še ovce vzemi s sabo.« In pastirica Urška je odprla ovčjo stajo in ovce so z glasnim meketanjem zdrvele na prosto. Kar same so ubrale pot na Skalnico, da seje Urška čudila. Šla je počasi za njimi kot nekoč. V zavetju pod skalami je tu in tam že poganjala mehka trava. Ovce so jo v hipu po-mulile. Nenadoma je Urška zagledala pred seboj žensko postavo. Poleg nje je hodilo še čisto majhno dekletce. Znana se mi zdi ta žena, le kdo je? je pomislila Urška in se podvizala za njo v hrib. A ni šlo tako naglo kot včasih. Morala seje ustaviti in loviti sapo. Sonce je že grelo, ko je zelo upehana dosegla vrh. Šla je na kraj prikazanja. Tu je na zemlji klečala žena in poleg nje de- klica. Tako je bila zatopljena v molitev, da Urške ni slišala. »Mati Marija, odpusti mi, če sem bila vražjeverna. Urška mi je rekla, da je to greh. A ti si mi kljub moji nevrednosti rešila. Hvala ti, Marija, hvala, glej tu mojega otroka, mojo Katico. Zanjo si me vrnila v življenje.« Žena je na glas molila. Mala deklica je klečala ob njej in jo začudeno gledala. Urška pa je po besedah spoznala v njej kaznjenko iz solkanske ječe. Tiho je stopila do nje in ji položila roko na ramo. »Draga ženska, vstanite, jaz sem Urška, pastirica Urška!« »Hvala ti Urška in hvala nebeški Materi, ki se ti je prikazala in tudi mene rešila po tvoji priprošnji. Pa ne samo mene, tudi vse ostale zapornike so izpustili.« Nato se je začela ogledovati po gradbenem materialu. »Nič nisem prinesla na vrh, drugi so bili pridnejši. A šivilja sem, za Marijino svetišče bom sešila mašnih oblek, našlikala bom plašče. Vse življenje ostanem Materi božji dolžnica in tudi tebi, Urška!« »Kje ste našli otroka, ko so vas izpustili?« »Od hiše do hiše je hodilo, revše, nikjer je niso marali. Ko je bila pri Županovih, je zbolela. Tam sem jo našla.« Medtem so na goro prispeli še drugi ljudje, težko obloženi ter upehani od lovora in hoje. Veselo so pozdravljali. »Srečna si lahko, Urška, vsi le imajo radi,« je žena dejala, medtem ko je njen pogled iskal deklico, ki je tekala za ovcami in glasno vzklikala. »Srečna bom, ko bo tu stalo svetišče in bo Marijino naročilo izpolnjeno,« je Urška zamišljeno odgovorila. XIV. Med znanci v Ljubljani Jan je z očetom že prešel obzorja svojega malega sveta. Na Ajševici sta se srečala s cesto, ki je prihajala iz Gorice. Naprej proti Vipavski dolini je peljala samo ena pot. Nad Šempasom so se strmo dvigali skalnati grebeni, prav na vrhu je zelenel Trnovski gozd. Vedno več vozov je bilo na cesti, a tudi kmetov, praznično oblečenih, glasnih in veselih. »V Vipavi je danes semenji dan. Živino kupujejo, mlade prašičke in teleta,« je pojasnil Jernej. Vipavska dolina se je vedno bolj širila, ob cesti in na pobočjih so se belili kmečki domovi in se bohotila žilna polja in preorane njive, ki so čakale nove setve. Še pred poldnem sta prispela v Ajdovščino in Jernej je poiskal gostilno in vstopil. Le trije možaki so sedeli pri mizi ob oknu in modrovali ob kozarcu vina. Z Janom sta sedla v nasprotni kot. Jernej je odvezal culo in zasvetil se je beli kruh. »Jej, Jan, belega kruha pa ne kaži preveč. Ta ni za reveže.« »Tokrat nam ne sme spodleteti. Vsa dežela se bo dvignila, od Tolmina do Istre,« je slišal Jan pogovor trojice. »Pazi, gosposki ljudje so, glej kako je oblečen fant, pravi plemenitaš,« je tiše dodal sosed, vendar ne tako tiho, da bi ga za vse glasove dovzetno uho nekoč slepega Jana ne slišalo. »Pojdimo, do Vipave je še precej poti. Čaka nas težka naloga. Izgleda, da bo semenj dobro obiskovan,« je rekel tretji. Vstali so in ko so bili pri vratih, je Jan ujel še zadnje besede: »Ste videli, bel kruh je ta gosposki fant, mi pa še črnega nimamo.« Janu je obstal grižljaj v ustih. Bil je grenkejši od pelina. Že je vstal, da bi skočil za odhajajočimi in jim vse pojasnil, a oče ga je ustavil. »Nič ne bi pomagalo. Nepazljiv si bil, saj sem te opomnil.« Spel sta sedela na vozu in konj je peketal proti Vipavi. »Oče, glej, pred nami so in zdi se mi, da eden težko hodi,« je rekel Jan, ko je na cesti zapazil vse tri možakarje iz gostilne. »Že razumem. Hočeš da ustavim in jih vzamem na voz.« Če te udarijo na desno lice, nastavi jim še levo,« je Jernej smeje pogledal Jana in ustavil voz ob možakarjih. »Hočete prisesti?« Veselo so ju vsi trije pogledali, ko pa so spoznali gosta iz ajdovske gostilne, so se zmedli in v zadregi molčali. »Le gor, le gor, nama se mudi, do večera morava biti v Postojni,« je rekel Jernej in spet pognal, ko so se vsi trije skobacali na voz. »Kaj ne gresta na semenj?« »Ne. Po naključju sva naletela na ta dan. Platno peljem prodal v Ljubljano. Sin prvič gleda te kraje in prvič bo videl pomlad,« seje raznežil Jernej. »Kako prvič? Kje pa je bil doslej?« »Trileten je izgubil vid zavoljo kuge.« »In sedaj vidi?« »Da, vidim,« je namesto očeta odvrnil sin. »Mali božja, ki se je prikazala Urški Ferli-gojnici na Skalnici, mi je vrnila vid.« Možakarji so ostrmeli. Sram jih je bilo, da so fanta napačno sodili. Le zgodba o čudežu se jim je zdela neverjetna. »Slišali smo nekaj o lem prikazanju, pa smo menili, da so to čenče praznovernih žensk.« »Ne, možje, na Skalnici se je resnično prikazala Mati božja. Nihče drug bi me ne mogel vrniti vida kakor le ona.« Vatikan — Na dunajskem zasedanju konference o evropski varnosti je med drugimi govoril tudi šef delegacije apostolskega sedeža nadškof Andrys Backis. Svoj nastop pred evropskimi diplomati je posvetil izključno vprašanjem verske svobode. Najprej je še enkrat povzel obveznosti, ki so jih v zvezi z versko svobodo prevzele nase podpisnice Helsinške listine in sklepnega dokumenta zasedanja v Madridu leta 1983. Ta dokument obvezuje države podpisnice: “Sodelujoče države se strinjajo v tem, »Pripoveduj, fant, kako se je to zgodilo.« Jan je začel pripovedovati o vsem in nazadnje jim je povedal še o belem kruhu. »Urška je skoro vso moko razdelila med vaščane in tako je tudi naša mati spekla za popotnico bel kruh,« je končal. »Ki pa ti ni teknil, kajne? Taki smo pač, odkritih besed in naglih sodb. Vse se sliši kot pravljica. Bo pa že res, če si bil slep in sedaj vidiš. Človek ne izpregleda kar tako po tolikih letih slepote,« je modroval najstarejši, ostala dva sta mu prikimala. Prijetno in toplo jim je bilo v duši, kakor da so prisluhnili čudoviti zgodbi stare babice iz otroških let. Ko so dospeli do Vipave, so vsi trije poskakali na tla in se zahvalili za prevoz. Vse do Šcmbida je bila gneča voz in ljudi, potem je prenehala. Skalnati Nanos je stal pred njima in vse do Razdrtega je konj komaj korakoma stopal. Ko sla prišla v Postojno, se je mračilo in Jernej je sklenil, da bosta kar tu prenočevala. Naslednje jutro sta spel sedela na vozu in peljala proti Notranjski. Pot je šla navzdol in končno sta dospela v dolgo vas ob"cesti. Bila je Planina. »Kmalu bova v Logatcu; lam je mitnica in sam Bog ve, kako se bova zmazala.« »Pa kaj imajo mitničarji pri našem platnu opraviti. Še s prstom niso ganili, mati in jaz sva pa dolge ure presedela pred statvami.« »Vedno je bilo in bo tako, le sprijazni se s tem dejstvom.« Cesto je zapiral lesen drog. Trije mitničarji so stali pred mitnico in čakali. »Težko si naložil danes, Jernej.« »Platno vozim, kot po navadi, pa še sina sem vzel s sabo, da vidi Ljubljano.« »Da vidi Ljubljano? Kaj nisi vedno pravil, da je slep?« »Bil je slep, sedaj pa vidi. Mati božja se je prikazala na Skalnici pri Gorici, mu je vrnila vid.« Vsi trije so se zakrohotali. »To boš drugim pripovedoval, če te bodo hoteli poslušati in ti verjeti; nas zanima platno.« (Dalje prihodnji torek) da bodo prevzele vse potrebno za zagotovitev svobode posameznika, da sam ali skupaj z drugimi izpoveduje in prakticira vero ali veroizpoved po zahtevah svoje vesti. Zastopnik Vatikana, nadškof Andrys Backis, je strnil temeljne verske svoboščine v deset točk, “ki jih zahteva izvajanje pravice do svobode vesti, vere ali prepričanja”: 1. — Za starše - svobodo posredovanja svojega verskega prepričanja otrokom in to osebno ali s pomočjo skupnosti. 2. — Za vsakogar - da lahko sprejema posamezne ali v okviru skupnosti verski poduk, za katerega se je odločil. 3. - Za družine, da vsaka vzgoja spoštuje verska prepričanja otrok. 4. - Za vsako skupnost verujočih, da se lahko organizira po svojih hiearhičnih stopnjah ali drugih ustanovah, ki so ji lastne. 5. - Za vsako skupnost verujočih, da v svojih ustanovah odbirajo in vzgajajo bodoče služabnike bogoslužja in da jih lahko imenujejo in prestavljajo v skladu z objektivnimi potrebami vernikov. 6. - za vsako skupnost verujočih, da svobodno odpira, gradi in uporablja zgradbe ali prostore za bogočastje v skladu z resničnimi potrebami svojih članov; v vsakem primeru je treba spoštovati njihov verski značaj. 7. - za vsako skupnost verujočih , da svobodno izmenjuje informacije, da tiska, dobiva in sprejema, uvaža in svobodno uporablja svete knjige in druge izdaje, ki zadevajo izpovedovanje in prakticiranje vere ali prepričanja. 8. - Za vsako skupnost verujočih, da razpolaga s svojimi sredstvi družbenega obveščanja in jih uporablja v svoje namene ter da ima v iste namene dostop tudi do drugih sredstev družbenega obveščanja! 9. - Za posameznike in skup- i nosti verujočih, da se lahko povezujejo in združujejo na shodih - sem sodijo tudi romanja - z enako verujočimi v svoji domovini, kakor tudi zunaj nje, to velja za vernike in odgovorne v verskih skupnostih. 10. - Za vsakega verujočega, da uživa resnično enakost z ostalimi državljani v vseh pogledih civilnega, gospodarskega, socialnega i n kulturnega življenja, ne da bi se moral bati razlikovanja. Dunajski del konference o evropski varnosti in sodelovanju se je pričel 4. novembra 1986 in se je po prazničnih počitnicah nadaljeval 27. januarja. Že v prvem krogu so skoraj vse delegacije 35 držav, ki so podpisnice Helsinške listine, na dolgo razpravljale o svobodi, posebej še o verski svobodi. Ta vatikanski dokument desetih točk je vsekakor bil poziv vzhodno-evropskim državam, v katerih je sicer verska svobodo ustavno zajamčena, so pa nekatera zgoraj navedena “jamstva” dejansko ilegalna in kazniva.