PoMnina plačana ▼ gotovfaL Leto XVII., št 48 L]ubl]ana, četrtek 27. februarja 1936 Cena 2 Dir upravni&tvo; ujuiUj&na, tvnaiijeva ulica a. — reieion st s 122. 3123, Loseratnl oddeielt: ujuoijana, Seien« burgova UL 6. — Tel 3492, 2492, Podružnica Maribor; 'Gosposka ulica «, LL — feielOD SL 2455. eo družni ca Celje: Kocenova ulica SL 2. — relefon St. I9a Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljub* Ijana št 11JM2, Praga čislo 78.180, 3124. 3125, 31266. Wien St 106.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St_ 2440. Celje, StroaEmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Po Hodževem posetu Predsednik češkoslovaške vlade in ob enem njen zunanji minister dir. Hodža je zapustil Beograd in Jugoslavijo. Da je Hodža prvi svoj poset, potem ko se je bil podal v Pariz, srce sodobne mirovne zgradbe v Evropi in poglavitni vozel vsega mednarodnega sistema, posvetil nam, se nam zdi utemeljeno v zgodovini in v porodi odnošajev med obema državnima narodoma. Navdaja nas z največjim zadoščenjem, da so se ta dejstva mogla tudi pri posetu samem tako lepo izraziti in da so prišla v toku beograjskih razgovorov na tako mani-festanten način do veljave. Pokazalo se je, da zavezništvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo ne temelji samo na spoznanju obojestranske koristi, ki poteka iz te zveze, da ne izvira tedaj samo iz pametnega preudarka, marveč da segajo njene osnove mnogo globlje. Saj so zasidrane v čuvstvu, v trdnih koreninah občutka in zavesti slovanske skupnosti. V tem znamneju so se preizkusile že v dolgi borbi, ki smo jo morali nekdanji avstrijski Slovani bojevati zoper tujerodnega izkoriščevalca za dosego osnovnih pravic narodnega življenja. Zveza med Jugosloveni in Čehi je bila nezlomljiva osnova slovanskega odpora v dunajskem parlamentu v starih avstrijskih časih. Kadarkoli je naša ali je češka politika zapustila to osnovo, pa se spustila vstran od nje, na labilno področje dru-gačnih kombinacij, je slabo vozila, pa se je morala z novim spoznanjem .vračati na stare, na preizkušene poti jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti. Enako je bilo v drusgi »polovici« starega cesarstva, da se izrazimo s staro terminologijo; tamkaj je dajalo ravno sodelovanje med Slovaki in Srbi najlepše uspehe. Zdi se nam globoko utemeljeno, da jim je dal posebnega priznanja prav predsednik Hodža, ki je imel v tem področju povsem vidno vlogo. Da se je na Hodževem posebu podčrtala trdnost in neminljivost prav te zveze, je tudi danes še zelo umestno. Zakaj, Jco nas je svetovna vojna prestavila ▼ drugo areno, nas postavila pred nove, še večje in bolj komplicirane naloge, je tu češkoslovaško-jugoslovenska vzajemnost zopet najzanesljivejša osnova. Že t toku svetovne vojne in težavne borbe j«, narodno osvoboditev se je sijajno obnesla in nam pomagala na eni in drugi strani do marsikakega uspeha. Trajnejša prilika in potreba za njeno uveljavljen je pa je povojna doba, ko je Evropa sredi razburkanih valov trde sedanjosti tako rekoč brez prestanka na preži in v nevarnosti pred poskusi po starem hlepeče reakcije. In danes ko je češkoslovaško-jugoslovensko prijateljstvo tako rekoč temelj Mali antanti, je stvar prav taka. Mala antanta se je preizkusila kot laiko trdna aveza, da res ni več treba ]x>trjati njenega značaja in poudarjati aijene stanovitnosti. Ako se je to pot vseeno zgodilo, ima stvar svojo utemeljenost z dejstvom, da je Hodža prišel k nam kot dedič po Benešu, ki je toliko let s tako preizkušeno roko vodil krmilo zunanje politike bratske republike. Pa vrh tega spričo dejstva, da se pojavljajo razne nove kombinacije, katerih problematika se v diskusiji skuša tolmačiti z raznimi variacijami, ki gredo seveda mimo cilja. Ravno Hodža je prinesel nove iniciativnosti v srednjeevropske odnošaje. S svojo spretno izvedeno pobudo je našel stik z Dunajem in sprožil razgovore, ki še trajajo in ki pač še ne bodo kmalu zaključeni. Osnovna misel te pobude je stremljenje po nadaljnji pomiritvi srednje Evrope, po konsolidaciji v Podunavju, kjer naj se sedanje stanje okrepi zlasti z gospodarsko konstrukcijo, ki naj poleg politične pomaga ojačiiti temelje miru. To stremljenje pač ne more tati v nasprotju s težnjami Male antante, ki ima sama prav iste cilje. Zato je v beograjskih razgovorih enotnost v tem pojmovanju prišla do izraza. Seveda se dobro zavedamo, da je konsolidacija srednje Evrope jako kompliciran problem. Če bi bila zavisna od srednjih in malih srednjeevropskih držav samih, bi bila stvar mnogo enostavnejša in na poti do političnega miru in gospodarskega sodelovanja bi mogli napovedovati pač hitreje. Toda tu so velike sile, ki imajo v srednjeevropskem področju svoje interese. Srednja Evropa je postala naravnost križišče teh interesov, in sicer križišče, kjer se težnje ne uveljavljajo samo v konstruktivnem smislu in pravcu. Pred vsem je tu težnja po anšlusu in odpor zoper njo, da o drugih niti ne govorimo. V gospodarskem pogled« je najvažnejše razmerje med industrijskim severozapadom in agrarnim jugovzhodom. Povezanost srednjeevropskih problemov z zapadno- in splošnoev-ropskimi je tolika, da se nobeno od omenjenih in še drugih neomenjenih vprašanj ne more obravnavati zase, marveč doživljamo vedno znova, da se ob slehernem izmed njih vznemiri talko rekoč celotni evropski mednarodni sistem. Iz tega tudi izhaja spoznanje, da se problemi, s katerimi se bavi diplomatski svet že dolgo in ki so doživeli neko specialno poživljenje ob nastopu našega po-setnika Hodže, ne dado na hitro reševati, marveč je treba zanje časa, da PRORAČUNSKA RAZPRAVA BREZ OPOZICIJE Narodna skupščina je na včerajšnji seji začela razpravo o novem državnem proračunu Opozicijski poslanci so zapustili sejo in se razprave ne bodo udeleževali Beograd. 26. februarja p. Narodna skupščina je danes nadaljevala svoje zasedanje. Na dnevnem redu je bila načelna razprava o državnem proračunu za 1936-37. Za današnjo sejo je vladalo veliko zanimanje zaradi stališča, ki ga je zavzela opozicija. Ves dopoldan so se šefi opozicije posvetovali o nadaljnjem postopku v skupščini, zato se je seja začela šele okrog 12. Ko je bila seja otvorjena je tajnik skupščine nar. posl. Kovač prečital zapisnik. Posl. Voja Lazič je protestiral proti temu da v zapisniku ni izjave, katero je včeraj podal narodni poslanec Nikola Preka v imenu opozicije. Poudaril je, da so bili včeraj v narodni skupščini ljudje, ki vanjo ne spadajo. Ker je bil v svojem govoru zelo oster, mu je predsednik po ponovnem opominu odvzel besedo Poslanec Dimitrijevič je vprašal predsednika ali je pripravljen zavzeti 9e za pomoč javnim borzam, odnosno nezaposlenim delavcem potom posebne postavke v državnem proračunu in ali more narodna skupščina votirati kak znesek za prehrano nezaposlenega delavstva, kakor je to storila s sklepom za zimsko pomoč. G. čirič je odgovoril, da je bila pri njem delavska deputacija in da je nakazal kot podporo nezaposlenemu delavstvu 20.000 Din. Posl. inž. Manfred Paštrovič (Neodvisni klub) je govoril zaradi kršitve poslovnika. Protestiral je proti temu. da bi se v skupščinski dvorani zbirale osebe, ki niso poslanci in tudi ne pripadajo osobju Narodne skupščin". Ugotovitve večine finančnega odbora Predsednik Čirič je nato izjavil, da je že včeraj dal potrebna pojasnila, da so bile one osebe uvedene v narodno skupščino po njegovi odredbi. Nato je prešel na dnevni red: načelna razprava o državnem proračunu. Tajnik poslanec Kovač je prečital dopis predsednika in večine finančnega odbora, ki ugotavlja: 1. da je bilo finančnemu odboru nemogoče popolnoma oceniti predloženi proračun, ker finančni minister na izrecno in ponovno zahtevo ni dal vseh potrebnih pojasnil. 2. da proračun predstavlja pretirano in neostvarljivo obremenitev naroda. 3. da je proračun za 1 milijardo večji od poslednjega faktično ostvarjenega proračuna. To pomeni, da je iluzoren in fiktiven. Bremena se Se povečajo. 4. da bodo v teku poslovne dobe 1936-37 prenehale veljati olajšave, ki so se priznale kmečkemu prebivalstvu z znižanjem zemlja-rine na eno tretjino za dobo davčnega leta 1936. Kmet bo torej moral od 15. marca 1937. dalje plačevati zemljarino v polnem prejšnjemu znesku, to je za celih 50 odstotkov več ko v letu 1935. 5. leteči dolgovi javne uprave slalno rastejo 6. zahteva se uzakonjen je raznih uredb, ne da bi se dala pojasnila o njihovem finančnem in gospodarskem pomenu. Posebno težka je uredba o znižanju plač državnim in samoupravnim nameščencem s socialnega stališča in z ozirom na interese državne uprave. Finančni odbor je priče! podrobno razpravo s čvrsto voljo, da izvede v tem proračunskem predlogu najstrožje varčevanje, kakršno odgovarja izredno težkemu gospodarskemu stanju narodnih mas, in da z znižanjem vseh onih pozicij, ki se ne nanašajo na vitalne interese države in naroda, omogoči odgovarjajoče znižanje dohodkov, da bi se tako doseglo neobhodno potrebno olajšanje davčnih bremen. To delo pa je bilo finančnemu odboru onemogočeno, ker resorni ministri po treh dneh niso več prihajal k sejam. Izjava neodvisnega poslanskega kluba Nato je predsednik Čirič sporočil, da so se k besedi prijavili narodni poslanci dr. Va>sa Jovanovič, Milovan Pinterovdč, Mi-haj.lo Gjurovič in Nikola Kabalin, da podajo izjavo svojih klubov. Prvi je dobil besedo poslanec dir. Vasa Jovanovič, ki je dal naslednjo izjavo v imenu Jugoslovenskega neodvisnega nacionalnega poslanskega kfluJba. Jugoslovanski neodvisni nacionalni poslanski kiluib se zaveda, da je državi za njeno življenje in kontinuiteto njene administracije ter za redno gospodarstvo države in naroda ustavno potreben proračun. Bili je pripravljen, da pri obravnavi proračuna vestno sodeluje in jo pravočasno dovrši. Opozicija pa ne more glasovati za proračun * Proračun mora biti gospodarski načrt za državo in njene ustanove in podjetja, načrt, ki bi zajel vse potrebe po izdatkih in kreditih. Proračun mora biti realen in uravnovešen: biti mora resnična in popolna »slika gospodarskega stanja; biti mora progra-matsiki glede na izvajanje politike, ki se vsiljuje spričo dane situacije in danih no-treb. Nato je razpravljal o gospodarski in Finančni politiki vlade ter navajal iz poročala poslanca Mohoriča podrobnosti (katerih najbolj značilne ugotovitve smo objavili v današnjem uvodniku. Op. ur.). Ako hočemo v resnici red v javnih financah n narodnem gospodarstvu, potem takšen proračun ne more postati zakon. Finančni odbor je skušal proračunski predlog predelati in ga uravnovesiti. Žal je bilo njegovo delo prekinjeno, ker je skupščin«&a večina skleni'«, da se vrši proračunska razmrava po skrajšanem postopku Govornik je nato opozarjal, kako Škodljivo vpliva neuravnovešenost proračuna na naše nerazvito narodno gospodarstvo. Država si danes mora izposojati denar >d državnih denarnih zavodov, pa še ne more recJno izpolnjevati svojih obveznosti in privatnik postaja njen prisilni upnik. Tako ostaja naše gospodarstvo, ki je že itak slabo po kapitalu, brez najpotrebnejših sredstev. Nerešeno je vprašanje dolgov. Pomagamo si z moratorijem, ki pa je prava zavora gospodarskega življenja. Pred letom dk»i so biSa obljubljena nova sredstvu za obnovo gospodarske delavnosti. Od teh kreditov doslej še ni nič. DePlacijska politika se sicer formalno ne vod.i več. toda vsa na njej zgrajena kreditna politika je ostala. morejo zoreti polagoma. Beograjski razgovori so pokazali, da je res tako, pa da zato ni pričakovati kakih naglih solucij, v nobeni od predlaganih in disku-tiranih smeri. Spoznanje nas "seh, trdno utemeljeno v preizkušnjah stoletne zgodovine, pa nam potrjuje voljo do enotnega nastopa, kakor je vte1e8en v Mafli antanti in kakor je znov*» prišel do veljave in izraza o priliki Hodževega 11- za Privatno denarništvo se nahaja v tihi kvidaciji. Nikjer ni nobenega posikusa obnovo in normalizacijo kreditnih odnošajev. Problem razmerja cen je ostal nedotaknjen. Nespremenjene trošarine in takse zmanjšujejo konzumno sposobnost širokih slojev. Ozdravljenje našega narodnega gospodarstva je mogoče samo z dobro premišljenimi in po načrtu izvedenimi obsežnimi ukrepi. Postavlja se problem izdelave državnega gospodarskega programa, ki ne topi nobenega odlaganja. Govornik nato ra-zpravija o proračunu s stališča splošne politike kr. vlade in njenega programa ter njenih načel. Prihaja pri tem do jako ostrih ugotovitev. Podrobno navaja politično stanje v državi, se peča z .vprašanjem tiskovne svobode in svobode zborovanja ter združevanja. Navaja primere iz premestitvene prakse. Končno kritizira odnošaje vlade napram narodnemu predstavništvu in še posebej napada predsednika narodne skupščine, kateremu očita nezakonito in nelojalno postopanje. Posebej še žigosa priprave za včerajšnjo se.ro in dogodke, ki so se na njej odigrali ter zaključuje z izjavo: »Iz vseh navedenih razlogov ne bomo sodelovali pri proračunski razpravi ter prepuščamo vladi g. dr. Stojadinoviča polno odgovornost za tako delo«. (Viharno odobravanje ni levci, mOlIk na desnici). Izjave dragih klubov Nato je podal izjavo poslanec dr. Milan Pinterovič, ki je uvodoma obeležil politično stališče Narodnega delovnega khiba napram vladi dr. Stojadinoviča. Nato pa je obsodil politiko moratorijev in provizori-jev, v kateri se nahajamo, zavrnil prova- dun kot nerealen in kot neanoono obremenitev narodnega gospodarstva ter se je priključil izjavi dr. Vase Jonranoviča, da radi načina, kako se proračun obnmiava, in radS dogodkov v včerajšnji seji narodne skupščine njegov k,Uib ne bo sodeloval v proračunski razprava. V imenu RadikaHkcga Idhiba je podal stično izjavo posilanec Stdejsnan Hafizadic, v imenu Jevtičevega Jugoslovanskega kfct-ba pa poslanec mi. Nikofri Kabalin. Po teti izjavah so se dvignili vsi člani Neodvisnega, Narodnega delovnega im Jevtičevega Jugoslovenskega kluba ter so korporativno zapustili dvorano. V skupščini je ostalo okrog 130 poslancev vladnega kluba ter 5 članov novega Seljaškega kluba, v katerih imenu je poslanec Života Milanovih izjavil, da se njegov klub sicer strinja s stvarnimi razlogi opozicije, vendar ostane redi kontrole pri proračunski debati. » Poročilo vladne skupine finančnega odbora Predsednik čirič je nato podal kratko izjavo v kateri je trdil, da so obtožbe opozicije proti njemu in proti vladi neupravičene. Nato je dal besedo poročevalcu manjšine finančnega odbora poslancu dr. Nikifcoviou, da je prečital poročilo manjšine finančnega odbora. Manjšinsko poročilo pravi v svojem uvodu, da predlog državnega proračuna v cedoti ustreza sedanjim gospodarskim in finančnim razmeram ter tudi interesom državne uprave. Predlog točno prikazuje stanje in razvoj državnih financ in vladi je treba izreči priznanje in zahvalo za prizadevanja. s katerimi je hotela iskreno pokazati naše državno gospodarstvo. Poročilo nato pobija navedbo poročila odboro-ve večine, da se davčna obremenitev ni zmanjšala, ter zatrjuje, da sedanja vlada izvaja sistematično politiko davčne razbremenitve in gospodarske obnove. Po prihodu vlade g. dr. Stojadinoviča je za-ra-di tega nastopil močen val, kd se izraža v velikem navdušenju narodnih množic. Poročilo našteva, kaj vse je vlada v tem pogledu storila. Znižala je zenljarino, Podaljšala rok za poravnavo dolžnih davkov na 15 let, davčnim oblastvom strogo naročila, naj ustavijo eksekuoije, ctokler kmet ne proda svojega pridelka, znižata na polovico eksekucijike stroške pri davkih p°4 10:000 Din. dovoKla odplačevanje da-včne-ga dolga s koruzo, izdala več važnih sklepov o pridobnira, oprostila dninar je in ; i-romašne delavce izrednega prispevka, izdala učinkovite ukrepe za zboljšanje uprave itd. Podrobno se bavi poročilo s tobačno politiko vlade in poudarja, da eo odkupne ce. ne za tobak zvišane za eno petino, ob enem pa je dovoljena dvakrat večja saditev tobaka kekor lani. Zaradi ugodnih trgovinskih pogodb smo leta 1935. izvozili šestkrat več tobaka kakor prejšnje leto in zagotovili smo si izvoz našega tobaka ze dolgo vrsto let. V Prilepu se je začel graditi tobačni institut. Med »plošnimi gospodarskimi ukrepi navaja poročilo pred vsem sklep od 9. februarja 1935. glede določitve ene milijarde za javna dela ter izdajo blagajniških bonov v znesku 500 milijonov dinarjev. Po vsem tem smatra vladna skupine iv-nančnega odbora, da od izbruha gospodarske krize koncem leta 1932. do danes ne kaže nobena doba tolikšnega bogastva načrtov in ukrepov, zlasti če upoštevamo se finančno gospodarsko stanje, ki ga je moral sedanji predsednik vlade prevzeti, ko je lani postal finončnti^ V svojem drugem J~ delu obravnava po- ročilo predloženi proračun s politične strani. Izreka priznanje finančnemu ministru, da je sestavr'1 tehnično tako popoln proračunski prediog, ki mu stvarno ni mogoče ugovarjati in je zato njegov sprejem neobhodna državna potreba. Opozicija pa tega noče razumeti ter zapostavlja splošne državne interese interesom svojih skupin. Te skupine med seboj nimajo ideoloških stikov in niso mogle ustanoviti niti skupnega klube. Vsaka od njih kritizira delo vlade z drugačnega stališča. Enim vladna politika ni dovolj svobodoumna, drugi pravijo, da je vLada preveč popustljiva zlasti napram izvenparfiamentarni opoziciji in proti hrvatskemu delu našega naroda. Opozicija očita vladi, da še ni izda\a napovedanih političnih zakonov. Vsi ti očitki so neutemeljeni. Vladna politika obstoja v postopni vrnitvi k normalnemu političnemu stanju, k demokraciji in h končni ureditvi našega političnega življenja. Delati pa mora previdno. Pred sprejemom novih zakonov pripravlja zato vlada teren za popolnoma napredne in svobodne zakone s tem, da obstoječe politične zakone kar najbolj liberalno izvaja. Tudi med nami so mnogi, ki žele zlasti liberalno izvajanje tiskovnega zakona, toda resno in rodoljubno časopisje je samo potrdilo, da je to nemogoče. Popodnoma zaupamo vladi, da bo naše želje ocen/Tla tako, kakor zahteva stvarnost. Med ljudstvom se opaža naraščajoče pomirjen je. Izgredi, ki jih je vlada s potrebno zmernostjo, a tudi z odločnostjo pobila, so izhajali še iz prejšnjih razmer, sedaj pa naglo padajo. Poročilo dtailje kritizira obstrukcijo opozicije v narodni skupščini in njeno delo v finančnem odboru. »"Prepuščamo narodni skupščini«, pravi med drugim, »da oceni in presodi, ali ne bi bilo treba morda izvoliti nov finančni odbor z ozirom na način, kako je opozicija v njem pred nekaj dnevi dobila en glas večine in pa zeto, ker po naši sodbi finančni odbor ni imel pravice zavrniti proračuna v celoti. Če ie večina v odboru to storila, se je pregrešila zoper dolžnost, kd ji jo nalaga skupščinski poslovnik. Če se je odborov« večina tako ponašala v vprašanju proračuna, ki je prvovrstna državna in narodna potreba, kako naj potem pričakujemo od nje drugačnega stališča v raznih drugih vprašanjih, zlasti glede invalidskega zakona, ki ga naši invalidi po vsej državi tsko težko čakajo?« Poročilo manjšine finančnega odbora se zaključuje s prošnjo, naj narodna skupščina po pospešenem postopku razpravlja o proračunu in ga odobri. Za poTOčevailoa določena posl. Nrkrtovfč in dr. Koce. sta Ekspoze ministra financ Finančni minister Dušan Letica je nato podal svoj ekspoze. Ponovil je v glavnem svoja izvajanja iz finančnega odbora. Uvodoma je poudaril, da je novi proračun uravnotežen. Navidez je sicer za nekaj čez 57 milijonov večji od lanskega, dejansko pa je za 580 milijonov manjši. Njegove odlike so jasnost, popolnost, točnost in enotnost in zato predstavlja novo etapo pri delu za ureditev naših državnih financ. V prejšnjih proračunih ni obstojalo potrebno soglasje med proračunom in gospodarskim stanjem v državi. Toda od lani Minister prosvete vztraja na svojem stališču Deputacija gospodarskih in delavskih zbornic, tftsfcar-narjev, knjigarnarjev in kulturnih organizacij Beograd, 26. februarja, p. Prosvetni jm-nister g. Stošovič je danes ob 18. sprejel.,* svojem kabinetu deputacijo, v kateri so. bili zastopniki vseh trgovskih, industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic, nadalje zastopniki tiakarnarjev iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, zastopniki organizacije knjigarnarjev, zastopniki organizacije izdajateljev knjig ter zastopniki kulturnih ■ organizacij iz dravske banovine. Deputacija je obrazložila prosvetnemu ministru svoje želje glede šolskih knjig in njihovega izdajanja v zvezi z zakonom o unifikadji šolskih knjig. Deputacija je naglasila, da naša prosvetna politika še ni tako ustaljena, kakor bi bikjr potrebno in da lahko on kot prosvetni minister to popravi. Potrebno je, da predpiše točen program, po katerem se morajo pisati in tiskati učne knjige v svobodni konkurenci brez mono-polizacije. To je tem bolj umestno, ker ima prosvetno ministrstvo popolno kon- trolo nad šolskimi knjigami preko Glavnega prosvetnega sveta. - Deputacija je dalje opozorila mirna tra na to, da z monopolizacijo knjge ne bodo nič cenejše. V dokaz je navedla primer • Šolskimi zvezki, ki se izdajajo izključno v državni izdaji, a so za 30 odstotkov dražji in pri tem za 50 odstotkov slabši kakor poprej, ko so bili v zasebni izdaji. Minister je pazljivo poslušal razlago da-putaci je ter ji nato obrazložil svoje stališče v tej stvari. Izjavil je, da se vprašanje učnih knjig ne bo reševalo na škodo tiskarn, izdajateljev in pooblaščenih knjigarnarjev ter da se je to že prej in se bo tudi odslej strogo upoštevalo. Deputacija je dobila vtis, da minister vztraja na svojem načelnem stališču, kakor ga. je obrazložil v svojem govoru pred finančnim odborom narodne skupščine in v svoji znani izjavi novinarjem. so v toku ukrepi za ureditev naših financ in ozdravljenje narodnega gospodarstva. Zato številke proračuna niso pretirane. 5.296 milijonov gre za materialne izdatke, to je 51.39 odstotkov proračuna, od tega 3.037 milijonov za narodno obrambo in državne dolgove. V znižanju osebnih prejemkov državnim nameščencem vidi vlada pomemben uspeh. S tem je prišlo razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki v smer obratnega razvoja, kakor smo ga opažali doslej. Državni nameščenci dobro vedo, da je tudi njim najbolj v korist, ako se naše narodno gospodarstvo čim preje dvigne. Potem se bo v njem mogel zaposliti tisti del osobja, ki je v državni službi dejansko nepotreben. Z objektivno presojo proračunskih dohodkov je vlada zagotovila proračunsko ravnotežje. Poleg tega pa deluje v smeri, da se narodnemu gospodarstvu ustvarijo pravilni pogoji za njegov napredek. Vlada je šla zato po poti olajšanja javnih bremen, kar se že danes plodovi to občuti v vseh panogah narodnega gospodarstva. V novem proračunu so dohodki od splošnih neposrednih davkov znižani za 145 milijonov. To znižanje se nanaša na vse razen zemlja rine, ki je za leto 1936. znižana za 150 milijonov. Pri neposrednih davkih je ustavljena normalna tendenca po zvišanju in se je pričela obračati k večanju posrednih davkov. Pri trošarini in carini se predvideva 78 milijonov več, pri taksah pa znižanje. Porast dohodkov iz poarednih davkov m iz davka na poslovni promet so ugodna znamenja za naraščajočo gospodarsko moč naroda. Finančna politika vlade ostane iz bistvenih finančnih in političnih razlogov ne-izpremenjeno vezana na ohranitev stabilnosti dinarja. Naš proračunski položaj je relativno zadovoljiv. Minister podčrtava važnost popustov prt odplačevanju starih davčnih obveznosti tn pomen novih blagajniških bonov, ki bodo omogočili, da lastniki razpoložljivega denarja svoja sredstva kaflaaočm tojatadanoana nalnftjn. Državi pa se s tem okrepi plačilna zmožnost in se tako omogoči dotok novih sredstev v gospodarsko življenje. Minister odločno izključuje vsako inflacijsko tendenco. Politika Narodne "banke ostane popolnoma svobodna in v skladu s potrebami našega narodnega gospodarstva. V nobenem primeru Narodna ba.-a ne bo obremenjena na račun finančnega ministrstva. Solidno ravnovesje proračuna in politika Narodne banke sta najboljše sredstvo, da odbijemo napade na našo narodno valuto, naj pridejo od koderkoli. Pri ararižmanih z inOŽemst^&m Morajo "ostati naši gospodarski in valutni interesi v popolni harmoniji. Nad štiri petine našega plačilnega prometa s tujino se razvija s pomočjo klirin-ga. Da krije potrebe države za transfer je Narodna banka preje jemala do 80 odstotkov deviz. Ta kvota je znižana na 50 odstotkov in bo prihodnje dni znižana na eno tretjino. Kr. vlada bo -nadaljevala svoje delo z.a okrepitev in pocenitev kreditov. S tem bo narastla bujnost gospodarskih kombinacij v produkciji in trgovini. Velika javna de*; la se bodo nadaljevala. Posebne važnosti je ureditev kmečkih dolgov in s tem v zvezi ozdravljenje naših denarnih ustanov. Var- i nost dinarja in hranilnih vlog mora pri ' tem ostati nedotaknjena. Minister je nato dal pojasnila o novem funding aranžmanu. Vrednost dospelih kuponov se bo izplačevala s 15 odstotki v devizah, s 50 odstotski pa v novih petod-stotnih funding obveznicah, ki se amortizirajo v 22 letih. Ostanek bo izročen amortizacijskemu fondu iz katerega se bodo odkupovale obveznice prvotnih posojil. Ta aranžman je ugodnejši nego je bil prejšnji ter -je—omogočil znižanje kreditov &a _dr-žavne dolgove. Novi "Proračun se bo izvajal v letih 1936 in 37. Kakšna bo gospodarska situacija, ni mogoče reči v naprej. Vlada pa bo skrbno ocenjevala stvarne plačilne zmožnosti našega ljudstva. Že se kažejo koristni učinki gospodarsko-finančnih ukrepov, ki.jih" je'storila vlada in njihove posledice bodo v bodočnosti še ugodnejše. Z odobritvijo proračuna bo narodno predstavništvo dalo kr;-vladi možnost, da z uspehom nadaljuje gospodarsko, finančno m politično konsolidacijo"''države. - "Predsednik- je nato zaključil sejo ter.' napovedal nadaljevanje razprave za jutri. Ob 10.- - ■ -.-■" ' • - M*««»»»«»« ^Slovencev" „črni teror" Nedavne parlamentarne volitve na Španskem so napravile konec klerikalno usmerjenemu režimu in na krmilo je prišla vlada meščanske levice, podpirana tudi od marksistov. Sprememba režima je imela hude posledice. V mnogih mestih je prišlo do silno ostrih demonstracij proti kleri-kalizmu, ki so se sprevrgle ponekod v obžalovanja vredne izgrede proti raznim verskim institucijam in celo proti cerkvam. Razpoloženje proti klerikalnim organizacijam je bilo v levičarskih kfogih tem bolj razburjeno, ker je klerikalna stranka nastopala roko-v roki s -'španskimi fašisti in sta obe organizaciji marsikje imeli celo skupne lokale. Vlada predsednika Aizame. ki je. z odločnimi ukrepi izgrede potlačila, je v pomirjen je javnosti odredila tudi takojšen izpust preko 30.000 političnih kaz-njevcev, ki jih je prejšnji -režim obsodil in dTŽal v ječah. Preobrat v Španiji je težak udarec za vesoljni klerikalizem. Tem težji, ker so fcle-rikalni krogi po vsem svetu z gotovostjo pričakovali, da bodo španski klerikalci izšli \i sedanjih volitev tako močni, da bodo za prihodnja leta absolutni .gospodarji republike . Klerikalno časopisje je zato .pridno,, na de'u, da bi prikazalo spremembo režima v Španiji kot komunistična prevrat; kdorkoli skuša objektivno presojati dogodke na Iberskem polotoku, tega obtožujejo, da je najmanj simpatizer komunizma-. Tako se je zgodilo tudi Tiam. »Slovenec*^ ki nas je že "pifi" občinskih'- 'volitvah'*doižil5• filekomunizma,- ne' more faztimetii-'; dar- na--še simpatije nfžčrnk 1 srtr-itri ^go^bffe Gil R ob lesa in španskih klerofašisitičnih' teroristov. Ker smo napisali' par besed o »črnem terorju«, mu je sedaj jasno, da obstojajo med jugoslovenski,mi nacionalisti in Španskimi komunisti zelo sumljive tajne zveze. Vse to piše »Slovenec« v znamenju tiste novinarske dostojnosti, ki jo ■»Jutru« tako zelo zameria. Klerikalnemu organu v/, Kopitarjeve ulice nič ni prav, da »Jutrcf noče in noče pričeti nekake :»far.:tke gonje« in da napram verskemu vprašanju zavzema stališče, ki se mu rte da prigovarjati; Zato nam je kar hvaležen, da smo napisali besedo o črnem terorju, .češ: sedaj pa so se gospodje .svo-bodomisleci po svoji neprevidnosti izdali. Toda puhtimo polemične umetnosti gospodov iz Kopitarjeve ubce na strani. Re- Predlog za ukmjenje monopolizacije učbenikov Iz Beograda nam poročajo: Poslanci Neodvisnega .kluba gg. Moho-rič, Lukačič, Prekoršek in Turk so danes podpisali predlog amandniana k finančnemu zakonu, da se ukinejo določbe žakOna o šolskih-knjigah iz leta 1929.oglede mono-polizacije in unifikacije: Njiižr seJ je pridružil poslanec inž. Zupančič. Predlog bodo podpisali tudi slovenski poslanci, ki - r so člani Delovnega kluba, in slovenska deputacija, ki se mudi v Beogradu, je prevzela nalogo, da pridobi tudi podpise slovenskih poslancev JRZ. Ako-bodo ti - poslanci pridobili- svoj- -klub- za predlog, bo s : finančnim zakonom cela zadeva .defirptivno urejena. " - ; . " -f "It Si* V-T", Interpelacija zaradi zaplembe resolucije JNS Beograjska »Politika« poroča, da je bila na torkovi seji narodne skupščine.med drugim prečitana interpelacija - predsednika Neodvisnega poslanskega kluba -posl. Milana Božiča zaradi prepovedi 'časopisne objave resolucije JNS; z njene'.- beograjske konference. Predsednik vlade dr Stojadinovič- je pristal na - zahtevano nujnost te "??!«*»«•. , - J -,r ' ■ Razpisane občinske volitve »Služben i .list« banske uprave--objavlja v svoji številki z -dne t. m. banove odloke, s katerimi ee, deloma zaTadi izvršenih prekomasaci j, deloma zaradi razrešitve dosedanjih občinskih. odiborov, .razpisujejo za nedeljo, 29. marca. Občin--ske ;.yoJ:tve v naslednjih občinah: Dobrna v celjskem srezu, Ihan v .kamniškem, srezu .Radvanje m Studenci v srezu Marčbor tlesni breg, Št. J črne j na Dolenjskem j'n Ribfiica v kočevskenV srezu. '' .: -r ;-r - r^fntr ' " trzr' Kdo vse je še zvezan s $f>anskinii komunisti Polom klerofašizma' na 'španskem ni vznemiril samo naših prijateljev ob Zmajskem mostu, v Ljubljani, nego tudi njihove hrvatske brate. Tako se je »H-rvat- cinSo raje resnejšo in' tehtnejšo besedo. S pobožnim zavijanjem oSi toži »S'Oveneč«, da bodo on in njegovi'prijatelji v borbi proti komunističnim razdiralcem družabnega'"reda ostali osamljeni, samo na svojo lastno' odlporaio silo navezani, dočim si bodo za njihovimi hrbti jugoslovenski na-prednjakii in nacionalisti, pohorci in drugi taki fiodobni stiskali svoje roke v neraz-družljivem prijateljstvu z marksisti viseh nians. • n • »Slovenec« hoče reči, da je edino kleri-kalizem sposoberf upreti se razdirajočemu komunizmu. Ne bomo ponavljali primerov iz naše domače zgodovine in znova opozarjali na dejstvo, da si naši klerikalci, kadar jim je-to-šlo-v račun, niso stiskali rok z -marksizmom samo tajno in skrito, temveč v odkritem zavezništvu in sodelovanju. Hočemo le opozoriti na dejstvo, da je ne samo pri nas, temveč posebno tudi driigod komunizem najjačje napredoval pod klerikalnimi režimi. To ne dokazujejo samo dogodki na Španskem, temveč pred nami so zgodovinska dejstva popularistič-nega režima v Italiji in centromašike vladavine v Nemčiji. Ni klerikalizem nikjer bil zmagovalec nad komunističnim valom. Namrotno, borba proti komunizmu je bila šarijo 'tafrf''Zmagovita, kjer se. je. vodila v znamenju' "riSčionalne ideje. Kakorkoli' gledamo na režim v Italiji ali. Nemčiji, eno mu moramo' priznati, da je zadel boljše-viško nevafnost ' v srce. .Tudi v Jugoslaviji ie' %'a'eTonslfef'•DraSkovič .žrtvoval-- Svoje livlteffjeV^^ mun%t"ičiK>--pEWpliaY05-.-In.-njegov« »Obanana«, ^rotr kat^eri so-''bruhali ravno naši takratni, klerikalci, žveplo in ogenj, je še danes v svojem, glavnem*, ogrodju glavno sredstvo državne moči v borbi proti" komunizmu. Gorje*Jugoslaviji, če .bi poverila obrambo proti komunizmu klerikalizmu. Pod to zaščito bi v fesnici bila v opasnosti, da postane- žrtev-ra-zdtračev družabnega-reda. Mi smo v ostalem" že večkrat opozorili »Slovenca«, da se borba prOti komunizmu ne vodi z denuneijaciami političnih nasprotnikov, ki' vodijo do-rezultata, da so vsi, ki ne trobijo v rog palače ob Zmajskem mostu, prijatelji in zavezniki boljševizma. Borba proti- boljševiški nevarnosti je mogoča le z odločno nacionalno in zdravo gospodarsko in socialno politiko. O tem smo pripravljeni s »Slovencem« razpravljati, če nam gospodje dovolijo. ska straža« strahovito razjezila nad Savo Kosanovičem ter pri tem prišla do enako čudnih zaključkov - kakor ljubljanska »Slovenec«. Ugotoyila je namreč, da »izhaja iz vsega pisanja g. Kosanoviča, da stoji on s prijatelji zelo blizu španskim levičarjem to to od buržujskih. svobodnih zidarjev pa do anarhistično-sindikalističnih petrolerosov in pistollerosov, ki slavijo svoje zmage z za-žiganjem cerkva in samostanov ter barbarskim uničevanjem vsega,, kar spominja na . najbolj . slavne tradicije Španije.« Razlika med »Hrvatsko stražo« in »Slovencem« je samp 'ta, da je prva obtožila zVez s španskimi prekiicuhi g. Savo Kosanoviča, ki je. eden od stebrov dr. Mačkovega tabora, drugi pa nesrečne pohorce. Sava Rosanovič si je nakopal jezo »Hrvatske straže«, ker je napisal v »Narodnem kolu« da- je »imela do nedavna v Španiji cerkev premoč nad vsemi drugimi čini-telji. Skozi veke je zatirala svobodo duha. Najboljši duhovi španskega naroda so bili ovirani v svojem razmahu. Brezmejna ve-leposestva so bila v rokah aristokracije in cerkve. Demokracije stvarno v Španiji nikoli ni bilo> Ako pa jo je kdo hotel izvesti, je bilar takoj'na delu reakčdja, ki je rušila ustave ter uvajala diktature. Tako je postal španski narod ljudstvo anallfabe-tov in praznoverja, ki je vzdrževal 200 tisoč menihov in duhovnikov. Zadnje volitve pa pomenijo zlom te reakcije.« Ljotič o zadružni državi . ' v '-' v. ■•. ;v - 1 V 'svefjem-si glasiki .--»Otad@binfe objavlja?' "voditelj' »£lbora« Dimritrije Ljotič Članek zadružni v sf&iovsflai. dišavi. '. Med cft-i^im pravi-' g>* L^otičr-'' .' ■"' - - •• ■■ - ; ■'-. »V zadružni stanovski dTžavi -bosta. . pomena t^co>t»itarizem kakor-;; fetterali^ : zemjdoer sta oba samo umetno knpanje Mehanično • ure jene 'države;! doč.iiti * jč :za^riiž-' rdržava, organizem, ki- i4na ni-logo skrbeti za enakomeren razvoj vseh svojih organov. JUFeditev zadružne stanovske države bo ohrahila državi samo njene življenjske funkcije, dočim bo vse ostalo prejiešeno" n^^stan^vske, i. zadružne in sam^upj-avne^edinige. ; Le tako urejena Jugoslavija /nore gpstati prganiznra^ia pravičnost jp svoboda. Na ta njjčm hodo twdi zajamčeni suvereni narodni interesi ne samo živečim rodovom, nego tudi1 bodočim I gofeolenjem.« | Vojaški upor v Toki j u Umor predsednika vlade Okada, finančnega ministra Takahašija in admirala groia Saita — Krvavi boji z uporniki po vsem mestu London, 26. februarja, n. V Tokijn so se. y. noči od torka na sredo odigrali krvavi dogodki, katerih obsega, posledic in pravega ozadja trenutno še ni mogoče natančno presoditi- Tudi sj poročila, ki so prišla. d°sedaj preko Kitajske in Singapurja v Evropo, močno nasprotujejo, tako da si je Je -4feŽko ustvariti i ~ > . pravo sliko dejanskega pol°žaja v prestolnici japonskega mikala. Vse telefonske zveze Japonske z ostalim svetom So pretrgane in ves dan ni bilo mogoče dobiti uradnih informacij. Dogodki, so se- razvijali približno takole: Krvaval noč -..-.^vr^V Uftor 3. pespolka I. divizije — Naskok upornikov na vladne palače Ob 5.20 zjutraj so se : oddelki 3. pespolka I. divizije, ki bj šfe^mOrali ukrcaii za prevoz v Mandžurijo-in so bili nastanjeni v/Sasabu blizu Tokija, uprli. Namesto na ladje, -Š0-uporniki, katerih vodje so, bili kapetan " Monaka, in več drugih mladih nacionalističnih oficirjev, krenili, v Tokio in skušali izvesti državni udar. Polieijske in državne oblasti niso niti slutile, kaj se pripravlja. Bile so popolnoma presenečene in še predno so mogle energično poseči v dogodke, so uporniki v glavnem že opravili svoje delo. Uporno vojaštvo ie namreč zasedlo vse vojaškega stališča važnejše točke mesta, udri o nato v palačo predsedstva vlade, kjer so ubili ministrskega predsednika Okado, finančnega ministra Takahašija in mornariškega ministra admirala Saita. Napadli-so tudi generalnega inšpektorja vojaškega pouka Va-tagana In ga nevarno ranili. Princ Sa-joni, vojni minister general H a vaši na in minister cesarskega dvora UsaSa, ki so jih uporniki prav tako hoteli napa. sti. šo se še pravočasno skrili. Uporniki so nato zasedJj palačo notranjega ministrstva in - poslopje- policij- skega predsedstva. Tako notranji minister Oto kakor tudi policijski predsednik Oguri sta bila ranjena. Med tem je prišlo že na več krajih mesta do spopadov med, uporniki, policijo in vladj zvestimi četami. Boji so trajali ves dan in je v nje posegla baje tudi mikadova telesna garda. Uporniki so dobivali neprestano ojačenja in trenutno še ni znano, kdo je gospodar položaja v Tokijn, kakor tudi ne, ali se je upor razširil tudi na deželo. Obsedno stanje po vsej državi Kako resna pa je situacija, je najbolj razvidno iz dejstva, da je bilo priglašeno nad vso državo obsedno stanje. Ad-miraliteta je izdala povelja, naj se vse večje pomorske bojne edinice zberejo v tokijskem zalivu- V Jokohami je zbrana prva, pred Osako druga eskadra. Tekom dneva Se je pred Tokijem zasidrala cela vrsta oklopnic in križark, ki so bile nujno pozvane, da sodelujejo pri vzpostavitvi miru v prestolnici. Komunike vojnega ministrstva Ministrstvo* vojske je izda/k) naslednje poročilo o darrasnjih dogodkih v Tokiju:. --v. , -"Davi okt^g 51 sliu^n ~mladih oficirjev napadlo^ tj- -hišo predsednika vlade Okadeln gžf tSWld; 2) hišo pravo-sodnega_ Hiiništra- R^mrrala Saita, ki je takisto padel; 3) hiso nadzornika vojaškega p»uka, generala ^V-atan^be, .ki je< hudo-.ranjen J.%i»o vanje*-finančnega-ministra^lCakalvi^ijs^/fei- ^e. ran^on^.'. Siftt-. gotova je usoda bivšega -pravosodnega-ministra Makina. , . - Listu Usahi so prepovedali izdajo. Namen mladih oficirjev je bil po njihovi izjavi, da odstranijo profesionalne politike partizane, politizirajoče kapitaliste in birokrate, češ da so v sedanjih časih nevarni državi in redu. Mladi oficirji so trdili, da «o delali v korist pravice, zakona in prestola. Čete tokijske garhi-zije vzpostavijajo red- Divjanje vstašev Vojaški upor je imel že doslej strahovite posledice. Uporniki uničujejo vse, kar jim pride na pot in ubijejo vsakogar, kdor bi se jim skušal upirati. Po mestu se čuje neprestano streljanje. Padlo je tudi že mnogo upornikov, med njimi tudi njihov voditelj. Poslopje mornariškega ministrstva so še pravočasno zasedli mOrnarji, "ki so jih poklicali iz Jokozuke. Iz tega tndi sklepajo, da mor- nariški krogi niso vedeli za nameravani upor. Princ Sajoni, ki v krogih mladih oficirjev ni priljubljen, je ranjen in je njegovo življenje v nevarnosti. Po dosedanjih poroSlih je zahteval vojaški upor žer80 žrtev, domneva pa se, da jih je še mnogo več*. London, 26. februarja- A A. Reuter porfl|ča;iz Tokija: Admiral Saito, ki so ga davi. ubili, je frii, pe-tkrat, mornariški jmin^^r, dvak^^t,. pa glavni guverner. Koreje. Nekaj časa je bil tudi ministrski predsednik. Večkrat je zastopal Japonsko na mednarodnih konferencah. Ubiti finančni minister Takahaši je bil enkrat predsednik vlade in šestkrat finančni minister. . Upor še ni zadušen Nocoj ob 20. (po vzhodnoazijskem času) uporniki še vedno niso bili premagani. Boji se nadaljujejo z vsb srditostjo in se je bati, da se bo vojaška vstaja razširila tudi po deželi. Admiral Osumi sestavlja vlado Po Reuterjevih poročilih je dobil mandat za sestavo nove vlade mornariški minister Osumi, po drugih verzijah pa notranji minister Goto. Zatrjuje se, da bo sedanji zunanji minister Hirota tudi v nOvj vladi obdržal svoj portfelj. Vzrok! in cilji upora Nezadovoljstvo s sedanjim režimom — Japonska naj dobi močno avtoritarno vladr Voditelji upora izjavljajo, da so brezpogojno zvesti cesarju in da delajo le v korist prestola in domovine. Splošno se domneva, da je prišlo do vojaške re-volte predvsem zaradi nezadovoljstva nacionalističnih . mladih oficirjev nad popustljivostjo-vlade proti Rusiji in Kitajski. Zmaga vlade pri sedanjih parlamentarnih volitvah je nacionaliste še bolj razkačila in so zato revolucionarji sklenili, da je treba odstraniti iz vlade vse, ki ovirajo ali zadržujejo pohod japonskega vojaškega imperializma na Kitajskem in proti Rusiji. Najbolj osovražen v vladi je bil finančni minister, ki po mnenju upornikov ni hotel dovoliti zadostnih kreditov za japonsko vojaško akcijo na Kitajskem- Uporniki hečejo baje spraviti na krmilo svobodno vlado brez vsakega tujega vpliva in izločiti vse politične stranke. S svojim upor°m hočejo d°seči, da bi zunanja politika podpirala stremljenja vojaških krogov, v notranji politiki pa izvedla temeljite reforme. Glavni cilj sedanjega upora je imenovanje močne avtoritarne vlade, za katero bi bil strnjen ves japonski narod. Vtis v inozemstvu Pariz, 2(j. februarja AA. Prve vesti o vo-jaškepi državnem prevratu na Japonskem so prispele v Pariz pozno ponoči. Prvi vtisi so -še zmerom zelo nedoločni. Ve se le to, da prevrat izvršili vojaški elementi, ki &o zadnja leta pozorno spremljali dogodke v Mandžuriji in na Kitajskem in volilno zmago vladne stranke, katere zmernost je znana. Komentarji so zelo redki, zlasti zato, ker še ni videti kakšen bo izid bojev med uporniškimi četami in oblastvi. V političnih, krogih se izprašujejo., kakšen odmev todo imeli ti dogodki na severnem Kitajskem in ali pomenijo nov elan v prodiranju Japonske ua kontinent. V zvezi s tem se izprašujejo ali ne bodo nastale nove težave, ki bi mogle spričo zunanje Mongolije zaostriti razmerje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo- Tudi parlamentarni krogi, ki pravkar raz-] pravljajo o ratifikaciji francosko—sovjetske pogodbe, so v skrbeh zaradi negotovosti položaja na Japonskem. Toda znano je, da se predlagani sporazum s Sovjetsko Rusijo nanaša izključno na zapadne meje Rusije, ker Francija ne mara Da noben način posegati v vprašanja skrajnega vzhoda V takšnih okoliščinah se zdi. da bi bilo docela naravno, da bi med debato v poslanski zbornici vendarle moglo priti do omembe dogodkov v Toki ju. čeprav ne morejo imeti vpliva na potek debate. Vznemirjenje v Moskvi Moskva, 26. februarja, b. Dogodki v Tokiu so v Moskvi izzvali splošno vznemirjenje. Za zdaj se sovjetski vladni krogi vzdržujejo vsakih komentarjev, ne morejo pa prikriti, da so zelo v skrbeh za primer, če bi se na Japonskem polastila oblasti vojaška stranka. Kitajci se boje, da pride do vojne Nanking, 26. februarja. AA. (Reuter). Vesti iz Tokija so tu zbudile vznemirjenje. Boje se, da bodo po izvršenem državnem prevratu japonski vojaški krogi izvršili svojo akcijo proti Kitajski in proti Sovjetski Rusiji. Dalekosežnost državnega prevrata potrjujejo nove vesti, ki prihajajo semkaj in po katerih je vsa japonska ■javnost mnenja, da bi zdaj kaj lahko pri- " •šlo do spopada s Sovjetsko Rusijo« Zanimanje v ženevi ' Ženeva, 26. februarja. A A. Dogodki v Tokiju so zbudili v krogih DN živahno zanimanje. Že nekaj mesecev so krogi DNT upirali svoje poglede na Daljni vzhod, kjer je položaj zadaja£A'. Agencija 'Štefani '| .,pr»W6je- iiaštedif-ji »"-vvj , ir^UbirtafsKejn' Bojišči je'^eka*mfrtorftP--'1 'jaifiTje■-^rčmla '-Negčfifo' šila vj^idam.a^in pru j.em odbila, od- delke ? abesinske - vo^kp, ,Jti 6>o ,se skušali, upirati jm^d -Vadaip m > Šokoro. .V. pokrajini, Uagubi. in^Gestro: se-uspešno .nadaljuje de-, tavanje -h^idnjc, . Letalstvo, je -y^Somajiji obstepljevalp abesinska vojaška taborišča, f Jfejka l^talsk^. eskadrilja. kj.vje d^jvi odle-tela Jz Negelija. je izvršjl^.. ...i.žvidni ^polet nad Irgo ATemo, glavnim mestom Sidama. Z eritrejskega bojišča ni ničesar važnega poročati. ' -' * . ■ '«« " t * f[J .- 'i '<■ r- ' <"';C Italija bo -zaprla svoje luke za ladje sankcijsKih držav Rim, 26. februarja, o. Tukajšnji dobro poučeni krogi trdijo, da se pripravlja zakonski načrt, po katerem bodo za.Prli vse italijanske Tfike za ladje sankcijskih držav itt. JlMkiniii medoaix)dno tranzitno trgovino . preko Italije, če se bo Društvo narodov ; odločilo za Poostritev sankcij proti njej. Trije hudi udarci za Italijane ; Adis Abeba, S6. februarja, o.. Jz ^besin-. ; skega vojnega stana v Desiju poročajo,, da l>e je Abesinee^!-. posrečilo, v. zadnje^ času prizadeti v zaledju^', italijanskih čet na fronti "Adua-Adigrat-Akšum" tri hude udarce. Prvega je izvedel ras Imru. ki je pobil nad 400 Italijanov in porušil 15 vojaških skladišč s tanki. Tudi drugega je izvedel ras Imfu in sicer v pokrajini Elastan. kjer je ponoči napadel italijanska skladišča z živih. Do tretjega napada je prišlo v zaledju italijanskih postojank irnrl Aduo in Makale. - - ---- Inozemski vojaški opazovalci v Asmari smatrajo, da eo pogosti nočni napadi abesinskih čet v Temhienn pričeli povzro&fti resno skrb jt.ilijanskeinu vojaškemu vodstvu. Vesti s fronte prodirajo le težko v ftMiijft ktm- jft. Nj. Vel. kralj pokrovitelj skakalnih tekem v Planici Beograd, 26. februarja, p. Društvo Planica je prejelo od dvornega marša-lata obvestilo, da je Nj. Vel. kralj Peter D. blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad skakalnimi telemami, ki se bodo vršile 8. marca v Planici. Novi učitelji Beograd, 26. februarja, p. "Prosvetni minister je imenoval okrog 300 novih učiteljev -iz vršit učiteljskih kandidatov, ki so v letu 1933/34 dokončali učiteljišče. V dravski banOvini so postavljeni naslednji učiteljski kandidati: Rudolf Brože v Koprivni, Stanislav Bud-ja v Veliki - Poljani, Viktor Gurman v Selcah,. Fran Fuger v Kolovratu, Fran Golob "v PeTtočir Marjan Jerc v Gankovi, Alojzij Koflat v Prihovi, Kok>man Kočar' v Botoncih, Ivan Kuhar v Šafarskem, Pa^Te Kveder v Primskoveen, Pavle Otič v Peticah, Fran Lah v Bučki, Miroslav Lebec v Haroplju, Edvard Mihelič v Vrhu pri Sv. UTbenu. Alojzij Pihier pori Sv. Urbanu, Anton Pip pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Ivan Švarc pri Sv. Miklavžu pri ."Laškem, Filip Stanič pri Sv. Bol-fenku v Slov. gor., Rudolf Sušnik v Uncu, Stanislav Suman v' Turnišču, Miha Ver-šič v Veržeju, Fran Vidmar v Sovodnji, Ljubomir Toroš pri Sv. Urbanu in Rudolf Zajec v Cvrlincih. Dunajska vremenska napoved sa četrtek; Snremenliivo, brez bistvenih padavin, Zjutraj nekobko.Mjiiijiia. pot^ aagadno Naši kraji in Ifudfe Legionarji Jugoslavije Važna konferenca organizacij vojnih dobrovoljcev in borcev ob severni meji se bo v nedeljo vršila v Celju so tesno združena s problemom nove bolnišnice Ljubljana, 26. februarja V dvorani hotela »Evrope« v Celju se bodo v nedeljo 1. marca ob pol 10. dopoldne zbrali delegati Zveze vojnih dobrovoljcev in onih naših organizacij, katerih člani so se ob in po preobratu borili za svobodo severnih krajev naše domovine. Namen te konference je zaključek lani začete akcije s* združenje vseh sorodnih pokretov v enotno zvezo jugosiovenskih legionarjev. Po konferenci, ki se je lani 10. novembra vršila v Trbovljah, se posamezne organizacije sklicale občne zbore ter uredile vse potrebno v duhu sprejete resolucije. Načrt o združitvi. ki ga je zasnovala trboveljska Legija koroških torcev. stremi za tem, da se ustanovi za vso državo nova organizacija Zveza legionarjev v Jugoslaviji in da hi k te] novi zvezi pristopile Zveza vojnih dobrovoljcev, Združenje vojnih dobrovoljcev - borcev v Mariboru in Legija koroških borcev kot samostojne sekcije s svojimi starimi, novi zvezi legionarjev prilagodenimi pravil. Zveza leginarjev naj bi bila nekak vrhovni eksekutivni forum vseh združenih organizacij. Zagrebško združenje dobrovoljcev - bor-eev za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije je sprva zastopalo stališče, naj bi se posamezne slovenske organizacije Zveze Maistrovih in Legije koroških borcev razšle, članstvo pa pristopilo v zagrebško združenje. Zveza Maistrovih in Legija koroških 1 borcev nista mogli sprejeti tega načrta zaradi članov, ki se sicer niso borili kot do-brovoljci, a imajo vendar velike zasluge za našo stvar na severni meji. Enostavnejši način združitve vseh sorodnih pokretov vojnih dobrovoljcev in borcev ob severni meji predstavlja Zveza legionarjev Jugoslavije, v katero lahko vstopijo vse organizacije kot sekcije. Onim severnim do-brovoljcem - borcem, ki so se ob prevratu res prostovoljno javili za obrambo ogroženih naših krajev, bo nova zveza legionarjev skušala pridobiti pravice dobrovoljstva. ostalim zaslužnim severnim borcem pa pri merna priznanja. Nobenega dvoma ni. da bodo že na konferenci 1. marca v Celju sprejeti sklepi o ustanovitvi Zveze legionarjev. Novi zvezi bo treba ustvariti krepke temelje, da bo mogla izvrševati važne naloge močne in vsedržavne organizacije. Stopiti bo morala tudi v stike z legionarji drugih slovanskih držav, da bi se ustanovila močna vseslo-vanska legionarska zveza. Celjska konfe renče se todo udeležili delegati Zveze voj nih dobrovoljcev Jugoslavije. Združenja voj nih dobrovoljcev - borcev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije iz Zagreba. Zveza Maistrovih borcev iz Maribora in Legije koroških borcev iz Ljubljane. Beograda. Ce-Ija. Trbovelj. Jesenic in ostalih krajev Slovenije. Infekcijska bolnišnica V načrtu je gradnja velike mestne izolirnice, ki bi sprejemala tudi bolnike iz Gorenjske, Dolenjske in Zasavja Ljubljana, 25. februarja. Ljubljana zadnji čas v resnici ne pride iz akcij, organiziranih v razne socialne in kulturne namene, a kakor kaže, tudi akcij za gradnjo raznih bolnišnic ne bo ne konca ne kraja. Razen vprašanja o novi državni bolnišnici, ki je v ospredju zanimanja, pa razen akcije za mestno bolnišnico in za zavod proti tuberkulozi, za katerega se zavzema Protituberkulozna liga. stopa na dnevni red tudi vprašanje o gradnji občinske bolnišnice za nalezljive bolezni, ki bi jo bila morala mestna občina po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni zgraditi že predlanskim. A ker bi se zavoda posluževali tudi bolniki iz večjega dela dravske banovine, so se ua pobudo mestne občine že ponovno vršile ankete in posvetovanja o tej stvari pri banski upravi, a njih rezultat je bilo doslej samo spoznanje, naj se postavi moderna infekcijska bolnišnica za mesto in za okoliš, ki bi segal približno do Trebnjega, Ribnice, Cerknice in bi obsegal celo Gorenjsko in Zasavje do Zidanega mosta. Zgradba tolikšnega zavoda bi pomenila velik napredek v zdravljenju nalezljivo bolnih, ker bi nudil možnost stroge izolacije in bi bili mogoči vsi ukrepi za omejitev nalezljivih bolezni. Prevoz bolnikov bi se vršil s pomočjo avtokolone Higienskega zavoda ter infekcijskega reševalnega avtomobila, katerega nakup ima mestna občina v načrtu. Zgradba infekcijske bolnišnice je toliko bolj nujna zadeva, ker je infekcijski paviljon splošne bolnišnice mnogo premajhen in je zaradi trajne prenapolnjenosti razkuževanje in čiščenje v njem hudo otežkočeno. Paviljon nima primernih pro- j štorov za izolacijo sumljivih bolnikov, zavoljo česar se pogostokrat dogaja, da se bolnik okuži šele. ko pride na oddelek. Ker morajo že zdravi rekonvalescenti do odhoda iz bolniške oskrbe bivati v isti sobi z akutno bolnimi, se pogostokrat opaža, da ozdravljeni Po prihodu domov okužijo brate, sestre in sošolce. Izdatki, ki jih leto za letom izmeče javnost za take bolnike in po njih okužene ostale prebivalce, segajo v stotisoče dinarjev. Poleg tega je treba pripomniti, da Ljubljana ni niti malo pripravljena za primer kake večje epidemije. Tudi lani je bil infekcijski paviljon mnogo premajhen za številne primere škrlatinke. tako da bolnišnica bolnikov nekaj časa sploh ni mogla sprejemati, nato Pa so morali — razume se, da na škodo drugih bolnikov — deloma izprazniti otroško bolnišnico in jo rezervirati zanje. Stara izolir-nica mestne občine za glavnim kolodvorom, ki je bila pred desetletji namenjena izolaciji za kolero bolnih, je bila zidana po načelih epidemioloških naukov prejšnjega stoletja, ki danes več ne ustrezajo izsledkom moderne znanosti. Za infekcijsko bolnišnico je ta izolirnica povsem neprimerna in se že več let uporablja v druge namene. Število primerov nalezljivih bolezni je lani v Ljubljani nepričakovano naraslo. Prvič po svetovni vojni smo imeli manjšo epidemijo škrlatinke in davice. vendar pa obe bolezni na srečo nista nastopili v obliki kompaktne in časovno omejene, izrazite epidemije, temveč so se javljali skozi vse leto po vsem mestu, zlasti na periferiji, raztreseni posamezni primeri. Veliko število obolenj je treba pripisati tudi dejstvu. danes premiera največjega filma sezone ! Tretji film režiserja YVIIXY.JA FORSTA M A Z U R K A Igralci: Pola Negri, Albrecht Schonhals, Paul Hartmann in Ingeborg Theek Videti to filmsko delo je dogodek, ker zapusti pri slehernemu gledalcu neizbrisen utis! KINO UNION Telefon 22—21 Iz prostosti Sarajeva Nenavadna kariera ubežnega avstrijskega kadeta Mihajla Latasa, poznejšega turškega poveljnika Bosne in Hercegovine Med mnogoštevilnimi vezirji in drugimi gospodarji Bosne in Hercegovine v dobi 400 letnega turškega vladanja je posebno mr1«!''-? n">v-"oct Omsr naše Latasa, ki vrata je kot turški vojni guverner vladal v Bosni v polovici preteklega stoletja. Omer paša je bil guverner Herceg-Bosne samo dve leti, od leta 1860 do 1862, njegova doba pa je v zgodovini Bosne in Sarajeva zapustila mnogo sledov in tudi Omer paša sam je ovekovečen v ustnem izročilu prebivalstva Bosne in Hercegovine. Pripomogel je tudi do poudarka stare prisloviee, da je >poturica hujši od Turka«. Omer pada je sin našega naroda. Po-taarfen kristjan ia Like. Njegova kariera je nenavadna in zanimiva. Rodil se je leta 1606 ▼ vasi Janja gora pri Ogultan kot sta avstrtjkega poročnika, pri krsto Je dobil ime Mihajlo. V Gocpidu je Mihajlo Lata« dtmtti kadetnico ia leta 1827 je bfl kot kadet — narednfe prtdetjen pisarni vojaflkega poveljstva v Goepiču. Nemirna kri pa mu ni dala mira. 8e istega leta se je podal na pot preko bosanske meje in prispel v Glamoč, kjer ga je prijasmo sprejel bogati beg Filipovič. la Glamoča je krenil v Banjaluko, kjer je moral v stiski sprejeti navadno poselsko službo pri posestniku Hadži Ali Bojiču. Gospodar je opazil njegovo nadarjenost in svetoval mu je, naj prestopi v turško vero, da bo lahko poiskal srečo v turškem carstvu in se rešil zasledovanje avstrijskih oblasti, ki so ga da so bili prišteti že tudi primeri iz inkor-poriranih okoliških občin, kjer sta škrla-tinka in davica spričo manj ugodnih življenjskih razmer najbolj razsajali, tako da se Veliki Ljubljani zastavlja potreba posebne bolnišnice za nalezljive bolezni že v prav nujni, neodložljivi obliki. Največje število obolenj je lani zabeležila influenca (1585), nakar glede davica (232), škrlatinka (209), sen'(39) in tifus (23). Po eno smrtno žrtev so zahtevali tifus, griža, škrlatinka, davica in šen. Kakor vsako leto so je mestni fizikat tudi lani z vsemi preventivnimi sredstvi boril proti nalezljivim boleznim. Med drugim je razkužil 576 prostorov v prostorinski izmeri blizu 59.000 kub. metrov. Desinisekcijski zavod, katerega dolžnost, je preganjati nadležni mrčes, zlasti stenice, ki so se med vojno pojavile v mestu, je očistil 112 prostorov z blizu 21.000 kub. metri. Za desinsekcijo računa mestna občina samo plačilo režijskih stroškov, pri socialno šibkih slojih pa jo vrši tudi brezplačno. Desinfekcija pa je v smislu zakona o pobijanjn nalezljivih bolezni vedno brezplačna. Požari v Sloveniji Iz statistike gasilske zajednice dravske banovine Ljubljana, 26. februarja V začetku leta, ko se je b&vDo z raznimi statističnimi pregledi, je »Jutro« kratko že poročalo o požarih, ki so biU lani v raznih slovenskih pokrajinah. V »Gasilcu«, glasilu gasilske za jednice dravske banovine, ki je te dni izšel, objavlja g. inž. F. Dolenc statistiko požarov v dravski banovini, ki jo je sestavila s pomočjo svojih organizacij gasilska zajednica. Po tej statistiki je bilo lam v vsej Sloveniji 783 požarov. Od teh je bilo 366 malih, 332 srednjih, 63 večjih, 19 velikih m 3 katastrofalni. Največ je gorelo v mursko-aoboškem srezu in sicer 102 krat. — Maribor desni breg je javil 84, Ptuj 59, Kranj 53, Celje 52, Krško in Ljubljana-mesto po 48, Novo mesto 40, Kamnik in Ljutomer po 35, IJub-ljana-okolica 31, Maribor — levi breg 29, Šmarje 22, Črnomelj 22, Brežice 19, Kočevje in Litija po 16, Logatec in Metlika po 13 Slovenjgradec 12, Dol. Lendava 10, Radovljica 9, Laško 7, Dravograd in Gornji grad pa po 5 požarov. V mursko-soboškem srezu so večinoma gorela gospodarska poslopja in kupi slame. Kupi slame so v tamošnjih krajih kaj nevarni, ker so postavljeni poleg hiš, kar seveda ni v skladu s požarno-policijskimi predpisi. Gasilske župe so poročale tudi o vzrokih požarov. V 180 primerih je nastal ogenj po neprevidnosti ali pa so ljudje nalašč zažgali. Napake v dimnikih so povzročile 32 požarov, motnje električnega toka 14, strela pa 33 požarov. V 12 primerih je nastal požar po otroški igri z ognjem, 151 požarov je bilo podtaknjenih, v 12 primerih so ugotovili koristoljubje, 349 požarnih nesreč pa je ostalo nepojasnjenih. Na zavarovanih poslopjih je gorelo 652 krat. To znaša 83.3 odstotkov od vseh požarov. Na nezavarovanih objektih pa je ogenj povzročil škodo 131 krat ln tvori to 16.7 odstotkov od vseh požarov. Na zavarovanih zgradbah so požari povzročili škode za 26,318.606 Din. To je 54.3 odstotkov od vse škode, ki so jo lani povzročili požari. Na nezavarovanih zgradbah je bilo škode za 1, 583.825 Din ali od skupne Škode 5.7 odstotkov. Gasilske čete so stopile v akcijo pri 761 požarih ali pri 97.2 odstotkih od vseh. Na pomoč niso prihitele le pri 22 požarnih nesrečah, ker niso bile obveščene ali pa, ker so bile predaleč. Vsega skupaj ja gasilo 18.058 gasilcev 2.698 ur, kar predstavlja ogromno delo. Tu se vidi požrtvovalnost in nesebična ljubezen do bližnjega. S svojim delom so gasilci preprečili za okrog 120 milijonov dinarjev nadaljne škode. Ce primerjamo s to vsoto skromni letni prispevek zavarovalnic, potem šele vidimo, koliko denarja so gasilci prihranili baš zavarovalnicam. V gasilski službi na požariščih se je ponesrečilo 111 gasilcev. Smrtnih žrtev lani k sreči ni bilo. Gasilski zaiednici pa je bilo javljeno, da so imeli med stanovalci gorečih poslopij 3 smrtne in 43 poškodovanih žrtev. Poškodovanih je bilo tudi 13 oseb, ki so pomagale gasiti. Ogenj je ugonobil tudi 62 glav živine in 692 manjših živali. Rekord v statistiki požarov je lani dosegla občina Rače v srezu Maribor- desni breg. Na področju te občine je gorelo lani 25 krat, v sami vasi pa 11-krat. ikino sloga telef. 2730r ob 16-. 1915 in 21.15 vesela opereta prigodbe iz wienerwalda Magda Schneider, Wolf Albach Retty, Leo Slezak. Danes nepreklicno poslednjič ! Brezposelnost in politika Ljubljana, 26. februarja. Med tolikimi delegacijami brezposelnih delavcev is raznih krajev se je pred dnevi mudila v Ljubljani tudi Skupina brezposelnih delavcev z Vrhnike ^ delegacija, ki zaradi raznih ovir ni mogla biti sprejeta pri vodstvu naše banovine, se je potem razkropila in so njeni člani o vsem, kar jih je napotilo v Ljubljano, govorili seveda tudi drugod. Člani deputacije so se ogorčeno izjavili proti tendenci nenavadnega dopisa v »Slovencu«. Iz tega dopisa je razvidno, da se podtika brezposelnim delavcem politični namen zaradi tega, ker so v znak svoje hvaležnosti sestavili in podpisali priznalno diplomo bivšemu vrhniškemu županu, sedanjemu narodnemu poslancu g. Hočevarju. Kakor je že navada, je bila tudi ta diploma razstavljena v izložbenom oknu, a je nekdo prišel in jo fotografiral samo zaradi tega, da bi dobil v trajno evidenco podpise ljudi, ki so to spomenico ali diplomo podpisali. Fotografiranje diplome je izzvalo med bre^ooselnim delavstvom Vrhnike upravičen odpor zaradi očividne politične »vrhe. še bolj ogorčeni pa so bili vsi, ko so čitali v >Slovencu« poročilo, da je deputacija brezposelnih k vodstvu banovine samo nekakšno manifestiranje tistih ljudi, ki se zavzemajo za prejšnje župane in ki hočejo sploh s svojim nastopom poudarjati nekakšno politično mišljenje. Taka očitanja so za brezposelne delavce Vrhnike nekaj — milo rečeno — nerasmm-ljivega, zakaj v splošnem se lahko kaj takega tolmači kot brezprimerno natolcevanja Dopis v >Slovencu« je brezposelno delavstvo Vrhnike silno razburil. Vsak brezposelni delavec ogorčeno zavrstfia očitke, da hoče sploh služiti kakšni politični stroji. Revež, ki strada, nima nobenega povoda, da bi bil politični eksponent, zakaj nobene koristi nima od tega, če bi se oziral nazaj v preteklost, v bodočnost pa gleda itak samo zaradi tega, v kolikor more od nje pričakovati dela in zaslužka. V pravem pomenu pa za naše delavce itak ni ne preteklosti ne bodočnosti, marveč samo sedanjost v borbi za najpotrebnejši skromni zaslužek, da preživijo delavci sebe in svojo družino na najskromnejši način. Ce kdo danes deputacijam brezposelnih na najvišja mesta kraja in pokrajine podtika kako politično tendenco, se lahko upravičeno imenuje ne samo za lažnika, temveč tudi za velikega škodljivca, ki sadistično razburja najrevnejše sloje. Izkušnje, ki so jih imeli brezposelni delavci z Vrhnike, so značilne. Bivšemu županu so delavci izrekli svoje priznanje in so tudi dali temu priznanju svoj izraz, ker jim je preskrbel v najhujših časih zaslužek. Kdorkoli se bo tako, kakor on, oziral na potrebe in bedo delavstva, < bo tudi deležen delavs&ega priznanja čast komur čast, to je sveta dolžnost vsakega delavnega človeka in ta dolžnost l Prid«! Najnovejii Ufin film zeleni domino Jutri premiera! Kino SLOGA I bile že uvrstile med vojne begunce. Mihaj- lo Latas je storil, kakor mu je gospodar svetoval, in kot Omer Latas si je pridobil naklonjenost uplivmih oseb. V Carigrad je odpotoval peš. Srečno je prepotoval Bosno in Srbijo, v Vidinu pa si je po srečnem naključju pridoll l zaupanje in naklonjenost poveljnika trdnjave Ibrahima paše. Ta pokrovitelj ga je priporočil velikemu ve-zirju Husrev paši v Carigradu. Omer Latas je bil prejet v turško vojsko in je po nekaj letih te dosegel čin kapetana Postal pa je tocH aCttelj risanja na vojaški šoli. Ko je to šolo nekoč obttkal sultan, je postal poaoren na mladega, spretnega učitelja, povišal ga j« ▼ majorakl «n In ime-nml sa učitelja risanja mojemu sinu, MedftkfcL Kn ta bifiNMi WJBC-mu beguncu odprla pota do najvICjfe mest paša leta 1879 stopil v pokoj ter se umaknil na svoje posestvo Oltenico, kjer je umrl 18. aprila I87I. Tudi po smrti je bil deležen velike časti. Pokopali so ga v carigraj-ski Sulejmanovi džamiji Bočni, jUbanfji, Ugtptn, itd. so tsdaj Is-bruhnili lannlzi. Ko je suWmi Maftsmtd XL umri, j« nasedel prestol njegov sin AJbdtd MedMd, bMU Lotosov utenec. Omer Latas je bil takrat te polkovnik, mladi sultan pa ga j* imenoval za brigadirja ter mu podelil nsStov paše. I\rverll mu je tsll nalogo, da v rasortti pokrajinah uvede red in mir. Omer paša je tudi pri tem imel srečo in leta 1850 je bil imenovan za vrhovnega vojnega guvernerja Bosne in Hercegovine. Tudi v Bosni je Omer paša udušil nemire in, ko je izvedel v upravi razne reforme, so ga leta 1892 postali v druge kraje, kjer so se pojavljali uporniški pokretL Po velikih uspehih je Omer je bila izrečena ▼ diplomi, ki jo je doM bivši župan, sedanji narodni poslanec g. Hočevar. Namesto, da bi se drugi podvizali, da dosežejo v sedanjih hudih razmerah tudi primerno čast, morajo brezposelni delavci z Vrhnike prenašati očitke, da so njih nastopi, zdaj, ko g. Hočevar ni všeč raznim strankarjem, samo nekakšna politična akcija, ki ni v zvezi z najvažnejšim vprašanjem zaslužka in kruha. Lačni delavci niso bili nikdar in tudi ne bodo nikdar politični eksponenti, pač pa so vsikdar hvaležni vsem, ki jim v najhujših časih dajo možnost zaslužka. Razglasite, so dejali brezposelni delavci z Vrhnike, da živimo samo v sedanjosti — v borbi za najpotrebnejši kruh za sebe in svojo deco, in da je sramota, če kdo naše nastope: in celo naše izraze hvaležnosti do dobrotnikov te ali one politične struje označuje za politične. Borba za vsakdanji kruh je < "".les od političnih ambicij in je samo to, kar je — borba za življenje. Komur pa ni prav, da je I78 delavcev izrazilo svojo zahvalo g. Hočevarju, naj pač skrbi, da si bo sam prislužil zahvalo še večjega števila naših brezposelnih. I Prid«! Najnovejši Ufin fitoi ZELENI domino Jatri aremUn! Kino SLOGA Kriza v maškarah Ribnica, 26. februarja. Ta prešmentani pustni čas je v kraj. Včeraj je dobdl krono na glavo svoji razposajenosti, danes pokopljejo pusta in časa bo odslej dovolj za keeanje in pokoro. V mestu so pustne šeme nekako iz mode. Nič ni pravega razpoloženja, da bi se ljudje našemarili in si pod pustno krinko privoščili šegavosti, ki jim jih sicer vsakdanje življenje nikakor ne more dovoljevati. Našemljenemu burkežu ob vlaku mečejo drobiž y puščico še največ pustnega življenja in starih navad so ohranili naši Dolenjci, posebno ie Ribničanje. V Ribnici je pust prav tako razigran, vesel in šegav, kakor je bil včasi. Tržanl pa tudi nimajo vzroka, tla bi se odpovedali temu praznovanju, ki ima v resnici nekaj ajdovskega na sebi. Tudi pravkar minili pustni torek je bila vsa Ribnica v maškarah. Našemljeni v čudovitih oblačilih, ki bi jim tudi pravi kulturni zgodovinar ne vedel stoletja izvora, so hodili od gostilne do gostilne, se kazali gostom in zbijali šale, kakršne zmorejo le pravi Ribnčanje. Obiskov so napravili precej, saj je v trgu skoraj v vsaki hiši krčma. Na ulici so pa preganjali otročad, ki je imela z draženjem maškar največje veselje. Kogar je dohitela razkačena Urša. ga je neusmiljeno pobožala z metlo, pomočeno v cestno blato. Cesta pa je bila živa, kakor v sami Niči. Gospoda se je vozila v kočijah, pred katere so bile vprežene krave, ali na za prav-Ijivčkih s konji, vpreženimi v volovski jarem, na tronih iz turščičnih stebel. Vse maškare se takoj vžive v to rajanje, kakor ne bi nikdar sledila pepelnična sreda. Pri zadnjem pokopavanju pusta je Urša v vsej nesreči skočila za pustom z grajskega mostu v Bistrico. Razumni so si znali v vsej neumnosti skovati svoj delež. Našemljeni so na železniških postajah pri postankih vlakov zabavali potnike, in pobirali milodare s puščicami. Marsikdo, ki bi ga bilo pri vsej revščini sram take miloščine, si je na pustni torek, skrivajoč svojo rdečico za krinko veselega pusta, nabral drobiža za toplo večerjo. Smrtna žrtev pusta Ptuj, 36. februarja V ptujskem okolipu je že v navada, da pust ne mine brez človeških žrtev. Te žrtve so vedno mJadi ljudje, ki so v pustnem času brez meje razposajeni. Komaj smio včeraj poročaJi o tragičnem naključju, ki se je pripetilo pri posestniku Francu Kek-cu v Savcih, kjer je Obležal s prestreljeno glavo posestmikov sin Janez Vičar iz Bns-lovcev, že nam je javljen nov žalostni dogodek iz Oirkovcev na Dravskem polju. Tam se je v gostilni Jožefe Dabarakove zbrala na pustni torek zvečeT večja družba famrtev, ki eo se zabavali preko polnoči. Okrog 1. je večja družba zapustila gost;l-no, na poti pa sta se sprla sedlar Murko Ga^par 'io posestnikov sin Martin Vuk. Vuk je Murka udaril po licu, a ko so po nekaj minutah cstaiH fantje pribite! i na farnj ^popada, je Vuk že ležad na tleh. Murko p* je bežal Vuk je bil ves krvav nsdajih »(Bhfrjajšh. Prenesli 90 ga v naj-bfižjo lato kjer je izdtfmiL Poklicani umiiiAl so ugotovili, de je imel na levi sni stMMti vneto rano, kr je morala biti povzročena s kakim tako majhnim orožjem, kafeor je š8o. Ranjen je bil tudii na desni rokv Udarec 9 šilom ali kakim podobnim orodjem je dobil naravnost v srce. Ko so Gasparja. Murka aretirali je odtočno zanikatL, da bi bii dbitega Vuk a napadel s šilom ali kakim drugim bodalom. Pride! NajnovcjES Ufin Hira Z E leni domino JmtH p Kariera! Kino SLOGA Domače vesti * Francosko odlikovanje naših letaleev. Predsednik francoske republike je odlikoval z redom Legije časti poveljnika našega vojnega letalstva generala Milutina Nediča, komandanta letalske brigade v Zemunu polkovnika Berivoja Mirkoviča, poveljnika zagrebškega aerodroma podpolkovnika Mio-draga Tomiča, dolgoletnega poveljnika ze-muaskega aerodroma polkovnika Crvenca-nina. z nižjimi redi pa so bili odlikovani tudi naši letalci Zvonimir Megler iz Zemu-na, ki je namestnik ravnatelja zemunskega letališča, majorja Bakič in Gjurič, kapetan Nikolič ter poročnika Košanin in Brunsole. * Sklad dr. Ivana Novaka za medmurske dijake. V Čakovcu so sklenili prijatelji pokojnega odvetnika dr. Ivana Novaka ] »častiti njegov spomin z ustanovitvijo sklada, ki bo nosil njegovo ime in bo zbiral sredstva za- šolanje nadarjene medmurske mladine. Ker je bil pokojni dr Novak zaslužen narodni delavec in zvest sin Medmurja, je bila zamisel te akcije sprejeta v mestu in v vsem Medmurju z . velikim odobravanjem. Prijatelji zatrjujejo, da bo dr. Novakov sklad kmalu zbral 50-000 Din, ker bodo prijatelji vlagali vanj po tisoč, dinarjev in še več. Sklad bo lepo naraščal, ker bodo vanj prispevali tudi številni prijatelji pokojnega dr. Novaka iz dfugih krajev. Mnogi pa bodo prispevali tudi zaradi tega. da počastijo tudi spomin pred tedni umrle soproge dr. Novaka, zaslužne zdravnice in velike dobrotnice revežev ge. dr. Milane. * Prvi poslanik republike Cile v Beogradu. V torek zjutraj je prispel v Beograd g. Oskar Garcez Silva, prvi poslanik republike Cile na našem dvoru. G. Silva je akreditiran tudi v Atenah, svoj sedež pa bo imel v Beogradu. Novi poslanik je že pred leti dalje časa bival v Beogradu. V svoji domovini zavzema važno mesto in je intimni prijatelj predsednika republike. Znan in čislan je tudi med našimi južnoameriškimi kolonisti. Beograjskim novinarjem je izjavi!, da je naše koloniste večkrat obiskal in da je otčudoval njihovo pridnost in vztrajnost. * Poljaki se zanimajo za črnogorske gozdove. Iz Poljske je prispela skupina industrijalcev, ki se zanimajo za velike gozdove v Črni gori, ki so last podjetja Zete. To podjetje, v katerem so tudi delničarji iz Budimpešte in Dunaja ima svoj sedež v Bileči- Poljski industrijalci so se že napotili v Bilečo. » Paščanski episkop je umrl. y Beogradu je umrl episkop paščanski dr. Maksimi-ljan Hajdin. Zaslužni pokojnik se je rodil leta 1879 v Novem Sadu, v Sremskih Kar-lovcih je dovršil gimnazijo, pravne študije pa v Zagrebu, kjer se je posvetli odvetništvu. Kot odvetnik je služboval tudi v Sremskih Karlovcih,-kjer pa se je odločil za duhovniški stan. Pravoslavni duhovnik je postal po dovršenih študijah v Sremskih Kar-lovcih leta 1909. Kot paščanski episkop s sedežem v Šibeniku je bil slovesno ustoličen leta 1928. Zvočni kino IDEAL "5 Danes ob 4., 7. in 9% uri DON JOSE MOJICA v filmu S križem In mečem film krasnih melodij, globoke in plemenite lepote Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din I * Novi grobovi. Včeraj je po kratkem trpljenju premamila v Rožni dolini v visoki starosti ga. Terezija Križajeva, vdova po državnem poduradniku, taš&a našega uredniškega tovariša g. Omladiiča. Pogreb blage pokojnice Lo v petek ob 16.30 iz hiše žalosti v Rožni dolini" Cesta II.- 18. na vi-ško pokopališče. — V ljubljanski boJniš-niai je umrl g. Gustav Wutt, obratni mojster združenih papirnic v Medvodah. Pogreb pokojnika bo v petek ob pol 15. k Sv. Križu. V visoki starosti 88 let je preminil v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani g, Ivan Kržič, nad paznik prisilne dekivnice v p. Pogreb bo danes ob pol 15. k Sv. Križu. — V Ljubljani je umrli ga. Minka Vovkova, rojena Burjeva. Dobro pokojnd-co bomo spremljali na zadnji poti v petek ob 16. iz hiše žalosti, Poljanska cesta 15. k Sv. Križu. Pokojnikom b!ag spomin, žalujočim naše sožalje! * Že delj časa nismo mogli poročati o usodi svetovnega potnika Jovanče Miciča iz Jago-dine, ker so viharji prekinili vse zveze in ladjč niso donašale pošte o pravem času. Zdaj doznavamo. da je Jovanče trenutno v Arabiji, odkoder namerava potovati preko Carigrada v domovino. Kulturne institucije se trudijo, da bi usmerile njegov povratek preko Trsta in seveda preko Ljubljane, kjer bi ga rade zadržale vsaj za eno predavanje o njegovem velezanimivem potovanju. Izvedeli smo tudi, da so še vedno pri dobrem zdravju Jovanče in njegovi sopotniki Julka. Črnogorec in mala zamorska beba. * Opozorilo. Vprašanje novih bolnišnic v Ljubljani zanima najširše sloje in je dobilo uredništvo >Jutra« že od mnogih strani predloge in nasvete v tej zadevi. Objavljeni so bili razni članki, nekaj pa jih še čaka na. objavo ne samo zaradi pomanjkanja prostora, marveč tudi zaradi tega, ker so anonimni, kar nikakor ni v skladu š pravilom dnevnikov, ki anonimnih člankov ne sprejemajo, še manj pa seveda z važnostjo velevažne zadeve, kateri skuša baš »Jutro« posvetiti največjo pozornost. Uredništvo »Jutra« ima o vprašanju ljubljanskih bolnišnic tudi nekaj anonimnih, dobrih razprav in opozarja s tem pisce, naj vsaj nasproti uredništvom potrdijo svoja izvajanja s svojim točnim imenom in naslovom. Anketa, ki jo je prav za prdv uvedlo »Jutro« je tako važna, da je anonimnost že zaradi važnosti problema neprimerna. ' * Vse ustanovne uprave se opozarjajo, da morajo na osnovi § 23. zakona o ustanovah ter čl. 37. pravilnika k temu zakonu odpošiljati ustanovni oblasti t j. banski upravi, odnosno, Če se" poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z bilanco, letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje do 31. marca vsakega leta. Ustanove, ki jih: upravljajo javne oblasti, pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o ovojem delu ____ * Arheološke najdbe v moravski banovini. Pred nekaj leti so razne arheološke najdbe v moravski banovini dale banski upravi povod, da je pri svojem prosvetnem oddelku osnovala poseben konservatorski odsek. Napravili so kartoteko, ki beleži že okrog 3.000 arheoloških najdišč. Pri tem delu so s posebno vnemo sodelovali učitelji. Večina arheoloških zanimivosti je shranjena v niškem muzeju, marsikaj pa je še po šolah, občinskih uradih in cerkvah. Predzgodovinskih najdišč je bilo prej znanih samo pet, sedaj pa jih imajo v evidenci že 76. Konservatorski odsek se je zdaj lotil sestave arheološkega zemljepisa mo-ravske banovine, ki bo dobrodošel domačim in tujim starinoslovcem. * Revna hercegovska deca. V Novo Gra-i diško je prispelo z brodskim vlakom 136 revnih otrok iz Hercegovine. Ta mladež, stara od 6 do 15 let, je večinoma iz Iju-buškega sreza. V Hrvatskem domu so otroke pogostili, zdravniki so jih pregledali, potem pa so pri dobrotnikih v gra-diškem srezu nastanili 117 otrok, ostale pa so poslali v Požego * Pogozdovanje južno-srbskih goličav. Med važnimi vprašanji južno-srbskih pokrajin je tudi pogozdovanje. Na področju bitoljskega, morihovskega in prespanske-ga sreza je 33.000 ha gozdov, ki so last občin in privatnikov, a predstavlja dobra polovica teh nasadov le še žalostne goličave. Med vojnami je bila večina gozdov posekana, preveč pa so izkoriščali svoje gozdno bogastvo tudi mnogi lastniki, dokler ni bila uvedena akcija pogozdovanja z živahno propagando. Na področju prej imenovanih srezov so pogozdili že preko 10 ha goličev in so znašali stroški za ha blizu 2.500 Din. Tudi v okolici Bitolja so še velike goličave. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Dne 28. in 29. februarja nastopi pred glavnim filmom pri predstavah ob 7% in 9% uri slavni virtuoz na ustno harmoniko profesor Max. C. Lightman na kar že danes opozarjamo. * Težave našega avtomobilizma. Sarajevski avtomobilski klub je imel svoj občni zbor, na katerem so razpravljali tudi na splošno o našem avtomobilizmu. Govorniki so naglašali, da na področju črne gore lani ni bilo nabavljeno niti eno vozilo, dasi je v črni gori avtomobil edino prevozno sredstvo. Razvoj avtomobilizma ovirajo tudi različne cene bencina. V Beogradu stane n. pr. liter bencina 6.50 Din, v Sarajevu pa morajo plačati za liter 8.50 Din. * Električni tok je ubil tri ljudi. V Užicu sta Sava Todorovič in njegov sin Ljubiša, dijak 4. letnika učiteljišča, nameščala radijsko anteno na neki hiši. V naglici se jima je antenska žica zapletla za nezavarovan elektrovod visoke napetosti, ki je napeljan mimo hiše. Tok je udaril najprej Ljubišo. ki se je zapletel v antensko žico. nato pa še njegovega očeta, ki je skušal žico razplesti. • Isto se je zgodilo tudi ključavničarskemu mojstru Grujičiču, ki je prihitel na pomoč. Vsi trije so v' nekaj trenutkih izdihnili. Strašna nesreča je pretresla^ vse užiško prebivalstvo, ki je cenilo zlasti dijaka Ljubišo kot vrlega in pridnega mladeniča. Nesrečni Ljubiša še je bavil s posredovanjem pri prodaji radijskih aparatov, da bi tako s skromnim zaslužkom pomagal sebi in svojemu revnemu očetu. * Sleparski trgovski potniki. V okolici Daruvarja so sleparji, ki so se izdajali za trgovske potnike, na premeten način osle-parili celo vrsto kmetov za lepe. tisočake. Ponujali so jim v nakup bombaž, ki ga kmetje kupujejo za napravljanje posteljnine. Vzorci so bili ravno taki, kakor se je dobivalo blago pri domačih trgovcih, toda cene so bile znatno nižje, pa sp zato kmetje radi naročali bombaž pri njih. Seveda je vsak dal ob naročilu tudi nekaj naplačila. Spretni »trgovski potniki« so potem izginili in kmejje zaman čakajo bombaža, ki ;so ga naročili tako »poceni-« * Nenavaden način umora. Pred dvema letoma je. premožni kmet Vuličevič v niškem srezu slavil svojo krstno slavo in se močno napil. Zjutraj so ga našli mrtvega, njegova žena je trdila, da ga je ugonobila pijača, toda preiskava je dokazala, da je bil zadavljen. Pod posteljo so našli v podu novo izvrtano luknjo. Skozi to luknjo je morilec napeljal vrvico, vrgel spečemu kmetu zanko okoli vratu, potem pa doli v kleti vlekel za vrvico toliko časa, da je bila žrtev mrtva. Orožnikom je nedoletna domača hči priznala, da je na tak način umorila svojega očeta. Pozneje se je dognalo, da je zločin izvršila v resnici mati s pomočjo svojega svaka in potem nagovorila hčer, da je vzela zločin nase. Pred niškim sodiščem je bila Vuličevičeva žena obsojena na dosmrtno ječo, njen svak pa na 15Ietno robijo. Kasacijsko sodišče je sedaj to sodbo potrdilo. * »Upravni postopek« je važna knjiga, ki jo je spisal upravni sodnik dr H. Ste-ska Ta knjiga je potrebna vsakemu upravnemu juristu. uradnikom finanCne uprave, advokatom, notarjem zlasti pa tudi slušateljem juridične fakultete v Ljubljani za izpit. Velja samo 30,- Din in se naroči pri tiskarni J. Blatnika nasl. v Ljubljani Breg 10 * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Pri neredni stolici, napihnjenosti. črevesja zaradi odvaja naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakuplčene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-J OSEFO V A naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. reg. a. 0f. J6465/& ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SAMO ŠE " DANES ob 4., T/i in 9 V4 tir! veselje ZA STARO IN MLADO NAJBOLJŠA ZABAVA ZA VSAKEGA Silly In Micky revija Micky, goska, prešiček in drugo. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Iz Ljubljane u— Dore Matul, mlad inteligenten zborovodja Ljubljanskega Zvona, je izšel iz srede požrtvovalnih Zvonovcev — pevcev. Kmalu se je začel uveljavljati kot vodja znanega okteta Ljubljanskega Zvona ter ga dvignile na zelo lepo umetniško strop-njo, ki je uveljavila oktet tudi izven mej Ljubljane ta njene okolice. Ko je obolel dogoletni zborovodja Ljubljanskega Zvona, skladatelj Zorko Prelovec, je prevzel Matul vodstvo mešanega zbora. Je učenec Franceta Marolta ter vodi svoj zbor z redko požrtvovalnostjo in vestnostjo. V ponedeljek 2. marca bo stopil na koncertni oder s svojim zborom z razmerno zelo težkim sporedom, ki prinaša izključilo le slovensko narodno pesem po večini v sodobni obdelavi. To je Zvonov jubilejni koncert ob 301etnici njegovega nacionalno-kulturnega dela. Vstopnice se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. u— Bolgarska glasba je naslov intimnega koncerta, ki bo iutri v petek 28. t m. ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Uvodno besedo bo imel g. Adamič, prof. šivic bo igral Vladigerovega skladbo za klavir >Hrepenenje« Miša TodOrovega Rondo in Bolgarsko rapsodijo. Violinist prof. Pfeifer bo igral Romanco in Pesem Vladigerovega. Gdč. Korenčanova zapoje 8 pesmic najbolj popularnega bolgarskega skladatelja Hristovega. Oddelek Matičnega zbora pa zapoje 2 narodni, dalje Rodno pesem in bolgarsko hiuno šumi Marica. Koncert bo spadal v okvir Matičnih intimnih koncertov u— Razstava bolgarskih grafikov, skupine >Mladi hudožnick je še vedno odprta v Jakopičevem paviljonu. Razstava je bila deležna od kritike najugodnejših ocen in vabimo občinstvo, da si prireditev tudi ogleda, vsa razstavljena dela so naprodaj. u— Smolej je bil v Ga-Pa na 50 km deseti. To smo čitali v časopisih, v petek zvečer bomo pa videli revijo večine olimpijskih borcev na predavanju v dvorani Delavske zbornice. Foto Tourist. Lojze Šmuc, ki priredi zanimiv večer s predavateljem Rajkom Kosom, ima predprodajo vstopnic v svoji trgovini na Aleksandrovi cesti. Po-žurite sel Poleg Smoleja bomo videli vse naše fante v raznih tekmovanjih, obenem pa seveda prizore iz vseh panog športa. Pa še marsikaj veselega ie bilo videti v Ga-Pa; tudi to je posnela Leica in obeta se nam nad 300 diapozitivov. Slike o Jugoslovanih, na olimpiadi so prav dobro uspele- Videli bomo edinstveno lepoto zasneženih planin s Zugspitze. Ne pozabite: v pete k28. t. m-ob 20. v Delavsko zbornico, poprej pa k Lojzetu Šmucu na Aleksandrovo ceslo po vstopnice, katerih je omejeno število. u_ Obrni zbor Zveze gospodinj bo 26. marca ob 16. v društvenih prostorih. Breg 8. u— Dar slepim. Namesto cvetja za pokojno gospo Terezijo Martelančevo je darovala ga. Iva Zerjavova. Ljubljana. 100- Din v korist Društvu slepih. u— Za izlet na dunajski velesejem je danes zadnji rok prijave. Cena 290,- Din Putnik«, Ljubljana. u— Lastniki konj in druge vprežne živine na ozemlju mestne občine ljubljanske se pozivajo, da nemudono prijavijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu 7/L (soba 3) vse svoje konje in vso svojo vprežno živino, ki jo iz kakršnihkoli razlogov doslej še niso prijavili. Opozarjajo se zlasti posesbniki bivših občin Most, Šiške, Viča. da morajo vedno sproti in takoj prijaviti vsako nastalo izpremembo pri svoji živini, kakor nakup, prodajo, poškodbo itd. Prijaviti je treba tudi vso nedoraslo in vso nesposobno živino. Posestniki naj se sami prepričajo, ali je njihova živina pravilno vpisana v vojaški razvidnici, da ne bodo imeli v primeru vojaškega vpoklica neprilik u— Pusta in pepelnico je Ljubljana odpravila letos v znamenju tako sproščenega veselja na zunaj, kakor da je gospodarska kriza že daleč za nami. V torek zvečer je bilo po ulicah toliko prometa in po lokalih toliko živahnosti, kakor ga Ljubljana že dolgo ne poinni. in zlasti domače pustne veselice, ki so jih priredile razne gostilne in kavarne, so bile deležne kar preštevilnega odziva. Med rajajočimi gosti pa so se po lokalih tu in tam pojavili mali berački, ki so izrabili priliko in skrili obraze za pustne krinke, da so lahko z večjim pogumom šli od človeka do človeka in pobirali v malhe, kar jim je že padlo odkod. Prav tako so tudi na pepelnico, ko je življenje^ spet steklo na svoj normalni, sivi tir, šli številni prosjaki od kljuke do kljuke, da bi vprašali, ali je ostalo kaj dobrega od pustne pojedine. A njihov plen je bil po večini bolj skromen. Kakor so bili namreč ljudje po gostilnah na pustni večer kar malo razsipni, tako so bili nad običajno mero skopi, prirezani doma in le malokje je na pepelnico toliko ostalo, da bi bilo mogoče obdariti berače. u— Žrtve Kurentovega veselja. V sprejemnem uradu državne bolnišnice, kjer so se na pustno nedeljo pohvalili, da so imeli nenavadno malo dela. so imeli na pepelnico menda prav zavoljo tega toliko večji promet. ko so med drugimi sprejemali tudi kopo ranjencev, ki so odnesli razne vbodija-je in buške ob praznovanju pustnega tor ka. Tako se je na kirurški oddelek zatekel 44 letni državni cestar France Drinovec iz Jame pri Mavčičah, ki ga je nekdo ponoči zabodel v prsi. 26 letni kovaški pomočnik Anton Gubanec iz Vodic, ki so ga na pepelnico zjutraj fantje pretepli, da je bil ves pobit po glavi in životu. 31 letni zidarski pomočnik Peter Čuden z Vrhovcev pri Dobro- " Pridite u ELITNI KINO MATICO! ADOLF VVOHLBRUCK, ljubimec žena In SYBILE SCHMITZ v veliki filmski senzaciji BIL SEM JACK MORTIMER VELEFILM LJUBEZNI, LEPOTE, DRZNOSTI IN GODBE. Film, ki je zbudil v svetu senzacijo ! u__O borbi za naš. Jadran, je naslov predavanja, ki ga bo imel Pod okriljem društva »Tabor« g. dr. Rudolf Kropivnik, profesor, drevi ob pol -21. na realki (Vegova ulica). Vstop prost. u— Predavanje o pomladnih delih v vrtu. Ravnatelj g- Lap bo predaval danes ob 17. v prostorih Zveze gospodinj, Breg 8-, o pomladni uiedrtvi vrta. u— Podoflcirske šole. Razpisana je artilerijska podoficirska šola v čupriji, pehotna v Beogradu in pehotna v Zagrebu. Sprejmejo se zdravi mladeniči, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom ljudsko šolo in so stari 18—21 let V Ljubljani bivajoči interesenti dobe lahko vse potrebne informacije' v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/T. (soba 2). Rok za vlaganje prošenj je do 15. marca, začetek šole bo 1. aprila. u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani bo imelo v petek 6. marca ob pol 18. v geografskem institutu na univerzi redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom- u— Šentjakobčani ponovijo v soboto 29. t. m. ob 20.15 in v nedeljo 1- marca ob 15. nepreklicno zadnjič izvrstno komedijo »Morala gospe Dulske«. V nedeljo ob 20. pa gostujejo na ViSu z - zabavno veseloigro »Škandal pri Bartlettovih«. Obe igri sta mladini neprimerni- r, u— Rdeči, križ, pododbor Ljubljana. Danes občni zbor ob 20 uri v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti. Članstvo vabimo. Za šamarijane občni zbor obvezen. u— JNAD Jadran. Seja plenarnega odbora bo danes ob 18. V ppsyetovalnici. Za vse odbornike in načelnike sekcij udeležba strogo obvezna. Seja 1m> važna, ker sta predsednik in>evižor v ostavki. u_ Venček slušateljev ahitnrientskega tečaja se bo vršil v soboto. 29 t. m- v dvorani Trgovskega dorrm. Zadetek ob 20. u— Prof. Mft* C. L1gfctm*n. slavni vir-tuor 'na -haVmomkcr nastopi dne 28. in 29. t. m. pri predstavah ob 7.15 in 9.15 v kinu Matici pred filmom š svojim izrednim glasbenim programom Pri tei priliki bo raz delil tudj nekaj lepih malih orglic za spomrrf-tra VeSdi in izredni -glasbeno ša ljivi večer. Publiko opbzariamo da si pra vočašno rSMrvira vstopnice, kajti že dan»; vlad veliko zanimanje za ta izredni v°čer Predvajale se bodo razne arije iz oper, operet in vesele popevke- vi ki ga je nekdo z nožem sunil v pleča in bok in pa 56 letni čevljarski pomočnik Jože Primožič z Dobračevega pri Zireh, ki je bil deležen podobne usode. u_ Samomor v rdeči hiši. Včeraj okrog poldveh so bili mestni reševalci iznenada pozvani, naj pohite v rdečo hišo na Poljanah, kjer je prišlo do zastrupitve s plinom. Poziv pa je prišel že mnogo prepozno, zakaj že mestni zdravnik dr. Mis, ki je malo pred njimi prihitel na kraj nesreče ni mogel ugotoviti nič drugega kot smrt. Zastrupila se je žena nekega nižjega uslužbenca, ki je zjutraj ostala sama doma. pa je obupa-ia iz_Tieznanih razlogov, tako da jo je sin, ki je opoldne prihitel iz šole na kosilo, našel v kuhinji mrtvo. Najslajša in najboljša krepilna pijača je B E R N E T - V I N O, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski -iarlovci, Fruška gora Iz Celfa e— Predavanje za rezervne oficirje. Mestno poglavarstvo obvešča po nalogu komande mesta vse gg. rezervne oficirje, da bo drugo predavanje v soboto 29. t. m. ob 19. v istih prostorih kakor zadnjič. Udeležba je strogo obvezna za vse rezervne oficirje. e— Danes dve predavanji. Na sestanku starešinske organizacije »Sloge« v Celju, ki bo danes ob 14. v društvenem lokalu v Narodnem domu, bo predaval akademik g. 2užič o gospodarskih sistemih. Udeležba za vse članstvo obvezna. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval danes ob 20. g. Franjo Pivka iz Maribora o izbiri fotografskih motivov. Predvajal bo 90 krasnih skioptičnih slik. ... . ~ ~. e— Postaja Stranje na rogaški železnici ima na vsej progi največji osebni promet, pri tem pa nima niti pravega dohoda, kajti poljska cesta pelje preko slabega mostu in je tudi .v. največji sliši blatna, da se ugreza jo_ kolesa do osi. Cestni odbor, ki mora po zakonu vzdrževati ceste, ki vodijo k že-'ezniškim postajam, bi imel manj izdatkov, ako bi prestav i kolibo za kakih 300 metrov proti jugu, kakor je to določila i železniška komisija, in kjer je svet na polago. S tem bi ustregel tudi vsem potnikom, ki prihajajo po banovina ki cesti in morajo hoditi za vlakom. Na tistem mestu pa se cesta in železnica najbolj približata druga drugi in bi bilo vzdrževanje najcenejše. Misliti je treba tudi na to, da se bo promet še povečal, ko se letos združita nova in stara cesta v Pristavi, tako da bi tudi žeelzniška uprava že v lastnem t interesu lahko kolibo prestavila. e— W oseh nag gova tovarna v Šoštanja je ustavila obrat. V soboto je bilo odpuščenih iz službe vseh 300 delavcev. V torek in včeraj je prispelo v Celje 172 delavcev Woechnaggove tovarne in so se kot brezposelni prijavili pri borzi dela. Ostali delavci se bodo prijavili v prihodnjih dneh. Z ustavitvijo obrata v tej tovarni se število pri celjski borzi dela prijavljenih brezposelnih silno povečalo. e— Umrl je v torek zvečer v celjski bolnišnici v starosti 56 let koroški rojak g. Josip Strgar, strojni stavec v Mohorjevi tiskarni v Celju. Kakor smo poročali že v nedeljo, so v bolnišnici izvršili transfuzijo krvi, nakar se je bolnikovo stanje izboljšalo. Pozneje pa se je njegovo stanje zopet poslabšalo. V torek so izvršili drugo transfuzijo, a zaman. Pogreb g. Strgarja bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Včeraj je umrla v bolnišnici 5 in "polletna rudarjeva hčerka Danica Vodovnikova iz št. Pavla pri Preboldu. V Komenskega ulici 10 je umrl v torek 641etni, pri mestni občini zaposleni tesar Ivan Panker. e— Celjsko »Kolo« zopet prav prijazno vabi: Marca prvega k priljubljeni čajanki priti pač nikdo naj ne pozabi! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Pesem nad pesmimi« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Zadnja pot Alojzije Kožuhove. Ob velikem spremstvu so pokopali v torek popoldne prerano umrlo gospo Alojzijo Ko-žuhovo. Udeležba pri pogrebu je dokazala, kako priljubljena je bila blagopokojna. Učiteljski pevski zbor je odpel pred mrtvašnico žalostinko »Vigred«. Ob grobu feo se poslovili od plemenite pokojnice Je Ia Lestvikova v imenu tovarišie in ženskega društva, upokojni sreski nadzornik Ivan Tomažič v imenu učiteljstva ter odvetnik dr. Lašič v imenu mariborske prleške družine. V poslednje slovo je nato učiteljski pevski zbor pod vodstvom A. Horvata odpel »Človek, glej«. Tukajšnje žensko društvo ima danes ob 17. žalno odborovo sejo za blagopokojno Alojzijo Kožuhovo, katere spomin bo svetlo in trajno živel v srcih vseh, ki so jo poznali. a— Kulturne novice. Danes ob 19. predava v Ljudski univerzi v Studencih dr. Vilko Marin o revmatizmu. Jutri, v petek pa predava v Ljudski univerzi g. dr. Leopold Poljanec o postanku in zgodovini zemlje. a— Japonka Predava. V ponedeljek 2. marca predava v Ljudski univerzi naša Japonka ga. Marija Tsuneko-Kondo-Sku-šek iz Ljubljane o temi: Japonka pred poroko. a— Mariborski gospodarski teden pripravljajo mariborski pridobitni krogi. Priprave za to gospodarsko prireditev so v polnem teku. Omenjeni teden naj bi bil združen z obrtno, trgovsko, industrijsko in kmetijsko razstavo. a— Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša; Ugodnosti plačila davčnega dolga iz leta 1932 veljajo samo do konca februarja 1936, ter se ta termin v nobenem primeru ne bo podaljšal. Vsi davčni dolžniki se opozarjajo, da se nujno poslužijo ugodnosti odplačila starega dolga, ker se bodo po 29. februarju 1936 vsi v plačilo zapadli obroki davčnega dolga do konca leta 1P32 izterjali eksekutivnim potom s stroški vred. a— Volili bodo. Radi razdružitve občin Studenci in Radvanje bodo občinske volitve v obeh občinah dne 29. marca letos. a— Izsleden požigalec. Mariborska policija je aretirala 29 letnega vojnega ubežnika Edvarda iSlokarja, ki ga orožniki ▼ Vevčah zas^dujejo radi požiga. a— Mirna svatba s hudim koncem. V Dragučevi pri Sv. Marjeti so obhajali pri viničarju Matiji Drevenšku poroko domače hčerke Marije. Povabljenih je bilo nad 30 oseb. Bilo je prav veselo razpoloženje in se je mladina odlično zabavala. Okoli 5. ure zjutraj pa je starešina naprosil fante, naj gredo domov. Fantje pa se niso hoteli odstraniti in so jih morali naposled vreči iz hiše. Komaj pa so bili zunaj, so pričeli bombardirati hišo &■ kamenjem ter pobili vse šipe na hiši. Z več kg težkimi kamni so razbili precej opek na strehi, izruvali pa so tudi okenske okvire. Eden od fantov je celo oddal proti hiši več strelov h samokresa, krogle pa k sreči niso zadele nikogar. Ko so si fantje svojo jezo nekoliko ohladili, so naposled odšli. Viničar, ki trpi na Pobitih šipah in opekah okoli 1500 dinarjev škode, je vso zadeyo prijavil orožnikom, ki so pet napadalcev prijavili tukajšnjemu državnemu tožilstvu. Iz življenja na deželi LENDAVA. Podružnica društva »Sočo« bo imela občni zbor 1. marca ob 10. v meščanski šoli v Lendavi. Člani pridite! MOKRONOG. Dne 20. t. m. nas je zapustil šolski upravitelj g. Pavel Herbst in se odpeljal na novo službeno mesto v Cerkljah. Služboval je v Mokronogu celih 11 let in vzljubil je kraj in ljudi, a bil tudi ®am sološno priljubljen, posebno pni šolski mfcadind, ki se je s sodzami v očeh poslavljala od dobrega vodje. Enako težko afovo je bižo na izrednem občnem zboru Sokola, zfesti od tetovadečlh oddelkov. Prisrčno riovo so mu priredili tudi Mokronofenri in okoličani, ki so se zbrali pri Devu, da se še enkrat sestane-jo z njim in mu izrečejo svoje priznanje in simpatije. Vsi govorniki eo poudarjali njegove zasluge na vseh področjih Povsod se je čutila njegova dobra vodja do defta. povsod je irned uspeh. Vse gospodarske in kari tati vne organizacije bodo oogrešale nesebičnega deflavea. posebno pa šola in SokoL Vsi so naglašali upanje, da sc bo vrnfl v nsOtaovo sredo. Goipodaritvo Zaposlenost v lesni stroki Kakor smo že navadno poročali, je število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani od decembra na januar nazadovalo za 3608 na 75.087, vendar proti pričakovanju ta sezonski padec ni bil tako velik, kakor pred enim letom, ko je od decembra na januar število zavarovancev nazadovalo za 5046. Največji padec beležimo od decembra na januar pri gradnjah nad zemljo, kjer je število zavarovancev padlo za 986 in pri gozdno žagarski industriji, kjer se je zmanjšalo za 686. Nadalje vidimo padec v čevljarski industriji (za 338), v industriji gradbenega materiala (za 361) v tekstilni industriji (za 258) in v oblačilni stroki (za 314). V primeri s prejšnjim letom je bilo v januarju za 2399 zavarovancev več nego v prejšnjem januarju, dočim je ta enoletni diferencial znašal v decembru le 961. Zanima nas predvsem razvoj zaposlenosti v lesni stroki. V primeri z najvišjim stanjem v juniju lanskega leta je do letošnjega januarja zaposlenost v gozdno - žagarski industriji padla od 6788 na 4899, torej za 1879; vendar pa ta padec ni mnogo večji, nego v istem razdobju pred 1 letom. Res je nastopilo v zadnjih mesecih poslabšanje, toda ne v onem obsegu, kakor bi človek pričakoval glede na zastoj izvoza v Italijo. V oktobru je število zavarovancev v tej stroki zaostajalo za lanskim letom za 112 v novembru za 475, v decembru za 825 in v januarju za 697. Medtem ko je bil prejšnje mesece sezonski padec zaradi zastoja izvoza v Italijo večji nego pred 1 letom smo letos od decembra na januar zabeležili le nazadovanje za 686 delavcev (lani je od deembra na januar padlo število zavarovancev v tej stroki za 814). Januarski odpust delavcev v lesni industriji očitno še ni mogel vplivati na povprečje zaposlenega delavstva v januarju, ker so bili odpuščeni delavci v tem mesecu še nekaj časa zavarovani. Tudi v industriji za predelovanje lesa, kjer je od lanskega junija do letošnjega januarja število zavarovancev padlo od 3357 na 2992, smo imeli v preteklem mesecu le za 78 delavcev manj zavarovanih nego pred 1 letom. Ostale gospodarske panoge beležijo v primeri z lanskim januarjem po večini večje število zaposlenih delavcev. Zlasti gradbene stroke ne beležijo v letošnji zimi tako velikega sezonskega padca nego pred 1 letom, to pa očitno zaradi tega, ker letos nimamo mraza, ki bi oviral gradbeno delavnost. Tako smo imeli v januarju pri gradnjah nad zemljo in v industriji gradbenega materiala za 962 delavcev več zavarovanih nego v lanskem januarju. Tudi v tekstilni industriji" imamo navzlic "padcu od decembra na januar (za 258) še vedno za 569 delavcev več zavarovanih nego pred 1 letom Povišanje nasproti lanskemu beleži tudi kovinska industrija, kjer je za 354 delavcev več zavarovanih nego pred 1 letom Končno beležimo prirastek v industriji papirja (za 166), v živilski industriji (za 129) in v oblačilni stroki (za 292). Stanje Narodne banke pred emisijo blagajniških zapisov Poslednji izkaz Narodne banke zaznamuje sicer Zmanjšanje deviz izven podlage za 10.6 na 314.2 milijona Din, vendar na drugi strani povečanje zete in devizne podlage za 7.8 na 1505.3 milijona Din. Zlasti se je v podlagi povečalo zlato v tresorih Narodne banke za 12.6 na 1389.3 milijona Din, dočim je zlato v inozemstvu nazadovalo za 9.3 na 78.4 milijona Din, kar priča, da Narodna banka nadalje prenaša v Parizu prosto deponirano zlato v svoje tresorje. Devizne rezerve v podlagi so povečale za 4.6 na 28.6 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in »rebru je ponovno narasla za 20.9 na 409.2 milijona Din. tako da je bilo 22. t. m. v obtoku komaj za 791 milijonov Din kovanega denarja, to je z-a 126 milijonov Din manj, nego lani ob istem času. Menična in lombardna posojila so se_ v tretji četrtini februarja ponovno zmanjšala za 17.3 milijona Din (že prejšnji teden so nazadovala za 5.8, v prvi četrtini februarja za 6 milijonov), tako da &o znašala 22. februarja le 1682 milijonov, in sicer eskontna posojila 1426.2 milijona Din (—17.1), lombardna pa 255.8 milijona Din (—0.2). . . Obtok kovancev se je v tretji četrtmi februarja skrčil za 45.1 na 4815-9 milijona Din, in je bil pri tem stenju za_ 542 milijonov večji nego lani ob i«tem času. Obveznosti na pokaz pa so narasle ze 80 na 1622.4 milijona Din. V tej postavki so narasli predvsem privatni žirovni računi za 76.3 na 728.7 milijona Din. Obveznosti z rokom, ki predstavljajo obtok blagajniških bonov Narodne banke na drugi strani je posebno značilno v zadnjih dveh tednih glede na pričakovano emisijo državnih blagajniških zapisov. V drugi in tretji četrtini februarja je obtok blagajniških bonov Narodne banke nazadoval za skoro 60 milijonov , dočim s0 se privatne žirov-ne naložbe samo v tretji četrtini povečale za 76 milijonov. Denarnri zavodi očitno ne obnavljajo več zapadlih blagajniških bonov Narodne banke in nalagajo denarna sredstva, ki tako postanejo prosta, na ži-novne račune pri Narodni banki, da bodo imeli ta sredstva na razpolago za emisijo državnih blaga j irskih zapisov. Poslednji izkaz zaznamuje kritje v zlatu in devizah v višini 30.04% (prejšnji teden 30 05), kritje v samem zlatu v tresorih Narodne banke pa v višini 27.90% (27.85). Kontrola kozmetičnih predmetov i\a osnovi čl. 1. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah od 13. okt. 1932. (z novelo od 31. dec. 1934) je minister za socialno politiko predpisal kontrolo kozmetičnih preparatov, odlok, ki je objavljen v »Siužoenih Novinah« od 22. t. m. je bil izdan v zvezi z anketo o tem vprašanju, ki se je vršila 3. in 4. jan. t, 1. v ministrstvu po zaslišanju stalnega strokovnega sveta za preizkušnjo zdravil. Odlok določa, da se mora izvesti kontrola preparatov, ki prihajajo v promet v zaprtih in originalnih zavojih v prvi vrsti pri proizvajalcih ali odgovornih zastopnikih, pri trgovcih pa le, če je bila proti njim podana prijava zaradi potvorbe preparatov ali zaradi katere druge nepravilnosti. Kontrolo nad kozmetičnimi preparati, ki se prodajajo odprto, pa je treba izvesti v prvi vrsti pri prodajalcih. Pri preparatih, ki prihajajo v promet v zaprtih zavojih, je treba na vidnem mestu označiti firmo in naslov proizvajalca, odnosno pri tujih preparatih ime odgovornega zastopnika. Ne spadajo pa pod kontrolo dišave, ki služijo samo temu namenu, pa bodisi da so v tekočem ali trdem stanju. Kolonjske vode se morajo pregledati glede njih kemičnih sestavin in ker redno nimajo za zdravje škodljivih sestavin, samo v primeru prijave ali sumnje potvorbe. Pri dragih preparatih se sme jemati za kontrolo čim manjša količina. Kontrolni organi nimajo pravice, da jemljejo drage originalne zavoje, temveč samo toliko vsebine, kolikor je potrebno za analizo. Ob priliki periodične kontrole ni treba, da bi jemali kontrolni organi istočasno iste preparate v originalnih zavojih v več proda-jalnicah, razen če ni za to čisto posebnega razloga. Carinske oblasti morajo analizirati po svojih strokovnjakih pri uvozu tuje kozmetične preparate, da ugotove, če ne vsebujejo ti preparati materije, naštete v čl. 1. izpremenjenega pravilnika iz leta 1934. V primeru, da ti preparati nimajo te materije, se postopa s temi preparati po predpisih, ki veljajo za drugo ( blago, če pa ugotove, da vsebujejo ti preparati takšno materijo, potem morajo ugotoviti, če so ti preparati prijavljeni, odnosno odobreni. V pozitivnem primeru dopuste njih uvoz, v negativnem pa jih morajo zadržati. Rok prijave v smislu čl. 33. pravilnika o zdravilih in zdravilnih zeliščih se podaljšuje še za tri mesece za prijavo kozmetičnih preparatov, a še za nadaljnjih 6 mesecev za prodajo neprijavljenih preparatov. Zaradi izdaje odloka, s katerim se uvaja na osnovi pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah kontrola nad prometom s kozmetičnimi preparati, so drogisti v naši državi zelo vznemirjeni. Po tem odloku bi se morali smatrati skoro vsi kozmetični preparati kot zdravila in bi se smeli prodajati le v lekarnah. Odlok namreč pravi, da se smatrajo kot zdravila vsi kozmetični preparati, ki so v državni far-makopiji označeni z enim križcem ali z dvema križcema in vsebujejo živo srebro, arsen ali svinec v katerikoli količini, in še cela vrsta drugih preparatov, ki bi mogli škodljivo delovati na zdravje. Vsi ti kozmetični preparati bi se torej smeli prodajati le v lekarnah. Praktično bi to pomenilo, da bi se skoro vsa toaletna sredstva in tudi najbolj navadne Stvari za nego telesa smele prodajati le v lekarnah, zlasti tudi vsa toaletna mila. Odločno so proti tej odločbi nastopili že beograjski trgovci s kozmetičnimi preparati, ki zahtevajo, da se mora točno določiti, kaj so zdravila in zdravilne specialitete in kaj so kozmetični in dišavni preparati, če je kateri preparat zdravju škodljiv, ga je treba sploh prepovedati, ne pa dovoliti, da se prodaja v lekarnah. Beograjski trgovci so svoje zahteve predložili ministrstvu v posebni spomenici. industrijo je z odlokom od 30. januarja odobril sklepe rednih letnih občnih zborov delničarjev Splošne maloželezniške družbe d. d. v Ljubljani dne 10. decembra 1934 in 20. decembra 1935. ter spremembo §§ 6., 8. in 24 družbenih pravil. Te spremembe se nanašajo na zvišanje delniške glavnice od 300.000 Din na 20.000.025 Din, tako da sestoji delniška glavnica sedaj iz 266.667 delnic po 75 Din, od katerih se 4000 starih delnic glasi na prinesitelja. 262.667 novih delnic pa na ime. Sklenjena je tudi zloži-tev posameznih delnic s pripadajočimi kuponi v skupno listino po 10, 100 odnosno 1000 komadov. = Nova delniška družba. Kraljevska banska uprava je dovolila g. Antonu Kobiju, industrijcu v Borovnici, ustanoviti delniško družbo z imenom »Sial« d. d. za izdelovanje barv Proti rji s sedežem v Borovnici. Osnovna delniška glavnica znaša 100.000 Din. □□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□CO PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba □□□□□^□□□□□□□□□□□□□□oooaonD — Ljutomerski vinski sejem to judil letos obiskovalcem v velikem obsegu mnogovrstne vzorce vina. Razstavljene bodo tudi razne vinogradniške potrebščine. Tvrdke, ki bi še želele razstaviti, naj to javijo čim prej. Vsi vzorci — vina ali drugih proizvodov morajo dospeti vsaj en dan pred razstavo ki se prične dne 3. marca 1.1. ob 9- uri. Dopise in vzorce sprejema mestna občina Ljutomer- = Konkurz je razglašen o imovini mr. ph. Darinke Žmavčeve, lastnice lekarne ^ v Murski Soboti (upravnik mase Franc Koder. odv. v Jurski Soboti; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Murski Soboti 5. marca ob 10. prijavni rok do 1. aprila, ugotovitveni narok 9. aprila). == Gradnja ceste Reka — Sv. Areh. Kraljevska banska uprava razpisuje za gradnjo spodnjega ustroja banovinske ceste Reka — Sv. Areh od km 6.33 do km 3.99 (zemeljska dela in objekti) prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki bo 28. marca ob 11. v pisarni sreskega cestnega odbora v Mariboru. Koroška 26. Proračun znaša 511.000 Din. == V trgovinski register se je vpisala tvrdka Gramoz, družba z o. z. s sfedežem v Ljubljani in s podružnico v Lepoglavski gorici, savska banovina (obratni predmet: kamnolomna industrija, gradnja cest in mostov, izdelovanje predmetov iz cementa; osnovna glavnica 210.000 Din. poslovodja Josip Vovk, podjetnik v Lepoglavski gorici in poslovodji-namestnika Josip Medved, trgovec in Dušan Medved akademik, oba v Ljubljani). — S sklepom sreskega sodišča v Kamniku je uvedena feri Mehanični tkalnici, družbi z o. z. v Domžalah, prisilna uprava in je za prisilnega upravnika imenovan Ivan Cedilnik, knjigovodja v Domžalah. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 359 — 360, za marc — april 360 bi., 4% agrarne 45 den., 6% begluške 64 den., 6% daiim. agrarne 61-50 bi., 7% invest 77 — 79, 7% Blair 7230 — 73; delnice: PAB 239 — 341, Trboveljska 125 — 135, Šečenma Osi-jek 140 — 150. Beograd. Vojna škoda 359 — 359-50 (359-50 — 359.75), 4% agrarne 45.50 — 46, 6% begluške 64.80 — 65.15 «o), 7% mvest. 79.30 _ 81, 7% stabiliz. 79.75 bL, 7% Drž. hip. banke 82 bi. (81.50), 8% BlaiT 82.75 bl„ Narodna barika 6800 bfl., PAB 239.50 — 24150. Gospodarske vesti = Zoborovanje lesnih interesentov bo sklicano na Sušaku. Kakor smo že poročali, se vrše priprave za sklicanje zborovanja lesnih interesentov Slovenije, Like in Gorskega Kotora na Sušaku. Preteklo soboto je o tem razpravljal tudi lesni odsek pri Zvezi trgov&kih združenj, v Ljubljani, ki je sklenil, da se to zborovanje priredi v binkoštnih praznikih. V prvi vrsti naj lesni interesenti na tem zborovanju zahteyajo znižanje luških tarif in čimprejšnjo izgraditev avtomobilske ceste iz Ljubljane na Sušak. Na seji je predsednik lesnega oa-seka g. Šrkbec poročal tudi o rezultatih velikega zborovanja lesnega gospodarstva v Ljubljani in je pri tej priliki ugotovil, da naše lesno gospodarstvo vkljub sedanji, obupni krizi ni našlo na odločilnih mestih razumevanja. Prihodnji sestanek lesnega odseka, ki se bo smatral kot občni zbor bo 22. marca v Celju. Živahna je bila tudi razprava zaradi nizkih tečajev, po katerih morajo izvozniki v neklirinške države odstopiti Narodni banki del dobljenih deviz, kakor tudi zaradi nizkega tečaja v klirinških obračunih. = Železniški blagovni promet v januarju. Kakor znano, je bilo v drugi polovici, lanskega leta število natovorjenili vagonov' v naših železnicah v vsakem posameznem mesecu večje nego v istem mesecu prejšnjega leta, le v decembru je nekoliko padlo pod nivo prejšnjega leta. Najnovejša statistika za januar pa zaznamuje za ta mesec 96.929 natovorjenih vagonov nasproti 90.533 v januarju lanskega leta. 99.000 v januarju predlanskega leta in 89.000 v januarju 1930. Nasproti lanskemu januarju je torej zabeleženo povečanje za preko 6000 vagonov, vendar smo imeli v primeri s predlanskim letom še manjše število na-tovorjenih vagonov. = Povišanje glavnice Splošne maloželezniške družbe. Minister za trgovino in Z. K. D. v petek ob po! 3 popoldne šala, — smeh — in zopet šala LJUBEZEN, DIKTATOR MODE Blagovna tržišča ŽITO -f- Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: baška in sremska 159 — 161; okol. Sombor 158 — 160; baska ladja B&gej 160 — 162- ladja Tisa m slavonska 161 — 163; banatska 158 — 163. Oves: baški, sremski, slavonski 142.50—142. baški. sremski in slavonski 142.5^—145. men: baški in sremski. 64 kg 137.50—142. Koruza: baška in sremska 111—113; zarnarc 112—114. Moka: baška in banatska »0 g« in >0 gg« 245—265: >2« 225-245; >5« 205 do 225; »6« 190—205; »7« 160—170; »8c 105—110. Otrobi: baški 101—103; sremski 96—98- FKol: baški uzančni .190—200. + Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.85 — 16.87, za maj 17.33 — 17.34; koruza: za maj 14.39 — 14.40. KOM1M? 4- Liverpool, 25. februarja. Te idenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.76 (5.78), za julij 5.59 (.62). + Newyork, 25. februarja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za marc 11.10 (11.16). za julij 10.27 (10.39). žrebanje v drž. razr. loteriji V. razreda Žrebanje 24. februarja 1936. ^jin 1.000.— Št.: 15.709, 15.779, 24.805, 33.021, 89.884, 89.895, 95.727, 95.761. 95.7 <0. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. - LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19 PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ • JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Borze 26. februarja Na ljubljanski borzi so oficieini tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni. Avstrijski šilingi so bili v privatnem klirimgu zaključeni po 9.63. angleški funti pa so spričo nižje ponudbe Narodne banke popustili za pol dinarja in so bili zaključeni po 251. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.5550, v angleških funtih po 251, v grških bonih po 31.44 in v špansk:h pezetah po 6.40. Nemčki klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 14.40, v Beogradu po 14.3456 in v Zagrebu no 14.-3* >d-nosno za konec marca po 14.38. sledite pri vsem, le ne pri zdravju! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! — POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE " 'mineralTM roaa. ONA S SRCEM NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN h DVIGA ŽIVLJENSKO MOČ ! Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda najprej zaključena po 361, pozneje pa je bil zabeležen tečaj 359 — 360 (v Beogradu je bil promet po 359.50 — 359.75). Nadalje je bil promet v 7% Blai-rovem posojiflu po 72.50, v deklicah Trboveljske po 125 in v delnicah šečerane Osi-jek po 140. Devize Ljubljana. Amsterdam 2959.94 — 2974.54. Berlin 1749.20 — 1763.08, Bruselj 733.47 — 738.54, Ourih 1424.22 — 1431.29. London 214.83 — 216.89, Newyoik 4276.12 — , 4312.43. Pariz 287.80 — 289.34, Praga 180.61 — 181.72. Curih. Beograd 7. Pariz 20.30675, London 15.12, Newvork 300.875, Bruselj 51.55. Milan 24.30 " Madrid 41.8750. Amsterdam 207.7750. BerMn 123. Dunaj 57. StodV bolim 77.95 Oslo 75.95 K^enhavn 0 Praga 12 69, Varšava 57.75. Atene 2.90. Bukarešta 2.50, Nova radijska postaja Beograd U Beograd, 25. februarja Vse tri dosedanje naše radijske oddajne postaje, beograjska, zagrebška m ljubljanska, so urejene za srednjo valovno dolžino. V kratkem, 8. marca, pa začne poslovati nova radijska postaja v Beogradu, Beograd II, ki je urejena za kratko valovno dolžino 49.2 metra. Nova postaja je namenjena v glavnem za oddajo inozemstvu in se bo zato oddaja vršila v petih tujih jezikih, francoskem, nemškem, italijanskem, madžarskem in albanskem. Ker so vse tri naše dosedanje postaje, ki so urejene za srednjo valovno dolžino, preslabe, da bi se mogle dobro slišati v inozemstvo, bo nova postaja poleg oddaj v tujih jezikih, imela vsak dan tudi po eno oddajo v našem jeziku, ki je namenjena poslušalcem v naši državi, ravno tako pa tudi rojakom v inozemstvu, ki doslej niso mogli prejemati oddaj naših postaj. Oddajale se bodo predvsem vesti o dogodkih v naši državi, poleig tega pa tudi predavanja in glasba. Postaja bo za sedaj delovala z 250 vati antenske energije, ali se more energija povečati do 500 vatov. Če bo' treba, se bo moč postaje zvišala.na 2.5 kilovatov. Oddajne poizkušnje. ki so se vrši'e z 250 vati energije, so uspele pravdobro. Oddaje so se prav dobro prejemale v dobršnem delu srednje Evrope, na vsem Balkanu in delu Sredozemskega morja. S povečanjem moči na 2.5 kilovata, ki 6e izvrši, če se bo za to pokazala potreba, pa se bo omogočilo prejemanje oddaje tudi v prekomorskih krajih, tako da jo bodo mogli prejemati tudi naši izseljenci v Ameriki. Ker imajo motnje, ki zelo ovirajo prejemanje oddaje srednjevalovnih postaj, pri kratkovalovni oddaji veliko manj učinka, bodo naši poslušalci, ki imajo svoje radijske aparate urejene za kratke valove, skoraj brez motenj mogli poslušati oddajo postaje Beograda II. Ker ima med našimi radijskimi naročniki, ki jih je okoli 100.000. kakih 30.000 svoje aparate urejene za kratke valove, bo potemtakem skoraj tretjina vseh niših radijskih naročnikov mog'a poslušati oddaje postaje Beograda II. Postaja Beograd II bo imela vsak dan po pet oddaj, ki bodo, vse . vkup trajale štiri ure in 15 minut. Program se to cd časa do časa menjal in dopolnjeval, kakor bodo zahtevale potrebe. Vsak teden pa ce bo vršilo turistično predavanje na tujih jezikih. Predavatelji se bodo menjali. Predavali bodo učenjaki, novinarji, politiki, i umetniki in drugi javni delavci. Radijska postaja Beograd II, se nahaja v poslopju poštnega in brzojavnega ravnateljstva in so vsi aparati domač izdelek. Iz sodne dvorane On in mnogo drugih Ljubljana, 26. februarja Ižanskega fanta Antona B. spremlja smola menda vse odkar mu je umrla mati in je življenja željni oče privedel v hišo mačeho. Radi otrok je najbrž ni pripeljal, ker so morali ti Pred ljubeznivo naslednico izpod domačega krova. Od tedaj se sin klati po svetu in se preriva skozi življenje kakor pač gre. Danes pa gre pač najbolj gladko romanje v zapor, ker se sodišča najbolj zanesljivo zavzemajo za razne vrste »obrtnike«. V taborih, kamor jih pošiljajo, kljub stiskam ne manjka ne strehe, ne hrane, ne dela. _ Anton »e je specializiral na suknje in druge potrebščine solidno oblečenega moškega. In da res ni šlo le za boljšo zunanjost, pričajo obiski v zastavljalnici, kjer so »corpora dalieti« varno spravljena in zastražena, predvsem pa varno skrita pred zvedavimi gledalci. PovThu pa dobiš še denar za kruh ali karkoli nujno potrebuješ. Anton ganljivo pripoveduje, kako je bil brez strehe in hrane, pa ga je oče pognal čez prag in bridke solze spremljajo trditev. da kljub temu še ni bil nikdar kaznovan. Iz sodnega lista pa predsednik s. o. s. Brelih ugotavlja dva greha — tatvini. »Slabega spomina je« — spoznava drž. tož. Lučovnik, ko fant noče priznati preteklih grehov. Sedanje pa odkrito priznava in prostovoljno opisuje, kako je kaj zagrešil. Zagovornik ex offo spominja, da fant ni vžival vzgoje, da je brez zaslombe. da ga je nagovarjala stiska in ga premotila prilika. *Kakor mnogo drugih« — bi lahko pristavil. Sodba: 4 mesece strogega zapora in izguba častnih pravic za dobo 2 let. OKOL Lutkarski odsek zveznega prosvetnega odbora je imel 20. t. m. v Beogradu pod predsedstvom br. dr VI. Belajčiča svojo sejo ob prisotnosti skoraj vseh odsekovih odbornikov. Ugotovilo se je po poročilih, da je lutkarski odsek v glavnem dosegel postavljene si cilje za preteklo štiriletne. Nato je bil izdelan razpored dela za bodoče, ki predvideva polno zaposlitev odseka. Razširjena bo lutkarska delavnica pri zvezi v Beogradu ter bo postavljena tudi n« trdno gospodarsko podlago. Dalje je nameravana za časa prihodnjega vseso-kolskega zleta v Beogradu velika sokolska lutkarska razstava, lutkarske tekme itd. Letos tečaja v Beogradu ne bo, pač pa prihodnje leto in sicer na popolnoma novi osnovi. Zato pa bo izšel »Priročnik za lutkov ne odre«, ki je za tisk že pripravljen. Na-daljni sklep je bil, da bo SPO razpisal vsako leto natečaj za troje najboljših lutkovnih iger, saj bi tako kmalu prišli do večjega števila izvirnih domačih iger. Dalje se peča zvezni lutkarski odsek tudi s proučevanjem sinhronizacije določenih iger, kar bo v slučaju, da poskusi uspejo, omogočilo posnemanje iger na plošče. Mogoče je, da se bodo nagrajene igre pripravile tudi za zvočni film v propagandne namene. Na koncu zborovanja se je zvezni lutkarski odsek nanovo sestavil za bodočo poslovno dobo. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba .□□□□□□LJLiJLJLjmLJUuuuaDcmDaDaa Tiskovni odsek COS je izdal letos prvikrat sokolski odtržni koledar za sokolske edinice. Poleg koledarskega dela obsega tudi razpored vseh večjih sokolskih prireditev žup, zveze in večjih društev. V razporedu prireditev so poleg raznih zletov vsi tečaji in vaditeljske šole, tekme in razne druge večje prosvetne prireditve ter potovanja češkoslovaškega Sokolstva v inozemstvo na raane večje prireditve telesnovzgojnega značaja. italijansko prodiranje pri Makali Po zavzetju pogorja Araba Aradam, so i ta- 11 lijanske čete prejšnji LJ[ teden prodrle proti* za-padu in zasedle kraj Gaelo, kjer skušajo .obkoliti abesinske čete v Tembienu t . desnega boka, obenem pa bi radi predrli proti pogorju Amba Alagi, odkoder bi imeH- prosto pot "roti Pesi ju Mikado ne izvira od boga... je izjavil proS. Minobe, avtor »organske teorije" na Japonskem -ImIm^m.mm::::,^ Neki brezposelni je zaradi tega nanj kvršil atentat Med bitko m Amba Ar4hn Mikado (japonski cesar) Hirohito odhaja z obiska »svete skrinje« v Toktju V Tokiju je neki 31-letni nezaposlene? izvrših atentat na prof. Minobeja, ki se je proslavil s svojo >organsko teorijo« o mi-kadovem položaju. Profesor je bil hudo ra-sjen, atentatorja pa je pri aretaciji policija smrtno poškodovala. Prof. Minobe je ime, ki je značilno za mišljenje japonskega ljudstva. Postal je nekako svetovno slaven, čeprav bi mi Ev-ropci utegnili razumeti kvečjemu to, da bo njegov primer zanimal kvečjemu kakšne- ga japonskega jurista ali politika. Minobe se je v svojih spisih bavil s položajem japonskega cesai ja v japonski državi. Nasproti splošnemu mnenju, da je mikado božanska institucija, je zastopal mnenje, da je cesar samo organ držav, samo institucija države. To formulacijo so sprejeli na Japonskem kot grobo nespoštljivost proti cesarski hiši. Od vseh strani, tudi v japonski zgornji zbornici so vstali možje, ki so Minobeja napadali z vso ogorčenostjo Bivši general baron Kikuči> ki je govoril v zgornji zbornici o tej stvari, se je med svojim govorom tako razburil, da so mu tekle solze po licih. Nobeden izmed profesorjevih prijateljev se ni upal zagovarjati njegove »organske teorije« in celo Minobe sam, ki se je energično branil, da bi bil storil kakšno nespoštljivost, je izjavil, da je pripravljen izbrati drugo formulacijo. To mu pa nI pomagalo. Njegova dela so na Japonskem prepovedali in zadnji volilni boj se je z vladne strani vodil v glavnem pod geslom >Boj Mi-nobeju«. Ogorčenje proti njemu se da razložit! deloma s tem. da tiči Japonska še popolnoma v nekem srednjeveškem kultu aviorite-je in da je vladar tam naravnost verski pojem. Vsaka kritika njegovih dejanj izosta-j« in celo iz starih knjig brišejo vsa mesta ki so videti nespoštljiva proti kakinema cesarju. Ko je pred nekaj časa neki krt-ščanski duhovnik v svoji pridigi dejal, da vedenje Amaterasuje, božanske pramatene cesarske rodbine, ni bilo vedno prav pametno, so ga obsodili na Jsst meseeev ječe-Boj proti Minobeju pa ima še druga ozadja. Če bi obveljala njegova teorija, pa najsi bo za naše pojme še tako nedolžna, se lahko zgodi, da bi armada svojih želj ne mogla izražati direktno cesarju, ki je nje vrhovni zapovednik, temveč samo s posredovanjem vlade. Tako se vsaj boje vojaški krogi in da bi jim kil takšen položaj nad vse neudoben, ko so navajeni j>opolnoma drugačnega položaja, si lahko mislimo. Italijan siri vrhovni vojaški poveljnik v Vzhodni Afriki maršal Badoglio opazuje, od članov svojega generalnega štaba, potek bitke za Ambo Aradam, ki se je končala z njegovo zmago Tragedija starajoče se žene Ztofanhra tožba pred angleškim sodišče« - Molki ne ljubi tako globoko kakor ženska 45-letna vdova Ethel Fischerieva, ki ji je | ne preostaja mi drago, nego da po tej poli moi padel v svetovni vojni, je pred sodiščem v Newcastleu tožila deeet let mlajšega ravnatelja nekega trgovskega podjetja Hsrberta Cowperja zavoljo preloma obljube da se bo žnjo poročil. >Pred dvanajstimi leti«, je dejala sodnikom, »mi je mister Cowper obljubil zakon. Sedaj, ko noče nič več vedeti o meni, ker postajam stana ženska, ga spominjam na njegovo obljubo in Najmlajši član angleške kraljeve rodbine Sinček princese Marine in Kentskega vojvode se nahaja zdaj v Adseanu, kjer je zrak čistejši nego v Londonu. Posnetek je bil napravljen, ko je ležal princ v otroškem vozička zahtevam izpolnitev te obljube.« Cowper je odločno zanikal, da bi bil vdovi kdaj obljubil zakon in tudi Fisherjeva ni bila sposobna, da bi svojo trditev nesporno dokazala. Predsednik sodišča je dejal: »Bilo bi res potrebno, da bi država izdala navodila za mlade može, ki bi jih svarila pred neštetimi nevarnostmi zvez z ženskami, tudi pred nevarnostjo, da bi se morali nekoč zagovarjati pred sodnikom zavoljo prelomljene obljube zakona. To se namreč lahko primeri tudi povsem nedolžnim ljudem. Toliko stvari se lahko zgodi, o katerih ženska misli, da pomenijo že obljubo zakona. Kako pogostoma se dogaja, da predstavi ženska moškega svoji materi kot zaročenca, on je pa pred materjo noče postaviti na laž in molči tudi pozneje, ko je sam žnjo. Ženska je potem vsa iz sebe. ko se njeni zračni gradovi zrušijo, in tudi za moškega je položaj tedaj vse prej nego prijeten-« Sodnija je torej Cowper;a oprostila in obsodila Fisherjevo na plačilo stroškov- Pozneje je skušala Fisherjeva, ki je še vedno postavna in zelo temperamentna bri-netka, pred rejiorterji, ki so se zelo zanimali za nje primer, kakor angleška javnost sploh, zagovarjati svoj nastop. »Nikakor se ne sramujem, kakor bi marsikakšna ženska menda domnevala«, je dejala. »Ljubila sem in storila sem. kar se mi je videlo v takšnem položaju naravno. Toliko strašnih let sem prebila sama in ko sem se seznanila s Cowperjem in se zaljubila vanj, se je zame vse spremenilo. Ženska, ki ljubi, misli in čuti drugače in ima v moža neomejeno zaupanje. Ne premišlja, kaj jo stane ljubezen in ali naj jo s pogodbo ustali. A to, kar naredi pozneje, da bi dosegla uveljavljenje obljube zakona, je nje edina zaščita. Moški ne ljubi tako globoko kakor ženska, ki niu daruje vse. To se ni spremenilo niti v naSih dneh. V letih, ki sem jih posvetila popolnoma temu moškemu, sem izgubila vse svoje prijatelje in nimam sedai nikogar več, ki bi me varoval pred grenko bodočnostjo. Pri tem so mi razprave o starostnih razlikah med moškimi in ženskami brezpomembne. Ko me je Co\vper še ljubil, sploh ni vpraševal jx> mojem rojstnem datumu'. Šele sedaj, ko se me je naveličal, uporablja to pretvezo«. Niti advokat ne veruje v Hauptmannovo rešitev Borbe za svetovno prvenstvo v šahu Capablanca Je izdelal osnutek za nova pravila Dr. Ruebu, predsednik Svetovne šahovske zveze, je bivši svetovni šahovski prvak Capablanca. ki se namerava, kakor smo že poročali, spet boriti za ta naslov, poslal načrt pravil, ki naj bi v bodoče urejala vprašanje svetovnega mojstrstva oziroma borbe za ta naslov. Doslej je l ila ta slvar precej odvisna od volje in razpoloŽBnja vsakokratnega prvaka. Capablancova pravila velijo: I. Fide (t. j. svetovna šahovska zveza) skrbi za to, da se bo borba za svetovno šahovsko prvenstvo vršila vsaki dve leti-2. Vsota, ki je potrebna za takšno borbo, znaša 8000 dolarjev. K temu pridejo še potni stroški in stroški za preskrbo obeh tekmecev med 1 ojem. 3. Fide položi 4£00 dolarjev, ostalo vsoto da na razpolago mojster. ki dvoboj izzove. 4. Fide Imenuje odbor treh znanih prvorazrednih amatarjev, ki bo odločal o vseh vprašanjih, ki niso obsežena v pravilih. (Capablanca navaja tu tri mojstre, ki bi prišli za sedaj v poštev za ta odbor). 5- Ta trojica določa oficialne-ga izzivalca. 6. Razen tega normalnega postopka pa naj ima vsak mednarodni mojster ob vsakem času pravico, da izzove svetovnega mojstra, če more jamčiti za to, da lahko položi celotno vsoto 8000 dolarjev in ostanek, ki je potreben za potne stroške in preskrbo obeh tekmecev. 7. Po izzivu se mora svetovni prvak boriti v teku šest mesecev od dne, ko je vsota prispela v roke Fide ali odbora treh. 8. Od 8000 dolarjev prejme prvak, ki mora braniti naslov, brez nadaljnega 2CK0 dolarjev honorarja, ostanek 6010 dolaijev se razdeli tako, da prejme zmagovalec 60, premaganec pa 40 odstotkov. 9- Turnir za svetovn^ prvenstvo obsega 16 do 20 iger po želji finansirjev turnirja. Zmagovalec je tisti, ki doseže kot prvi polovico možnih točk plus '/«, to se pravi 8 in pol ali 10 in pol točke v skladu s številom iger. Sledi «e šest členov, ki urejajo vprašanje časa za premislek (32 jx>-tez v dveh urah), vprašanje prekinitve partij. vprašanje razsodnikov i. t. d. Možje utajujejo ženam svoje dohodke Na neki ločitveni razpravi, v angleškem mestu Clerkenwellu je žena. ki se je hotela ločiti, med drugim dejala: »Možje nikoli ne povedo svojim ženam, kakšne dohodke imajo. Jaz sama sem poročena že 29 let, pa še danes ne vem za dohodke svojega moža«. V zvezi s to izjavo je londonski »Daiiy Express« povprašal telefonično celo vrsto svojih poročenih čitateljev in čitateljic, kako sodijo o njej. Možje so soglasno dejali: »Ne. res ne povemo svojim ženam svojih dohodkov, toda one vedo navzlic temu prav dobro zanje.« Med ženami jih je bilo okrog 85 odstokov. ki so res natančno vedele, koliko zaslužjio njih možje. ANEKDOTA Med svojim posetom v Moskvi je obiskal Eden Stalina in sta se pogovarjala o vsem mogočem. Med drugim je Stalin vprašal Edena, kakšno plačo dobiva angleški minister za javna dela. Eden je odgovoril, da znaša njegova plača 2000 funtov letno. »Tu vidite, kako vaša državna blagajna razsipava denar!« je dejal Stalin. »In koliko prejema vaš ministrski predsednik?« »Približno dvakrat toliko«. »Kakšno razsipavanje!« meni Stalin. »Poglejte tam našega sodruga Kalinina. To je naš ministrski predsednik, a dobiva le 36 funtov na mesec«. Eden pogleda Kalinina. »To je seveda zelo malo«, pravi nato, »a ne verjamem, da bi mu na Angleškem dali kaj več«. Ugrabitelj Lindberghovega prvorojenca še vedno zatrjuje, da Je nedolžen . • • Pred kratkim smo poročali, da je znameniti ameriški odvetnik dr. Leibowitz prevzel zastopstvo Bruna Hauptmanna. Te dni je imel z njim v njegovi Bmrtni celici v Trentonu skoraj pet ur trajajoč razgovor, po katerem je izjavil novinarjem: »"V tej stvari nočem imeti nobene nloge več. Odklanjam, da bi bil pravni zastopnik te-človeka.« Goring pozdravlja Leibowitz ni povedal, ali smatra Hauptmanna za krivega, dejal pa je, da ta sedaj popolnoma razume, da je izigral svojo zadnjo karto. Edino, kar more Hauptmann še storiti, je to, da popolnoma pojasni nlogo, ki jo je imel pri strašnem zločinu. Pravijo pa, da Hauptmann še sedaj zatrjuje svojo nedolžnost. Aljehinna Dunaju Na Dunaj je prispel bivši šahovski svetovni mojster Aljehin. Imel je predavanje o poteku zadnjega turnirja za naslov šahovskega prvaka z dr. Euwejem, ki se je končal zanj tako neugodno. Udeležil se je nadalje simultanske partije proti 40 nasprotnikom izmed najboljših dunajskih šahislov. Pruski min. predsednik, general Goring, ki je te dni obiskal Poljsko, odhaja iz prostorov nemškega poslaništva v Varšavi Dan Adue v Italiji Dne 1. marca, ob 40- letnici bitke pri Adui, se bodo po Mussolinijevi odredbi vršile v Italiji velike slavnosti. V Rimu to ob tej priliki imel v čast italijanskim vojakom, ki so tedaj padli, veliko službo božjo vo^ jaški škof Castrense pred »altarjem domovine«. Udeležili se je bodo vsi politični in vojaški dostojanstveniki fašističnega režima, prefekti in provincialni fašistični tajniki ter župani provincialnih glavnih mest. Podobne svečanosti se bodo vršile tudi jx> drugih italijanskih mestih. Na smučeh skozi Kanado Trije švedski smučarji hočejo na dilcah opraviti več tisoč kilometrov dolgo pot skozi zasneženo Kanado. Startali bodo ob jezerih na kanadsko-ameriški meji ter nameravajo dospeti do Aljaške. Na tej poti bodo morali skozi deloma popolnoma neraziskano pragozdno ozemlje. Ker ni v tem ozemlju niti vasi n:ti koč, bodo morali vzeti s sabo šotore. Hranili 33 bodo z divjačino, ki si jo morajo sami naloviti. Izdelati nameravajo film, ki bo zanimiv gotovo tudi z znanstvenega stališča. Startali bodo v začetku marca in so se >.e odpeljali iz Stockholma v Kanado. Pajčolani iz nojevih peres Letošnja pomladanska moda bo baje posebno originalna. Zanimivo pa je, da najnovejše kreacije ne izvirajo iz Pariza, temveč iz Londona. Tam so na neki reviji pokazali zelo apar-tne modele klobukov. Višek pa so bili pajčolani iz nojevih peres. V pretenke pajčo-lane so vtkana nežna nojeva peresca. ki zakrivajo spodnjo polovico obraza. Zdi se, da je na to novo modo vplival zelo močno južnjaški vzorec. Pariz je te modele prevzel in jih še dopolnil. Abesinsko junaštvo Posebni poročevalec »Messaggera« na eri-trejski fronti poroča med drugim o vtisih italijanskih alpincev, ki so se udeležili bitke v Enderti, o načinu, kako se Abesinci bojujejo. Alpinci so prispeli pred mesecem dni v Masauo in so napravili pohod do fronte peš, da bi se privadili ozemlja. Drugi dan, ko so dospeli na fronto, so se že udeležili osvojitve Ambe Aradama. TI vojaki, ki slovijo kot najboljši med italijanskimi, govorijo z največjim spoštovanjem o abesin-skem pogumu. Med bitko v Enderti so ne-gušovi vojaki sicer pokazali nedostatke v pogledu mirnosti in zvijačnosti, nikoli pa se niso zbali smrti, ki jim je pretila- Seefeld obsojen na smrt V Schwerinu so izrekli obsodbo nad mno-žestvenim morilcem, starim potepuhom Seefeldom, ki je bil obtožen, da je zvabil na samotne kraje in umoril 13 dečkov, razen tega pa se nravstveno pregrešil nad drugimi. Seefeld, o katerem smo poročali, da se je zagovarjal zelo predrzno, je bil zavoljo teh zločinov obsojen najprvo na 15 let ječe in skopljenje, potem pa ga bodo usmrtili. 18 drugih umorov, ki so ga osumili, mu niso mogli dokazati niti z indi- Zobovje je pogoltnila čevljarjeva žena Ana Minafikova iz bližine Pizina je te dni pri kosilu požrla svoje umetno zobovje Zaradi strašnih bolečin so jo morali v bolnišnici operirati, a je med operacijo umrla. Nagrada za vljudne carinike Francoski odbor za pospeševanje tujskega prometa je razpisal nagrade v skupnem zneska 26-000 fr.. ki naj bi se razdelile med najbolj vljudne in razborite carinske uradnike in med tiste železniške uradnike, ki se bodo postavili s svojim korektnim in taktnim vedenjem napram potnikom- Takšna nagradna tekmovanja se bodo odslej razpisavala stalno. Razen tega je sklenil odbor tri nagrade po 25.000, 15.000 in 10.000 fr. za inostrane pisatelje in časnikarje. ki bodo doma objavili literarna dela. nnprave afi serije člankov o Franciji s stališča, ki bo v korist njenemu tujskemu prometu. Obvezno pitje vina 15. t. m. je stopila na Španskem v veljavo odredba prejšnjega poljedelskega ministra, ki nalaga lastnikom hotelov, gostiln itd., da morajo cene kosilom določiti tako, da je v teh cenah vključena tudi Ce-trtinka vina na osebo. Vino, ki ga gostje ne popijejo, se mora vidno shraniti in ga bodo uradniki javnega skrbstva pobirali za razdelitev med reveže. K temu je pripomniti, da so cene vina na španskem seveda zelo nizke in obvezno pitje na ta način zelo malo povišuje ceno obedov. VSAK DAN ENA »Joj, kako mi je ta podoben!« »Ti pa moraš res vsako stvar »kritizirati !< <*©ansk Familie Bladc) Abesinski vojskovodja ras K a s a se je po nekaterih poročilih izneveril abesinskemu cesarju in vodi borbo na severnem bojišču na lastno pest. Baje je pridobil zase tudi rasa Sejuma Mul turni pregled Maleševe „Sence" BibliofiLske izdaje so pri nas redek pojav, tembolj v času, ko se sleherna izred-nost proglaša za luksuz in ko se zdi, da bi mnogi hoteli tudi plemenito ljubezen do lepe knjige označiti za družbeno škodljivi predsodek. Zato moramo samo pozdraviti vsak poizkus na tem polju, ki , skuša ohraniti tudi pri nas kult lepe knjige. S tega vidika je že načelno vredna pohvale odločna prizadevnost slikarja Mihe Maleša, ki je pravkar izdal v bibliofilski nuanerirani izdaji v' 300 izvodih (vez. k 280 Din) in z avtorjevim podpisom knjigo svojih lesorezov in linorezov z naslovom »Sence«. Po »Rdečih lučkah« nam je Maleš sedaj podaril še »Sonce« in sicer v knjigi, ki je v naših razmerah docela nenavadna: Opremljeno je namreč po japonskem vzoncu, s čemer pa avtor bržčas ni hotel dati knjigi, eksotičnega poudarka, kar bi b\U> pri zbirki domačih motivov stilno neprimerno, marveč je ..skušal s posnemanjem japonske knjižne tehnike povečati reprodukcijsko učinkovitost svojih lesorezov in linorezov. To. mu je zares uspelo: tako je preprečil, da bi ilustracije , udarjale skozi papir in knijga ni' samo mnogo prijetnejša za oko, marveč je tudi originalna po vnanji opremi. >Sence« nudijo najobsežnejši izbor Ma-leševega grafičnega dela "od zgodnjih začetkov do danes in prinašajo med drugim tudi ciklus lesorezov »Golnik«, ki je izšel lani v posebni mapi. Upravnik Narodne galerije Ivan Zorman je označil to zbirko za »ohsežno slikanico za odrasle« in poudaril kot nje vrlino »svobodno in raznoliko obdelovanje motivov, jasno preprostost poduhovljene materije in pogled v razvoj petnajstletnega upodabljanja«. Poleg Zor-manovega predgovora prinaša knjiga na uvodnem mestu Maleševo lastno podobo, dalje njegovo pesem, ki sicer preseneča, a ne razočara ln daljšo zbirko aforističnih izpiskov iz raznih člankov. Ti aforizmi so označeni z letnicami in razodevajo slikar-jeve nazore o umetnosti- in nekaterih z njo zvezanih pojavih. Tako pravi na str. 12. »umetnost mora biti popularna, pristopna in razumljiva vsakomur — naj bo notranji pozdrav delavcu, ko pride izmučen iz tovarne, ali uradniku, ki zvečer zeha v kavarni. V dnevnik, revijo, knjigo v maso mora danes umetnost«. — »Vsaka velika umetnost ima več obrazov in vsaka d'>ba vidi drug obraz. qim izrazitejše, je umetnikovo noranje bogastvo, tem širši je njegov svet ustvarjanja. « Toda te afo-rizme o umetnosti zaključuje- agnostični stavek: .»Umetnost. .. umetnost! Kaj je umetnost ? 'iTmetnost t . je' tisto nekaj,' če- ' mur človek ne ve .imena«. .. Umetnost po Malešu zavisi od umetnika,, ki jo ustvarja in občinstvo mora umetniku samo slediti, kajti »velik umetnik je svečenik, spoved in molitev je njegovo življenje«. Spričo tega čuda, če tak umetnik odklanja analizo umetnosti, češ da vedno za pušča kaos. Tako pojmovanje umetnika in umetnosti je v bistvu romantično in idealistično, kar pa v mojih očeh ni smrtni greh, temveč izraz naravno dane dušfevno-sti in njenega gledanja sveta Toda čemu potem Maleš graja »svetovne teoretike moderne umetnosti«, češ da analizirajo vse preveč »po idealističnih ali celo.;, eklektici-stičnih nazorih s skrajno ignojaiaeo filozofije i11 dialektičnega matej"jali33Iia% Ali idealistični nazori ne sodijo.v.filozofijo;? Vsekako je filozofija opolzek teren, kamor naj se umetnih ne spušča. »Kiinstler, schaffe, rede nicht« (Goethe). Strani, kjer govore samo slike, — in teh-je, poleg posebnih ilustracij v tekstu, nad 130 reproduciranih -na listih velikega formata .—r so nedvomno r-izredno, zanimive. Kakšen individualen okus, ki vendarle nekoliko " analizira umetnost, in če tega ne, vsaj posluša tisti neizrekljivi instinkt, ka-, terega dopuščano tudi pri neumetnikih, bi si želel še nekoliko strožjo izbiro in še večje poudarjanje tega, kar ima Maleš svojskega. Toda vsakomur, pa naj kakorkoli doživlja ali presoja umetnostne stvaritve, bodo Maleševe »Sence« dale kaj več kot samo pobudo za premišljevanje o poslanstvu likovne umetnosti (Zorman). Dale mu bodo občutiti v vsej razgibanosti in stvarjalni vnemi Malešev pristni umetniški temperament, ki neugnano išče in vedno bolj oblikuje svoj najintimnejši in lajosebnejši obraz. Preko vseh poizkusov umetnostnega filozofiranja z dletom, vseh bojev za novo formo, ki bi ustrezala duhu časa in dinamiki njegovega tehničnega napredka, ustvarja Maleš tudi lesoreze, ki učinkujejo po svojem čistem umetnostnem valeur-ju, ne pa po tem, koliko so »sodobni«. Kajti »duh časa« je v umetnosti — in ne samo v umetnosti — zelo premlačena krilatica, ki splahne, kakor hitro vprašamo po točni definiciji; najlaže se .določa šele a posteriori. Maleševi lesorezi in linorezi, zbrani.-v originalno opremljeno knjigo '»Sejp.ce«, niso. samo pozornosti vreden bibiiofilški pojav,;, marveč so še v večji meri obogatitev naše umetnostne literature'in'* edteh-izmed najpomembnejših knjižnih . ' d^ctrmentov. mlade umetniške gene^eije. Ce jegtjafika1,. kakor pravi Maleš,;v'ejieiš:. svojih'afirpainav' »časovna, splošna Jn 'konkretna«, dostopna tudi preprostemu človeku, je. treba obžalovati, da ne bo ta ;izdam Maleš,srye i^bra± ne grafike do^e^^l^fer. ši^še druge strani 'pa^g^^^nfeli' s »Sence« tem večje .ve&elje .ftieni ..^fed&i lastniki. mmiMiiiiinu Težaven položaj zagrebškega gledališča Zagreb, februarja Zagrebško gledališče je ostalo v zadnjem času brez intendanta. Dosedanji upravnik dr. Branko šenoa, ki je obenem direktor Umetnostne akademije, je inorai namreč zaprositi za trimesečni bolezenski dopust, ki mu je nemara potreben posebno zaradi težkih razmer v gledališču. Zato je tudi zaprosil ministrstvo prosvete, da ga končno razreši vršilca dolžnosti upravnika. Po gledališki uredbi je začasno določil za svojega namestnika glavnega tajnika dr. Slavka Ba-tusiča- Odhod dr. šenoe nedvomno pomeni veliko izgubo ža hrvatsko gledališče. V kratkem času mu je uspelo (»vzdigniti ugled gledališča na prejšnjo višino, saj je v tem pogledu umival zaupanje ansambla, kritike in publike. Za pol sezone smo imeli 24 premier in sicer 14 dramskih in 10 glasbenih, ki so povprečno vse dot>ro uspele. Abonma in obisk gledališča sta nekoliko boljša od preteklega leta. Zato Je pa uprav-nikovanje prejšnjega-intendanta Petra Ko-njeviča, proti kateremu so se v minuli sezoni oglašali tako hrupni protesti z vseh strani, ostalo izredno težko breme. Najbolj pritiskajo gledališki proračun kratkoročno večmilijonsko posojilo pri Drž. hipotekami banki in preobilno. osebje, vsaj glede na razpoložljiva sredstva. Medtem ko so v Skoplju. Sarajevu in drugod zidali, odnosno preuredili gledališča na javne stroške, se je moralo zagrebško gledališče zadolžiti za skoraj 5 in pol milijona Din, ko je kupilo in preuredilo prepotrebno Malo gledališče. Potem ie moral prejšnji upravnik najeti posojilo milijon in četrt Din. da ie plačal dolgove svojega predhodnika Čekiča. - Gledališče uživa subvencije države, banovine in mesta v znesku nad 6 milijonov, dohodkov ima okrog 5 milijonov, na drugi strani pa samo osebnih izdatkov okrog 10 milijonov. Sedaj potrebuje, gledališče za Tz-plaČilo starih dolgov in plač ansamblu do 1. aprila 1.600.000 Din, ki jih namerava dobiti zopet z novim posojilom pri Hipotekar-ni banki. Rešitev iz tega težkega položaja naj bi bil sklad gledališkega dinarja od kinopredstav, ki prinaša v Zagreba okrt**-' milijon in četrt Din. Hipotekama banka, pa zadržuje ves gledališki dinar za odplačilo dolgov. Na predlog dr. Šenoe se-je izdelala nova uredba o gledališkem dinarju,' tako da bi šlo 70% na odplačilo dolgov, medtem ko bi 30% ostalo gledališču, kar je gotovo skromno. Sicer bi pa bila upravičena Konverzija vseh -dolgov v dolgoročne. Predlog nove uredbe se nahaja sedaj med prosvetnim in. finančnim ministrstvom in bodo v nji nedvomno izvršene še precejšnje izpremem-be. Preobilen ansambel je predvsem posledica raznih intendantskih režimov, ki so na eni strani reducirali in upokojili, na drugi strani pa aganžirali vedno nove in mlade sile. ne da bi bila zanje Dosebna potreba. Sedaj se ie vprašanje ansambla že toliko za-vozljalo, da ga ni mogoče rešiti z novo mehanično redukcijo, marveč le s pametno reorganizacijo in racionalizacijo vsega dela. Iz vseh razlogov bi bilo nujno potrebno, da- se čim prej postavi na ček) hrvatskega gledališča odločna in primerna osebnost, ki bi bila kos vsem tem težkim nalogam. Dr. Oton Ambrož. Heine v Parizu V najnovejši številki pariških ;Les Nou-velles Litteraires« obuja Janine Bouissou-nouse literarne spomine na pariška leta velikega pesnika Heinricha Heineja, ki je umrl pred osemdesetimi leti v novem Babilonu ob Seini- Še na višku moči in zdravja se je Heine počutil v Parizu kakor doma. To kozmopolitsko mesto, ki ga je ob neki priliki imenoval »bolnica političnih ranjencev iz vse Evrope«, mu je vsekdar nudilo najpri-jetnejše pribežališče in slednjič tudi dom in grob.-»Če vas kdo vpraša«, je pisal nekoč prijatelju, »kako mi je v Parizu, recite: kakor ribi v vodi. AH pa povejte ljudem, da bi riba v morju, če bi jo bil kdo vprašal kako se počuti, odgovorila: kakor Heine v Parizu«. V pariških salonih so nezadovoljnega nemškega pesnika sprejemali s tisto presrčnost-jo in duševno širino, ki jo je zaman iskal v megleni germanski domovini. V salonih je srečaval zanimive ljudi, politične izgnance najrazličnejših barv in zastopnike vseh tedanjih službeno nepriznanih idej. Poznal se je z znamenitim Thiersom, družil z Alfredom de Musse.tom, z Viktorjem Hugojem, s Theoftfom Gautierom, ki mu je ostal do zadnjega zvest, in z velikim Balzacom. Globoko prijateljstvo in živo občudovanje je vezalo nemškega pribeženca z George Sando-vo, ki se mu je zdela lepa kakor Milonska Venera, čeprav je dejansko bila že nekoliko predebela. Zaljubil pa se je v preprosto prodajalko v neki rokavičarski trgovini, Cre-scenco Evgenijo Mirot, ki jo je imenoval Matilda. Ta ženska, ki ni nikdar doumela njegove veličine, je Heineju lajšala in slajšala zadnja leta, ko ga je neizprosna hrbtenična bolezen (tabesj priklenila na »Matratzen-gruft«. Heine se je z Matildo večkrat selil. nazadnje pa se je nastanil v Avenue Ma: tignon, kjer je umrl 17. februarja 1856., opravičujoč se. kakor je šam dejal, da pri-:, naša črvom tako malo hrane (posušil "se je. tako, da ga ni bik) vec'ko majhnega dečka1),', Na pokopališče v MontmartVe, kjer si jje;^!? že prej »najel stanovanje" z razgledojh v • večnost«, so ga spremili samo' TheophiTe , Gautier, Alexandet Dumas in'majhna skupina Nemcev. Zakaj v zadnjih letih" je fiil precej zapuščen; stalno, se je oglašal pri njem samo romantični pesnik Gerard de Nerval. ki je bil takrat že napol blazen. Ja pesnik" je prevajal Heinejeve poezije v francoščino. Ob večerih, ko je legal, na Pariz .prvi mrak. so pomaknili k oknu naslanjač . s Heinejem in Gerard de Nerval mu je či-tal svoje prevode. — Izvajanjem Janine Bouissounouse bi lahko še pristavili, da Hei-nejev grob na Montmartru ni zapuščen. Francija ni nehvaležna in tudi ne krivična v svojih odnosih do kulture. V Parizu še vedno obstoji kult pesnika knjige »Buoh der Lieder«. Osemdesetletnico smrti Heineja so nemški listi namenoma prezrli. Spomladi 19'>3. so tudi Heinejeve knjige gorele na grmadah. Dandanes se ime tega pesnika v Nemčiji sploh ne omenja. Neka .šolska čitanka ima njegovo krasno rensko balado >Lorelei«. toda z navedbo: pesnik neznan.. Ko je lani zaprosila neka pariška institucija magistrat Heinejevega rojstnega mesta za dokumente in spomine na Heineja, so ji odgovorili, da tega človeka ne poznajo in nočejo nič Slišati o njem Ledeni molk in prezir obdaja v današnji službeni Nemčiji pesnika, ki je bil po Goetheju največji nemški lirik in čigar pesmi je vedno nosila s setoj nekdanja cesarica Elizabeta Habsburška. Mržnja Nemcev do Heineja je stara; najbolj jo je občutil pesnik'še za življenja. Ne morejo mu odpustiti, da ni imel respekta pred nemško veličino in da je povedal mar-sikako. še danes veljavno resnico o Nemčiji. Edin spomenik, ki ga je dobil Heine na tle-h Nemčije, je bil postavljen po vojni; dandanes kajpak ni o njem niti sledu. Samo nemška demokracija se ni bala Heineja. ki sedaj že osemdeset let počiva v francoski ženi- Iji. V sedanji Nemčiji ni Heine v nemilosti samo zato. ker ie '-sramotil Nemce«, marveč predvsem zaradi tega. ker je bil židovskega rodu'.čeprav se je dal pozneje krstiti- Ni dvoma. da. se je zaradi židovske solidarnosti in vpliva, ki so ga imeli gospodarsko čez . mero močni Židje na nemški tisk. marsikatera židovska vrednota pretirano povuli-čala^Tpda. za JHeineja to ne velja. Njegova pesniška veličina je nedvomna in trajna; ni-., ti najstrožji prezir oficielne Nemčije ne more ničesar spremeniti ha tem dejstvu, marveč samo označuje nekulturno stališče tistih, ki mislijo, da sb grmade gorečih knjig m prezirljiv molk kulturnotvorne sile. Kdor se zavzema za Heineja, se s tem ne izreka za židovstvo, marveč za pravičnost in kulturo. In če mu lahko tudi mi. ki pYiznavamo njegovo veličino, očitamo nekatere destruktivne lastnosti, mar ne bi mogli najti pri raznih drugih pisateljih, ki še niso v nemškem »nacionalnem« indeksu, podobnih slabih strani?! Ali naj nas zanima in celo ogreva literatura, ki poveličuje "nemško narodno sebičnost in zagovarja osvojitev tuje zemlje? Ali imajo za nas kakšen smisel »miti« sedanje nemške literature? Zvezka Heineja še vedno ne damo v zameno za vso nemško pesniško produkcijo zadnjih let! o. S p o rt Naši vojaki smučarji . T • v Franciji Poroča!i.smo že, da se naši vojaški smučarji uspešno udeležujejo vojaških smučarskih tekem v Chamonixu. Našo patruljo, ki je imela glede na odlično formo, ki jo je pokazala o priliki vojaških tekem Male .antante na Pokljuki, najboljše izgle-de'rsa prvo mesto, je takoj po prihodu doletela smola.'Vodja . patrulje, podporočnik Koren, se je "pri izletp. ki ga je naša delegacija' ta-koj—po~-pritadu .napravila v okolici Chamoni«^; pofy|f«!ečij.. B^Jel je tako nesrečno, da šf4je jj^Shnil roko v rami. deval, da e-vi na ploščah.-!— 12.45: Vreme, poročila— 13: Čas, spored, obvestila,— 13.15:-Koračnice na ploščah.— 14: Vreme, borza— 18: Ženska ura: Skrb za betežnega otroka U-(ga. Angela" Vode")-— 18.20: Korošci pojo (plošče)._ 18-40: Obisk pri viničarjih (g- Milan Valant)— 19: Čas. vreme, poročili, spored, obvestila,— 19.30: Nac. ura.— Prenos iz'Zagreba — 22: Čas; vreme, poročila. spored._-22-30: Angleške plošče. Beograd 1&Š0: Plošče.— 18: Ples.— 19 50: Godalni kvartet,— 20 20: Plošče,— • -21-10: Prenos iz Zagreba__ 22.20: Plošče.— Zagreb 12-15: Plošče.— 17-15: Godalni kvartet.— 20: Koncert Zagrebškega kvarteta,— 20.39: Operni večer,—' 21-30: Zbor,— 22-15: ples-— Praga 19.25: Narodne pesmi,- 21.15: Mešan program— 22.20: Plošče.— Varšava 20: Prenos opere iz gledališča,— 23.05: Lahka glasba.— .Dunaj 12: Plošče— 16.05: Lahka simfonična glasl>a.— 17-H0: Pesmi in balade.— 20: Simfoničen koncert: Dunajski klasiki,— 21.35: Godba na pihala— 22.20: Dueii z Enricom Carusom (plošče)-^ 28,'Jo: Jazz.— Berlin 18: Koncert solistov,— 20-1^: Lahka glasba,— 22.30: Prenos" iz"Sluttgartn. Miinchen 18: K^akor Berlin— 19-20: Nemške pesmi,— 20.10: Dramski večer,— 22.20: Bachove skladbe,— 23-20: Prenos iz Stutt-garta—T.Stuttgarf 18: Kakor Berlin — 19.30: Pevski koncert.— 20.10'- Veseloigra- 21.10: Zborovski koncert,— 22.30: Lahka godba— 24: Komorna glasba.— f Naznanjamo žalostno vest, da je v visoki starosti po kratkem trpljenju preminula danes- naša ljubljena mama, stara mati, sestra in talca, gospa TEREZIJA KRIŽAJ VDOVA PO DRŽAVNEM PODURADNKCU, Pogreb blage pckojniee bo v petek, dne 28, februarja t. 1. ob I6.30 iz hiše žalosti, Rožna dolina. Cesta 11-18. T^ubljana-Rožna dolina, 26. febr. 1936. ŽALUJOČI OSTALI. » i. ► ' >« M' Nenadoma; nam je umrlo naše najdražje bitje, gospa ' ... ' , ^ " ' " . ' MINKA VOVKO, roj. Burja K zadnjemu počitku jo spremimo v petek 28. febr. 1936 ob 4. uri' popoldne' iz hiše žalosti Poljanska cesta 15-ni. stopn. Počivaj v Bogu. " HTBLJANA, dne 26. februarja 1936. ŽALUJOČI SESTRI IN OTROKA Za vedno nas je zapustil naš -nad vse ljubljeni oče, ded, praded, tast in stric, gospod KRŽIČ IVAN NADPAZNIK PRIS. DELAVNICE V P. danes ob % na deset zvečer previden « tolažili sv. vere v častiti starosti 88 .let. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 27. t. m. oh pol 3. popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti štev. 9, na' pokopališče k sv. Križu. tjubljana-Glince-.Vif-Loče, dne 25. febr. 1936. ŽALUJOČI OSTALL Zane Grey: 78 Teksaški iezdec »Ne bodi, nikar ne bodi!« je zavipila, ko je matoma skočil pokonci. »Moram! Zdrava ostani, ljuba! M^ na to, da sem te imel rad!« Izvil se ji je iz rok in se od,matorwL »Ray — ljuba, ljubljena — misftm, da . se vrnem!« je zašepetal. S praga se je še enJorait predirfjivo ozrl nanjo, da bi si za zmerom vtisni'! njen btedi obraz s temnimi, žalostnimi očmi. »Duane!« Pred tem žaJobnim krikom je pobegnil. Bilo mu je, kakor da bri čutsl v ušesih ®rom, smrt' in peffcel. Da bi jo pozabH in si vrnil pogum, si je sitoma poklical pred oči Pogigiaiovo sliko. Skžko Pogana, zagorelega razbojnika z napetimi mišicami, podobnega rumenookemu jaguarju. Pogg« je bil prvi mož, ki je bil razHl po njegovem mozgu in njegovih žflah občutek mrztega, težkega strahu. Zakaj je od tistih dob toHkanj sovražil življenje? POggm je bil najviša preizkušnja njegove moči Nenaravni in čudni gon v Duamovi notranjosti, ki je bfl najgfioblja osnova njegovemu žaljen ju, je trejad ta divji in usodni izid in tega Poguma je bil pobesmfti Knell s svojim zasmehom samega pognal v strah pred njim! Tako je temni val premagali Duana. Ko je šel iz sobe, je bil divji, neizprosen, ojeklenel v v a- kem oziru, hiter kakor panter, mračen kakor smrt, ves v krempljih svoje strahotne strasti. Na cesta ni bHo nikjer opaziti razburjenja. Duane je krenil v banko. Ura je udarila dve. Stopil je skozi vrata v preddverje, pogiiieda! okoli sebe in se vzpel po stopnicah v poslovalnico. Pisarji so sedeli za svojimi mizami. A vJdieti jim je bito, da so biM vznemirjeni. Blagajnik je prebledel, ko je zagledal Duana. Oboroženi možje — jezdni redarji — so se skrivali za pregradami. Iz železne stene pred mizami so bale odstranjene vse šipe. 'Blagajniška omara je bila zaklenjena. Nikjer na mizah ni bito videti denarja. Neka stranka je prišla in nekaj govorila z blagajnikom. Ta jo je poprosil, naj se oglasi jutri. Dirane se je vrnil k vratom. 0<£ tod je videi daleč po cesti, tja na široko pc»I!je.r*Cakal je, in minute so se vilelkle kakor večnosti. Nikjer blizu sebe ni videl žive duše, od nikoder ni slišal glasu. Nekaj minut pred pol tremi se je daleč zadaj pokazala strnjena gruča jezdecev, ki so zavili na cesto. V naglem drncu so prihajali bliže in bliže — krdelo, bi bi bito povsod zibudifo pozornost. Ko so dospeli v mesto, so jelš jahati nekoliko hitreje in nato še hitreje. Zdaj so bili le še štiri hišne kocke od barfke, zdaj tri, zdaj dve. Duane se je umakni v preddvorje, po stopnicah na vrh, in obstal tam sredi širokega vhoda. V ušesih mu je bučato šumenje, ki je rezko udarjal vanj topot konjskih kopit. Videl je samo do cestnega vogala. A že mu je planil visokonog lisec v doseg oči. Kopita so nemirno zai topotala, ko so jezdeci ustavili konje. Duane je videl, da je Poggin govoril s tovariši. Hitro je razjahal, in drugi so stortli po njego- vem zgledu. Vstopili so, kakor vrti farmarji, ki hočejo opraviti svoje posle. Nobenega samokresa ni bito videti. Poggin je brez nagfice krenil proti vratom, vendar je v tem nekoliko pospešil korak. Ostali so tesno strnjeni prihajali za njim. Blossom Kane je v levici nesel kovoeg. Fietcher je bil ostal pri konjih in jih je že držal za vajene. Poggin je prvd vstopil v vhodiSče; Kane in Boldt sta šla oba kraj njega, nekoliko za njim. Tedaj je Poggin zagledal Duana. »Prokleto!« je vzkliknil. V Duanu se je tndkaj utrgato in mu zalito vso notranjost z mrazom. Aili je brl strah? »B u c k D u a n e!« je zasrokal Kane. Za trenutek je pogledal Poggin kvišku, Duane pa dol. Poggin se je zganil kakor jaguar, ki hoče udariti. Skoraj ena/ko h.tro je Duane izdrl orožje. Strela sta zagirmela malone bkratu. Duane je začutil udar, tik preden je sprožil. Misli so mu hitro vrveie, so mu nalik čudnim lisan; plavale pred očmi. Vzdgnjefii samokres mu je omahni-l v roki. Poggin je bil hrtreje izdrl! Dušeč strah je stisnil Duanu za prsi. Streljal je — streljal — na slepo. Okoli in okoli njega so treska K in grmeli; streli. Rdeči bliski, krpe dima, rezki vz-kriki! Padal je in padai Konec! Konec! Njegove ugašuioče oči so videle, kako je padel Kane, in za Kanom Boldt. AK, najhujša muika. grenkejša od smrti: Poggin je stal! Slonel je ob zidu, z okrvavljenim obrazom, krasna zver, in njegov samokres je bruhal rdeče bliske. Vse je izginilo in ornelo. Grmenje je zamiralo. V dimu je plaval sladki obraz Raye Lomgstretho-ve, bel, s temnimi, žalostnimi očmi — se razblini!) — zbledel — in izginiti . . . Petindvajseto poglavje. Snopi svetlobe so švigati Duanu mimo oŠ — debeli, čudni žarki, ki so prihajaKi in izginjali. Zamolkli, bobneči šumi so se rušili nanj in požiraJi vse. Bite so sanje brez vsebine, plavanje pod težkim bremenom. Tema, svetloba, hrup in g£a». nje. Nejasen, negotov občutek časa — neskončnega časa. Ogenj — plazeč se, žiroč ogenj. Temen, ognjen oblak ga je oVijal in ga odnašal s seboj. Potem je. kakor da bi plavai, zagledal sobo, ki mu je bila tuja. Tuji ljudje so se sklanjali čezenj. Slabotni glasovi iz daljne daljave. Reči v sanjah. Ln spet je videl jasneje. Stene sobe so se utrjevale. Zavest se je vračala. A slej ko prej je bilo vse neresnično aators S Dia. NajmanjSI taeaek n Dta. Za gosposko hišo t Beogradu ISčem mlaj-šsga (drugega) gosposkega slugo, ki Je bil že kot tak zaposlen. Obširne ponudbe e spri. čev»U in pogoji Je nasloviti na ogL odd. Jutra pod Slfro »Beograd« 4581.1 Mlajšo moč t znanjem pisarniških del sprejmem ▼ trgovino z tw-ftje*. Naslov v T«k J»-giovalnicob Jutra. «10-1 Frizerko 4 Aro moč, sprejmem takoj. Prednost: vešča tudi ▼ moški stroki. — Brivec Ha>fnar. StražKče. 4000*1 Fotografski pomočnik (pomočnica) inteligenten, ki je verz i ran v v&eh papigah fotografije, naj pošlje svoje ponudbe i vzorčnimi izdeJki na Foto studio Srsege, Osijek I. «82-1 Vzgojiteljico n dečka 8 let, z znanjem nemškega jezika m klavirja ,sprejmem takoj. Ponndbe na pošt. pret. 240, Beograd. 4993-1 Ferfektno kuharico iščem poleg sobarice k fini aloveneki obitelji v Zagrebu. Plaža dobra. Vprašati: Vrstovško-va 27, Mir je. 4941-1 Postrežnico za. popoldne, preprosto in pošteno, sprejme Frank, Z-sljarska ulica 1,1/1, Trnovo. 4031-1 Frizerko vf^čo v trajni, vodni in železni ondulaciji, sprejmem s 15. marcem. Plača po dogovoru. Aogust Del Boli ~ Hotelska kuharica kd zna samostojno voditi obrat, stara do 40 let, dobi takoj službo. Ponudbe s sliko pod »Hotelska kuharica« na podružnico Jutra •Maribor. 4944-1 Frizerko mlado, katera zna po moi-nostt trajno ondnlrrati, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada fri torka*. 400041 Službe išče Vcak. •asleva ■ % Dta, aaJaMalli «mm* tt Ob -V.-'' - Poslovodja 45letnik, Slovenec, Mahro-vec, soju, s 161etno inozeta-ako pisarn, in potniško, trgovsko in indusrtr., uvozno in is vozno prakso (Avstr.., Franc.,_ Belg., Itali), knji-gov. in koreep. za slov. nem., (rane. in italj., išče primerno stalno ali potniško mesto, ali družabn. s 100.000 Din. za dobičkanos-no induetr. • (400% brutto) ali za mednar. trg. agencijo, r Jugosl. ali v inozemstvu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mahrovec«. 437rt, poceni naprodaj. Ogled v trgovini M.- Tičar. • 401)6-6 Šivalni stroj dobro ohranjen in salonsko garnituro, prodam. Hutter, (Jajeva ui. 3/H. Knjige teMOa t Dta. Ja»ek >. -u. — lifro ali dajanje naalovs Din NalmanlU immIi 17 Din Prodam Bu&ban: Die Sitten der Volker, 4 zve«ki in Mayer, Mali leksikon. 3 zvezki. Knjige so v platno vezane. in zelo dobro ohranjene. Cena in naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4905-8 Besed« ) (Ma. davek S Dta u litra ali tajanj* a as lav* 1 Dia NaJmanfB aocack IT Dta Ford tovorni avto in motorno kolo, malo rabljena, 4 sedežno kočijo in 4 sedežni polpokriti voz (Vrktoria). poceni naprodaj. Vprašati: Maribor, Aškerčeva ulica 3, pisarna. 4816-1(0 Desno prikolico za motorno kolo D 500, v brezhibnem, kompletnem staaju, kupim. Ponudbe 8 točnim opisom na: W. Jar-mer. Sv. Ijovrenc na Poti. 4934-10 HfBJffl 1 Oia. davek I DIk ra Itfra iti dalaal« Mttova 5 Dta. Kajatealll Klavir harmoniko poceni prodam oarroma zamenjam za saksofon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4916-35 BtMtft I Dla davek J Din w Ilfro ali lalaaje naslova ? Dla. NaJmanlH tanrk IT Dta Pisalni stroj kupim, Valvasor prodam. Naslor v , vseh poslovalnicah Jutra. ieMMla l Oia iavek * Dta cn Ufro ali dajanj« naslova 1 Ota Najmanj« 17 Dta Ruski hrt bela peica s ornimi lisami, >e pohegaila. Prtrtfi nagradi jo oddati na Rimski cesti št. 19, dvorišče. 49OT-Ž7 BaMi 1 Dla, davak S Ota. aa Miro aH dajanj* aaatari i Dta rtajaaajtl i«wl H Ota Hranilne knjižice prodaste »K kupite * najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore LJnblJana, Gledališka 12. TeJefon 38-10. 38-16 Vse bančne in kreditne posle nakupe ln prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinsek Ljubljana Pala£a Du. nav« telefon 35.10 Bet. hovnova ul. 14.Ji. 4725-16 Posojila iščem v gotovini, kratkoročnega ali dolgoročnega, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetja in dobremu obrestovanju. — Ponudbe pod »Sigurno naložen denar< na ogl. odd. Jutra. «43-16 Hranilne knjižice vseh zavodov m vrednostne papirje Kupujemo m prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga. Zagreb. □a£ zastopnik Ee Dravsko banovino: A. ADAMIČ, Ljubljana. Josr©-*vetska 8. Telefon 32-86 1789-16 Knjižice Kmotske posojilnice ljubljanske do Din 350.000, kupim proti takojšnjemu plačilu. Najnižje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 350.000«. 4983-1)6 Hranilno knjižico KmeAske posojilnice v Ljubljani, do Din 10.009, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10.00!)«. 4017-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ljubljani do 300.030, kupim takoj proti. gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M. H. 300«. 4947-1« Bendl f Ota. da.ck S Dta. n Ilfro aH lajanje aaslova !i Oia. Najoiaajii tnea< k 17 Dia. Večji kompleks zemljišča v Zgornji Šiški, najrajši med gorenjsko ia kamniško železnico kupimo. Ponudbe z navedbo lege, obsega n cene za m2 je poslati pod šifro: »Industrija« na ogl. odd. Jatra. 4687-4) Večje posestvo prodam v Ljubljani. Plača se lahko z vlogami Ljudske posojilnic«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4171-30 Stanovanje beseda I Dlo davek i Din «a lifro ali dajaaj« ulova ' Ma. Najmaajil tne<»k II Ota Dvosob. stanovanje s pritiklinami solnčno in zr»čno v Sp. ŠiAki se odda za maj. Naslov v vseh posl. Jutra. 4666-il Sončno stanovanje treh separiranih »ob, s kopalnico, oddam v I. nadstropju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4921-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo in drvarnico, oddam takoj oziroma 1. aprila 1036 mirni stranki m točnemu plačniku v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4908-31 Dvosob. stanovanje popolnoma renovirano, nasproti Banske uprave, takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Krasno«. 4051-21 Sobo odda 3e*«da I Dta. davek ) Dla. ta llfio ali dajanje aaslr*a i Dta Najmaajil «a-ek IT Mesečno sobo s separiranim vhodom iz stopnjišča oddiun v centru mesta za takoj. Ogledati K nad jeva 18/11. 4893-23 Opremljeno sobo sončno, lepo, oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4010-33 Lepo sobo prazno ali opremljeno, oddam. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 8900-33 Prazno sobo lepo, z uporabo kopalnice, v centru, takoj poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4902-33 Prazno sobo bolj temno, poseben vhod, takoj oddam aa maacčno 100 Din. Mestni trg ll/I. 406P-|3 Sobo poseben vhod, center, oddam 2 gospodoma. Naslov: Jurjavčič, Gledališka ul. 16. vrata 3, levo. 4946-33 Opremljeno sobo čisto in soparirano, oddam solidni osebi. Žibertora ul. 33, pri gor. kolodvoru. 4012-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4936-33 Sobe išče Beseda I Ota. lavek 5 Dta sa ilfro ali dajaaje aaslova } Dia. Najaanj« ramk H Ota Lepo sobo iščem v centru, z uporabo kopalnice, za 1. marec. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Udobno«. 4027-38a Sončno sobo čisto, iščem, z aAi brez Tirane. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko Univerza«. 4SM6-33a Opremljene sobe IK>seben vhod, 1 ali 2 postelja, lahko z vso oskrbo, poceni oddam. Sprejmem sostanovalca. — Istotam opremljena soba s štedilnikom za 1 osebo. Sp. Šiška, Oernetova 31. 4014-26 Se pari rano sobo lepo, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Zdravnik«. 4049-33a liJt »taki I. vek > Hi I Ota. •a Ufra S Ota. ■»»»t n dalaaj« ■••Imuni* Želim poznanstvo s postavno damo v svrho nedeljskega razvedrila. Dis-krecija zajamčena, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«. 4W8-21 LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 ZAČNE 1. MARCA 60% popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. 6. Tonnies, Ljubljana TYR6EVA C. SS — TELEFON 27-62 ali manični bomx JLAJLPC1AKOG 8ajma. beograd, knez mihajlova ie-ed* i Dta davek Ota. ts Ilfro aH dajanj* tariovt 9ta NaJiaaalV nark n oia Svete najfinejše norveško ribje olje Iz lekarne OR. G. PIOOOUJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim oeebam. iS*** I * ♦ nesigurnost \ starih in Z0MAVI »t Hf ŠHOOiJtVO Z V PARIZU Z KAJVtŠJin OOlMOVANJtM NAGRAJENIMI l PttUiAMI ZA MOŠKE 1K-Ha-Se i 30 kom. Oin 64.-ItOO kom. Din 217.-OO6UO SE V APOTEKAH. Spovzepem diskretno paSiya: A P o T E K A f JELA^IČEV TRC 12-81 ZAGREB Lokali B«Mda t Ota itttl S Ota aa Mf«o aH dajaaj* Mata*, f Ota NalaaalM soaaek n o»a Trgovski lokal oddam v najem ali pa prodam, z lepim stanovanjem (hišo), velikim vrtom in posestvom, v trgu Sevnica. Natančnejše informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici. 4489-U9 Prodam krčmo v centru meeta Zagreba. Sposobna samo za osebe vesele narave. Redka prilika. Dopise: Sever, Toma-šičeva 8. 49U-.19 Potrti globoke žalosti sporočamo vsem aorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod WUTT GUSTAV obratni mojster Združenih papirnic, Medvode, danes, dne 26. februarja 1936, boguvdano za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. februarja 1936, ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. MEDVODE, dne 26. februarja 1936. ŽALUJOČA SOPROGA MARIJA, TUGOMIR, ter ostalo sorodstvo. SIN Dragocenosti Vsakovrstno zlato kopaj* ao aalvltjtb eaaah Cerne . jnveiir LJoblJaaa. Wotfora oNea 3 f^JffJJTl Vaaka davek I Dta; Dia. «a Bfre aH dalaol* .aatoT« 1 Oia, aa|aiae|l> taeaek 1» Dta Gospod z dotoroidočo trgovino, lepe zuoanjoala. iSče primerne družice. Denar postranska stvar. Ločenke niso izključene. Ponudbe, če mogoče s sliko, na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon«. Informacije Beseda I Dta. davek S Dta ta lifro ali dajaoje aaslova J Oia Nalmanlll toesrk n Dia Častna izjava Podpisana »javljam, da o gospe Ani P o s e d e 1, pos. in gost. Trnovlje š4. 1.18 pri Celju ne morem ničesar slabega trditi, ker mi kaj takega o njej ni znano, zlasti ne morem govoriti slabo o njenih premoženjskih razmerai). Zato obialuj«m vsaJco drugačno izjavo in se zahvaljujem ge. Posedel Ani, d* odstopa zoper aiene od kazenskega [iregona. ffidanšek Jožefa, posestnica. Trbovlje. 4905-31 ljuu i b unmu INSERIRAJ V ^JUTRU" u 1 n m uocrrDD HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa HERSAN ČAJ mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost „HER S AN ČAJA« in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljen ju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, Dnkljaninova 1 Reg. S. št. 14001 z dne 6. VL 1934. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! ZAHVALA Vsem, ki so olajšati zadnje are na* prebtagr mami EVGENIJI VAVKEN vsem, ki so jo počastili s svojo navzočnostjo v prelepem sprevodu k večnemu počitku, vsem, ki so sočustvovali z nami ob hudem udarcu njene prebridke izgube — izrekava v imenu vseh družinskih članov in sorodnikov najtoplejšo zahvalo. Cerklje pri Kranja, 26. februarja 1936. EVGEN IN ANA. OMfej« Derorte Rsvfgea.IptoJB » feonaoidB »Jvtra« Adotf SibnOnr. — Za Narodno dakanio d & kot tiakamarja Prane Jeaertek. — Ze tnasratai dal Ja odsmmm Aftoti Novak. - Mi Mwhttniii