8. Štev. Poštnina plafan« v gotovini V Ljubljani, Sobota 21. februarja 1925. Posamezna Številka VSO Din Leto V.
NARODNO - SOCIJALISTIČNE STRANKL
tfrsrfatftv« ki uprnurnštoa: 'I frfhjuui. &**&» «L \
Tvfefm ffent, f*.
£7
Izhaja vsako soboto.
naftnim: z* tnsccmstvo 6 Din, za Inozemstvo • Din.
iasenti se računajo po velikosti Od« l——a« —sem v OftliinCTTJ deln. ■«*=
so navaden*
Anion Brandner:
Po bitki.
Volilni boj je končal s popolnim porazom delavskih strank. V parlamentu, ki šteje 315 poslancev, ne bo imelo delavstvo niti enega svojega zastopnika. Zadovoljiti se bo moralo, kakor ubogi Lazar, z drobtinicami, ki bod« tuin-tam padle z bogato obložene mize.
Greh bi bil, če se ne bi bavili z vzroki, ki so dovedli do tega težkega stanja.	,
Vemo, da se bodo našli tudi taki, ki bodo kričali: delavstvo samo je krivo!
To pa je resnica le do neke meje. Glavno, da, izključno krivdo nosijo pač oni voditelji, raznih delavskih strank in struj, ki niso znali ali pa niso hoteli ustvariti za volitve delavskega bloka. Že pri volitvah 1. 1923 se je storila že ta velika napaka. Letos je pa še mnogo večja, ker smo imeli za seboj žalostne izkušnje, ki bi nas bile pač že lahko izučile. Volilni rezultati iz 1. 1923 so nas naravnost silili k združitvi. Če kljub temu ni prišlo do skupnega bloka, je to dokaz, da delavski voditelji takega bloka kratkomalo niso hoteli. — Zakaj ne, tega na tem mestu ne bomo preiskavah. Tudi se tak greh prav z ničemur ne da opravičiti, kajti položaj delavstva v Jugoslaviji je tak, da bi se morale premostiti vse ovire samo, da pride do skupne delavske fronte.
Posledica razcepljenosti je bila, da je delavstvo obrnilo svojim voditeljem hrbet in v znak protesta volilo druge, četudi nedelavske stranke. S tem je delavstvo izreklo svoje nezaupanje tistim vodilnim možem, ki ne gredo z duhom časa, kateri tudi v politiki vedno bolj sili k združitvi sorodnih struj. Izključeno ni, da bo trma delavskih voditeljev odločala tudi še pri prihodnjih skupščinskih volitvah, kajti pregovor pravi: »v tretje gre rado«. Če se to res zgodi, potem je verjetno, da ne dobijo vsi skup uiti več 1000 glasov. Jz tega bi se skoro dalo sklepati, da je delavstvo pravilno nastopilo, ko je pustilo svoje voditelje pasti, da se bodo vsaj prihodnjič spametovali.
Ako je s tem namenom glasovalo drugače, je to vsekakor treba uvaževati, ker Ivi to pomenilo napredek. Kljub te-inu pa je delavstvo pogrešilo. Namreč zato, ker je dalo nezaupnico tudi tistim, ki so se resno prizadevali ustvariti delavski blok. Ako je delavstvo hotelo s krogljico v Toki protestirati proti svojim voditeljem, bi to lahko storilo, ne da bi mu bilo treba oddati svojih krogljic ne-delavskim strankam. Če je hotelo kazno-
vati tiste, ki so onemogočili delavski blok, bo moralo pa dati priznanje onim, ki so se resno prizadevali in trudili za takšen blok. Kdo se ne spominja, kako so nas narodne socijaliste nekateri delavski'časopisi smešili, ko smo letos že v drugič skušali doseči ustanovitev delavskega bloka? Naše nesebično prizadevanje so imenovali »lov za mandati«.
Tudi izgovor, da je naša stranka šla v volitve skupaj z Davidovičevo demokratsko stranko, ne drži. Ko smo narodni socijalisti videli, da je vse naše prizadevanje, da bi izmirili razprte Marxi-ste, bilo zaman, ko smo videli, da ni mogoča skupna fronta med delavskimi strankami, smo iskali možnost, da dobri stvari koristimo vsaj na ta način, da v borbi med Pašičem in Davidovi-čem pomagamo poslednjemu, ker se je pri teli volitvah bil boj v glavnem med absolutizmom Pašiča in demokracijo Davidoviča. Saj mora vsak 'delavec priznati, da mu je Davidovič bliže' od Pašiča. Če bi prišel Davidovič do veljave, bi imelo od tega korist tudi naše delavstvo.
Zadeva je namreč ta; da delavstvo v nekaterih prilikah lahko sodeluje tudi z meščanskimi strankami, ako je to v korist delavstva. Toda to se mora izvršiti vedno le na podlagi jasno začrtanega dogovora. Ali naj navajam primere iz drugih, bolj naprednih držav? Nikdar pa ne more delavstvo voliti kar na slepo meščanskih strank, ker od tega nič nima. Tembolj je bil važen skupen nastop v našem slučaju, kajti neoporekljivo dejstvo je, da je šlo pri teh volitvah za boj med nasiljem in hegemonijo na eni in sporazumom in enakopravnostjo na drugi strani. Ravno tako je res, da pri nas ni mogoče misliti na uspešno socijalno delo, dokler se ne razčisti to glavno vprašanje. Zato je delavstvo naravnost interesirano na tem, da sodeluje pri izvedbi tega sporazuma, da na ta način utrdimo temelje naše države, v kateri se bomo potem bojevali za cilje socijalizma.
Ta zadeva je tako jasna, da bi bilo odveč o njej še nadalje izgubljati besedi. Mala večina, ki jo je dobil Pašič proti Davidoviču, dokazuje, da bi bilo lahko odrešilnega pomena v naši državni politiki, ako bi bilo delavstvo pri teh . volitvah nastopilo v, smislu naših izvajanj.
Toda iztreznjenje pride navadno šele po volikih žrtvah in težkih izkustvih, ki nas še čakajo.
ČeSkl listi o volitvah v Jugoslaviji.
Češkoslovaški listi so prinašali obširna poročila o poteku in rezultatu volitev v Jugoslaviji. Že tekom volilne borbe se je večina češkoslovaških listov izražala najsimpatičneje za Davidovičevo politiko. Edinole »Narodna Politika« in >28. Hijen« sta zagovarjala PP. režim, kot edino zmožen, da vodi jugoslovansko politiko. Zanimivo je, kakšno stališče je zavzel češkoslovaški tisk, ko je zvedel za prve rezultate volitev v naši državi.
Socijalno demokratično glasilo »Pravo Lidu« pravi, da so se vršile volitve v Jugoslaviji pod skrajno napetimi razmerami. Podrobno opisuje nekorektnosti, ki so se vršile ob času volitev in vprašuje: kakšne bodo posledice take politike? Kje se bo ustavilo nasilje in kje odpor? Mir bo nastal šele takrat, ko bo zavladalo v Beogradu namesto Pašiča — znosljivost in v Zagrebu namesto Radiča — razum.
»Češkoslovaška Republika« pravi, da so prinesle volitve razočaranje za nacijonalni blok, ki je pričakoval, da dobi 200 mandatov. Proti pričakovanju je dosegla Davidovičeva stranka časten uspeh. Volilni uspeh Davidoviča bo njegovi stranki posvečal ugled in v skup-sčini bo opozicija njegove stranke znatno ojačena. Volilni rezultati podajajo plastično sliko treh velikih političnih skupin, ki so razvrščeni po pripadnosti plemen. Pomemben je uspeh dr. Truin-biča, ki je z izvolitvijo stopil med voditelje hrvatskega naroda. Trumbičevo delovanje v skupščini bo pokazalo, kakšno koncepcijo zastopa v srbo-hrvat-skem sporu nekdanji borec za osvobo-jenje in ujedinjenje Jugoslovanov.
Klerikalni »Čech« piše, da se nahaja po volitvah Pašič tam, kjer se je nahajal pred volitvami. Sodeč po načinu, kako so se izvedle volitve v Jugoslaviji,
je bilo pričakovati, da bodo vladne stranke zmagale z 90 odstotno večino. Volilni rezultat ne podaja resničnega mnenja jugoslovanskih volilcev. Teror je bil silen. Ne bo lahko vladati Pašiču z večino desetih glasov. »Čech« obsoja namero, da bi si vlada zasigurala večjo večino s tem, da razveljavi večje število Radičevih mandatov. Pašič se je do ujedinjenja Jugoslavije reprezentoval kot velik državnik. Slovanstvo je bilo lahko ponosno nanj. Napravil je več kot Bismarck. V nesrečo je pa po ujedinjenju Pašičeva politika veliko pogrešila, ker je razvnela v državi plemenski boj. Mož bodočnosti je v Jugoslaviji Davidovič.
»Narodni Osvobozeni«, list češkoslovaških legijonarjev pravi, da je dobro znamenje to, da si je v HRSS pridobila velik Vpliv Hrvatska zajednica. V splošnem so pa radikali zmagali s srbskimi, Hrvati s hrvatskimi in Slovenci s slovenskimi glasovi. Če bodo radikali vztrajali na svoji dosedanji centralistični politiki, potem se bo jugoslovanska notranja kriza še zelo zavlekla. Druge razmere pa nastanejo takoj, če si radikali osvoje program sporazuma. Volitve same niso prinesle rešitve notranjih jugoslovanskih problemov.
»Tribuna« piše, da je najzanimivejše, da ni opozicija ničesar izgubila. Tako Hrvati kot Davidovič so celo pridobili na mandatih. V naprej se je že vedelo, da bo zmagal Pašič, kateremu je bil na razpolago cel vladni aparat. »Tribuna« vidi rešitev jugoslovanskega problema izključno le v politiki sporazuma.
Demokratski »Narodni Listy« pravijo, da je vseeno, kako je dobil Pašič večino. V politiki na žalost odločuje ina-terijalni uspeh. Opozicija je pri volitvah dosegla velik uspeh. Volitve niso prinesle odločitve, s katero bi bila rešena kriza v narodu in državi.
Moskva In Amsterdam.
Amsterdamska internacijonala strokovnih organizacij razpravlja o predlogu 111. internacijonale v Moskvi, da se skliče svetovni kongres strokovnih organizacij, kjer bi se sklenila fuzija druge in tretje internacijonale. Velik del angleških strokovnih organizacij, ki so včlanjene v Amsterdamu in katere vodi Thomas so proti združitvi demokratične druge internacijonale s sindikalistično tretjo inetrnacijonalo. Thomas računa, da se bodo njegovemu naziranju priključile tudi francoske, belgijske in nemške strokovne organizacije. Zaenkrat še amsterdamska internacijonala ni izrekla svojega končuoveljavnega mnenja o sklicanju svetovnega kongresa strokovnih organizacij.
Generalni svet angleških strokovnih organizacij v Londonu jo na zadnji seji vzel na znanje poročilo delegatov, ki so proučili razmere v Rusiji. Poročilo med drugim odkrito priznava, da je z ozirom na obstoječe prilike nemogoče uveljaviti v Angliji komunizem in boljševiške metode. S to ugotovitvijo se indirektno odobrava politiko angleške delavske stranke, ki hoče socijalistične cilje doseči-ustavnim potom. V splošnem se poročilo delegatov ne izraža ravno najue-povoljneje o sovjetski upravi.
Gllles Marcel Cachln.
: Liber le . jo objavila Zinovjevo pismo, naslovljeno na voditelja francoskih komunistov Cachina. V pismu naroča Zinovjev v imenu Komunistične internacijonale, da prično francoski komunisti obširno boljševiško propagando posebno v severnoafriških kolonijah. Francoskim komunistom se v to svrho nakaže podpora poldrugi milijon frankov. Komunistični list »Humanite« je demen-tiral avtentičnost Zinovjevega pisma, nakar je »Libertč« pozval Cachina naj vloži tožbo. »Liberte« pravi, da ima dokaze za svoje trditve. Afera s komunističnimi milijoni je vzbudila v Franciji veliko senzacijo. Kakor se vidi, so ruski komunisti še vedno prepričani o možnosti »svetovne revolucije« in imajo za svoje utopistične politične predstave milijonske vsote na razpolago... !
Sodjalistlinl kongres v Grenoblu.
Pretekli teden se je vršil v Grenoblu kongres francoskih socijalistov, katerega so posetili tudi delegati angleških socijalistov (Tom Shaw) in nemških socijalistov. Kongres je razpravljal o bodoči strankini politiki in predvsem o stališču, ki ga naj zavzame stranka ua-prain radikalni Herriotovi vladi. V stranki je dvoje struj: Brackeja, ki se izreka proti Herriotu in proti podpiranju buržujske vlade in Leona Bluma, ki se zavzema za oportunistično politiko in za podpiranje Herriotove vlade. Na kongresu je zmagala struja Leona Bluma. Herriot je lahko zadovoljen s potekom kongresa, ker mu je še nadalje zagotovljena pomoč stotih francoskih socialističnih poslancev.
Nadaljujmo!
Trocky krivoverec.
Karikatura govori jasno: Generalisi-mus ruske armade, gospod, pred katerim se je treslo vse ljudstvo v Rusiji, Jje bil radi krivoverstva v moskovski pravoverni veri odstranjen in izročen ljudstvu v zasmeh.
Tovariš z dežele nam piše:
Gotovo je, da je globlji psihološki vzrok nazadovanja socijalističnih pore-tov v zapadui in srednji Evropi reakcija na boljševiški izrastek na vzhodu. Plamteča gesla na krvavo revolucijo so izgubila na svoji sili in evolucija si je utrla novo pot. V enakem, le obratnem razmerju, pa so narastli ekstremni izrastki z desničarskimi strujami, ki se pojavljajo v obliki raznoimenih fašizmov. Za-padna forma in red sta se čutila ogroženi v svojih temljih, zato sta iskala in naposled našla obrambno sredstvo — komunizmu se je zoperstavil fašizem.
Nočemo trditi, da bi se bil ta razvil v celem območju zapadnega reda enako In tudi sredstva, ki so se uporabljala, da se je zatrl val komunizma, ki je že grozeče raztezal svoja krila po zapad-nem svetu, niso bila enaka po formi, da-siravno so imela isli namen in učinek. Z Obznano je bila pri nas decimirana komunistična stranka, a od tedaj gre tudi navzdol s socialističnimi pokreti v zemlji, ker je komunizem diskreditiral tudi socijalizem.
Vendar se moti, kdor misli, da je vzrok nazadovanja socijalizma le v biču vladajočih režimov, ki so znali zatreti ekstremni in intransigentni komunizem. Vzroki ginevanja socijalizma v zemlji leže tudi drugje in to v vrstah socijalističnih strank, ki kažejo danes le še razdrapano sliko nekdaj močnega pokreta.
Nekdaj močna in enotna socialistična stranica Jugoslavije, se je samo v Sloveniji cepila na 3 ali 4 frakcije, ki se ločijo med seboj le po svojih voditeljih in se v svoji zaslepljenosti bore med seboj, da so izgubile vsak višji zmisel
in cilj. Le tako je bilo mogoče, da so te socijalistične frakcije, sprte med seboj, odklonile predlog NSS, ki je meril za tem, za skupščinske volitve postavili enotne liste socijalističnih strank, združiti jih v volilni borbi v Socijalistični blok, v katerem bi se mogli nadejati ugodnih volilnih uspehov.
Ali do bloka ni prišlo in tudi posledice niso izostale. Cepljene in v medsebojni borbi, brez agitacijskih sredstev so nastopile socijalistične stranke volilno borbo in zgodilo se je, kar je bilo jasno v naprej:	da volilni borbi niso
bile dorastle, zato so podlegle.
Še več. Niti ena izmed njih ni obdržala svojega številčnega stanja iz 1. 1923 in industrijsko relativno naj višje razvita Slovenija je ostala brez razredno-delav-skega zastopstva.
Storili smo svojo dolžnost in opozorili pravočasno na pretečo nevarnost in krivda ne zadene nas, če se ji ni iz-beglo. Tudi nas trenutno neuspeh ne moti. Zavedamo se, da brez dela in napora ni uspeha. Podvojili bomo svoje delo na organizaciji stranke, njeno idejo razširili v najodaljenejše kraje, snovali bomo nove organizacije in obstoječe postojanke okrepili. Saj imamo zavest, da je ideja Narodno-socijalistične stranke ostala nedotaknjena in ni utrpela nobene škode, le naše fizične sile in naša materijelna sredstva so bila preslaba.
Zato na vztrajno delo vsi, ojačimo in okrepimo se, da bomo sposobni za-početo delo dovesti do končne zmage. Strnimo in pomnožimo svoje vrste in krepko naprej pod praporom kladiva in peresa na rdečem polju!
i..»i
Načela politične borbe.
Razumljivo je, da je v politični borbi izrečena večkrat trda iu ostra beseda, kakor je tudi razumljivo, da izove politična borba med pristaši obeh nasprotujočih si taborov razburljive nastope. Vse to se ne dogaja samo v naši državi, ampak tudi v drugih državah, kjer je bolj politično izšolano in višje kulturno stoječe ljudstvo kot pa pri nas.
Dokler se vrši politična borba v mejah dostojnih form in dokler je borba stvarna in načelna, toliko časa je uveljavljenje različnih' strank koristno in v dobrobit države in ljudstva.
V politiki odločuje moč. Vendar se pa politična moč ne sme pretvoriti v politično nasilje napram onim, ki imajo politične moči in so v manjšini. Kakor hitro se prične uporabljati nasilna sredstva, s tistim trenotkom postane politična borba nemoralna in škodljiva družbi in državi.
Ponovno smo že lahko v naši državi ugotovili, da se giblje politična borba v popolnoma zgrešenih smereh. Tisti, la je bil na vladi, je navadno smatral takoj ob svojem nastopu za najnujnejše, da je pričel groziti opoziciji z raznimi represalijami. Opozicija je sprejemala izrečene in izvedene grožnje z zagotavljanjem, da se bo takoj maščevala za vsako nasilje takrat, ko bo zopet na vladi. Ker so se pri nas pogosto menjavale vlade, ni bilo težko izvesti maščevanja. Pričel se je bratomorni boj. Dvoje taborov se je v slepem sovraštvu grizlo med seboj, ne meneč se pri tem za žrtve, ki so padale na obeh straneh. Kdo je imel dobiček? Nihče! Celokupnost — narod, iz katerega sta izšla oba tabora je imel pa nepopravljivo škodo.
Zgodovina nas uči, da so izkrvaveli narodi in propadle države, če se je ljudstvo klalo med seboj. Če hočemo dobro državi, potem je jasno, da moramo enkrat za vselej prenehati z maščevalnim upropaščanjem gospodarskih podjetij, uničevanjem eksistenc in rušenjem tistih kulturnih in socijalnih organizacij, ki so vsenarodna last.
V političnem boju mora zavladati strpljivost. Priznavati se mora od vseh in od vsakogar jednakovrednost vseh državljanov, tako glede pravic in dolžnosti.
Pogrešuo je, če se slučajna vladna večina izkliče za edino državotvorno in deklarira vse izven vlade stoječe politične skupine kot protidržaven element. . Pogrešno je identificirati stranke iu vlade z državo. Ne samo pogrešno je tako ravnanje, ampak tudi nesmiselno. Kajti potem je danes stranka, ki je v vladi — državotvorna, jutri je pa protidržaven element, ker je izven vlade. Brez dvoma
se ne da državotvornosti ocenjevati z vladno močjo, ali ministrskimi portfelji. Državotvorna je prav vsaka stranka, ki je za enotno jugoslovansko državo, urejeno tako, da je sposobaa življenja in harmoničnega sožitja vseh državljanov. Kdor je pripravljen ž.tvcvati za svojo državo vse svoje duševne in telesne sile, tisti je državotvoren. Državotvornost: se mu ne more vzeti, če se ga je stokrat označilo kot protidržaven element..
V političnem boju se ne sme izrabljati pojem državotvornosti v demago-gične namene, ker to ubija državotvornost.
Ne samo vladajoča večina, tudi manjšina, opozicija mora biti konstruktivna in je abstinenco, kot državotvornemu razvoju škodljivo, absolutno zavračati. Opozicija mora dajati vzpodbudo za pozitivno delo in izvajati stvarno kritiko iu kontrolo nad izvršenim delom. Opozicija se ne sme tudi nikdar brauiti, da prizna vladajoči skupini kot dobro, kar spozna za dobro. Ni največja politična modrost odklanjati vse, kar je izšlo iz vladajočega tabora, kakor ne sme vladajoči tabor a priori odklanjati vse, kar je izšlo iz opozicije. Nasprotni smo lahko predlogu samemu in izvedbi sklepa šele takrat, če smo iz stvarnih vzrokov proti ukrepom, ker nasprotujejo našemu programu.
Končno mora v političnem boju obveljati pravilo, da se nismo izkazali najbolj takrat, če smo zahrbtno pievarili nasprotnika, ampak takrat, če smo nasprotnika premagali z delom, poštenim • in pravičnim delom. Orijentalsko metode v poliitčnem boju morajo prenehati!
T»t
0 {5}
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
PO mt)MH
Stavka ali izpor.
Prod odločitvijo.
'Dobrih štirinajst dni nas loči pred sklicanjem narodne skupščine. Vladina večina pripravlja materijal za narodno skupščino, kjer bi se naj najpreje obravnaval načrt tiskovnega zakona, stanovanjskega zakona, zborovalnega in društvenega zakona, zakon o oblastih in samoupravah, zakon o reorganiziciji sodišč, zakon o izenačenju davkov in finančne uprave, zakon o poljedelskih kreditih in zakon o ustanovitvi agrarne banke v Dalmaciji. Seveda pa ni edina skrb vladne večine pripraviti materijal za narodno skupščino, ampak se mora tudi intenzivno baviti z razčiščenjem od-nošajev med radikalnim klubom in klubom samostojnih demokratov. Opozicijo-nalni časopisi poročajo, da se samostojni demokrati trudijo prepričati radikale, da bi bilo najboljše stvoriti enoten klub radikalov in sam. demokratov. Pri-bičevič se namreč boji, da bi ga Pašič lepega dne zapustil in sestavil vladno večino s kakšno drugo politično skupino. Bojazen sam. demokratov je tem bolj opravičena, ker je znano, da imajo v radikalnem klubu številne srdite nasprotnike. Sam. demokrati bi zato najraje videli, da se izognejo neprijetni izolaciji, da se ustanovi enoten klub dosedanje vladne večine, ki naj bi tekom časa ustvaril med radikali razpoloženje, da sprejmejo sam. demokrate tudi formel-no v svojo stranko.
Opozicija z Davidovičem na čelu ima v načrtu, da ustanovi enoten opozicijo-nalni blok, v katerega bi vstopili Davi-dovidevi demokrati, Radičevci in Zajed-ničarji, slov. klerikalci in bosanski muslimani.
Tekom prihodnjega tedna bo situacija popolnoma razčiščena in bo jasno tudi to, v koliko je dr. Korošcu uspelo na konferencah z raznimi radikalnimi veljaki.
NIKOLA PAŠIČ.
Nova stranka.
Nosilec samostojne demokratske liste v Pančevem, Ante Boskoyič, namerava izstopiti iz samostojne demokratske stranke in ustanoviti avtonomistično stranko za Vojvodino.
Še nekaj podatkov o »svobodnih« volitvah.
O »zaslovelih« yolitvah dne 8. februarja podajamo v naslednjem iz_ ča sopisnih poročil še naslednje drobtine:
V Krajinskem okrožju (t. j. blizu Negotina) je kandidiral znani radikal Velizar Jankovič, bivši železniški minister, ki mu je Pašič kum. Njegov protikandidat je bil davidovičev demokrat Gjoko Popovič. Na volišču Uzovica je bilo v imeniku vpisanih 640 volilcev. in glej čudo! Vseh 640 se je zedinilo in odločilo, da gredo na volišče in vsi so volili radikala Jankoviča, ki je tam liobil glasom volilnega zapisnika vseli 640 glasov. Prav vsi so »volili« Jankoviča, tudi oni, ki so že umrli, tudi oni, ki sploh niso šli volit, pa tudi oni, ki po vrgli svoje krogljice davidovičevcu Popoviču. — V ravno istem volilnem okrožju je bilo drugo volišče na Vratni, kjer Davidovičeve skrinjice sploh niso postavili, tako da njegovi pristaši svojega kandidata sploh niso mogli voliti. Zato je bil volilni rezultat la, da je Davidovičevcu Popoviču manjkalo samo 3 glasove, da ni bil izvoljen.
V Bežaniji niso pustili na voliSče varuha skrinjice tainošnje nemške stranke. Zato Nemci niso dobili niti ene krogljice, dasi so imeli pri zadnjih volitvah 120 glasov in dasi so imeli Nemci svoje pristaše-volilce v natančni evidenci, in dasi ti izjavljajo, da so volili nemškega kandidata.
V Boviču so našteli režimovci 10 krogljic več, kakor je izkazoval imenik volilcev. — Torej so volili prav vsi in poleg tega so imele nekatere krogljice ;še mlade, kali or spomladi krompir v kleti. ,
Velike nepravilnosti so se godile zlasti tudi v volilnem okrožju varaždinskem, kjer je bil nosilec liste minister Križman. Na posameznih voliščih tega okrožja so bili taki volilni komisarji, ki so istočasno kandidirali na Križmanovi listi. Ob zaključku volitev so se ponekod vrgli predstavniki drugih skrinjic kraltkomalo s silo iz volilnega lokala, da so potem nemoteno pretresevali krogljice. Vsled tega je vloženih veliko pritožb ter se bodo v tem okrožju baje vršile ponovno volitve.
In takih primerov M lahko napisali poln list. Iz vsega tega je jasno, da te volitve niso izraz ljudske volje.
Izgon nemškega časnikarja.
Pred dnevi je bil povabljen v notranje ministrstvo dopisnik »Berliner Tag-blatta« Teodor Berkes, kjer mu je bilo javljeno, da mora tekom treh dni zapustiti državo, ker je tendencijozno obveščal inozemstvo o naših notranje političnih prilikah.
Aretacija komunistov.
Beograjska policija je v hiši delavca činčiča v Gjuričevi ulici izsledila komunistično tiskamo, ki je tiskala komunistične letake in časopis »Komunist«. V tiskarni je bilo zaposlenih deset delavcev, ki so bili vsi aretirani. Zaplenjen je bil tudi stavek zadnje številke »Komunist«, ki je bila ravno pripravljena za tisk. V tiskarni je policija našla tudi šifrirana navodila iz Moskve. Poleg v tiskarni zaposlenega osobja je bilo v B.eogradu aretiranih še več znanih komunistov, ki so osumljeni, da jim je bil znan obrat tajne tiskarne.
ČEŠKOSLOVAŠKA..
Pretekli teden so uprizorili komunisti v Pragi protidraginjske demonstracije. Nastop komunistov je imel izključno le strankarsko politično ozadje in niso zato demonstracije dosegle prav nobenega efekta. — Čehoslovaška sklepa političen dogovor s Poljsko. — Na sestanku praških fašistov se je demokrat senator Mareš izrekel proti ženski volilni pravici. Demokrati na Češkoslovaškem so skrajni reakcij onarci.
SOVJETSKA RUSIJA.
V Petrogradu je bilo obsojenih 8 članov nekega trusta na smrt, ker so gospodarili samo za svoj žep. — Po uradnik podatkih se je lanska letina slabo obnesla na teritoriju 6,323.000 desjatin, ki šteje 7,601.000 prebivalcev. Prizadete pokrajine trpe navzlic vladini pomoči veliko pomanjkanje. — Na ESri-mu je ondotni komisarijat oddal 1 milijon desjatin poljedelske zemlje. v obratovanje rumunskim in bulgarskim emigrantom.
POLJSKA.
Uradnik ministrstva notranjih zadev dr. Litauer je bil aretiran, ker je osumljen zločina špijonaže na korist sovjetske Rusije. — V Brest Litovskem so odkrili veliko komunistično organizacijo, ki je delila orožje in propagirala državni prvrat. — Na zadnji seji budžetnega odbora v sejmu je bil odklonjen predlog o dovolitvi kredita pol milijona zlotov za zgradbe ministrstva za socijalno politiko. Predsednik budžetnega odbora je po glasovanju ugotovil, da izid glasovanja nima poliitčnega ozadja m ni naperjen proti ministru za socijalno politiko. Navzlic tej izjavi je pa minister Sokal podal demisijo. — Poljska je 10. t. m. podpisala z Vatikanom konkordat.
bulgarija.
Na profesorja Nikola Mileva, pristaša vladne stranke in urednika »Slova« je bil izvršen v Sofiji atentat. Milev je zadet od revolverskih strelov obležal mrtev na tleh. Atentatorji so pobegnili in jih dosedaj še niso izsledili. Pokojni prof. Milev je spadal med najvplivnejše člane macedonskega komiteja. Milev je bit velik nasprotnik Stambolijskega. V svoji politični karijeri je organiziral brez števila atentatov in nasilj, dokler ni sam padel kot žrtev atentata. Sumi se, da so atentat izvršili komunisti. Ni pa izključeno, da so izvršili atentat Ma-cedonci, ki se zadnji čas niso strinjali s politiko Mileva. Atentat se spravlja v zvezo z obiskom Cankova v Beograd, kjer se je Bulgarska baje obvezala, da ne bo več podpirala napadov macedonskega komiteja na jugoslovansko ozemlje. Cankova zagotovila Jugoslaviji je zagovarjal iz zunanje političnih razlogov tudi ubiti profesor Milev.
ITALIJA.
Na zadnji seji fašistovskega velikega sveta je izjavil Mussolini, da se mogočni fašistovski revoluciji ne more postaviti v bran nobena izmed opozicijonal-nili strank. Fašizem je zmagovit iu stoji čvrsto na svojih nogah. Volja fašistov bo zmagala, če tudi do sedaj še ni fašizem dobil bitke. — Opozicija se pripravlja na volitve in zahteva, da se vodstvo volitev poveri izvenstrankarski vladi. Opozicija grozi,, da bo za volitve, če jih bo vodil tiasiluki Mussolini, proglasila abstinenco.
BALTIŠKE DRŽAVE.
Dne 4. t. m. je v litavski republiki nastopil nov kabinet, kateremu nače-ljuje kot ministrski predsednik Petrulis, ki je obenem tudi finančni minister. — Estonski parlament je sprejel zakon o kulturni avtonomiji narodnih manjšin po načelih Zveze narodov.
MOR JOKAT.
Madžari se pripravljajo na veliko proslavo stoletnice rojstva romanopisca J6kaja, ki tudi za Slovane ni brezpomembna, kajti njegovo rojstno mesto (19. februarja 1825) je Komarno na Slovaškem. Jokai je bil izboren1 pripovedovalec, dostopen vsem slojem in zlasti njegovi romani >Bela žena«, »Ubogi bogataši«, »Krotilec duš«, »Blazneži ljubfeznk itd. so prevedeni na vse svetovne jezike. Dejanje je večkrat črpal iz življenja na Slovaškem.
Azijski blok.
Med Rusijo in Japonsko je bil sklenjen dogovor, ki v glavnem regulira predvsem gospodarske odnošaje med obema državama. Dalje je bil tudi meil Rusijo, Japonsko in Kitajsko sklenjen za dobo 30 let dogovor, da če napade Amerika, Anglija ali Francija Kitajsko, da Rusija na razpolago Kitajski 200.000 vojakov za obrambo kitajske suvereni-tete. Cel teritorij otoka Sahalin preide tekom 5 let pod suver. Japonske, če Japonska odda Rusiji v tej dobi 42 večjih in manjših vojnih ladij. Vladivostok se bo s pomočjo Japonske zgradil v bro-dovno bazo prvega reda. Kitajsko vojsko izšolajo ruski in japonski častniki. Ugovor je naperjen kot azijski blok proti Ameriki in zapadni Evropi.
(Konec.)
V praksi se ta določba vobče ne izvaja, zlasti ne v slučaju, če stavka uspe. Če pa se stavka ponesreči, je delavstvo izročeno na milost in nemilost podjetniku, ki je v zmislu obrtnega reda § 82, točka f, opravičen odpustiti brez odpovedi pomožnega delavca zaradi stavke, kar se tudi brezpogojno izvaja, kakor priča zgodovina naših štrajkov.
Stavka, kot zadnje bojno sredstvo delavskih vrst, bodi vedno gospodarsko in socijalno utemeljena, ker v tem slučaju more uspeti in obroditi zaželjeni sad.
Besedilo slovenskega prevoda zakona o zaščiti javnega miru in reda v državi »Zadržati od dela« ni točno. Izvirno besedilo v službenih novinah, ki je edino merodajno, se glasi »spreče-vati«, kar pomeni onemogočevati, preprečevati delo, torej tvorijo prestopek tega zakona, kakor rečeno le taka nasilna dejanja, ki dejansko odvrnejo delovno osebo od dela.
V tem smislu je razsodil stol sedmo-rice v Zagrebu v procesu zoper trboveljske rudarje. Razsodba se glasi,
Stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev Trboveljske premogokopne družbe zoper razsodbe celjskega okrožnega sodišča, ki je obsodilo rudarje na občutne zaporne kazni zaradi razširjevanja letakov, pozivajočih delavce, naj ne vstopajo v delo pri Trboveljski družbi, dokler traja stavka. Svojo razsodbo je utertieljevalo celjsko okrožno sodišče z razlogom, da so bili z razširjevanjem letakov zadržani od dela delavoljiii rudarji, kar da tvori prestopek člena 11 zakona o zaščiti javnega miru in reda v državi.
Vrhovno sodišče v Zagrebu je razsodbe okrožnega sodišča razveljavilo ter oprostilo obsojene rudarje vsake krivde in kazni z utemeljitvijo, da znači izraz »sprečevati« preprečevati ali onemogo-čevati delo, ne pa kakor je prevedeno v Uradnem listu za Slovenijo »zadržati od dela«.
Stol sedmorice smatra za kazniva samo taka dejanja, s katerimi se poskušajo napraviti resnične ovire, take, da bi mogle dejansko onemogočiti delo, bodisi z zastraženjem 'delavnic, bodfisi z nevarnimi grožnjami zoper zdravje, čast in imetje, bodisi z drugimi nasilnimi dejanji.
Stol sedmorice smatra, da imajo delavci pravico do stavke. V nasprotju s to pravico bi torej bilo, ako ne bi smeli š prigovarjanjem, navduševanjem in širjenjem letakov organizirati in vodili stavko.
Agitiranje za stavko, bodisi na javnih shodih ali z letaki, ne tvori nika-kega kaznjivega dejanja.
Po jasni odločbi stola sedmorice se člen 11 zakona o zaščiti javnega miru in reda v državi stvarno krije z določbo § 3 koalicijskega zakona, ki proglaša za kaznivo samo nasilno odvračanje, odnosno onemogočenje dela.
Ta odločba je velike važnosti, ker onemogoča nadaljna neosnovana in neutemeljena preganjanja delavstva, posegajočega po skrajnih zakonito dopustnih sredstev za uveljavljenje in obrambo življenskih pravic.
A. H. Savage Landor.
V minulih dneh je v Florenci umrl slavni angleški potovalec A. H. Savage Landor, vnuk pesnika W. Savage Landora. Cilj njegovih prvih potovanj je bila srednja in vzhodna Azija, ki jo je prehodil od' Japonske in Koreje čez Tibet, južno Azijo in Filipine tja do Beludžistana in Perzije. Nato je pdsetil Ameriko, Avstralijo in Afriko. — Leta 1900. je spremljal zavezniško vojsko v Peking, leta 1902. je potoval iz Rusije čez Perzijo in Afganistan do Kalkute, leto 1903.
K revoluciji v Chlle.
Pač lepe številke, a gotovo jih je še mnogo, ki niso prijavljene okrožnemu uradu.
— Brezposelnost v Argcntiniji. — Od generalnega konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Buenos Airesu je dospela vest, da vlada v Argentiniji velika brezposelnost radi slabe žetve, vsled česar se ne priporoča izseljevanje v Argentinijo.
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo.
je prebil v filipinskem iu suiuškem arhipelagu, leta 1906. je nastopil pot preko Afrike iz francoskega Somaliska čez Sudan in Timbuktu do St. Louisa. Utise s teh potovanj je v angleškem jeziku opisal v celi vrsti knjig, ki so izšle bogato ilustrovane z njegovimi lastnimi risbami. Iz teh spisov je v izvlečku sestavil knjige o potovanju^ v Laso (»Po prepovedanih potih«, »Matica človeštva« 1905). Na pot v to Evropejcem prepovedano mesto je šel z dvema služabnikoma — bil pa je od tibetanskih svečenikov vjet in kruto mučen ter je le s težavo ušel pmrti. Posledice mučenja je čutil vse do svoje smrti, ki ga je zalotila v njegovem. rojstnem kraju.	  _	j
Volilni rezultati.
Volilnih rezultatov notranje ministrstvo še vedno ni vseh objavilo. Objavilo pa je podatke, koliko volicev se je udeležilo volitev in koliko glasov je dobil nacijonalni blok, oziroma opozicija. Volitev se je udeležilo .2,401.190 volilcev. Od teh glasov jih je dobil nacijo-nalni blok 1,045.500, opozicija pa 1 milijon 355.690. Tedaj je le dobila opozicija 310.190 glasov več, kakor nacijonalni blok in to kljub razmeram, v katerih so se volitve vršile, kljub vladnemu aparatu, ki je bil na poseben način za volitve vzpostavljen, kljub terorju plačanih agentov in raznih terorističnih Organizacij, kljub priltisku na uradnl-štvo in kljub velikemu razsipanju denarja. — iz teh številk se da tudi sklepati, kakšna je prava ljudska volja.
Sprememba volilnega reda.
Samostojni demokrati nagovarjajo radikale, da bi pristali na spremembo dosedanjega volilnega reda za riarodno skupščino. Načrt novega volilnega reda predvideva državne kandidatne liste. Glasovi se bi po novem volilnem redu šteli za vsako stranko po rezultatih, ki. so se dosegli v celi državi. Samostojni demokrati zagovarjajo nov volilni zakon pred vsem s primerom, da je dr. Korošec dobil za 100.000 glasov v Sloveniji 20 mandatov, dočim so dobili samostojni demokrati za 250.000 glasov v celi državi samo 22 mandatov. Radikalni krogi niso naklonjeni spremembi volilnega reda, ki bi škodoval radikalni stranki v Srbiji, kjer je veliko, manjši količnik za dosego mandata, kot pa v prečanskih krajih. Radikalna stranka ]e z dosedanjim volilnim redom popolnoma zadovoljna.
Obisk rumunske kraljice.
Javljeno je bilo, da poseti te dni romunska kraljica Marija Beograd. Prihod rumunske kraljice so spravljali nekateri časopisi v zvezo z zamotano politično situacijo v državi. Sedaj se ofici-jelno javlja, da je romunska kraljica svoj rodbinski obisk odložila za štirinajst dni.
Bivši predsednik chilske republike, Alessandri, ki je italijanskega pokole-nja in prebiva sedaj v Milanu, je bil !od vojaške junte ponovno izklican za predsednika. — »Beli dom« v glavnem chilskem mestu Santiagu, sedež pred-
f	<
sednika, kjer je bil general Altamira obkoljen od vojaškega oddelka in o -stavljen s predsedniškega mesta. — ISpodaj: Palača skupščine v Santiagu, kamor je bilo sklicano izredno zasedanje parlamenta, ki naj odobri prevrat.
Število podjetij v Jugoslaviji. Po statistiki osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki je izšla 12. septembra 1924 je bilo v naši državi 20.381 podjetij in sicer v Hr-vatski, Slavoniji in Vojvodini 9555, v Sloveniji in Dalmaciji 7998, v Bosni in Hercegovini 1372 ter Srbiji in Crnigori 1456. Podjetij pa z manj kakor 5 delavci je bilo v celi državi 105.516, od teh v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini 62.233, v Sloveniji in Dalmaciji 24.234, v Bosni in Hercegovini 7583 ter v Srbiji in Črni gori 11.466. V celi državi je bilo skupaj 125.985 poslodajalcev, ki so v teku leta izplačali 2606 milijonov 621.279 Din. zavarovane plače, povprečno število delavcev v teh podjetjih znaša 439.164 (najmanj jih je bilo v januarju 1923 — 386.409, največ pa v mesecu novembru 1921 — 478.390).
Štev. 8.
__________________I
»MOVA PRAVDA«
Krajavniin organizacijam NSS! Tajništvo Je razposlalo vsein krajevnim organizacijam NSS okrožnice s točnimi navodili za naše nadaljne organ izatorično delo. Prosimo, da vse organizacije skličejo seje odborov ter razpravljajo o danih navodilih. Predvsem pozivamo vse organizacije, da zanesljivo skličejo tekom meseca marca občno zbore, odn. zaupniška zborovanja, na katerih bo poročal član načelstva. Vsako zborovanje naj' se javi tajništvu vsaj 8 dni preje, da pravočasno lahko preskrbimo govornika. Volitve so pokazale, da je napredek odvisen od našega organizatoričnega dela, zalo moramo nemudoma organizacijo spopolniti m ustanoviti čimveč novih, posebno v onih krajih, kjer smo dobili zadostno število glasov. One organizacije, k,i so že imele občne zbore, pa naj nam sporočijo potek občnega zbora, kakor tudi imena vseh izvoljenih funkcijonarjev.
Pri skupščinskih volitvah sicer nismo dosegli zaželjenega uspeha, vendar se številke, ki jih je dobila naša stranka, častne ter smo na naše podeželske kadre lahko ponosni. Skoro 400 volilcev se je v Sloveniji izreklo za naš program, kar je z ozirom na neugoden položaj, v katerem smo se nahajali pri teh volitvah, jako lepo število. Nismo se mogli posluževati v volilni borbi takih sredstev, kakor so se jih posluževali nasprotniki z leve in desne. Vsi glasovi oddani za našo stranko, so glasovi zavednih in prepričanih narodnih socijalistov. Ker trdno verujemo v naš program in smo preprčani, da je bodočnost narodnemu socijalizmu zasigu-rana, zato apeliramo na vse one, ki so nam zvesti, da s požrtvovalnostjo in nesebičnostjo nadaljujejo delo v prid zatiranega našega delovnega ludstva. Pri tej priliki pa izrekamo iskreno zahvalo vsem našini funkcionarjem in agitatorjem za njih res požrtvovalno in nesebično delo ter jih prosimo, da isto nadaljuj'ejo do končne zmage.
Intriganti zopot na delu. Poseben trn v peti je nekaterim naša stranka. Od ustanovitve stranke do danes skušajo gotovi ljudje z vsemi mogočimi sredstvi zavirati naš razvoj. Ni jim to uspelo dosedaj, pa upamo, da bodo vsi napori tudi v bodoče brezuspešni. Pred volit.vaini so se trgali za naše glasove prav vsi, operirali z denarjem ter intrigirali z vsemi mogočimi stvarmi, pa kljub temu so naše vrste ostale strnjene. Posrečilo se jim je v nekaterih krajih pridobiti nekoliko naših glasov, ker vsled pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli preprečiti vseh grdih nakan nasprotnikov. Tudi po volitvah so nevidne sile zopet na delu. Pripovedujejo pravljice o likvidaciji naše stranke, o demi-sijah posameznih funkcionarjev in razne druge podobne stvari. Vse te vesti so navadne laži, ker ni prav nobenega povoda, da bi govorili o likvidaciji naše stranke, ki je danes bolj potrebna, kakor kdaj preje. Ako smo se z oairom na volilne rede v nekaterih krajih pridružili raznim strankam, smo to storili le radi tega, da zamoremo čimveč pozitivnega doseči za naše volilce. Priznamo, da so se tu in tam napravile pogreške, ker nismo vedno računali z rafiniranimi intrigami nasprotnikov in ker smo bili mnenja, da tudi drugi mislijo tako pošteno, kakor mi. Zato opozarjamo vse naše tovariše, predvsem funkcijonarje naših organizacij, da naj' ne nasedajo raznim dobro zamišljenim spletkam, temveč da nadaljujejo delo za naš pokret s podvojenim silami, ker bomo na ta način najbolje odgovorili našini prijateljem z leve, kakor tudi z desne. Naše delo bomo nadaljevali popolnoma v smislu našega programa in v popolnem soglasju z bratsko češkoslovaško narodno socijalistično stranko, ker se zavedamo, da bomo le na ta način pravilno služili naši državi in zadostili potrebam našega delovnega ljudstva. Z resnim pozitivnim delom bomo nadaljevali svojo pot, ker demagogije in frazerstva mora biti enkrat konec. Mi se prav dobro zavedamo, da je bodočnost naša, zato imamo vero in trdno prepričanje, da so
Vprašanji tujih delavcev.
Pod teni naslovom prinaša »Orga-nizovani Radnik« v svoji 12. številki daljši članek, kjer se bavi s pravilnikom o inozemskih delavcih, s katerim je mislila vlada odstraniti vse nepotrebne tuje delavce, da bi tako osigurala zaslužek domači brezposelni sili. Člankar pravi, da ne bi imel nič proti temu pravilniku, ako bi se v njem pokazala iskrena namera, odpomagati našemu delavstvu. Toda temu ni tako. Člankar opisuje, kako se trguje s tujim delavstvom. Podjetje si z raznimi obljubami pridobi tuje delavce in jih kot »profe-sioniste« uvede v državo. Ko je tako delavstvo tu, se ž njimi podjetnik igra. Njihov zaslužek je mizeren, tako, da hiu največkrat ne zadostuje ni za najpotrebnejše življenjske potrebščine. Od svojega zaslužka si tak importiran delavec ne more prihraniti niti toliko, da
naša pota prava in da vodijo k izboljšanju neznosnega položaja jugoslovanskega delovnega ljudstva. To naj bo odgovor vsem našim nasprotnikom, ki skušajo razdirati naše vrste, našim tovarišem pa kot vzpodbuda k nadaljnjemu delu.
Celjsko okrožje.
Celjska krajevna organizacija j'e pri svoji redni seji dne 11. februarja 1925 izključila iz članstva: Franca Božiča, stražnika v pokoju, Dragotina Božiča, stražnika v pokoju). Tovariši vzroke poznajo, 'zato jih ir, usmiljenja ne navaj'amo ponovno. —
Odbor krajevne organizacije je sklenil sledeče: Kot član NSS se smatra samo tisti, ki je plačal strankin davek in članske prispevke ter izpolnjuje neokrnjeno vse dolžnost! v smislu organizacijskega reda ter uveljavljenih sklepov; morebitne izjeme dovoljuj^ na prošnjo dotičnika in v ozira vrednih slučajih odbor. — Opozarjamo to-raj, da člani nemudoma zadoste svojim dolžnostim, kajti k članskim sestankom, občnim zborom, prireditvam itd. bodo imeli pristop le člani, ki se bodo legitimirali z {izkaznicami, katere bode izročil blagajniki le onim, ki bodo strankin davek in članarino redno plačali.
Članski sestanki se bodo vršili kakor dosedaj v prostorih hotela Balkan in so določeni začasno za naslednje sobote: 21. ie-bruarja, 28. februarja in 7. marca 1925; začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Člani in oni tovariši, ki žele taki postati, se naprošajta, da se teh članskih sestankov točno in jredno udeležujejo. Članski sestanki imajo namen, da se pri istih pobližje spoznamo, da se pogovorimo o vseh aktualnih zadevah ter da takrat plačamo strankin davek, mesečne prispevke, oziroma letno članarino, da se podpišejo pristopne izjave ter da se slišijo vse morebitne želje in pritožbe.
Pristopne izjave. Odbor krajevne organizacije je pri svoj'i seji dne 11. t. m. med drugim sklenil tudi, upeljati za vse člane pristopnice. Vsak organiziran in na novo pristopivši član mora podpisali pri tovarišu blagajniku izjavo, s katero se podvrže vsem dolžnostim članov. Le kdor bode podpisal pristopno izjavo in plačal strankin davek ter letni prispevek^ dotični bo član stranke in bode imel pristoječe mu pravice. Nasprotno pa nima pristopa niti k sestankom, niti k zborovanjem nihče, ki tozadevno ne bode izpolnil predpisanih dolžnosti.
Izvanredni občni zbor skliče celjska krajevna organizacija v najkrajšem času, bržčas začetkom meseca marca. Dan občnega zbora se bode določil pozneje ter ga pravočasno objavimo! Mem tem časom pa daje odbor članstvu ni vsem, k se žele organizirati priliko, da plačajo v roke tovariša blagajnika strankin davek in letni prispevek ter da obenem podpišejo pristopne izjave, kakor so se upeljale in o čemer tudi pišemo na drugem mestu. K občnemu zboru no bode nikdo imel pristopa, ako se ne legitimira s člansko izkaznico, ki jo pa dobi od blagajnika.
Blagajnik krajevne organizacije celjske ponovno opozarja vse spoštovane tovariše, da se ga lahko najde vsak dan dopoldne in popoldne ter poziva in prosi še enkrat tem potoni, pridite in plačajte članarino ter podpišite vpeljane in predpisane pristopne izjave. Verujte, da blagajniku ni v zabavo večno opominjevanje, drezanje in moledovanje in da ni nikomur v čast, najmanj1 pa organiziranim tovarišem, ako se puste za borih par dinarjev letnega prispevka po pet in še večkrat terjati. Tu ne velja noben Izgovor. Mi hočemo napraviti energično red in ga bodemo tudi napravili.
Znaki. Blagajnik je prejel iz Prage krasne članske znake, kladivo in pero ter je iste mogoče dobiti proti povrnitvi gotovih izdatkov. Tovariši, nabavite si članske znake ter si pripnite iste ob vsaki važni priliki na prsa, odnosno iste stalno nosite.
bi imel za povratek v domovino in je šiloma vezan na svojega izkoriščevalca. Tak delavec mora potem na milost in Jieiuilost služiti podjetniku. Tak delavec ne pozna delovnih ur, ne pozna odmora in kar Jje najhujše, tale delavec mora proti svoji volji biti v slučaju stavke stavkolomec. V nasprotnem slučaju, ga delodajalec, ki ga je v zemljo dovedel, izroči policiji kot nadležnega tujca in delavec mora po prestani križevi poti zopet tja, odkoder je z mamljivo vabo dospel.
Dalje se bavi članek s trgovino, ki se je vpeljala v času, ko morajo posamezne Inšpekcije dela in delavske zbornice, kakor tudi strokovne organizacije dajati svoje mišljenje, o nujni potrebi tega ali onega delavca. In sedaj pride to, radi česar smo se mi oglasili. Pisec navaja med drugim, da je tudi delavska zbornica v Sloveniji pri tem nečed-
nem poslu. Očita ji namreč, da kliče tujce k sebi in jim stavlja pogoj, da se vpišejo v socijal-demokratsko organizacijo in dobe potem potrdilo, da so kot strokovnjaki v državi res potrebni ali pa v nasprotnem slučaju tega potrdila ne dobe in morajo preko meje.
Mi našo upravo delavske zbornice dobro poznamo in se nad takim očitkom zgražamo. Zgražamo se, ker je pozabil pisec navesti en sam slučaj, ki bi očitek potrdil. Zgražamo se, ker vemo, da je naša delavska zbornica gospodom komunistom trn v peti in ker se ne drznejo nastopati proti njej v domačem časopisju, spuščajo svoja obrekovanja v beograjsko časopisje.
Mi smo tudi že v tem pogledu imeli mnogo posla 'l našo delavsko zbornico in lahko trdimo, da ni bil nihče klican k njej, temveč je svoje mnenje podala strokovna organizacija in se je dehiv-ska zbornica po tem mnenju ravnala. To je prava pot in to pot je hodila delavska zbornica za Slovenijo. Gospodje komunisti v Sloveniji to dobro' vedo in vendar pošiljajo v svet take očitke.
Z demagogijo, napadanjem, sovraštvom itd. so komunisti ubili skoro vse strokovne organizacije. Ostala je cela edino le še delavska zbornica, ki ima težko nalogo, ščititi interese našega delavstva. In to zborfiico pustite na miru. Če imate dokaze, tako vsaj pravi O. R., tedaj te dokaze navedite, da napravimo red, če je potreben. A očitki brez dokazov, so za vas, gospodje komunisti, nov zločin, ki ga zagrešujete nad našim delavstvom. Zato pravimo: roke proč od celokupne delavske institucije, od delavske zbornice.	K.
Veliki boji.
V Švedski je od dela izprtih nad 100.000 delavcev, ker so se strokovne organizacije branile postaviti v kolektivne pogodbe tudi točko o znižanju delavskih mezd. Z izprtjem so bili najpreje udarjeni delavci tekstilne stroke in za njimi še ostali. — Tudi v Danski ne cveto za delavstvo rsžice. Tam se vodi obupna borba, ker skušajo kapitalisti znižati delavske mezde in se temu strokovne organizacije z vso močjo branijo. Pričakuje se odločilna borba. V Norveški imajo velik štrajk zidarskih delavcev. V Belgiji se
»Bratstva«, ki so svoj čas prijavila svoje člane kot naročnike »Nove Pravde«, pa naročnine še niso poravnala, nujno prosimo, da to takoj store.
Uprava.
— Kaj je z revizijo uradniškega zakona? Listi so prinesli vesti o programu sedanjo vladne večine, o zakonih/ki jih namerava predvsem uresničiti. Zastonj smo pričakovali revizije uradniškega zakona, ki ga je hotela že proučiti Davidovičeva vlada. Te točke vlada nima v programu. Zato se mora sklepati, da tega vprašanja vladna večina ne smatra kot nujno vprašanje. Apeliramo na merodajne kroge, da vzamejo v pretres tudi to vprašanje. Uradništvo je bilo s sedanjim zakonom prav obču,tno prizadeto, izvršila se je vsled nejasnosti in površnosti zakona zelo krivična prevedba zlasti v pre-čanskih krajih. Te krivice popraviti bi bila prva dolžnost nove vlade. Volilni zakon, tiskovni zakon in taka slična dela niso tako nujna kot revizija uradniškega zakona.
— Žalosten konec invalida. — Te dni si je v Beogradu končal življenje invalid Marko Vukovič, ki se j'e nahajal vsled omračenja uma v bolnici. Prerezal si je vrat. Mož je bil od leta 1912. neprestano v vojski in večkrat ranjen. Med vojno Je izgubil vse svoje drage in sorodnike in zapravil svoje zdravje. Postal je siromak, kakor jih je mnogo! In vsemu temu je naredil konec! — Malo več skrbi bi bilo treba za take trpine!
— V znamenju časa. — V Zagrebu se je zastrupil neki višji nadzornik državnih železnic v pokoju. Izpil je dozo cijankalija in kmalu izdihnil. — V pismu Je motiviral ta svoj korak s tem, da ni našel rešitve iz svoje stanovanjske mizerije.
— Fašistovska internarijonala. — Listi poročajo o veliki fašistovski konferenci, ki se je pred dnevi vršila v Rimu. Konferenca je razmotrivala vprašanje o ustanovitvi mednarodne organizacije vsega fašistovskega in njemu sorodnega gibanja v Evropi. Gre se za fašistovsko intemacijonalo, ki bo dobila ime IV. internacijonale. — Kje bo pa ostal nacijonalizem? Ga ne bo, ker ga ni bilo! — Ta nova organizacija bi zaslužila ime »in-ternacijonala nasilnežev«.
— Protest zaradi prestavitve učiteljstva. V Št. Vidu nad Ljubljano se je vršilo protestno zborovanje staršev, na katerem so radi prestavitve učiteljstva sklenili šolski štrajk, ki so ga dva dni tudi izvajali. Oblast je štrajk udušila s tem, da je vse starše občutno kaznovala. — Tudi v Zagorju se je ljudstvo dvignilo proti prestavitvi priljubljenega učitelja Pelkota in dveh učiteljic. Tudi tam so se zbrali k protestnemu zborovanju, ki je bilo zelo viharno in dobro obiskano. Zahtevali so od šolske oblasti, da se preganjanja ukinejo. Kakor čujemo, se priprav-
vodi ostra borba za ohranjenje pridobljenih delavskih pravic. Tudi Japonska je osrečena z veliko borbo med Delom in' Kapitalom.
Ujedinjenje socijalnih demokratov v Čeho-slovaški.
V Cehoslovaški so še pred vojno delavci, pripadajoči socijalnim demokratom, razdeljeni v dva tabora in sicer imajo češke in nemške socijalne demokrate. Sedaj delajo sindikati na to, da bi se oba labora združila v enega.
Jesenice. V nedeljo 15. t. m. je priredila tukajšnja podružnica članski sestanek, ki je zelo dobro uspel. Da se razčisti vprašanje glede novega pravilnika za bratovske skladnice, nam je g. Šetinc v poldrugo urnem govoru do dobro razložil ves pravilnik v glavnih obrisih. Pokazalo se je, da je pravilnik pomanjkljiv ter da v mnogih slučajih sploh ni izvedljiv. Po kratki debati, katera se je vršila, se je ugotovilo, da mora delavstvo izreči samo svojo sodbo ali potom javnega shoda ali na kak drug način. Odboru se je naložilo tozadevno izvršiti vse priprave. Ožigosati moramo to, da po poldrug mesečnem čakanju nimamo še slovenskega prevoda pravilnika. Kje je krivda, ne bo težko uganiti. — Na sestanku se je nadalje tudi razpravljalo o napovedi osebnega davka. Članstvo NSSZ se opozarja še enkrat, da mora osebno dohodnino vsak sam nai>ovedati. Da se temu odpomore ali, da se delo posameznika olajša, bo tajništvo samo izpolnilo vse tiskovine, vsak pa mora najkasneje do konca meseca zbrati vse podatke ter jih potem izročiti posameznim funkcijonarjem. (Celoletni zaslužek v letu 1924, če je življenjsko zavarovan, koliko plača invalidskega davka itd.) — Zelo važna pridobitev NSSZ je, da se je uredila sedaj že splošna želja vsega delavstva in sicer, da* bo tisti delavec, ki stanuje na Jesenicah in je umrl v bolnici na Javorniku, brez vsakih težkoč pokopan na pokopališču na Jesenicah. To sedaj ni bilo brez velikih denarnih stroškov mogoče. V dnevniku »Jutra« je pred kratkim neki P. Koblar, bivši član NSŠZ podal izjavo, v kateri govori neke neslanosti dobro poznan človek. Ker se nam je povedalo, da omenjeni ni bil organiziran član NSS na Jesenicah, bodi mu povedano: da nam niti ng misel ne pride, 'da bi z njim tratili papir, zato nimamo denarja in ne časa. Ce pa hoče postati slaven, mu bomo to slavo preskrbeli mi, če le ne bo miren.
ljajo slični protesti tudi radi prestavitev uradništva.
— Vojna odškodnina za naše Primorce je šla po vodi! — Tako se da sklepati lz poročil strokovnjaka, ki je o stvari natančno poučen. Vojna odškodnina se ne bo baje izplačala ne onim Primorcem, ki so se pred Italijani sami umaknili iz zasedenega ozemlja, ne onim, ki so bili takorekoč izgnani, pa ^udi ne onim, ki spadajo po svoji domovinski pripadnosti v našo državo in so v zasedenem ozemlju utrpeli kako škodo.
— »Hrvatski list« ustavljen. — 13. t. m. je policijsko ravnateljstvo v Osjeku ustavilo izhajanje imenovanega lista na osnovi člena 138. ustave.
— Na prodkj je denar! — Na javni dražbi bodo v Avstriji prodali preko 30.000 kilogramov starega avstrijskega drobiža po 2 in 10 vinarjev.
— Vzorno gospodarstvo. — Tobačni monopol ima v svojih skladiščih v Srbiji, Hercegovini in Vojvodini 5 do 6 milijonov kilogramov tobaka v zalogi. Tobak je pridelek iz leta 1923. Ker je v pretežni večini tobak najfinejše kvalitete, se človeku zdi
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
čudno, da se blago ne proda, ker je po večini itak namenjeno za izvoz in je za domačo potrebo še dosti tobaka v drugih skladiščih in ker je tu že nova žetev iz leta 1924.
— Francija za svoje uradništvo. — Na Francoskem je zopet vlada načela vprašanje o ureditvi uradniškega finančnega stanja. Znano je, da je bilo v Franciji uradništvo že doslej sorazmerno prvovrstno plačano. Iu vendar se vlada spomni svojih ljudi zopet in zopet ter tudi uvažuje predloge uradniških organizacij in posameznih poslancev. — To naj bi si vzeli za vzgled tudi naši državniki. Potem bi ne bilo treba terorja, potem bi bil državni uslužbenec že sam od sebe udan pravični vladi. Tako pa je narobe. Državni uslužbenec je otopel za vse, zgubil je zaupanje na vsakogar, v prvi vrsti pa na one, ki so imeli že največ prilike uradniku pomagati, pa tega niso storili. Državni uradnik v kraljevini SHS naj samo dela in molči, akoravno je lačen in strgan.
— Nasilstva se nadaljujej«. — V Bar-dandnu so drugi dan po volitvah orožniki aretirali krog 100 Nemcev, katere so potem celo noč pretepali, tako da je več težko ranjenih. Šele na posredovanje nekega poslanca se je s tem trpinčenjem prenehalo. Take odredbe izdaja okrajni glavar.
— Grozna nesreča v rudniku na West-falskem. — V Dortmundu se je v noči od 11. na 12. t. m. pripetila strahovita nesreča, ki. je nastala vsled eksplozije plinov. Kako je nastala eksplozija je doslej še nepojasnjeno. Pravijo, da so se vžgali plini vsled iskre iz lokomotive. Gotovo se je nesreča zgodila vsled nezadostnih varnostnih naprav. Kapitalisti so povsod enaki! Kaj je kapitalistu za par sto človeških žrtev! Nič! Glavno je, da mu kolikor mogoče v veliki množini in brez presledkov dohaja zlato v njegove nenasitljive blagajne. Ljudje lahko poginejo v rovih. — Samo iz teh razlogov je mogoče, da je v dortmundskih rovih ostalo pokopanih obilo človeških žrtev — rudarjev in to predvsem naših slovenskih rudarjev. Doslej so ugotovili 150 mrtvih, ki so po večini družinski očetje. Ubogi rudarji so rešeni trpljenja, a družine čaka žalostna usoda.
— Trgovanje z ljudmi. — V Beogradu so prišli na sled lopovom, ki so dovajali mlada dekleta v gotove lokale, kjer so bile izročene raznim pohotnežem v oskrumbe. — Žrtve so bile tam zaprte in so takorekoč izginile iz sveta. Več deklet je policija že rešila.
— Obeta se nam slabo leto. — Kakor
smo imeli pričetek in potek sedanje zime mil in lep, tako postaja njen zaključek iz-vanredno neugoden, grd in rekli bi lahko, nenaraven.'V svečanu, ko bi morali vendar še imeti rezko zimo, pada dež na vse pre-tege, divjajo gorki in mrzli viharji, grmi in celo treska. Nenavadni pojavi! In to ne samo pri nas, tudi po ostali Evropi. Tako so v Angliji, na Holandskem, ob Francoski obali, v Italiji, v Alpskih deželah — na Tirolskem, Solnograškem, Koroškem in v zgornji Avstriji divjali viharji in neurja. Na Solnograškem je te dni divjal taki vihar, da je ustavil na progi vlake, da Je prevračal vagone in jih zmetal po nasipih v doline. Takih slučajev je bilo več. Ponesrečenim ljudem se ni moglo niti nuditi takoj pomoči, ker je rešilni vlak zadrževalo tudi neurje in mu odtrgalo nekaj vagonov. — Po nekod je vihar pokončal cele gozdove, polomil in poruval drevje, poškodoval in podrl hiše,
VSAKA GOSPODINJA JE OŠKODOVANA,KATERA| SVOJEGA PERILA NEPERE »ZLATOROG/AIIOA!
2Qf
ZLATOROG
HRPEMTIH
srmoMVM
IVJC'JTNMKm
HektoMne aparate in zvitke, barvne trakove, osijen papir, povoščeni papir
kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6, I. matistr., vrata 10.
vsled česar je nastalo več velikih požarov. Na Dunaju je bil tak hud naliv, da je voda drvela po ulicah iu nanesla na ceste razno navlako, da je bil zoprt promet. Nastopiti je morala na več krajih požarna hramba, da je očistila ceste. — Kakor vse kaže, se nam obeta slabo leto in bogvedi kaj nas še čaka. V zvezi s tem so potresne opazovalnice ugotovile istočasno močno vznemirjenje zemlje, pojavili so se v veliki oddaljenosti potresi.
Ljubljana.
— Ljubljana je zares »dolga vas«. — Vsaj tako nam zatrjujejo vesti v naših listih, v katerih se prav po vaško javno razmotri-va, kako je kdo volil in kdo se je »pregrešil« proti nacijonalnemu bloku. Smo pač kakor v priprosti kmečki vasi, kjer vsi vedo, kaj se v posamezni hiši kuha.
Celje.
— -Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju uraduje vsak delavnik dopoldne in opozarjamo cenjeno občinstvo, da se zavoda poslužuje bodisi pri nalaganju denarja, ki ga ta zavod najbolje obrestuje, bodisi v morebitnih drugih potrebah, če je treba iskati pomoči in kredita.
I
ProitiAir trboveljski, llbojskl In rremug črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezijske brikete
do- Ilit-iia« LJUBLJANA, Kralja bavlja jjllinjd. Petra trg 8, tel. 220
Plačilo tudi na obroke.
TABOMtMMa
TABORNIŠKI RED.
14. Napredovanje.
Stremljenje po izpopolnjevanju iu dviganju delavne zmožnosti samega sebe mora biti temeljna misel vakega gozdovnika. Ne tekmovanje, ker pri tekmah ostanejo premaganci, ampak plemenita ras! ou novinca do tabornika, od tabornika do bojevnika in stražarja. To so stopnje v taborniškem krogu življenji. Biti stražar je višek in ci'j vsakega tabornikovega življenja, kajti tu čast je lepša 'kot naj v Lš ja funkcija v organizaciji. Bojevniki in stražarji- so najvplivnejši člani in svetovalci činiteljev v rodu ali zadrugi.
15. Pozdravi.
Taborniki v civilni 'jbleki z znakom se pozdravljajo z besedico: »Pozdravljen« in morda še s podajanjem desne roke (ne z levo, kakor Baden-Povelovi skaj‘.i;. V kraju se pozdravlja s salutiraniem z desno roko (palec čez mezinec, kar pomeut, da varuje in brani močnejši šibkejšega; ostali trije prsti stegnjeni. Stegnjeni kazalec se dotakne desnega klobuikovega krajca). Na slavnostih (n. pr. otvoritev tabora, zapa-ljenje večnega ognja v taborišču, odkritje totema, na velikih zborih, pri položitvi obljube itd.) se pozdravlja gozdovništvo (palec in mezinec stegnjena, ostali prsti skrčeni, torej ravno nasprotno od prejšnjega; gozdovniški pozdrav je stilizacija našega simbola t. j. ščita in rogov). Pri lem pozdravu se dvigne roka le do višine ramen in se napravi z glavo lahen poklon. — Imamo še pozdrav na daljavo, ki se ga izrazi s tem, da se posadi klobuk na palico in se jo dvigne nad glavo. Tako se n. pr. pozdravljata dve skupini, ki se nahajata na dveh oddaljenih vrhovih, grebenih ali vzpetinah.
16. Kroji.
Dečki:	kratke, nad kolena segajoče,
hlače iz temnejšega, močnega blaga (starejši nad 7 let lahko nosi ji jahalne hlače z volnenimi dokolenicami), navaden, širok ln močan usnjat pas, srajca olivno zelena z dvema žepoma na prsih, trikotni vratni' robec v barvi roda (črna barva izključena) spojen spredaj z usnjatim obročkom, rjavkasto siv klobuk s širokimi kraji in pod-pradnim jermenčkom, črne nogavice pod kolenom zavihane.
Deklice: kratko, temnomodro, zloženo krilo, bluza olivnozelena, pas in klobuk kot pri dečkih, nogavice črne.
Slavnosten kroj in obvezen, vsakdo si ga nabavi po možnosti. Obstoji iz suknjiča s štirimi žepi in usnjatim pasom, jahalnih hlač, volnenih zeleno sivih nogavic, ol vno zelene srajce in klobuka. Deklice n> sijo suknjič iste barve kot krilo (temnomodre).
17. Znaki.
Imamo tri1 vrste znakov: rokaVno, 1 o-vinske in znake za toteme. Rokivni znak se nosi na levem rokavu nad laktom (med komolcem in ramo). Sestoji iz trioglute črne krpe (stranica 8 cm), na ujej je »vezan bel ščit (krog življenja, vednost; in miru), ob njem dva modra bivolova rogova (simbol moči in prirodne obrambe). Na belem ščitu sta še uvezena rdeče kladivo in gosje pero, sitnbol telesnega in duševnega dela. Novinec, ki položi taborniški izpit m obljubo, nosi znak obrobljen s črno vrvico,
. vodnik družine z belo, glavar rodu z rdečo, član župnega načelstva z rdečebelo in član načelstva Združenja z belomodrordečo. ■Sicer se ne ločijo med seboj.
Kovinski znak se nosi na civilni oble ki, v kroju na sprednji strani klobukov.
Znak za toteme se uporablja za toteme in za označbo bivališča gozdovništva.
Novinec nosi samo kovinski znak, šele po taborniškem izpitu si sme pripeti ro-kavni znak.
18. Totemi.
Vsak rod ima svoj totem v skladu s svojim imenom. Totem je -svetinja rodu, obrnjen naj bo vedno proti vzhodu. Bojevniki iu stražarji smejo nositi pri zborovanjih svoj lastni mali totem (t. j. znak Gozdne modrosti) na vrvici okrog vratu. Bojev-
nik na rdeči, stražar pa na belordeči. — Vsi totemi naj bodo umetniško izvršeni in v okusnih barvah. (O totemih in drugih )gozdovniških običajih v posebni knjižioi.) Vsak	posameznik si	pa lahko napravi	svoj
lastni	totemovi kol,	ki ima	zanj isto	po-
inemnost, kot veliki lotem za cel rod.
19. Prapori.
Vsaka družina ima svoj lastni prapor, t. j.	trikotnik« iz	beiega	blaga v	razmerju	50 X 70 (osnovnica	50 cm, višina
70 cm); na njem je na eni strani silhueta (senčno oblika) živali pc kateri se imenuje družina (n. pr. volk, lisjak, lev, orel itd.), na drugi strani pa ščit z rogovoma (v ščitu volčja glava); vse to v barvi rodu, v katerem je včlanjena družina. Taki prapori so nekaki totemi družin in se v taboriščih privezujejo na kol velikega totema ali pa jih nasade vodniki družin na svoje palice.
»
20. Geslo.
Geslo Združenja je: »Z duhom in silo!« To je izraz našega (stremljenja, ki se kaže tudi v uarodno-socijalnem znaku (kladivo in pero). Ne samo s telesno, temveč tudi z umsko močjo hočemo vzgajati samega sebe in doseči naš cilj: zdravo mirno, srečno človeštvo, prepojeno s prirodno modrostjo naših močnih praoedov. Le listu dejanje telesa, ki js podprto umom je pravilno in zanj lahko odgovarjamo.
Poleg tega splošnega gesla sl lahko posamezni rodovi izvolijo še posebna gozdov-niška gesla, n. pr. »Mir s teboj« ali »z vami« (rabi se ob zaključku pisem, resolucij, okrožnic itd.), »Z modrim nebom«, »Dober lov in veliko sreče« itd.
21. Izkaznica.
Vsak član je dolžan imeti legitimacijo Združenja s fotografijo (od 14 let naprej), pravilno spopolnjeno irv podpisano. Izkaznica ni le izkaz članstva, temveč je tudi priznanje našega svetovnega prepričanja.
22. Prispevki.
Prispevki naj bodo čim manjši, kajti nobena stvar tako ne odbija od organizacije kakor visoka članarina. Članarino določijo člani rodu sporazumno, prispevke za Združenje pa določi veliki zbor. Poleg teli se še pobirajo eventuelni prispevki za ta-borenje in podobno.
2B. Disciplina.
V vsaki organizaciji mora vladati disciplina, ki je ali prisilna ali prostovoljna. Prisilna disciplina zavaja k izvrševanju dolžnosti iz bojazni pred kaznijo. Naša disciplina je prostovoljca in veže posameznika moralno, da izvršujejo pošteno svoje dolžnosti v skladu z našim zakonom. Disciplina ne pomeni omejevanja svobode poedinca, nasprotno najsvobodnejši človek zna vladati samega sebe. Kdor ne zna dr-
žati prostovoljne disciplin?, ni gozdovnik kdor se grdo pregreši proti njej zasluži kazen, ki se stopnjuje:	javen ukor pred
vsem rodom, opomin po župnem načelniku, začasna in trajna izključitev. Vsakdo, ki dobi kazen se lahko pritoži na Združenje.
24. Izpreiiiemba taborniškega reda.
Ta red izpremeni lahko edinole načelstvo Združenja. Izpremembe morajo biti predložene velikemu zboru; ravnotako dopolnitve.
Priporočamo tvrdko
l
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NnjceneKi nakup
nogavic, žepnih robcev,J brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Seveda Ellen niti najmanj ne sluti, da je istina docela drugačna. In vendar sedaj še ne ve najstrašnejšega, grozne muke jo še čakajo. Zopet zasliši odmev korakov, vrata se odpro. Ellen se v svojem obupu, ki je prevzel vsa svoja čustva, skoro ne ozre no došleca.
»Ellen Morris!« zavpije takoj Tereza ostro.
Uboga deklica se s težavo dvigne z ležišča ter z začudenjem opazi, da stoji pri vratih na stojalu fotografični aparat, poleg njega pa črni služabnik, ki pozorno sledi z očmi vsaki kretnji svoje gospodarice, da takoj izvrši vsak njen ukaz. Mlada tujka napravlja na Elleno vtis. da ji je ravnanje z aparatom dobro znano. Zaklopnico na aparatu zapre ter z zadovoljstvom vzame iz njega etui za plošče.
»To bi bila prva slika,« de tiho, »sicer
samo momentano povzeto ,vendar pa dovolj prepričevalna in jasna, da William lahko spozna na sliki svojo priklenjeno zaročenko.«
in zopet vtakne v aparat novo. ploščo.
»Cezar!« zakliče črncu.
»Tukaj,*vaša milost!«
»Pojdi k dami, dvigni bič k udarcu!« ukaže Tereza.
Takoj je črnec pri Elleni, z močno roko zavihti težkk bič po zraku. Ellen glasno zakriči.
»Tepsti me? Raje umijem! Ubijte me, pošast v človeški podobi, toda ne bijte me — umreti hočem 1«
»Krasna podoba! vzklikne španjolka zmagoslavno.
»Cezar, pojdi stran! Tako, za danes jo to dovolj.
Sedaj pa odnesi aparat, plošče pa previdno položi v mojo sobo.«
Črnec izvrši kot mu je ukazano. Ellen stoji še vedno nepremično z dvignjeno roko, pripravljeno, da se brani pred udarci. Tereza stopi k njej.
»Vaša bojazen je bila nepotrebna,« reče z vražje zlobnim nasmehom na obrazu. »Nihče vas ne bo pretepal. Toda slika naj napravlja vtis, da vas moj črnec trpinči. Ali ne uganete, v kake svrhe potrebujem slike?« ,
Ellen molči ter se zgrudi smrtno utrujena na ležišče.’ Tereza se vsede poleg nje
in šepeče ubogi trpinki na uho:
»William Morris dobi obe sliki, da vidi, kje se nahaja njegova oboževanka m kako se dozdevno postopa z njo. Ali ni moje maščevanje izborno zamišljeno, kaj?«
Prav malo manjka, da ne pade Ellen v omedlevico. Tereza jo z roko prime okrog pasa, da ne bi zgubila ravnotežja.
»Sovražim vas!« reče Španjolka s presenetljivim glasom, »vendar samo lotiej, dokler vas. William Morris ljubi. Čim je njegova ljubezen do Ellene Morris usahnila, ste prosti — prejo pa — ne!«
»VVilliam, zaječi Ellen obupano ter vije svoji nežni roki, da zarožlja veriga,
>VVilliam, ti si me varal, izdal!«
»Da, to je storil, ravnotako sramotno ,e izdal vas kot mene. Tudi meni je presegal zvestobo in jaz nesrečnica sem verjela njegovim prisegam!«
Tereza zakrije obraz z rokama, jko/.i prste pa ostro iu paznb motri Elleuo kol roparska žival svoj plen.
»Moja uboga, uboga mati!« tarna Ellen. »Oh, to mi prinese snirl. Brez obvestila, kako je z njo, tega ne morem prenesti. Srce mi bo vsled luge počilo. Oh, mati, moja mati!«
Tereza se na lahko zgane.
»Pomirite se. gospodična Morris! Vsak dan boste dobili obvestilo o resničnem stanju vaše matere.«
Ellen se ozre v njo.
»To — to hočete storiti?«
»Da. Tudi jaz sem imela mater, ki si je v svoji zadnji uri želela, da bi bila pri njej. Umrla je, predno sem mogla priti k nji. Tega ne bom nikdar pozabila!«
»Če vem, kako se godi edini dragi ml osebi, ki jo še imam na svetu, potem hočem vse pretrpeti, da, mučiti me morete,« reče Ellen, katero začne polagoma zapuščati zavest.
Tereza upre v njo svoje oči, v glavi pa ji roji:
»Ali ji naj povem, kdo je ‘VVilliam Morris? Ne. ne, la novica ji more zadati smrtni udarec in umreti ne sme, saj nisem morilka. Toda zve naj jo, ko se umiri — kasneje — kasneje!«
S kratkim dušečim vzklikom se zgrudi Ellen po svojem ležišču. Blagodejna omedlevica napravi začasno konec njenim duševnim mukam. Nepremično stojil Tereza poleg njenega bornega ležišča.
»Skoraj bi jo mogla pomilovati,« reče brezsrčnica, »brez vsake pomoči leži tukaj. Pa tudi ničesar žalega mi ni storila, uver-jena sem celo, da je deikliea zelo plemenitega srca. In vendarle mora sedaj trpeti, preje ne odide iz te ječe, dokler ne postane VVilliam moj, edinole moj! Da, tudi druge je še opajal s svojo ljubeznijo, pa jih potem zapustil; sedaj ljubi svojo lepo sestrično — kajpak, le kako dolgo še?«
Sedaj se skloni k omedleli Ellenl.
»V nezavesti, leži, ni čuda, njen položaj je vse preje kot rožnat, prav pomilovanja vreden. In ko je omenila svojo bolno mater, sem skoro sočustvovala z njo. Toda sedaj moram proč od svoje žrtve, še je svetel dan in \Villiamu Morris moram takoj poslati slike. Dobro vem, kje se skriva, za mene ni nobene skrivnosti — vse vem — prav vse!«
Pisma s fotografijami'.
Obupan, mrklo štrleč v negotovost, sedi VVilliam Morris v svoji sobi, krčevito stiskajoč z desnico listič papirja, katerega mu je Jim ravnokar prinesel. Kratko poročilo, katero mu je poslal oskrbnik, vsebuje le par besed:	\
S težko bolestjo Vam sporočam, da se milostljiva gospica doslej še ni vrnila. Poizvedovanja policije so ostala brez uspeha.
Udani Vam
M. Sampsen.
»In jaz je niti iskati ne smem, ker me sicer aretirajo,« zdihuje VVilliam v svoji
Ptzir, krajan, Šivilja, nešivilja!
c S ,® >
Kal tl koristi kroj brez pouka ? Z natančnim poukom, preizkušenega po vtakem modelu ga dobiš
na Setjo.ekspresno po posti KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od
mlniitritva za trgovino in obrt
Ljubljana, Židovska ul. 5
Vsak mesec tečaji za krojafe, Šivilje in nelivllje
3
s-s s
£
Glasbene Instrumenta In potrebščine
kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIC, Ljubljana, Šelenburgova 6
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
Rezuvni zaklad ca.:
10,000.000-
[eitrala: Ljubljana, Dunajska rola
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Met ovlč	Trst
Novi Sad
Mi naslov:
Telefon štev.: 26, 413,502,503 In 504.
Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle.
lugi. Vse iskanje moram topol prepustili mojim tovariše,iii. Oh, strašno, grozno! — Jim k
»Ukazujete, milostljivi gospod-?«
Odidi takoj na zapuščeni vlačilec, in čim dosj>e tja kako novo poročilo, mi ga takoj prinesi semkaj — si me razumel?«
Jim takoj odide. VVilliam [ja se zopet uda mračnim mislim, predvsem pa mu gre po glavi vprašanje, kdo je odvedel Elleno.
Da jo je moral nekdo odvesti, o tem nima nobenega dvoma, toda kdo je to storil, Je zanj uganka, katere rešitev je zavita v popolno terno. Pač se VVilliamu še večkrat porodi misel, da ima morda vendarle ba-reth Hardy svoje prste vmes. Ker pa ga je stalrio opazoval Jimmy, vrhtega pa Ellene sigurno ne more imeti skrite na svoji majhni jadernici, mu ikrivde skoro ni mogoče dokazati. Mogoče je seveda tudi, da skuša baron svoje zasledovalce speljati na napačno sled ter skriva Elleno v kakem varnem kraju. No pa tudi v tem slučaju mora v kratkem priti jasnost na dan, saj mu je Jiinmy pri vsakem koraku za petami.
Parkral se Williainu tudi porodi misel, da bi dal obe hiši, ki jih iina baron v Londonu, ponoči preiskati po svojih ljudeh, pa Iudi to misel zavrže. Kdo pa naj bi odvedel KI leno tja, ako je baron odsoten. Edinole Cliffordu so bile znane vse baronove pustolovščine in tudi ta se nahaja pri baronu v Portsmouthu.
NestrpAo čaka VVilliam, da se vrne Jim. Ko sliši korake svojega tovariša pred vrali, se mu zdi, da mu skoro i>oči srce, lako deluje v prsih.
»Ali je že dospela kaka vest?« vzklikne VVilliam, ko vstopi Jim v sobo.
»Od naših ljudi še nikaka, gospod, kajti ti dozdevno še vsi iščejo zginulo gospodično. Pač pa je dospelo eno pismo za vas.«
»Kaj — za mene — pismo — na vlačilec,« se začudi VVilliam.
»Da, gospod, tu je pismo z naslovom: »Možu s krinko!«
VVilliam iztrga Jimu (nismo takorekoč iz rok. 2e prvi pogled na naslov mit zadošča, da je napisano od ženske roke. Nič dobrega sluteč, raztrga VVilliam ovitek ter razvije pismo, kateremu je priložena fotografija.
»Gospodi« zakriči Jim iz sebe, »milostljivi gospod!«, ko vidi, kako se strašni mož opoteče in z rokami išče ravnotežje, pri čemur se mu izvije iz ust grozno hropenje in tarnanje.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švlc. frankov stane	1181—	1176’—
100 franc, frankov »	324'—	32669
100 laških lir	»	252'-	252-50
100 čeških kron	»	181'70	179 50
100 avst. kron »	0	086	0.085
100 ogrskih kron » J 0 085	0	084
100 bolg. levov	»	44-58	44-39
100 dolarjev	»	6100 —	6050-—
100 angl. funtov	»	29250 —	29150 —
Curiška borza,
18. febr. 11. febr. švicarskih frankov 100 dinarjev je	stalo	8‘50	850
100 franc, frankov »	27	50	2778
100 laških lir	»	21'37	21'4/
100 Čeških kron	*	15*45	.15 31
100 avst kron	»	0-0073	0'0073
100 ogrskih kron	»	0‘0072	0 0072
100 bolg. levov	»	3775	3*775
100 dolarjev	*	519 60	51870
100 angl. funtov	»	2478 —	2477-50
Ogovoini urednik: Vrarnje Bapaik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
Izdaja komzoreij »Nove Pravda«.
najboljši Hvalni stroji
so edino
Josip Petellnca
znamke
Grltzner" in ..Adler"
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Llubllana
blizu Praiarnovaga ■pomanlka za vodo.