Leto LXXn., št. 85
Ljubljana, petek 14- aprila lf39
Din
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Tnemitl do 80 netit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst * Din 3, večji inserati netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v LJubljani št. 10351
»NttTVO IN OTSAVNBTVO LJUBLJANA* Knafljefva uflca štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-34. 31-25 In 31-»
Angleška in francoska deklaracija
Anglija in Francija jamčita za meje in neodvisnost Gretje in Romunije — Ohranitev statusa quo na Sredozemskem morju glavna zahteva angleške in francoske politike
London, 13. aprila a. Včeraj popoldne je min. predsednik Chamberlain podal v spodnji zbornici napovedano izjavo o jamstvih za Grčijo in Rumunijo, ki pomeni, da bo Anglija podpirala ti dve državi, če bi kaka država ogražala njuno neodvisnost, med drugim je izjavil:
Glede dogodkov, ki so se odigrali pred zasedbo Albanije, moram ponoviti, da so poročila o njih protislovna in je za zdaj še najboljše, da si o tem ne ustvarjamo nobene končne sodbe. Ni dvoma, da bomo pozneje o vsem tem dobili mnogo točne j ša obvestila, kakor pa jih moremo dobiti danes. Nikomur pa ni treba med tem časom dvomiti, da Je italijanska zasedba Albanije zbudila v vsem svetu zelo težak vtis. Ta najnovejša uporaba sile je globoko pretresla javno mnenje v vseh državah. Brez ozira na svojo narodnost in veroizpoved so ljudje po vsem svetu sprejeli z nezadovoljstvom dejstvo, da je močna država z nasiljem vsilila svojo voljo mali državi, ki se ni mogla braniti.
Anglija bo pomagala Grčiji in Romuniji
V želji, da točno poda svoje stališče in da ne pusti nobenega dvoma glede tega stališča* je angleška vlada smatrala za potrebno naglasiti, da pripisuje poseben pomen ohranitvi miru in statusa quo tako na Sredozemskem morju kakor tudi na Balkanskem polotoku. Ona ne želi, da se ta mir moti z oboroženo silo ali grožnjo. Z oziram na to je angleška vlada sklenila, da se bo v primeru, če pride do kakršnegakoli koraka, ki bi oči vidno ogrožal neodvisnost Grčije ali Rumunije, ali v primeru, da bi vladi teh dveh držav prišli v tak položaj, da bi morali poseči po tvojih obrambnih silah, smatrala za obvezano priskočiti nimunsld in grški vladi na pomoč z vsemi svojimi silami (Navdušeno odobravanje).
quo
morju
Kljub temu, da so člani angleškega parlamenta globoko razočarani nad korakom italijanske vlade, korakom, ki je spravil v dvom prejšnje obljube te vlade, moram še dalje poudariti potrebo po dobrih odnosa jih med Veliko Britanijo in Italijo, Italija pa mora od svoje strani praktično dokazati, da ima tudi ona takšne želje. r>ne 7. aprila je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil, da bo italijanska vlada v polni meri spoštovala neodvisnost in nedotakljivost Albanije kakor tudi statusa quo na Sredozemskem morju. 9. aprila je bi.a Italija obveščena, da je angleška vlada tudi kljub tem italijanskim obljubam, ki jih je dobila, resno vznemirjena nad poročili o nenadnem italijanskem vdoru v Albanijo. Angleška vlada je v zvezi s tem poudarila, da ji je težko verjeti, da se po tej zasedbi Albanije status quo med Italijo in Albanijo ni spremenil. Njej je to posebno težko verjeti zaradi tega, ker je italijanski zunanji minister Ciano poudaril, da je albansko-italijanske razprtije nemogoče rešiti s pogajanj L Nam in vsemu svetu pa je še težje razumeti, kako je mogoče izkrcavanje italijanskih čet na albanski meji spraviti v sklad z nadaljno ohranitvijo albanske neodvisnosti in nedotakljivosti. V zvezi s tem smo dolžni sebi zastaviti vprašanje, v koliki meri se italijanski korak v Albaniji sklada z določbami angieško-itaiijanskega sporazuma od 16. aprila 1938. Prepričan sem, da ves svet smatra, da italijanski korak v Alba-nji prav nič ne služi delu za ohranitev miru in varnosti, temveč še bolj poostru-je mednarodno napetost in nezadovoljstvo. Ko imam pred očmi ta dejstva, smatram za potrebno poudariti, da sta angleški veleposlanik v Rimu in angleški zunanji minister Halifax jasno naglasila, da sedanji položaj zelo lahko in v zelo krepki obliki spravi v negotovost status quo v Sredozemskem morju, kar predstavlja zelo važen činitelj v omenjenem i talijansko-angleškem sporazumu. Jadransko morje brez dvoma predstavlja del Sredozemskega morja in italijanska vlada ne more trditi, da nas zadnji dogodki v Albaniji ne zanimajo. Zato je naš veleposlanik pri K viri -nalu lord Perth obvestil italijanskega zunanjega ministra, da angleška vlada smatra za potrebno dobiti najobširnejša in najiskrenejša obvestila o i talijansko-albanskem položaju. Obvestila, ki jih je dobila angleška vlada iz Rima, pa so bila takšne narave, da je njihov pravi smisel bilo zelo težko ugotoviti in se zaradi tega s temi poročili angleško javno mnenje ni moglo zadovoljiti. (Navdušeno odobravanje.) Ko je lord Perth vztrajal na tem, naj mu grof Ciano razloži bodoče namere Italije, mu je italijanski zunanji minister odgovoril, da bodo te namere odvisne od želja albanskega naroda.
Otok Rrfi
Brez ozira na to, kako se bodo dogodki dalje razvijali, pa angleška vlada ne more v nobenem primeru spraviti v sklad tega, kar se je zgodilo v Albaniji, z določbami angleško-italijanskega sporazuma Ne gre bodočnost Albanije. Danes je po
vsem svetu zavladala vznemirjenost in negotovost se čuti na Sredozemskem morju in na Balkanskem polotoku O tem ne želim iznašati pred spodnjim domom vseh podrobnosti, o katerih sem bil poučen, moram pa poudariti, da je italijanski odpravnik poslov v Londonu izjavil angleškemu zunanjemu ministru lordu Hall-faxu. da sta Grčija in Jugoslavija ohranili vso svojo hladnokrvnost in da v teb državah vlada popoln red In mir. Na koncu tega sestanka med Halifazom in odpravnikom poslov je angleški zunanji minister izjavil italijanskemu diplomatu, da Velika Britanija ne namerava zavzeti Krfa. toda da bo smatrala položaj za zelo resen v primeru, če bi kdo drugi zavzel Krf Angleška vlada pa je bila pozneje obveščena od strani angleškega poslanika v Atenah, da je grška vlada zvedela da Italija namerava v bližnji bodočnosti zasesti Krf. To poročilo je potrdil tudi grški poslanik v Londonu. Halifaz se Je takoj sestal z italijanskim odpravnikom poslov in potem, ko mu je sporočil te informacije, je zahteval od njega potrebnih pojasnil. Italijanski odpravnik poslov je odgovoril, da so vse govorice o tem. da Italija namerava zavzeti Krf, popolnoma netočne, ter je v zvezi s tem izjavil Halifaxu na svojo osebno odgovornost, da takšni koraki ne spadajo v okvir italijanske politike. Halifax je vzel z zadovoljstvom to trditev italijanskega odpravnika poslov na znanje ter je ponovno na glasil, da je življenjskega pomena da glede Krfa ne bi bilo nobenega nesporazuma med angleško in italijansko vlado.
Italijanska obljuba
o umiku iz Španije
Chamberlain se je zatem bavil z obljubami, ki jih je dal Mussolini 4. aprila, in ki pravijo, da se bodo italijanski prostovoljci umaknili iz Španije takoj po zmagoslavni paradi čet v Madridu, ter da bodo istočasno zapustila Španijo tudi bojna letala. Angleška vlada je vzela na znanje ta najnovejša zagotovila italijanske vlade in pričakuje, da bodo te obljube v najkrajšem času izpolnjene, čeprav smo doživeli velika razočaranja, še vendar ne morem verjeti, da naša prizadevanja ne bi obrodila sadu. čeprav se nam zdi bodočnost še tako mračna.
Razmerje z Rusijo
Oe pri današnjih svojih izvajanjih nisem omenjal Busije, to ne pomeni, da mi nismo več v najtesnejših stikih z zastopniki Busije. Nam je bila poverjena dolžnost, da rešimo številne težke naloge. Pri reševanju teh nalog imamo pred očmi ne samo to, kar mi želimo, temveč tudi ono, kar si žele drugi narodi. Ml pa moramo tudi v bodoče trdno vztrajati pri svojem sklepu ne samo da bomo mogli sami sebe braniti, temveč da bomo sposobni postaviti se na stran tistih, Id bi utegnili biti nfrf***«*"1 ali ogroženi in bi se bali za svojo svobodo. Prepričan sem, da bodo vsi koraki, ki smo jih v te j smeri storili, naleteli na popolno odobravanje tega doma, te države in vsega imperija.
Laburistični poslanec Dal ton je v debati kritiziral počasnost vlade pri izvajanju ukrepov za državno obrambo. Pozval je vlado, naj sklene z Rumunijo trgovinsko pogodbo, ker sicer vojaška jamstva ne bodo imela posebnega pomena. Dodal je, da je potrebno, da pristopi tudi Turčija v krog vzajemnih sporazumov ter je predlagal, naj se skliče konferenca držav, ki so podpisale sporazum v Moutreu.vu. Obžaloval je, ker predsednik vlade ni omenil v svojem govoru tudi drugih velikih držav, katerih sodelovanje bi bilo potrebno za ohranitev kolektivne varneoti. Na koncu je predlagal, naj načelniki generalnih šta-» bov držav, ki so se izrazile za ohranitev miru takoj pristopijo k pogajanjem.
Debato je zaključil v imenu vlade finančni minister John Simon, ki je izjavil, da bo sir Frederic Leirh Ross odpotoval v kratkem v Bukarešto. Poudaril je, da vlada noče zamuditi prilike, da ne bi izkoristila podpore, ki bi jo mogle nuditi druge države. John Simon je končno opravičeval delo angleške diplomacije v zadnjem mesecu.
Slično izjavo je* kakor min. preds. Chamberlain v spodnji zbor. podal v zgornji zbornici zunanji minister Halifax, ki je poudaril, da je o razvoju dogodkov stalno obveščal ruskega poslanika. V tem pogledu ni napravila vlada nobene pogreške in tudi nima namena, da bi zaradi kakih razlik v ideoloških naziranjih ne hotela vzdrževati z Rusijo dobrih mednarodnih odnosa je v.
Daladierjeva izjava
Pariz, 14. aprila br. Francoska vlada je objavila včeraj svoje sklepe za ojače-nje državne obrambe. Obenem s to objavo je bila izročena zastopnikom tiska naslednja izjava min. predsednika in vojnega ministra Daladierja:
Politiko Francije sem obeležil že v govoru, ki sem ga imel po radiu 29. marca. Tedaj sem dejal da je Evropa v pripravljenosti in da je Francija odločena ohraniti mir v svobodi in časti, zaradi česar mora predvsem okrepiti svojo lastno obrambo in raztegniti svoje zveze solidarnosti z vsemi narodi, ki so pripravljeni upreti se napadu. Delali smo v tem smislu dalje brez verbalnih manifestacij in brez izzivanj. Za uspeh dela ni potrebno, da bi ga spremljali govori in grožnje.
Zato smo pod vzeli vojaške ukrepe, ki jamčijo uspeh proti vsakemu iznenađenju na meji Francije in njenega imperija. Vlada se zahvaljuje v imenu Francije vsem, ki so odšli na svoja mesta, v svoje polke, svoje eskadrilje in na svoje ladje, kakor tudi vsem, ki so prispevali, da se njihovi državi zagotovi varnost. Zahvaljujem se tudi vsem onim v naših tovarnah, ki delajo za državno obrambo in katerih trud rodi vsak dan nove srečne uspehe. Izkazujem čast vsemu narodu, ki v Franciji in na vseh prekomorskih francoskih posestih nudi odličen primer ve-d ros t i in odločnosti.
Istočasno in po Istih metodah smo nadaljevali diplomatsko delo, ki je potrebno za ohranitev mlin in za okrepitev solidarnosti, ki mora pred skupno nevarnostjo združiti vse države, pripravljene braniti svojo svobodo. Ostali smo v neprestanem stiku z vladami Anglije, Zedi-njenih držav, Rusije, Poljske In Balkanske sveze. Naš cilj — prepričan sem. da ga bomo dosegli — je ta, da organiziramo tesno In potrebno sodelovanje med vsemi narodi, ki vedo, da se je treba boriti za Življenjske interese In ki ne zavračajo nobenega lojalnega proučevanja sedanjih vprašanj in ki so nazadnje pripravljeni, da se oprejo vsakemu poskusu tujera gospostva-
Ali je mar potrebno še pripomniti, da naš tesni in globoki sporazum z Veliko
Mir na svetu je nedeljiv
Vsak napad na katerokoli državo M vplival tudi na stališče Zedinjenih držav, ne glede na njihov zemljepisni
položaj
Washington, 14. aprila, br. V Charles vil-leu so včeraj proslavih obletnico smrti Johna Cheversona, ustanovitelja virginske univerze. Prosiave se je udeležil tudi državni podtajnik za zunanje zadeve Wells, ki je ob tej priliki govoril o mednarodnem položaju ki o nevarnostih, ki groze Zedinjenim državam, ter končno o potrebi, da se ameriška pomoč zagotovi državam, ki bi postale žrtve kakršnegakoli napada.
Če bi Cheverson danes Je žive/, je med drugim dejal, bi videl, kako se posamezne države branijo miroljubnih me/od za poravnavo mednarodnih sporov, kako se milijoni človeških življenj izpostavljajo nevarnosti, da jih uniči vojna, nasproti kateri 90 bile celo napoleonske vojne otroške igre. Vprašati se je treba, kako je sploh mogoče razumeti, da je mogel voditelj nekega velikega naroda pred kratkim izjaviti, da je vojna civilizaciji od časa do časa potrebna. *v• •  - * *
Mir na svetu je danes nedeljiv. Vsak napad na katerokoli državo bi vplival tudi na naš položaj, čeprav bi biti zemljepisno Se tako izolirani. Zavreči je treba sleherno idejo mednarodne konference, dokler narodi ne bodo sposobni v resnici izpolnjevati prevzetih obveznosti. Ameriški narod zahteva, naj ameriška vlada v tej resni uri poskrbi, da se bodo mogle Zedi-njene države uspešno braniti proti vsem
Prepričan sem, da bo ameriški narod najbolj zavarovan, če bomo državam, ki bi lahko postale žrtev napada, dobavili vse potrebno blago in vojne potrebščine, ki jih rabijo v mirnem in vojnem času za obrambo svoje neodvisnosti. Za interese Zedinjenih držav je bistveno, da s svojo neaktivnostjo ne služijo državam, katerih politika je očitno hegemoni stična, nego da ogrožene države oskrbe z vsemi potrebščinami in jim tako omogočijo, da se branijo proti napadom, ki bi pomenili njihovo propast.
Rooseveltova poslanica o panameriSkem sodelovanju
VVashington, 14. aprila br. Roosevelt je včeraj poslal kongresu poslanico, v kateri razvija velik* enoten delovni program za ves ameriški kontinent. Načrt vsebuje 74 točk. *
Roosevelt je med dragim zahteval, da se določijo proizvodi, ki bi Jih marale Ze-dinjene države v bodoče uvažati is Južne Amerike* da se v druge um liski dežele takoj odpošljejo aararni ujrt 1, ki
so Jim potrebni za ukrepe, ■ katerimi bi
in slasti cestnega
ter da
držav v davčnih In
ter sploh v
Britanijo ni nikdar predstavljal večje sile, kakor jo predstavlja danes. Na francoski narod torej naslavljam naslednjo izjavo, ki je bila izdelana v sporazumu med Francijo in Veliko Britanijo:
Francoska vlada pripisuje največjo važnost temu, da se že v naprej upre vsaki spremembi statusa quo na Sredozemskem morju in na Balkanskem polotoku, ki bi nastala nasilno ali z grožnjami Upoštevajoč posebno vznemirjenost, ki so jo povzročili dogodki zadnjih tednov, je francoska vlada podala Rumuniji in Grč ji posebna zagotovila, da se bo v primeru, če se pripeti, kar bi jasno ogražalo neodvisnost Grčije in Rumunije in kar bi rumun-ska in grška vlada smatrali za svoj življenjski interes ter bi zato reagirali, smatrala dolžno, da jima nudi svojo pomoč. Angleška vlada je zavzela isto stališče.
Francoska vlada je na drugi strani srečna, ker je bila dosežena medsebojna obveznost Velike Britanije in Poljske, ki sta sklenili nuditi druga drugi pomoč za obrambo svoje neodvisnosti, če bi bili posredno aH neposredno v nevarnosti. Francosko-poLiska zveza je potrjena od strani Francije kakor tudi od strani Poljske v istem duhu. Francija in Poljska sta si dali med s«»boj zaeotovila proti vsaki neposredni ali Dosrtdni nevarnosti, ki bi mogla odražati njune življenjske interes«*. Prav d^nes so naši veleposlaniki sporočili to izjavo vem zainteresiranim vladam, predvsem turški vladi.
Zaščita francoskega ozemlja in njenega kolonijskega imperija proti vsakemu posrednemu ali neposrednemu ogražanju njegove nedotakljivosti in pravic Francije, delo v slogi za ohranitev miru in zaščito solidarnosti narodov pred vsemi nevarnostmi, ki prete njihovi neodvisnosti, je politika, ki jo vodi francoska vlada, zavedajoč se svojih odgovornosti za blagor svoje domovine.
Odmevi
Pariz, 14. aprila. AA. (Havas). Skupna izjava Daladierja in Chamberlain a, ki so jo Parižani pričakovali z veliko napetostjo, je bila objavljena snoči v posebnih izdajah pariških listov. Ta izjava je napravila zelo ugoden vtis. Sindikalistični krogi napove-dujejo^ da se bo izvedlo absolutno sodelovanje za obrambo države z vsemi sredstvi. V zvezi s tem omenjajo tudi pismo kardinala Verdiera, ki ga je poslal v imenu francoskega episkopata min. predsedniku Daladierju in v katerem izraža popolno soglasnost z njegovimi nazori.
Obveznosti, Id sta jih prevzeli Anglija in Francija, imajo namen, ustvariti potrebno prehodno dobo za zaključi te v pogajanj O dvostranskih paktih o vzajemni pomoči. V zadnjih dneh se je moglo opaziti, da so bili zelo živahni stiki francoskega zunanjega ministrstva z ruskim veleposlanikom. Včerajšnje izjave predstavljajo samo etapo v smeri zbiranja narodov, ki so za mir.
Bukarešta, 14. aprila. AA. >Timpul<, glasilo ministra za zunanje zadeve Gafenca, komentira včerajšnje izjave predsednika francoske in angleške vlade takole: Prijateljske izjave angleških in francoskih državnikov lahko sprejmemo s polnim zadovoljstvom. Prepričani smo, da bo ta prijateljska pobuda, pomirila duhove naših sosedov, ker dokazuje, da so stvarni in prijateljski odnosa ji mnogo koristnejši kakor neostvarljive sanje in nerazumljive želje obnavljanja preteklosti.
PotUieni eBgornU
Kuga strahu
V listu »VEpooue« je napisal znani francoski zgodovinar Louis Madelin zelo zanimivo razpravo o veliki vlogi čustva strahu v zgodovinskem dogajanju s posebnim ozi-rom na dogodke zadnjega leta. Iz te razprave posnemamo par odstavkov, ki so zlasti poučni. Madelin piše: »Zgodovina pozna primere, da so premagani narodi morali stoletja živeti pod jarmom zmagovalcev, niti enega primera pa do lanskega leta ni zabeležila zgodovina, da bi celi narodi brez vsakega odpora kapitulirali radi same grožnje. Takisto se še tudi ni dogodilo, da bi bil kak narod   ^ 1     '      ~ i
du. Pri tem nočemo go\*oriti o Slovakih, ki so prostovoljno sklonili tilnik. Kako si naj to tolmačimo? Po Evropi od Bal-tijskega do Črnega morja, od bregov Visle do Balkanskih gora se je razlil val stra-h u. Strah se pojavlja iz vzrokov, ki deloma pojasnjujejo nepojmljivo nastopanje ljudskih mas. Doba Cromvella na Angleškem in francoska revolucija sta v tem pogledu nazorna primera. Tu in tam je bil strah oni faktor, ki je igral takrat največjo vlogo v notranjem življenju Anglije, oziroma Francije. Danes se ta faktor pojavlja tudi na terenu mednarodnih odnosajev. V ljudskih masah, ki jih je obvladala panika in ki so izgubile svojo kompaktnost, se pojavlja nalezljiva bolezen — kuga strahu. Leta 1789. je vso Francijo zajel »velik strah« pred peščico ljudi, ki so nato šest let »strahovali« 30 milijonov Francozov. V napoleonskih vojnah je tak strah zajel prusko vojsko, ki je kapitulirala pred Napoleonom, dasi se je nahajala v odličnih pozicijah in je nanjo navalita samo majhna četa francoske konjenice. V bitki pri Wa-terlooju pa je postala francoska armada žrtev kolektivnega strahu ... Louis Madelin zaključuje svoja izvajanja takole:
»Evropa se sedaj nahaja v stanju kolektivnega strahu. Izhod iz tega stanja tn splošno rešitev je mogoče doseči le, ako bodo narodi premagali to čustvo živalske črede. Ni se nam treba sramovati lastnega strahu — rti kar v en dan izrekel general Ney, ki ga je sam Napoleon proglasil za »naj-hrubrejšega med hrabrimi«, besede: »Samo notorni lažnjivec more trditi, da se ni nikdar bal in da ga nikoli ni bilo strah.« Mau-rice Bares piše, da je junaštvo premagati strah. A sedaj je na nas, da premagamo strah, to živalsko čustvo, ker samo tako bomo postali ljudje, narod junakov!«
Katoliško strujarstvo
V svoji razpravi »Odlomki o slovenskem položaju«, ki jo je objavil v Kocbekovi reviji »Dejanje«, piše znani katoliški kulturni dela\'ec Bogo Grafenauer:
»Prav ista razbitost, ki je značilna za splošno slovensko kulturno življenje, se je med Slovenci uničujoče uveljavila tudi v versko-kulturni skupnosti. Današnje skupi-narstvo in stru jat stvo med katoličani t.ima svojih pravih korenin v kakem nesoglasju glede bistvenih verskih ali nravnih zadev, marveč predvsem v nezdravi psihološki strukturi slovenskega človeka. Zaradi na-činovno dvomljivega uveljavljanja katolicizma v sloi'enskem javnem življenju so prenesli vodilni posamezniki v skupinah, ki gledajo na slovensko kulturno, gospodarsko in politično življenje in na vlogo katoličanov v njem povsem racionalno, svoje spore na versko polje, da bi iz njega zavzemali in obvladovali vse druge postojanke, ki jih hočejo na ta način spretno iztrgati iz rok ne verskih, ampak kulturnih in političnih nasprotnikov. Pri tem so si prevzeli — zgledi pač vlečejo! — precej bistvenih lastnosti in značilnosti modernih izenačeval nih pokretov na levi in desni, vsaj kolikor zadeva metodo dela, in so se na ta način močno približali verskemu integrali-zmu, ki ga je obsodil Benedikt XV.* —
rVngleSka trgovinska
pogajanja z Rumunijo
Bukarešta, 13. aprila p. Angleška trgovinska delegacija pod vodstvom znanega strokovnjaka sira Friderica Leith Roasa bo prispela še ta teden v Bukarešto. Prihodnji teden se bodo pričela pogajanja, ki naj bi dovedla do tesnejših gospodarskih odnošajev med obema državama.
Sorzna poročila.
Curlh, 14. aprila. Beograd 10, — Pariš 11.81, London 20.8725, New York 446. — Bruselj 75. — Milan 23.45, Amsterdam 236-70, Berlin 178.70, Praga — Varšava 84. — Bukarešta 3-3©.
Preokret v madžarski politiki?
Csaky obljublja, da bo Madžarska spoštovala
Budimpešta, 14. aprila d. Včeraj popoldne je na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice poročal zunanji minister grof Csakv o mednarodnem položaju, pri čemer je zlasti utemeljeval izstop Madžarske iz Društva narodov. Poudaril je, da se je madžarska vlada odločila za ta korak po svobodnem preudarku in predvsem sato, da bi si zagotovila svobodo odločanja v sedanjih burnih časih.
Poročal je tudi o raj mu Ju med Madžarsko In Rumunijo, pri čemer je poudaril, da bo Madžarska spoštovala rum unske meje in da je pripravljena zagotoviti primerno zaščito romunski manjšini na Madžarskem, če Romunija ne bo bila aa znatno svojem ozemlju.
!
m
j
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. aprila 1999.
. 85
Matere, ki imajo po 13 otrok
Se težje kakor rodni 13 otrok je ▼zrediti Mh in »putiti
k
Ljubljana, 14. aprila Nedavno je mestni socialni urad povabil matere, ki so rodile 13 ali več otrok, naj se prijavijo. Lani je urad sestavljal
statistiko o materah, ki so imele 10 in več otrok. Matere, ki so imele po 10 otrok, pri nas niso posebnost. V nekaterih drugih državah bi je proslavljali kakor narodne junakinje. Pri nas pa sicer poznamo frazo, da je materinstvo svetost, a matere, ki so darovale življenje desetim ali še vec otrokom, so anonimne, življenjska sila našega naroda baje usiha, toda del naroda so tudi tiste matere, ki so rodile po več kakor 10 otrok. O njih nimamo točne statistike niti v Ljubljani. Socialni urad sam ne more sestaviti takšne statistike, ker je navezan predvsem na prostovoljne prijave mater. Sicer pa ne gre zgolj za statistiko, temveč za evidenco. število otrok v družini je v mnogih primerih najzanesljivejše merilo socialnih razmer družine. Mnoge revne matere se tega zavedajo in se rade prijavljajo — v upanju, da jim bo socialni urad dal podporo.
Letos so bile povabljene matere, ki so rodile 13 ali več otrok; tudi teh mater je pri nas še vedno dovolj, zato so pač vzeli v poštev le nje, ne pa morda zaradi tega. da številu 13 pripisujejo poseben pomen. Najbrž se niso prijavile vse matere, ki so rodile tolikokrat in ki žive v ljubljanski občini. Toda četudi jih ni več, kolikor se jih je prijavilo, jih je mnogo. Po 13 otrok je imelo 34 mater, ki žive v Ljubljani. Kaj to pomeni, je najlažje dopovedati roditeljem, ki so imeli vsaj po dva otroka. Koliko potrebnih in še več nepotrebnih skrbi imajo nekatere mamice z edinim otrokom! Potrebujejo pesterno. dojiljo, služ kinjo in se kuharico posebej, in ko je otrok nekoliko večji, še vzgojiteljico, ki mora znati seveda nemški. V tem primeru je zaščiteno materinstvo, zajamčeno je pa tudi, da ^mamica« ne bo rodila 13 otrok, kar je vsekakor škoda, ker imenitna mati ne bo mogla nikdar sprevideti. kaj je prava materinska sreča — brez dojilj, pestem, vzgojiteljic itd.
še težje kakor roditi 13 otrok, jih je vzrediti ter spraviti do kruha, jih ohraniti pri življenju in jih poslati v življenje samostojne. Le ena izmed prijavljenih 34 mater, ki so rodile po 13 otrok, ima še vse žive otroke. Stara je 67 let. To je pač že lepa starost za mater, ki je tako bogato trosila svojo življensko silo. Zanimalo vas bo. da je med tistimi 34 materami tudi Žena nekega profesorja. Profesorjeva družina ima še 11 živih otrok. Po 11 živih otrok ima še več mater.
Lani se je prijavilo 15 mater, ki so rodile r»o 14-krat. letos pa razen teh 15 še 7 drugih, tako da je v Ljubljani 22 mater, ki so imele po 14 otrok. V evidenci socialnega urada je bilo že od lani 9 mater, ki so imele po 15 otrok, letos so se pa prijavile še 3. Prav tako je bilo lani prijav-
ljenih 9 mater, ki so rodile po It otrok in letos še 3 druge. Nobeni isned teh mater pa ne žive vsi otroci. Matere, ki so rodile po 16 otrok, pri nas niso še dosegle
rekorda. Lani sta se prijavili dve materi, ki sta rodili vsaka po 17 otrok in ena, ki je imela 20 otrok. Letos se niso prijavile, kaze, da še sive.
Najbolj tragično je, da je mati, ki je rodila največ otrok pri nas, posebno nesrečna. Rodila je 25 otrok... 21 jih je umrlo, a tudi mati je mrtva za svet. Že delj časa je zaprta med žalostne zidove duševne bolnice. Taksne usode bi človek ne mogel želeti najslabši materi. To je mati mučenica v pravem pomenu besede. In kdo pozna izmed nas njeno trpljenje ? Le redki vedo vsaj njeno ime. . .
Seveda je večina teh mater, ki so bile deležne tako obilnega »božjega blagoslova«, da se iarasimo v slogu prejšnjih časov, ko so še mnogi proglašali otroke za blagoslov — revnih. Bogate pa niso tudi one. ki so se sicer poročile dobro. Ena iz-med mater, ki so imele po 13 otrok, je žena banskega svetnika. Isjema je pač mati 13 otrok — žena tovarnarja. Precej mater, ki so imele po 13 otrok, je omoženih s posestniki, toda to so mali kmečki posestniki s periferije Velike Ljubljane. Ena izmed teh mater je omožena z učiteljem. Mati 14 otrok, ki jih je 12 še živih, je vdova dvornega svetnika. Vsi njeni otroci so dobro preskrbljeni, več sinov je pilotov in letalskih oficirjev, razen enega, ki je pa podoficir. Prav tako je dobro preskrbljenih 10 otrok iz družine vladega svetnika. Vseh je bilo 14. Žena malega posestnika je poslala vseh 8 otrok, ki žive izmed trinajstih, v šole. Prav tako je dobro preskrbela svoje otroke žena skladiščnika, kakor žena šolskega upravitelja. Otroci posebno revnih mater, žen delavcev, rokodelcev in obrtnikov, so se v več primerih razšli skoraj vsi po svetu. Nekatere matere so ostale same na stara leta. čeprav so večino svojega življenja posvetile materinstvu.
Koliko nam povedo že same suhe številke iz zapiskov o materah na socialnem uradu! Ti podatki niso sicer popolni in še ne smotrno urejeni. Vendar nam odkrivajo življenje od posebno zanimive strani: življenje, kakršno je. Pa tudi materinstvo, kakršno bi naj poznali tisti, ki ga opevajo ob materinskih dnevih. Da. še mnogo mater je med nami. ki se niso otresla materinstva, ki so v revščini in skritem trpljenju dajale življenje leto za letom številnim otrokom. Nihče jih ni zato nagrajal kakor delajo v nekaterih državah zadnja leta. nihče jih ni proslavljal in skoraj nihče ni vedel za nje. dokler se niso prijavile mestnemu socialnemu uradu. Materinstvo pač ni tiste vrste junaštvo, da bi se matere s 13 ali več otroki postavljale z njim. Toda prav v tem je največje junaštvo, zlasti dandanes. Kajne, mladi zakonci?
Napad in streljanje na cesti
Ljubljana, 14. aprila Na šmartinski cesti in v Novih Jaršah se že odnekdaj radi zbirajo delomrzni mladi ljudje, ki povzročajo oblastem mnogo preglavic. Včeraj popoldne se je zglasil. poškodovan na glavi in na hrbtu, na stražnici v Mostah 38-letni poštni zvaničnik Jože Mejač. ki je prijavil, da ga je malo poprej napadla na šmartinski cesti gruča pobalinov, starih po 20 let, ki so tam uganjali posebno vrste šport. Ko je privozil s kolesom do šventnerjeve gostilne na šmartinski cesti, je zagledal gručo fantov, ki so se zabavali s tem. da so zbijali po cesti razpostavljene pločevinaste doze s kamenjem, čim je Mejač privozii mimo njih. se je eden izmed pobalinov nalašč zadel obenj in ga skoro podrl. V naslednjem hipu je pa fantaJin že dvignil pripravljeno debelo in meter dolgo palico in udaril Mejača z vso silo po glavi in še enkrat po hrbtu. Mejač je skočil s kolesa in se postavil napadalcem v bran. Ti so namreč pograbili kamenje in ga pričeli bombardirati ž njim. kakor za stavo.
V silobranu je Mejač potegnil iz žepa službeni samokres in dvakrat ustrelil v zrak. Krogla je pa pogodila enega napadalca v kolk nad desno nogo. Pobalinski napadalci so se razbežali. Ranjeni Mejač je šele tedaj mogel nadaljevati pot in so je odpeljal naravnost na stražnico, kjer je napad prijavil. Policija je ugotovila, da so bih napadalci Heribert K., njegov brat Fr., Vekoalav R.. Janez P. in Milan I. Policijske poizvedbe so dognale, da so pobalmi napad na Mejača organizirali in da jim je bilo razbijanje pločevinastih doz na cesti samo sredstvo in pretveza, da so se lahko obregnili obenj. Na Mejača so imeli piko že delj časa, ne ve se pa. zakaj.
časa. Vlomilca sta ukradla Cankarju zalogo jestvin, nekaj gotovine in srebrno žepno uro. Po vlomu so ljudje videli vlomilca bežati proti Poljanski dolini. Vlomilca, ki sta govorila gorenjsko narečje, sta stara okrog 30 let in na sebi sta imela temne obleke s plašči. Ljudem v dolini sta se izdajala za brezposelna trgovska pomočnika.
Oni dan ponoči je nekdo vlomil v kolodvorski bufet v Velenju in ukradel več steklenic žganja, zalogo cigaret, za 150 din poštnih vrednostnic in nekaj gotovine, tako da trpi lastnik Edvard Rak okrog 1000 din škode. Na enak način je bilo vlomljeno tudi v trafiko Frančiške Uri-sek v sosednjem Pes jem, kjer je tat odnesel veliko cigaret, tobaka, vžigalic, nekaj tub zobne pasto. 20 žarnic in nekaj drugega blaga. TJriskova ima 1300 din škode. Kakor so pozneje ugotovili orožniki, sta bila vlomilca najbrž cigana Karol in Maks Gartner, ki sta pa pobegnila.
Pri Sv. Urbanu je bilo vlomljeno v hišo Viljema Elsbacherja. Vlomilec je odnesel lovsko dvocevko, flobertovko. daljnogled znamke Zeiss. veliko moškega in ženskega perila ter obleke, nekaj posteljnine, jedilni pribor in nekaj jestvin. škoda znaša 6690 din. Kot vlomilca zasledujejo orožniki Slletnega Jožeta Heriča, ki je nedavno pobegnil iz zapora in se sedaj klati okrog po ptujskem okraju.
Vlomi se množe
Ljubljana. 14. aprila Po okolici Toplic na Dolenjskem sta se že nekaj časa potikala neki Anton Klobučar in njegov tovariš, ki se baje piše Gobiikar. Oba sta bila brezposelna, zato sta jela posegati po tujem blagu. Pred dnevi sta se odločila in ponoči vdrla v hišo posestnika Alojza Kumpa na Hribu v topKšlri občini, kjer sta nabrala precej plena. Odnesla sta štiri para moških in ženskih čevljev, nove črne moške hlače, dve rjuhi, deset ženskih srajc, nekaj drugega ženskega perila, sedem naglavnih rut, več parov nogavic, več robcev, namizni prt, dva zlata poročna prstana, nekaj druge zlatnine in okrog 600 din v bankovcih po 100 din. Vlomilca pa s tem plenom še nista bila zadovoljna. Vdrla sta tudi v kaščo, kjer sta nabrala nekaj jestvin in si prisvojila tudi star samokres kal 6.35. škoda, ki sta jo vlomilca prizadejala Kumpu. znaša nad S0OO din. Po vlomu sta pobegniia in ju zasledujejo orožniki. Klobučar je star 35 let in je ši-rokopleč možakar, zagorelega obraza s veliko brazgotino na desni strani bca. Na sebi je imel šofersko obleko. Drugi, ki so ga ljudje poznali pod rmenorn Gomjkar, pa je star okrog 50 let, doma je nekje od Škofljice, na eno oko slep m visoke postave«
Dva nevarna vlomilca sta se pojavila te dni tudi v hribih pri Sv. Joštu za Horjulom. Ta dva sta pri belem dnevu vdrla v hišo posestnika Antona Cankarja v Smreč-. Ju in vse premetala. Ker so bili domači pirmoktii zunaj na polju, sta imala dovolj
Iz Trbovelj
— Jubilej gasilskih pevcev. Tc dni je minilo 10 let. odkar je bil pri Prostovoljni rudniški gasilski četi ustanovljen pevski odsek. Takrat je zbral glasbeno nadarjeni mladi tukajšnji trgovec g. Janko Jerman iz vrst rudniških gasilcev skupino mladih pevcev, ki jo je tekom let * neumorno vztrajnim delom usposobi in i/vež bal tako, da danes lahko brez bojazni za neuspeh tekmuje tudi s starejšim pevskim zborom. To so gasilski pevci poka/ali tudi preteklo nedeljo, ko so priredili v probavo 10-Ict-nice svojega udejsrvovan ja v mkajšnjem delavskemu domu koncert, ki ga je vod:T /aslu/ni pevovodja in ustanovitelj odseka g. Janko Jerman. Od preproste »Kukavca je kukala« Oskarja Meha do ZajCcve »Zrinjsko-Frankopanskc'% ki je trd oreh celo starim, uvežbanim pevskim zbogom, so vse pesmi zelo navdušile številno občinstvo-, ki je posetilo koncert. Posebno pa je ugajal udeležencem nastop gospodične Pu-stove, ki je pevovodji «. Jcnnanu pripela lep šopek rdečih nageljnov na prsi in mu v i men u općinstva »rekla tople čestitke in želje k nadaljnjim uspehom pri glasbenem izobraževanju gasilskih četnikov. .Med odmori je igral mladinski tamburaški zbor rudniške gasilske čete, ki ga vodi j silni g. Florjane Stane, ki zasluži za svoje neumorno delo pri glasbenem vežhanju gasilske mlađane prav tako vse priznanje. K desetletnici pevskega odseka, ki šteje 22 prvovrstnih pevcev, selimo tako odseku in njegovemu odličnemu pevovodji. kakor gasilski četi Trbovlje-rudnik še mnogo uspehov v bodočnosti.
— Novi občinski dom se že dviga iz tal. Podjetja Tonnies iz Ljubljane, ki je gradnjo novega doma prevzelo, je dvignilo in zabetoniralo temelje v rekordnem času. prav tako je spravilo v razmeroma kratkem času na otavbisče veKke količine apna, gramoza, cementa, opeke m drugega stavbnega materiala, kar dokazuje, da bo podjetje dovršilo stavbo v določenem terminu tzen mesecev. Kakor kaže, bo novi dom res
impozantna stavba, ki bo v ponos Trbovljam. Prostor pred novim občinskim domom bo do banovinske ceste tlakovan, kar bo stavbo samo še povzdignilo. Pričakuje se, če bodo vsa podjetja, ki so prevzela dela na izpopolnitvi nove stavbe, izvršila prevzete obveznosti, da bo nori dom popolnoma gotov že v leto*i£ jeseni in se bo občinski urad začetkom prihodnje zime v novo stavbo le vselil. «i
— športno gibanje. Na vonstonočno nedeljo je imel tukajšnji SK Amater v go-steh ljubljansko SK Reko. Zanimanje za to tekmo je bilo zelo vetflco, vendar so gostje našo Športno publiko precej razočarali, kajti tekma je končala z rezultatom 7 : 2. Pri Amaterju se je odlično uveljavljal napad in krilske vrsta, doohn ja imela obramba lahko delo. Reka jc sicer nastopila z dvema rezervama, toda rezultat je kljub temu previsok, zlasti ker domačini v zadnjem času niso trenirali. Tekmo je sodil g, Oberhndtncr iz Celja.
— Prijava psov. Do 15. t. m. morajo biti občem prijavljeni vsi nad 3 mesece »ta-
ri psi radi plačila od občine predpisane pasje takse za tekoče proračunsko leto. Lastniki psov prejmejo pn tej priliki tudi pasjo znamko, ki jo morajo nositi psa na vratu. Taksa je za vsakega hiksu/noga psa po 50 din. za lovskega 30 din. za pastirskega ali mesarskega po 20 din, in za čuvajskega po 10 din. Kdor bi svojega psa ne prijavil aH nepravilno prijavil, bo kaznovan.
— Radi slinavke in parkljevke je izdalo
sresko neeelstvo v Laškem navodila, kako je postopati, da sc ta nevarna živinska kužna bolezen znova nc zanese v naše kraje. Tako je prevoz živme z avtomobili dovoljen le s posebnim dovoljenjem oblasti, dalje je strogo kontrolirati in zatirati vsako zakotno trgovino z živino po osebah, ki za to nimajo dovoljenja, stroga navodila so dana tudi državnim, banovinskim, sres. in občinskim veterinarjem radi pregleda živine. Nakup in nekontrolirana trgovina z živino v srezih Kamnik, Ljubljana. Maribor levi breif. Murska Sobota m Ptuj je do nadaljnjega prepovedana.
Huda prometna nesreča
v št Vidu
upokojenega železničarja Martina Klinca
Ljubljana, 14. aprila Snoči ob 21. je bilo križišče banovinske in državne ceste v št. Vkki zopet pozori-šče hude prometne nesreče, ki je zahtevala življenje upokojenega žele/.ničarja Martina Klinca, rojenega 1. 1887 v Medeni in pristojnega v Ljubljano.
Križišče banovinske, tako zvane vi/merske ceste, in državne ceste v Št. Vidu je ailno nevarno iti na njem se je /godilo že mnogo hujših nesreč. Križišče je nepregledno. Pred leti se jc zgodila velika avtobusna nesreča prav na tem križišču, ki je zahtevala več žrtev. Očitno je. da se nesreče na tem voglu ne dogajajo po naključju. Krivdo je treba pripisovati nepreglednemu ovinku. Ob tej priliki ne raziskujemo krivde, kdo je kriv nesreče, kolesar ali avtornobiiist raziskala jo bo komisija. Lahko pa rečemo, da je nesreče kolikor toliko kriv nepregleden ovinek.
Snoči ob 21. se je vračal iz Ljubljane dr, Benedik. zdravnik in blejski župan. Peljal se je s svojim avtomobilom. Priča, neki železničar, ki je videl, kako se je nesreča pripetila, je izpovedal, da je dr. Benedik vozil pravilno po državni cesti na desni strani proti razpotju z banovinsko cesto. Po banovinski cesti je privozil. menda tudi pravilno po desni strani na kolesu. Martin Kline, upokojeni železničar. Avtomo-biiist ga ni mogel opaziti, dck'er ni KBnc
Iz Celja
—e  Glavno   cepljenje  proti osepnie»m.
Redno javno cepljenje malih otrok (prvo-cepljeneev) iz mesta Celja bo letos v ponedeljek 1. in torek 2. maja od 15. do 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Pregledovanje cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo v torek 9. maja od 15. do 18. istotam. Cepljenju in pregledu so obvezni vsi otroci, ki so bili rojeni leta 1938. t. j. od 1. januarja do 31. decembra 1938. Dalje vsi mah otroci, ki so pri lanski cepitvi ali pri prejšnjih cepitvah iz katerega koli vzroka izostali. Opravičila zaradi izostanka pri cepljenju, ednesno izpričevala za otroke, ki so bili cepljeni pri zasebnih zdravnikih bo sprejemal mestni zdravnik na dan cepitve in na dan pregleda na mestnem poglavarstvu.
_ V celjsKem gledališču  bo uprizorila
ljubljanska drama drevi ob osmih Piran-dellcvo dramo >Kaj je resnica Predstava bo za abonma.
—c Tragična smrt. Na veliko soboto ob
15- je šla 36letna posestnica Anialvja Laz-nikova v Stranicah prj Kcvnjicalr v svojo klet. Ko je stopala po stopnicah v klet. se je nenadno zrušil strop in jo pokopal pod seboj. Laanikovo so kmalu potegnu: izpod ruševin. Nesrečnica je imela levo nogo zlomljeno in zmečkano, desno nogo tudi poškodovano, poleg tega pa je dobila težke notranje poškodbe. Laznikovo so prepeljali v celjsko bolnico. Zdravniki pa ji niso več mogli pomagati in v sredo popoldne je izdihnila.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do lO. trn. na eovo prijavilo 39 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 9 oseb, posredovanj je bilo 5, odpotovalo je 14. odpadlo pa 10 oseb. Dne 10. tm. je ostalo v evideenci 1130 brezposelnih fl008 moških in 122 žensk) nasproti 1j20 (997 moškim in 123 ženskam) čine 31. marca. Deio dobijo \ hlapci, 2 poljska delavca, po 1 krojač ir kočija*. 5 kuharic. 4 kmečke dekle, 2 služkinji ter po 1 natakarica in postrež-nica.
—c 1'mrl je v četrtek pri Sv. Lovrencu pri Sv. Favlu pii Preboldu v 74. letu starosti ugledni posestnik in lastnik mlina g. Alojz Kupec, odločno napi eden mož. vzo-len gosjjodar ter dolgoletni načelnih Hranilnice ha py»sajiLaiee v Št Pavlu in član ebčirnsivega /odbora. Pogreb bo v nedeljo ob poi 10. Hopcidne iz hiše žalosti k župni cerkvi v Št. Pavlu in nato ^x> maši na pokopališče. Istega dne. kakor Kup?c. je umrla tudi njegova svakinja ga. Helena Tuikova v št. Rupe* tu pri Gomilskena v starosti 81 let. Pokojna je bila splošno spoštovana naredna žena ter izredno skrbna mati in gospodinja. Pogreb Turkcve bo v soboto ob 10. pokopališče v št. Rupertu. Na Poluhth prt Celju je umrl v sredo v starosti 53 let u pokoje« i vodja zemljiške knjige g. XI>r-ko Trankuiov. pogreb bo danes ob 1* iz nvtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem nase iskreno sožalje!
—e lB«e#itvena finalna nogometna tefc-ma med čakovečkim SK in SK Celje-n se bo pričela v nedeljo 16. trn. ob 16. na Glaziji. Tekma bo vsekakor zek> zanimiva in bo nudila gotovo lep športni užitek.
—c m^linVnine dir*a. Khio slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil ▼ nedeljo
16- tm, otvoritveno kolesarsko dirko na progi Celje—Velenje—Šoštanj (35 km). Start bo ob 14. prod GtazSjo v Celju, oflj pa v drevoredu ▼ Šoštanju. Prijavama znaša 5 din. Dirka bo po pravilniku KSKJ Prijave sprejema trgovec šurasr, OfK Prešernova ulica.
lODoldne na
privozil na državno cesto, zato je vozil z nezmanjšano hitrostjo. Kline je pa rudi očitno prepozno opazil avtomobil in se mu ni mogel več ogniti. Avtomobil se je zaletel z vso silo v kolesarja ter ga odbil predse tako. da ga >e potiskal Se več metrov s kolesom vred. Avtomobil se je ustavil pred Nabavi jalno zadrugo, nekaj deset metrov od križišča.
Dr. Benedik je takoj po nesreči sam obvestil reševalno postajo o nesreči, in sicer ob 21.19. Ponesrečenca ni moi*eT sam prepeljati v bo'nico. že zaradi ttga ne. ker je bil poškodovan tudi avtomobil, razen tega je pa bil Kline tako močno ranjen, da bi avtomobilist ne mogel naložiti na avtomobil. Bil jc nezavesten. Občutno je bil ranjen na glavi, dobil jc hude notranje poškodbe, a razen tega mu je zlomilo tuči'^ noijo.
Po nesreeenec se v bo frnci ni zavedel. Zdravniki mu niso mcgH več pomagati in opolnoči je umrl.
Martin Kline je stanoval že 7 Tet kot upokojenec pri Andreju Zajcu v Viimarju. Zapustil je ženo in dva otroka, sina Zor-ka, ki je tovarniški delavec, in hčer Angelo, ki je poročena z urarskvm mojstrom Zlobnikom v Domžalah. Bil je simpatičen. znaSajea mož si dober Jiužmski oče. Bodi mu lahka zemlja!
—c  Hišne  posestnike   in   lastnice vozil
opozarja mestno poglavarstvo v Celju, da so 1. tm. zapadli v plačilo 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska nakiada za letošnje drugo četrtletje, vo-darina in števnina za letošnje prvo četrtletje ter prvi obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 10. maja. Po preteku tega roka se bodo računale zakonite 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, pa bodo izterjana z izvršbo.
—c Z drevesa je padel 34 letni Josip žrnavc, sin kočarice v Bočni pri Gornjem gradu, in si zlomil desno roko v zapestju. Zdravi se v celjski bomici.
Iz Kamnika
— Tatvine v graščini Zaprite. Kamniški orožniki vodlp obširno preiskavo zaradi velikih tatvin v graščini Zapric?. preiskava je še v polnem teku, vendar so že sedaj našli velike k občine nakradenega blaga, katerega so vrnili lastnici, baronici gospe Rehbahovi. V graščini je bila že dve leti zaposlena sluškinja S. J. OroSniki so zvedeli od aanesijive strani, da prinaša na stanovanje neke sv*>je prijateljice predmete, ki so prav gotevo nakradeni v Zapričah. N*apravih so hišno preiskavo in našli tohko nakradenega blaga, da so ga morah dvakrat na voaičku voziti nazaj lastnici. Nepoštena sluSkinja si je v teku drvetetnega službovanja nabrala celo balo za eventualno poznejše zakonsko življenje. Med nakradenhni predmeti je bilo 15 velikih krožnikov od raznih dragocenih graščinskih seivisov, mnogo kozarcev, loncev, preprog, perila, prtov, zaves za okna in mnogo drugih dragocenih starinskih reči, s kakršnimi so po navadi take stare graščine okrašene. Orožniki volijo preiskavo dalje, ker vodi sled še napiej in lahko upamo, da bo lastnica kmalu dobila vse svoje stvari nazaj» katere ji je nepoštena služkinja odnesla, o p^teku preiskave bomo še poročali.
— Ribja afera. Pred kratkim smo čitali v časopisju notico, v kateri je bila opisana žalostna usoda postrvi in hpanov v reki Bistrici. Pisec članka obdolžuje kamni-šk»> industrijo, da je oma kriva, ker je v Bistrici ves ribji zarod poginil, češ da pušča v vodo razne industrijske odpadke. V članku zatrjuje, da je voda od Kamnika naprej sedaj brez rib. ker je v njej življenje nemogoče. Ne bomo oporekali lastniku ribolova, a ni vse res kar navaja. Morda je nekdo res videl, da je nekaj mrtvih rib plavalo po vodi, to pa še vendar ni tako strašno. Saj danes menda ne živimo več v Kristusovih časih, ko bi ;a-hko rekli, da bi s poginulimi ribami lahko nasitili 60OO kamniških prebivalcev. Vsaj tako sUko smo dobili i« notice, ki je bila dojavljena v časopisju, čudno se nam zdi pri vsem tem, da so kamniški orožniki kljub temu, da so v Bistrici poginile vse ribe, vendar se ujeli kar tri ribje tatove. Če se sprehodimo ob Bistrici vidimo še vedno toliko rib, kot prej, kar je znak da življenje v Bistrici le ni tako mrtvo. Kakor doznavamo, delajo razni ljubljanski zavodi analize vode tn mrtvih rib- Kal so oziroma kaj bodo našli, nam za enkrat še ni znano. Razumemo ogorčenje zakupnika ribolova tn z zanimanjem pričakujemo, kako se bo ta stvar razvijala dalje. Mislimo pa, da bo šla stvar precej težko, kajti zahtevi zakupnika da bi mdustrijska podjetja sedaj nabavljala eistDae naprave, ki stanejo sto in sto tisoče, aH pa plačevala ogromne odškodnine, najbrž ne bo mogoče ugoditi in to tembolj, ker vidimo, da ribe še vedno žžv^o v tej »nestirarvic vo-
di. Končno so pa ribiči, vsaj po njihovem zatrdilu, samo športniki, katerim ni do tega, da bi uboge ribice na debelo lovili in morili in zaradi tega mislimo, da jih pri sportu nič ne ovira, če drže trnek v vodi za *p:»rt, pod predpostavko, da je ta res mrtva«.
KOLEDAR Dane«: Petek. 14. aprila katoličani: Justin. Valerijan
DAN A AN JE PRIREDITVE
Kino Matica: Maneken samo ob 16.
Kino Union: Verdi
Kino Sloga: Vest človeštva
Kino Moste: Arena krvi in ljubezni in Trije tovariši
Večer komorno glasbe ob 20. v veliki Filharmoničnl dvorani
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko motar, Vič — Tržaška cesta.
ć§ped sita
Pravijo, da je človek krona stvarstva, (jloboko bi padlo stvarstvo, če bi bilo to res. K sreči pa ni. posebno zdaj ne. Sicer pa itak nikoli ni bilo in tudi ne bo. Lahko bi rekli, da dela človek stvar$t\w sramoto. Za dokaze ni treba hoditi daleč. Eden nam je slučajno prišel pod roke. Evo ga:
Ameriški major Eduard Dtre je go\-oril v sredo v \\ashingtonu v Društvu ta proučevanje filozofije. V svojem govoru je sprožil predlog, kako bi se lahko Amerika rešila nezaposlenih. Dire predlaga, rt.i i bi pobili vse nad 70 let stare ljudi, ki so (itti.li brez sredstev in so navezani na ja\*-no podporo. Pobili naj bi tudi vse norce, neozdravljivo bolne in ubijalce.
tanko je predlagati ubijanje ljudi, če veš. da sam ne spadaš med tiste, ki bi jih bilo treba pobiti. Če bi bil ameriški major sam star nad 70 let in na\'e?an na ja\mo podporo9 bi se ta predlog gotovo nc bil porodil v njegovih možganih. Nepreviden je pa bit, ko je predlagat, naj bi pobili tudi vse norce.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri .
Petsk, 14. aprila: zaprto. (Gostovanje v Celju: Kaj je resnica?)
Sobota, 15. aprila: živi mrtvec. Red B
Nedelja, 16. aprila: ob 20. uri Hlapci. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 17. aprila: zaprto
OPERA
Začetek ob 20. uri Petek, 14. aprila: zaprto Sobota, 15. aprila: Vse sa šalo, Premien-
ski abonma Nedelja, 16. aprila: ob 20. uri: Vse za šalo.
Izven. Znižane cene. Gostuje Danilo Go-
rmšek
Ponedeljek, 17. aprila: zaprto
Torek. 18. aprila: Štirje grobijani. Red A
★
Opozarjamo na gostovanje ge. Zinke. Kunc-Milanove, ki je določeno za sredo, dne 19. t. m. Velika umetnica bo nastopila v naslovni vlogi Verdijeve opere >Aida«.
Premiera Verdijevega »FaLdafa« bo v soboto, dne 22. t. m. Delo je naštudiral ravnatelj Polič. Zasedba posameznih vlog: Vi-dalijeva. Ribičeva, Kogejeva, Primožič (Falstaf), Janko, Banovec, Marčec, SancLn in Zupan.
Iz Slovenjgradca
— Smrtna nesreča pri vel ikono«"-noro stre-!|-.hi>i. Kakor vsako leto. je tudi letos okoliško prebivalstvo ob priliki velikonočne procesije prižgalo na vseh hribih velike kresove. Ob kresovih pa so bili nastavljeni možna rji, s katerimi je mladina kakor tudi odraslo prebivalstvo dajalo duška svojemu
~elikonočnemu razpoloženju. Strelcem z možnarji na Legnu pri Siovenjgradcu pa se je pridružil tudi 50-letni posestnik g. Franc Gorup iz Smartna pri Siovenjgradcu. S seboj je prinesel starinsko puško, katera se nabija od spredaj in pričel je streljati. Nenadoma pa je nesrečnemu Gorupu strel razgnal puško, katere en del ga je tako nesrečno zadel v glavo, da mu je počila lobanja in so mu možgani izstopili. Gorup je bil takoj mrtev.
Iz Novega mesta
— Nesreča pri Sežiganju vejevja. Na spomlad je običaj, pa tudi nujna potreba, da posestniki gozdnih parcel čistijo gozd škodljive navlake in gostega vejevja, ki ovira rast dreves. S tem delom se je ukvarjal tudi nad 70 let stari posestnik Bregač Anton iz vasi Brezovice pri Žmar-jeti. Mož je v domačem gozdu zgrabil posekano vejevje na kupe in za žgal. Pri tem se je ogenj hitro razširil tudi na gozd. Zaskrbljeni in pre*ti*ašeni starček se je takoj lotil gašenja. Gasil je s tako vnemo da so plameni zajeli tudi njega. Dobil je hude opekbne po telesu, zlasti na levi nogi. Kmalu po nesreči so prihiteli starčku na pomoč ljudje, ki so nesrečneža rešili plamenov. Bregač je moral v bolnico.
Iz Slovenjgradca
— Nevaren gozdni požar. Včeraj ob pol enajstih dopoldne se je nenadoma vnel velik gozdni kompleks nad železniškim mostom v Siovenjgradcu, last g. Kollner-ja. Požar so zakrivili železniški delavci, kt so zažigali škarpe ob Šeleznižkeim nasipu m po nesreči zažgali ves kompleks. Ogenj se je pričel z veliko naglico širiti. Takoj sta prihiteh trobeljska in s loven j-graška gasilska četa ter pričeli gasiti. Tstočasno pa so prispeli na pomoč tudi vsi delavci iz tovarne kos g. Kollnerja in s skupnimi napori je bil proti poldnevu požar že lokaliziran, škoda je pr3cejšnja ter jo bo bržkone morala poravnati železnica.
— Marenberžairi v Siovenjgradcu. V nedeljo zvečer bo gostoval v Sokolskem domu v Siovenjgradcu dramatski odsek ma-renberškega SokoJskoga društva. Ob tej priliki uprizore naSi vrli bratje s severne meje špicarjevo spevoigro »Svojeglav-eek<, ki Je na vseh odrih že dosegla lep napen. Upamo, da no nafte prebivalstvo v velikem številu prisostvovalo igri in tako tudi izkazalo zasluženo priznanje našim vrlim Maieniberžanoja, ki v n*jt?*jih doe-vifa ne klonejo.
8tev.
»SLOVENSKI NAROD«, pstsk, K. aprila 1*30.
so ustvarili največje in najboljše
SLOVANSKO
filmsko delo
ROŽA
Hrabra dela in herojstva
poljskega aaroda
v tako svojevrstni izvedbi
in režiji, da bo ta film zasenčil vse dosedanje slovanske mojstrovine. Film bo na sporedu od jutri dalje
0-^?5aoiQ'n,OIIQ'OIQIQIOIQ'QIQIQ'QIQin
cd a cd *? cd s cd 3 rr^ e c5 s cd bcd i o mcD «c3 ao ■ c3«cd mer
Ka\ mislite, kaj bodo uprizorili Uonservatorlstl na svojem plesu 15. aprila t. I. v Kazini?
Tega Vam ne moremo povedati, pridite In poglejte!
OiQgOPOgOBOIOIOIO»oioioioio|qioioiqio a CD ■ cd B cz5 b CD i CD 1C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■      M CD ■ CD ■ cd M CD bc —
NEVNE VESTI
— Važna  prometna konferenca. Včeraj
zjutraj se je pričela v Splitu mednarodna železniška konferenca, na kateri so zastopane italijanske, madžarske, belgijske, holandske, nemške, poljske, norveške, švicarske, francoske, turške, naše. avstrijske in češke železnice. Konferenci predseduje švicarski delegat Mat ter. Namen konference je izpremeniti pravilnik o uporabi tovornih vagonov, veljaven od leta 1935.
V plenumu konference so zastopane vse države, ki imajo nad 2000 km normalno-tirnih železnic. Plenum bo obravnaval 26 predlogov, dve komisiji, tehnična in prometna pa 226 predlogov. Predsednik konference je v svojem govoru nag I as al njeno važnost in iziazil posebno veselje, da je bila konferenca sklicana v starodavnem Splitu.
— Kongres mesarjev. V nedeljo popoldne se prične v Novem Sadu kongres mesarjev in klobasičarjev iz vse države. Na kongresu bo sprožen predlog o ustanovitvi centralne zveze mesarjev in klobasičarjev kraljevine Jugoslavije. Nova zveza naj bi služila gospodarskemu napredku mesarskega stanu.
— Ureditev naše svobodne cone v So. Umu. V kratkem se prično v naši svobodni coni v Solunu dela na zgraditvi modernih staj za živina, ki jo izvažamo preko Soluna v Levant in na druga tržišča. Razen staj bodo zgrajena tudi velika skladišča za naše blago, ki gre preko Soluna
V inozemstvo.
— Nastopno predavanje vseuč. prof. dr. Andrije štamparja. Nedavno je bil imenovan za rednega profesorja na medicinski fakulteti zagrebške univerze znani organizator higienske službe v Jugoslaviji in izvedenec Društva narodov za socialna \T>rašanja dr. Andrija Štampar. Včeraj ] ne je imel dr. štampar v Zagrebu nastopno predavanje o socialni medicini, o kateri bo predaval tudi na univerzi kot profesor.
— Italija želi povečati uvoz iz Jugoslavije. Na meiodajmn mestih v Italiji so te dni proučevali vprašanje povečanja uvoza
iz Jugoslavije. Italija namerava baje v kratkem predložiti Jugoslaviji način, kako bi se uvoz povečal. Rezervni krediti za povečanje kontingentov naj bi se znatno zvišali. Rezervni kredit, predviden v sedanjih kontingentih, naj bi se porabil za uvoz onih proizvodov iz Jugoslatvije, ki niso specificirani v seznamu kontingentov. Rezervni kredit znaša zdaj 8.000.000 lir. Italija bo baje predlagala, da bi se ta k- V ::t povečal na 30 milijonov lir.
— Koncert Ljubljanskega kvarteta na Sušaku. Glasbeno društvo na Sušaku pri-re .;: v torek 18. t. m. koncert, na katerem nastopi Ljubljanski kvartet: sopranistka Ksenija Ruše jeva, violinist Albert Der-melj, violončelist Bogomil Leskovic in pfca nist Marjan Lipovšek.
Srnećom le/ii zoo/e,:
— Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo vozačev motornih vozil se bodo vršili za sreze Kranj. Radovljica in Škof j a Loka v četrtek 4. maja ob 8. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
— Suša vedno bolj pritiska. Ze zima je bila letos suha, saj je zapadlo nekaj snega samo pred božičem, potem pa dolgo ni bilo nobenih padavin. Naravnost nepričakovano suh je pa april. Druga leta smo bili vajeni aprilskega vremena, letos imamo pa v aprilu najlepše vreme. Zemlja je že tako izsušena, da se pomlad ne more prav razmahniti. Suša se pozna zlasti na poljih in tra\Tiikih. Kmetje se boje, da jim bo suša napravila občutno škodo. Zaradi suše tipi tudi delo na polju.
— Važno obvestilo! Izšla je zanimiva brošura pod naslovom J-Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti« z zelo pestro in poučno vsebino, ki bo zanimala vsakogar. Ta brošura daje odgovor na mnoga sodobna gospodarska vprašanja. Vsakemu človeku — delavcu, obrtniku, kmetu, uradniku in trgovcu, prav vsakemu bo dobrodošla in vsak bo dobro storil ako se bo ravnal po nasvetih, ki jih bo našel v niei. Odločili smo se poslati knjižieo — do nadaljnega — brezplačno vsakemu, ki nam pošlje svoj naslov in znamko za 1 dinar za poštnino knjižice. Pišite še danes na >Moj dom«, Ljubljana. Dvorakova &.
— Za SCa dinar|ev potovanje v rVa morete napraviti, ker vas vožnja tja in nazaj ne stane več, če potujete z motociklom, ki porabi pod 3 litre bencina na 100 km. a vkljub temu dosega hitrost preko 100 km na uvel Taka vozila, a tudi večja, ki dosegajo s svojo jakost jo vprav bajne brzine si boste imeli priliko ogledati prihodnji teden v Ljubljani ko bo otvor« jen I- Motosalon Motokluba Ilirije v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ne zamudite prilike in oglejte si to zanimivo razstavo, saj bo tukaj poleg vseh vrst motociklov razstavljeno tudi še marsikaj drugega, v zvezi z motociklizmom kar vas bo gotovo zanimalo!
226—n
— Zagrebška restavracija na *vetovni
razstavi v >*w VorKu. Znani zagrebški restavrater Hraniiovič bo imel na svetovni razstavi v Nevv Yorku v našem paviljonu restavracijo. Hraniiovič je že odpotoval v Ameriko.
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 26, v Mariboru 24.7, v Beogradu in Sarajevu 24. v Ljubljani 23. v Splitu, 22, v Dubrovniku in Kumboiu 19. na Visu in na Rabu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7f»6-7. temperatura je znašala S.5.
— ftmarnice se je napi] in v je obesil. V nedeljo se je napil kmet Anton Dušek iz vasi Srškovca blizu Varaždina šm a miče. Ves dan je bil vesel in nihče ni opazil da misli na samomor. Pijan je zapustil družbo in odšel domov. Doma se je obesil in domači so ga naški, ko jebil že mrtev.
— Zagonetna smrt bogatega kmeta. Pred 20 dnevi je brez sledu izginil premožni kmet Dragojlo Davidovič iz Velikega Polja blizu Obrenovca. Pred dobrim mesecem se je oženil. Našli so ga šele v sredo zjutraj nekaj kilometrov od Obre-novca mrtvega. Najbrž je bil ubit. Orožniki so nekaj osumljencev že aretirali.
Iz Ljubljane
—lj Konzum rib v Ljubljani. Veliki teden smo pisali, da je Zagreb lani konsu-miral četrt milijona kg morskih rib, ter pri tem navedli, da je pri nas zadnja leta konzum rib padel, kar je treba pripisovati velikim transportnim stroškom in tudi zaradi visoke trošarine pri nas dragim ribam. Mestni trošarinski oddelek nam je pa pojasnil, da je lansko proračunsko leto Ljubljana porabila res samo 57.156 kg rib, torej ne samo 52.000 kg, kakor smo pisali, čeprav uživa edina večja tvrdka za uvoz rib 40% popusta na trošarini in tudi tak popust pri oglednim. V Ljubljani znaša trošarina na ribe po 2 din in po 50 para. Po 2 din so obdavčene vse boljše sveže ribe. nadalje suhe ribe, nasoljene, prekajene, marinirane ali vložene in tudi vse ribje konzerve. Samo po 50 para je pa od 1. aprila treba plačati od kilograma cenejših rib, kakor slanikov, polenovk, sardel, sardin, giric, skuš in i sladkovodnih belic, pečenk, podustov, mren in klinov. Sedanja mestna uprava je namreč to trošarino znižala na polovico. Res je v Zagrebu trošarina na ribe nižja, vendar so pa v Ljubljani za ribje konzerve dovoljena prosta skladišča, kamor je dovoljeno uvažati vse konzerve brez trošarine. V Beogradu, kjer porabijo primeroma največ rib, je pa trošarina na vse vrste rib mnogo višja kakor v Ljubljani teT znaša na vse vrste svežih rib 1 dint na nasoljene, prekajene in suhe ribe 2 din, na vse druge ribe in ribje konzerve pa celo 3 din za kg. Vzroke, da se Ljubljančani nikakor ne morejo privaditi na ribe, je torej treba iskati drugje, ker ljubljanska trošarina gotovo ni tako visoka, da bi si rib zaradi 50 par pri kili ne mogel privoščiti slehern Ljubljančan. Pomena uživanja rib se mestna občina prav dobro zaveda in so mestni uradi poskušali na najrazličnejše načine povišati konzum, toda ribe se v Ljubljani nižjim slojem zde še vedno precej drage in morda tudi niso priljubljene.
— Prošnja mestnemu pogla\arstvu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani si uso-jamo stanovalci ob Aleševčevi cesti v Sp. Šiški vljudno prositi, da bi dalo tudi podaljšek in hkrati glavni del te ceste od čemet ove ulice proti železniški progi škropiti. Tod je precej industrije in promet z motornimi vozili večkrat prav živahen. Vsako vozilo dvigne toliko prahu, da moramo imeti okna vedno hermetično zaprta. Prejšnja leta je vedno vozil vzdolž vse Alešovčeve ceste škropilni voz. Zelo bi bili mestnemu poglavarstvu hvaležni, če bi ga zopet pošiljal redno v naš konec, le to bi še prosili, naj bi ne vozil prehitro in samo z napol odprtimi izlivki.
—lj Konec slavne piramide. Tudi ljubljanske piramide se lahko kosajo, vsaj po svoji popularnosti, z egiptovskimi. Najbolj slove tiste ob rimskem zidu, pač zato, ker so »zidane« iz pristnega ljubljanskega blata. Niti faraoni niso upali zidati piramid iz blata, ker tedaj pač stavbna tehnika še ni bila na taksni višini. Vendar vsa višina stavbne tehnike ni mogla zadržati ene izmed teh slavnih piramid, da bi se ne razlezla Zloži h so jo sicer zopet, nakupičili blata in ga povezali z vejami, a menda se je maščeval nad njimi duh slavnih faraonov, da se je piramida vselej izaialičila v kup blata, podobnega krtini. Vendar nesreč s tem še ni bilo konec. Ko je bilo za tehniko določeno zemljišče za ' poslopje kemičnega instituta, je postala »piramida« napotje. Zato so jo nedavno morali razk opati in nemi jo zvoziti na primernejši kraj. S tem je konec slave največje zemeljske piramide za rimskim zidom, pa tudi na vsem svetu.
—lj Mestna dela. Pri raznih mestnih dehh je zdaj zaposlenih 6t5 delavcev, ki jjih podpira mestni socialni urad. Največ jih je zaposlenih na Grada, kjer nameravajo delo nadaljevati, ne da ba ga ustavili poleti, dokler ne bo končano. Na Grada je še preeej dela in je težko napovedati, kdaj bo končano, vendar pa smemo- prt. čakava ti, da bo Grad urejen do jeseni.
—1 j Razbita svetilka pred gtedagHtem. Pred opernim gledališčem, imamo posebne paradne svetilke, ki so baje podobne nekolika mogočnem kandklabrom predi pariško opero, a še bolj pokopališkim »late mam«. Toda vajeni smo jih in ae ne ohregamo ob nje. To dokazuje zlasti, da nihče ne opazi razbite 9*etfHte, čeprav je steklo razbito že dolge mesece. Zakaj sve-
tilke ne popravijo, jo težko uganiti in «»ano tudi nI, kdo naj placa popravilo, občina ali gledališka uprava. Morda pa tudi ni v Ljubljani v zalogi primernega stekla za čudovito svetilko, pariške oblike.
—lj proslava »dneva podmladka Rdečega
križa« bo letos v Ljubljani v nedeljo, 23. t. m. Vršila se bo v frančiškanski dvorani v času od pol 11. do 12. dopoldne. Zelo zanimivi program akademije bodo izvajali podmladkarji srednjih, meščanskih in ljudskih sol. Cisti dobiček prireditve je name-jen letošnji počitniški koloniji revnih ljubljanskih učencev.
—lj Na konservatorijskem plesa v soboto 13. t m. v Kazini boste občutili, da je res prišla pomlad. Ne moremo vam povedati, koliko iznenadenj so vam pripravili na tem plesu; sami morate priti in verjemite: vse leto ga ne boste pozabili. Ali je kaj lepšega od plesa v pomladi? Ni, verjemite nam, da ni! Ob sladkih Straussovih melodijah boste pozabili na vse skrbi, ki vas mučijo iz dneva v dan. Začetek, katerega nikakor ne smete zamuditi, bo z zabavnim programom ob pol 9. zvečer. Kaj je v programu, pa je zaenkrat še njihova tajnost. Obleka za ta ples je večerna ali promenadna. 219-n
—lj Zakaj vozijo tramvaji tako počasi? Uprava cestne železnice je morala na po-lcivico zmanjšati hitrost vožnje tram/va-iev, ker je odpovedal električni tok. Tramvaji bodo vozili zopet normalno čim bo elokti ični kabel popravljen.
Pravkar dospela
mostarska žilovka
Danes morske ribe, polenovka in rižota v
gostilni RA2EM na Žabjeku
—Ij »Kako zavarujemo nase domove, nase kleti za ozračno obrambo« je naslov
predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Komiteja tehničnega dela g. prof. ing. Dimnik Stanko v torek 18. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Udruženja jugoslov. in-ženjerjev in arhitektov v Ljubljani, Kongresni trg 1-n (Kazino). Priznani predavatelj bo podal v besedi in sliki najosnov. nejše smernice o preprostem zavarovanju naših domov za ozračno obrambo, t. j. za primer plinskega in bombnega napada iz zraka. Predavanje je namenjeno najširši javnosti, predvsem pa hišnim lastnikom, najemnikom, raznim strokovnim krogom in drugim. Ker stopa vedno bolj v ospredje vprašanje pasivne obrambe prebivalstva, je nedvomno, da bo nastopno predavanje zelo koristno in poučno, posebno pa danes. Vstopnine ni. Vsi toplo vabljeni.
—lj Sentjakobčani ponove v soboto 15. t. m. ob 20.15 zabavno komedijo »Pustolovščine dobrega vojaka švejka« z g. La-vričem v naslovni vlogi. Igra je dosegla izreden uspeh in so jo šentjakobčani doslej uprizorili sedemnajstkrat pri polni dvorani. V nedeljo 16. t. m. ob 20.15 se igra ponovi, toda le v slučaju slabega vremena. Opozarjamo, da je to poslednja uprizoritev te komedije. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavo.
—lj Odpovedana gledališka predstava. Ker je morala upiava sinočnjo operno predstavo radi defekt m- v vodih mestne elektrarne odpovedati, veljajo kupljene vstopnice za prihodnjo predstavo »Lohen-grina«, ki bo za red Četrtek. Predvidoma bo ta predstava 27. t. m.
—lj Poljski narod v filmu. Največja in najboljša slovanska filmska mojstrovina kar smo jih do sedaj imeli priliko videti, bo prvi poljski filmski umotvor *Roža<* v tako svojevrstni izvedbi in režiji, da srno vsi Slovani lahko ponosni na to močno delo. Film »Roža« prikazuje hrabra dela in herojstva junakov, ki so se borili in žrtvovali svoje življenje za svobodo in uedinjenje poljskega naroda. Film »Roža« nam predočuje poljski narod kot narod zdravih idej, močne volje, nezlomljivega značaja in poln čuta dolžnosti. Igralsko in režijsko je film na višku — te vrste filma Ljubljana še ni imela prilike videti. Dejanje kakor igralci fascinirajo vse gledalce. Film »Roža« je gotovo največja slovanska filmska umetnina vseh časov — po idejni zamisli »lavnega poljskega pisatelja Stevana Že romskega — vsebinsko kakor igralsko nenadkriljiva. FIlm bo na sporedu od jutri dalje v kinu Matici, na kar že danes opozarjamo. 1281
—lj Podružnica SVD diska. V torek 18. t. m. ob pol osmih zvečer bo v deski ljudski šob v S p. šiski strokovno predavanje o vrtnicah in drugih cvetlicah.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo absolviral v letošnji spomladi vrsto koncertov, na katerih se izvajajo
Samo še danes ob 16.! Predstavi ob 19. in SI. odpadeta!
Ljubavna drama z Joano Craw-ford in Spencerjem Tracjjem.
MANEKEN
Vr CT ^»TAVVd^VVA KINO SLOGA, tel. 27-30. £91     CL V V £5 1   t A   Danes ob 16., 19. in 21. url.
Pretresljiva življenjska drama o borbi in končnem triumfu slavnega francoskega
pisatelja EMILA ZOLE,  smelega in edinega borca za pravico v znanem
Drevfusovem procesu. PAUL MUNI, v svoji najboljši vlogi!
dela slovenskih skladateljev. Do sedaj so •e vršili ti koncerti v Litiji, Celju in Kranju. V nedeljo 16. t. m. bo koncert v škof ji Loki, nakar sledijo še koncerti v TTžiču. Trbovljah in na Golniku, kjer bo koncert sredi maja pod milim nebom, škof jeloča-ne opozarjamo na nedeljski koncert, ki bo ob pol 9. uri v dvorani škofjeloškega Sokolskega doma. Predprodaja sedežev in stojišč pri sokol skem hišniku.
—lj Zanimivo predavanje Pedagoškega društva, v ponedeljek dne 17 .t. nvbo v okviru predavanj Pedagoškega društva predaval nas priznani strokovnjak v psi-hotehniki in organizator banovinske poklicne svetovalnice dr. Vladimir Schmidt o temi: »Sodelovanje šole in poklicne svetovalnice«. Predavanje bo ob 6- uiri zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vse. ki se zanimajo za aktualni problem vljudno vabimo. Vstopnine ni.
—lj Opozarjamo na nocojšnji večer komorne glasbe, ki ga bodo izvajali: Ksenija Kušejeva, Albert Dermelj, Bogomir Leskovic in Marijan Lipovšek v veliki Filharmonični dvorani. Tiskani spored prinaša kratko razlago skladb, ki so na koncertu in besedilo petih pesmi Ln arij, zato nakup priporočamo. Spored je sestavljen iz del Dvofaka, Beethovna, Handla. Mozarta, Schuberta in Torellija. Začetek toč. no ob 20. uri, predprodaja v knjigami Glasbene Matice.
—'lj Razstava F. Francaliskega v Jakopičevem paviljonu bo odprla samo še do vštetega 16. aprila. Zato vabimo vse prijatelje bolgarskega naroda, člane Jugo-slovensko-bolgarske lige   in Slovenskega
planinskega društva, ki si razstave Se niso ogledali, da. to store. Odprta je ves dan.
V nedeljo 16. aprila bo ob 11. zadnje vodstvo.
—lj RazHava F. Francaliskega v Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še do vštetega 16. aprila. Zato vabimo vse prijatelje bolgarskega naroda, člane Jugoskv vensko-bolgarske lige in Slovenskega planinskega društva, ki si raastave Se niso ogledali, da to store. Odprta je ves dan,
V nedeljo 16. aprila bo ob 11. zadnja vodstvo.
—lj Tatvina zlatnine in drugih predmetov. V stanovanje Marije Zamide na Tyr» ševi cesti 53 se je splazil oni dan tat ln ji ukradel zlato zapestno damsko uro z zlato verižico, vredno 800 din, zimsko suknjo rjave barve s kožuhovinastim ovratnikom in oljnato sliko, predstavlja-jočo Krista na Oljski gori. Zamidova ima nad 1500 din škode.
—lj Najdeno ogrodje kolesa. V grmovju ob Strmi poti pod Gradom so našli otroci ogiodje moškega kolesa štev. 701,155. Zraven je bilo tudi ravno krmilo brez ročajev, blatniki in veriga. Lastnik naj se javi na policiji.
—lj Vlom v stanovanje. V stanovanje Frančiške Velanovič v Mostah je včeraj popoldne vdrl tat in odnesel več dragocenosti in gotovine, tako da je bila Vela-novićeva oškodovana za 2000 din. Vlom je oškodovanka takoj prijavila in se je policiji tudi hitro posrečilo izslediti tatu v osebi 251etnega brezposelnega delavca Karla Nevečnega, ki pa je nekaj denarja že zapravil. Nevečnega so izročili sodišču.
Neprostovoljna zabava z elektriko
S noči je v mestu nenadoma odpovedal električni tok
in nastala je silna zmeda
Ljubljana, 14. aprila Snoči smo imeli v Ljubljani nenavadno zatemnitev, ki jo naj razlože strokovnjaki, če morejo. Vajeni smo sicer, da od časa do časa odpove elektrika, a spored snočnje zabave je bil posebno pester. To se sicer da razložiti, da je nekje pregorel kabel ter je mesto ostalo zaradi tega precej časa brez električnega toka. Odjemalcem električnega toka je končno vseeno, odkod dobivajo tok in jih tudi toliko ne zanima, kdo je kriv, če elektrika odpove. Radi bi vedeli samo vsaj pol ure prej, kdaj se bo začela neprostovoljna zabava, kar pa seveda zahtevajo preveč.
Ko smo imeli lani redno zatemnitev v Ljubljani, smo se pripravili dobro na njo, a tedaj smo lahko uporabljali tok po stanovanjih in lokalih. To torej ni bila popolna zatesnnitev v primeri s snočnjo. Snoci niso bili ljudje založeni niti s svečami. Ko so hoteli prižgati luči v mraku, ni bilo toka, najsi so Še tako vrteli stikala Upali so, da bo elektrika zagorela pozneje, kakor se je že zgodilo nekajkrat, zato so potrpežljivo čakali. In v resnici so se luči prižgale, toda šele ob 19.30, ko je bila večina mestnih okrajev že pol ure v temi. Ljudje pa, ki niso zaupali elektriki, so se skušali založiti s svečami. Toda trgovine so bile snoči že točno ob 19. zaprte, pač zato, ker ni bilo elektrike. Luči so ob 19.30 zagorele samo rna po-skušnjo«. Zavladala je zopet egiptovska tema. Ljudje so stikali po predalih za svečami, tu in tam so si pomagali z žepnimi baterijami in raznimi drugimi svetili prejšnjih stoletij. Ko je ob 20.15 zopet zagorela električna luč, smo se je razveselili kakor odkritja, kakor naši predniki.
Veselje je bilo kaj kratko. Luč je ugašala vsaj vsakih pet minut po enkrat Komaj so ljudje upihnili sveče, je odpovedala tudi elektrika, nakar Je bilo seveda zopet treba prižgati sveče, kjer so jih pač imeli. Toda čim so jih prižgali, so žarnice zopet posvetile. Tako smo se zabavali nekaj ur, dokler se nam pro-
gram zabave ni zazdel preveč dolgočasen. Seveda marsikdo ni mogel mirno zaspati. Nekateri so bili zbegani zaradi nenavadne zatemnitve in kdo ve, kako je prišlo do tega. da so raznašali fantastične govorice, češ, da vse to ni brez pomena.
Vendar blagor ljudem, ki so se lahko
vsaj potolažili z govoricami. Drugi so se znašali nad tramvajem, ki ni mogel voziti dve uri, od 18.30 do 20.30. Torej tramvaj je moral počivati, ko je sicer zvečer najživahnejši promet, ko se vračajo ljudje iz služb. Zaradi muhaste elektrike so pa nastale zmede še marsikje drugje, po trgovinah, delavnicah, tovarnah, briv-nicah...
Vendar naj na pristojnih mestih ne mislijo, da kdo zabavlja zaradi zabave z elektriko. Hvaležni moramo biti za vse, kar nam naklonijo višje sile. Posebej pa naj omenimo, s kakšnim veseljem je sprejela zatemnitev mladina, ki je zadnje čase pod mogočnim vplivom pomladi. Cas je bil posrečeno izbran, ker zadnje čase nI tudi lune.
Iz Kranja
— Jugoslovan**© akademske Ljudska univerza priredi dre vi ob osmih
v kinu >Talija« svoje zaključno predavanje v letošnji sezoni. Predaval bo g. dr. Karel Petrič o >Spolnih boleznine. PO predavanju, ki bo gotovo vsakogar zanimalo, bo predvajala dva filma. Kulturno-proevetni tonfilm »Rontgenovi žarki« prikazuje v poljudni obliki razvoj in praktično korist Rontgenovih žarkov. Drugi, kulturao-znanstveni film o raziskovanju sifilisa »Bič Človeštva«:, pa prikazuje škodljivost sifilisa kot socialne bolezni in biča človeštva, njegove pojave, povzročitelje m način zdravljenja. Oba filma, izdelana šele pred kratkim, sta zelo zanimiva in bosta gotovo žela zasluženi uspeh.
Inserirafte v „SL Narodu"!
MALI OGLASI
-eseua 50 par. davek pomene j Preklici Izjave beseda Din 1-—
davek posebej.
da pismene odgovore glade mana oglasov je treba priložit j znamka — Popustov za male oglasa m
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
Male oglase »Slov. Narod«
sprejema de 9. ar
KLIŠEJ
J U G 0 G B A C11' A
ANA:!P/3
S LUŽB E
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
PEKOVSKEGA POMOČNIKA
mladega, začenika, sprejmem takoj. Pekarna Cesnik Mihael, Hrastnik 99. 1271
FRIZERKO
perfektno v železni in vodni
ondulaciji in manikiranju _
sprejmem. Nastop takoj ali po dogovoru. Gumilar, frizer, Murska Sobota. 1270
FRIZERKO ALI FRIZERJA
prvovrstno moč — leče salon ErnjeŠ, Sušak. 12T9
tat danes pokosite
Peliconov sladoled!
Wolfova ulica
Podružn i ct i
Miklošičeva cesta — nasproti TTniona, Kongresni trg — nasproti Zvezde
v dobrem stanju, o* 30 do 40 KB, kupim. Flnota Albert, ope-
1278
STAnOVATlJA
*eua da pav. dsvea posebej Najmanis* sneeefe 9 DfB
boljšemu zakonskemu para aH
dvema gospodičnama za t. maj.
1276
Makulatura! papir
preda
i......
PHUiMMitiltmMiHIl.tihHiii'i^inM-M.^llimiHI
63
Stran 4
»SLOVENSKI N ARO D«, petek, 14. aprila 1939.
Stev.
Največji akvarij na svetu
življenje rib —
Morje v miniaturi — Morske Hvali kakor v naravi —
akvariju navadno poginejo
New York ima namen zgraditi nov ogromen akvarij. Pri tem bodo uporabili vse izkušnje, pridobljene z najnovejšim in največjim akvarijem na svetu Marine Studios v St. Augustinu na Floridi. Akvariji ao navadno z vodo napolnjene posode, kjer plavajo ribice in kjer se večje ribe leno obračajo in valjajo po tleh tako, da se vidijo aamo njihovi hrbti. Pomorski studio je pa nekaj druzega. Njegove ogromne posode stoje visoko, tako da morajo gledati obiskovalci skozi posebna okenca v ta kotiček resničnega pomorskega življenja, kjer žive velike in majhne ribe skupaj in se tudi medsebojno požirajo.
Pomorski studio ni samo krasen prizor, temveč je to tudi največji in edinstveni laboratorij za proučevanje pomorskega življenja, skoraj pod enakimi pogoji kakor v morju samem. Dolga leta so učenjaki sanjali o tem, da bi mogli videti morske ribe v njihovem naravnem okolju. Z manjšimi ribami gre razmeroma lahko, toda kako ujeti in spraviti skupaj tudi velike morske živali kakor so morski psi, delfini, sipe in ogromne želve ?
To veliko delo se je posrečilo kuratorju poskusne biologije v ameriškem naravoslovnem muzeju Douglasu Burdenu in vnuku velikega ruskega misleca liji Tolstemu. Pripravila sta točne načrte in odšla z njimi k C. V. Whitneyu, ki je dal 500.000 dolarjev, potrebnih za zgraditev največjega akvarija sveta Marine Studios. Pomorski studio je oddaljen dobrih 18 milj od
St. Augustina in zgrajen je na morski obali. Obstoja iz dveh ogromnih posod, podobnih krizarki, če si jo mislimo s praznim krvom.
To morsko obalo so izbrali zato, ker je v morju ob nji zelo mnogo živali, in ker je subtropična svetloba tam zelo ostra, kot nalašč za fotografiranje. Blizu obale je nekaj čevljev pod morsko gladino skala, obstoječa iz drobnih koščkov školjk in zato je ta skala izvrsten naravni filter. Skozi njo so napeljali cevi in naravno filtrirano vodo potiskajo stroji v posodi v ogromni množini 5 milijonov galon dnevno. Ena posoda je 100 čevljev dolga, 50 široka in 18 čevljev globoka, spodaj ima obliko mno-gokotnika. Druga posoda je okrogla, v premeru meri 75 čevljev, globoka je pa 11 čevljev. Ribe pridejo najpej v manjšo posodo, kjer jih izmerijo in opazujejo. Ob stenah posod je nad 200 okenc. Nekaj okenc je tudi spodaj, da je mogoče opazovanje od spodaj.
V Marine Studios zaposleni ljudje imajo vtis, da so pod krovom velikega preko-oceanskega parnika. kadar opazujejo ribe, kako gledajo začudeno v okna in odpirajo žrela. Na dnu tega miniaturnega oceana eo koralne pečine, težke več ton. Živih koral se še nikoli ni posrečilo uspešno presaditi tako daleč na sever. Podmorski vrtiček je zastopan z nežno gugajočimi se morskimi vetrovnicami in morskimi ježki. V Marine Studios je bilo tudi že več radostnih dogodkov, le žal da so mladiči ve-
Mlirtlifi v
činoma poginili. Samica akata je dala življenje lepemu mladiču. Naenkrat je pa mladič izginil. Požrla ga je lačna riba. Enaka usoda je zadela mladega morskega hudička in več m1«"1** morskih psov. Pri življenju je ostal aamo morski konjiček, ki se mu je posrečilo uiti požrešnim sovražnikom.
Zelo nevarno je krmiti morske živali. V potapljaških oblekah ae morajo uslužbenci akvarija potopiti pod vodo, kjer se morajo zanašati samo na svoje slutnje, saj ne slišijo, če se jim približa riba od zadaj. Morski pes ne pozna nobene etikete. Hlastne po povrženi mu poslastici m se nič ne zmeni za to, če mu ostane v žrelu tudi človeška roka. Delfini se krmijo razmeroma lahko. Skačejo namreč iz vode kakor naše postrvi Zelo težko je loviti ribe za največji akvarij. Manjše ribe love v mreže, mnogo težje pa gre z velikimi morskimi pošastmi, šele ko so izumili posebno harpuno, ki ribe ne rani. so lahko ujeli tudi največje ribe. Harpuna omami morskega psa v nekaj sekundah in potem ga s posebno ladjo od vleče jo v akvarij. Tam ga lahko ljudje potem mirno občudujejo in ni se jim treba bati ga, ker je zaprt za debelim steklom.
Letni obračun
skrbi za mladino
Redni cbčni zbor društva „Skrb za mladino44 — Uspešno
delo v preteklem letu
Ljubljana, 13. aprila V ZmTcričičcvi gostilni na Je^ličevi cesti se je snoči vršil redni letni občni zbor društva »Skrb ze mladino«. Lepo obiskano zborovanje, na katerem smo zasledili redko agilno in koristno delo za mladino, je vodil predsednik društva £. Miroslav Ur-bas in na njem so odborniki iznesti zelo zanimiva p iročila o vztrajnem gmotnem podpiranju mladine. To dru.^vc. ki je humanitarnega in prosvetnega značaja in katerega delokrog obsega ljubljanska okraja Sv. Peter in Poljane, je bilo ustanovljeno 1. 1923. na privatno iniciativo z nalogo delovati moralno in materialno posebno za mladino, ki od strani staršev ni deležna zadostne moralne in gmotne podpore, da bi se mogla razviti v dobre državljane in koristne člane človeške družbe V ta namen pomaga društvo deci s preskrbo obleke, dobrega etiva in jim tudi vsako leto nudi priliko za telesno okrepitev. V posebno nalogo pa si je društvo zastavilo nalogo ustanoviti v vzhodni Ljubljani nad vse potreben dom za zaščito in vzgojo de-ce. Ker je društvo navezano le na prispevke in zbirke iz vrst lastnih članov, je kar neverjetno in nad vse izredno, da si društvo vsako leto nabere toliko sredstev, da zaležejo za dokajšnjo resnično pomoč pomoči potrebnim. Da je temu tako. je bilo razvidno iz izčrpnih poročil odbornikov. Poročevalec je bil enkrat v opravljanja svoje službene dolžnosti prijetno presenečen, da je na zboru tega društva našel nekaj ljudi, ki so v primeri z drugimi pokazali, da pri njih ni ne duha ne sluha o kiik i senilnosti podobnih naših društev, temveč prav nasprotno, da gre tu za ljudi in za organizacijo, k; ne tvezi lepih besed, temveč da krepko zasaja svojo copato dobrodelnosti.
Že v svojem poročilu je predsednik g. Urbas, ki se je najprej kratko spominjal v preteklem letu umrlih zaslužnih društvenih članov, poudaril, da je društveno delo v preteklem letu poteklo normalno rn tako izdatno, kakor druga leta, za katerima ni v ničemer zaostajalo. Jasno sliko tega dela pa je nudilo poročilo tajnika g. Frana Tumpeja, Delo tajništva je bilo veliko, ker so se nanj v glavnem naslavljale številne prošnje za podpore. Dasi se je društvo v pretekli dobi gibalo v znamenju splošnih gospodarskih težkoč, ki so mu onemogočale večji podvig in krepkej-si razmah, je vendar vztrajalo pri normalnem društvenem delu. Odbor si je nadel v nekem smislu nehvaležno nalogo, da namreč zgradi čim prej lasten dom, v katerem bi imel možnost nuditi okrepitev in od poč i tek naši revni deci. Žal mu to prizadevanje zaenkrat ni uspelo. Ima sicer v posesti dve parcela, eno v Aleksandrovem in drugo v Bohinju, toda ti dve parceli namerava prodati in iz izkupička zgraditi ali kupiti kako primerno poslopje za dom. Uprava je nadalje širila med prebava ls tvom razumevanje za socialno delo, skrbela je za revno deco, za sirote brez staršev, za nezakonsko zapuščeno deco, za telesno šibko in zaostalo in za tisto, kateri starši niso mogli nuditi primerne vzgoje, nadzorstva in oskrbe. Po svojih mc>čeh je o mogoča'a in lajšala študij nadarjenim revnim dijakom, v neštetih primerih je uspešno posredovala pri podjetnikih, da so prišli brezposelni družinski očetje do zaslužka. Tajnik pa je bil en dan v tednu vedno na razpolago vsem, ki so potrebovali kak nasvet v zadevah varu št va in zaščite dojenčkov in šolske mladine. Ostali društveni funkcionarji pa so prav tako izvrševali svoje naloge nad vse požrtvoval-
no. Z ljubeznijo do najrevnejših je odbor poizvedoval po deci, kateri je priskočil na pomoč z obutvijo, toplo obleko, perilom, življenjskimi ptrebščinami in v izjemnih primerih tudi z denarjem. Med šolskimi počitnicami je redno pošiljal deco obeh spolov na letovanje v idilično Poljansko dolino, kjer je deca na svežem zraku in solncu ter v brezskrbni zabavi nič kaj veselo pričakovala dneva, ko je bilo treba odriniti domov. Brezplačno je pri njih pravi jal ves čas zdravniško službo gore-njevaški zdravnik dr. Gregorič in deci se je brez izjeme poznalo, da je vidno zadovoljna. Pa tudi na zunaj ji je bilo to poznati: veliko je pridobila na teži.
Tudi ostale društvene akcije so bile kronane z uspehom. Tako n. pr. štetje obiskovalcev grobov, ki je vrglo nekaj denarja, potem pa je imel lep moralen uspeh koncert, prirejen v okviru decjega tedna pod okriljem prireditev Unije za zaščito dece. Med najlepše in uspešne pa je šteti božićnico. S pridnim nabiranjem prispevkov v denarju in v blagu se je posrečilo obdarovati dvakrat po nad sto otrok in nekaj družin s toplo obleko, obutvijo, perilom, družine s številnimi otroki pa tudi z živili in kurivom.
Društvo pa sodeluje tudi z Unijo za zaščito dece in se je po svojem tajniku udeležilo tudi Balkanskega kongresa lani v Beogradu. Tajnik; je zaključil svoje poročilo z željo, da bi bližnja bodočnost omogočila krepkejsa društveni razmah in izpolnitev težkih, vendar prepotrebnih in hvaležnih ciljev. Poleg rednega dosedanjega dela naj bi društvo razširilo svoj delokrog in ga še bolj populariziralo ter poskrbelo za dom. ne le za dobo počitnic, temveč tudi stalni dom za ljubljansko zapuščeno deco, iz katerega naj bi društveni varovanci izšli kot krepki, dobro vzgojeni in zavedni Jugoalovem.
Iz blagajniškega poročila in proračuna za prihodnje leto glede podpor, ki jih misli društvo razdeliti po svoji navadi, smo se mogli v polni meri prepričati, da pomoč društva nikakor ni malenkostna m da društvo operira % dotacijami, ki bi mu jrh marsikatero društvo moglo zavidat]. Ko je biLa  celemu odboru izglasovana soglasno
razresnrica, so sledile volitve novega odbora za bodočo dveletno poslovno dobo. Kot predsednik je bil ponovno izvoljen g. Miroslav l>rbaa, za podpredsednika Ivan Loze j, za tajnika Fran Tumpej. za knjigovodjo Albin Ravnihar, za odbornike Stane Fle-gar. Tone Gorjanc, Etbm Bežek m Avgust Ropič, za namestnike dr. Pavel Pestotnik in inž. Lado Bevc, za preglednike računov pa Rajko Turk, Fran Vrečar in Leopold
Zupančič. Na kraju zborovanja je bilo med slučajnostmi še določeno, da ostane članarina v starem znesku 12 din, odbor pa je dobil pooblastilo za prodajo parcel in za event. nakup primernega doma iz izkupička. Odbor pa je dobil tudi pooblastilo za kooptiranje novih mlajših članov v odbor, da bi se tako delo moglo poživiti z mlajšimi močmi.
Pet delavk se je zastrupilo z radijem
Sodišče jim je prisodilo odškodnino in dosmrtno rento,
toda štiri so Ze umrle
V noki newyorski bolnici je podlegla za-strupl jen ju radija predzadnja izmed petih delavk, ki je njihova tragična usoda leta 1928 vzbudila v Ameriki veliko razburjenje. Pred 15 leti je zaposlovala družba United States Radium Co. pet delavk s slikanjem svet'ikajočih se številk na urnikih. Delale so s čopiči, ki so jih oblizovale, kakor je pač navada. Številke so slikale z barvo, vsebujočo radi j evo sol. Čopiče v baje ni bilo mogoče močiti niti z gobo, niti z nobeno mehanično napravo, ker so morali biti lepo zaostreni, da je šlo delo hitro od rok in da je bilo opravljeno dobro.
Ko so pa delale delavke leto dni, &o se pojavili na njih znafld težke bolezni. Izkazalo se je, da so dobivale, ko so slinile čopiče, v usta neznatne količine radija, ki se je nabiral v telesu in začel ra-zkrajati njihove kosti. Delavke so bile zaradi bolezni odpuščene in na njihovo mesto so prišle nove. In zopet niso ničesar ukrenili proti nevarnosti zastnnVjenja. Nove delavke bi bile morale deliti usodo svojih prednic, če bi odpuščene delavke ne bile zbrale denarja za tožbo. Tožile so druž-
bo, ki ni poskrbela, da bi bile zavarovane pred zastrupi j en jem Družba je res priznala, da je delo omajalo delavkam zdravje, ni jim pa hotela priznata nobene odškodnine, čeprav so kot priče zaslišani zdravniki izjavili, da je vseh pet delavk zapisanih smrti, da bodo morale po dolgi bolezni umreti, ker so se zastrupile z radijem in da jim zdravniška veda sploh ne more pomagati.
Prva instanca je zahtevo delavk po odškodnini zavrnila, druga je pa priznala vsaki 17.000 dolarjev odškodnine in dosmrtno rento. Po tej razsodb« je nehalo podjetje izdelovati svetlikajoče se urnike na stari način in tako je sodišče rešilo življenje novim delavkam. Tri delavke so umrle že pred leti, četrta je bila pa več let priklenjena na bolniško posteljo in oni dan je umrla. Vse kosti so ji bile razpadle. Pri peti se je pa razpadanje kosti naenkrat ustavilo. Ta sc počuti še dokaj dobro. Toda zdravniki niso prepričani, da bo ostala pri življenju. Tudi nji noben zdravnik ne
more pomagati
Zanimivosti iz železniškega prometa
Elektrifikacija železniške proge Leipzig Nurnberg bo končana prihodnje leto. Stroški so preračunani na 118.7 milijonov mark. Od tega odpade na napravo vozil 45 niilijonov. Elektrifikacija se bo nadaljevala od Leipziga do Berlina in s tem bo dosežena diiektna zveza z električnim omrežjem Beilin—Miinchen. Pomen elektrifikacije je v tem, da prevozi brzovlak pot od Berlina do Mtinchema v 5 urah 20 minutah, ciočim rabi zdaj, ko proga še ni elektrificirana, 8 ur.
Vagoni kot weekend hišice so zelo priljubljeni v Angliji in že od novega leta ponujajo železn-ske ciiužbe take vagone v najem. Imajo jih na razpolago blizu 500. Vagoni so narejeni in opremljeni tako, da lahko ljudje v njih udebno stanujejo tudi delj časa. Vagoni imajo popolno kuhinjsko opremo, ločen prostor za postelje in sploh ves stanovanjski konfert. Najemnina za manjšo družbo na teden znaša v našem denarju okrog 350 din, tako da na poedinca ne odpade mnogo.
Poštna železnica v Londonu je nad 10 kilometrov dolga prc<ga, vodeča pod zemljo od vzhoda Londona na zapad. Zgradila jo je poštna uprava leta 1927 m na nji vozijo miniaturni vlaki, up:avljani avtomatično brez osebja. Ima čest vmesnih postaj in prepelje dnevno 6-5 milijona pisem, letno pa nad 4 milijone paketov.
Petelin pomočnik arheologov
Skupina nemških, danskih in angleških arheologov, ki delajo skupno na izkopaninah v Solunu, je odkrila blizu cerkve sv. Jurija temelje palače rimskega cesarja Va-leriana. Palačo so najbrž porušili Goti približno sredi 3. stoletja po Kristusu. Na temelje palače, o kateri je bilo znano, da je stala blizu cerkve sv. Jurija, čeprav ni bila označena niti na najstarejših zemljevidih mesta, je opozoril star krošnjar vratarja muzeja Jeni DjamL Starec stanuje v baraki za cerkvijo. V bližini so nedavno porušili staro hišo, da bi napravili prostor za novo večjo.
Ko so kopali temelje, so naleteli delavci na mnoge hodnike in kanale, za katere se pa niso zmenili, ker to v Solunu ni nič posebnega. Me3to ima pač zelo pestro preteklost. Na to. da so odkrili tu nekaj izrednega, je opozoril ljudi petelin. Krošnjar ima kure in med njimi mladega petelina plemenite pasme, ki ga posebno ceni. Nedavno je hotel nekega večera kure zapreti, pa je petelin preletel plot njegovega dvorišča in odletel na stavbišče. Krošnjar je komaj še pravočasno opazil, kako je izginil v ozkem hodniku na eni strani temeljev. Odšel je za njim, zlezel na hodnik in bil zelo presenečen, ko se je kmalu razširil tako, da je lahko hodil pokonci.
Petelina je ujel na koncu hodnika, kjer so bila zarjavela mrežasta vrata, da ni
mogel naprej. Za vrati se je videl večji prostor in nanj je opozoril krošnjar vratarja muzeja, ta pa šefa arheološke komisije nemškega profesorja SchSneberga. Komisija, ki se je že prej zanimala za podzemlje cerkve sv. Jurija, je začela preiskovati podzemlje od novega stavbišča. Arheologi so spoznali v hodniku del starega rimskega vodovoda, po katerem so prišli do temeljev. O njih domnevajo, da so ostanki nekdanje Valerianove palače.
Zabukošek obsojen na smrt
Celje. 14. aprila V razpravi proti roparskemu morilcu Juriju Zabukošku pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta bila včeraj dopoldne zaslišana zdravnika izvedenca primarij dr. Steinfelser in dr. Perko. Izjavila sta, da je bila pokojna Ivanka Zakrajškova zastrupljena in zadavljena.
Razprava je bila ob 12.45 prekinjena in se je nadaljevala ob 15. Zaslišanih je bilo nadaljnjih sedem prič, ki pa niso povedale ničesar bistveno novega. Kemik izvedenec dr. Jeločnik, ki mu je predsedujoči predsednik okrožnega sodišča dr. Vi-dovič pr^dočil strup, s katerim ie bfl Zabukošek zastrupil Zakrajškovo. ie izjavil, da je ta strup ciankalij. Ko so mu pokazali prašek v škatlici, ki jo ie imel Zabukošek pri sebi pri zaslišanju in iz katere je vzel od tega praška ter se nato zgrudil, je dr. Jeločnik izjavil, da ie to običajna jedilna soda. Zabukošek je torej takrat simuliral poskus samomora.
Po čitanju spisov ter govorih državnega tožilca dr. Rusa in zagovornika odvetnika dr. Milana Orožna, je Zabukošek še izjavil, da ni hotel umoriti Zakrajškove, marveč da jo je hotel samo s strupom omamiti in da je tudi ni zadavil. Ob 19. se je senat umaknil k posvetovanju.
Ob 19.30 je predsednik razglasil sodbo, da je sodišče spoznalo Zabukoška za krivega roparskega umora, izvršenega z za-strupljenjem in zadavljenjem ter oropa-njem Ivanke Zakrajškove, ter za krivega tatvine moške suknje v škodo zlatarskega mojstra Mihe Korena v Trbovljah, in da je zaradi tega obsodilo Zabukoška na smrt z obeŠenjem. Občinstvo, ki je napolnilo razpravno dvorano do zadnjega kotička, je sprejelo sodbo s pritrjevanjem in ploskanjem. Zabukoškov zagovornik je prijavil revizijo in priziv.___
PRAVO OZADJE KONKURZA
— Moram ti zaupati, da je ^el moj oče v konkurz.
— Vidiš, saj sem ti vedno pravil, ia bo tvoj oče našel sredstvo, da bi naju razdvojil.
MED PRIjATELJTCA>n
— Finančni položaj tvojega sedanjega ljubSka se je močno poslabšal, draga moja. Mislim, da te bo kmalu pustil na cedilu.
— Kako pa to već ?
— Kako bi ne vedela, saj je moj mož.
VERDI
11
i||tlllHHHlhilWMi|MtHt
— Da, to je. kakor če prisegajo mornarji...
— Ne, verjemi mi, kar norim za teboj.
— Kakor takrat v Milanu. Tudi tam si tako govorila, pa si pobegnila v Pariz, jaz sem te pa pričakoval v Rimu.
— Hotela sem, da bi se poročila.
— In ker te mislim ponovno odkloniti, boš znova odfrfotala, kaj ne?
— Vidiš, samo govoriš, sam si pa . .. Zakaj me ne ljubiš? Evo, prenesla sem tvojo prtljago: nisem mislila, da prenesem samo tvojo obleko, temveč tudi tvoje srce... In če se mi to ni posrečilo, lahko odideš . . . Srečno pot!
— Da .. . zašepeče Verdi.. . saj tudi odidem ... Napačno sem storil, da sem prišel sem; vse to mi razjeda živce.
In tedaj se odigra ljubavni prizor. Giuseppina zaplače. Verdi pa jame hoditi po sobi. Trdno je bil sklenil oditi. Na drugi strani ga pa mika ostati. Hodi po sobi kakor lev v kletki. Slednjič se ustavi pred glasovirjem. Počasi jamejo njegovi prsti pritiskati na tipke, potem pa vedno hitreje in hitreje... To je prava nevihta iz »Rigoletta« — Giuseppina vstane in obraz se ji izpremeni. Vsa je srečna, obraz ji kar žari ... Vsa drhti od radosti in navdušenja za glasbo, ki se tu poraja. Evo, prav tu, v te j sobi, po tem ljuba vnem prizoru.
— AH je to tista nevihta, o kateri si mi govo-
ril, da bo v »Rigolettu«? — je vprašala Giuseppina tiho. A Verdi je samo prikimal z glavo. — Da, to je tista nepozabna stran. O, kako srečna je, da jo je bog postavil kraj Verdija.
— Vzemi me tako, kakršna sem. Zadovoljna sem tudi brez poroke... Krasno je živeti s teboj, kraj tebe, zate — zašepeče Giuseppina. Toda Verdi ji rahlo položi roko na usta.
— Ljubi me brez besed, brez pripovedovanja ... Nič drugega ne zahtevam od tebe.
Končno sta objeta. Giuseppina je srečna. Verdi je postal ves nežen, boža ji lase in tiho, tiho kakor najslajša glasba ji šepeta:
— Glej, poročil bi se s teboj pa ne morem... Prisegel sem Margeriti tiste noči, ko je umirala, da nikoli več ne bo na svetu nobene gospe Verdi. Evo, zdaj veš... Zdaj me menda razumeš.
In Giuseppina bodro 'doprinese veliko in težko žrtev.
— Zdaj te razumem... In verjemi mi, ljubim te, kakor še nikoli
Verdijevo bivanje v Parizu je bilo polno dela in uspehov. Tu je Hugo, tu Dumas, pa Margerita Gauthier, Duplessis. Tu se je rodil »Rigoletto«.
Neke noči okrog treh je Verdi planil v sobo.
— Giuseppina, čuj, vstani! Giuseppina!
— Za božjo voljo, pa vendar ne gori! Kaj je nastal potres? vpraša vsa iz sebe od strahu.
— Ne... Evo nekaj odlomkov iz »Traviate«. Pojdi, sedi h glasovirju, da takoj poskusiva... Giuseppina poje tisto božansko:
— Di quelT amor, che palpito ...
Verdi posluša in ves srečen objame Giusep^ino.
— Povej, mar ni to božanska ljubezen, ki naju druži?
— Da, dragi moj, a ti me ne pustiš spati, — ga pokara GiusenDina nežno.
— Saj tudi oni meni v Benetkah ne dajo spati, evo zdaj zahtevajo »Rigoletta« ...
— Da, ga prekine Giuseppina, zahtevajo »Rigoletta«, ti pa komponiraš »Traviato«.
— Vidiš, pišem tisto, kar mi pride na misel... Evo, tri opere na en mah: Traviata, Rigoletto in Trovatore— in vse nastanejo preden bi kdo mislil — Nocoj mi gre dobro... ti pojdi zdaj spat, jaz bom pa še delal.
•  • *
V Bussetu, oddaljenem samo nekaj korakov od vile Svete Agate, divja prava revolucija.
— J*!*1'. če bi bila P°k°Jna §e živa... Strašno!
— Živi na koruzi... so šepetale zlobne ženice, zavidajoč Verdiju srečo. Kolik greh! Davi je šla v cerkev in s svojo prisotnostjo je oskrunila božji hram... so se zgražale stare tercialke.
—- To je škandal — so kričale stare babe. Ljudje so prihajali h Giuseppini, da bi ji to povedali
— Ne žali me zloba Bussetčanov... Samo... nadaljuje po kratkem presledku... bolelo bi me, če bi to zadelo Verdija, če bi on to obžaloval...
Prišel je tudi stari Barezzi. On razume vse to.
— Vzemi jo za ženo, ona ti je najboljša in naj-zvestejša.
Molče se je Verdi zahvalil očetu svoje prve žene. Kmalu potem pa izpolni v neki cerkvici v Švici obljubo. Pred oltarjem klečita Giuseppe Verdi in Giuseppina Strepponi. Duhovnik blagoslavlja njuno srečo.
— Veš, ko si odgovoril pred oltarjem »da«, je bila to najlepša, najslajša beseda, kar si jih kdaj izgovoril, je šepetala vsa srečna Giuseppina, od tistega trenutka Verdijeva soproga.
Dovršena je sijajna trilogija Rigoletta, Traviate in Trovatora. Kmalu prepevajo že vse Benetke »La donna e mobile« ...
V Rimu Trovatore ne pride z repertoarja. 2e več dni v naprej ne more človek dobiti nobenega sedeža. Po Benetkah že prepevajo >La donna e mobile«, čeprav še ni bilo premiere. Rim je navdušen. Povsod se izgovarja Verdijevo ime. On je že zdaj na poti k veliki slavi.
Toda zdaj bo v Benetkah prvič uprizorjena »Traviata«. Slikovito starinsko mesto na lagunah je vse v napetem pričakovanju. Slednjič je na počil tudi ta dan. V kavarni Florian sede patriciji.
— Torej, kaj je bilo?
— Nič... Prav nič ni vredna ta »Traviata«.
— Obupna neumnost... meni neki mladenič.
— Kaj sem ti pravil? Verdi je napihnjen balon, a Benetke so ga izpraznile. Hotel je postati slaven, pa so mu Benetke zaklicale: stoj!
Po gledališču Fenice pa odmeva žvižganje, kakor da piskajo tisočere lokomotive. Giuseppina joče. Verdiju se smili.
Urejuje Josip Znpan&c — 8* »Narodno tfekanioc Fran Jaran — Za opravo in insmtni dal liata Oton Chriatof — Vsi v Ljubljani