fZnj^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 194} IV'l^ Psvi PiEOHOONIKTSONIK GOitEN)EC LETA IQÛO TOREK, 21. JULIJA 2009 Leto LXII. §t S7, cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urîdnica: Mariia Volčiak Časopis IZHAIA OB TORKIH IH OB PETKIH naklada: 22.000 izvodov Miťvf .c.a tew Zirovci / Na sobotnem protestnem shodu za dom v Žireh se je zbrala sedmina vseh Žirovcev. Imeli so le eno zahtevo: dom za starejše naj se začne graditi! bořnan Bogataj zmanjkalo časa, saj bi moral Trenutno pridobivanje dobiti dom odprt i. decembra voljenja zastaja zaradi tožbe ŽIri • Gradnja doma ie bilo letos. na Upravnem sodišču, saj po mnenju večine zgolj Takrat naj bi bil dom od- želi skupina sosedov prido- vprašanje tožb in pritožb prt, glede podaljšanja kon- biti status stranke v postop- bližnjih sosedov, župan Bo- cesije pa ra ministrstvu za ku. Tudi po rešitvi tega spo- jan Starman pa krivi tudi delo, družino in socialne za- ra v Žireh pričakujejo nove nagajanje državne uprave: deve pravijo, da bi jo iahko pritožbe in tožbe po izdaji "V Zireh si že 15 let prizade- podaljšali za 90 dni: "Do da- gradbenega dovoljenja. Če varno za gradnjo doma. lani nes nas ni nihče zaprosil za dovoljenja septembra v Ži- smo pridobili koncesijo in podaljšanje roka." reh ne bo» se do uredvidene- investitorja. Novembra je "Upravna enota Škofja ga roka odprtja dom ne bo podjetje Deos vložilo doku- Loka je v postopku pridobi- ačel niti graditi! To pa je v mente za izdajo gradbenega vanja gradbenega dovolje- soboto natančneje v Mršak, dovoljenja, od takrat pa se nja postavljala nerazumljive Iqer naj bi dom stal, priteg- zapleta." Investicija v dom zahteve po dopolnitvi doku- nilo približno sedemsto Ži» za 150 starostnikov je vred- mentacije in na tak način rovk in Žirovcev. na 12 milijonov evrov, kot zavlačevala postopek," je bil kaže pa bo vsem skupaj ob shodu kritičen Starman. ¥ S. stran Sobotni protestni shod za dom za starostnike je na noge postavil veliko Žirovk In Žirovcev Taksiji podobo Bleda Londonu V Londonu taksiji s podobo Bleda vabijo britanske turiste v Slovenijo. Mateja R^nt jih Slovenska turistična orga- Veliki Britaniji. Bled se sicer Štiavs Podiogar, pa krize ni ...................................... nizadja v sodelovanju s slo- na britanskem ti^ preo,ki javnih financ, pet odstotkov je ta v skladu s koalicijskim pa še zagotavlja, da bi ga lah- dogovorom podprla vladni log, tudi zagotavljanje var- če bi prejšnja vlada, ki [e ko v prihodnjih letih spravili predlog. Najbolj vroča je bila nosti naših vojakov v tujini imela zeio ugodne razmere pod mejo treh odstotkov, razprava zaradi zmanjšanja naj bi bilo že na robu do- za gospodarjenje, ravnala Rebalans zmanjšuje zlasti denarja ministrstva za ob- pustnega. Koalicija fc rcba- bolj premišljeno in ne bi materialne stroške, naložbe rambo, kjer naj bi vzeli 79 lans podprla kot v danih bremenila javnih-financ. se po rebalansu sicer zmanj- milijonov evrov, namenili okoliščinah najboljšo mož- Državni zbor je sprejel šujejo, a so d odhodki še pa naj bi jih stanovanjski no rešitev, sprejeto pa ni tudi spremembo zakona o vedno višji od lansldh, tako gradnji. Ministrica Ljubica bilo niti eno od predlaganih izvrševanju proračuna za leti da proračun ostaja razvojno feluSič je zmanjšanju na- dopolnil. Na očitke opozidje 2008 in 2009, ki povečuje naravnan, je zagotovil mini- sprotovala, češ da bo ogrozi- pa so odgovorili, da bi bil obseg zadolžitve dr^ve z 2,3 ster Franr KrifciníČ. Poslan- lo izvajanje obrambnih na- primanjkljaj lahko manjši, na 3,3 milijarde evrov. Jamstvena shema prebivalce Danica ZavblŽubth nje. V shemi bodo lahko so- de družine. Obseg jamstev obrokov tega kredita. Jam- ..........................................................delovali zaposleni za določen znaša 350 milijonov evrov. stveno shemo bo izvajala Ljubljana - Državni zbor je čas, katerih povprečna plača Država bo jamčila za kredite, banka SID. Glavno merilo za sprejel zakon o jamstveni je v treh mesecih pred na- ki bodo pretežno namenjeni podelitev kvot bankam bo shemi za fizične osebe. Pred- jemom kredita enaka ali nakupu trajnih dobrin ali najnižja efektivna obrestna videnih je skupno 350 milijo- nižja od 1,5-kratnika povpre- startován j skemu varčevanju, mera za posojilojemalce. Na nov evrov za jamstva za toe- čne plače v Sloveniji za to ob- Jamčila bo tudi za posojila izredni seji je državni zbor dite določenim skupinam dol^e. Vključeni bodo tudi ti- brezposelnim, zavarovanje sprejel tudi novelo zakona o prebivalstva. Namen zakona sti, ki so izgubili zaposlitev, pa bo zaveza posojilo jemal- finančnem poslovanju, poje spodbuditi prebivalce k ljudje, ki prvič rešujejo sta- ca, da se njegov dohodek, ko stopidh zaradi insolventnosti običajnemu obsegu potroš- novanjsko vprašanje, in nUa- ga bo imd, zaseže za plačilo in o prisilnem prenehanju. Najbolj moteči so tovornjaki Matevž Pintar življenju in razvoju kraja odločajo v Radovljici, kjer osta-' ne tudi veČina denarja. Vsern, ki ste v anketi sode- Podnartu najbolj moti ncu- Polovica krajanov meni, da lovali, smo v zahvalo ponudi- ....................................... rejena infrastruktura, pred- bi bilo treba v Podnartu bolj li štiri brezplačne številke V telefonski anketi je sode- vsem cestna ter številni to- spodbujati gospodarstvo. Če- Gorenjskega glasa. Kot smo lovalo 240 prebivalcev Pod- vomjaki na nj^. Oddaljenost třtina bi bolj spodbujala kul- se dogovorili, vbs znova po- narta. Zanimalo nas je, kaj od središča občine in s tem turo in šolstvo, 15 odstotkov kličemo, da nam zaupate jih v njihovem kraju najbolj zapostavljenost moti 13 ad» pa turizem. 62 odstotkov je tudi svoje mnenje o časopi- moti in katere dejavnosti stotkov vprašanih, osem od- mnenja, da se Podnart nika- su. Predstavili vam bomo bi morali spodbujati bolj stotkov pa voda. ki oh vsa- kor nebi bolje lazvi j al vnovi, tudi ugodne naročniške po- kot doslej. Vprašali smo jih kem večjem deževju poplav- občini, saj bi ta pomenila goje, če bi ga želeli redno pre-tudi, ali bi se Podnart bolje Ija kleti in dvorišča na ju- samo več stroškov. Trideset birati. V láicni studio slepih razvijalvnovî,manjši občini, govzhodu vasi. 14 odstotkov odstotkov meni nasprotno, na številko 04/51 i6 404 nas Dve tretjim sodelujočili v je z razmerami zadovoljnih. saj sc jim ne zdi prav, da o lahko pokličete tudi sami. m v v»l«m hr^ trvniAio ratofl cnefa? Nhj IVICU Infrastnj hitra prediVfn cnmiiH teviltti levoniab na 65* Vod^dob vsftkMT poptréf^ Ueti tf> èt^lù nt Oóáilfiwtod in i trm zipmivijeiM 13* Kđj bi Uks\ imeti m prostoru, so pr«d kratiiim «grabil néàanm maglstritne cesteř Kmetljslce sli druge zelene površin« 76% PAiiiríSče ^9% řic vem Pronor za gradnjo turističnih kapacitet 4% GORENJSKI Gb\S torek, 21. juJija 2009 Á KTU Á M LNO 5 veliko smetarsko zmago Krajani Tenetiš in Mlake so si po 37 letih prejšnji teden oddahnili, saj gore odpadkov ne bodo več onesnaževale njihovega okolja» kljub veselju ob veliki zmagi, ki so ji postavili celo spomenik, pa jih skrbi, kako bo potekala sanacija smetišča. Vilma Stanovnik pridružila krajanom na pri- •...................................... jetnem druženju s pikni- Tenetiše - 2a čisto okolje, kom. "Nič manj kot z dej- za zdravje naših otrok, 120 stvom, da nam je uspelo dni vztrajanja krajanov Mlake in TenetiS, 2. u. doseči, da se je s 13. julijem zaprlo smetišče tu v Teneti- 2007 - 29.2. 2008 • to je šah, sem vesel, ker nam je napis na tabli spomenika, uspelo združiti krajane ki so ga na krajani Mlake in obeh vasi in skleniti vrsto TenetiŠ sestavili in minuli prijateljstev. Znali smo sto- petek tudi slovesno odkriii piti skupaj in vztrajati. Ne v gozdičku blizu smetišča morem sicer reči, da danes Tenetiše. Čeprav gre zgolj slavimo zmago, zagotovo za skromen kamen (nepri- pa to doživljamo kot us- dipravi so ga prejšnji teden peh," je v imenu društva za že popisali), pa ,so ob njem ohranitev Udin boršta po- ^^^^ke In TenetIš, ki so se zbrali ob spomeniku, vsi po vrsti zagotavljali, da udaril Miran Hude ter do- ^ povedali, da so veseli, ker ne bo več smrdelo in bodo lahko je zanje zmaga še kako po- dal, da je njihov boj in nato "^^^li na domačih dvoriščih. / F^t«: c«- membna. "Znamenje je si- kompromis z mediadjsko cer skromno in majhno, pogodbo zgled, kako je z ga deponija ogroža. Doka- članica komisije za zaprtje naša zmaga pa je velika. Še dialogom mogoče rešiti po- zali smo. da mora družba smetišča Tenetiše in civilne enkrat smo dokazali, da je v dobne zaplete. razumeti, da je treba paziti iniciative Mlake Marina slogi moč, in uspeha, da se ^'Krajani Tenetiš in Mla- na naše okolje. Prav tako Kavčič, pa jih sedaj skrbi. končno zapira smetišče tu- ke smo dokazali, da smo sem vesela, da smo z medi- kako bo s sanacijo deponi- kaj na TenetiSah, smo les bolj evropski kot naša biro- acijo dosegli, da so se o je. "Deponijo je najlaže za- lahko veseli," je povedala kracija. Pri tem nam je z smeteh začeli pogovarjati preti, spustiti rampo. Bolj članica civilne iniciative mediadjo pomagalo minis- n&Ši otroci, zaČdi so paziti nas skrbi, kaj bo s sanacijo: Vika Petkovič in doživela trstvo za okolje, to pa je ena na smeti," je v imenu Civil- ne le s sanacijo deponije, gromek aplavz okoli sto redkih okoljskih mediadj v ne iniciative Mlaka pouda- ampak tudi s posodobitvijo petdeset zbranih krajanov Evropi in je zgled ťako v riJa Marjeta Terčelj in doda- zbirnega centra, ki v ostaja Mlake In Tenetil, pa tudi Sloveniji kot tujini. Gre za la, da je v zadnjem letu v Tenetišah. Ta je zastarel» nekdanjega ministra za vzor, kako se je mogoče do- in pol veliko naredila tudi ker bo treba sedaj odpadke okolje in prostor Janeza Po- govoriti, kaj je za okolje in Komunala Kranj, zato upa, ločevati, pa bo zagotovo v ta dohnika in župana Cerkelj ljudi najbolj primerno. Z da bodo v bodoče tiidi na zHimi renter odpadke vozi- Franca Čebulja, ki sta se na mediacijo smo namreč do- Gorenjskem znali rešiti lo še več ljudi. Zato mislim, povabilo društva za ohrani- kazali» da je lokacija blizu problem smeti. da bi ga morali Čim prej tev Udin boršta ter civilne vasi neprimerna» da je na Kct je na prilotnostni ti- urediti tako» kot je treba," je iniciative Mlake in TenetiS tem mestu krćški teren, ki skovni konferenci povedala poudarila Marina Kavčič. Zirovci povedali, da hočejo dom 4 1. stran njene, zato si ne moremo izkušnje do sedaj nismo po- move ter da bi biJ dom gJe- predstavljati, o čem razmiš- znali» čeprav so drugod so- de na obstoječe prostorsko- Nepolilični piutcslni Ijajo. Naj tožbe in pritožbe sedje še bližje," pravi Bojan ureditvene pogoje previsok shod za dom so organizira- potegnejo nazaj, da bomo Kranjc, direktor podjetja (za dve nadstropji). la številna žirovska društva, lahko tudi mi njihovi sose- Deos, ki naj bi dom zgradil. "Ti pomisleki jasno kaže- tista» katerih Člani dom po- di." Slišati pa smo tudi: "Kje Podjetje je izdalo.tudi banč- jo, da ne nasprohijemo trebujejo danes (društvo boste, sosedi, našli svoje no garancijo, da bo dom le- gradnji objekta na izbrani upokojencev, društvo inva- mesto v domu?" in "Ali bo tos odprt, poleg tega bi lah- lokaciji, povsem legalno in Udov) kot tudi člani študent- sedaj pomembno, da nekdo ko izgubilo vloženih mili- življenjsko pa je, da poda- skesa društva, ki bodo dom ne bo veČ videl sončnega'za- jon evrov za zemljišča in mo svoje pripombe," so Se potrebovali v prihodnosti in hoda?" tertudi "Moderno je pripravo dokumentov. zapisali. Tudi na shodu je tudi zaradi nevih delovnih mest, priključili so se tudi se ne krajevni Rdeči križ m žirov- Bližnji sosedi novega bilo nekaj protestnikov, ki doma po drugi strani za za- za dom so, menijo pa. da je Občina 2iri vsem sose- ščito svojih interesov upo- v Žiieh veliko boljSih lokacij biti proti; mi smo proti, ker radii". ski borci. Zagotovo so bili dom zagotavlja, da se po- rahljajo zgolj pravna sred- za dom. Na četrtkovi seji je med množico v Mršaku plavna varnost njihovih ob- stva. Številnim njihove pri- svetnik Viktor Žakelj ome- tudi sorodniki štiridesetih jektov (to je njihov glavni tožbe in tožbe pomenijo ni] veliko boijših možnosti starejših Žirovcev, ki so da- očitek) ne bo zmanjšala. zgolj oviranje postopka, v za reševanje problema, kot nes razkropljeni od Portoro- Občinski svetniki so na če pisni izjavi pa so nam sose- je protest in morebitni kas- ža do Lendave po sloven- trtkovi seji celo sklenili, da s di zapisali: "Pet lastnikov nejši linč sosedov, saj bi bil skih domovih za starcjSc. pogodbo sosedom za od zemljišč, katerih nepremič- to lahko protest proti pravni "Vsakdo želi tudi na starost stop od tožbe ponujajo po- nine se nahajajo v nepo- državi. Sosedi so bili v sobo- bivati v domačem okolju, polno poplačilo škode ob sredni bližini načrtovanega to velikokrat omenjeni kot med domačimi ljudmi in morebitni škodi zaradi po- doma, želimo aktivno sode- edini krivci za morebiten gledati svoj domači kraj," je plav. V petek je to možnost lovai pri varstvu svojih ne- neuspeh, sliáaii smo iahko povedal Tone Klemenčič, podprla zgolj ena od treh premičnin." Bojijo se> da tudi pozive k njihovi izselit- predsednik društva upoko- strank v postopku (iz iste bodo po gradnji doma pada- vi in k odstopu od tožb, če jencev in nadaljeval: "Pri- hiSe), zato to^ba na sodišču vinske. hudourniške in pod- želijo še naprej bivati med pombe sosedov so bile zavr- ne bo umaknjena. "Takšne talne vode zalile njihove do- Žirovkami in Žirovci. • 4 * * * M t44I•***** *•* * * *•* * *•*•*«* * ** * *«•* *«* iWi h«É**É h Žurko na farovškem vrtu počitniških dneh mla- ii tudi nekaj učencev osmega di na Slovenskem, tudi in devetega raznda, ki so že na Gorefijskem, pod prejeli zakrament binne. vodstvom saiezijanccv in sa- Tega so veseli tudi starši. lezijank ter druph duhovni- saj vedo, da bodo otroci v dokov in redovnic prirejajo ora- brih rokah, da bodo animo' torijeza otroke. Letošnji nosi tofji paziti po eni strani, da se naslov Nate računam in pri- nikomur ne bo niČ zgodilo, in poveduje o življenju sv. Fran- po drugi, da bodo v dobri čiška Asiškega. To ni posebna družbi, kjer se ne bodo nauči- glasbena oblika, čeprav se na li nič slabega • obratno, pride- oratoriju veliko poje. Niti ni bili bodo tnarsikatero življenj- resna prireditev, čeprav se vo- sko spoznanje. Drugošolka, ki ditclji in animatotji praktU- zna hiti zelo naporna, je peno vse leto pripravljajo nanj. vedalo: "Na oratoriju se res Bistveno pri tem je, da se zbc- držimo tega, da se imamo rejo otroci in njihovi anima- radi. Še mene imajo vsi radi." torji ter voditelji oratorija: Očitno se je tega pravila tudi prvi, ker želijo kot prostovoij- sama držala, saj je dobila le. ci otrokom posredovati nekaj življenjskih in krščanskih kar je dajala. Velikokrat ugotavljamo, da vrednot ter Jim pomagati lepo si postajamo vse večji tujci, preživeti del počitniškega se vse manj družimo ... Pa časa, drugi pa, ker vedo, da se so se animatoiji domislili in bodo na oratoriju dobro ime- organizirali na vrtu župnii- U: pedali igro in se o njej po- ča piknik za vse: otroke. an\- govarjali, se kaj novega na- matorje, starše in seveda tudi učili, ker bodo peli, risali, ob- župnika, ki Jihjevesčaspod- Ukovali... in imeli tudivodr>e piral. Vsak Je prinesel toliko, igre. Seveda bodo na začetku kolikor je predvideval, da bo in na koncu programa vsak pojedel: nekdo meso, drugi dan moliři, na koncu bolj kot kruh pa zelenjavo in dodatke, sicer sodelovali pn nedeljski lubenice, slaščice, pijačo ... maši in predstavili delo na Vsega je failo dovolj. Tudi dc- oratoňju. V župniji s přibliž- bre volje. Razvil seje prisrčen no dva tisoč prebivalci in cd pogovor • pa ne o vremenu, tega dobrimi dvajsetimi od» Anima torji so pripravili dru- stotki rednih udeležencev ne- žabne igre, skupaj so zapeli. deljske maše seje oratorija udeležilo osemdeset otrok. zazvenele so citre. Čisto se je že znočilo in zanje pa je skrhelo trideset udeleženci so ugotavljali, animatofjev ' srednješolcev in da bise radi še večkrat tako študentov, ki so medbt spreje- veselili. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE 0/eto Zâpiotnik. Ddnica 2sfM Žlebir UREDNIŠTVO NOVfrJARji-UREDNI KI: Bci^n dogataj, Alenka Brun. Igor Kâvô^ Suzan» P. Kova6č» U^ Petemel. Matc^ Rsnt, Stcjan S^ VJma Stanovnik Sinx>n Žubtc, CvebZapbtn^k Danka Zavri Žlebr, itehn Žargi. stďni sodelavci: Maijana AhafiČ, Ms^i Beftonialj. Ma^ GregoriČ, Ana Hartman, |ože Košnjek, Milera MildavCč, Miha Naglih, }asna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Vol^ak OBUKOVNA ZAS NOVA )emej Stritar, I bvarStntar d, 0.0. TEHNIČNI UREDNIK Gr^ Flajnik FOTOGRAFIJA TnaDckl,Gorazdio od 2. do 19. ure. petth od t. do ura, toboM. r>«d9l)«kn prazniki 7aprTr> / r>orpn]^kl glis pdiledfikk. Í2ha>a ob lO(iÍhÍn petkih, v naklada 22.000 irvodov / Sedne priloge. Moja Co40.40 CUR: Rřdní pU£nik> imsjo 10% popuca, poiktni popusta, letni popgsUi v cen« je vračunan DDV po stopnji % naročnlr^a se upo^e/a od tekoCt k« eljal z 900-ku- predsedni MK Freising Ri- bičnim Kav^sakijem. Motoriste so navdušili najmočnejši: tretjeuvrŠČeni Andrej Ušlakar iz Predoselj, drugouvrščeni Gregor jankovič Iz Brito^ in zmagovalec Uroš Sodeč iz Maribora. Zaslužene pokale jim je Izročil kranjski podžupan Igor Velov. Obiskovalcem so postregli z "mešto // Matija R-«.kt mi so si otrod krajšaii čas že v preteklosti, njiho>i starši pa so se ta čas laliko poniudi- li ob kotlu, v katerem so kuhali "'mešlo". "Gre za domačo jed iz krompirja in ajdove moke. ki je bila značilna za te kraje. Jed se zabeli z ocvirki in postreže z mlekom," je e- razložila Francka Gregore, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela, v katerem so pred dvanajstimi leti znova obudili Marjetin sejem. Stare običaje, ki so jih ca in vaški godci, mlade in v preteklih letih prikazali v stare pa je na.smejal iarovnik fÀvo, si ji» bilo mogoče tokrat Toni s pujskom Papijem. ogledati zgolj v virtualni pro-Najmlajši so se zabavali tudi jekdji, za konec pa so zaigra-ob igrah za otroke, s kateri- U še Gorianski fantje. Bohinjska Bela • Marjelin sejem na Bohinjski Beii. ki ga vsako leto pripravijo ob godu sv. Marjete, ki ji je posvečena tamkajšnja farna cerkev, je bil letos v znamenju gob. V prostorih kulturnega doma si je bilo zato mogoče'ogl dati razstavo gob, zelišč in izdelkov domače obrti, gobe pa so predstavljale tudi rdečo nit za ba me ga programa. Predstavili so se otrod iz vrt- obrtno cono v Hrastju naj bi gradili obrtno poslovno cono, ob vzhodni obvoznici nove trgovine, v nekdanjih Gorenjskih oblačilih naj bi dobila mesto zdravstvena dejavnost... Suzana P. Kovačič Kranj - "Zelja občine je, da bomo pri spremembah dolgoročnega prostorskega načrta našli prostor tudi za obrt- no-poslovno cono, Id je v občini nimamo. Osredotočili smo se na Hrastje, kjer bi se prostor di^olnjeval z obstoječim proizvodnim kompleksom Agromehanike. To območje tudi ni podvrženo lio-benim varovanjem, gre pa za približno 24,5 hektaia površin. Le Zavod za varstvo na» ravne dediščine je imel nekaj pripomb na okoljsko porodio, kar se tiče varovanja habi-tata," je svetnikom na julijski seji na kratko orisaJa načrt sto da bi jo načrtovali na ob- črtujejo dejavnosti preskrbe Uebuje štiripasovno vzhod- Danijela Bida Šprajc z obdn- močju degradiranih indu- In storitev, poslovne in trgov- no obvoznico namesto se- skega oddelka za okolje na strijskih con, kot sta nekdanji ske dejavnosti, gostinstva in danje dvopasovnice, ki je turizma ter posledično selit- preobremenjena. Na seji pa Precej izboljšati bo treba ve Štirinajstih kmetij, ki naj je Aleš SladojeviČ povedal, julijski seji mestnega sveta. Tekstilindus ali Ibi. "Z lastniki zemljišč smo se že pogovarjali in strinjali so tudi cestno infrastrukmro. bi za to dobile evropski de- da se je občinska uprava v se s spremembo namemb- Neposredno ob jugovzhod- nar. Stanislav Boštjančič je prejšnjem mandatu • o tem nosti zemljišč iz kmetijske v nem vstopu v mesto Kranj bil kritičen, ker se bo spet naj bi imeli na ministrstvu stavbno. Od tega je približno (nasproti nakupovalnega "jemala" dobra kmetijska za promet tudi dopis - zave- pet hektarov zemljišč v lasti centra Quiandia) naj bi na zemlja. Po neiiradnih poda- zala, da če bo občina potre- sklada kmetijskih zemljišč," sedanjih travnatih in kmetij- tkih se za trgovsko dejavnost bovala štiripasovnico do je povedal direktor občinske skih površinah občina prido- na tem območju že zanima leta 2012, jo bo zgradila z uprave A]eš SladojevjČ. Svel- bila prostor za t i. centralne Hofèr. "Za centralne dejav- občinskim denarjem. In nik Stanislav Boštjandč pa se dejavnosti. To pomeni, da nosti bo Se javna razgrnitev," kot smo Se izvedeli, naj bi je čudil dejstvu, da nai bi se bomo v radiju nekaj sto me- je povedala Sprajceva. se stavba nekdanjih Go- obrtno poslovna cona gradila trov dobili še en nakupovalni Že dlje řasa se razpravlja renjskih oblačil namenila na območju Hrastja, name» center; na 4,75 hektara se na- o tem, da Kranj nujno po- za zdravstveno dejavnost. Vse ne more biti zazidljivo Ana HARTMAN Občina Tržič pristopila takoj po sprejetju prostorskega plana, predvidoma jeseni. Župan pri tem poudarja, da je pomembno vodilo pri pripravi prostorskih načrtov, da se na kmetijska zemljišča ne predvidoma priiitopila jeseni naselij, če se z relativno posega, saj je iJioUaj naselij V Tržiču trenutno spreminjajo družbeni (prostorski) plan, jeseni pa naj bi pristopili tudi k pripravi občinskega prostorskega načrta. letos. majhmmi stroški takh zem- in urbanih območij še dovolj Tržič • V prostorih občine Tr- Občina Tržič je zadnje Ijišč ne da komimalno opre- neizkoriščenega prostora: žič do 31.Julija poteka javna večje spremembe prostor- miti. Tako so se upoštevale "Občina Tržič bo poskusila razgrnitev novega dolgoroč- skega plana sprejela leta le spremembe, ki ne zahte- lastnike neizkoriščenih nega in družbenega prostor- 1999» letazooi pa so bili ob- vajo izdelave okoljsk^a po- stavbnih zemljišč in zapuš- skega plana občine Tržič, javljeni le redakcijski po- ročila in izvedbe presoje vpli- čenih poslovnih prostorov in Kot je dejâl župan Borut Sa- pravki. Od leta 2000 do vov na okolje. objektov z dvigom višine na- jovic. je vesel skorajšnjega 2007 se je tako nabralo oko- Kot napovedujejo na obči- domestila za uporabo stavb- sprejetja sprememb in do- li štiristo novih pobud za ni, bodo pobude, ki niso bile nega zemljišča spodbuditi k polnitev prostorskega plana, spremembo namembnosti uvrščene v sedanji postopek aktivnemu upravljanju svo- ob tej priložnosti nastali di- nezazidljivih zemljišč v za- sprememb in dopolnitev jih nepremičnin. S tem bi se gitaliziran kartografski del zidljiva, vendar so jih morali prostorskih sestavin dolgo- po naši oceni sprostilo pre- namenske rabe prostora pa kar precej zavrniti, saj v skla- ročnega družbenega pîana cejšnje število zapuščenih bo osnova tudi za pripravo du 2 zakonodajo niso veČ do- občine Tržič, obravnavali pri površin v mestnem središču, občinskega prostorskega na- pustne razpršene gradnje, pripravi obânskega prostor- kar bi omogočilo hitrejši go- črta, h kateremu bo občina pa tudi ne širitve območij škega načrta, h kateremu bo spodarski razvoj mesta." jesenice Obnavljali bodo športno dvorano Podmežakla Občina Jesenice je začela obsežno obnovo dotrajane in tehnološko zastarele športne dvorane Podmežakla (na sliki). Župan Tomaž Tom Mencinger In direktor Zavoda za šport Zoran Kramar sta podpisala pogodbo z direktorjem družbe Gradbinec CIP iz Kranja Darkom Vidakovičem o izvajanju pn/e feze obnove. Ta zajema gradnjo nove tribune na vzhodni strani s 1500 sedeži ter novih garderob in drugih prostorov. Pn/i del investicije naj bi bil zaključen do septembra prihodnje leto. Vrednost del je milijon osemsto tisoč evrov, Dober milijon evrov za gradnjo občina namenja iz občinskega proračuna, drugo so pridobili z Ministrstva za Šolstvo in šport ter Iz drugih vire»v. Dela naj ne bi motila nove hokejske sezone, ki se bo v dvorani Podmežakla začela v avgustu. I. R. L GORENJSKI GLAS torek. 21. jidijd 2000 GORENJSKA 5 i Zaključek Čipkarskih dnevov je v nedeljo v Železnike privabil prek tri tisoč obiskovalcev. Ana Hartman Železniki • Ob nedeljskem zaključku 47. Čipkarskih dnevov 90 Žcicznilcc preplavile čipke in njihovi ljubitelji. V starem delu mesta je bilo živahno že v dopoldanskem Času. Nekateri so se poda]] po FuŽinarsJco-ko-vaški poti, drugi so se ustavljali ob stojnicah s predstavitvami domače in umetnostne obrti, čipke so obiskovalci lahko občudovali na razstavah v galeriji muzeja in v lovskem domu. kjer so se predstavile tudi klekljarice iz Lepoglave na Hrvaškem in iz Bazovice pri Trstu, ter na oknih v starih Železnikih. Se več obiskovalcev so čipke privabile v Železnike v popoldanskih urah. Klek-Ijarskemu sprevodu s konjeniki, pihalnim orkestrom Aiples in mažoretka-mi je sledilo tekmovanje v klekljanju. ki se ga je udele- žilo 23 odraslih klekljaric in V klekljanju je tekmovalo 23 odraslih klekljaric i tef Karmen Zupančič (OŠ bilo prek tri tisoč iz vseh katero dekle se bo prvo po-Novo Mesto) in Leja Čeho- koncev Slovenije in iz Le- ročilo," je razložila Pega- en klekljar ter 33 otrok. Po (OS Jakoba AijaŽa poglave na Hrvaškem, od mova. mnenju strokovne komisije Kranj). Priznanja sta naj- ie med odraslimi najbolj boljšim podelila župan Mi- koder so prišli tudi godbeniki." Novost Čipkarskih V sklopu letošnjih Čip karsldh dnevov so se v Že uspešno vihtela klekeljne hael Prevc in Spela Pegam, dnevov je bil običaj pobira- leznikiJi zvrstile številne Marjeta Adam (Logatec), za predsednica Turističnega nja kranceljnov, ki so ga športne, kulturne, otroške njo pa Sla se UNTStiJi Anica društva Železniki, ki je pri- obudili v soboîo zvečer. in zabaviie prireditve. "Ve- "Gre za dvesto let star obi- seli smo. da je veliko dru-Pegamova je bilo ob za- čaj, po katerem so samski štev sooblikovalo program. Lapajne (Sebreije) in Man- redilo Čipkarske dneve. ca Soklič (Železniki). Otroci so se pomerili v štirih ključku devetdnevnega fes- fantje včasih z mlajem po- tako da je bilo tokrat turi-različnih kategorijah» zma- ti vala zelo zadovoljna: "Čip- birali venčke samskih de- stično društvo odgovorno govalke pa so bile Terezija karski dnevi vsako leto klet. Mlaj so nato zakurili predvsem za uvodni in za- Rupnik, Maja Kenk (obe v Železnike privabijo več na kresu, venček, ki je za- ključni dei festivala," je še OŠ Črni vrh nad Idrijo), obiskovalcev. Letos jih je dnji pogorel, pa je nakazal, dodala Pegamova. Kanalizacija od Pšate do Zaloga Do konca septembra prihodnje leto bodo od Pšate do Zaloga zgradili 3,8 kilometra fekalne kanalizacije. ft * « « Simon ŠuBic 'v obdobju recesije, ko ..............gradbena podjetja težje prido- Cerklje • Zupan občine Cer- bivamo projekte, smo veseli kije Franc Čebulj in direktor vsakega novega dela, za nas Cestnega podjetja Kranj pa je pridobljen projekt tudi Branko Žibema sta prejšnji potrditev dobro opravljenega teden podpisala pogodbo o dela v preteklosti, saj prav se- gradnjj fekalne kanalizacije, daj zaključujemo rekonstnik- fci bo potekala po vaseh PŠa- d j o Petrovče ve hiše v Cer- ta> Poženik, Šmartno, Glinje kljah, na Zgornjem Bmiku pa in Zalog pri Cerkljah, skupaj tudi gradimo kanalizacijo," je pa bodo zgradili za 3,8 kUo- po podpisu pogodbe povedal metra kanalov. Hkrati s ka- direktor CP Kranj, tó je ob nalizadjo bodo obnovili tudi tem pojasnil, da so lahko na vodovod v dolžini dveh kilometrov in cesriSče. Gorenjskem tako cenejši od konkiiretice zaradi lastne de-Pogodbena vrednost grad- lovne sile in materialne baze benih del znaša skoraj 830 ter bistveno nižjih transport- tisoč evrov, skupaj s projekti nih stroškov, kot jih imajo in geodetskimi posnetki pa podjetia zunaj Gorenjske. bo naložba stala dobrih 90S Gradnja primarnega kana- tisoč evrov, v kar pa še n^o la od Pšate do Zaloga mora všteti stroški arheoloških iz- biti po pogodbi končana do kopavanj, nadzora in razis- 30. septembra 2010. "Takoj kav. "Izbor izvajalca gradbe- ko bo mogoč priklop na cen- nih. del je bil precej zanimiv» tialno čistino napravo, bomo saj se je na javni razpis javilo pričeli tudi prlklapljati prve deset ponudnikov, od kate- objekte na javno kajializadjo. rih je bil že takoj najcenejši Računamo, da bo to možno CP Kranj z 985. tisoč eyri. že.leta 2011," pričakuje Če- najdražja ponudba pa je bila bulj» ki dodaja, da bodo z vredna kar dva milijona ev- gradnjo fekalne kanalizadje rov. V skladu z zakonom skozi Šmartno olajSali tudi smo se odločili za dodatna delo investitorju v Vas brez pogajanja, vkatera so privoli- ovirTaber. saj mu ne bo třeli štirje ponudniki, in največ bagradidsamostojnečistilne so ceno - za 155 tisoč evrov - naprave: "KdajbodovŠmart- spet spustili v cestnem pod- nem začeli graditi dom sta- jetju. Upamo, da bodo dela rostnikov, je vprašanje za tudi kakovostno izvedli," je Gradbinec Gip, prepričan pa razložil župan. sem, da ga bodo zgradili." Mengšanl še želijo krvavško vodo Civilna iniciativa Mengeš opozarja, da je podpis pogodbe o obnovi krvavškega vodovodnega sistema brez Občine Mengeš nedopusten in nezakonit. îasna paiadin in pravice Občine Mengeš, za ...................................... kar nimajo uradno verificira- Mengež • Potem ko so se žu* nega dokumenta o odstopu pani občin Cerklje, Šenčur, naše lastnine. Podpis dokazu- Vodice. Komenda in Kranj je neodgovorno ravnanje žu-dogovorili za obnovo skupne- pana Franca Jeriča, ki brez so-ga vodovodnega sistema na glasja Občinskega sveta in na- Krva>'cu, so dani Civilne ini- Šim opozorilom navkljub ne- dative Mengeš opozorili na odgovorno omogoča drugim nepravilnost podpisa pogod* solastnicam razpolaganje z be, čeprav je občiriski svet ob- lastnino Občine Mengeš. Če Čine MengeS že lani sprejel bodo župan Franc Jerič in odlodtev, da se bodo Meng- drugi župani vztrajali pri prešani s tavavške vode usmeri- daji oz. prevzemu krvavškega U v lastne vodne vrtine na sistema, bomo Tahtpvaliiikrp- Mengeškem polju. panje tudi od Ministrstva za "Občine solastnice krvav- okolje in prostor :er za regio- ške^ sistema, ki so 15. julija nalni razvoj. Seznanili bomo 2009 podpisale pogodbo o tudi soânancerje in uporabili obnovi brez Občine Mengeš, vsa dn^ pravna sredstva,' s tridesetimi odstotki največje so v izjavi za javnost zapisali solastnice, bomo pisno opo- Tone 7.nrman. Matej Hribar. zorili na nedopustno in neza- Aleksander Markováč in To- konito ravnanje, S sklepi in maž Štebe • člani Civilne iná-projektom so prevzele delež dative Mengeš. Odar jamo neppta • f tus No vi hand i p princeske uďi fetoí ne bcđo oîffl // doma no r a? beljenih m prainih oîes tn ih ulica h. V sedmih leîih %mona Debeh'nič popeljoH ře 3600 otrok. In tuà; letos bomc ceden razigranih mr,rg-àas.$i 7 hoditi težko mlroslav Beaco CVTEnĆANIN zato je tudi občutek, ko nanje pozabimo, toliko boijši, ..............................................................................Teoretidio sem se T^ordij- Moj poskus» pred^aviti hoje totil 2elo natančno. vain nordijsko hojo, bo us- Strokovnjaki pravijo, da je v pel le, če si boste sami omis- g-^banje vključeno celotno lili palice, kakršne sem vam telo oziroma devetdeset od- opisoval v dveh prejšnjih šte- stotkov vseh miSicl Zmanjša vilkah. Zgolj zaradi osvežitve ali odpravi bolečine v zatilju spomina ponavljam, da sku- in krepi celotno hrbtno miŠi- šam malce drugačen način čevje. Krepi srčno žilni si- preproste hoje predstaviti stem. V primerjavi s hojo zgolj zaradi zanimivosti, brez palic porabimo več uporabnosti, zdravja in var- energije, kisika in puls pože- Čevanja. To zadnje je tudi ne v galop. Razbremenimo res, ker si boste težko omisli- si skočne sklepe, kolenske li cenejši in tako uporaben sklepe, kolke in hrbtenico. športni rekvizit. Krepimo si vzdržljivostno Naslov velja, če pri hoji moč rok in ramen. Navkljub miáično maso. ki mora pod- aktivno uporabo palic Hoja uporabljate palice za nDrdij- večjim obremenitvam se pirati določene dele telesa, z nenaravnimi gibi in zakr- sko hojo. Brez palic naj tisti. nam zdi. da ne vlagamo več razbremeniti sklepe... Torej, ienira držanjem palic. Nor- ki smo kolikor toliko zdravi, subjektivnega napora. Nor- teorija pravi, da je nordijska dijska hoja ni pohodništvo s ne imeli težav, vendar se po« ijska hoja je tudi idealna gi- hoja čisto dovolj za vzdrževa- teleskopskimi ali planinski- javijo problemi, ko ti dajo pa- balna terapija po poškodbah, nje zdravega telesa in duha. mi palicami in ni smučarska lice v roke. Problemi sicer po ko moramo vzpostaviti koor- In kaj nordijska hoja ni? Te- hoja s palicami aii hoja s pa- nekaj kQometrih izginejo, dinadjo gibanja in okrepiti ori(a pravi, da to ni hoja z ne« llcami za smučarski tek. Kranju bo svetovno kolesarsko prvenstvo novinarjev Mirosuv Bfaco C/TEnČANIN stvo v kolesarjenju. Primož Kališnik je bH takrat na vrhun- ..............................................................................cu moči in poznam ga s tek- V pričakovanju sepiembr- movanj novinarjev, tako zimskega svetovnega kolesanke- stíh kot letnih, kjer je bil ved-pn^nstva za novinarje smo no poleg. Ja, Primož je odkril prosili Roberta Baiimana, no- to kolesarsko tekmovanje. To vinarja Radia Kranj, aana slo- je rezultat tistega pravega raz- venske novinarske kolesarske iskovalnega novinarstva. Za- reprezentance, večkratnega kaj? Ker rum, "vzhodnja- novinarskega državnega prva- kom", nekako niso zaupali. ka v kolesarstvu ter člana saj so vedeli, da smo garači in organizacijskega odbora pr- jim z željo po čim boljšem venstva za kraâco predstavitev ' zmoremo odnesti precej odli- dirke. čij • pa tudi oi^nizadjo same- Poznavalec športne krono- ga prvenstva. !n res. Sledilo je lo^je bi lahko dejal, kaj se pa v prvenstvo v [taliji 2004. pa v jedro organizacijska odbora svetovnega novinarskega Kr^inju ni dogajalo?! Res je. San Marinu 2005. ko so se kolesarskega prvenstva v Kranju, od lev« proti desni: Toliko odmevnih prireditev v naši ântje in dekleta že veseli- Robert Bauman, Damijan Perne» Biljana Cvjetičanin, Franc športih, ki jih okolje omogoča, li prvega odličja, sledilo je dva- Hvasti (h bi lahko rekli: vse smo že kratno dogajanje v Avstriji: imeDÎ Pa nismo. V mesecu lela 2006 v Deutschlandber- pošiljal predstavitveni materi- kolesarske^ kluba Sava, Za- septembm, natančneje od 11. gu na avstrijskem Štajerskem, al, vse z eno in edino željo, \'oda za turizem» Mestne obči- do 13. septembra, bo Kranj go- kjer imajo približno tako tra- da dobimo organizacijo prve- ne Kranj tei nekaj novinarjev, stil novinarje kolesarje z vse^ s\eta- To bo ž€ deseta izvedba dicijo organiziranja kolesar- nstva. Bilo je jeseni, kot na ki smo že vpreteklosti verjeli. .skih prireditev kot mi v Kra- vsakem prvenstvu: îeta 2007. da bomo tako prireditev ne- s^'etovnega kolesarskega pr- nja Mislim, da je bil prav tu teden dni za svetovnim prven- koč imeli tudi v domačem venstva za novinarje. odločilen trenutek, da smo si stvom kolesarjev profijev, ko kraju, je letošnje polete zelo Prva izvedba prvenstva sega nekako rekli na enem izmed so ob zaključku na slovesno- delovno. Priprave so v pol- tja v davno teto 2000, ko se je druženj po r;aporTii telani, za- sti, kjer nam je podeljeval pri- nem teku, tako organizadj- prvič o^aniziralo prvenstvo v kaj pa prvenstva ne bi imeli znanja za osvojene stopničke - ske kot pripravljalne repre- deželi kolesarstva • Franciji. tudi v Kranju. Debelo leto je nihče drug kot legenda kole- zentantov, ki želimo zastopa- Sledila je izvedl» v LuJsem- minilo do naslednjega sveto- sarstva Eddy Merckx, razglasi- ti domače barve v kar najbolj- burgu2ooi, Belgiji 2002, Svi- vnega prvenstva ob salzbur- li, da bo Kranj septembra ši luči. Kdo so sodelujoči v d 2003 • kamor segajo naši ških jezerih, ko sem se'/ozil k 2009 organizator desetega projektu In člani reprezentan- prvi zametki odkrivanja te severnim sosedom» napisal svetovnega prvenstva v koie* ce, vam t>omo kot rdečo nit nove združbe, imenovane veliko sporočil in [ih poslal po saijenju za novinarje. Za nas, predstavljali vse tja do konca svetovno novinarsko prven- klasični in elektronski poti, laanjske zanesenjake, s strani septembrskih dni. Svetovno novinarsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju 2009 i i. ^13. septembra 2009 v Kranju, Slovenija 0000 ftJCI KR A NI m GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Braco Cvietiíamn Mitu » »mm Poletni vročini navkljub Brez pritoževanja se nas je maksínuúneg kaidh Štirideset kolesark in ko- nega utripa vse do cilja ...» ki ksaijev odpravilo kolesarit ki- pa ni hii blizu. Ko je bilo naj- lahkoto obračanja pedal in iako je bil zabijen síik z vi- hmetrom in vročini ktepkn nad trideset stopinj naproti. Pot proti Lubniku nam je j:nana, in če po pravici povem: dom in sluhom. Ko pa se ta če bi ne bil vmesni àlj pri stik zgubi, ned kolesarji pome- okrepčevalnici Nace, potem hi ni,da$ipopipsan. Nikcîiviiv-v taki vročini dal povelje v popolnoma ťimgo smer. Lepo je kolesariti. Če te ne zebe, vendar je vročina prejšnjo sredo resnič- u, pa sem že velikokrat juriša] do Načeta, nisem tako hitro dosfgcl mize ob kozolcu. Pri Nacetuje vedno kak ko- no pretiravala. Združeni sku- lesar, ki že pretaka svojo osve- pini B in C sta drveli Čez Sor- žilno tekočino. Adrenalinsko iko polje proti Ško^i Loki prevzet, sem shišal bicikelpri- n ap rej v Polja nsko doli n o, shniti na steber napušča, a mi medtem ko seje skupina A od-cepila na "gorenjski" konec proti Preddvoru in okolici. Med navijanjem pedal smo se pogovarjali o fenomenu Glasove kolesarske skupine, kije, kot kaže, dobila že svoje trdno je' dro tridesetih kolesark in kole- saijcv, ki redno prihajajo na vadbe. Na vsako vadbo pride kak nov kandidat in nekateri se še vračajo, drugi pa menijo, da smo ali prepočasni ali prehitri ali pre^ dolgočasni, in se ne vrnejo veČ. Ko so se čelade spremenile v ekonom lonce inje že začelo je Nace dal vedeti, da tam ni pošteno piskati, seje začel kla- parkirišče za kolesa. Pri Nace-nec proti Lubniku. "Krščen- tu se kolesa za sedež obdajo na duš" ne vem točruy, kaj pome- kozolec! NevedoČ, dujemojfini, vendar se lepše sliši kot pa riš kolesarska oprema, k pose- sočnaJUrmanska kletvica v ne- bej pa sedeži, je to predlagal otesanem stilu. Osem kilome- tudi meni. Mať vola, saj ni trov vzpenjanja z nadmorske mogel vedeti, kakšen je moj od- višine J73 do 765 metrov je za nos do kolesarske opreme. Da kolesarje zelo pomemben poda- bi svoje kolo obesil za sedež na tôk. Če dod^m še temperaturo kozolec? Spoštujem njihovo Stopinj plusa po Celziju, po- tradicijo ir. "izum", ampak tem se zna zgoditi, da me pri- moj sedež je... Da, užalil sem javite na psihiatrični preyed, nj^ov kozolec, ko sem rekel, da Ampak kot pravijo, smo kole- je moj sedež dražji od njegove- sarji trdoživa bi^a in nas zu- go kozolca in da mi na pamđ rnnji d^avniki skoraj nikoii ne ne pride, obesiti lastno kolo. V motijo, zato smo začeli pražiti Nacetovih očeh je b ilo prebrati, pedala na pokonci postavlje- da razmaja o obvestih, daje nem a^tu. Mogoče bi bilo vse pravkar zmanjkalo hladnega skupaj precg lažje, če se ne bi piva. Potem so se vsuli Še drugi ipet pustil sprovoUruti Šlefu' žejni Glusoi^i in se je it^riznil nu, Francu in fantu, ki je fa íř v jezik, na mero pa stomiral za prvič in si žal nisem zapomnil kdaj drugič. njegovega imena. Omenjeni trije so se pognali v tak di r, da Jutranja trasa ostaja enaka sem za hip oomislil, da juaša- prošnji, torg gremo Še enkrat mo na Vršič. Moja kratka vži- do Načeta inpo isdpoú nazaj. galrm mrica, ko gre zc dirka- Ker Je Corenc na dopustu, je nje, seje vrula in potem Človek cilj v gostišču Dežman. 8 fl o si m on .$ubic(S)g-^s.s i GORENJSKI GLAS torek. 21. julija 2009 ]E$€NICE Delavca padla z gradbenega odra Na lesenicah se je v četrtek zgodila huds delovna nesreča» v kateri se je smrtno ponesrečil ji-letni bosanski državljan. Kot so sporočili s kranjskega operativno komunikacijskega centra. so delavci menjali strešno kritino na stanovanjskem bloku. Med dviganjem nove kritine z dvigalom na streho se je tovor prevrnil. Dei tovora je padel na dva delavca, ki sta b\h v tem časti na gradbenem odru v viSini strehe. Zaradi sile in teže prevrn/enega tovora sta delavca skupaj z gradbenim odrom In strešno kritino z viSIne okrog šestnajst metrov padla na tla. 31-letnega delavca so na kraju nesreče takoj začeli oživljati» vendar so bile rane prehude» medtem ko se je tri leta mlajši delavec, prav tako bosanski državljan» pri padcu hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. S. RIBNO Učejo jo že tri dni V Ribnem in okolici že tri dni iščejo 57-letno domačinko Matejo Fortič. Pogrešana je visoka 165 centimetrov, srednje postave In svetlih las, od doma pa je odšla oblečena v jeans hlače in črno majico s kratkimi rokavi. Njeno vozilo so našli pod Betinskim klancem. Policisti, potapljači, vodniki psov za iskanje po- Pogrešana Mateja Fortič grešanih oseb in prostovoljni gasilci so že v soboto preiskali oba brega Save Dolinke in Bohinjke do mosta na Lancovem. Od Lancovega do rriustct v Podnartu so gasilci s čolnom preiskali tudi reko. V nedeljo so iskanje nadaljevali, pregledali so strugo Save od Podnarta do Kranja. "Iskalno akcijo nadaljujemo, za pogrešano občanko poizvedujemo po širši okolici," je včeraj pojasnil Andrej Za- krajšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Krani. S. S. ^ POKyUKA V požaru poginil pes v soboto okoli ure je na Goreljku izbruhnil požar na eni od tamkajšnjih počitniških hiš. Delno zidan, delno lesen objekt je kljub intervenciji gasilcev iz Bohinjske čeŠnjice, Nomenja. Corjuš, Stare Fužine ter z Bleda in Gorij pogorel v celoti. Po prvih ugotovitvah je zagorelo zaradi pregretja in žiga lesenega stropa ob dim jenci občuti* te posledice gospodarske kríze? "Če poslušate komentarje o položaju upokojencev, boste slišali tudi, da jim gre v primerjavi z delavci kar dobro, saj so se jim pokojnine celo zvišale. To deloma tudi drži, saj se sicer plače zvišujejo le še v javnem sektorju. A če plače ne bodo porasle, tudi novembrske Vzajemne, uskladitve pokojnin ne bo upravičeni le tisti, ki dejansko živijo na robu rev56ne." Koliko podpisov nameravate na Gorenjskem zbrati za sklic izredne skupščine Vzajemne ^ "Pričakujemo, da bomo zbrali več kot tri tisoč podpisov. Mislim, da nam bo to uspelo, saj je na Gorenjskem v društva upokojencev včlanjenih več kot 33 tisoč upokojencev; zahtevo pa lahko poleg upokojencev podpišejo tudi drugi člani Janez âolar Upokojenci z tajnižjlml V okviru ZDUS trebe in želje, seveda vokvlaj zmožno- tem področju Velika suša", zato smo t nosti svojcev). Z novembrom pa pre- storitve, ki jih bodo potrebovali. Z raz- delavci? • sti, ki jih lahko ponudimo, 50 za nas domovi v največji meri prepuščeni vzemamo v oskrbo še 68 oskrbovanih ličnimioblikamipomočlpaželimoolaj- "Oomovi starejših so se že dodobra prednostnega pomena. Stanovalec sami sebi Judi s strani zdravstvene za- stanovanj na Pianini, aktivno pa dela- šati in omiliti zaenkrat še mnogo pre- otresli stereotipa, da so hiralnice, za- mora Imeti občutek, da je zaželen, da varovainice so nam zmanjšali sredstva, mo na tem, da prevzamemo tudi 24- dolge čakalne vrste za sprejem v dom." dnja postaja za umiranje. Ipd. Domovi Ima pravico izraziti tako svoja pnčako- od nas se pričakuje vedno več. žal pa je urno varovanje na daljavo, V domu že s0daness0d0bneustan0ve,kjef0st3- vanjakottudisvojenezadovo Ijstvo, ml večinavsegapogojenatudisfinanca- pripravljamovsepotrebno. dablure- relim skušamo v največji meri ponuditi pa smo ga dolžni poslušati in mu po- mi. Plače delavcev v domovih, ki dlli lifeline sistem in dolgoročno želi,- DOM UPOKOJENCEV KRANJ različnevrstekvaliteinih storite v, ko magati.Včasihsopričakovanjavečja opravljajozarestežkopsihičnoinftzič- motostoritevopravljalizacelotnoGo- C€Sta1.maja59,4000KRANJ 12 Upokojenski glas, torek» 21. julija 2000 Pogovor Kran) Gorenjsko srečanje v Predosljah Zveza društev upokojencev Slovenije letos zaradi posledic gospodarske in finančne krize ne bo pripravila tradicionalnega, slovenskega srečanja upokojencev, ampak bodo srečanja le po posameznih regijah. Gorenjsko srečanje upokojencev bo že po tradiciji prvi četrtek septembra. V Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske so ga najprej načrtovali v protokolarnem objektu Brdo, vendar so se potlej zaradi finančnih razlogov odločili, da ga pripravijo na prireditvenem prostoru v bližini kulturnega doma v Predosljah. Organizacijo so prevzela društva upokojencev Kranj, Kokrica in Predoslje, pokroviteljstvo Mestna občina Kranj oz. župan Damijan Perne, organizacijski odbor pa vodi Franci Šmajd, predsednik kranjskega društva upoko' jencev in tudi podpredsednik gorenjske pokrajinske zveze. Kaj se bo dogajalo na srečanju? Program še ni dokončen, za glavnega govc^rnika bodo zaprosiii predsednika države Danila Turka» upokojencem bi med drugim radi pripravili ogled Brda in kranjskih rovov, različne igre in kulturno-zabavni program. Letošnje srečanje, na katerem pričakujejo (ob lepem vremenu} več kot tri tisoč udeležencev, bo že devetnajsto po vrsti, hkrati bo tudi osmo srečanje županov gorenjskih obČin. C. Z VAL6URCA Srečanje medvoikih upokojencev v Valburgi je bilo pred kratkim srečanje upokojencev iz treh medvoških društev: DU Medvode, ki je največje z okrog 1200 čtani, DU Pirniče, ki šteje 350 članov, In DU Smlednik, ki ima okrog 250 članov. "Na letošnjem srečanju društev upokojencev občine Medvode, ki poteka šestič, se je zbralo okrog 350 upokojencev. Največ jih je iz DU Smlednik, ki je tudi organizator letoinjega srečanja. Pripravili smo program, poskrbljeno pa je tudi za ples in seveda za hrano in pijačo." je povedal Franc Kne, ki je že trinajsto leto precsed; nik DU Smlednik. Pred začetkom srečanja so v prostorih VIZ Frana Wilčinskega odprli razstavo ročnih del, s katerimi so se predstavili upokojenci iz vseh treh društev. Razstavo je odprl župan Medvod Stanislav Žagar. Marinka Ster, vodja razstave, je povedala: "Razstava je zelo zanimiva. Največ je vezenja, kvačkanja, pletenja in kleklanja. Veliko nam pomeni, da smo lahko to, kar izdelujemo na krožkih ročnih del afi drugih tečajih, pokazale širši javnosti." M. D. Splača sebiti naročnik Gorenjskega glasa 2 naročrino prihranile ^o, 20 ali celo 25 odstotkov! Čaka vas tud) darilo in kup drugih ugodnosti. Pridružite se naši veliki družini naročnikov in skupaj bomo potovali, tekli, kolesarili, se udeleževali zanimivih predavanj, kupovali cenejše knjige... Veseli vas bomo! POKIIČITE 04/201 4541 ALt PIŠITE: NAR0CNINE@C-CLAS.S Gorenjski Glas Za vas beležimo Čas Srebrm grb občine Škofja Loka je ob letošnjem občinskem prazniku prejelo Društvo upokojencev Škofja Loka ob 60-letnici svojeg^a delovanja. Ob tej priložnosti smo se po^varjali s predsednikom Mirom DuiČe DaKICa Zavrl Žlebir članov), ki popestri sleher- "" ........- " - ne prireditve, se udeležuje V maioštevilai skupini le« različnih tekmovanj in nam s svojimi nastopi prinese veliko iepih trenutkov. Izjemnega pomena je športno delovanje v društvu. Naša športna selekcija Šteje več kot 130 članov, zastopani smo v vseh Športih, i^er nam na^a çtarost to dopušča, Dosegajnc lepe rezultate na pokrajinskih in državnem tekmovanju (posebno uspešni so bili lani strelci, strelke so biie celo državne tošnjih občinskih nagrajencev je tudi vaše društvo. Kako sprejemate to prizna» nje, kaj vam pomeni? "V našem društvu smo zelo zadovoljru, da širša družbena skupnost gleda na našo dejavnost kot pomembno in koristno in nam je zato dodelila tudi srebrni grb občine. To je visoko občinsko priznanje in smo ga izjemno veseli tudi zato, ker se zavedamo, da je še veliko prvaldnje, moški pa na tret-društev, organizacij in posa- jem mestu v državi), prav meznikov, ki bi si ga zaslu- tako smo športniki upoko- žili. Da smo prišh v samo konico nagrajencev, nam pomeni Še toliko veČ. Vendar pa drži, dd naŠe društvo jenci uspešni na prireditvah, ki jih prireja Športna zveza Škofja Loka v sklopu medobčinskih špoiljjih Predsednik Društva upokojencev $koQa Loka Miro Duič (na sliki z ženo) je prevzel srebrno prbnanje občine Žkofia nepretrgoma dela 60 let, da iger. Tu je naše društvo vse- Loka. 1 Poto tim ixiw ima okoli 2500 članov in ve- lej med prvimi tremi." liko število dejavnosti, ki se udejstvovanje starejših lju- S svojimi člani imate zelo iz leta v leto še povečuje in Novost v vašem društvu je di in o aktualnih temah, po- dobre stike, vaši prostovoljci našemu Članstvu omogoča tudi sodelovanje v projektu membnih za upokojence. jih p<^sto obiskujejo, zato široko paleto udejstvovanja. Starejši za staiejše... Veliko pomeni tudi to, da verjetno lahko ocenite, od športa, planinstva, po- "V zadnjem času smo se lo- se člani v glasiiu pojavijo kakšno je njihovo socialno hodništva do kulture, kjer tili projekta Starejši za sta- kot intervjuvanci in imajo stanje in kako jim lahko po- povsod naši upokojenci naj» rejše, kjer naj bi skrbeli za priložnost pokazati, s Čim magate s svojo dejavnostjo dejo prostor za svoje delova- čim večjo kakovost življenja se ukvarjajo in povedati aU s svojim vplivom? nje. Z občinsko nagrado je lokalna skupnost izrazila priznanje za delo, ki ga naše društvo v tem prostoru opravlja." Vaše društvo danstvu ponu- starih ljudi, ki živijo doma. Imamo dobro ekipo prosto- svoje misli. Glasilo oblikuje Največ stikov s Člani imajo uredniški odbor, ki ga se- naše prostovoljke, ki hodijo voljk. ki obiskujejo starejše stavlja jo naše zagnane pros- na teren (ne le iz projekta na domu, izpolnjujejo ante- tovoljke. Te obiskujejo ljudi te, se pogovarjajo o tem, kakšno pomoč potrebujejo, te informacije pa posreduje- na terenu in s svojimi prispevki seznanjajo ostalo članstvo z vso širino dejav- ja veliko Število dejavnosti. monaprej organizacijam, ki nosti. ki jo zajema nale Katerim pripisujete največji se ukvarfajo z različnimi vi- društvo. Glasilo izhaja v na- pomen, na katere ste Še po- diki pomoči starejšim. To je kladi 2500 izvodov štirikrat sebej ponosni in kje v pri- zelo dobro sprejeto. Radi bi na leto in je med člani zelo merjavi z ostalimi društvi še posf^h^j i7slopate^ "Poleg standardnih upoko- to dejavnost z zgolj Članstva društva upokojencev ra75irili na vse starostnike v obii- dobro sprejeto. Starejši starejšim, pač pa naše prostovoljke vsakomur osebno prinesejo tudi glasilo) in s tem tudi dobijo najboljše informacije, kakšne težave jih pestijo, imajo teža- ve z namestitvijo v domove, materialne probleme zaradi nizkih prejemkov, zaradi zdravstvenih težav, poveza- jer.skih aktivnostih v dru- m. Nerazumljivo mi je, da le s prostori in bi jih želeli Omenjate težave, ki jih ima- nih z nezmožnostjo gibanja, štvu, od pohodništva do izletov, se mi zdi Še zelo po- membna naša univerza za tretje življenjsko obdobje, ki zagotavlja zelo kakovostne predavatelje v širokem krogu izobraževanja, od jezikov, računalništva, raznih za ta namen ne moremo pridobiti ustreznih podatkov. Vem, da so osebni podatki zaupne narave, toda če se ob vežemo sprejeti tak projekt, je logično, da ga bomo izvajali skladno z vsemi potrebnimi zaščitami. dolgotrajneje rešiti. Kako? zaradi katerih se ne morejo oskrbovati sami... O tem do- "I2 sedanjih prostorov se bimo različne informacije in bomo morali v prihodnje iz- se na podlagi teh odločamo, seliti, saj bodo občinski pro- kako lahko ljudem pomaga- krožkov, ki so dobro obiska- Tako pa ne moremo dobiti ni in kjer se zvrsti veliko število različnih interesentov in obiskovalcev, Ta razmeroma mlada dejavnost daje našemu društvu po» memben pečat. Razmišljamo o širitvi te dejavnosti in če bi imeli za to zagotovlje- seznamov starejših îjudi, kar nas ovira pri kvalitetnem izvajanju tega programa. Tako je iz tega programa izvzetih 60 odstotkov Starejših ljudi, kajti v društvo upokojencev je vključenih zgolj kakih 40 odstot- ne tudi prostorske pogoje, kov upokojencev." bi lahko to še veliko bolj jekti na območju nekdanje vojašnico terjali drugačno ureditev in se bo stavba, kjer smo sedaj najemniki, najverjetneje rušila. Želeli smo najprej te prostore razšiiili, da bi lahko dopolnili svojo dejavnost, česar v utesnjenih prostorih ne moremo. Z občinskim vudstvom se o tej možnosti še vedno dogovarjamo. Stavba sicer ni ravno najprimernejša, težko jo je ogrevati, poleg tega pa nismo bstnild in tako tudi ne razvili, Ne smemo pozabiti tudi ustanovitve Mariakine knjižnice, ki s skoraj dva tisoč knjigami oskrbuje naše bralstvo. Ob tem se moram za h valid darovalcem, ki so prispevali različne knjige, ki smo jih sistematično ure- jo. S svojimi zmožnostmi smo omejeni, saj je naŠ finančni vir izključno Članarina, dotacije društvu so vse redkejše. Pač pa jih lahko usïxtcriino, pri katerih institucijah lahko iščejo pomoč ali pa jim jo pomagamo uveljaviti obstoječih kanalih socialnih instinicij v občini. Pri tem ne gre zgolj za pomoč pri materialnih težavah, pač pa tudi pri dmgih stiskah, ki jih skušamo reševati ob po-moâ naših prostovoljk. Ugo- Prepoznavni ste tudi po moremo vlagati vanjo. Dol- tavljamo tudi, da jevsemanj društvenem glasilu... ' Kot zelo pomembno dejavnost naj omenim tu4i izdajanje glasila Mi o sebi. Vsak naš član ga dobi zastonj, kar društvo sicer veliko sla» ne, toda ljudem veliko po- goročneje pa žeumo dobiti prostora v domosih starejših dili in jih lahko izposoja- meni. Z njim vsak naš član mo, predstavlja pa bogato dediščino našega društva. Dobro deluje tudi naš me- dobi potrebne informacije, ne le formalne o delovanju ustreznejše mesto za svoje delo\'anje in občino, zato jo tudi nenehno "bombardiramo", da nas vklju6 v svoje projekte. Če bi bilo le mogoče, bi želeli bi ostati na sedanji dobro dostopni lokaciji nekdanje vojašnice. Sicer pa menim, da si društvo s svo- in da bo vse več ljudi, ki bodo ostajali doma. Tam pa naj bi jih z njihovimi različnimi stiskami dosegli mi in jim v sodelovanju s pristojnimi so-daJnimi institucijami pomagali. Nekateri primeri so zelo težki, kjer sta povezani materialna stiska ITI bolezen tet društva, pač pa tudi veliko o jo dejavnostjo zasluži nezmožnost gibanja, pa je še šani pevski zbor Vrelec (40 možnostih, ki jih ponuja za ustreznejše prostore." teže." Upokojenski glas, torek, 21. julija 2000 13 Aktualno V času dopustov nekateri gorenjski domovi za upokojence starejšim osebam, ki rabijo stalno varstvo, nudijo možnost začasne namestitve. Mateia Rant se lahko odločijo tudi po odpustu iz bolnišnice ali če, red- ca. "Začasno varstvo omogočamo za največ tri tedne, pri novembra bo tako v njihovi oskrbi dvanajst ljudi. Dodala redvsem v času mo, oseba, ki skrbi za starej- čemer imajo prednost občani je Še» da imajo eno sobo za za- poletnih dopustov se v domo- Šega svojca, sama zboli. Obenem je lahko začasna name- Radovljice," je pojasnila socialna delavka v domu leUu Časno varstvo na voljo tudi v stanovanjskem delu, po kateri vih za starejSe stitev tudi priprava na spre- Orel. Pojasnila je še, da to ob- pa ni velikega povpraševanja- a Q Ck močno poveča povpraševanje po možnosti začasne namestitve za osebe. jem v dom, tako da oseba spo- Liko varstva nudijo že naj- zna življenje v domu in se na- manj tri leta, pri čemer je pov- vadi na bivanje v njem." Med Id rabijo stalno varstvo. V ne- poletjem zaradi velikega pov- praševanje po tej storitvi iz leta v leto večje. Razpored za V Domu starejših občanov Preddvor zaenkrat možnosti začasnega varstva Še nimajo urejenega, je pojasnila sodal- Koliko stane dnevna oskrba za začasno varstvo? Za (^snovno oskrbo v enoposteljni sobi le treba v kranjskem domu katerih domovih po Gorenj- praševanja začasno varstvo poletje pripravijo že maja, saj na delavka Mojca Sajovic. skem so se zato temu že priJa- nudijo za največ dva do tri imajo omenjene zmogljivosti "Glede na vse večje potrebe upokoiencev odšteti 23 evrov na dan godui in imajo za ta namen predvidenih ceb več postelj. Vendar pa skoraj povsod velja, da so te postelje že v naprej rezervirane skoraj do oktobra tedne, med letom pa tudi za dije časa, vendar najdlje za tri mesece. Do konca julija, je še dejala Zvonka Hočevar Saja- tovič, bodo imeti na začas- oddane že do konca septembra. Največji interes je za bol- po len; pa razmišljamo, da bi to omogočili v enoti v Na- V dvoposteljni sobi pa 21 evrov. Zahtevna niški oddelek, je še dodala ]el- klem." Računajo, da bi to stoka Orel, zato nameravajo v ritev ponudili že v jeseni. Že oskrba v enoposteljni sobi stane 34 evrov, v Domu upokojencev Kranj nem varstvu 41 oseb, za na- Domu upokojencev dr. Fran-imajo za začasno varstvo sta- prej pa imajo Še dvanajst re- četa Berglja Jesenice imajo za prihodnje to še razširiti. V do prihodnjega poletja naj bi v dvoposteljni pa 32 evrov na dan. rejših oseb namenjenih šest zeivadj, pri čemer bi se še za sob. Najv^je povpraševanje kuga našel prostor od sredine začasno varstvo nepokretnih in dejnentiiili oseb na voljo začasno namestitev starejšim omogočili tudi v Domu Petra Uzarja Tržič, je razložila direktorica Remla Prosen, Povpraševanje po možnosti začasne namestitve svojcev v domu za starejše je po tej storitvi je med poletni- septembra naprej. Začasn^ eno posteljo, ki je po besedah v Centru slepih, slabovidnih iz leta V letO vecje. "Za nekatere SVOjce je mi dopusti, je pojasnila direktorica doma Zvonka Hočevar mu varstvu imajo dve sobi v sodalne delavke DuSi Žakelj in starejših Škofja Loka pa stanovanjskem delu in eno zelo zasedena. "Moge spreje- Šaiaiovic, sicer pa to možnost posteljo na t>oln:škem oddel- mamo že januarja, pri čemer jim po besedah socialne delavke Marjane Črešnlk pros- nudijo skozi vse leto. "2^ začasno varstvo v našem domu ku namenjene tudi v Domu začasno namestitev omc^;oči- torske možnosti tega žal ne dr. Janka Benedika Radovlji- mo za največ tri tedne." Do dopuščajo. to mogoče prvi dopust po dolgem času," je poudarila socialna delavka v Domu dr. Janka Benedika Radovljica Jelka Orel V V občane Lucija V prekrasnem mediteranskem pod- mo in osnovno socialno oskrbo. nem salonu. Odločite se tahko tudi nebju v osrčju Evrope, sredi zelene Ponujamo torej idealno rešitev zali* za vam prilagojeno rekreacijo pod oaze, 1ik ob Jadranskem morju leži sto skupino starostnikov, ki so rela- strokovnim vodstvom fizioterapevta Portoroški zaliv. Milo podnebje, tivno samostojni in čeprav ne potre- ali pa za sproščujočo aktivnost, kot prekrasni sprehodi in prijazni ljudje. bujejo popolne oskrbe, se želijo je družabni ples. V posvetovalnici Prav tukaj smo za vas zgradili mo- vključiti v okofje. kjer t>odo imeli za zdravo prehrano vam bodo sve-deren in prijazen center - vaš novi vsak trenutek na voljo osnovno in tovall, kako se čim bolj zdravo pređom. Center je zgrajen po najvišjih socialno oskrbo ter zdravstveno hranjevati in tako ohraniti zdravo standardih, ki veljajo za tovrstne ob- varstvo in zdravstveno nego po telo in zdrav duti. jekte. predpisth o zdravstvenem varstvu. Naši prostori so v centru naselja Lu- Dejavnosti, ki jili izvajamo in med Glede na potrebe latiko stanovalci cija, v neposredni bližini trgovsko- kaleHmi lahko izbirate glede na izbirajo mod tremi pAkf?tnimipnnu(^ pn5^lovnega csnlra, kjer so vam na vase potreb, so: bami. Name^it^e za krajši cas Ponujamo tudi možj^ost namestitve Kopanje ali prijetne sprehode po sti> institucionalno varstvo in socialna oskrt^a za starejSe osebe ali osebe, ki potrebujejo pomoč Namestitev in osnovna ter socialna oskrba v oskrbovanih stanovanjih NamestHev za krajša obdobja Stanovanja ali garsonjere so različ- Kontakt: voljo vse institucionalne službe in druge infrastrukture. Neposredna bližina morje omogoča sprošćujoće za krajša obdobja in sicer: • polni penzion • pol penzion • nočitev 2 zaKrkom koviti obaii. Pokličite ali obiščite nas in z veseljem vam bomo posredovali vse lene informacije. Institucionalno varstvo ne velikostí, ? n»da tudi točko Ču^a» Prežihovega Voianca, Druženje v okviru projekta Mladi razveseljujemo starejše j6. decembra Mojstrana ia Josipa Vandota Kranjska Gora. UČend so pripravili pes-ske, gledališke in plesne nastope. stanovalce doma pa so peljali tudi na ^le, )qer so imeli likovno delavnico, pekli so louh in pedvo, modeUrali z glino... Na koncu so pripravili §e izlet v Planico. Poleg tega na Razvojni agend* ji Zgornje Gorenjske izvajajo še projekt Podjetniške kavice z ra^Čnimi delavnicami, kot so Kako sam izdelam spletno ena izmed točk vseživljerjske-ga učenja in dvakrat na mesec organizirajo različne delavnice na temo računalniških uspo-strsn, Kako spletno stran spre- sabljanj, delavnice s področja menim v promodjsko in pro- ročnih spretnosti, skrbi za dajno orodje. Možnost zaposlitve v tujini, Grafično oblikovanje ... Namen ddavnic je dvig podjetnišlce miselnosti in ra^edanosti. Na te delavnice se lahko prijavijo vsi prcbivaka obdn sofinancerk projekta (|e-senice, Kranjska Gora, Žirovnica in Gorje). Razvojna agen- nandrana s strani JAPTI, Ev» dja gornje Gorenjske je tudi ropskega soddlnega sklada in S Strani Ministrstva za gospo-dajstvo ter delno s strani občin B)0 pa VEM, kjer se interesenti lahko udeležijo ali delavnic s podjetniškimi temami ali pa pridejo na svetovanje o registradji s. p. ali d- o. o. Točka VEM je sofi- ustanoviteljic. Vse storitve so zato za uddežence brezplačne, je povedala vodja projektov Ekiina Čosatovič. Ljudska univerza Radovljica, Kranjska o A, 4240 Radovljica V ŠOLSKEM LETU 2009/10 VABIMO UPOKOJENCE V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE: začetni In nadaljevalni tečaji angleščine In nemščine e računalniški tečaji - tečaji Interneta In elektronske poste teča] digitalne fotografije • rodoslovje - zgodovina In geografija - umetnostna zgodovina - potepanja Udeleženci programov UTŽO poleg znanja krepijo tudi socialne vezi, saj obiskovanje tečaja poiT^embno vpliva tudi na druženje in izmenjavanje izkušenj, kar je tudi namen Univerze za tretje življenjsko otdobje: razvijati izobraževanje starejših za njihovo osebnostno rast. razumevanje lastnega Doložaja v družbi ter za dejavno delovanje v družbi v dobro vseli rodov. INFO: 537-24^0, info@lur.si "Starejši so zelo prijetni učenci» redno hodijo na predavanja in se vedno opravičijo, če kd^J ne morejo priti ••• Povedo» če jim kaj ni prav» hkrati pa znajo tudi pohvaliti. Skratka, gre za učence 'stare* sole « « « Urša Peternel d lani imajo starejši tudi v Sloveniji ogromno možnosti, da se udjo in izobražujejo - in to ^aston}, pravi Maja Radi- nović Hajdič, direktorica Ljudske univerze Jesenice. Starejši so namreč postali ena od glavnih ciljnih skupin v Evropski uniji, ki je začela namenjati kar precej denarja za njihovo izobraževanje. Evropi so dolgo Maja Radinović HajdlčiFoto^AnJcaBsOovec časa poudarjali pomen izob* raževanja in učenja s ciljem, tami udeleženci (skupini sta da posameznik dobi ali ob- bili polni v samo dveh dneh!) drži zaposlitev. Potem pa so ugotovili, da su ptcnialo po- rn res dobrimi predavatelji» na koncu pa so udeleženo udarjali dejstvo, da se mora- dobili javno veljavno potrdimo učiti tudi zato, da bolje lo» Kot pravi Maja Radinovič živimo - saj smo na ta način bolj zadovoljni, manj bolni Hajdič, bodo s projektom nadaljevali tudi v novem Sol- delujejo pri društvih upokojencev, v domovih starostnikov ... Srečujejo se dvakrat na mcsec, učijo pa se različnih vs,ebin, od družabnih iger. angleščine, izdelovanja unikatnih predmetov, imajo celo pohodniško skupino ... Zani- poudarja Maja Radinovič skem letu, osnovali bodo miv je tudi projekt bralni Hajdič. Tako so starejši po- osem skupin, imajo pa že se- stali ena od prioritetnih sku- demdeset vpisanih. Zelo zaplň in za njihovo izobraževa- nimiv projekt, namenjen stanje Evropa namenja precej rejšim» je tudi Stari starši in denarja. Na Ljudski univerzi Jesenice so se takoj začeli prijavljati na razpise in začeli pridobivati evropski denar za projekte neformalnega izobraževanja starejših. "Na začetku smo bili malce skeptiČ« ni, kako bomo starejše sploh motivirali, da bi se začeli iz- vnuki, ki ga Ljudska univerza Jesenice izvaja v sedmih slovenskih krajih, na Gorenjskem v Kranju in na Jesenicah. "Tudi tu smo veČ kot zapolnili vsa mesta; in to brez rekJame ..." Projekt je odlič- klub, v okviru katerega so se na Jesenicah družile upokojenke in skupaj brale ^jige ... Tistim, ki so že veŠČ uporabe računalnika in Interneta, so namenjena tudi zanimiva e-gradiva, s pomočjo se lahko tudi upokojenci naučijo, kako se bere spletni časopis Gorenjski glas, kako uporabljajo spletno banko in podobno ... no zastavljen, saj so vanj vključili dijake, ki osnovnih Po besedah Maje Radinovič obraževAti. A izkazalo se je, veščin uporabe intemeta in Hajdič se starejši vedno izJca- da jih sploh ni treba posebej pošiljanja elektronske pošte žejo kot zelo prijetna ciljna motivirati, da za vse možno- učijo "stare starše". Gre torej skupina. "Starejši so zelo pri- sti neverjetno hitro izvedo in zanimanja je toliko, da imamo ceio čakalne vrste," pravi sogovornica. Lani so tako najprej začeli s projektom Računalniška pismenost za odrasle, dobili so denar za pet skupin s skupaj šestdese- vseživljenjskega učenja, ki tudi za medgeneradj sko povezovanje, projekt pa bo potekal tudi v novem Šolskem letu. Veliko možnosti za dodatno, neformalno izobraževanje imajo starejši tudi na točkah jetni učend, redno hodijo na predavanja in se vedno opravičijo. če kdaj ne morejo priti ... Povedo, če jim kaj ni prav, hkrati pa znajo tudi pohvaliti. Imajo čisto drugačen odnos do sveta - skratka» gre za učence 'stare' šole..." Vsezivljenjsko učenje tudi v domu starostnikov Vse ďejavnoeti, KI se dogajajo v domu. so naravnane na Jeseniški dom upokojencev Je tudi vsezMjenjsko učenje. Pri tem čim bolj upoštevamo že^je sta- eden redkih v državi, Kjer ponujajo novalcev - kaj si želijo delati in česa novega se želtjo nauči- neforrnalne oblike učenja tudi u poti," pravi direktorica Doma upokojencev dr. Franceta Berglja kojencem, ki še živijo doma. Tako Jesenice Veronika Breçant o pomenu vseživljenjskega deJuJe zunanja skuoina za samopo-učenja tudi v domovih starostnikov. V jeseniškem domu tako moć, izredno dejavna je skupina za deluje kar dvanajst skup n, od skupin za samopomoč prek rekreacijo, na kulturnem področju brafne in molitvene skupine do zelo dejavnega pevskega pa skupina Jesen. Skupine vodijo zbora. Tudi delovna terapija in ročna dela potekajo tako, da strokovne ddiâvke doma, obiskuj&jo stanovalci nenetino učijo česa novega in kot ugotavlja pa jih upokojenke In upokojenci, ki VenDnika Brejant, se vsi udeleženci z veseljem lotevajo raz- še živijo doma. To je po besedati nih dejavnosti, 'Na koncu z zadovoljstvom ugotavljajo, dasi Veronike Bregant v skladu z usmerit- nikoll v žtvl;en|u ne bi mislilu Oa Doao pri osemdesetiti nekaj vijo države, po kateri r^ bi domovi naredili prvič, denimo sami izdelati glinen izdelek," pravi izvajali tudi pripravo na starost. Bregantova. Stanovalcem je namenjen tudi računalnik v ___ skupnem prostoru v avli h nekaj stanovalcev se ga je nauči* uporaoijati: zlasti so ponosni na gospo, ki si Je prek elektronske pošte zaćeia dopisovati s hčerko v Ameriki. Dom upokojencev dr. FRANCETA BERGEL]A Ciki StiMtt Beki^ < JtKûâCc Lahko se dolgočasite. Lahko razmišljate. Lahko pa berete Gorenjski glas. Gorenjski Oas Za vas beleži mo čas Upokojenski glas, torek. 21. julija 2009 15 Izobraževanje starejših Vincenci j Zorman z Jesenic je bil naj starej si udeleženec in prava "zvezda" računalniških tečajev za odrasle. "Zdaj nismo več tepčki, ki ne bi znali uporabljati znanja, ki se ga naši vnuki in pravnuki naučijo že v prvosolskih klopeh," je povedal po zaključku tečajev. Vincencii Zorman 1 Foto: u&jv LjudJiHe xuUverr« jef^emce Urša Peternel uspeSno zâWjuâl. Svojo zgod- ce. "Naenkratnisem vedel, kaj je bil prepuščen sam sebi ...A Za osnovo je bilo dovolj .,."2al ho o tem. kako je pri osemde- naj počnem ves dan, samo anes Si-letni setih spet postal šolar, je popi- Vincencij Zor- man z Jesenic je živ dokaz, da človek za sal v zanimivem zapisu, ki ga je predstavil tudi na andrago-škem kolokviju Izobraževanje starejlih odraslih v letu u^tvar- učenje res ni nikoli prestar, jalnosti in inovativnosti v Ljub-Lani, ko je dopolnil osemdeset Ijani • kot primer dobre (kaj let, so mu svojd podarili sta- dobre, odlične!) prakse. rej§t računalnik, Čudo tdmike. ki ga na začetku ni znal niti prižgati... A gospod se ni dal, po naključju je i^^el za brez- Iz^bljal roijo do življenja branja in gledanja tdeviaje pa se tudi naveličaš." Zaradi enoličnosti vsakdanjika je počasi začel izgubljati voljo do življenja« začele so se nepr^pane noči ... Zdravnik je njegovim svojcem priporočil, naj mu priskrbijo nd(o zaposlitev, ki bi mu izpobjevaJa praznino in brezdelnost. Tako so mu [e rešitev zanj prišla v pravem trenutku... Tečaj je opravil z 'levo roko" V časopisu je namreč zagledal vest, da bo ljudska univerza Jesenice razpisala te^j računalniškega opismenjevanja odraslih. In pohitel je na upra- podarili starejši računalnik, ki vo, ki je na drugi strani ceste... ga zaradi zastarelosti niso več Najprej se je udeležil projekta plaCni tečaj računalništva na Ljudski univerzi lesenice, se Kot je zapisal, si je pred štiri- uporabljali» kljub temu pa te Stan staiSi ir vnuki, kjer jih je dijak Marko naučil nekaj ga z veiikim navdušenjem To mu je močno spremenilo spod Zorman je najprej'v osnovnih znanj • "da smo že mi ieti pn padcu zlomil kolk. bil še povsem uporaben. Go- pa je nato gospod Vincendj grdo padel in si pri tem nalomil desno roko. Dobil je ma-vcc, kar mu je preprečilo, da bi pri pouku vadil z miško. A se ni dal! "Naučil sem se tega opravila z levo roko, kar mi je kasneje §e kako prav prišlo pri naslednjem tečaju računaliii- Štva» ko sem imel desno roko sproščeno za zapiske..." Tako je torej svoj prvi tečaj opravil z "levo roko" in bil sprejet na nov tečaj, tokrat šestdesetunii tečaj RačunalruŠka pismenost za odrasle. Tudi tu je - tako kot udeležil in ga z "ievo roko" dotedanji ritem vsakdanjega (ker si je medtem pri padcu življenja, saj je zdravljenje knjižma poiskal nekaj priročnikov, a ker ni imel osnovnega znali uporabiti internet, rudi vsi ostali tečajniki • stvar vzel elektronsko poŠto smo že na- zares. "Imeli smo to prednost naiomil desno roko) uroešno trajalo kar dve leti. V tem znanja, si kaj veliko ni mogel čeli, prenestikakšno slikico in pred mladimi, da nam med cçraviL Nato se je udeležil še času je bil omejen na prostor pomagati z njimi. Maio mu je cfaoAgega tečaja in ga prav tako stanovanja in najbližje okoli- pomagal vnuk, več ali manj pa uporabiti tipkovnico za zapis različne velilcosti in oblike črk. poukom m Šlo kaj neumnega po glavi..." Predavatelj Matjaž šolskih klopeh je bil potrpežljiv in prizanesljiv. "Moral je porabiti več časa za utrjevanjR iířne snovi, s^j se je dobro zavedal, da ima pred seboj generadjo, ki je že zdavnaj zapustila šolske klopi in ima motane že malo omaga« ne ..." Tudi ta tečaj je gospod Zorman uspešno zaključil. V zipisu je izrazil posebno hvaležnost, da so mu omogočili :plačnih tečajih in mu tako "podarili* znanje. Kot pravi zase, je pri 81 letih dokaz, da je vsiežtvljenjsku učenje res smiselno. Pred» .vsem pa je vesel, da je pridobil samozavest, saj "nismo več tepôti, ki ne bi zna ti znanja, ki se ga naši vnD n ^^LrtKKMUnU ^ * I UM^msTW ziTkoisrw M ÍPORT 1 lUj Ijod/ko «AirefM h/flief NûIûSitt v icá? priluxiwst cmwio c«isOf»«w49A rv«(i»uM)A ZA UČENJE JE VEDNO PRAVI CAS Ljjdsks univerza Jesenice sodeluje v štei/tinih D^ojekth, kijih financira Evropska unJja tn vse več sredstev pridobiva s Kandidiranjem n« različnih razpisih. To pomeni, da je Izobraževanje zd udeležence brezplačno, Kar dokazano povečuje interes in vpis v različne izobraževalne programe. V okviru sofinanciranega izobraževalnega programa 'Projektno ufier\|e mladih (PUM) In programov za zviševanje splo§ne raSunalniške pismenosti v letih 2009,2010 Iti 2011', Uudskd univerza Jesenice v šolskem letu 2009/2010 vpisuje v 6CHjmi javn^veUavnl izobrBžavalnl pr^ram •RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE" Torej, čd se 2dllte ker najbolja naučiti uporeb^atl osebni računalnik In spoznata p^nosd qjegove upoiaberVam nudimo BREZPLAČNO osnovno rsCunalnlâko usposabljanje. Program je namenjen vsem odraslim, starim nad 55 let. zaposlenim na manj zahtevnih delovnih mestih. brezposelnim, ki računalnika le niste veliko uporabljali in še letite za potrebe vsakdanjega dela in življenja. dobiti temeljno znanje za delo z r\ilm Izobraževanje bo potekalo v fscundlnëkl ućUni&i Ljuci^Ke univerze Jesenice. C. C.Tavčarja 3a< na Jesenicah Organizirana predavanja n vaje bomo Izvedli v okvinj 12 srečanj: enkrat na teden po 4 Šolske iire. 12 ur je namenjeno samostojnemu učenju doma ali v Središču za sarrostojno učenje. G)ede na različne telje in možnosti se boste izobraževalnih srečanj lahko udeleževali v dopoldanskem âli popoldanskem casj. »II«: «lOi I NAZIV VSEBlNSKEal^ SKLOPA PODRC^NEJŠA VSEBINA Temeyna informacijska znanja Poznavanje računalnika, delo 2 raČunatnlKom, prtlagDdttev in uporaba na m Izja. a po e-poâti... Če se Mttfl vMjučni v Í20t>ra2eyainl program, čim pr9j pokličite na tele^n St: (04) 5fi3 38 05 (Martja FemiMO m\» oeebna €0asne v tainStvu Ljudska unkvono Jewnica na Cesti OrWů Twčatja 3a, imnic«. Število n)60} jo omeitor«. __ *Op#facijo dolno financira Cvropsta unija ic Evrepilteg« socàalnvaa sklatfo ter Mtni&ttatve za àolrKo m i{»ûrt Opètse^a se irv8>í v otviru Oparatfvr>egc ptogrania nzvoj» ^(ovvikih viroy 7t obdobja 2 007.2013, raTvojn« pr ofireis' Ra7V0| dovBiUh vitov m vSe{iv(|en|Skega prednosrna L«marrTVd'lfDúÍr&dnje kakovosti io ufiin kov^tosu BiSKinov j Mošenj in Brezij. Gorij, Nakiega, Radomelj, Vira, Trži» na, Žirov in Komende. na Tavčar je bila rojena 16. julija L909 na Starem Dvo-m v družini z desetimi otroki. Rada se spominja svojega ''bosonogega" otroštva in mladosti, ko je služila na veí kmetijah. Živ- bilo malo za šalo malo za res." so med udeležena na podlagi ljenje je bilo trdo in skrom- Mlnuli teden so trije čili starostniki na Škofjeloške praznovali sto let: Ana Tavčar s Partizanske eeste, Aleš Berce s l^ate in Anca Gantar s Sela pri Žireh. V cem je skrivnost njikovega dolgega življenja? Danica Zavrl Zlebir, bošttan bo gatat je povedal vodja kolesarske štoparice razglasili tiste naj "Organizacija je bila kar velik sekdje pri Društvu upokojen- t>oljše. V spretnostni vožnji. zalogaj. Najprej smo se v dveh cev Komenda Filip Zdeznik, kjer sta sodelovala po en đan :vu upo iHoZel skupinah in s spremljajočimi ki je zaslužen, da komendski vozili odpravili na kolesarjenje po okoliških krajih, po bogati malid pa smo na našem nišču pripravili Še spretnostno vožnjo, v kateri je vsako društvo sodelovalo z dvema dano- upokojend skupaj s dani Društva upokojencev Kamnik letno prekolesarijo tudi do Šesto ki]ometro\'. Organizatorji poudarjajo predvsem pomen dniženja in ak- ma. To tekmovanje je priteg- tívnosti, potrebnih za zdravje nilo veliko pozornosti, saj je in dobro počutje, a kljub temu in ena danica iz vsakega društva. so bili najboljši Komendčani, ki sta jih zastopala Ivanka Žulič in Peter Jako-min. Drugo mesto sta zasedla Dragirs RomSak in Ivan Kropivnik iz Cerkelj, tretje mesto pa Cvetka Periič in Franc Vene iz Kokrice. Blo je morje negda sveta Prleki ja P® morsko dno, pa je neše nekaj fréta fse je tristan vragon šlo. i p® 3 WR GUSARSKI PROGRAM HoteUeleni gar** 212,00 € 224»00 € 384,00 € Depandansa Zeleni gaj*** 190,00 € 200,80 € 238,00 € • nêd. fwi. i 345.00 € Prodám vMiuÙj|e: polperulon. kopanje, kopalni pla^čv sobi. 1 Ks^vfts pri na/marj ^-dnevrtem l^vanju, gratis poleint gu»f$kf 3nimacij!^k» pregr^m. Qu^ar^Ke dogodivščine program vetikc ir male % OgT^Cfri ICT^J ^ ^n^mte tBbava O bitVa na kanalu O hude cr« O nevarne poti fi 9krivno9H \z »močvare BKEZPIACNE POČin^lCE ZA OTROÍlE gratis '^otroka do 12. leta v sobi 2 dvema odrasli m a LOVE . P www.terme-banovcKSí • Tel 02 51 31 400 ro, â vse kaže, da jo je utrdilo v korenino, ki ji je sojeno dolgo življenje. Delala je v Gorenjski predilnici, se ob koncu vojne poročila, ob rojstvu sina Francija ostala doma, kasneje pa se je do upokojitve zaposlila kot ii- stilka v LTH. Leta 1996 sta 2 možem obhajala zlato poroko, dve led zatem je mož umrl. Danes živi s sinom in njegovo družino, ima vnukinjo in vnuka ter pravnuki-njo in pravnuka. Kje tiči skrivnost njenega dolgega življenja.^ V tem, da dela od mladih nog, da se je šev pozni starosti rada vozila s ko- Ste^novi Anci so za sto let podarili torto v obliki knjige. in hlev. Anci želimo, da bi Ima dobre zdravnike, ki ga jih doživela še nekaj več, saj je povsem čila, iskriva in razumnih misli. Trenutno večkrat obiščejo, vsaj enb'at mesečno je pri njem župnik PogreSa sovrstnike s ka- edina stoletnica v Žireh ima terimi bi se lahko pogovoril. visoko starost že v genih. Njena sestrična Marjana Primožič, Žustova mama, je doživela 103 leta, enako stric Franc Gantar. Zato pa je življenjsko zgod-bo povedal nam. Leta 1938 3e je poročil s Pavlino Ilab- jan, šimnovo iz Dražgoš, že kmalu za tem pa odšel za lesom in z vnukovimi vrst- Aleš Berce se je rodil pri Pe- bratoma na delo na žago v r.iki bičala žogo v Go/ajlaJi, skarjevih v Dražgolah 18. vrtnarila, gobarih in bila julija 1909. Bil je najmlajši, skratka ves čas v gibanju. Zagotovo pa tudi v njenem veselju do življenja. "Čeprav sem že zelo stara, rada ži- Novo mesto. "To mi je najbrž rešilo življenje, saj so vim," je dejala čiJa stoletnica, ko sta jo ob visokem jubileju obiskala župan Igor Draks 1er in predstavnica Rdečega križa Ivica Kožuh. Anca Gantar ali Stefanova Anca s Sela pri Žjreh je sto» ti rojstni dan praznovala 11, julija, v ponedeljek opoldne pa so jo na občini pričakali številni Zirovci. "Povsem enako je danes, ko imam sto let. kot je bilo pred tednom," je povedala nam in gos titel jem; podž upa n u Marku Mrlaku in predstavnikom društva invalidov, krajevnega Rdečega križa, upokojenskega društva in žirovskih borcev. Kljub častitljivi starosti ostaja zvesta svojemu načelu, da je treba za preživetje delati, zato gre tudi v teh dneh na njivo ali pleve na vrtu, rada pogieda, kako se gospodari na kmetiji. Vse življenje je v Žireh, Pr' Štefan na Seîu, pravi, da šesti, otrok, že pri dvanaj- Dražgoše med vojno zbrisa- stih letih pa mu je oče rekel, li," pravi. Po vojni (med njo dd je neumnosti (Sole) do- je dobil še sina Ivana in hčer volj in je treba delati- "Cele Majdo) je bila žaga nadona- dneve smo garali v gozdu, lizirana, delo je dobiJ pri Ana Tavčar s p ravnu kom Anžetom Aleš Berce pred domačo hišo I Fdto: GoraMl Kavčič Zaslužek ni bil pomemben, ampak delo," se spominja stoletnik. Delati mu danes Heinricharju {enem od predhodnikov Jelovice). "Veliko sem delal na terenu in spo- seveda ni več treba, zato to- znal vso Gorenjsko," svoje je bilo treba vedno trdo dela- liko bolj uživa v družbi delo nabavnega referenta ti, kar naj bi bil tudi recept otrok in tudi pravnuka. Živi opiše Aleš Berce, ki je bil za dolgo življenje. Anca je, v hiši, ki jo je na Trati v kasneje še vodja skladišča, kljub slabšemu vidu. zdra- Škofji Loki zgradil leta 1952, va: "'Vse lahko jem, vsak dan pa tudi kaj popijem (nasmeh). Kozarec rdečega kjer sta tudi sin Marjan in hči Albina z družinama. Zadnje desetletje mu nagaja vina!" Nikoli ni bila poroče- bolezen. Pravi, da ga daje na. Nekaj časa je bila zapo- revma, slabo vidi in sliši, po- slena v AlpinL doma je tudi leti ga tudi 'matra' vročina: Šivala copate in z njihovo 'Sam sebi niti ne zaupam, prodajo zgradila novo hišo zato ne grem daleč od hiše," po upokojitvi pa portir v samskem domu, inkasant in vratar v Jelovici. O rereptu za visoko starost pravi, da je ni: "Nihče iz družine ni doživel toliko let. Zagotovo pa rem letom nekaj prinese garanje in preprosta, skromna kmečka hrana. " GORENJSKI GL^S torek, 21. juJija 2009 EKONOMIJ / FIN stefa n.zargi @g'gias.si 17 Razprodaje izgubljajo pomen Trgovci po novem ponujajo akcije in ugodnosti pred in med razprodajo, zato so te (tako menijo nekateri trgovci) izgubile pomen. Bošttan Bocataj Kranj ■ Po dobrem tednu razprodaj smo tri (pogojno rečeno gorenjske) trgovce vprašali o uspešnosti in upravičenosti razprodaj ter o njihovem angažiranju. V večini Sportininih poslovalnic so se . odločili za akcijo Vroči poletuj yopusQ, ki bo Uajala do 13. do 27. julija, cene so spustili do 70 odstotkov. Tradicionalno akdjo Prehitite razprodaje smo v nasprotju s | preteklimi leti letos začeli iz- darsko stanje nadaljuje, je letos prodaja v prvi polovici enaka lanski," pojasnjuje Strnadova. O razprodajah imajo trgovci zelo razliáia mnenja. Ga^ šperlin iz Bibe pravi, da je pravilnik sicer dober: "Vendar danes različne akdje in popuste ponujamo skozi vse leto, zato so razprodaje izgubile pomen." "Razprodaje so že zdavnaj izgubile smisel» " o urejenosti razprodaj v Sb- veniji pravi Luka Sbil, kot razlog pa navede podobno kot Gašperlli, da morajo trgovci takšne aH drugačne ak- dje kupcem ponujati ves čas: "Samo z akcijsko ponudbo ki ni bilo naklonjeno prodaji Čeprav se za uradno razpro- nju kupne moči. V trgovinah skozi vse leto lahko ostajamo poletnega blaga," je povedala dajo niso odločili, so cene Wenice opažajo, da je odziv zanimivi na trgu." vajati deset dni prej. V to nas Po novih pravilih lahko ti^vcl tekstila m obutve tudi v je po eni strani prisililo tre- času razprodaj ponudl)o različne akcije a ti popuste, zato nutno gospodarsko stanje v njihov smisel (zaradi dodatnih stroškov) izgublja pomen Sbveniji, po drugi pa vreme. Iva Strnad iz Sportine. ZEižali vsem izdeîkom v red- kupcev slab udi v času pole- Sportini nova pravila, ki so V podjetju 3L, ki ima v Slo- ni prodaji, ugodnost bo sku- tnih akcij, zaradi finančno- bila sprejeti lani novembra, veniji 19 trçovin z oblačili za paj trajala Šest tednov. otroke in mbdostnike Weni- gospodarske krize je promet ustrezajo: "Pravila niso veČ Razprodajam so se s spu- upadel za 2D do 30 odstot- zavezujoča, ob razprodaji ce, se'letošnjim poletnim se- stom cen do 40 odstotkov kov. V Sportininih trgovinah lahko ponudimo dodatne po-zonskim razprodajam niso pridružili tudi v trgovini Biba ocenjujejo, da je obisk in puste oziroma izvajamo akcije, kar nam omogoča večjo fleksibilnost. Tako smo že pridružili. "Kupcem smo v Mercatorjcvem centru na promet podoben lanskemu, nižje cene ponudili že 14 dni Primskovem. "Tudi pri nas manjša odstopanja so sicer pred uradno razprodajo, ve- smo se odloČili za akdjo pred pri določenih znamkah, saj lansko jesen in zimo zaklju- čino smo znižali do polovice, uradnimi razprodajami zara- je prodaja pri blagovnih čili z akcijo in ne 2 razproda- V nekaterih primerih tudi za di upada prometa," pravi Bo- znamkah nižjega cenovnega jami, kar se je pokazalo za 70 odstotkov. Tako pričaku- rut GaŠperlin. Razloge za razreda, kot so Tally Weijl, bolj učinkovito, strošek dela iejo naSi kupd zaradi atdj in upad prometa vidi v preveliki Orsay, Xanaka. Zero, precej pa precej nižji, saj ni bilo po- ugodj)osli,kijiljvisleniČasu ponudbi na trgu in slabSi boljša. "Finančno krizo smo trebno dvojno označevanje, ponudi tudi konkurenca," kupni moči prebivalcev pa občutili že konec leta 2007, ki ponavadi vzame cel dan in pojasnjuje pomočnik komer- tudi v pretiranem medij« lani je prodaja padla za 15 od- noč pred razprodajami," je dalnega direktorja Luka Sbil. skem poročanju o poslabša- 'stotkov. Ker se slabše gospo- še pojasnila Iva Stmad. Polovica zaposlenih na čakanje V kranjski Hidria Perles so z namenom ohranjanja delovnih mest v preteklih mesecih sprejeli vrsto programskih, tržnih, finančnih in kadrovskih ukrepov. Boštjan Bogataj Kranj • V podjetju že več mesecev poznajo 3 6-umi delovni teden, pred nedavnim so uvedli tudi ukrep čakanja na delo. "Na Čakanju |e trenutno 93 sodelavk in sodelavcev Hidrie Perles (od 2)o) iz režije in proizvodnje. Vloga je bila oddana za obdobje naslednjih šestih mesecev» upamo pa, da bomo z intenzivnimi tržnimi aktivnostmi in dvigom naročil veČino delavcev na čakanju čim prej Ali bodo delavci Hidrie Perles na čakanju morali pod morali usposabljati, nam iz Hidrie Perles niso odgovorili, povedali pa: "Trenutno se nihče od delavcev na čakanju ne usposablja. Izobraževanje in usposabljanje je sicer usmerjeno v povečevanje večopravilnosti zaposlenih in s tem tudi ohranjanje njihove večje za- posljivosti." Letos je Hydria Perles trgu ponudila rekordno število novih izdelkov, ki so naleteli na zelo dober odziv uporabnikov. V Ekvadorju so povečali tržni dele^. v Rusiji poklicali nazaj na delo," po- pretvezo usposabljanja delati enako kot prej, plačilo pa bo je novoustanovljeno podjetje jasnjuje glavni direktor Alek- manjše za pet odstotkov? cor^rd k-^^ sander H a tlak. Približno preseglo vsa pnčakovanja, v Frandji beležijo 15-odstotno polovica sodelavcev, ki so na državno subvencioniranje v dan več, tako pa bodo delali rast prodaje, prodrli so v čakanju, se v tem času dodat- čakanja na delo, določa, da se toliko časa kot pred čakan- Alžirijo, Tunizijo in Maroko. no izobraži^e in priučuje za morajo delava vsaj petino jem (oziroma se usposab- Na prodajne uspehe sicer nova dela in naloga, f.lede časa na čakanju usposabljati. Ijali). dobili pa manjšo plačo negativno že dlje časa vpliva vseh ukrepov za omilitev izobraževati. (že sedaj imajo zaposleni prodaja kitajskih plagiatov. vpliva gospodarske krize v Po naših informacijah go-odstotne plače, deiavci saj je bilo orodje, ka ga trži Hidrii Perles se vodstvo red- delava, ki so bili poslani na na čakanju Sç-odstotkov Iskra, po barvi, velikosti in no usklajuje s sindikatom. čakanje, ne razimiejo, zakaj plače). Na naše izrecno prodajni embalaži izredno Zakon o delnem povračilu nadomestila plač, ki ureja je ta ukrep potreben, saj je dela v Hidiri Perles iz dneva vprašanje, koiiko časa se podobno, skoraj identično bodo delavci na čakanju orodju Hidrie Perles. Nezadostne strukturne reforme Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so predstavili tretjo številko letne publikacije Ekonomski izzivi. Matjaž Gr£corjč nja in nepodaljševanje po- ..............................................................................godb za določen čas," je po- Ljubljana • V publikadji po- vedala Alenka Kajzer. Naj- leg konjunkturnih podatkov bolj se je število delovno ak- analizirajo fiskalno politiko ti\nih in nadur zmanjšalo v in trg dela v luči gospodarske predelovalnih dejavnostih in krize. Na liradu ugotavljajo, gradbeništvu. V javnem^ sek- da se v obdobju pešanja go- torju pa je v obdobju, ko so spodarske aktivnosti Še toli- se začele plače v zasebnem ko bolj odražajo nezadostne sektorju umirjati, prišlo do strukturne reforme. Na po- začetka odprave nesorazme- diočju javnih financ se je sta- rij, kar povzroča veliko razli- nje naglo poslabšalo, sbbša- ko v rasti plač obeh sektorjev, nje razmer na trgu dela pa je Tudi število zaposlenih v jav- piedvsem posledica odziva nih storitvah se v obdobju zasebnega sektorja na gospo- upadanja gospodarske aktiv- darsko krizo, V poglavju o ťrgíi dela nosti še naprej povečuje. Prilagajanje zasebnega urednica Aienka Kajzer ugo- sektorja se je odrazilo tudi v tavlja, da je mednarodna fi- naraščanju števila registrira- nančna kriza vplivala že na nih brezposelnih. Analiza lanske poslovne rezultare go- kaže, da so brezposebostí spodarskih družb v Sloveniji, bolj izpostavlieni manj izob- Zasebni sektor se je na za- raženi, starejši od 50 let in ostrene pogoje poslovanja in mladi (starostna skupina od padec naročij odzval s prila- 15 do 29 let). Za manj izobra- goditvami plač in zmanjša- žene in starejše pa obstaja nim obsegom povpraSwanja tudi velika nevarnost, da po- po delu, v javnem sektorju stanejo dolgotrajno brezpo- pa plače in zaposlenost še selni. Kot posledica razmer vedrio naraščajo. "V drugi na trgu dela se je število prepolovio leta 2008 smo te za- jemnikov jiadomestil za beležili zmanjševanje števila brezposelnost od septembra opravljenih nadur, kar je pri- 2008 do aprila letos skoraj spevalo k znižanju rasti plač podvojilo, povečalo se je šte- v zasebnem sektorju, v jesenskih mesedh so nekatera vilo prejemnikov denarnih sodalnih pomoči. Na Umar* podjetja zaradi padca naročil ju pričakujejo, da se bo nji- že uvajala skrajšan delovni hovo število zaradi naiašča- čas, proti koncu leta pa so že nja števila brezposelnih še značilna številnejša odpušča- povečalo. iwwlo (tova M) Mf^lvtna M91 (dH'U Cl) 4! 70 è »S 60 SS (O 40 iO 16 8 C z ic v fV «v A d t ř Naraščanje števila in stopnje registrirane brezposelnosti L|u8ljana Tri ponudbe za nov informacijski sistem v četrtek se je iztekel rok za oddajo ponudb za nov davčno informacijski sistem, ki ga je z javnim razpisom naročila Davčna uprava Republike Slovenije. Odpiranje ponudb je vodila sedemčlanska komisija davčne uprave, ki je ugotovila. da so do roka prispele tri ponudbe, med katerimi je bila cenovno najugodnejša ponudba, ki sta jo poslali podjetji Hermes SoftLab in Fast Enterprises LLC. Z vrednostjo ponudbe znaša 19,5 milijona evrov. Za približno dva milijona evrov je dražja ponudba podjetja IBM Slovenija, najdražjo pa je poslalo Hewlett-Packard s 35,4-milijonsktm zneskom. M. C.. f % i è f i8 KMETIJSTVO cvetc.zapîotn ( k (S>g'g^os-si GORENJSKI GLAS torek, 21. julija 2009 Boleče in nepotrebno Strokovni svet za zaščito živali proti kupiranju uhljev pri psih. Matjaž Gregorjč uhljev m repov pri psih in ....................................... sprejeli stališfe, da so kakršni- Ljubljana - Strokovni svet za koli 2a žival boleči posegi, na- zaščito žival, ki je posvetoval» menjeni zgolj videzu živaJi, tli 01^1 niiiiisUa, pristojnega nepotrebni. Kinološka Zveza za veterinarstvo, se je 2 mne- Slovenije bi si morala močne- njem dotaknil zelo aktualno je prizadevati za izkoreninje- vprašanje kupiranja uhljev nje t^ nepotrebnega pose- pri psih. Na razstavah psovv ga. Na žalost so na razstavah v Sloveniji se Še vedno pojavlja» Sloveniji psi s prirezanimi jo psi s kupiranimi uhlji, če- uhlji celo bolje ocenjeni, saj prav je to pri nas prepoveda- so boij "v tipu pasme". Na to no. Lastniki opravijo prepove- nakazuje tudi izjava avtorja dan poseg pri svojih psih na uvodnika revije Kinolog letoš- raziične načine. Nekateri pe- nje št 2, Id se nanaša na raz» Ijejo svoje pse na poseg v dr- stavo dobermanov. Enako je žave, kjer ni prepovedan (ne- tudi v drugih publikacijah Ki- katere države biv^e Jugoslavi- nološke zveze Slovenije je), dnigim izvedejo poseg (K7S). Na KinoV>govem kole- tu)i veterinaiji v Sloveniji, ne- darju 2009 je slika psa s ku- kateri pa pos^ opravijo sami. piranimi uhlji. KZS s svojo V teh dveh primerih gre za naklonjenostjo do psov s pri- očitno kršenje naših predpisov za zaščito živali. Slovenski rezanimi uhlji spodbuja rejce k izvajanju tega posega. Kino- veterinarji opozarjajo na vse loške zveze večne evropskih večje število psov, ki potrebu- diíav so v svojih predpisih že jejo zdravljenje komplikacij prepovedale kupiranje uhljev zaradi nestrokovnih posegov in repov. Strokovni svet za za» prirezovanja uhljev. Na Stro- ščito živali poziva k spoštova» kovnem svetu za Zaščito Živa- nju predpisov in pričakuje, da li SO obravnavali vlogo Veteri- bo tudi KZS storila podobno v narske zbornice Slovenije o svojih predpisih o razstavah problematiki kupiranja psov Gorenjska 96 MHz RADIO 1 a R A O O V // Kar je / beži. // 22. JULIJ-NOV PRAZNIK V PREŠERNOVEM MESTU 22. julij ld46je bil velik dan-za našega največjega pesnika Franceta Prešerna, za slovensko kulturo, za razvoj slovenskega prava in za Kranj. Na ta dan so namreč dunajske oblostí Prešernu odobrile izid Poezij In lastno odvetniško pisarno v Kranju. Pomemben datum bomo prvič po 163 letih počastili s kuIturnim dogodkom v Kranju 22.jufija 2009 ob 20. url pred Prešernovo hišo: koncert ansambla Tantadruj z uglasbitvijo Prešernovih peiiiii / iidyovur podžupana Mesine občine Kranj Igorja Vebva / poslanica dr. Borisa Paternuja / dan odprtih vrat v Prešernovi hiši / tpmaT*;kâ ra7^tava ikovnih del Prijazno vabljeni v želji, da na kranjskem kolectarju zašije še en praznik v čast Prešernovemu mestu. Prireditev so podprli: , Mestna občina Krar>j • Zavod za turizem Kranj Gorenjski muzej »Goreniski območni zbor odvetnikov Organ Izaton 11 f u X À K T Medijski pokrovitelj: " Gorenjski Glas nova hladilnica v Lovski družini Sorica so ob praznovanju 50-letnice delovanja uradno predali namenu prenovljeno h adilnico. Ana Hartman Pridobitev so predali na- ce, B^emanta in Porezna ter mira nekoliko upadla» od- měnu ob nedavnem prazno- za vznožje Blegoša. strel iti jih nameravamo 22 Sonca • "Naša hladilnica je vanju 50-letnice ustanovitve Posebno pozornost name- komadov. Letos naj bi od- bila nazadnje obnovljena družine. Lovstvo ima sicer njajo zaščitenim živalskim střelili tudi dvajset lisic» odpřed tridesetimi leti, zato na tem območju še starejšo vrstam: gozdnim kuram, ka- strel prašičev pa je neome- smo si že dolgo prizadevali tradicijo: lovd iz Sorice» Dav- mor sodijo divji petelin, ru- jen, saj delajo veliko Škodo za prenovo prostorov, ki wiaj Če in Raven so namreč prej fievec in helka, planinskemu na paznikih in poijih," je raz- drugače kot prej ustrezajo delovali v LD Zali Log, po zajcu ... "Za zdaj je njihov iožilTavčar. vsem evropskim veterinar- njenem razpadu pa so 10. stalež zadovoljiv. Problem je, Po njegovem mnenju so skim zahtevam. Glavni pro- maja 1959 ustanovili LD So- da je na našem območju po- se v preteklosti mnoge lov-blemvpreteklosti je bilohla- rica, ki danes povezuje pet- leti vse več turistov in plarîln- ske družine preveč držale jenje trupov uplenjene jele- deset danov, od tega je pri- cev, pozimi pa tudi tiimih zase, zato si v LD Sorica fe-njadi in dostop do hladilni- biiŽDO polovica aktivnih lov- smučarjev, zato so se živali lijo poglobiti sodelovanje z ce," je ob odprtju prenovlje- cev. ne hladilnice Lovske družine prisiljene umikati. Gams, na lastniki zemljišč in drugimi "Pred časom se nam je pri- primer, je zelo plah, zato se domačini. Prvi korak k temu Sorica (LD) poudaril njen družilo nekaj prizadevnih umika v povsem nedostopne so naredili s praznovanjem predsednik Brane Tavčar, mlajših članov» česar smo grape, da ima mir pred člove- jubileja, Id je bilo namenjeno Deset tisoč eviov vredno in- bili zelo veseli," je razložil kom," je pojasnil Tavčar. In vsem in ne zgolj lovcem- Na • ř Predsednik Lovske družine Sorica Bran« Tavčar ■ 1; v Odprtje novih prostorov hladilnice vestidjo je pokrila LD s po- Tavčar. Njihove lovišče je vi- kako je z odstrelom? "Letos slovesnosti, ki sta se je udele- raoćjo sponzorjev. Hladilni* sokogorsko in obsega 5537 bomo odstrelili osemdeset žUa tudi župan Mihael Prevc ca ima novo dovozno pot in hektarov površine, odgovor- komadov smjadi, jelenjaije in predsednik Zveze lovskih nov vhod, v notranjosti pa ni pa so za območje Soriâce še vedno v porastu, načrtuje- družin Gorenjske Peter Bd- med drugim prostor s hladil- in Danjarske planine, Sonce, mo odstrel 29 komadov, po- har» so razvili novi prapor in no komoro, tó je v preteklo- Spodnjih in Zgornjih Danj, puladja gamsov je zaradi že podelili priznanja najzasluž- sti ni bilo. Davče, Podrošta, dela Jelovi- omenjenega vse večjega ne- nejšim lovcem. Čebela med zaščitene živalske vrste Številne študije opozarjajo na skrb zbujajoče zmanjšanje čebelje populacije. Matiaž Grígorič Ljubljana • Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je na rednem zasedanju kmetijskih in ribiških ministrov Evropske unije predlagal zaščito čebele kot živalske vrste, ki potrebuje posebno skrb in zaščito zaradi pomena za ^ ohranjanje naravnega okolja & in zagotavljanja evropske | prehranske varnosti. Minister Pogačnik je poudaril, da imajo čebele s svo- Čeb«le so zaradi različnih dejavnikov vse bolj cerožene mudoma, ustrezno in z učinkovitimi sredstvi odzvati na razmere v čebdarstvu in na področju zdravja ČebeL Ob tem {e dodal, da je med dm- gim treba poskrbeti tudi za nadaljnji razvoj in raziskave s področja zdravstvenega sanja Čebel in vplivov fitofar- macevtskih sredstev na čebele ter spodbujati vzpostavitev ekoloških območij za obnovo staleža. Pri tem ima ključno vlogo Evropska. komisija, zato Slovenija predlaga» da se čebela zaradi svojega pome- jim delovanjem pozitivne gotavlja varnost preskrbe s žin. Tako zmanjševanje Če- na za ohranjanje naravnega učinke na celoten ekosistem hrano. V zadnjem času na I7. beljega fonda lahko med okolja in zagotavljanja evrop- in na ohranjanje biotske raz- ginotje čebel oziroma na drugim pripelje do resnega ske prehranske varnosti pri« novrstnosti v naravi. Njihova skrb zbujajoče zmanjševanje padca kmetijske proizvod- zna kot živalska vrsû, ki po- najpomembnejša vloga se iz- populacije opozarjajo različ- nje. V tej povezavi minister raža v opraševanju rastlin. S ne študije, ki kažejo na padec Pogačnik pozdravlja pozive tem pripomorejo k uspešni čebeljega fonda, ponekod Evropskega parlamenta in trebuje posebno skrb in zaw ščico. ZaSčito čebele je pose-: bej podprl tudi evropski po-^ kmetijski proizvodnji» ki za- tudi do polovice čebel jih dm- poudarja, da se je treba ne- slanec Lojze Peterle, è 4 è 9 » GORENJSKI GLAS torek, 21. [ulija 2ûûô info^s-glas.si 19 Oves pri težavah kožo Čaj iz mlade ovsene slame, požete v času, ko oves cveti, vsebuje veliko koristnih sestavin, ki so v pomoč pri živčni izčrpanosti, nespečnosti, težavah s kožo ... zbistri duha in razum / X \ 'S Pavla Kuner kosmiči med najbolj pripo-............................................................................ročljivimi viri prehranskih vlakniji in sodijo med najboljše dietne obroke. Pre- Oves(Avenasatíva),kiso hranske vlaknine, ki jih ga v Evropo prinesli Iz Male kosmiči vsebujejo, znižuje- Azije, so poleg pšenice ij3 jo vrednost holesterola v rži gojili že v davnini. Kidti- krvi, najbrž tako, da ga v virali so ga Kelti in Germa- črevesu vežejo in mu přeni, ki naj bi jim bil kot kaš- prečijo absorpcijo v kri. nata jed celo glavna prehra- Ugodno vplivajo tudi na na. Srednjeveški zdravniki razvoj bakterijske flore v ši- so ga svetovali pri prebav- rokem črevesu in s tem nih težavah, pri zagnojenih preprečijo zaprtie, kar je ranah in turih ter pri živčni zelo pomembno pri starej- razdraženosti. Verjeli so, ših bokiikih in pri nosečni- da oves človeku zbistri cah. Nekateri menijo, da duha in razum. Srednjeve- naj bi redno uživanje ovse- ški človek si je ovsene kope- nih kosmičev varovalo tudi ^^^ P" tvorih, zavira rast bakterij in glivic. li pripravljal pri putiki in pred nastankom raka na ši- V \ ohromitvah. Plodovi, zel in slama rokem črevesu. Oves, pri- Cvetoče zelišče pri pravljen v najrazličnejših odvajanju od kajenja oblikah, izjemno koristi rekonvalescentom, ki so bili ^aj ali tinktura iz zelene- Kopeli z ovseno slamo in kožnih obolenj, ki jih povzročajo glivice. Ljudsko zdravilstvo poleg operirani na želodcu ali ga cvetočega zeli S fa deluje zrelih ovsenih plodov, upo- črevesju. Dietne jedi iz ovsa pomirjajoče, zato ju ljudsko Redne kopeli z dodatkom rablja tudi nadzemne dele priporočajo še pri zdravlje- zdravilstvo uporablja pri ovsene slame koristijo pri oz. ovseno zel in ovseno nju želodčnih řirov, pri zdravljenju duševne pre- pretegnjenih mišicah, slamo, ki ostane po mlatvi. vnetju želodčne sluznice, obremenjenosti, duševne in ohromelosti, luskavici, led- Slama se obnese zlasti za kroničnega zaprtja ali tudi telesne izčrpanosti in ne- vičnih in jetrnih boleznih, kopeli. Nekatere zeliščar- kronične driske, boleznih spečnosti. Pripravki iz žele- protinu. Z ovsenimi kopel- ske knjige piSejo, da je tre- žolčnika, ledvičnih in bo- "^g® ^^ ^^j ^^ ^^ obnesli mi pospešujemo kožno ba ovseno zelišče nabirati s leznih krvnega obtoka, pri ^^ P^i slabem'srcu in krv- presnovo in prekrvitev pri jćoreninami vred ob Času tvetenja, druge omenjajo samo nabiranje nadzemnih delov brez korenin. Oves vsebuje saponine, flavonoi- dc, minerale, alkaloide, ste- roide, vitamine Bi, Bi. D, E, karoten, gluten, škrob in maščobe. revmi... v - /t 1 ^ J « t 9\ . Ovseni kosmiči proti zaprtju V prehrani bolnikov igra« jo ovseni kosmiči pomembno vlogo. Zaradi velike količine esencialnih aminokislin in mineralov so ovseni bakreni dobi ilL'P^ilm^' Oves so gojili že v nem obtoku, pri kožnih te- revmi, kroničnih ekcemih, žavah in seksualnih motnjah. Dr. Katja Galle-Toplak nevralgijah in pri slabi prekrvitvi udov. Sedežne v Zdravilnih rastlinah na kopeli z ovseno slamo bla-Slovenskem omenja, da naj žijo težave v trebuhu pri bi izvleček iz sveže rastline ženskah, črevesne krče in pomagal tudi pri odvajanju bolezni mehurja. Kako pa od kajenja in celo pri odva- si pripravimo te dobrodej- janju od opija ter morfija, ne kopeli? Dr. Katja Galle Caj iz ovsa si pripravimo Toplak v prej omenjeni kot poparek: dve do tri žlič- knjigi priporoča, da si naj- ke suhega zelišča poparimo prej pripravimo poparek iz s skodelico vode, pustimo petsto gramov zrezane ov- stati petnajst minut, nato sene slame ali posušene odcedimo. Popijemo dve do zeli in dveh litrov vrele tri skodelice čaja na dan, vode. Tekočino pustimo biliku pa ga uporabimo tudi stati pol ure, po tem času za spiranje kožnih ekcemov pa jo dodamo kopeli. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: gobova jufia, piščančje rezine z zelenjavo« zeliščni riž, paradižnikova solata z mladim sirom, bučna pita; Večerja: stročjl fižo! v solati, mesni sir, nektarine. Ponedeljek - Kosilo: enolončnica s stročjim fžolom in mesom, skutni cmoki, kompot; Večerja: zelenjavna ponev z jajci, jogurt. Torek • Kosilo: korenčkova juha, pečen piščanec, kumarlčna solata s krompirjem; Večerja: z mesom in rižem nadevane bučke, zelena solata. Sreda • Kosilo: goveje srce s stročjim fižolom v omaki, krompir v koscih, zelena solata s kumaro; Večerja: blitva s slanino in jajci, toast, jogurt. Četrtek - Kosilo: na Čebuli opraženi zrezki iz mladih govejih jeter, tržaški solatnik s krompirjem, breskve; Večerja: testenine (svedrčki) z zelenjavo v solati, mesni sir. Petek • Kosilo: kremna juha iz brokolija, oslič po pariško, cvetaČni narastek, mešana solata; Večerja: zeliščna skuta, zrnat kruh, jogurt. Sobota • Kosilo: hladna kumarična juha, čevapčiči in pleskavr-ce s kajmakom, čebula, pečena paprika v marinadi, lepinje; Večeija: hladno mesoz žara, kurrarična solata s kislo smetano. Bučna pita Testo'. 250 g mokoj 100 g masla. 1 jajcc, po pol žličke soli in sladkoija, 2 žlicijaboUnego kisa, 3 do 4 žlice mrzle \^ode; nadev: 400 g bučnega pireja, 250 g skute, 1 dl kisle smetane, 1 dl mleka, 1^0 g fjavega sladkorjo, 3 jajca, 2,s dl sladke smetane, po ičepec cimeta, nageljnovih žblc in muSkatnega oreiSka. V moko naredimo jamico in vanjo vlijemo stepeno jajce, dodamo sol, sladkor, kis in mrzlo vodo, koščke masla naložimo ob robu kupčka moke in nato vse skupaj hitro vgnetemo v testo, ki ga oblikujemo v kepo, zavijemo v folijo in posta- vimoza pol ure počivat v hladilnik. Medtem pripravimo bučni pire: buČo očistimo semen in vseh trdiK delcev, jo narežemo na kocke in podušimo v Žlici vode v ponvi ali skuhamo na sopari, nato pa s paltCnim mešalcem zmeljemo v pire. Pireju nato dodamo sladkor, skuto, kislo in sladko sm^ano, mleko, jajca In dilave. Testo razvaljamo v krog in njim obložimo pomaščen okrogel pekač za pite (premer 26 cm), tako da rob dvignemo, in nadevamo. Pekač damo v ogreto pečico in pečemo 60 minut pri 180 stopinjah Celzija. Solata s svedrčki, papriko in bučko Potrebujemo: T50 g testenin (svedrčkov, mckaronov), po eno srednje vel'^ko rdečo in ze len o paprikv, 7 m anjio bučko, ^ veliko žlico majoneze, 7 žličko olja, kis po okusu, sol. Testenine skuhamo al dente v osoljeni vodi, ki smo ji doda« li žličko olja, da se testenine ne sprlmejo. Odcedimo jih in ohladimo. Medtem papriki In bučko operemo, očistimo in narežemo na drobne kose, rezine. V skledo za solato strese- mo hladne testenine, dodamo narezano zelenjavo, kis, veliko žlico majoneze In posolimo. Dobro premešamo in vsaj za eno uro postavimo v hladilnik. Življenje šalo 105 V RAKOVIH KLEŠĆAH, 2.DEL Marjeta Smolnikar ti Zdrav Človek ima tisoč raz- na nasmejanost me ni nikdar zdravili. Morava se pozdravi- nadvse zgledni primer tako Je pozitivno mišljenje vera ličnih želja, bolan eno samo: prctenia^A. Po drugi strani ji ti. Pa naj rečejo dohtarji ali ozdravcti. Kdo je to misel prvi nisem dobre volje in pozitivne- kdor koli drug, kar hoče." imenovanega pozitivnega miiljenja, ^i ga kreatoni sodo- v brezmejno moČ in vsemogočno sposobnost premagovo' Nikdar ji nisem oporekala bnega načina življerija (pla- nja ovir, na katere ljudje v izrekel, r\e vem, vsekakor drži. ga pogfeda na dam okoliščine Žal jt zarad i raka na plju- niti nikdar Je ma la, Metka Je čih pred kratkim umrla tudi bila vedno nasmejan. Vse Je moja dobra znanka Metka, ki obrnila na šalo. Črm humor ji zato, ne, ker sem čutila strah, njevke solato na tržnici. ali se trudila soočiti jo z resnostjo položaja. Se zlasti sem jo v svojem dnevniku tudi je bil pisan tako rekoč na kije bil v nj^ vedno navzoč in čani od lastnikov kapitala) svojem življenju naletimo? ponujajo, kot ponujajo bra» Je pozitivno mišljenje zagrizeno prepričanje, da imamo Žal Je tako. da pozitivno ljudje svoje življenje izključ- že omenila. Bila je živo na- kožo. Nc spomnim se, da bi jo gaje bilo vedno Čutiti. Ne gie- mišljenje samo po sebi ne po- no v svojih rokah ingc lahko spro^e Teje. Nikdar Je nisi sli- videla zaskrbljeno ali slabO' de na njene šale, na njeno do- maga. Še zlasti v resnih, živ- kot marioneto premikamo Šal jamrati ali tarnati ali objo- voljno. Lahko bi rekia, da se je bro voljo in na njen kronično Ijenjskih situadjah, m. O.ja, gor in dol, sem in tja po prikovati svojo usodo. Bila bi kalila štiriindvajset ur na dan. optimističen pogled na svet in drži, brez pozitivnega mišlje- zorišču našega bivanja ? Je lahko pozitiven zgled vsem Vje je obrnila na lah. Celo stvari okrog nje. Izdali so jo nja, je ves trud zaman; nobe- pozitivno mišljenje odnos do bolnikcm z rakom in vsem svojo bolezen. Dobesedno Je kratki bliski groze v očeh ali na zdravila in nobene "čarov- nas samih, do soljudi ali do drugim resno bolnim ljudem, živela s šalo. Na vprašanje, komaj opazno tresenje glasu nije" ne hodo pomagale, če dogodkov, ki nas tako ali Ce bi rx bilo njeno pozitivno kako si, je imela en sam odgo- ali beseda, izgovorjena s ko- nosimo v sebi strah, sovraštvo, drugače zadevajo? Nič od mišljenje, njena dobra volja le vor: "Odlično. " Le malokrat se navidezna. Vsaj tako sem ji ni ljubilo ali je pozabilo do^ maj opazno nejevero. J a. Metka je bila prava jezo ali katero koli drugo ne- tega, ni pozitivno mišljenje. gativno Čustvo. Ampak, kaj Vsaj za moje razumevanje Metkino notranjo resnico čuti- dati: "A, ne, Marjeta, midve mojstrica v prikrivarju svojih sploh je toliko opevano pozi- in dojemanje tuzemne^ bi- la sama. Resnici na ljubo, nje- se ne p ust iva i n se bova po- čustev in st rahov. Bila je t udi tivno m išljenje ? vanja ne 4 Í 20 ZANIMIVOSTI, NASVET ~ GORENJSKI GLAS torek. 21. julifa 2000 Ob Trbojskem jezeru so taborili šolarji Renata G lo boční k tabora Mâ^a Batinid Kot ........... je dejal predstavnik centra Praše • Center za trajnostni Uroš Brankovih, so v piejš- razvoj podeželja Kranj je na njih letih ob jezeru postavili polotoku Praše skupaj s ta- bomiSkim rodom Staneta Ža- informativno tablo in klopi ter kupili čolne, zdaj pa so garja ml. Í2 Zveze tabornikov moči združili s taborniki, občine Kranj julija organiziral Prepričan je, da bi območje prvi naravosloMii tebor ob Tr- ob Trbojskem jezeru lahko bojskem jezem. Štiriindvajset bolje izkoristili, in sicer v ob- x^k od prv^ do petega raz- liki sonaravnega kampa: To reda je s taborjenjem zaklju- bi bii kamp v oblild lesenih âlo v nedeljo, devet starejših hišic in šotorov, kjer bi se osnovnošolcev pa svoj prosti učinkovito ravnalo z vodo. S čas v šotorih preživljalo do sprejetjem prostorskega pla» petka. Kot je dejala vodja sta- na Mestne občine Kranj, kjer rejšega tabora Ka)a Zodco, so bi se določilo, da se to obse z ^akom odpravili do Mo- mcčje lahko uporablja za t. i. stana Soči in nazaj prehodili mehki turizem, bi se tak peš v petih dneh. V nasled- kamp lahko urediJ. Ob6na njem tednu pa so spoznavali Kranj kampa nima, poieg različne driave, delali pirami- tega bi bil to zanimiv del tu- do, se udejstvovali športnih ristične ponudbe za celotno iger, ipd- Naimlajši so spoznavali osrednjo Gorenjsko." Domačini so tabornike vlogo raziskovalcev, kavbojev sprejeli z odprtimi rokami, in Indijancev. Prišel je tudi Za njihove potrebe so pri- omitol<^, s katerim so opazo- spevali vodo, Vincenc Novak vali ptice. Naredili so gugalni- iz jame je v ta namen odsto-co, vodno in sončno uro, pala- pil svoje zemljišče. Obisko- činlce s koprivami ter skuhali vald so v nedeljo ob dnevu čaj iz nabranih zelišč. Čelna- odprtih vrat lahko poskusili rili so po jezeru in se v njem slaščice, ki so jih spekle tudi kopali- " Malo so pogreša- mame otrok, in si ogledali iz» li sUrSe, vendar so se zeio do- delke, nastale v ustvarjalnih bro vživeli. Tudi v šotoru jim delavnicah. Zanje so v tabo- ni bilo težko spati, čeprav so ru. ki ga bodo organizirali se sprva baii štrigul in mra- tudi prùiodnje leto, pripravi- velj," je povedala vodja rrdaj- li različne igre. Več kot zgolj veselica Bled bo konec tedna znova v znamenju Blejskih dni, ki so jih letos v primerjavi s preteklimi leti zasnovali nekoliko drugače. Matîîa Rant izvajalci, in sicer v petek etno .........................................................................skupina SCrizzy. v soboto Bled • Letošnji Blejski dnevi bodo s Stop The Band nasto- bodo ponudili povsem novo pile Katrinas, nedeljski večer podobo, je poudarila direk- pa bodo posvetili 8o-leaiici toricd Turizma Bled Eva Slavka Avsenika. V petek štravs Podlogar. "Blejska zvečer bo mogoče občudova- promenada bo umineno ti tudi lasersko projekcijo ev- prizorišče, namenjeno po- ropskih znamenitosti na uličnim umetnikom, jezero, grajsko skalo, ki ji bo siedil po katerem bodo v soboto in glasbeni ognjemet, v soboto nedeljo zapluli tudi berieški pa bodo na jezero spustili že gondoljerji» pa bo v petko» vem in sobotnem večeru tradicionalne lučke, nebo pa bo razsvetlil ognjemet. V ne- predstavljalo kuiiso za sve- deljo se bosta na promenadi tlobne in glasbene predsta- predstavili častni gardi Ru^ ve." ske federacije in Slovenske Dogajanje so umaknili s vojske. Že v petek bodo v avli promenade, je razložila Eva Festivalne dvorane odprli fo-Štravs Podlogar, ker občini tografško razstavo nagrajen-letos ni uspelo izpeljati ob- ce\ natečaja za slovensko no-nove infrastrukture na pro- vinarsko fotografijo leta, menadi ter je zato brez elek- med katerimi sta tudi dva trike in vode. Namesto go. Blejra, Samo Vidtc in Simon stinskih stojnic na promena- Plestenjak. 2 letošnjim prodi bodo tako za gostinsko po gramom» ki je tudi kulturno nudbo poskrbdi Jokali in re» obarvan, so po besedah Eve stavracije ob promenadi. V Štiavs Podlogar želeli nare- Zdraviliškem parku bodo diti korak naprej. "Da Blejski pripravili sejem domače in dnevi ne bo zgolj veselica ob umetnostne obrti, zvečer pa jezeru," je přibila Eva Štravs bodo na oder stopili glasbeni Podlogar. Jedi na žaru Boris Bergant tisti pravi okus prav oglje. ..............................................................................Tudi ribe, peČaie na oglju, so Pred nami so topli dnevi in veliko okusnejše. Za pečenje marsikdo se bo odločil za pik- na žaru so najbolj primerni nik v naravi z žarom, v katóni na tanko narezani ribji fiJeji s senci nekje ob vodi in omam- kožo in raki v okiepu ali brez nih vonjavah jedi z žara. !d se na nabodalu, ki jih pred peko širijo po okolicL Pečena zele- prav tako kot ribe nekaj časa meso in ribe, ob mariniramo v meŠanid olj- n) ava, spremljavi razUčnih solat in čnega olja, limonov^ soka prilog so prava popestritev • in soli. Da ne bo hrana z žara poletnega jedilnika in prilož- preveč "dolgočasna", iahko nost za prijateljska druženja. Ne pravijo zaman, da je žar pripravimo tudi različne ce djčnegfi olja, sól in svete mlet Ribje nabodalo omake, ki se bodo nadvse do- praznik preprostih jedi, saj je bro prilegle predvsem k priprava in izvedba piknika mesu. lahko povsem enostavna, a le, če prej poskrbimo za nekaj poper. Krompir pod tekočo vodo temeljito operite in ga 10 mi Za 4 osebe potrebitome: JO dag sifčžik sardd, jo dagfikfa Pečen mladi sir z bučkami nut kuhajte v slani vodi Na mcr^ zobe. jo dag škampoi^ pol kuhan krompir odcedite 5 ^ ^^^ osnovnih stvari. Brez čevapči- paradižnikom « ^^^ diugega ovijtevre- icv in pleskavic si žar težko ^ino slanine. Šampinjone 6 ^ predstavljamo. Da bodo še Za 4 osebe potrebujeTrui: 40 očistite, zeJenjavo narežite na d^viSc^ olja. bolj slastni in rahli, v maso za dag mladega ov^'ega aii h^ge- večje kose in vse skupaj s Ribe očistite, morsko žabo čewpáče oziroma pleskavice ga sira za peko, 1 žličko rnša- krompi^em vred izmenično narežite na rezme m vsako zamešamo nekaj jedilne sode nega popra. 2 bučko, s para- nabadajte na nabodala aU ve- " re^o slanine. Sardde ali pa kombinacijo pedlnega dižnik, oljčno olje, sd in svež jice rožmarina. Vsa nabodala ^^ ^eračno praška in mineralne vode. za sesekljan žajbdj. še boljši okiis pa lahko doda- soUte in popopraite in iih pre- na nabodalo alj rož- Sir narežite na osem rpzin mažite z oljčnim oljem tpr jiVi mo nekaj sesekljane Čebule in vsako rezino posebej na- spedte na vročem žaru. in nariban sir. Za pečenje na trite z grobo zdrobljenim požaru pa je poleg najrazličnej- prom, nanjo položite rezino Kunda jetra z bučko in Sega mesa primerna tudi raz- paradižnika, pocresite s se- slanino lična zelenjava, od paprike, sekljanim žajbljem, ovijte z marinovo vejico, solite tn po-kapljajte z oljčnim oljem in li-monovim sokom ter spedte nažanL Pečene smokve kumare, bučk, paradižnika, vzdolžno rezino bučke, po- Za 4 osebe potrebujemo: jo s pršutom radiča. jajčevcev do miade ko- kapljajte z oljčnim oljem ter dag kunâih ali puranjihjetrc. nize. Zelenjavo narežemo na spedte na vročem žaru. tanke kose. malce posolimo bučki, 20 dag tankih rezin sla-nine, sol in sveže mlet poper. Za J osebe potrebujemo: 5 svežih smokev,jo tanfeih rezin in že je pripravljena za peče- Nabodala z mladim Kunčja jetra narežite na nje. lahko pa jo celo marinira- krompirjem in slanino manj Se podolgovate koíčke. Smokve dobro operite, vsa- jih solite in popoprajte ter ^^ narežite m šest krhljev m mo v zmesi iz zelišč, malce vode in limonovega soka, pe- Za 6 oseb potrebiýemo: 2 kg vsako rezino ovijte najprej z kihelj posebej ovijte z re- teršilja. olja in soli. Če imate drobnega mladega krampi ja. 1 vzdolžno tanko rezino buč- anopršuta ter pokapljajtez olj- možnost Izbire, raje uporabi- rdečo papriko, 2 bučko, 6 šampi- ke, nato pa še s slanino. pripia^jcnc te navaden žar kot plinskega njonov, 25 dag mesnate slanine Tako pripravljena jetra sped- smokve z vseh strani hnjsdja- ali električnega, saj da hrani narezane na tenke rezine, j žli- te na vročem žaru. vo zapedte na vročem žara ZAVOD ZA ZAPMLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) GRAD&ENI DELAVEC dc: l6.0B.200d; GASTRONOMIJA KR-STEV, d^.o . FEfíRARSKA UL 12, SOOO KOPER DELAVEC BAEZ MKUOA O9;TAJMS,d.o.o., JUŽNA C 97, 6310 201A inž. strojru^a do; 16.08.2009; OROOOARSTVO «NfiC, ! d.o.c,, POT NA PiLAfiNO 12.TRŽIĆ ' PŘEMETNI UČTTBJ GLASfiSNE /ZGO- je • do: 25.072009; OSNOVNA ŠOLA M«UÊ ! ČOPA. UL TUGA V]CMAFUA1,KFWJJ ' Vl&IA STT^OVNO IZOBRAZBA NEPREMIČNINSKI POSREDNIK; do: : 13.0d,200d; VCDA HVCGT, d O.O.. ANKA- : RANSKAC.7B.6O0OKOP^ ; UNINC DIPL INŽ. STROJNICA : dû: 13,08.2009;RA2/ÛJNICENTEROROO- ; JAftSTVA SUDVtNUe. KJDRIČEVA UL 25. : UNIV. OPL EKONOMST ; tfo: 22.07.2009. A£R(XfiOM LJUBLJANA, • DÍ=OM : do: 2707.2009; HERMES, d.o.o., TOVAPNl- ^ ÔKAULl2,8270KRéKO , do: 24.072009; SPlOŠNO GftADEENO PODJETJE TEHNfK. d d . STARA C 2. ŠK. : LXKA ; PROF. ÍTALUAříéŮNE do: 26.07 2009; OSNOVNA éOLA JOSIPA ; VANDOÎA. KOfiOèKft UL 12, KRflWJSKA i GORA DR. MEDICINE • dO. 16.08.2009; OZG, ZD BLED, ZDRAV- ; STVe^l DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1, I ei£0 ; do: 16.08.2009; OZG ZDRAVSTVENI DOM , .IFSfN(CF,C MAR^ATTTA78..IFÍ5FMICF i dO 0e.06.2009; OZG ZDRAVSTVENI DOM ' RADOVUlCA, KÛWàKA C. 7, RAOOVUtCA : tto: 26.07.2009, OZG, ZDRAVSTVENI DOM : TH2ÏC BLEJSKA C. lO.THâC DR. DENTALNE MEDtONE : do 29.09.2009; OZG 2DRAV9TVENI XM ŠK LOKA. STARA C. 10. SK. UDKA : DR. MBNC3NE SPECULiSr SPLOŠNC M& : DIONg i do: ie.0d.2009; OZG, ZD BLED, ZCRAV- : STVEfJI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1, j BLED ! DR. MEDKSNE SPEOULJST PCDIATRLE 5 do- 23.072C09; 033, ZDRAVSTVENI XM ' do: 29.08 2009, OZG ZDRAVSTVENI DOM • SK UDKA.STARAC. 10, SK LÍ)KA i UNIVERZITETNA ZOBAAZa^ : LOGCPED. do: 29.082009; C£G, ZORAV- i STUDOM ŠK. LOKA. STARAC. IG.âK, i LOKA ; Prosta delovna meetfi obfevfvno po pođfr ; tfcí) Zavodâ RS zs zaposICMnjs. 2ml pc^ t manjkanja pfostora niso objevliena vsa. - Prav tato zarad pre^fcdnoeO ob^ Izpiéča- : mo P090I», W jih poetflvfie)o detodajatel ; (delo » doMen dfi. zaMMne ciekpvm iř- ' lodnjo, posebno znanfe In mocetitne dfxige ! 2ahte^eX Vsi noMdeN ki ttm^ne^ 90^ • M 80 doeiocirt: : - na oglasnih deskah območnih skiib In . t;T«do« za deto zavoda; ; - na domaS sb^nl ZdMXSa RS za : vanje: htts://wvm.ess.90v^; : - pn detodajalcih ; Brale« ^o^arjamo, ds so morebUne na- . poke pri obiavi mofloie. % 4 » GORENJSKI GLAS torek, 21. jiilijd Z009 ZANIMIVOSTI / OGLASI info®g-^as.si 21 Srečanje rodbine Pintar Jan Janko Rabić življenjske poti posamezni- zbrali člani rodbine Pintar- Srečanja se je kljub sJabemu ...................................... kov iri obujajo spomine na Janovih z Martinj Vrha. V vremeru udeležilo veČ kot Martinj Vrh • Srečanja rod- mladostna leta. Tako je bilo treh rodbinskih vejah (Jano- 120 svojcev. Najstarejši je bil bin vedno prinašajo vesele tudi pred nedavnim na va. Jakckova in Žlundrovco- s 84 leti Tone Dolenc • Žlu- trenutke. « V roke si segajo Kmečkem turizmu na Puču, va) v štirih generacijah zdru- drovcov» najmlajši pa komaj mlâjS in starejši, spoznavajo kjer so se na prvem srečanju žuje več kot i3 kilometra je bil letos obnovljen in asfaltiran, s tem pa je dokončno urejen celoten 4,1 kilometra dolg odsek ceste Gabrk-Okr§ljan. za projekt, ki ga že od leta 1996 postopno urejajo in sofinancirajo skupaj občina» krajevna skupnost in krajani. V tei letih so vanj vloži« II približno 290 tisoč evrov» naložba pa je bila v največji meri pokrita iz proračunskih sredstev Občine Ško^a Loka. D. Ž. t^LEO Razsta&a ob dvestoletnici Darwinovega rojstva V Info središču Triglavska roža bodo do konca avgusta gostil) razstavo Dan^in danes - Darv/in Now, ki jo je pripravil British Council Slovenija ob dvestolètnid rojstva znamenitega angleškega naravoslovca Charfesa R. Darwina in 130. obletnici izida njegove knjige O nastanku vrst z naravnim izborom. Z razstavo pa so povezali tudi tokratni sredin večer v Info središču. Tako bosta jutri ob 19. uri priznana slovenska biologa dr. Meta Povž in janež Cregorij predavala o vretenčarjih v Triglavskem narodnem parku. Sledilo bo odprtje razstave z naslovom Kiparka narava likovnega pedagoga Borisa Urha in biologinje Alenke Šimnic» ki razstavljata skelete vretenčarjev. M. R. OBČINA RADOVLjlCA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04/537 23 00, faks: 04/531 46 84 www.radovljica.si, e-naslov: obci na. rado vi jica (g) rad o vi j ica. s i Številka: 43i-0O05/200g Datum; 21.7.2009 OBVESTILO G ZAKLJUČKU JAVNEGA RAZPISA Obveščamo, da je javni razpis za sofinanciranje javnih prireditev In drugih javnih dogodkov dru^v in posameznikov, objavljen 6. marca 2009 v Deželnih novicah št 5, zaradi porabe razpisanih sredstev zaključen. Skladno s 6. točko razpisa bodo obravnavane vbge, prejete do dneva objave tega obvestila oziroma do 21. julija 2009. janko S. StuŠek, I. r. ŽUPAN LOTO Rezultati 57. kroga -19. julij 2009 5,10,14. 20. 2), 23» 26. in 30 Lotko: 030259 Loto PLUS: 4,5,17,21, 23,2$, 27 in 16 Garantirani sklad za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad za Lotka: 85.000 EUR Predvideni sklad za Loto PLUS:Bo.ooo CUR praznik odbojke na mivki TEKMOVANJE naJboySlh slovensldh moSdh parov za točto državnegu prvenstva, promodJsM turnir žensMh dvojk In turnir meSanIh. eMp 23 reiovativce. Haoradne In pester zabavni arooraml mmpw http://lubmk2009.nod32.si Gorenjski Glas twurt: HUM/i UMIK IZDELKA S TRGA NAPIHUrVA TUBA MODEL: LE BISCUrr, ART: ST 2000 PROIZVAJALEC! SEVYLOR EUROPE. PRANGIJA PROIZVEDENI OD LETA 2005 DO 2009 ČE IMATE ZGORAJ NAVEDENI MODEL IZDELKA. VAS PROSIMO. DA GA VRNETE NA NASLOV: Steelplast. d. o. o.. Otoče 9a. SM244 Podnart, ali se oglasite na: infQ@steelplastsi. ali tel.: 04/53 76 600, Roman Mohorič. Na navedenem modelu se je pojavlls težava s pritrbitveno sklopko, tako da proizvajalec ta »zdelek zaradi varnosti umika s trga. Če imate kak drug izdelek istega proizvaiaica, vas c^veščamo, da so drugi proizvodi varni. MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKÍ GLAS torek, 21. julija 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Hito(^t> ^aM^âYO ^màrDooo (defonu04/Kfl i^dC, fakM CM/2i}MM3iii»t(mii^ BleíwKOvi (tiU^ vKt^fUW M p^^ - pwd^Jfcl ^(trtkado 11 Q3urti (m ^asâvlr ponudil v rubfib. hr^mii^ni lANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANGOVO 91,4240 RADOVLjlCA, TEL: 04/S315 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 27. S. • 50. 8.. 31. Í5. • 5, 9,» 5.10 • 6, 10; trst: 17. 9.; PtytáAC 21. 9. • 2t. 9.; KOPAL. NI IZLET. IZOLA: 27. 7.. 3. S, 10. 8.; DUCI OTOK: ;S. S. • 22. t:. MEOŽO-G0RjE:9.10-11. ta; CAR DELANO: 24. Osvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažjpot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Kar je, beži Kranj • Atelje Puhart prireja nov prazr^lk v PreSernovem mestu. Pomemben datum, 22. julija, ko so na Dunaju PreSernu dovolili Izid Poezij In ko mu je končno, na šesto prošnjo, dunajska sodna oblast odobrila lastno odvetniško pisarno v Kranju, bomo prvič po 163 letih počastili s kulturnim dogodkom v Kranju» 22. julija, ob 20. url pred Prešernovo hlŠo. Program: premierni koncert ansambla Tantadruj z uglasblt-vljo 14 Prešernovih pesmi, nagovor podžupana Mestne občine Kranj, lgor|a Velova. poslanica dr. 8orisa Paternuja, dan odprtih vrat v Prešernovi hiši, tematska razstava likov* nih del. srečanje pravnikov. Prvenstvo v tenisu Mojstrana • V petek, 31. julija» bo prvenstvo občine Kranjska Cora v tenisu. Prireditev poteka ob počastitvi občinskega praznika. Informacije v Teniškem klubu, Kurirska pot 26, 4281 Mojstrana. Trentarski se njem Trenta • Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka Dom Trenta» Turistično društvo Soča Trenta in Kulturno druitjo Triglav Trenta vabijo na Trentarski senjem, ki bo od 23. do 28. julija. Program: četrtek, 23. julija, ob 9. url pred Domom Trenta brezplačno vodenje po Soški poti pod vodstvom dr. Simone Strgulc s poudarkom na botaničnih posebnostih v Zg. Posočju, petek» 24. julija, ob 20. uri Dom Trenta predstavitev vodnika Soča od Trente do Jadrana in pogovor z avtorjem» profesorjem Radovanom LipušČkom, sobota» 25. julija, ob 14. uri Na Logu v Trenti ekološka tržnica, ob 17. url Igre za otroke, ob 18. uri odprtje razstave Tren* taArs, ob 19. uri kulturni večer z Ljobo jenče in gosti, nedelja, 26. julija, ob 11. url prt cerkvi v Trenti sveta maša ob godu sv. Ane» ponedeljek» 27. julija, ob 19.30 v cerkvi Device Marije v Polju komorni večer udeležencev Mednarodnega glasbenega foruma Trenta, torek, 2S. julija» ob 19.30 v Domu Trenta pa tudi v sklopu mednarodnega glasbenega foruma Trenta koncert solistov. Gašperji pri Avseniku Begunje • Na vrtu gostišča Avsenik v Begunjah se vrstijo nastopi znanih slovenskih narod nozabavnih ansamblov» ki igrajo poleg svoje avtorske tudi Avsenikovo glasbo, jutri, 22. julija, ob 19. url bodo za zabavo in ples igrali Gašperji, ki so dolgoletni zvesti nadaljevalci Avsenikovega sloga Igranja. Do kor>ca julija bodo na znamenitem vrtu pod kostanji igrali še Hišni ansambel Avsenik, Mitja kvintet in Slovenski muzi kantje. IZLETI Na Hochstadel in druge vrhove "pozabljenega gorovja" Kranj - PD Iskra Kranj vabi svoje člane in druge planince v Lienške Dolomite. Povzpeli se bomo na Hochstadel (spada med vrhove prijateljstva treh dežel) in še na enega od števil* nih mogočnih vrhov, ki se pnejo v nebo nad dolino Drave. Prespali bomo v eni od planinskih koč v osrčju gorovja. O natančnem poteku tur, opremi in drugih podrobnostih bomo pogovorili na sestanku^ ki bo v torek, 18. avgusta, ob 18. uri, v pisarni društva. Odhod z osebnimi avtomobili ali organiziranim prevozom izpred hotela Creina bo v soboto, 22. avgusta» ob 4. url. Turi sta primerni za nevrtoglave in dobro pripravljene udeležence. Informacije in prijave z vplačilom akontacije pri vodnikih Bredi: 051/397 040, breda- plrc@gmail.com, in Urošu: 040/255 163, prelovsek@>gma« ll.com, ali v pisarni na lokaciji fskratel, vhod na ško^eloški strani pri" ambulanti ob sredah od 17. do 18. ure. Vljudno vabljenj vsi člani društva in ostali planinci. Informacije o dejavnostih Planinskega društva Iskra Kranj so dostopne ha društvenih spletnih straneh http:// vmv.planinskodrustvo-Iskra-kranj.si/. Za prijavo/odjavo na društvena obvestila pi-Šlte na pd.iskra.kranj@gmall.com. PREDSTAVE Predstava Nike Vipotnik Kranjska Gora - V petek. 31. julija, vabljeni na Trg pred cerkvijo, kjer bo Imela ob 20.30 predstavo Nika Vipotnik. Informacije na lnfo(g)kranjska-gora.eu. Prihranite denor in obvarujte okolje $ kroglo Vi^elios za pranje perila! Cena za nofOčnHce s ^ f odstotnem oocus'om: 30,6 € +poštnino Več o (zdeiku vít^unsk© kokovosTIs prelDertte na: vvww.mp-pcodaíQ.si. Gorenjski Qas Noroâlo (prejemamo no: 04/201 nofocnlne@g-o;o$4i oil na eoranjsk^ glasu« 4 v KronJu vsok dan od 8. do 19. \Je. v oetek do 16« uie. 1 Dragi naročniki, Želite avtokarto? \ C .ď J M / ^ ^ w ^ Ti I MojeDeloxom Izberi prihodnost moje delo, spletni marketing, ri.o.o., Podutiška 92. lOOCLjL/bljana, Slovenija, T:01 51 35 700 VEĆ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (30C NA: www.mojedelo.com, info^niojedelo.com Vodi» kuhinlè en/i demie SixmK iKamnik)! V T&nnan - Kaimik zsco^kno voOo ki^vrqe m/i PrlćaMerno ceebo z v^ $ 100 (kovnih (zKuácnj v Hiiiini In vooj 2 letoma pn vodenju loihinio. ocmcďcíno znanje pnprTk« ledl po nafcćrij in penacrdùn jed, or^anšaoiske sposobnosti, poznavarqe sisí&Tia HAiCCP, vomosb pr delu in higieoe, kreatM)o9 pri OeJu.. Oëo sa necfiotocen ôas.doUo plačilo a do0roooraw^ee (eo po r«o6iu in penziorakjh jedi, or^eao^ sccsobncsti. kOTunikacjske sposobnosti. znanje ^oi^rEkesa, angteskâga in nerrskeç^ jezika, poznavanje vin, zazřeno WS «eisM evefovaec. zaMjuOeno IV, stopn^, l^aneSnovfi* Kamrfr, o. o. o,, vepolS, 1240 Kanwjk, ori)»e zbirvno do 12.06. 2G09 VecnaMww.mofedeloccm Vodja projekta m/i (Blea) V kPleWv sprejmemo vodto pro^kuv nVž. Imejte vsaj 3 leta dekivnih zkiÂenl m po9Dćf> (rwajanja pr^ieMo afi sodelovanja pd pf^jeHjh, V«IJS«TIO varK&ho dovoiienie. nujno pcortakonje sbcjne stroke - eneotetto. pasMto znanje angleškega lezikâ. prí- lâ^odiiMst Ir organcadiate sposobnosti. Nudimo redno delotnio razmerje. doOn de- losff^rmzuilafi bodonagre^f. PMT KUMA COMMERCE. BLED, d. 0. o., Pot na U» ce d. 4260 BteO, prjsv« zbramo do 06. OB. 2009 Već na www.m3jedelo.com. Kuhar nVŽ {Kranj) Ooia data; ^mos^na pn prava obrokov i malic) v ekiadu a kofičfnskjrni norm^ In 6' ta carte: naročanje rt prevzem žmI iz skladišče, hoitrola roka i7Bfan)3 avO; skrb za telvvčno in Ngi«nskd stanje v kuhlrl, skladno S mietirrt HACCPna6eil. Pričdku- >eme: r/. Meprva atret^vne i£obraii>ř gostinake amert-kuhac 5 let delovnU-i okusen; ah V. stopnja strokcxne izobfazbe gcâtinske sméri - kutw. Relna. d. d.. Savska foka 1. 4000 Kranj« pnjas« zDíramo do 1&. Od. 2009. Vdč na wMMv.mojeoeto.com. Prodajalci nVi (V podajalnah po vsej SJcveniji) ^ej IV. «t^v^ aobf^Jb^ U ustrezne amari. pozrosojo go spodinjskih aparatc^ in prodaje kuNnj. vese)^ do cela z IjtxJmi, osiovno znanje zs delo z računalnikom, KomurekatKnost, prijaznost, odgovornost, žđla po pridobivanju novih znsnj k^ izkušenj 6A. gospodnjsU aparati, d. d., Šmartinska 152 / Hala 9, 1ooo Ljubljana, prijav» zbiramo do 15. 06. 2009. Već nawMVMv.mojedclo.com. Vodja eeMorJa sploAne, pravne In kadrovske zadeva m/2 (Škofia Loka) Pogoji: VII. stopnja izobrazbe pravne ameri, dobro poznavanje delosne zakono da^, zaželen pravosodrl izpd. zaželene dekjvne izkušnje pr> vodenju pravnega in kadrovskega podn^ćja. Nudimo vam pnjetno in stabilno delovno okďje v uspeè* ni in'$boajo mnogi novi laM m prriožnosti za nove pristope, stjmulat\no (^ačik) za uspešno in učinkovito opravljeno dek>. SGP Tehntk, <3. d.. Stara cesta 2. 4220 Š^a Loka. pdjave zbiramo jo 14. Oâ. 2009, Već na www.mojedefô.com. Vodje gradbiić m/i (ŠMa Loka) Delo bo obsegalo, organčvanie, vodenje koordinirar^ in nadziranje dela ^«eh del na gradbëâi v dovenl)i; celo^ vodei^ gradbenili projeMcu s tehrûône in Rnanćne ptoti; shrtzo vodenj v3ch zahonokih in zofitcvanih d0kumcnr0vT0rcvid0''C nagradb* âàh: koordř^actja in nadzor pn odpravi pcma^jkj^KC«ij na objektin. Nuďvno vam sOnu-laíMX> pladâlo; pr^emo In stabflno delovno okolje. SGP letvik, d. d . S^ cesta 2, 4220 ènûtja Loka. prijave zbramo do 12 08.2009. V^ na wMvw.mojedalD.com. Vodja aeidorja belonarr>6 In agregati m/i {Ško^ lota) Deto bo obsegalo, cgar^sranje, vcidenje, koorc^iranje h nadzvanje de^ veeh beto* nam in surcMnskii vin> družb ski^jine Tehnik, priprav^arie izficdiéč zâ ObtkovQnje in vodenje str^đegfje ter zagotas^anje surortrtskih vřov. te^vi^ino vodenje kaírviolomw In gramoznic, sMi za razvoj in posodablianje tehnoloâkih pr^Gest^ deta. pnpr?i^jante zâ> htevanih pO(o6iM ćzvajanie projektnih nabg. S<3P TehnlK d. d., Stars cesta 2. 4220 ikoi^LPKa. pflfave zDiraino 0012.00.2009. već na wiw1v.mc1edek3.com. Sodelavec za obračun plać m/ž (êko^a Loka) Od vas pncakujemo VII. âi VI. stopnjo izobrazbe ekonomske sm^. dobre poznavarqe Rnanćne, račincMastó fí davčne zakoiođ^ ter plaàna potitíke. poznavanje dâa z račLnáéton. Nuimo va m aliniulalivi lu ^jí^w irstdtjInodelcMiookofíe. oc^ fiânemo^>o6tí zasdíitomiinosebr^razvoj. SGPTetwív d. d..Starec^2, 4220 Ško^Loka. pflave zUrano do 09.08. 2009. Večnawww.mojedek).can. Blagajnik m/i (Kranj, Vetenjel ^ićeK^ano. h/.aS V dtopnjoííoUaiLeaí v^, i^Kiâ s pockjUw^ delovnega m^ Sta SO ruine, znanje lačuncMxJsrva m s&okfRffw programske opterno se smatra kot prectiost, znanje dâa z rečunainíkj. angieičina se smatrakot prednost, delo vsKuptnl. z žafo PC učenju n senvdokazovanju KSK BektR^úka d. o. o., Bra&siau^ c. 9. 1000 UuDljana. prgave zbiramo do 06.03. 2009. Večnawww.mciedetocom Izkuâen slaSčIĆer in pomožni sle§čfčar m/i (Krar^) [áčemo lako Izkuéenegs, earnostojnega slaščičarja hol sfaščjčarja pomočnika Opravlja se vsa dela. od Dnprave in izdelave plskoto/ In tort. kot tudi Čišćenje. Príča- kujemo marl^voei. prí^x^st ói iznajdijti«^. Nudimo redno delovno raznerie, dobre dolovno pogojo d«lo v dopoldartekem àaau. Slaićicantvo M.M. Marko Zom-ian s. p.. Smledniika cesta 21, 4000 i^nj, onjave zbiramo do 05. 06. 2009. Več na www mojadelo.com. Zaupajte nam, kaj vam pomeni Gorenjski glas, In nam pišite. Rđzmiiljđnjđ £ vđiimi poddUi nam pošljite na Gorenjski glas, Btelvveisova cesta 4; Kranj ali na koticek(£9*9las.sL Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Po posti boste prejeli avtokarto ^ovenije. Nagradna traja do raidcIl^evMh airrprrrriimin<^ gnHj^ «•luslcv; hfo^^d Ji tel: 4 2$i 39 04. fât +386 4 2S1 39 07 fl$m: 4)86 31 ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRC 7. 4000 K:RAN) TEL: 041/900-009 e^poSti: fld^nc^cmienirM^siol.net J u R TAN ntpremičnine, d* o* o* PE C»t)k*n«vi ulica 03 (staro-m^slno Íedro)i 4Û00 Kr4nj. teli 04/2)6-92 14. mobi: H&J&HEII HIŠO v oKdo K/arjd. âkofic Loke aJí MećfOti. tr 040/2S5-283 MC^ZS MOTORNA VOZILA AVTODELI IN OPREMA PRGDM« 4 ALU PLATIŠČA z gumami, 165 x 65, ^14, u 50 EUR. « 041/952- 22d 0004202 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIM ODKUPUJEMO hlocfôNàno in celulozni 9 KURIVO PftCDAH DRVA metrska razžsgfiAd, možAa dostsva, «041/718-019 BUKOVA drva z dostavo, « 041 /705-177 90l>4?74 DRVA mešana: bukev, gaber, lavor, $en. hrast. mo2i>ost razreza m dostave. cend 40 EUR. 9 070/3234^ DRVA možnost plačila na obroke, mc trska ali raziagana. možnost doslave, 040/33S-719 DRVA, kratko iageia cepljena. Oo Stavtrn tudi na dcrm, V 030/346-015 9O04MS SUhU mešana in bukova drva. možen razrez in prevoz, ti 051 /412-165 ftûM»1 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI UQODNO prodam hidrofor In pocarirri sknnio - 50 I, r>odbrezje 67 STARINE PRODAM SLIKE na platnu, pc^ne, stare, 76 x 61, ohranjerve od slkar^ Luizj Uorga- niia, 9 040/757-776 900(17? KUPIM STAR DENAR, srebrntKe, zlatnke, srebnirK), zlatnino in dru^e stvari, O 040/38d-6â2 fiocMsn MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okulistih pœgM s oàala'rt kcrCtHne i9čs. Raptei a jence h studente ob nakfxj oćaf. Optica AJeksanOa. ûlanda hfírj, 9 04/2360- 123. OptMS^Tnd, ZÍVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK DAN sveie rezano cvetje gladi- ol. orodam tudi 22a. 9 041/789^08 iOOtilê PODARIM MUCKI, otori 6 tednov. of>oroôûiOi da bi èli le kam drugam. Prrdite pon|$, 9 04/53-29-020 900tít$ KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CtSTERNO za grxsjeví^ 2700. z manr šo okvaro, 9 051/226-639 Bco*?da MLIN za mletje trta^irotar, zzal090v- nikom, 9 061/3I5-71S tocfro SAMOHODNI obraealnik Buc^er, maniši, o 041/903-412 SEKULAR za 46-5'8, 031/812 .je drv, V 04/20- •210 tooi?r2 KUPIM TRAKTOR IMT 533 ali 539. 041 /980-6S4 800399? TRAKTOR I O OSI /6ica.777 PRIDELKI PRODAM BAU, saažne. 9031/291^95 OOMM« KUMARICE za vlaganje 390 031/793- 900t2t0 pSeniĆNO alamo, 6S9-97S , V 041 SLAMO na nitvi v okolici Cerkell « VZBEJNE ŽIVALI PRODAM Će TEUĆKO, staro 14 dni, 9 041/ 82B-760 TEUČKOS) . staro 3 tedne In œ- ,904/51-32-553 KJMŠ4 ZAJCE nAm!U<; JiSAC 9 4 ma&efíe, MMM7 OSTALO KUPIM BETONSKE hlevske rešetke, 9 051/ 601-795 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM BAR MONIKA zaf»08li d«kle za d«lo v strežDj. delovni čas po dogovoru, Sh pec l^omka. s. p., Veleecm) 56a, l^r* klie, 9 040/330050 UMETNINE, NAKIT SIMPATIČt<0 dekle, odgovorno, srednjih za delo v strežbi zaposN-mo, SoDota, nedeja prosto. Kavni kotiček čuk. Kidričeva 47. Kranj, 9 04/20-26-779 PRODAM GOBELIN, velikosti 60 x 60 cm, zato OQOfinn. 9 0đ1 W49Í0 ZAPOSLIM dekle v strežbi. Pic^nja Silvester Silvo Udovč. s. 0.. C. talcev 41, Kranj somm» Kamnoseštua Košpor s.p. Ilnklo Na zalogi nagrobni spomeniki! Ugodne cene, hitra dobavo in montaža. t: 041/786 264 wvw.komnosesfvo.kosparsi, e: kamnosestvo.kasporSgfnoil.com IŠČEMO oskrbnika za klubsko kočo na Kri/avcu. ASK Trio'ft«. P p 189. Î. 9 040/743-407 we-řs? I ÍČKU DELAMO vsa zidarsi^ je^ rob^íýe one- Iř tasade z našrn afi vashi msteiialcm, Aa jarvtj, d, o. o,, Žabnka 47. ŽBbnicá, 9 041/28&473 041/878^33$ ZANESUlVO ZA porr.oč star«|$t Ili Iz okû ice Od 55 dO 65 l?t I in druibo ocvali Tržiča, 9 M04247 IŠČEM DELO, čéčeiie, pomoć starejšim oecbom, çocpodr^okâ Ocki, okolica Kranjs. 9 051 /605-a03 w«» MANJŠE Zidarsko d^io. Bled. Radov-, okolica, 9059/94Ô-644 FLORkJANI, d. o. o„ C. na Bi4o 41. KranI ,zvaja vsa gradbena de^a od (a- mdlje^ do strehe, adaptacije, ometi. omet) fasad, kamnite ékarpe, tlakovanje dvoriáč. 9 041 /557-671 »mo? POSLOVNI STIKI UGODNO vam sošij^m ali dokončam cobalin, 9040/607-434 mo«m6 IZDELAVA zjnanjih !i notranjih fínsUh savn 1er pota^anje lacninatov in goto^h parketT/. M & V Vrtacnik In partner, d. n. o.. Sinkov turr> 23, Vodice, 9 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od tem^^ja do strehe. Notranle omete, fasade. kamnKe škarpe, urejanje in uakov^nje dvoriéč, Z nsi»m aJi vaáim maiefia(om, SGP Bytyqí, d. n. o., Slruževo 3a, Kfar>j, 9 041 /222-741 eoccer» ADAPTACUE kopalnic» stanovanj, sra- rejèih objektov, slikoplaskarska d«la, fasade, prenova kmečkih peči, kersmi-ča^sks dela, polaganje naravnega kamna, Beíu studio, 3. o. o.. Pred^Miie 95, K'anJ, 9031/3''9-256 eoc-i» ASTERIKS SENČILA Rozman Pďer, s, p.. Senično 7, Križe, tel.: 59-55- 170. 041/733-709; žaluzije, rotoji, rolete, lamelne zavese plise zavese. ko- mamlU, markize, wviw.astenks.net IZVAJAMO sanacije dimnrkov, vrtanje. 2xSs>/3. iTKXitaza noi^. popravila starih. nix5mo drrwe oDioçe. dirrme kapa. vak & Co. d. n. o., Ljubllanska 89, Dcm-žale.9031/422-800 OBREZOVANJE žiwh mel. Okrasnega in sadnega drevta. kc&n^ Irava. odstu Obrezanega materiala, postavljanje vrt« nih OS'S!, strojno vrtanje. Vincencii Sobic s. p,, Zg. BItnie 14t. Žabnica, 9 9tM4»l3 GOTOVINSKI KREDITI D010 LET ZA VSE ZAPOSLENEr TliDl ZA DOLO<ÏN ČAS. TtR UPOKO)ENC£. do 50 % obr„ gbveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasing^. Možnost odplačila na položni* ce, pridemo \ud\ na dom, NU* MERO UNO, Kuk(^ Robtft s.p.. Mlinska 22.2000 Maribor. 02/252-4B-26,041/75CH60 T^NJENJE OKEN iH VRAT uvožena tesnila, do 30 ^ orihranka pri ogre'/a- niu. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup. 10 let ga;ar>cije. BH & MA, d- 0. 0., Eksiendva 6, Kamnik, 9 01/63-15057, 041/894.229 M09ÍJ9 ZASEBNI STIKI DEKLETA, pokličite irt se zastonj sp> znavajte s številnimi farti iz vse države tskrona razm^, 9 031/807-376 liČCM BELJEtUE In giajen|e sten, antigIKnčni premazi, barvanje aapušćev in iasad, dekor^rvni ometi in cpleski, Pavec Ivo, s, o„ Podbrezie 179. Naklo, 9031/ 39?-60d 90^207 IŠĆEM moškega za CMmoč na kn>etiji z izpitom &4iat,. 9040/803^66 9004^« IZVAJALCA z dvigalom za posek čeznje na vrtu. 9 04/23-31-612 «004261 POMOĆ prí Nšn^ QçrwSn (tošnja, ^ hanje*. pceprawljanje ...}, osebno dopo^ mlnocfelo. 9041/41^688 9a>»m ŽENITNA posredovah ica Zaupanje la- densko poveže ogromno Iji/di vseh starosti izvse države. PckTičite m se sp> savait», 9 031 /836-378 ČESTITKE JANEZU GRAOiŠAAJU a Dapelj stitamo za nspf^šno ooravlieno dinl> mo. Kolegi V SLOVO Heleni Hafner rojeni Sleme, 1944 Od nje smo sc poslovili v sredo, 15. julija 2009, na pokopaIiš6i V Šenčurju. Za njo žalujejo vsi» ki $0 jo imeD radi. Šenčur, 16. julija 2009 ZAHVALA Ob boleâ i2gubi dragega moža, očeta, deda in brata Petra Špeliča & Rokrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel« jem. kolektivu trgovine Metulj, TSK Merkur Kranj ter vsem, ki ste ga pospremili na njegoW zadnji pod. nam izrekli ustno in pisno scžalje, poklonili cvetje In sveče. Najlepša hvala tudi Branetu Robleku 2a lepe posiovilne besede, pevcem, nosačem in pogrebni službi Navček. Posebna zahvala pa tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih staii ob strani. Vsi oiegovi Kokrica, 15. mlija 2009 ZAHVALA Po hudi boUznl nas je v letu zapustil na§ dxagi mož, stari ata, brat, stric in tast Franc Tratnik 17. Podlubnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem In sodelavcem Domel a za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Habjanu in gospoau župniku Alojziju Snoju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Kati, sin Milan is hčerka Cvetka z družinama Podlubnik, julij 2009 24 info iSig'gl^ ^'Si GORENJSKI GLAS torek, 21. julija 2009 Anketa Ohranjajo tradicijo klektjanja Ana Hartman Na Čipkarskih dnevih v Železnikih je tudi letos potekalo klekljarsko tekmovanje odraslih in ofrok. Nekatere od njih smo vprašali, zakaj in kako dolgo že sukajo kle-keline. Beat rika Poklič, Žiri: "Kot otrok sem klekljala, potem pa 60 let ne, pred štirimi leti pa sem na prigovar* janje kolegic spet začela. Zdaj klekljam skoraj vsak dan, prav )e, da ohranjamo to tradicijo." jožeCalífíé, Kamnik: "Izviram iz Hlavčih Njiv in klekljam že od sedmega leta, začel sem med drugo svetovno vojno. Ob upokojitvi sem se spet začel učiti klekljanja, ki je zdaj moj hobi." Kati Jereb, Žirí: "Klekljanju sem se zriova začela bolj posvečati ob upokojitvi in se vpisala v tečaj. Zanj sem skušala navdušiti tudi vnukinji, a sta hitro ugotovili, da je treba veliko vztrajnosti." (smeh) : ten." Arija Zupančič, Novo mesto: • Katja Jensterie, Železnikh * * "Čipke se mi zdijo lepe, zato : "Hodim v Čipkarsko šolo, sem se pred slabim letom : klekljam pa že Šest let. Tre- dni začela učiti Mekljanja, : ba je veliko potrpežljivosti pri sestrah notredamkah. : in znanja. Še naprej mislim Ni tako težko, je pa treba i vztrajati, saj so čipke zelo biti zelo vztrajen in spre- : lepe in bi se rada še veliko i naučila." slabovidni na Slepi in slabovidni iz vse Slovenije so se že desetič zbrali na poletnem športnem taboru ob Kolpi. Gregor Habjan brega sodelovanja med dru- ne igre. Zaključni večer nam pino Vodomec, ki je bila z ....................................... štvi 02. slepimi. Vseh udele- je prinesel raznovrstne do- nami že na prvem tabom ob Skofja Loka • Pred razpisom žencev tabora je biJo blizu niislice skupin, zanimivo de- Kolpi. Na Íetošnjí tabor smo osemdeset med njimi je lavnico o pela na žaru, raz- prvič povabili za konec tedna biio čez trideset slepih in sla- glasitev zmagovalcev ter po- tudi družinice s siepimi in tabora, ki ga organizira Športno društvo slepih in slabovidnih, se vedno znova bovidnih, ki so lepo sodelo- delitev nagrad. Udeleženci slabovidnimi predšolskimi sprašujem, kaj bi bilo, Če se vali v vseh delavnicah in so ob tabornem ognju in otroki oz. družinice, katerih srednješolci z motnjo vida športnih igrah in si za to za- zvokih harmonike prepevali starši so slepi oz. slabovidni ne bi udeleževali aktivnosti, služijo javno pohvalo. Pohva- in se zabavali Še dolgo v noČ. in imajo otroke v predšol- tó so namenjene le njim. Kaj lil bi tudi voditelje delavnic Na sklepno prireditev, s ka- skem ali osnovnošolskem kmalu po razpisu so take (ustvarjanje s funo-maso, tero smo proslavili desetlet- obdobju. Povabilu so se odmisli pozabljene, ker se vsaj partnerski odnosi, taborni- nico delovanja športnega zvale tri družinice. nekateri slepi in slabovidni škišotor, čajnica, delozotro- društva, smo povabili tudi Naša naslednja akcija je mladi dokaj vzorno in hitro Id, igre na srečo, taborniški pomembne goste iz sveta pohodniška tura po Karavan- prijavljajo na tovrstne aktiv- ogenj, peka mesa na žaru) in slepih in tabomištva, ki so kah. Z manjšo skupino nosti. Vsekakor to ni prišlo športne moderatorje, ki so pohvalili naše sodelovanje in bomo prvi septembrski ko- od danes na [utri, ampak je odlično poskrbeli za jutranjo trud za delo z mladimi. Pri- nec tedna osvojili Zelenico, tO plod preteklega dela in do- telovadbo in raznolike Šport- reditev smo zaključili s sku- Stol in Golico. 'J ^ i .C 6 % •M C K «Ï > .0. • .v ^ ^ V» A -S a- 4 t / . ř Udeleženci tabora ob Kolpi vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Sončno in postopno bolj vroče bo. V sredo in četrtek bo pihal ftjgozahodni veter. ^encr]^ H^ lè Urjd u metM^JoeijO TOREK 10/28°C SREDA 12/31 ČETRTEK 14/33°C o 30/tB«C ÇF^O R«ha 30/19*0 Kran} Bo kranjski župan poslanec ali direktor? Vse glasnejša so ugibanja, alr se kranjski župan Damijan Per-ne umika z mesta poslanca v parlamentu (tam zastopa poslansko skupino Zares)> saj naj bi se, po neuradnih podatkih, prijavil za prosto delovno mesto direktorja Psihiatrične bo!» nllnice v Begunjah. Ker je po poklicu psihiater in je že večkrat povedal, da uživa v svojem poklicu, smo govorice želeli preveriti, vendar so nam na kranjski občini povedali, da je trenutno na dopustu v Grčiji. Informacije nisno mogli dobiti niti v bolnišnici v Begunjah, saj je tudi direktor janež Romih na dopustu. Izvedeli smo le, da se je razpis iztekel. Če bo župan Perne izbran na razpisu, bo lahko ostal nepoklicni žtipan Kranjd, funkcija direktorja pa ni združljiva s poslansko. V. S. Škof|a Loka Langa začela cikel poletnih koncertov Pod sloganom Pisana Loka v Škofíí Loki vse poletje poteka živahno koncertno dogajanje. V ciklu sedmih koncertov na prostem, ki se bodo vrstili vsako poletno soboto na škofjeloškem Mestnem trgu, bodo domačine in obiskovalce razveseljevali živopisni zvoki različnih glasbenih skupin in iz- vdjdlcev. Prvi koncert je že mimo: v soboto, t8. julija, je nastopila prekmurska etno-romska skupina Langa, 25. julija bc Tinkara Kovač, 1. avgusta klapa Dalmacija, 8. avgusta Nuša Derenda, 15. avgusta Mariachi Bronce in Tango Malevo, 22. avgusta Kingston, 29. avgusta pa pop^rock skupina Tabu. Prireditve so brezplačne in se bodo začenjale ob 20.30. D. 2. Mladoporočenci Na Bledu so se 27. junija poročili Boštjan Hrast in Tina Markun, Gregor Kristan in Meta Lah, Simon Šubic in Mateja Urbanija, Jernej Karničar in Tjaša Bastarda, 1. julija pa Blaž Šiler in Nina Pajič. V Cerkljah na Gorenjskem sta se 11. julija poročila Gregor Dobovšek in Tina Ribnikar. 18. julija so se v Skofjl Loki poročili Primož Čufer in Ana Fajfar ter Matjaž Tcmažič in Jela Brodač. Mladoporočencem čestitamo In jim pcdarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 43 novih prebivalcev, od tega v kranjski porodnišnici 32, v jeseniški pa n. V Kranju se je rodilo 16 dečkov in prav toliko deklic Najtežji deček je tehtal 4450 gramov, najlažja pa je bila deklica z 2340 grami. Na )e$€nicah se je rodilo 8 dečkov in 3 deklice. Najlažji je bil deček z 2080 grami, najtežji deček pa je tehtal 3870 gramov. J i . * é» n&vimim RADIO KRANJ d.o.o. Slntaneva ul. 6. KRANJ (1>4) 281-2S20 WMA (04) 2S1.2221 (04) 2022-222 (05i) 3O3.S0S MDOMK«* FAX? (94) 281-(04) 281 - •«CMKCUk t r«d lokrvnJQriKlIo-kf*nj.al WWW. rad i O-kra ni. S i