1953 V S E B I N A Ing. Janko Drnovšek: UPORABA CEMENTNO-GLINASTIH SUSPENZIJ V INJEKCIJSKI TEHNIKI — Marjan Masterl: PREISKOVALNA, TESNILNA IN KONSOLIDACIJSKA DELA PRI GRADNJI HIDROELEKTRARN — Ing. Franc Adamič: NEKAJ KONSTRUKTIVNIH PROBLEMOV PRI GRADNJI PODZEMNIH VODNIH REZERVOARJEV — Ing. V lasto Zemljič: ŠE O ŽELEZNIŠKI ZVEZI OTOCE— SOTESKA — Ing. Savo Janežič: TEHNIČNI PROBLEMI PRI USTVARJANJU TRAJNIH VODNIH AKUMULACIJ NA KRAŠKIH POLJIH — Ing. Marko Lavrenčič: REKONSTRUKCIJA POD- SLAPJA JEZU V FUŽINAH N A LJUBLJANICI — Ing. Rudolf Jenko: PROBLEM DEBELINE ZGORNJEGA USTROJA PRI MODERNIZACIJI CEST — Ing. Stane Brici: K VPRAŠANJU ČIŠČENJA ODPLAK — Ing. Vladimir Čadež: O GRADNJI HIDROCENTRALE KAPRUN — Dr. ing. Anton Kuhelj: IV. KONGRES MEDNAR. ZDRUŽENJA ZA MOSTOVE IN KONSTRUKCIJE — Dr. ing. Lujo Šuklje: POROČILO O 4. LETNI SKUPŠČINI JUGOSLO­ VANSKE SEKCIJE MEDNARODNEGA DRUŠTVA ZA MEHANIKO TAL IN FUNDIRANJE U reju je u redn išk i odbor. O dgovorn i u redn ik ing. L judevit Skaberne. T iska tiskarna U m etn iškega zavoda v Ljub ljani. R evija izh a ja v 5 dvo jn ih š tev ilk ah n a leto . C ena dvo jn i štev ilk i din 200.— . U redn ištvo in up rava: Ljub­ ljan a , E rjavčeva 11, tel. 22-958. ‘p A & j a k t f o a n j e E L E K T R 0 P R 0 3 E K T - L JU B L JA N A T E L E F O N : 2 1 -2 0 5 • 21 -0 7 6 . 2 1 -2 7 2 hidroelektrarne, kalorične elektrarne, transformatorske postaje, daljnovodi, nizkonapetostno omrežje, pregrade, hladilni stolpi, strelovodi L J U B L J A N S K E O P E K A R N E LJUBLJANA D IR EK CIJA : EM O N SKA 2 Obrati B r d o - telefon 20-886 Opeka - telefon 21-898 V i č - t e l e f o n 22-833 Iz d e lu je m o z id a ke , v o tla k e , s tre šn ike (v le č e n e , s tiskan e in b o b ro v e c }, p o ro lit , m o n ta p lo šče , s tro p n ja k e , d re n a žn e ce v i itd . Mestni projektivni biro v Ljubljani Kidričeva 1 — nebotičnik T e le fon 2 3 -1 1 2 , 2 0 -8 1 6 * Izdeluje idejne in glavne projekte za vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj M E S T N A P L I N A R N A LJUBLJAN A, Resljeva c. 28 • Telefon 2 0 -5 5 5 4 obvešča vse interesente, da je pričela z izdelovanjem azbestno-bitumenske premazne paste imenovane „ A Z B I T " , ki jo uporabljamo za izdelavo izolacijskih premazov po hladnem postopku, t. j. brez segrevanja pred uporabo ,, A Z B I T “ se prodaja v vsaki količini in stane din 1 5 5 '— kg, franko plinarna. Pri večjih naročilih popust! Strokovnjaki na razpolago! Zahtevajte prospekte! STROJNA TOVARNA MI HA MA R I N K O T R B O V L J E 'Phojelctika., Oidažuje. in mantiha: kompletne opreme jaškov, kompletne suhe in mokre separacije, transportne naprave za rudnike in druge industrije: transportne trakove, gumijaste, jeklene in verižne transporterje, vitle od 6 do 40 kWh, elevatorje in podobno Vasi m o d a k n i^ a c ip rudnikov in drugih industrij D oßau A ja. h&iz&kune. d eß ji odlitke iz sive, jeklene in barvne litine Jjzde& ujo. m oA eie. po vzorcih in dostavljenih načrtih GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS » LETO V 1953 Ing. Jan k o D rnovšek DK 627.823.46:541.182.6 Uporaba cementno - glinastih suspenzij v injekcijski tehniki Suspenzijo im enujem o fino razp r­ šeno porazdelitev ene snovi v nek i drugi, v našem prim eru v vodi, ne da bi se p ri tem pojavilo raz tap ljan je snovi. C em entnoglinaste suspenzije so sicer po svoji m ateria ln i vsebini kom binacija cem entnih in g linastih suspenzij, vendar pa im ajo svoje specifične fizikalne lastnosti, k i so vzrok n jihov i značilni tehn ičn i ap li­ kaciji. Da bomo natančno razum eli pog lav itne značilnosti cem etno-gli- nastih suspenzij, si oglejm o n a jp re j razm ere, ki se p o jav lja jo p ri cem ent­ n ih in g linastih ozirom a bentonit- n ih suspenzijah . Pog lav itne fizikalne značilnosti ce­ m en tn ih suspenzij so p redvsem h itra d ek an tac ija (usedanje) ko t posledica g ranu lom etričn ih lastnosti cem enta, flu id ite ta , trdnost in gosto ta injici- rane m ase te r fenom eni, po jav lja joči se p ri zapo ln jevan ju razpok v hribini m ed in jekcijsk im postopkom . H itra d ek an tac ija cem entnih suspenzij je posled ica granulom etrične lastnosti cem entov, ki so, g ledano seveda iz m erila zrnavosti in jekc ijske m ase, g robozrnati. To utegne pri in jek c ij­ sk ih delih povzročiti ve like n e p rije t­ nosti, lahko se nam reč začepijo vhodi v posam ezne razpoke hrib ine, ki jo želim o iz in jic ira ti. R azum ljivo je, da so se vsled tega po jav ile težnje, da bi z dodajo različnih kem ičnih sub­ stanc (koloidnih) dekan tac ijo ce­ m entn ih suspenzij zm anjšali. V n e ­ posredni zvezi z dekan tac ijo je zm a- vost cem entov, od ka te re zavise p en e trac ijsk e značilnosti cem entnih suspenzij. G lede na to, da znaša velikost p rem erov cem entn ih zrnc od 0,1 do 0,02 mm, je razum ljivo, da je razpoka debeline 0,1 mm že tista m ejna razpoka hribine, v k a te ro m ore še p rodre ti cem entna suspenzija. P re­ den so uporab lja li v isoko tu rbu len tne m ešalce pri p rip rav i in jekc ijske mase, je ob ičajno znašalo razm erje med cem entom in vodo cem entnih suspen­ zij od 1 : 10 do 1 : 1, k a r pa so sm a­ tra li že za zelo gosto m ešanico in jo upo rab lja li le v izrednih prim erih. V tak ih pogojih si lahko sledeče p red ­ stav ljam o fenom ene, po jav lja joče se pri po ln itv i razpok v hribini: zrnca cem enta, ki jih voda ko t m edij tra n ­ sp o rtira v razpoke hribine, sedim en- tira jo ob sten ah razpok, k je r se h itro s t p re to k a zm anjša, tvo reč tanko površinsko kožico, te r se vežejo. M edtem ko je m ajhna količ ina vode po trebna za vezavo cem entnih zrnc, pa ostala , v eč ja količ ina vode, ki im a le funkcijo m edija za tran spo rt cem en tn ih zrnc, po tu je po razpoki naprej, se to re j odfiltrira v hribino. Ta po jav se ponav lja , razpoke se tako p rogresivno zapoln ju jejo . V en ­ dar pa se razpoka nikoli popolnom a ne zapolni, o stane še vedno n ek a la sas ta šp ran ja , po k a te ri se d ren ira č ista voda. Zato lahko rečem o, da se z go rn jim postopkom razpoka sam o stan jša n a tis to m inim alno debelino, ki je m an jša od prem era posam eznih cem entn ih zrnc, v ka teri zrnca ne m orejo več po tovati, k i je pa dovolj velika, da se skozi n jo filtrira č ista voda. T aka, v razpoki odložena ce­ m en tna m asa im a vedno gosto to ca 2,1 kg /dm 3, kakršenko li je bil k o ­ lič insk i se s tav cem entne suspenzije. To je gosto ta cem entne m ase, ki jo dobim o, če pustim o dekan tira ti (use­ dati) v ep ruve ti cem entno suspenzijo . B istven n ap red ek smo dosegli, ko smo začeli upo rab lja ti v isoko tu rb u ­ len tne m ešalce. Če p riprav ljam o ce­ m entno suspenzijo po tem načinu t. j. s pom očjo v isoko tu rbu len tnega g i­ ban ja dosežem o, da se popolnom a lo ­ čijo tud i tis ta cem entna zrnca, k i so sicer po navadnem m ešan ju še vedno z lep ljena m ed seboj. To se z drugo b e ­ sedo prav i, da dobim o s tem hom oge­ no cem entno suspenzijo , ka te re flu i­ d ite ta je ve liko več ja od suspenzije, p rip rav ljen e po običajnem načinu. Z v isoko tu rbu len tn im i m ešalci tipe S. I. F. je m ogoče p rip rav iti cem entno su ­ spenzijo s sk ra jn im razm erjem cem ent: voda = 3 : 1 , k a te re flu id ite ta je pa še vedno zadostna za penetrac ijo v sicer p recej porozno hribino. V elika p red ­ nost tako p rip rav ljen ih cem entnih suspenzij je , da se v razpokah h ri­ b ine ne v rši več sed im en tacija ce­ m entnih zrnc te r od filtriran je odvišne vode, tem več da je v sa in jic irana m asa podvržena procesu v ezan ja in s trjevan ja . T ako p rip rav ljen a in jek ­ c ijska m asa im a gosto to m anjšo od 2,1 kg /dm 3, k a r pom eni, da lahko z isto količino cem enta zapolnim o v eč ji volum en razpok ko t sicer z običajno prip rav ljeno cem entno suspenzijo . G lede tlačn ih trdnosti cem entne m ase m oram om eniti, da so zelo v isoke, saj lahko računam o s trdnostm i do 70 kg /cm 2. G ovorim o to re j lahko o znatnem konso lidacijskem efektu, ki ga hrib in i p rin aša jo cem entne in jek ­ cije. G lede v p liv a značaja ta lne vode na in jic irane cem entne suspenzije m oram poudariti, da m ora b iti čas vezan ja cem entne m ase v prav ilnem odnosu do značaja ta lne vode. V prim eru s to ječe ta lne vode ni ve like nevarnosti, da bi voda cem ent izpi­ rala, če uporab ljam o norm alno vezoče cem ente. V eliko v eč ja nevarnost se p o jav lja v p rim eru tekoče ta lne vode. To pa lahko preprečim o s pazljivo m etodo postopka in jic iran ja , s p rav il­ no izbiro cem enta, v k ritičn ih prim e­ rih celo s pom očjo ak ce le ra to rjev v e ­ zanja, ko t sta n a p rim er CaClž in NaOH. Je še veliko d rugih fizikalnih pa tud i kem ičnih problem ov, k i se po­ jav lja jo v zvezi z uporabo cem ent­ n ih suspenzij pri in jekc ijsk ih delih, v en d ar ti n iso tak o važn i in se za­ to ne bom o z n jim i n ada lje u k v a r­ jali. Pod g linastim i suspenzijam i v in jek ­ c ijsk i tehn ik i razum em o, v ko likor seveda ne gre za prov izo rna in jek ­ cijska dela, tis te g linaste suspenzije, ki im ajo razv ite tik so trop ične la s tn o ­ sti. T ikso trop ija pa je las tnost kolo- idaln ih suspenzij, pri k a te r ih se po ­ jav lja ob ra tljiv i prehod iz zgoščenega v tekoče ag rega tno s tan je pod v p li­ vom dinam ično-statičn ih fak torjev . V stan ju m irovan ja se g linasta su spen­ zija zgosti, p re id e v gelasto stan je , ko t posled ica m režaste s tru k tu rn e zgradbe, ki jo tv o rijo kolo idaln i delci, oklepajoč p ri tem vodne celice. V stan ju g iban ja se pa ta s tru k tu ra poruši, suspenzija postane zopet te ­ koča. Kot sm o že om enili je tikso- trop ija izrazita las tnost ko lo idaln ih suspenzij te r jo m oram o zarad i tega p ričakovali le pri tis tih glinah, ki so izredno drobno zrnate, silno m astne, to je pri ben ton itn ih , k a te r ih v eč in a zrnc im a ko lo idaln i značaj. B entoniti so gline, se s to ječe v g lavnem iz tip ­ skih m inera lov glin, ko t so: m ont- m orilonit, halo izit, kaolin it, beidelit, non tron it itd. in k a te r ih p rem eri zrnc sodijo v g ranu lom etrično obm očje od 0,02 do 0,0005 mm. P oudariti pa m o­ ram o, da je sicer kolo idaln i značaj eden izm ed g lav n ih fak to rjev , n e pa edini, da se p o jav ijo pri ben ton itih tip ične tik so trop ične lastnosti. Poleg ko lo idalnosti so še različni kem ični in e lek trokem ičn i fak torji, k a te re m o­ ram o para liz ira ti z dodajo različnih reak tivov in s tab iliza to rjev in k i jih m oram o ind iv idualno za v sako po ­ sam ezno k v a lite to ben to n ita posebej ob ravnavati. G lede na to, da je ze­ lo m alo ležišč k v a lite tn ih ben ton itov , si v novejšem času p rizadevajo , da bi z dodajo razn ih stab iliza to rjev , ko t n a prim er C aC l2 in drugih, u stvarili tik so trop ične la s tn o sti tudi p ri sredn je kva lite tn ih g linah, s čim er bi te suspenzije dobile mnogo širšo upo­ rabnost. P rve uspehe na tem po­ d ročju so že dosegli, v en d ar lahko p ričakujem o še nov ih rezu lta tov . Poglav itne značilnosti b en ton itsk ih suspenzij, u p o rab ljen ih v in jekcijsk i tehniki, so p redvsem : n jihova velika odpornost p ro ti vodnem u izp iran ju , vsled česar so te suspenzije zelo uporab ljive v teren ih , k je r se p re tak a podtaln ica; skoro nepoznan po jav segregacije in jek c ijsk e mase, k i om o­ goča brezh ibno zapoln itev večjih k av ern v h rib in i (prim erno za tesn ilna dela n a k ra šk ih teren ih); toda le m i­ n im alna trd n o st zgoščene in jekc ijske mase, zarad i č esa r m oram o govoriti le o vodo tesn ilnem efektu, k i nam ga d a je jo tik so trop ične in jekcije . M inim alna doza ben ton ita v vodi, da im a ben to n itsk a suspenzija še tikso- tropično lastnost, zavisi seveda od k va lite te sam ega bentonita, ven d ar lahko n a sp lošno vzam em o ko t m ini­ m alno dozo ca. 15 odst. teže vode. M i­ m ogrede om enim še, da tik so tro p ija ni la s tn o st sam o ben ton itsk ih su spen­ zij, tem več je to splošna las tn o st ko lo idaln ih suspenzij. Sam a izvedba tik so trop ičn ih in jekcij je p recej kom ­ plic irana te r uporab ljam o ravno za ra ­ di tega tik so trop ične in jekcije zelo r.d k o . Potem, ko smo preg ledali pog la­ v itne značilnosti cem entnih in tik so ­ trop ičn ih suspenzij, lahko preidem o k cem entno-glinastim suspenzijam . Te upo rab lja jo v in jekc ijsk i tehn ik i šele k ra tek čas in sorazm erno redko. V e ­ lika ekonom ija te r odlični rezu lta ti, k i so jih dosegli z uporabo teh su ­ spenzij n a zahodu, k je r im a posebno francoska družba S. I. F. — P. Bachy v e likanske zasluge za re š itev p ro ­ b lem atike cem entno-g linastih suspen­ zij te r za n jihove p rve in jekc ijske ap likacije , da je jo tem suspenzijam odlične k a rak te ris tike , zarad i česar jih bodo nedvom no km alu začeli upo­ ra b lja ti po vsem svetu. K oloidalna g linasta (bentonitska) suspenzija im a zelo ve liko stabilnost. C em entna zrnca tran sp o rtira v h ri­ bino, zaradi stab ilnosti svo je suspen­ zije pa cem entnim delcem hk ra ti p rep reču je , da bi se m ed transportom usedala . Kot smo že p re j videli, se g linasta suspenzija v s tan ju m iro­ v a n ja zgosti k o t posled ica m režaste zgradbe ko loidaln ih delcev, oklepajoč pri tem vodo, dočim p ostane v stan ju g iban ja zopet tekoča. V stan ju m i­ ro v an ja so zrnca cem enta vk ljučena v m režasto s truk tu rno zgradbo kolo­ id a ln ih delcev in zarad i teg a ne mo­ re jo sedim entirati. Z rnca cem enta se celo sam a zberejo v obliko bolj g robe m režaste struk tu re , oklepajoč p ri tem celice drobnejše s truk tu rne m reže ben ton itske suspenzije . Dočim je m režasta s tru k tu ra č iste ben to n it­ ske suspenzije ob ra tljiva , je m re­ žasta zgradba ben ton itske suspenzije, v k a te r i se n ah a ja jo tu d i (seveda zadovoljivo število) cem en tna zrnca, to je s tru k tu ra cem entno-g linaste su ­ spenzije, neobra tljiva , k a r je posle­ d ica v ezan ja cem entnih delcev. Ra­ zum ljivo je, d a bo zgoraj navedena la s tn o st cem entno-g linaste suspenzije p riš la do popolnega izraza le tedaj, če bo u p o rab ljena g lina im ela tik so tro ­ pične lastnosti. S tem, da dodajam o cem entni su ­ spenziji koloidalno substanco, elim i­ n iram o eno izm ed p og lav itn ih težav, k i se p o jav lja jo pri cem en tn ih in jek ­ cijah , to je u sedan je (dekantacijo) — seveda p a n a raču n zm anjšan ja trdnosti te r gosto te in jic iran e m ase. V časih zah teva h itra d ek an tac ija cem entn ih suspenzij, da tud i pri iz ra­ zito cem en tn ih in jek c ijah z dodajo seveda m alenkostne ko lič ine kolo- ida lne substance (ker nam gre se­ v ed a za konso lidacijsk i efekt) u se ­ dan je zm anjšam o, t. j. da dobimo stab ilne jšo suspenzijo . (To se je zgodilo tud i p ri in jek c ijsk ih delih na p reg rad i HE M oste—Žirovnica.) Že z m ajhnim i dodatk i ben ton itske sub­ stance, do 1,5% celo tne teže suspen­ zije, se nam to v v e lik i m eri posreči. V tak ih prim erih, ko gre za »pobolj­ šanje« cem entne suspenzije z doda­ jan jem m alenkostne količ ine ben to ­ n ita , m orem o opaziti, da dobim o tudi do 10% večje trdnosti in jic irane m a­ se, ko t bi jo sicer dale popolnom a čiste cem entne suspenzije. V endar pa lahko tud i vidim o, da že pri malo večjem doziran ju b en to n ita trdnost h itro pade, saj doseže p ri 15% dozi ben ton ita m orda le še 3 — 4 k g /cm 2. Seveda pa razm ere m ed trdnostjo in jic irane m ase te r dozo ben ton ita niso odv isne sam o od n junega k v an ­ tita tiv n eg a razm erja, tem več tud i od n ju n e k v a lite te , k i jo je pa treb a za v sak posam ezen p rim er labo ra to rijsko p re iska ti. Z arad i n ižjih trdnosti je področje g linasto-cem entn ih suspenzij om ejeno predvsem na tis ta in je k c ij­ ska dela, k je r želimo z in jic iran jem u s tv a riti p redvsem vodotesn iln i efekt. Z m an jšim doziranjem ben ton itske substance (od 6 do 12%) pa dobim o še vedno trd n o st (od 8 do 15kg/cm 2), ki p rin aša sicer m anj obrem enjen i h rib in i še vedno omem be v red en konso lidac ijsk i efekt. O m enili smo že, da zadostu je že m ajhen do d a tek ben ton ita za stabilno cem entno suspenzijo , četud i v sebu je in jek c ijsk a m asa večjo količino vode (doza vode m ora b iti seveda v p ra ­ v ilnem sorazm erju). Ta voda o stane u je ta v vezan i (cement) in zgoščeni (ben ton itska suspenzija) in jic iran i m asi, k i im a zaradi tega zelo n izko gosto to . V zem im o kot p rim er g lin a­ sto cem en tno suspenzijo m ešanice: g lina + cem ent + voda = 8% - |- 33 % + 59% (utežnih procentov). Ob p red ­ postavk i, da je specifična teža ce­ m en ta 3,1 te r gline 2,7, znaša gosto ta in jic irane m ase 1,38. Ta nizka gosto ta in jic irane m ase je pa velike ekonom ­ ske važnosti, saj nam om ogoča, da s sorazm erno m ajhno količino trde substance zapolnim o v e lik vo lum en razpok v hribini. F izikalne lastnosti, k i jih m orajo im eti cem entno-g linaste suspenzije, p a tu d i tehn ične zahteve, k i jih stav ljam o in jekcijsk im delom , om e­ ju je jo uporab ljivo p od roč je m ešanic cem en tno-g linastih suspenzij p ri in ­ jek c ijsk ih delih. Specializirano fran ­ cosko p o d je tje za in jek c ijsk a dela S. I. F. — P. Bachy je uved lo v tehn ično prakso zelo jasno in p re ­ cizno defin icijo upo rab ljivega po­ d roč ja cem entno-g linastih suspenzij in to s pom očjo tro faznega d iag ra­ ma, ki je shem atično prikazan na sliki. V se cem entno-g linaste suspenzije, ses to ječe iz 3 posam eznih kom ponent: gline, cem en ta in vode, so podane z dvem a param etrom a, dočim je tre tji že s p rv im a dvem a določen, saj so vse tr i kom ponente v razm erju : glina v % + cem ent v % + voda v % = 1. V endar celotno področje tr i­ k o tnega d iagram a, ki ga dobim o na podlag i razm erja g + c + v = l, ni uporab ljivo . Kot že om enjeno, om e­ ju je jo upo rab ljivo področje pogoji, k i jih m oram o izpolniti pri se s tav lja ­ n ju g linasto - cem entnih suspenzij. N a spodn ji stran i d iagram a je upo­ rab ljivo področje om ejeno s prem o, ki u streza prem i enakih m aksim alno dopustn ih v iskozite t suspenzij. N a lev i s tran i om eju jejo uporab ljivo po ­ dročje lin ije m inim alno dopustn ih tlač ­ nih trd n o sti in jic irane m ase, dočim je n a zgornji stran i uporab ljivo po­ dročje om ejeno s k rivu ljo enakega dopustnega u sedan ja suspenzije. Če dodam o zgorn jim lin ijam še lin ije en ak ih gostot, dobim o s tem vse podatke , ki so po trebni za določitev posam eznih kom ponent dejansk im po trebam ustrezne cem entno-glinaste suspenzije . Linije enak ih gosto t so defin irane s sistem om vzporednih prem , ki jih lahko zelo p rep rosto do­ ločim o. D ajejo nam jasen p reg led nad gosto tam i posam eznih m ešanic, saj v en d a r težim o po čim n iž ji gostoti m ešanice. L inije enak ih v iskozite t nam n a spodnji stran i om eju jejo p od roč je te r na ta način zago tav lja jo po trebno fluiditeto suspenzije, od k a te re pa v b is tven i m eri zav isi pene- tra c ijsk a sposobnost in jekc ijske m ase v hrib ino . N a zgornji stran i, ko t smo že om enili, om eju je uporab ljivo p o ­ d roč je lin ija enakega u sedan ja (de- kan tac ije). N a zahodu uporab lja jo k o t m ejno, 5 % usedanje, se pravi, da v epruveti, v k a te r i v ršim o de- k an tac ijo cem entno-g linaste suspen­ zije, ne sme volum en č iste vode, ki že p ok riva dekan tira jočo suspenzijo, po 2 u rah p resega ti 5% celo tnega volum na. L inije enak ih tlačn ih trdnosti, k i o m eju je jo uporab ljivo področje n a lev i strani, sicer za sam o vodo- te sn o st n im ajo velikega pom ena, im a­ jo p a tem večji pom en za tiste prim ere, ko želimo u stvariti z inji- c iran jem poleg vodo tesn ilnega tudi konso lidacijsk i efekt. Š irina področja je pač odvisna od trdnosti, k i jo zah tevam o od in jic irane m ase. R a­ zum ljivo je, da je na desni stran i upo rab ljivo področje om ejeno le s stran ico tr ik o tn eg a diagram a. Prve uporabe cem entno-glinastih suspenzij p ri in jekcijsk ih delih na g radbiščih francosk ih h id rocen tra l v BIN EL QUIDANE in ISSARLES (hi­ d rocen tra la MONTPEZAT) so dale odlične rezu lta te , k ljub tem u, da se je p ri izvedbi po jav ilo neka j p ro ­ blem ov, k i jih še n i m oči na tančno rešiti. Kot p rim er naj navedem in je k ­ c ijska dela v ISSARLES, p ri ka te rih sem bil navzoč. Ko so nared ili izkop v tis ti con i tunela , ki je bila p red ­ hodno že iz in jic irana (tunel leži v tek tonsko m očno porušen ih in k ro ­ jen ih b io titov ih granitih), so ugotovili, da so b ile vse razpoke, od n a jd e ­ be le jš ih z debelino preko 10 cm pa do n a jta n jš ih z debelino pod 1 mm, popolnom a zapoln jene z in jekcijsko maso. U porab lja li so cem entno-gli- nasto suspenzijo s sestavom : gline 6 % , cem enta 49% in vode 45%. Po izkopu so ugotovili, da je bila po l­ n ilna m asa debele jših razpok iz­ po ln jena iz m ase, vsebu joče do 15% gline, k a te re trdnost je b ila zarad i v eč je ko lič ine gline m anjša (4 kg /cm 2) od trdnosti, dobljene na poizkusnih kockah (15 kg /cm 2). V d robnejših ra z ­ pokah pa so ugo tov ili naspro tno , to je, da je m inim alna m asa im ela veliko v eč ji p rocen t cem enta, k o t ga je sicer v sebovala (za in jic iran je p ri­ p rav ljen a cem en tno-g linasta suspen­ zija. Jasno je , da so b ile v sed tega trdnosti in jek c ijsk e m ase v finejših razpokah veliko v iš je od trdnosti preizkusn ih kock (15 kg /cm 2). G lede n a ta dva po java , ki pa n is ta splošna, lahko sklepam o, da se je m ed inji- ciran jem izv ršila do ločena segregacija in jekcijske m ase. V zrok te delne se­ gregacije ni še popolnom a pojasnjen . V erje tno je tem u vzrok tu rbu len tno giban je in jek c ijsk e m ase v v rtin i in debele jših razpokah hrib ine. V ažni sta tud i vp rašan ji, k akšna je pene- trac ijsk a sposobnost cem entno-g lina­ stih suspenzij in k akšna je n jihova odpornost p ro ti vodnem u izpiranju. Poizkusi so pokazali, da je penetra- c ijska sposobnost cem etno - g lina­ stih suspenzij ve liko v eč ja od ce­ m entnih, k a r je razum ljivo glede na fizikalne lastnosti, k i jih im ajo te suspenzije. G lede odpornosti proti vodnem u izp iran ju pa n a j omenim, da so rezu lta ti p re isk av pokazali, da so cem entno-g linaste in jekc ije odporne napram izp iran ju do p ritiska vode 20 atm, k a r pa v norm aln i tehnični p raksi popolnom a zadovolju je. P red istin irana je uporaba cem entno- g linastih in jekcij v prim erih, kadar želimo z in jic iran jem doseči p redvsem vodotesniln i efekt, seveda pa pri tem ne smemo pozabiti i n a znaten konso­ lidacijsk i efekt, ki nam ga nudijo seveda prim erno dozirane cem entno- g linaste suspenzije. Pri p reso ji kon- so lidacijskega efekta, k i ga želimo doseči, n a j om enim še to, da je uporaba cem entno-g linastih suspenzij v in jekc ijsk ih delih ko ristna predvsem v hrib inah, k i im ajo p rim erne glinaste substance, k o t so na prim er: laporji, skrivalci, peščen jak i in pa v hribinah, v razpokah k a te r ih se n ah a ja ilovica, v večin i p rim erov p reperin skega p o ­ rekla, ko t posled ica tek ton ike in k ro ­ jen ja . R ezultati p re iskav , izvedenih na T iedem annovem strižnem aparatu , so pokazali, d a je adhezija m ed ilov ­ nato osnovo te r s trjen o cem entno- g linasto in jek c ijsk o m aso (po 3 dneh ob 4% dozi ben ton ita) p ri v e rtika ln i obrem enitv i 200 gr za 50% v eč ja od adhezije m ed ilovnato osnovo in čisto cem entno in jekc ijsko m aso p ri sicer istih pogo jih preizkusa. C em entno-g linaste suspenzije so se pokazale k o t izredno ekonom ske za uporabo v in jek c ijsk i tehniki, ne to liko zarad i cene ben ton ita , k i n i veliko n iž ja od cem enta, ko t zaradi m anjše gosto te in jek c ijsk e mase, s čim er nam je om ogočeno, da z re ­ la tivno m ajhno količ ino trdne sub­ stance zapolnim o ve lik volum en razpok. Preiskovalna, pri V zvezi s h itrim razvojem graden j h id roe lek tra rn v naši državi je bilo po trebno izvesti tu d i obsežna dela za preiskavo , te sn itev in u trd itev te ­ m eljn ih ta l p ri g radn ji jezov, p re ­ grad, rovov, s tro jn ic in ostalih ob­ jek tov . V S loveniji im am o že po n a rav i le malo geološko ugodnih m est za g rad ­ n jo v isok ih jezov in dolinskih p re ­ grad. Če hočem o izravnati le tn i p re ­ tok vode, je n u jn o potrebno, da zg ra­ dimo akum ulacijske bazene in smo zato d o stik ra t p ris iljen i odločiti se tud i za m esta, ki bodo šele s poseb­ nim i deli po sta la prim erna za te n a ­ m ene. M oderna tehn ika in jic iran ja om ogoča danes za te sn itev in u trd itev tak ih terenov , k je r še p red neka j de­ se tle tji ne bi b ilo m ogoče n iti po ­ m isliti, da bi na n jih lahko gradili vodne akum ulacije. Zaradi v arn o sti g radbenega o b jek ­ ta sta od š tev iln ih vp rašan j, ki se po ­ stav lja jo p red grad ite lje , na jvažne jši dve: 1. ali je h rib ina, na ka te ri bo te ­ m eljena en e rg e tsk a naprava, dovolj nosilna in sposobna p revzeti n ap e to ­ sti, k i jih povzročajo p ritisk i za jeze­ ne vode, 2. ali je kam en ina dovolj vodo tes­ na, da se voda iz za jezitvenega p ro ­ sto ra ne bo p reb ila pod pregrado, okoli n je ali skozi boke za jez itve­ nega prostora. Posebno ostro se v arn o stn a v p ra ­ šan ja po stav lja jo pri g radn ji p reg rad z akum ulacijsk im i bazeni. Iz zgodo­ vine g raden j p reg rad so znani š te ­ v iln i prim eri: a) da so se p reg rade zaradi slab ih nosiln ih ta l porušile, b) da so b ile vodne izgube tako visoke, da o b ra tovan je h id rocen tra l ni b ilo ekonom ično, k a r je predvsem kritično pri v isoko tlačn ih napravah , k je r so ob ičajno n a razpolago m anjše vodne ko lič ine te r pom enijo vodne izgube re la tiv n o občutnejšo en e rg e t­ sko škodo ko t p ri n ap ravah z m a­ limi padci in večjim i vodnim i ko lič i­ nam i, in c) da se akum ulacijsk i bazeni niso dali napolniti. N ekaj p rim erov: Leta 1928 se je porušila zaradi sla­ bih tal, še p redno je b ila končana, zem eljska p reg rad a L afayette v ZDA, v isoka 43 m. L eta 1923 se je po rušila p reg rada A pishapa v ZDA, ki je b ila zg ra jena le ta 1921. Pri p reg radah Cavalli, C am arassa in Trem p so se izgubljale občutne količine vode te r je b ilo n jihovo ob ra tovan je neekonom ično. P ri po ln jen ju akum ulacijskega b a ­ zena p ro s to rn ine 28,000.000 m3 pri tesnilna in konsolidacijska dela gradnji hidroelektrarn p reg rad i M aria C hris tina v Španiji, k i je v isoka 31 m, se je bazen lahko n apo ln il le do v išine 12 m. A kum ulacijska bazena preg rade M onte Jacq u e in p reg rade S ain t Gul- helm le D esert v F ranciji se zaradi v e lik ih vodn ih izgub n is ta m ogla n a ­ polniti. Da bi novopostav ljene nap rav e z uspehom o p rav lja le svo jo nalogo, iz­ vedem o p red pričetkom p ro jek tiran ja in g radn je p re iskovalna dela, to je, p reg ledam o te ren tako n a površin i k o t globoko pod njo. Površinska p re­ iskova lna dela izvršim o s sondažnim i rovi, jašk i in zasekam i. P re iskovalna de la v več jih g lobinah pa izvajam o s posebnim i v rta ln im i s tro ji z nam e­ nom, da se qeološki profil izpopolni tud i v globino. N a pod lag i p re isko ­ v a ln ih del analiz ira jo geo log i geolo­ ške razm ere te r opozorijo p ro jek tan ­ te na problem e in težkoče, k i se lah ­ ko p o jav ijo pri g radn ji nap rave . P ro jek tan ti pa se skušajo geološkim razm eram prilagoditi, jih obvladati te r ugo tav lja jo , ali bo treb a nosilnost in vodo tesnost h rib ine povečati, sk ra tka , če bodo po trebna konso li­ d ac ijska dela. Preiskovalno vrtanje P reiskovan je zem ljišča z v rtan jem obsto ji v tem, da jem ljem o iz raznih globin vzorce zem ljišča z na tančno označbo, iz k a te re v rtin e in iz kakšne g lob ine je jed ro vzeto. R ezultati tega v rta n ja izpopolnijo geo lošk i profil ta l pod p reg rado in so odločilni za zaščito ob jek ta . Pri v r ta ­ n ju si zato prizadevam o, da izvrtam o čim večjo dolžino vzorcev in zberem o vse podatke, ugo tov ljene m ed v rta ­ njem . P reiskovalno v rta n je je odgo­ vorno delo zlasti zato, k e r z njim pre isku jem o m esta bodočih p regrad in b i v saka m alom arnost im ela zara­ di ve lik ih zajezenih vodn ih m as lah ­ ko ka tas tro fa lne posledice. U speh p re iskovaln ih del je odvisen p redvsem od vestnosti v rta lc ev in p rav ilne izbire v rta ln eg a pribora, to je v rta ln ih stro jev , v rta ln ih kron in jed rn ih cevi. Za natančno ugotovitev , v k ak š­ nem m ateria lu vrtam o, so se za v e ­ zane hrib ine najbo lj uv e ljav ili ro ta ­ c ijsk i v rta ln i stro ji, k i om ogočajo v rta n je v vseh sm ereh in d a je jo n e ­ poškodovana jed ra . Za v rtan je v hrib in i različn ih trdot, k je r se p lasti v ezanega in nevezanega m ateria la m en ja jo in obsto ji m ožnost zasipan ja v rtine , so bolj p rip ravn i tis ti v rta ln i stro ji, pri k a te rih se p ritisk na v r ­ ta ln o krono izvaja z ročico na v re ­ te n u (lafeti). Tam v rta lec m ed v r ­ tan jem že na ročici občuti vsako sprem em bo m ateria la ali podsipan je v rtin e te r s ponovnim v rtan jem p ra ­ vočasno obdela n evarn i del v rtine . V rta ln e k rone so eden izm ed g lav ­ n ih pogo jev za h itro in uspešno v r ta ­ n je . Z ozirom na trdo to te ren a upo­ rab ljam o: a) pri v r ta n ju m ehkejših m ateria lov jek len e zobčaste krone, VRTALNA KRONA ARMIRANA S TRDIMI LEGURAMI •• WI0IA , TUNGSTEN , C ARBID E , B IT I T D Slika la in b b) za v rtan je sredn je trdega m a te ­ ria la jek len e krone, a rm irane s t r ­ dim i m etali, ko t n. pr. w idia, tungs­ ten, b it itd. W idia v ložki so v v r ta l­ no krono v g ra jen i tako, da je del teh pom akn jen n a no tran jo stran (gl. sli­ ko la in b) in v rta jo jedro nekoliko m anjše, ko t je profil jederne cevi, k a r om ogoča nem oten vstop jed ra v jed em o cev. Zunanji k rog w idia v lož­ kov v rta vrtino , ki je nekoliko v eč ja od p rem era jederne cevi, tako da od­ pade v sako tren je m ed v rtino in je ­ dem o cev jo . V rta lna k rona z w idia v ložki im a delavno površino zobčasto zak ljučeno . Voda, ki v stopa pod p ri­ tiskom v v rta lnem priboru skozi te odp rtine v vrtino, odp lav lja izvrtan i m ateria l na površino in h k ra ti hladi v rta ln o krono. c) Za v rtan je erup tivn ih hrib in uporab ljam o d iam antne krone (sl. 2). KRONA Z DIAMANTI ROČNO VDELANI DIAMANTI VL LIKOSTI V* - l / l K RRI VLITII KRONAH 1/10 - 1/30 KARATA Slika 2. V tem prim eru so nam esto w idia v ložkov v posebno zlitino ročno vde­ lan i ali tovarn iško v liti d iam anti raz­ ličn ih velikosti od 1U do 1/30 k a ra ta (kara t je 0.2 gram a). Tako im amo k rone z večjim i in z drobnim i d iam an­ ti in k rone iz d iam antnega prahu . Rob v rta ln e k rone z d iam anti je okrogel, pri k ro n ah z diam antnim prahom pa je raven . K rone iz d iam antnega p ra ­ hu im ajo na n o tran ji in zunanji s tra ­ ni p lašča vrezane žlebiče za prehod splaka. (Sl. 3.) KRONA Z DIAMANTNIM PRAHOM Slika 3. V rta lne krone z večjim i d iam anti uporab ljam o za v rtan je sredn je trd ih kom pak tn ih hribin, k rone s finejšim i d iam an ti pa za trde, nekom paktne h rib ine. S kronam i z diam antnim p rahom lahko vrtam o v v seh hrib i­ nah, razen hribin, ki pri v rtan ju da­ je jo m ehak lep ljiv splak, ki obda d robna zrna d iam antnega p rah u in onem ogoči v rtan je (n. pr. m arm or, apnenec, serpen tin itd.) Ta v rs ta k ron je mnogo cenejša in uspešno zam en ju je d rage krone z večjim i d ia­ m anti; izdelu je jo jih v sedm ih trdot- n ih stopnjah . Pri nas uporab ljam o d iam antne krone, p ri k a te r ih so d iam anti v d e ­ lani ročno, k a r se lahko nared i tudi v delavn icah . V delani d iam anti so karboni ali bortsi. Delo z d iam an tn i­ mi k ronam i zah teva posebno pazlji­ vost, ko spuščam o sveder n a dno v r ­ tine. D iam anti se pri udarcu zelo h i­ tro drobe. d) Z jek len im zdrobom je možno v rta ti v e rtik a ln e ali malo poševne vrtine, k je r so zah tevani v eč ji p ro ­ fili. Pri v rta n ju padajo kroglice pod v rta ln o krono, k je r se drobe v ostre robate kom ade, ki se pri v rtan ju k ro ­ ne za jed a jo v hrib ino in povzročajo v rtan je . K roglice m oram o v p res led ­ k ih dodaja ti, k e r zdrobljene m anjše kom ade voda odplav lja na površino. S krog licam i ne m orem o v rta ti kaver- noznih hribin, ker se kroglice izgub­ lja jo . Pri v rtinah , ki so nagn jene m anj ko t 45° se kroglice zbirajo v najn iž jem delu vrtine, k a r zopet one­ m ogoča v rtan je . Ob v rta ln i k ron i m o­ ra b iti vedno zah tevana količina k rog ­ lic. Pri nep rav ilnem doziranju kroglic dobim o preozko vrtino, pri ka te ri se k rona p reh itro obrabi ali pa je jedro drobno. Da kroglice lahko padajo pod delavno p loskev krone, se m ora k rona m ed v rtan jem stalno dvigati in spušča­ ti. V rtan je s kroglicam i zah teva v rta ln i stro j tip a C raelius, k je r se dv iganje in spuščan je sved ra lahko izvaja z ročico na v re tenu . K roglice so izde­ lane iz jek la in so e lek trično k a lje ­ ne, da dosežejo trdo to 8. U porab lja­ jo se d im enzije do 5 mm. Čim trša je hrib ina, tem m anjši je profil kroglic Pri v r ta n ju s kroglicam i m oram o n a d ­ z irati vodni pritisk , da ne bi odp lav ­ lja l še n e iz rab ljen ih kroglic. V zorci nav rtan e hrib ine se n ab ira ­ jo v jed e rn i cev i (sl. 4), k i je za v r ­ tan je v kom paktnem in trdem m ate­ ria lu enojna, v krhkem , razpadlem m ateria lu pa dvojna. V oda za izp ira­ n je v rtin e je v tem prim eru popolno­ m a ločena od jed ra . Za v rtan je v zelo po rušen i hribini, k je r bi celo v rten je no tran je jed e rn e cevi povzročalo izpa­ dan je je d ra iz cevi, visi n o tran ja cev p rosto n a osiščnem krogličnem leža ju na v rhu zunan je jederne cevi te r pri v rtan ju ne ro tira . Da jed ro ne izpada iz cevi, p rep re­ ču je pri dv igan ju v rta lnega pribo ra prehodn i del (sl. 4/2) m ed krono in jed em o cevjo, v ka terem je nam e­ ščen obroč z jeklenim i vzmetmi. Če ni m ogoče izv rta ti jedra , od­ vzem am o za p reg led drobce izv rtane hrib ine, ki jih je voda dvign ila na površino. Zato vrtam o s čistim spla- kom (čisto vodo). V nevezan ih hrib inah - nap lav inah (v pesku in produ, pom ešanem s sam i­ cami, v slabo vezanih konglom eratih) v rtam o udarno (perkusijsko) z udarci v rta ln eg a d leta, ki pada iz določene v iš ine n a hrib ino in jo postopom a drobi. O b lika d let se rav n a po trdo ti hribine, ki jo vrtam o. N av rtan i m a te ­ ria l dvigam o iz v rtin e s pom očjo po- (7) Vrtalna krono (D Prehodni komad s peresi za zadrževanje jedra (3)Jederna cev. v kateri se med vrtanjem nabira jedro navrtane hribine © Vrtalne cevi Zaščitno cev. ki preprečuje zasipanje vrtine s cevko, kjer se odvzemajo vzorci izplake © Vrtalna glava, ki se odpira pri montaži vr­ talnih cevi v vrtino ali dvigu iz vrtine (7) izpiralna glava kot tesnilni prehodni ko­ mad od vrtilnega dela pribora na nepre - mikajočo gumijasto cev. ki dovaja vodo (D Gumijasta cev, ki je priključni del vodovod­ nih cevi no vrtalni pribor in se pri vrtanju ■pomika v vertikalni smeri (§) Manometer za kontrolo vodnega pritiska ® Pogonski stroj (g) Visokotlačna črpalka (g; Vreteno Slika 4. sebne p rip rav e ali z vodo m ed v rta ­ njem , enako ko t pri ro tac ijsk ih v rta l­ n ih stro jih . Do globine 30 m spuščam o in dvigam o v rta ln o d leto ročno, n a ­ daljn je ročno v rtan je pa zaradi teže v rta lnega p rib o ra p o sta ja neekono­ mično te r to delo op rav lja stroj. Pri perkusijskem v rtan ju ne dobi­ mo jedra , tem več sam o drobce izv r­ tane hrib ine. V rtam o pod zaščito ob- ložnih cevi', k i v rtan je usm erja jo in v a ru je jo že izv rtan i del v rtin e pred podsipan jem ali pa p red vodo, ki bi poškodovala o sten je v rtin . O bložne cevi so brezšivne, da lahko vzdržijo napetosti, k i n as tan e jo pri obračan ju cevi. Da p rod ira cev v v rtino h itre ­ je in laže, nav ijem o na p rvo obložno cev p rehodn i kos, ki im a nekoliko večji p rem er ko t osta le cevi, spodnjo površino s tene pa nazobčano ali za­ ostreno. O bložne cevi uporab ljam o tud i pri ro tacijskem stro jnem v rtan ju v p la ­ steh sipkega m ateria la . S tro jno p e r­ kusijsko v rta n je upo rab lja jo pri g radnji h id ro e lek tra rn e M oste, k je r bodo in jekc ijsko zaveso na desni stran i p reg rad e podaljša li v p ropust­ ne prodne nap lav in e ali izdelali b e ­ tonsko tesn ilno steno. Za p re isk o v a ln a dela pri p regrad i HE M oste je b ilo zav rtan ih 24 p re ­ iskovaln ih v rtin s stro jn im ro tac ij­ skim v rtan jem v skupni dolžini 1438 m etrov. P re iskovalna dela za h idrocentralo M edvode so b ila izvedena v 1. 1947 in 1948 te r je b ilo zan je izv rtan ih 19 v rtin v skupni dolžini 448 m. Pri šestih v rtin ah so m orali z v rtan jem zaradi zagozditve v rta ln ih k ron p red ­ časno prenehati. Za p re iskovalna v rtan ja so u p o rab lja li dva v rta ln a stro ja : C raelius, p ri ka te rem se p ri­ tisk na v rta ln o krono izvaja z ročico in v rta ln i stro j Sulliw an, k je r se prt- lisk na krono vrši s pom očjo h id rav ­ lične naprave , k i om ogoča precizno regu liran je p ritiska . S Sulliw anom je bilo izv rtan ih 7 v rtin v skupni dolžini 114 m; od teh se je 5 v rtin zagozdilo. V rta ln i stro j C raelius pa je izv rta l 12 v rtin v skupni dolžini 334 m te r im el le eno p ravo zagozdi- tev . V rta lne k rone so bile zagozdene v globini 4 —• 17 m pri v rtinah , k je r se je običajno zgublja la voda in so b ila u g o tov ljena kavernozna m esta. Za v rtan je tak eg a te ren a se je v r ta l­ ni stro j C raelius izkazal m nogo bo­ lje ko t Sulliw an. K onsolidacijsko v rtan je se od p re iskova lnega v rtan ja g lede po tek a dela v n ičem er ne razliku je . Pri p re iskovalnem v rta n ju je po g la ­ v itn a težn ja p o stopka v tem , da s skrbnim v rtan jem dobim o čim v eč ji p rocen t izv rtan ih jeder. Cilj konso- lidacijskega v rta n ja pa je , da s čim m anjšo po rabo časa izvrtam o čim več m etrov v rtin . K onsolidacijsko v rtan je se iz eko ­ nom skih razlogov odvija s hitrim tem pom in zah tev a za v rtan je zado­ stni vodni p ritisk in zadostno m no­ žino vode. M ale vodne ko lič ine po ­ vzročajo p ri h itrem v rtan ju posebno v kavernoznem te ren u zagozditve v rta lnega p ribo ra . Sm er konsolida- c ijsk ih v rtin m ora b iti taka, da p re ­ reže čim več g lav n ih razpok in p lasti hribine. Profil v rta ln ih kron, k i bi bil m anjši od 55 mm, n i zaželen, k e r je za m anjše profile težje izdelati te ­ snila, po trebna za tesn itev v rtine m ed m eritv ijo vodne propustnosti ali p ri in jic iran ju . Svetovno znano šv icarsko p o d je tje za konso lidacij- ska dela Sw issboring, ki je v 1. 1949 do 1950 izv a ja lo in jekc ijska dela pri dolinski p reg rad i M oste in Lim berg K aprun je u po rab lja lo le v rta ln e k ro ­ ne profila 65. Pri h id ro cen tra li M edvode so bili za v r ta n je konso lidacijsk ih vrtin uporab ljen i dom ači v rta ln i stro ji »Triglav«, (glej foto I.), ki so zaradi svo jih m ajhn ih dim enzij in m ajhne teže zelo ok re tn i. (V rtalni stro j je dolg 160 cm, širok 95 cm in 135 cm visok, težak je ca. 580 kg in se da razstav iti v lahko p renosne dele. V rtaln i stro j ob ra tu je s trem i stop ­ n jam i p ritiska n a v rta lno krono). O brati v re ten a se lahko regu lira jo od 60, 95, 150 do 230 obra tov na m i­ nuto. Za pogon služi e lek trom oto r 6.2 Kw. »Triglav« stro ji so bili iz­ delani v T ovarn i avtom obilov v M a­ ribo ru po n ač rtih prof. L obeta in doc. Č ern igo ja s T ehnične v isoke šo­ le v L jubljani. S troj »Triglav« je di­ m enzioniran za v rtan je do globine 100 m s p rofilom v rta lne k rone 55 m i­ lim etrov. V M ostah je stro j v r ta l do globine 60 m s profilom 65 mm. Pov­ p rečna zm ogljivost v r ta n ja v dolo­ m itu (6 kategorija) z W idia kronam i 0 65 je v M edvodah skupno z n a ­ m estitv ijo p rib o ra znašala 90 cm na uro. Foto I M eritev vodne p ropustnosti Za m eritev vodne p ropustnosti bi sko ra j lahko trdili, da je n a jvažne jša faza in jekcijsk ih del. M erim o jo pred in po in jic iran ju . P red in jic iran jem ugo tav ljam o s te ­ mi m eritvam i, koliko je h rib in a p ro ­ pustna, po trebo in obseg in jekcijsk ih del, izbiram o in jekcijsko sredstvo, go­ sto to m ešanice in način in jic iran ja . Po in jic iran ju pa z m eritv ijo p ro ­ pustnosti preverim o, v kak šn i m eri smo uspeli zatesniti h rib ino in kon­ tro liram o, ali je dosežena p redp isa­ n a vododržnost. V odno p ropustnost določam o tako, da izm erim o m nožino vode, k i jo pro- pušča zem ljišče v 1 m inuti iz v rtine dolžine 1 m pri določenem pritisku. Ta način do ločevan ja p ropustnosti so p rv ič uporab lja li A m eričani pri pre- izkovan ju tem eljev za p reg rado O live B ridge le ta 1907. Švicarski geolog prof. M aurice Lu- geon je na oodlagi do lgo letn ih izku­ šenj postav il k rite rij o vodotesnosti te rena . Pravi, da je te ren p rak tično vododržen tedaj, če znašajo vodne iz­ gube pri 30 m visoki p reg rad i ob p ri­ tisk u 10 atm v 1 m inuti 1 1 na lm v r­ tine. Pri p reg radah n iž jih od 30 m lah ­ ko vodne izgube znašajo do 3 litre na m inuto na 1 m eter v rtine . A li kratko, k rite rij je strožji pri p reg rad ah z v eč­ jim i v išinam i in m anjšim i vodnim i količinam i in m anj strog p ri e lek tra r­ n ah z m ajšim i padci in večjim i raz­ položljivim i vodnim i količinam i. Ta k rite rij je po sve tu še vedno v v e ljav i in se ga držim o tud i pri nas, v en d ar z razliko, da ne jem ljem o do­ sledno p ritiska 10 atm, tem več različne p ritiske, ki so pač odvisni od višine p reg rade. (N. pr. pri p reg rad i M oste 10 atm, v iš ina 53 m, pri HE M edvode 6 atm, v iš ina 19 m). P re iskave izvajam o s stalnim vod­ nim pritiskom , k i ga dosežem o s cen ­ trifugalno črpalko zadostne k apac ite ­ te in enakom ernega teka. Prim er sla­ bo izvedenih m eritev propustnosti je bil slučaj p re iskovaln ih v rtin za HE M avčiče. Preiskave so b ile izvršene z običajno enocilindersko batno čr­ palko, ki se uporab lja za v rta ln a de­ la. N a m anom etru se ni dalo doseči enakom ernega p ritiska in je v sak gib č rpalnega b a ta povzročil dvig ali p a ­ dec pritiska . Zato so dobljene v re d ­ nosti vodn ih izgub dejansko prenizke. Če č rpa lke n e ustrezajo , lahko m e­ rim o vodno propustnost z reze rv o ar­ jem , ki ga postavim o poleg v rtin e in napolnim o z vocfo. Potrebni en ak o ­ m ern i p ritisk vode v v rtin i u s tv a ri­ mo z u v a jan jem stisn jenega zraka v rezervoar. V odne izgube odčitam o na vodokazni cevki, ki istočasno kaže količino vode v kotlu. Ta način m eri­ tv e je zarad i znane vsebine rezerv o ­ a rja in enakom ernega pritiska najbo lj na tančen . V saka m eritev poedine etaže tra ja 5 do 10 m inut. M ed pre iskavo z v o d ­ nim števcem kontroliram o količino vode, ki je v posam eznih časovn ih in ­ te rv a lih od tek la v hribino. (Foto II.) Foto II T očnost dobljen ih rezu lta tov vo d ­ n ih izgub je odvisna od tega, koliko je b ila zasičena h rib ina z vodo p red m eritv ijo . Če p re iskave propustnosti izvedem o preden je h rib ina v p ila za­ dostno količino vode in napo ln ila vse praznine, ne m erim o m nožine vode, ki jo h rib in a propušča, tem več tudi vodo, k i je m orala napoln iti razpoke, ali n a k ra tko , tudi volum en praznin. Tako izv ršena m eritev je netočna, rezu lta ti kažejo večjo p ropustnost ko t je de janska . N a podlag i opazovanja vodn ih ko ­ ličin, k i od tekajo v v rtino v določe­ n ih časovnih in tervalih , lahko sk le­ pam o o p rav ilnosti izvedene m eritve. O bsto jijo sledeči značilni p rim eri sp re jem an je vode v hribino: 1. M eritev je p rav ilno izvedena te ­ daj, ko je p re to k vode skozi h rib ino enakom eren in ko v določeni časovni eno ti od teče vedno enaka ko lič ina vode. To dosežem o, če pričnem o me- riti p ropustnost šele tedaj, ko je h ri­ b ina že nasičena z v o d o / P ritisk vode je v v rtin i konstan ten in se število te r v e lik o st razpok v času m eritve ne sp rem in ja ta (slika 5.). 2. Če diagram vodnih izgub pada s časom m eritve, je to znak, da hrib ina p red m eritv ijo ni vp ila zadosti vode — v hrib in i še ni nastopilo stac ionar­ no vodno stan je . V tem prim eru m eri­ m o v začetku p re iskave vo lum en raz­ pok, zato so začetne vodne izgube večje , in m anjše, ko se p razn ine za­ po ln ijo in ko pričnem o m eriti p ropust­ nost. N a ta po jav je paziti predvsem v hrib in i, ki leži nad n ivo jem talne vode. Z m anjševanje vodn ih izgub po­ vzroči tudi nesta ln i vodni p ritisk ali prim er, da se z uvajan jem vode v v r­ tino in hribino počasi zap irajo n ek a­ te re razpoke z m aterialom , ki je od v rta n ja ostal v v rtin i (prim er slabo izp rane vrtine). (Slika 6.) 3. Če vodne izgube m ed m eritv ijo p ri enakem vodnem p ritisku n a rašča ­ jo, je to znak, da se veča jo ali na novo odpirajo razpoke zaradi vodne­ ga p ritisk a (pritisk vode je v tem p ri­ m eru previsok). (Slika 7.) M eritev vodne propustnosti moramo zarad i kontro le p rav ilnosti m eritve v ečk ra t ponoviti. Pri ugo tav ljan ju p ropustnosti je zelo važno, da ima cev o b tu ra to rja zadostno odprtino in je m anom eter za ugo tav ljan je p riti­ ska vode v v rtin i p rik ljučen direktno na ob tu ra to rjevo cev. Točno sliko o p ropustnosti te rena dosežem o z m eritv ijo k ra jš ih etaž. To je z razdelitv ijo celo tne v rtin e na več m anjših odsekov — etaž, k i jih om e­ jim o z ob tu ratorjem — tesnilom (sli­ ka 16 in 18) te r ugotovim o vodno p ro ­ pustnost za v sak odsek posebej. Raz­ poke niso vse enako v e like ali ena­ kom erno porazdeljene v hrib in i. V sak del v rtine je različen po svojem si­ stem u razpok, širini, dolžini in m ed­ sebojn i zvezi razpok. Z arad i tega d a ­ je čim m anjša dolžina tega odseka tem jasn e jšo sliko propustnosti. Iz p rakse dela je ugotovljeno, da se z dolžino etaže ca. 5 m že lahko dose­ žejo popolnom a zadovoljiv i rezultati. T očnost dobljen ih rezu lta tov za p o ­ sam ezne etaže je odvisna tud i od n a ­ čina, s ka terim m erim o propustnost, p redvsem pa od tega, koliko o b tu ra­ to r v resn ici om ejuje m erjeno etažo in se voda pri tem ne dviga izven ob­ m očja m erjene etaže. M eritve propustnosti lahko izvede­ mo na tr i načine: 1. Od spodaj navzgor pri načinu in- jiciranja od spodaj navzgor (sl. 8 in 18.). V tem prim eru izvrtam o v rtino do končne globine. V odno propust- HERITEV PREPUSTNOST! PO NAČINU OU 'SPODAJ NAVZGOR' PPI INICIRANJU OD 'SPODAJ NAVZGOR' Slika 8. nost m erim o nep rek in jeno po e tažah v sm eri od spodaj navzgor. P rva e ta ­ ža je om ejena z ob tu ra to rjem 5 m nad dnom vrtine , druga 10 m, tre tja 15 m nad dnom itd. Ko je e taža za­ te sn jen a s tesnilom , spustim o vodo v vrtino , da napo ji vse razpoke. Ko je h rib ina n asičena z vodo in je na m a­ nom etru izkazan p redpisan vodni p ri­ tisk, zabeležim o stan je vodnega š tev ­ ca in pustim o, da voda pod pritiskom teče v v rtino 10 m inut. Po pre tečenem času 10 m inu t ponovno odčitam o s ta ­ n je vodnega števca. Razlika m ed d ru ­ gim in prvim odčitanjem je količ ina vode, ki je od tek la v v rtin o od dna do v rh a za te sn jene etaže. Pri m eritv i nasledn je e taže dv igne­ mo tesn ilo za n ada ljn jih 5 m etrov v iš­ je . Tako je d ruga etaža dolga 10 m, nasled n ja pa 15 m itd. R ezultate o p ropustnosti druge, tre tje in n as led ­ n jih etaž dobim o z odštevan jem že p redhodno izm erjenih etaž, (sl. 8) na prim er: 2 etaža = Lž — Li 3 e taža = 1,3 — L2 3 e taža = L-i — L3 K oeficient p ropustnosti ali vodne iz­ gube reducirane na 1 m v rtine in na čas 1 m inute izračunam o tako, da ugo tov ljene vodne izgube poedin ih etaž delim o z dolžino p re iskan ih etaž in štev ilom m inut tra ja n ja poskusa. P rednost tega načina je le v h itrem nap red o v an ju del. V odno p ropustnost m erim o neprek in jeno od dna do v rha te r odpade vsako p rem eščanje in po ­ novno nam eščan je v rta ln eg a s tro ja in ob turatorja . S laba s tran tega načina je, da v n a jv eč prim erih voda u h a­ ja m ed m eritv ijo v obm očje etaž, ki jih bomo šele m erili. R ezultate o p ro ­ pustnosti posam eznih etaž razen prve m oram o določati z odštevanjem p red ­ hodno m erjene etaže. Z aradi d v igan ja vode v v išje ležeče etaže v času m eritve in neposredne­ ga do ločevan ja vodn ih izgub te r raz ­ ličnih dolžin posam eznih etaž se do ­ gaja, da dobim o p ri go tov ih e tažah tudi rezu lta te z nega tivno v rednostjo , kar pa v resn ici ne m ore biti in kaže samo na n e točnost dob ljen ih rezu l­ tatov. Ta postopek m eritve kaže tudi tendenco, da spodnje e taže izkazu jejo večjo p ropustnost ko t zgornje, k a r se p rip isu je nep rek in jen i m eritvi, pri ka te ri n asičenost h rib ine z vodo za­ vzam e v eč ji obseg ko t pri ostalih n a ­ činih, k je r je časovni razm ah m ed eno in drugo m eritv ijo najm an j ca. 5 ur. Po tem nač inu izvedena m eritev je n a jcene jša pa tud i najm anj točna, ker zgoraj nav ed en e netočnosti kvarijo p ravo sliko p ropustnosti posam ez­ nih etaž, posebno pa v hribini, k je r so vodne izgube v isoke. Po tem n a ­ činu se je u g o tav lja la vodna p ropust­ nost pri in jekc ijsk i zavesi p reg rade M oste (gl. G radbeni V estn ik 1951, štev. 3—4, str. 6). 2. Od zgoraj navzdol pri načinu in- jiciranja od spodaj navzgor (sl. 9 in 18). V tem prim eru izvajam o m eritev p ropustnosti v povezavi z v rtan jem po NERITEV PREPUSTNOSTI OD 'ZGORAJ NAVZDOL' etažah z v rh a navzdol. Postopek izva­ jam o tako , da izvrtam o prvo etažo, um aknem o v rta ln i stro j in izmerimo propustnost. S troj postavim o ponov­ no n a v rtin o in jo poglobim o za n a ­ da ljn jih 5 m etrov. Pri m eritv i druge etaže je tesn ilo v višin i p rve etaže, da om eju je vodno dolžino ene same etaže. V rtan je in m eritev p ropustno­ sti se tak o m en jav a ta dok ler v rtina ne doseže p redp isane globine. P rednosti tega n ač ina so v tem , da izkazujejo vodne izgube neposredno za vsako etažo posebej in tako od­ pade m ožnost n as to p an ja negativn ih rezu lta tov . O pisani način je zarad i o d s tran jev a n ja in ponovnega p ostav ­ ljan ja v rta ln eg a s tro ja in o b tu ra to rja zam udnejši. O bsto ja še vedno m ož­ nost, da voda u h a ja v času m eritve ponovno v področja že m erjen ih etaž nad o b tu ra to rjem in v obm očja pod nezavrtan im delom vrtine. Ta način m eritve zaradi nedo ločene zgornje in spodn je m eje m erjene e taže še v e d ­ no k v ari p ravo sliko o propustnosti posam eznih etaž. D obljeni rezu lta ti vodn ih izgub po tem načinu so n ek o ­ liko v eč ji od dejansk ih . O točnosti p rv e ali druge m etode dela se lahko prepričam o brez b is tv e ­ n ih s tro škov p ri in jic iran ju od spo­ daj navzgor, če izm erim o propustnost p ri is ti v rtin i n a jp re j z v rh a navzdol in n a to še od spodaj navzgor. 3. M eritve propustnosti z vrha na­ vzdol pri injiciranju z vrha navzdol. V tem p rim eru povežem o m eritve vodne p ropustnosti še s tre tjo fazo dela, z in jic iran jem . Pri vsak i etaži se od v ija jo vse tr i faze dela v slede­ čem zapored ju : izvrtam o vrtino, iz­ m erim o p ro pustnost in v rtino tako j in jic iram o (sl. 18.). Po in jic iran ju e ta ­ žo ponovno p rev rtam o in poglobim o za n asledn jo etažo. Pri vsakem p o ­ stopku dela je v sak a novo izv rtana e taža zgoraj om ejena s p redhodno in- jic irano etažo. O b tu ra to r leži vedno v že in jic iran i etaži, k je r dobro tesni. Z aradi dobre tesn itv e o b tu ra to r j a in p redhodno in jic iran e etaže se v o ­ d a ne m ore v eč dv igati v področja že m erjen ih etaž. N etočnost m eritve p ri tem postopku obsto ji v nedo loč­ ljiv i spodnji m eji in v tem, k e r se pozna vp liv od p redhodno in jic irane etaže. Po tem nač inu ugo tov ljen i re ­ zu lta ti so n a jto čn e jš i, postopek dela p a n a jbo lj zam uden, ker zah teva s ta l­ no p rem eščan je in nam eščanje v r ta l­ n eg a s tro ja in o b tu ra to r j a. Kot je razvidno, im a v sak način m eritve svo je p rednosti in n ed o sta t­ ke. N ačelno bi pri u g o tav ljan ju v o d ­ n e p ropustnosti v e lja lo pravilo , da se m orajo vse m eritve pri in jek c ij­ sk ih delih izv a ja ti z istim i pogoji, da je m ožna m edsebo jna p rim erjava re ­ zu lta tov . N a podlag i tak ih rezu lta tov lahko ugo tav ljam o za koliko se je p rv o tn a p ro pustnost zm anjšala z in ­ jic iran jem ali za koliko procen tov je določeno področje v hribini p ropust- n e jše od drugega. U go tov ljene rezu lta te vodne p ro ­ pustn o sti nanesem o v razv iti profil in ­ jek c ijsk e zavese po v rtin ah in etažah. T ako oprem ljen i p rofili nam nazo r­ no kažejo stopn jo propustnosti n a po ­ sam eznih m estih in jekc ijske zavese in om ogočajo p rav ilno določitev lege kon tro ln ih ali dodatn ih vrtin . Iz p rakse dela je ugotovljeno, da se m eritvam vodne p ropustnosti ne po­ sveča zadostne pozornosti, k ljub te ­ mu, da so te m eritve ena od g lavnih kon tro l uč inka izvršen ih in jekcijsk ih del. Tako n. pr. p ri u g o tav ljan ju vo d ­ ne p ropustnosti v kon tro ln ih v rtin ah desne polov ice in jekc ijske zavese za HE M edvode upo rab ljen i vodni p ri­ tisk ni bil stalen . S pritiskom do 3 atm je bilo p re is ­ kan ih 10 odst. v seh etaž, s pritiskom 4 atm 29 odst. v seh etaž, s pritiskom 5 atm 19 odst. v seh etaž, s pritiskom 6 atm 42 odst. v seh etaž. N a podlagi tako izvršen ih m eritev vodne p ropustnosti je težko z goto­ v o stjo trditi, da je dosežena po trebna za te sn itev hrib ine in za ko liko p ro ­ cen to v se je zm anjšala p ropustnost h rib in e po o p rav ljen ih in jekcijsk ih delih . Injiciranje Pod pojm om in jic iran je razum em o v b rizgavan je raznih in jek c ijsk ih su­ spenzij, raztopin in em ulzij v izv rta ­ n e konso lidacijske v rtin e z nam e­ nom, da povečam o nosiln o st in vo- dodržnost hrib ine ali da zatesnim o stike, ki so nasta li ko t posledica k rč e n ja betona. G lede na nam en in g lobino delim o in jekcije v: 1. in jekcije g lavne zavese (glo­ binske) 2. vezne in jekcije (plitve ali kon­ tak tne) in 3. polnilne in jekcije. G lavni nam en in jekc ijske zavese je tesn itev hrib ine v g lobino pod p regrado , da v čim v eč ji m eri p re­ p rečim o pod tem elji p reg rad e škod­ ljiv o p re tak an je vode, k i se skuša iz Foto III akum ulacijskega p ro s to ra p reb iti skozi hribino v spodnjo vodo. V oda pod pritiskom s svojim učinkom (vzgon oz. p ritisk vode v porah) zm anjšu je težo p reg rade in ogroža n jen o stabilnost. P re tak an je vode pod tem elji p regrade pa je škodljivo , ker voda postopom a odnaša tesn ilne sno­ vi iz razpok, izpira m ilonitne p a rtije , odpira z usedlinam i izpol­ n je n a kavernozna področja in tako širi razpoke, zm anjšuje nosilnost h ri­ b ine in povzroča na raščan je vodnih izgub iz akum ulacijskega bazena. Z lasti je važna izvedba in jekc ijske zavese v k rašk ih apnencih in dolo­ m itih, v k a te rih obsto ja široka m reža c irk u liran ja podzem ne vode po šte­ viln ih razpokah , kanalih in kavernah . N u jnost in jek c ijsk ih del v tak ih hrib inah p o tr ju je jo prim eri p reg rad M onte Jacque , C astillon, C am ara- ssa itd. C am arassa je ločna pregrada, v iso ­ ka 92 m, tem eljena n a kavernozne apnence in dolom ite sredn je Ju re . Dno bazena ob preg rad i je n a koti 285, v rh p reg rade pa na koti 377. M ed g radn jo so n izvodno od p reg ra ­ de n a le te li na m anjše izvire, ka terim pa teda j n iso posvečali kakšne po­ sebne pažn je . Ob času zajezitve, posebno ko je voda akum ulacijske­ ga bazena n a ras la do ko te 364, so ti izviri pod p reg rado naras li n a 12 m3 na sekundo. To ne bi bilo še n a j­ hujše , če ti izviri ne bi le tno n a ­ rasli za okoli 5% . Da so zatesnili in u trd ili ta k rašk a področja, so za in jekc ijsko zaveso zavrta li naknadno 224 v rtin v skupni dolžini 132.000 m in vg rad ili 40,734.300 kg cem enta, 129.516.000 kg peska in gram oza, 112.000 kg žagan ja in 790.000 kg bitum ena. Z in jic iran jem so se vodne izgube zm an jšale na 2,6 m3 na sek u n ­ do. Podoben prim er, da uh a ja voda iz akum ulacijskega bazena, je pri p reg rad i »Slap Zete«, k je r ponori v akum ulacijskem bazenu o d va ja jo vodo skozi apnence zgornje krede. Pri p reg rad i Spluga v Italiji, k a te ­ re lev i b o k je naslon jen na tr iad n e apnence, je 16 v rtin skupne dolžine 402.50 m sp re je lo 209.550 kg cem enta. G lobinske in jek c ije izvajam o vzdolž ce lo tne p reg rad e na n jen i vzvodni stran i. V rtine m orajo segati do g lo­ bine, pri k a te r i so vodne h itro sti tak o m ajhne, da n i nevarnosti pod­ zem ne e rozije in so vodne izgube nepom em bne (20 do 50 m). Če se v neposredn i bližini p reg rade n a h a ja vododržna hrib ina, skušam o nan jo p rik ljuč iti g lavno in jekcijsko zaveso. T ak prim er in jekcijske zavese je izveden pri h id roe lek tra rn i M edvode, k je r segajo v rtin e skozi 20 — 30 m debelo p la s t p ropustnega dolom ita do vododržn ih g linastih pečen jakov . Z aveso običajno podaljšam o še v boke p reg rade , da tako tvo ri n ek ak podzem eljsk i podaljšek pregrade, ki p rep reču je , da bi voda p regrado obšla. M aurice Lugeon im enuje te in jekc ije »zaveso v širino«. Pri p re ­ g rad i M oste je »zavesa v širino« p o da ljšana 90 m od stika p reg rade s h rib ino v lev i bok in 120 m na desno stran p reg rade . Ta del zavese bo po­ trebno v e rje tn o še poda ljša ti skozi p repustne naplav ine. In jekc ijsko zaveso lahko izvedem o eno, dvo ali triv rstno . V ečvrstno zaveso izvedem o zato, da hrib ino konso lid iram o tud i v širino. Pri tro- v rs tn i zavesi n a jp re j in jiciram o zu­ n an ji v rs ti te r s tem zatesnim o več je razpoke. Z in jic iran jem sredn je v rs te zapolnim o še ostale finejše razpoke in event, z in jekcijsk im sredstvom finejšega g ranu lac ijskega sestava. P ri p reg rad i M oste je b ila po p ro ­ je k tu p redv idena tro v rstn a zavesa, pri k a te ri bi sredn jo v rs to in jic ira li z drugim in jekcijsk im sredstvom . To nam ero pa so m ed delom opustili zarad i težav pri izvedbi in jekcij z g lino in vodnim steklom (silikatne in­ jekcije). S rednjo v rsto so zato prav tako in jic ira li s cem entom . Razna in jekc ijska sredstva so n. pr. uporab ili pri p reg rad i L okvarka (h id roelek trarna V inodol). N ajp re j so in jic ira li zunanji v rs ti z ben ton itno — cem entnim i in jekcijam i, na to pa sredn jo s cem entom . C em entno-ben- to n itne in jekcije so v tem prim eru im ele nam en preprečiti, da bi se ce­ m en tna suspenzija zarad i posebnih geo lošk ih razm er ne raz liva la po n e ­ po trebnem iz obm očja tesn ilne za­ vese. In jekcijsko zaveso lahko izvedem o stopničasto , tako da sega le del vrtin do po trebne globine. V zgornjih co­ nah, k je r so uporab ljen i pritisk i na jm an jši, h rib ina pa najbo lj raz rah ­ ljan a zaradi erozije in razstre ljevan ja , so zato po trebni m anjši razm aki vrtin. V globini pa, k je r so dani pogoji za upo rabo na jv iš jih p ritiskov in je h rib ina m anj porušena, razm ak med v rtinam i lahko povečam o. Tako je izvedena g lavna zavesa pri p regradi B ajer (h id roelek trarna V inodol) in pri p reg rad i M oste. T rasa in jekcijske zavese m ora biti tak o položena, da je n a jbo lj učinko­ v ita . D ostopna m ora biti za nak n a­ dno popravilo , hk ra ti pa ne sme mo­ titi osta lih g radbenih del. Vzdolž in jekc ijske zavese se po po treb i izde­ la jo p rehodni hodniki, v ka te rih so v g ra jen e p iezom eterske cevi. Cevi segajo skozi beton p reg rade do h ri­ b ine in se z njim i v času zajezitve in o b ra tovan ja h id roe lek tra rne zasle­ d u je učinek in jekcijske zavese. Kon­ tro ln i hodnik m ora im eti do pod oboka m inim alno v išino 2,70 m, da je v n jem možno nem oteno izvajati nak n ad n a tesn ilna dela. To vrsto in jekcij bi lahko im eno­ va li tudi »visokotlačne injekcije«, k e r vbrizgavam o in jekc ijska sredstva v v rtino z v isokotlačnim i in jekcijsk i­ mi stro ji. V ezne in jekcije uporab ljam o za u s tv a rjan je tesne zveze med hribino in betonom in da konsolid iram o in povežem o z b e to ­ nom hribino, ki se je raz rah lja la za­ rad i eksploziva, ki smo ga uporabili p ri izkopu tem eljev ali rova. V ezne in jekc ije izvajam o po celo tn i površi­ ni tem elja tako, da v hribino že p red beton iran jem tem eljev zav rta ­ mo k ra tk e v rtine te r van je v ta k ­ nem o plinske cevi. C evi po stav lja ­ mo tudi tam, k je r so v eč je razpoke, konce cevi pa obložimo s kam enjem . In jic iran je izvedem o skozi cevi ta ­ k ra t, ko je p reko tem eljev zabeto­ n iran a 4 — 5 m debela p last betona. Če m ed g radnjo cevi n i mogoče vgrad iti, m oram o beton naknadno v rta ti. Pri p reg rad i M oste so bile vezne in jekcije izvedene pod p re ­ grado in ob bokih p reg rade. V rtine so bile v rtan e s profilom 76 mm v razm akih po 2 m etra in 2 — 5 m globoko. In jic irane so b ile z n izko­ tlačnim i ko tli s pritiskom 6 kg na cm 2. D alje so bile vezne in jekc ije izvedene za u trd itev razrah ljane co­ ne, dovodnih rovov in ta lnega izpusta pod p reg rado v obliki krožne zavese. Pri p reg rad i B ajer h id roelek trarne V inodol, ki tem elji na konglom era­ tih in peščen jak ih , so vezne in jek ­ cije v rta li naknadno z vzvodne s tra ­ ni skozi be ton poševno pod tem elje. Z avrta li so 11.016 m in porabili za to 3 4 1 cem enta. In jic ira li so z n izko­ tlačn im i ko tli pod pritiskom 8 kg na kvadr. cm. Predno izvedem o vezne in jekcije , m oram o zapolniti s tik m ed hrib ino in betonom s polnilnim i in ­ jekcijam i. Polnilne in jekcije N am en poln iln ih in jekcij je, da z n jim i zapolnim o delovne stike med posam eznim i betonskim i bloki, p raz­ n ine m ed hribino in betonom ali med oblogo in betonom , ki n astane jo za­ rad i težkoč ali nevestnosti m ed be­ ton iran jem in ko t posledica k rčen ja betona po beton iran ju . V rov ih nastan e jo n a jv eč je p raz­ n ine za oblogo v tem enu rova, k je r se be ton težko nab ija in ker se cev zarad i lastne teže vsede ali popusti opaž. Tako so na enem odseku dovod­ nega ro v a h id roe lek tra rne M avrovo zarad i kon tro le odprli oblogo v te ­ m enu rova in ugotovili, da je med oblogo rova in hribino 30 cm v isoka nraznina. V te j praznini so bili ostan ­ ki trh lih desk. Pri polniln ih in jek c i­ ja h segajo v rtin e le skozi be ton ali oblogo do šp ran je . N ekaj prim erov po ln iln ih in jekcij: 1. Pri h id roe lek tra rn i M edvode je n as ta l zarad i delovnega postopka stik m ed steno pre točnega polja in b e to ­ nom desne tu rb inske sesa lne cevi in p razn ine za jek leno oblogo sesalne cevi. Stik in prazn ine bodo in jic ira li s cem entom skozi cevi, izpuščene v ta nam en. 2. T lačna cev pri h id rocen tra li M o­ ste, svetlobnega p rem era 2.60 m, je zno tra j obložena z jek leno p ločev i­ no. B etonirali so jo v dveh p las teh betona , in sicer so n a jp re j zabeto ­ n ira li v rovu izravnaln i ali osnovni beton, n a to pa postopom a m ontirali in v b e to n ira li jek len e cevi, dolge 6 m. R azm erom a velika dolžina jek le ­ n ih cev i je v horizontalnem delu ce­ v ovoda povzročila težave pri n a b ija ­ n ju be to n a v tem enu cevi in segre- zacijo be to n a pod dnom cevi, k je r so se n ab ira la m ed beton iran jem bolj g roba zrna betona. Zaradi teh težav pri b e to n iran ju in delno tud i zaradi k rčen ja be tona so m ed posam eznim i stik i in na im enovanih m estih n a s ta ­ le p razn ine; ugotovili so jih po zvoku ki je bil slišati pri u d arjan ju na je ­ k lene cevi. K ontrolno v rtan je je po ­ kazalo, da so b ile posam ezne p raz­ nine za jek leno cev jo g loboke tudi 4 cm. Te prazn ine so nato in jic ira li s p ritisk i do 4 atm. s Sim pleks črpalko, in jekc ijsko m ešanico 1 :8 do 1: 1, v spodn jih v rtin ah pa s cem entno m al­ to. V rtin e so v profilu cevovoda v r­ tali rad ialno v obliki triko tn ika , ki je imel v rh v dnu cevovoda. Pri skupni dolžini cevovoda 126.60 m so vgradili 30.680 kg cem en ta in 4.300 kg peska profila 7—8 mm, k a r p reds tav lja : pri pesku = 2.50 m 3 praznin 1 7 0 0 pri cem entu — 15.34 m 3 praznin _______ 2000_____________ ob cevovodu je skupno 17.84 m 3 praznin, k a r odgovarja ca 2 cm široki praz­ nini za oblogo. 3. Pri p reg rad i B ajer h id roe lek tra r­ ne V inodol so s tem i in jekcijam i za­ polnili s tik m ed betonom in nak n ad ­ no izdelano oblogo iz um etnih k v a ­ drov. Pri in jic iran ju 37 m2 obloge so vgradili 1.155 kg cem enta, k a r p red ­ stav lja sredn jo debelino cem entne p lasti ca 1 cm in kaže, da k ljub paz­ ljivem u zidan ju obloge ostanejo p razna m esta, k i bi lahko propuščala vodo. In jic ira li so z nizkotlačnim i kotli vseb ine 2501 dom ače konstruk ­ c ije s p ritiskom 4.5—6 atm. 4. B etonska p reg rad a Pack v A v­ striji je b ila zg ra jena 1. 1930 z ag re­ gatom , ki je v seboval prem alo finih frakcij. Pri poizkusni zajezitv i so ugotovili, da je beton zelo p ro ­ pusten, in so m orali praznine v betonu naknadno zapolniti s ce- m etnim i injekcijam i. Z vrtali so 1945 m etrov v rtin in vgrad ili 207 kub. m e­ trov betona. Z aradi slabe kvalite te betona v preg rad i in m ehke vode je bila p reg rada v le tih od 1929 do 1951 spet tako poškodovana, da so jo v 1. 1951/52 m orali že vdrugič poprav­ ljati. N a vzvodni stran i p reg rade so naprav ili to rk re tn i omet, na n izvod­ no stran pa dobeton irali 80 cm debelo oblogo. Skozi to oblogo so zavrtali v rtine profila 55 mm, dolžine 3 m, v razm akih 2 m X 1.35 m v beton p re ­ grade in in jic ira li s p ritisk i 4 atm. Iz­ v rta li so 1281) m v rtin in vgrad ili 6 2 1 cem enta. Za nap rav o in jekcijskega sredstva so uporab ili Portland ce­ m ent 225 in cem ent, nazvan ZKS, to je m ešanica P ortland cem enta, T rasa in P lastim enta, ki ga izdelu jejo Ö ste r­ reich. T rass-W erke, ob ra t M ühldorf. V tem p rim eru so polnilne in jekcije konso lid irale porozni beton in stik betona z oblogo. In jic ira li so po n a ­ činu od zno traj navzven s H äny čr­ palkam i. In jek c ijsk a sredstva izbiram o po p reiskavah , ki smo jih nared ili na te ren u in v laboratoriju . V saka h rib ina zah teva glede na zna­ čaj razpok, ve likost praznin in g iba­ n je ta lne vode posebno in jekcijsko sredstvo, ki je lahko tesnilno ali konso lidacijsko ali p rvo in drugo hkrati. G lina je na jcen e jše in jekcijsko sredstvo te r jo uporab ljam o tam, k je r predvidevam o v e like porabe in jek ­ c ijskega sred stv a in potrebujem o sa­ mo tesn iln i učinek. Z aradi koloidnih zrn in jic iram o z glino hribine, pri ka- te rih se je cem ent izkazal za p reg ro ­ be in jekcijsko sredstvo in vbrizgana glina ni izp o stav ljen a p revelikem u pritisku izp ira joče vode. Z glino la h ­ ko in jiciram o razpoke do velikosti ca. 0.03 m ilim etra. Cement je in jek c ijsk o sredstvo, ki h rib ino h k ra ti tesn i in u trd i. U porab­ ljam o ga za te sn en je več jih razpok, za po ln itev k av ern (v obliki malte) tam, k je r je treb a h rib ino za tesn iti in ji povečati nosilnost. Zaradi v se ­ stran ske uporabe im a cem ent abso­ lu tno p rednost p red ostalim i in jek c ij­ skim i sredstv i in ga zato tud i n a jv eč uporab lj amo. Za p o lnen je fin ih razpok u p o rab ­ ljam o posebno v rs to fino m letega P ortland cem enta, im enovanega k o ­ lo idni cem ent. Ta cem ent m ora po ev ropsk ih p redp isih vsebovati 50% zrn, ki so m an jša od 0.01 mm, ostala zrna pa ne sm ejo b iti v eč ja od 0,03 mm. S koloidnim cem entom dosežem o nekoliko v eč ji učinek . Z n jim lahko zatesnim o razpoke širine ca 0,07 mm. P re tirano fino m leti cem enti so za in ­ jek c ijsk a dela neuporabni, k e r p re ­ h itro vežejo. Glina - cement. D odatek gline ce ­ m entni suspenziji im a nam en om e­ jiti porabo cem enta, ki je dražji od gline, tam , k je r po trebu jem o veliko količ ino in jek c ijsk eg a sredstva in k je r so za konso lidacijo te ren a do­ vo ljene m anjše trdnosti. M ešalno razm erje gline in cem en­ ta in trd n o sti in jek c ijsk eg a sredstva je razvidno iz tabe le . Pri m ešanici K g g lin e n a 100 k g m e š a n ic e T rd n o s t v k g /c m 2 p o 28 d n e n 0 2 8 0 5 2 9 5 — 30 5 10 2 8 5 — 29 5 15 27 0 20 2 5 5 — 2 6 0 25 2 4 0 — 2 45 3 0 « 2 2 5 3 5 2 0 0 — 20 5 4 0 18 5 — 195 45 170 — 19 0 gline in cem en ta m ora glina vsebo­ v a ti na jm an j 15 % alum inija in 40% silikatov. Glino in cem ent pa lahko tudi vbrizgavam o v h rib ino ločeno (zapo­ redom a), da dosežem o boljšo zates- n itev . G lina s svojim i koloidnim i zrni ve likosti 0.002 mm zapolni vse razpoke, v k a te re cem entna zrna, ki so povprečne debeline 0.05 mm, ne m orejo vstop iti. (Slika 10.) Bentonit* - cement. V prim erih, k je r m oram o in jic ira ti hribino, v ka te ri se p re tak a ta ln a voda s tako h itrostjo , da bi vsako drugo in jek ­ cijsko sredstvo izp ra la — odnesla, še p reden bi vezalo, in jiciram o s tikso- * V e č in a b e n to n i to v j e n a s ta la z a ra d i k e m ič n e s p r e m e m b e v u lk a n s k e g a p e p e la . B e n to n it se p r a k ­ t i č n o n a h a ja v v s e h d r ž a v a h za h . o d r e t e M iss i­ s s ip p i v T e n n e s s e e ju , K e n tu c k y ju in v A la b a m i. P o v e lik o s ti n a h a ja l i š č a in č is to č i j e n a p rv e m m e s tu b r n to n i t i r W y o m in g a v Z D A (A l2 0 3 4 S i 0 2). m m t » PMTLM ZRNA MANJŠA KOT CEMENT % SLINA ST ! SLINA ŠT E GRANULOMETRIČNI SESTAV CEMENTA IN GUNE ( H UM f FUAAATU* IM M Om tU TATU tll MUIMMM A MLytl Slika 10. tropno glino ali suspenzijo tikso- tropne gline in cem enta. U poraba teh in jekc ij je zato p rip ravna, k e r je suspenzija m ed in jic iran jem zaradi de lo v an ja črpalk tekoča in se zopet strd i v žela tinasto maso, brž ko m e­ han ičn i vp liv črpalke p reneha, k a r v tren u tk u zapre vodo. T ikso tropno suspenzijo p rip rav ­ ljam o iz finih kolo idn ih glin (bento­ nitov), k i so lahko že po n a rav i ti- k so tropne ali pa jih z dodajo kem ič­ n ih sredstev šele p repariram o v ti- k so tropne. Bentonit je glina z v e li­ ko vseb ino m ontm orijonita (Montmo- rillonit), ki im a lastnost, da suh v do tiku z vodo mnogo bolj nabrekne ko t ostale gline in s tem bolj poveča prostornino. Če cem entni suspenziji dodam o določen p rocen t p rep a rira ­ nega ben ton ita , tudi cem entna sus­ penzija nabrekne po v se j p ro s to rn i­ ni in im a tikso tropne lastnosti. U po­ raba ak tiv iranega ben ton ita in ce­ m enta je zelo razširjena v ZDA pri naftn ih v rtin ah za te snen je tistih p las ti peska, ki v v rtino dovaja jo vodo te r je znana pod im enom gel- cem ent. P rednost uporabe tega in jek c ij­ skega sredstva je v tem, da že m aj­ hen procen t (4%) p repariranega ben­ ton ita prepreči, da bi voda vbrizga­ no in jekcijsko sredstvo izprala in od­ nesla. Po drugi stran i pa s tem in­ jekcijsk im sredstvom zaradi n ab re ­ k an ja zapolnim a v eč ji vo lum en p raz­ nin ko t s spredaj navedenim i in jek ­ cijsk im i sredstvi. In jekcijsko sredstvo ben ton it - ce­ m ent je bilo pri nas p rv ič uporab­ ljeno 1. 1952 za tesnilno zaveso po­ m ožne p regrade Ja jce II - Barevo. Zaveza je b ila izvedena skozi ca. 20 m debelo p last prodne in peščeno ilovna te naplavine, po k a te ri je tekla ta lna voda v gradbeno jam o. Kot d oda tek k cem entni suspenziji je bila uporab ljena g lina iz Bijelog Polja (LR Č rna gora) znana pod im e­ nom m ontm orijonit in je b ila p re ­ pa riran a na sam em gradbišču. Poiz­ kusno in jic iran je je bilo izvedeno s cem entno m ešanico 1 : 2 z dodatkom 5—20 % ak tiv iranega m ontm orijonita s p ritiskom 4 atm . In jic iran je z ben­ tonitom je pokazalo to prednost, da se je po raba cem en ta zm anjšala oko­ li 40% in čas in jic iran ja za po lo ­ vico. Drugi p rim er uporabe cem etno- ben to n itn ih in jekcij je izvedba te s ­ n ilne zavese pri zem eljski p reg rad i L okvarka - HE V inodol, k je r se je na do ločenih m estih tud i konso lid ira­ la raz rah ljan a zgorn ja p last hribine, in je p redhodno in jic iran je s cem en­ tom odpovedalo . C em entna m ešani­ ca je u d a rja la n a površino k ljub te ­ mu, da se je in jic ira lo z na jgoste jšo m ešanico z nizkim i pritisk i in v presledkih . V p raksi in jic iran ja se da lje upo­ rab lja jo v tu jin i za tesnen je n a jf in e j­ ših razpok razne kem ične (večinom a silikatne) raz top ine p rip rav ljene po razn ih postopk ih ko t Lemaire - D u­ mont, A. Frangois, H. Joosten , G ay- rard, Rodio, B runner-Langner itd. te r b itum en in b itum enske em ulzije. Stroji za injiciranje N izkotlačni kotel uporabljam o za izvedbo vezn ih in polniln ih in jekcij, pri k a te rih so po trebni p ritisk i do NIZKOTLAČNI KOTEL C 6 AT) 100 - 200 L VSEBINE J MEŠANJE / /RAK m am INJEKC. ^VENTIL /SRED. OORRT / L v VRTIM g INJICIRANJE STISNJEN ZRAK SRT ZASUKEK 'OORRT IRAK Slika 11. 8 atm., in za in jic iran je praznin, ki n iso več je od prosto rn ine kotla (100 do 200 1), da je zago tov ljeno n e ­ p rek in jen o in jic iran je . Ce so praz­ n ine večje , m oram o vzporedno v e ­ za ti več kotlov na eno v rtino . In jek ­ c ijsko sredstvo vbrizgavam o v v rti­ no po gum ijastih ceveh s stisn jenim zrakom , ki ga dovajam o v kotel. (Sli­ k a 11.) Batno črpalko Simpleks u p o rab lja ­ mo k je r so zah tevan i p ritisk i do 16 atm . Pogon črpalke je lahko ročni a li s tro jn i. Sim pleks črpalka je za­ rad i m ale teže in dim enzij lahko p re ­ n o sljiv a te r p rip ravna za dela, ki zah tev a jo sta lno prem eščan je črpal­ ke. Č rpalka je enocilinderska z v e r­ tika ln im batom , k i pri prvem gibu SIMPLEKS BATNA ČRPALKA ZA INJEKCIJSKE PRITISKE 16 AT MOON • MEHANIČNI All NOČNI I. LEGA II. LEGA INJEKCIJSKO SREOSTVO INJEKCIJSKO SREOSTVO OSAKA SAT 0 ČRPALKO POTISKE SAT V VRTINO Slika 12. Foto IV ba ta v sesa in jekcijsko sredstvo iz m ešalca v črpalko, pri drugem gibu pa ga po tisne v vrtino. (Slika 12 in foto IV.) Injekcijsko črpalko Drina uporab­ ljam o pri izvedbi in jekcijsk ih zaves, pri k a te r ih je po treben m aksim alni p ritisk 42 atm. in k je r po trošn ja in jek ­ c ijskega sredstva ni p revelika. Č r­ palko lahko reguliram o »na veliko do­ bavo«, k a te ra doseže m aksim alni p ri­ tisk 18 atm . in da je na jveč jo količino 46 1 na m inuto, te r »na malo dobavo« z m aksim alnim pritiskom 42 atm. in n a jv eč jo dobavo 16.5 1 na m inuto. Č rpalka je ba tna, pogan ja jo stis­ n jen zrak (6 atm.). P ritisk bata se p re ­ naša s pom očjo g licerina ali olja na gum ijasto m em brano, ki s sprem in ja­ n jem svo je lege pri p rem ikanju ba ta črpa in jekc ijsko sredstvo v črpalko in ga po tiska iz črpalke v vrtino. N a jobču tljive jš i del črpalke je gum i­ ja s ta m em brana, ki pri gostejši kon­ sistenci in jek c ijsk e m ase rada poči. V M edvodah je b a te rija dveh m ed seboj zvezanih črpalk delovala pri nasled n ji m ešanici: 100 1 vode, 50 kg cem enta in 20 kg peska. H itrost delo­ v a n ja črpalke in v išina p ritiska je od­ v isna od požiralne zm ogljivosti v r ti­ ne. N a jv e č ja h itro st sp re jem an ja ce­ m entne suspenzije je b ila ugo tov lje ­ n a v M edvodah na v rtin i št. 2 p ri p ri­ tisku 2 atm . 260 l/m in (cem entna su s­ penzija m ešanice 1:8— 1:1). D rina čr­ pa lke so izdelane v M ariboru v To­ v arn i avtom obilov Tezno in se po po treb i lahko zvežejo v baterijo črpalk . V tem prim eru je po treben m ed b a te r ijo črpalk in kom presor­ jem zračn i ko tel. (Slika 13. in foto V.) Injektor. Z a izvedbo in jek c ijsk ih zaves, k je r so po trebn i p ritisk i do 100 atm . (135 atm.), uporabljam o injek- MEMBRANSKA ČRPALKA DRINA 42 AT POSON STISNJEN SRAK S AT Foto V tor. In jek to r je p rep ro sta ba tna čr­ palka z dvem a horizontalno ležeči­ ma batom a. B ata sta m ed seboj v e ­ zana z okv irjem tako , da je eden od batov v sk ra jn i legi v sesavan ja , d ru ­ gi pa v končni tlačn i legi. In jek to r pogan ja v iso k o tlačn a črpalka (pri h i­ drocen tra li M oste tro b a tn a črpalka »Tripleks« za p ritisk do 140 atm.), tako da se v o d a do v a ja pod p riti­ skom v oba c ilind ra izm enoma. O d­ p iran je in zap iran je ven tilov za dovod in odvod vode iz cilindrov re ­ gu lira posebna av tom atska naprava (krmilje) n a in jek to rju . P rostornina enega c ilind ra znaša ca. 151. Pri po ­ vprečn i po rab i n ap rav i in jek to r ca. 3 prem ike na m inuto , k a r znese ca 451 na m inuto . H itro st p rem ikanja batov in p ritisk v cilindrih narašča glede na to, kako je h rib ina že n a ­ sičena z in jekcijsk im sredstvom . Pri in jic iran ju v rtin e št. 2437 in 2441 v M ostah je b ila p a pr. dosežena zmog­ ljiv o s t in je k to r ja celo 70 do 100 l/m in pri p ritisk u od 0-2 atm. (cem entna suspenzia m ešanice 1:10 do 1:2), k a r je VODA a INJEKCIJSKO INJEKCIJSKO SREDSTVO V VRTIIfO INJEKTOR - BATNA INJEKCIJSKA ČRFALKA ZA PRITISKE DO 100 AT POSON NA HIDRAVLIČNI PRITISK L LEGA II. LEGA Slika 14. pač odvisno od požiralne zm ogljivo­ sti v rtine . K er p ride p ri b a tn ih črpalkah in jek ­ cijsko sred s tv o v cilinder, n i pripo- Foto VI ročljivo u p o rab lja ti m alt, k er pesek poškoduje osten je cilindrov. In jek to r so pri nas upo rab lja li pri izvedbi in ­ jek c ijsk e zavese h id rocen tra le M o­ ste, k je r se je pokazalo, da im a tudi ta včasih p rem ajhno zm ogljivost z la­ sti zato, k e r ne m orem o in jic ira ti z m alto. (Slika 14. in lo to VI.) M ešalec za in jek c ijsk e suspenzije. D osegljivost in jek c ije je predvsem odvisna od tega, do kakšne stopnje lahko in jekc ijsko sredstvo prem ešam o. Teži se za tem , da v in jekcijskem sredstvu z m ešan jem dosežem o čim več jo razp ršenost zrn, cem enta ali podobnega v suspenzijsk i tekočini. Za m ešan je uporab ljam o posebne m ešalce, v k a te r ih se in jekcijsko sredstvo do v g rad itv e m eša s po ­ Ta o b tu ra to r tvo rita dve vodovodni cevi, v tak n jen i d ruga v drugo. N o­ tra n ja cev je da ljša ter nosi gum i­ ja s to tesnilo . O b tu ra to r nam estim o tako , da ga spustim o v v rtin o do do ločene globine, na to pa s pom očjo n a v o je v na n o tran ji cevi dolžino te ­ sn ila skrajšam o, zaradi česar se gu­ m ijas to tesnilo razm akne v širino in s tem pritisne na stene v rtine . Ti o b tu ra to r ji odlično tesn ijo tud i v tak em terenu , k je r ni m ogoče izvrta ti v r t in e z gladkim i stenam i, k e r se gum a prilagodi površin i stene. Za te sn en je v rtin v več jih g lob i­ n ah uporab ljam o usn jeno tesnilo , ki se od gum ijastega raz liku je v tem, da je tesn ilna g lava ses tav ljen a iz u sn ja tih obročev, ki so odprti proti dnu v rtin e (slika 17). MEMBRANSKA ČRPALKA MCŠAtc m očjo zraka, v rte č ih kril ali dveh v nasp ro tno sm er se v rteč ih valjev . Pri nas uporabljiam o Sw issborin- gove m ešalne ko tle (t. zv. koloidni m ešalec, glej sliko 15). M ešalec tv o ­ rita dva ko tla k rožnega profila 56 cm z vsebino 1001, nam eščena drug v rh drugega. Skozi obe posodi po­ tek a gonilna os n a e lek tričn i pogon. V vsak i posodi je na dnu pri go­ n iln i osi p ritrjen o kovinsko krilo, ki z m ešanjem tud i p repreču je , da bi se in jekcijsko sredstvo vsedalo na dno posode. K otla sta zato dva, da lahko in jekc ijsko sredstvo nep re­ k in jeno p rip rav ljam o. Zgornji kotel služi ko t m ešalna posoda, spodnji pa k o t rezervoar, iz k a te reg a črpam o in jekc ijsko m ešanico. O b tu ra to r a li p ak e r je gum ijasto ali usn jeno tesnilo , s katerim med in jic iran jem ali m eritv ijo vodne p ro ­ pustnosti zatesnim o v rtino pri dolo­ čeni legi. Pri p litv ih ali polniln ih in jekcijah , k je r je dolžina v rtin e m inim alna, upo­ rab ljam o gum ijasto tesnilo (slika 16). To tesnilo s pridom uporabljam o za te sn en je tistih vrtin , iz k a te rih se zarad i kom unic iran ja z vrtino, ki jo in jiciram o, dv iga in jekcijsko sredstvo. OBTURATOR Z GUMIJASTO TESNIMO GLAVO Slika 16 OBTURATOR s tesn iln o g la vo IZ USNJATIH MANŠET (PO OiniA SWISSB0MHS-ŠVICA) rra Z: Slika 17. N am estitev teg a ob tu ra to rja je zelo p rep rosta . T esnilno g lavo n av i­ jem o 'n a p rvo v rta lno cev in jo spusti­ mo v v rtino . N ato dodajam o v rta lno cev za cev jo , dokler tesn ilna g lava ne doseže določene globine. Cevi, ki nosijo tesn ilno glavo, p rik ljučim o n a vodni cevovod, da p riteče v v rtin o voda, k je r nastop i pritisk , ki u sn jene obroče dvigne in p ritisne ob stene v rtin e in jo tako zatesni. Ta nač in te sn itv e je predvsem p ri­ p raven za in jic iran je po načinu od spodaj navzgor. Ta v rs ta tesn il zah te ­ va g ladke stene v rtine . Pri nam e­ ščan ju o b tu ra to rja skušam o zato z dv iganjem in spuščan jem tesn ila n a jti g ladko o sten je v rtine . (Glej sli­ ko 17.) C em entne in jekcije so s svo jim univerzaln im učinkom (tesn itev in u trd itev) na juspešnejše . Z aradi p rep ro ste in h itre izvedbe so tud i n a jcen e jše in zato po d ru ­ gih in jek c ijsk ih sredstv ih , ki so običajno d raž ja ali bolj kom pli­ c irana za izvedbo, segam o šele te ­ daj, ko se prepričam o, da cem ent­ ne in jek c ije niso dosegle svo jega nam ena. Da bi tako do k ra ja izrabili v se dane razpoložljive možnosti, ki jih nudi tehn ika in jic iran ja s cem en­ tom, m oram o podrobno poznati vse fak to rje , ki vp liva jo na kvalite tno in ekonom sko izvedbo cem entnih in jekcij. U sedan je cem enta. C em entna su s­ penzija vode in cem enta, m ešana po u težnem razm erju , im a m anjšo p ro ­ stornino, k o t je skupna prosto rn ina ločene vode in cem enta. Zato razpo­ ke, po lne cem entne suspenzije, ne m orejo biti napo ln jene s cem entom vse dok ler pod pritiskom ne izločimo vode, ki ni po trebna za vezavo, in se cem ent ne prične usedati v razpoke. C em ent se p rične usedati iz slede­ čih vzrokov: a) Z arad i oslabelega in jekcijskega p ritiska, s ka terim po tiskam o in jek ­ c ijsko sredstvo v praznine. Moč in jekc ijskega p ritiska pada zaradi tren ja navzven od v rtine in j.e nek je dosežena m eja, k je r je h itro st p re ­ m ikan ja suspenzije tako m ajhna, da se p ri n je j zaradi nezadostenga gi­ ban ja začne cem ent usedati. b) V zelo propustn i hribini, k je r se in jekc ijsko sredstvo razliva v velike praznine, pada in jekc ijsk i p ritisk zaradi v eč jega odtoka suspenzije v prazn ine in p rem ajhne k ap ac ite te in­ jek c ijsk e črpalke ali cevovoda. V tem prim eru se cem ent prične u se ­ dati že v neposredni bližini in jek ­ c ijske v rtine , ki nadaljn im delcem zapre po t v tiste praznine, ki bi se še lahko zapolnile, če bi uporab ili č rpalko ali cevovod več je zm ogljivo­ sti. Tako in jic irane v rtine ne m orem o sm atra ti za uspešno izvedeno te r jo m oram o po vezavi cem enta ponovno in jic ira ti zato ker v tako in jic iran ih p razn inah cem ent ni n ik d ar čvrsto nabit. c) C em ent se prične usedati tudi tak ra t, če eem entna suspenzija na svo ji poti na le ti na tako fine razpo­ ke, v ka te re cem entna zrna zaradi svo je velikosti ne m orejo več p ro ­ dreti. U gotovljeno je, da so razpoke m an jše ko t 0.10 mm m ejne za obi­ ča jno m leti cem ent. V tem prim eru se p red razpoko u stv ari filte r ce ­ m en tn ih zrn, skozi ka te re voda še od teka, cem ent pa ostane pod raz­ poko, kjer. se useda. T ako im enovani uč inek filtriran ja , ki često p rep reču je in jic iran je finih razpok, im am o pri nas p ri p reg rad i M oste (apnena brečija) in pri e lek ­ tra rn i M edvode (dolom itna brečija). (Glej foto VII.) Foto VII Razpoke se začno po ln iti s cem en­ tom tam , k je r se cem ent na jp re j usede in tako ustvari čep iz cem ent­ n ih jeder. Ta sk ra ja do do ločene m eje še odva ja vodo, z nadaljn jirg inji- c iran jem pa se čep vedno veča v sm eri v rtin e in tako postopom a za­ polni razpoko in vrtino . U sedli ce ­ m ent je to liko gosteje in čv rste je nabit, ko liko r v eč ji je bil uporab ljen i in jekc ijsk i p ritisk ali p ritisk od te­ k a jo če vode skozi used li cem ent. Iz ekonom skih razlogov želimo, da se u sed an je cem enta prične v čim več ji oddaljenosti od v rtine, da tako lahko povečam o razm ak v rtin in zm anjšam o n jih število. Izp iran je v rtin e in hrib ine. Iz v r t i­ ne, p rip rav ljen e za in jic iran je , m o­ ram o p redhodno tem eljito izprati z vodo m ateria l, k i se je m ed v r ta ­ njem usedel na stene vrtin . O bičajen način izp iran ja je tak, da v v rtino spustim o do dna cev in van jo pod pritiskom dovajam o vodo; pri tem voda odnaša m ateria l n a površino skozi v rtino . Kot boljši način izp i­ ran ja p ripo ročajo obratn i postopek, k je r vodo po cev i izsesam o iz v rtine , v v rtin o pa jo dovajam o po leg cevi in se izp iran je izvaja od v rha n a ­ vzdol. Z arad i sesa lnega učinka iz­ perem o p ri tem načinu poleg sten v rtin e tu d i še razpoke v no tran jo sti v rtine . Po tem postopku izpiram o tu ­ di hribino. V ta nam en izvrtam o več vrtin . Pri sredn ji v rtin i sesam o vodo, pri osta lih v rtin ah pa jo hk ra ti po­ tiskam o v v rtine . N astali p ritisk na sredn ji v rtin i sesa iz razpok vodo, ki nosi s seboj izbrani m aterial. Izp ira­ mo to liko časa, dok ler voda n a se ­ saln i v rtin i ne postane popolnom a čista. O čiščenim razpokam s tem pove­ čam o sp re jem ljivost za in jekcijsko sredstvo , po drug i stran i pa m ed izp iran jem tudi ugotovim o v e lik o s t in sm er razpok, zveze m ed vrtinam i in m esta, ki bi m ed in jic iran jem lahko p ropuščala cem entno suspen­ zijo na površino, te r jih tako p ra ­ vočasno zatesnim o. G lede izp iran ja razpok so m nen ja deljena. N eka te ri av to rji m enijo, da je izp iran je n ep o ­ trebno , k e r s tem odplavljam o iz razpok tesn iln i m ateria l. D rugi s tro ­ ko v n jak i pa to izp iran je p riporočajo posebno p ri hribini, k i jo in jiciram o zaradi u trd itv e hrib ine (s cem entom ). Iz p rakse in jic iran ja pri h id roelek ­ tra rn i M edvode lahko rečem o, da je izp iran je razpok po trebno tam, k je r je b ila g lina nalahno sed im entirana v v eč jih razpokah in kavernah . K onsistenca cem entne m ešanice. D osegljivost in jekcij je tud i odvisna od žitkosti in jekcijskega sredstva . Čim m an jša je koncen trac ija su spen­ zije, tem dalje seže in jekcijsk i u č i­ nek . Tako je na p rim er žitkost ce­ m en tne suspenzije 1:2 (1 u težni del vode in 2 u težna dela cem enta) 1.39 k ra t v eč ja od vode, dočim je p ri m e­ šanici 1:1, tr ik ra t v eč ja od v o d e . S top­ n ja žitkosti posam eznih m ešanic se da zm anjšati z dodajan jem p lastim enta ali sličnega. Ker p reds tav lja m nožina v g ra jen eg a cem enta p ro s to rn in o p raz­ nin, zato skušam o pri in jic iran ju v g ra ­ diti čim več cem enta, da tako zm anj­ šam o m ožnost obsto ja nezapo ln jen ih m est v hribini. Iz zgorn jih vzrokov pričnem o v norm aln ih p rim erih in jic i­ ra ti z n a jred k e jšo koncen trac ijo n . pr. 1 : 8, to je 12.5 kg cem enta na 100 litrov vode in z n jo zapolnim o tiste fine razpoke, v k a te re goste jše kon­ cen trac ije ne m orejo prodre ti. Če se ne pokaže tendenca p ad an ja po ra­ be cem entne suspenzije, zvišujem o m ed in jic iran jem v doglednem času konsistenco n. pr. po nasledn jem re ­ du: 1 : 8 , 1 : 4 , 1 : 2 , 1 : 1 in da lje z dodajo peska, žagovine itd., k ar je pač odvisno od p ro sto rn ine raz­ pok, ki jih in jiciram o. Sprem em ba konsistence je um estna le tedaj, če pri uporab i nasled n je koncen trac ije ne pride do ostre sprem em be v po- žiralni zm ogljivosti v rtine . Posebno koncen trac ijo cem entne suspenzije zah tevajo fine razpoke, več je šp ran ­ je, kaverne in kaverne , po ka te rih se p re tak a voda; določim o jo pa na podlagi rezu lta to v m erjen ja vodopro- p u s tn o stih rib in e . G lede tra ja n ja ubriz­ gavan ja ni nobenega p rav ila in je p redvsem odvisno od tega, kako v r­ tina sp rejem a cem entno suspenzijo . V sekakor p a m ora b iti in jic iran je s cem entom končano v 2-3 urah, to je, p reden je cem ent p ričel vezati. Injekcijski pritiski. In jic iran je je učinkovito in ekonom ično tedaj, če so dani pogoji za uporabo m aksim al­ n ih pritiskov. V isoki p ritisk i po tisne­ jo cem entno suspenzijo tud i v tis te razpoke, k i jo p ri uporab i n izk ih p ritiskov n e sp rejem ajo . Z v išino p ritiskov se tak o širi rad ij in jek c ij­ skega učinka, k a r nam dovo lju je povečati razm ak m ed posam eznim i vrtinam i. P ritisk i se lahko s topn ju ­ je jo le do določene m eje, im enova­ ne m aksim alni dovo ljen i pritisk i. Z drugim i besedam i, do m eje odpora, ki ga povzročata las tna teža hrib ine in tren je . Pri do ločevan ju m aksim al­ n ih dovo ljen ih p ritisk o v vp liva ko t g lavni fak to r lega p la s ti hribine, ki jo in jiciram o. N ajm an jši odpor pro ti p ritisku d a je jo v sek ak o r hrib ine s horizontaln im i ali lahko nagnjen im i plastm i. V išina dovo ljenega p ritiska zavisi tudi od zapored ja , po katerem so bile v rtin e in jic irane . Tako lahko pri vm esnih v rtinah , k i ležijo med že in jic iran im i v rtinam i, in jekcijsk i p ritisk povečam o. Č eprav bi poznali vse nav ed en e fak torje , ne m ore im eti računan je m aksim aln ih dovoljen ih p ritiskov svo je p rav e vrednosti, k er n ik ak o r n e m orem o ugotoviti n a tančn ih leg posam eznih plasti, v e ­ likosti in sm eri razpok, n iti kako se bo in jekcijsko sredstvo pom ikalo v hribini. Z ato določim o in jekc ijske pritiske n a podlag i izkušenj, p ridob­ ljen ih pri in jic iran ju podobnih hribin. Inženir V. V. K otulski je glede na dovoljene p ritiske razdelil h rib ine v III. grupe: I. usedline, h rib ine s horizontaln im i ali lahno nagn jen im i razpokam i (pla- staste hribine), II. kom pak tne h rib ine z razpokam i, ki sodijo v I. k a tego rijo in III. ka- tegorijo z ostrim i nagibi (usedlino in p lastaste); z m očnejšim i razpo­ kam i, razpad le ali tek tonsko p o ru ­ šene h rib ine (granita , gab ra itd.) s horizontaln im i razpokam i in III. kom pak tne m asivne erup tivne h rib ine z v ertik a ln im i ali m alo iz v ertik a ln e sm eri nagn jen im i razpo­ kami. Za pov ršinsko in jic iran je p red laga sledeče v rednosti: (vezne in jekcije) R e d v r t in e P r i t i s k v a tm o s fe ra h I g r u p a II g ru p a III g r u p a h r ib in e P rv i 1 — 2 co1 l_U vO < CO cb > CO Co s LOJ CZ< •J I CZ M L il U l< OC h- CZ CD CX :>■ čž < s U lOf < £ U l<<_> 3_J<>O O O -C C!>Ud z z 1— o _1uu < ^ O *2 c o o co f t— cO < O >1 , i CO 1 s ~ 32 O ‘rva OC U~> uu =? CO COL O S xS l o CX t n Lil I S S l § 1 I- CO c o c o ?«° < % Un\ % rrv nv % %o ure-itMK % d ir\ % din. ° /o dir\ teta 0T0ČE -1ESEKICE " SOTESKA 21221 14'2& 2h 19' 1oo A t o 100 - - 2o.16o.ooo 1oo — * — - 5 0 T E 5 K A - 1ESEWICE -O T O t t 125 60 - - 19 'oo 2” o1' 1oo O T O tE - S O T E S K A &6-6Ö 125 53 59 9 'oo 34' 25 20-9 51 2o1 4 9 S,230.000 41 11,940.000 59 1.000,000.000 41 S O T E S K A - O T O tE 125 60 1oo 32' 27 P O D U A B T -1ESEW1CE - S O T ES K A 22772 — - 1426 2 k 26' 1oo 44 2 100 _ - 21.147.ooo 1oo — — — — S O T E S K A - 1 E S E U IC E -P0DWABT 1256o - 19'oo 2 h 0 6 ' 1oo D0DUAQT- S O T ES K A 1o2H 12561 55 14'5o A-o' 27 242 5 5 2oo 4 5 9,520.000 45 11,63o.ooo 55 1.250,000.000 54 S O T E S U A - D0DWABT - 12560 "too - 36 ' 29 E l lE D E U - E L IA - SCUIÜCUTEDW _ _ 10-00 33' ioo 14 3 loo - - * 11,99ö.ooo 1oo — - — — 5CKÜJCUTEHW -ELfA - CUQDEU 783o ~ 1O'O0 36 ' 1oo P L IE D E U - SCKLÜCHTEBW 12'oo 3fc'3o 75 7'oo 12' 37 7 5 52 6 8 47 5,130000 43 6,&68.ooo 57 9o9,ooo.ooo 66 S C H lO C U T E R U - E L lE D E U 42oo 36-30 U b 9 ‘ oo 14' 39 preko Elma se je zm anjšala z d irek t­ no zvezo samo za l°/oo, v iš ina dvi­ ga v lak o v za 46 oz. 75 odsto tkov (v našem prim eru G toče — Soteska 59 oz. 100 odstotkov!) Zveza je sk ra jša ­ na za 47.5 odstotkov, m edtem ko je pri o toški v arian ti sk ra jšan a za 49 odsto tkov . Razlike sicer — re la tivno — niso v teh elem entih (glej gornjo tabelo) tako občutne; važnejše je to, d a po teka v nem škem prim eru od 7.5 km nove d irek tne zveze k a r 48 od­ sto tkov p roge v p redoru (sl. 4)! Ce računam o le tn i p rih ran ek na dvigu tako kot pri naših varian tah , znaša v N em čiji skoro 7 m ilijonov din, g rad n ja sk ra jšane zveze s 3560 m dolgim predorom pa v e lja 909 m ilijo­ nov d in a rjev — odp lačevan je b i tra ­ ja lo to re j 66 let. N am en vsega pa je bilo res samo sk ra jšan je om enjene železn iške zveze in p rih ranek n a ča ­ su (brzovlak n. pr. vozi po novi zvezi 18 m inut m anj nego po stari p reko Elma!), m edtem ko p rinaša naša Slika 4. sk ra jšava bodisi p reko O toč ali Pod­ n arta predvsem gospodarske in k u l­ tu rne koristi! V stra teg ično važnost om enjenih dveh va rian t se ne bom spuščal, k er je končno to stvar d ru ­ gih fak to rjev . Iz priložen ih slik je jasno razv idna važnost d irek tne zve­ ze go ren jske in goriške proge in v o ­ jaškega pom ena te zveze res ni po ­ trebno poudarjati. Menim, da go rn ji razlogi dovolj zgovorno dokazu je jo važnost d irek t­ ne zveze, sa j je po treb n a in bo tudi ren tab ilna, lju d stv u in našem u gospo­ darstvu pa koristna . Op.: Vsi račun i v tem sestavku slone na grobih aproksim acijah , p redvsem k a r zadeva razne cene; za današn je razm ere je to razum ljivo, pazil pa sem, da odnosi m ed g lavn i­ mi fazam i in elem enti računov u s tre ­ zajo stvarnosti, s čim er upam, da je dosežen nam en članka: dokazati ren ­ tab ilnost in ve liko po trebo te želez­ niške zveze. Ing. Savo Janežič DK 551.481,242 Tehnični problemi pri ustvarjanju trajnih vodnih akumulacij na kraških poljih K raško področje zavzem a pretežni del go ra tih p redelov Jugoslav ije . M ladi, v vodi lahko topni apnenci, so n a tem obm očju ustvarili pogoje za n a s tan ek krašk ih fenom enov. S svo­ jim najseverozahodnejšim delom se ­ ga k ras tudi daleč n a slovensko ozem lje, k je r so se n ek a te ri k raški po jav i razvili p rav do v iška. C ela v r­ sta k rašk ih jam , m ed katerim i sta n a jlep ši Škocjanska in Posto jnska ja ­ ma, te r cela v rs ta k rašk ih polj, m ed katerim i sta na jv eč ji C erkniško in P laninsko polje, -— so značilnosti slo­ venskega krasa. Pog lav itna značilnost k rašk ih polj je ta , da so to od vseh stran i zaprte doline brez površinskega od toka in običajno tudi z m inim alnim p o v r­ šinskim dotokom . V oda do teka v glavnem iz k rašk ih izvirov, to je iz podzem nega sistem a, ki odvodnjava v iš je ležeče p rede le ali polja, od teka pa skozi cel sistem požiraln ikov ali ponorov, k i skozi podzem ne kanale odvajajo vodo v n iž je ležeče predele. D ejstvo, da se p re to k p retežnega d e ­ la voda, ki o d teka jo s k raškega pod­ ročja, v rši p reko k rašk ih polj, te r ugodno m orfološko izoblikovanje k rašk ih polj n as silijo k razm otriva- n ju m ožnosti za u s tv a ritev sta ln ih vodnih akum ulacij n a k rašk ih po ­ ljih. Izraz »stalne« uporab ljam zato, k e r skoro vsa k rašk a po lja p red s tav ­ lja jo zaradi redno se p o jav lja joč ih poplav n ek ak e n es ta ln e akum ulacije, ki sam o u b lažu je jo v isokovodne v a ­ love n iž je ležečim predelom . G lavni in edini problem , kako u stvariti aku ­ m ulacijo na k rašk em polju, je to rej v tem, da p rep rečim o vodne izgube skozi ponore ozirom a ponorna pod­ ročja, p rav iln e je rečeno, da zm anj­ šam o vodne izgube do ekonom sko sp re jem ljive m eje. N ačin, kako do­ seči ta sm oter, je odvisen od v sak o ­ k ra tn ih lokaln ih razm er in pogojev in ga ne m orem o posplošiti. N a k ra tko bom opisal dva tipa k rašk ih polj, k i n u d ita povsem raz­ lične pogoje za izvedbo akum ulaci­ je . P rvi tip k rašk eg a po lja je p ri­ kazan na sliki 1. Pri n jem p red s tav ­ lja dno obenem erozijsko bazo in ves odtok vode p reko po lja je površin ­ ski. V uzvodni sm eri, to je p ro ti vod­ nem u dotoku, se erozijska baza po­ časi dv igu je ustrezno vodnem u pad­ cu, dočim se n izvodno — to re j v sm eri vodnega od toka — običajno naglo spušča. Podlago polju tvo ri to ­ re j zdrava, n ezak rase la hrib ina. D rugi tip k rašk eg a po lja je p rik a ­ zan n a sliki 2. V tem prim eru je erozija segla že m nogo globlje, ko t je situ irano dno polja. Del vodnega od toka se v rš i površinsko, del pa podzem no pod poljem . V oda se delo­ m a izgublja že v ponorih, ki so m e­ stom a tudi v sam em dnu po lja . Bolj­ šo ali slabšo vodo tesnost dna u s tv a r­ ja to re j p ri tem tip u zgolj različna debelina a lu v ia ln ih ali d iluv ialn ih g linastih sed im entov , dočim m oram o računa ti s popolno propustnostjo b re ­ gov. K raSko po lje izn ad erozijske b a ze Rez A - A P rvi tip k rašk eg a po lja nam zara­ di razm erom a zd ravega dna in za­ rad i dejstva, da se erozijska baza v b regov ih dviguje, nud i dokaj ugod­ ne pogo je za izvedbo akum ulacije. V išino za jez itve bodo v tem prim eru om ejevali ve rje tn o le ekonom ski mo­ m enti. Povsem drugače je pri drugem tipu k rašk ih polj, k je r gradim o akum ula­ cijo le na vodotesnosti in stalnosti a luv ia lne g linaste p reproge. Če pov i­ šam o zajezitev , u s tv a rja jo povečani p ritisk i n ev arn o st udorov v g linasti p la s ti nad zasutim i starim i ponori. O b sta ja pa tud i n ev arn o st počasnega od p lak o v an ja g linaste p reproge, ki leži brez filte rne zaščite d irek tno na zak rase li skali. N adalje m oram o za­ šč ititi poleg ponorn ih področij tudi v se bregove, k je r je ska la običajno razg a ljen a in zelo propustna. V sploš­ nem so v iš ina zajezitve in akum ula­ c ijsk e m ožnosti n a tem tipu krašk ih polj zelo om ejene. T ipičen p redstavn ik po lja , ka te rega dno p red s tav lja obenem erozijsko bazo, je P laninsko polje. C erkniško jezero pa je p ri nas p red s tav n ik d ru ­ gega tip a po lj. V nada ljnem se bom om ejil na opis problem ov v zvezi z izvedbo akum ulacije n a P laninskem polju . N a sliki 3 je p rikazano P laninsko polje. O značena je sm er do toka iz g lavn ih tre h izvirov (Skratovka, M a- lenščica in M alogra jska jam a). N a­ značeno je področje e stav e l te r po- norno področje . N adalje je iz te sli­ ke razv iden grob geološki pregled. Izvorna cona se n ah a ja to re j v ap ­ nencu. V apnencu se n ah a ja tud i p re ­ težni del ponorov. Le m anjši del po ­ no rov leži v dolom itu v bližini ko n ­ tak tn e cone m ed apnencem in do lo ­ mitom. U nec m eandrira po polju , in v času n izk ih voda se v sa n jegova voda izgublja že v ponornem področ­ ju, lokalno im enovanem »M ilavčevi ključi«. Šele ko vodna m nožina U n­ ca p reseže konzum acijsko sposobnost teh ponorov (t. j. ca 15 m3/sek) o d te ­ ka del vode v g lavno ponorno pod­ roč je v »Babni dol«. C elo tna konzum pcijska sposobnost znaša ca. 50 m3/sek in je odvisna p redvsem od treno tne zam ašenosti ponorov in podzem nih kanalov. Pri dotočnih v odn ih m nožinah iznad om enjen ih količin prične pop lav ­ ljan je po lja . Dno po lja in del b regov leži v g lavnem dolom itu. A kum ulacijo lahko ustvarim o to ­ rej tako, da izločim o področje e s ta ­ vel iz akum ulacijskega bazena te r da preprečim o vodne izgube v p o n o r­ nem področju . M ožnosti, da si z a je ­ zena voda na jd e nova pota, ki naj bi vod ila mimo P lan inskega polja, so m ajhne. V sm eri izvornega področja im ajo podzem ni vodni kanali znaten padec, k a r k aže ta posto jnsk i in cerk ­ n išk i ro k av M alogra jske jam e — p a ­ dec teh k an a lo v n aznaču je obenem padec eroz ijske baze. V sm er izvor­ n ega pod ro č ja smo to re j zavarovan i p red vodnim i izgubam i. D olom itna b a rie ra m ed izvorno in ponorno co­ no je v sek ak o r m anj vodopropustna ko t apnenec in bo p rep rečevala , da bi voda obšla P laninsko polje. Po­ trebno pa bi bilo p rav to barie ro na severovzhodnem bregu po lja te r za ­ padn i b reg v G rčarevcu podrobno p re isk a ti g lede vodotesnosti te r gle- do m ožnosti event, po trebn ih in je k ­ cij. M esta, k je r bi bilo po trebno iz­ v esti te p re iskave , so naznačena v sliki 3 z V. Za dosego akum ulacije sta m ožna dva p rincip ie lna načina gradnje, in sicer: 1. površinska tesn itev ponornih področij in p ropustn ih bokov, 2. izločitev ponornih področij z n a ­ sip i iz akum ulacijskega bazena. N a sliki 4 je p rikazana v a rian ta s površinsko tesnitvijo ponornih pod­ ročij. Z nasip i je izločeno le področ­ je estav e l te r Babni dol, ki p red s tav ­ lja n a jv eč je ponorno področje . Šrafi- ra n e površine označu jejo predele , ki bi jih b ilo potrebno površinsko tesn i­ ti. V poštev za tesn itev bi p rišlo p ri­ b ližno 98 ha dna te r 34 h a bregov. P rerez na isti sliki p rikazu je sestavo tesn iln eg a slo ja v dnu in n a b rego ­ vih . V dnu smo p redv ideli sledeč n a ­ čin izvedbe tesn ilne p reproge: n a j­ p re j odstranim o a luv ialn i sloj sedi­ m en tov in popolnom a razgalim o ska l­ ni skelet. V ečje lukn je v skaln i pod­ lag i založim o z velik im i skalnim i b lo ­ ki, n a rav n i re lief skalnega dna nato n eko liko izravnam o z lom ljencem , na k a r raztresem o večslo jn i filte r ko t podlago za tesn iln i sloj gline. T es­ n iln i sloj bi nasu li in kom prim irali v p la s teh te r na površin i zaščitili s k rovn im zaščitn im nasu tjem . G linasti m ateria l, k i bi p rišel v poštev za te s­ n iln i sloj, b i bilo možno dobiti v B abnem dolu, na U nškem po lju in v sam em dnu P laninskega polja. V si ti m a te ria li im ajo razm erom a zelo nizek koeficien t p ropustnosti stopn je 10-8 do 10-9, ven d ar so n jihove ostale geo­ m ehanske značilnosti dokaj neugod ­ ne. Indeks p lastičnosti se g ib lje v m e jah od 36 do 48 odsto tkov; v g ra ­ je v a n je takega m ateria la b i bilo sil­ no težavno in bi bilo po trebno glino m ešati s peščenim m aterialom , če bi h o te li doseči boljšo kom prim acijo. N ad a lje znaša p rirodna v laga teh glin ca 30 odstotkov, dočim se giblje optim alna v laga m ed 20 in 25 odsto t­ ki — sušen je m ateria lov s tako niz­ kim koeficientom propustnosti pa je silno dolgotrajno. K ot n o tran jeg a tre n ja v a riira m ed 16° in 17° — m a­ te r ia la to re j ni m ogoče uporab iti za oblogo brežin, ki so bolj strm e kakor 1:3.5. V danem prim eru so vse b re ­ žine p o lja bolj strm e in lahko g lina­ sti m ateria l uporabim o zgolj za te s­ nilni sloj v dnu. Prerez II n a isti s li­ ki (11) p rikazu je način te snen ja p ro ­ p ustn ih brežin. P redvideli smo izči- ščen je ska lnega skele ta z vodnim curkom , p lom biran je lukenj, razpok in šk rap te r končno napravo to rk re t- nega ali asfa ltbe tonskega tesn ilnega sloja. S lika 5 p rikazu je varian to , pri k a ­ teri ce lo tna pono rna področja izlo­ čimo iz bazena z nasipi. Dno tako u s tv a rjen eg a bazena leži v nezakra- selem glavnem dolom itu. P rirodni gli­ n as ti k ro v n i sloj v dnu nam p red ­ s tav lja le še dodatno v arnost p ro ti vodnim izgubam . N a ta način ločim o bazen tud i od najbo lj p ropustn ih b re ­ gov in bo event, po trebna in jekc ijska zavesa le v bokih, k je r se nasip i p r i­ k lju č ijo na bregove. Pri te j v a rian ti je p rvenstvene važ­ nosti izbira tipa preg rade g lede na m ožnosti p ridob ivan ja m ateria la , na ekonom ske vid ike in na čas g radnje . V poštev p rih a ja ta predvsem slede­ ča dva tipa pregrad : 1. n a su ta zem eljska, 2. n asu ta skalom etno glinasta, 3. n asu ta skalom etna: a) z g linasto tesnitv ijo , b) z železobetonsko tesn itv ijo . Nasuta zem eljska pregrada bi im e­ la pri g linastem nasipnem m ateria lu že om enjenih geom ehansk ih značilno­ sti obo jestranske nag ibe ca 1:4. Če bi ho teli razpoložljivo glino izbo ljšati 2 dodajo peska, bi b ilo to zelo težav ­ no delo, p redvsem pa delo, ki zah te­ va vestnosti, k ak ršn e pri to lik ih ku- ba tu rah , ko t b i p riš le v poštev , ne bi bilo možno zagotoviti. N adalje bi naš k lim at z razm erom a k ra tk o suho po letno dobo zelo zm anjšal število delovnih dni in v zvezi s tem poda lj­ šal čas g radn je . K er bi tudi količ ine razpoložljivega m ateria la v Babnem dolu ne zadoščale, bi b ilo potrebno del g linastega m ateria la tran sp o rtira ­ ti z U nškega po lja . Zgoraj n ašte ti m om enti to re j izk ljuču je jo uporabo zem eljske preg rade . Pod skalometno glinasto pregrado je m išljena p reg rada , pri k a te ri n a ­ sipam o g linasti in skalom etn i m a te ­ ria l v ločen ih slojih , n ak a r kam en z velik im i v ib ra to rji (n. pr. K ellerje- vi M am ut v ib ra to rji) uvibriram o v glino. S tem dosežem o vodo tesnost celo tne m ase; k e r pa se kam en je do­ tik a m ed seboj, o stane k o t n o tra n je ­ ga tren ja zelo v isok. G lina v tem p ri­ m eru služi le za izpo ln itev praznin m ed kam enjem . N a opisani način je možno izvesti bodisi celo tno p reg ra ­ do bodisi sam o tesn ilno jed ro ; v tem prim eru je osta li del p reg rade iz n a ­ vadnega skalom eta. Skalom etni m ateria l bi lahko p ri­ dobivali vzdolž celo tne pregrade, ta ­ ko da bi odprli po ljubno štev ilo d e ­ lovnih m est, upo štev a jo č način g rad ­ n je te r zah tevan i te rm in dograd itve. Tudi pri tem nač in u bi v rem enske neprilike znatno ov irale delo. Zaradi zelo raz teg n jen e g rad n je bi bilo p o ­ trebno veliko štev ilo v ib ra to rjev , n e ­ kva lite tn a izvedba pa bi lahko po ­ vzročila ka tastro fo . V prim eru n e ­ p rav ilnega razm erja količ in obeh m a­ te ria lov ali nezadostnega zv ib riran ja lahko p ride nam reč do tega, da se kam eniti m ate ria l ne do tika m ed se ­ boj, m arveč nekako p lava v glini. To lahko povzroči d rsine ali pa se zgodi, da n iso zapo ln jen i v si p rostori m ed kam enjem , s čem er so dani pogoji za p ron ican je vode in s tem za izpi­ ran je g linastega m ateria la . Pri ska lo ­ m etni p reg rad i z g linasto skalom et- nim jedrom p a bi izvedba filtm ega slo ja p red s tav lja la še posebno te ­ žavo. N adaljn i tip je skalometna pregra­ da z uzvodnim tesn iln im slojem (pri­ kazana na slik i 6). Š tudirali smo Upi ska/omeinih pregrad U zvo d n a g lin a s ta tesnitev Obtežena glinasto tesnite* Slika 6. m ožnost g linaste te r be tonske uzvod­ ne tesn itve . S tab ilite tn e analize so pokazale, da je pri popolnom a uzvod­ ni leg i tesn iln eg a s lo ja po treben n a ­ gib uzvodne b rež ine 1:4. Pri znatn i obtežitv i teh n ičn eg a sloja, to je , če tesn iln i sloj um aknem o od uzvodne površine, je m ožno zm anjšati ta n a ­ gib do 1:3. To so v sek ak o r nagibi, ki za skalom etno p reg rado že iz ek o ­ nom skih vzrokov n e p ridejo v p o ­ štev . P reostane nam to re j še železobe- tonska uzvodna tesnitev. Ta način nam om ogoča strm e uzvodne nagibe in s tem v zvezi m inim alne kubatu- re p reg rade . Pri tem načinu je po ­ trebno sezidati podložni sloj suho zloženega kam na, k i naj p repreči v eč je lokalne deform acije in v zvezi s tem razpokan je tesn ilne plošče. Razpoke, k i se pri tem tipu tesn itve običajno ja v lja jo v bokih zaradi n e ­ en ak ih posedov nasip a nekonstan tne v išine, bodo v našem prim eru om e­ jen e le na boke, k je r se nasip p ri­ k ljuč i n a b regove, dočim bodo v ostalem delu n asipa nastop ile zaradi k o nstan tne v iš ine nasipa več ali m anj enakom erno deform acije n a s i­ pa. V zadnjem času uporab ljene m o­ no litne n ed ila tiran e arm iranobeton­ ske tesn itv e so pokazale dober rezu l­ ta t. N e zah teva jo podložnega be tona in vm esnih b itum ensk ih prem azov, tem več uporab im o razm erom a gosto arm atu ro m ajhnega prereza, zaradi česar n as tan e jo p ri tem pera tu rn ih raz lik ah le lasne razpoke. Da je nač in g rad n je čim bolj p re ­ prost, vzam em o nizvodni nagib enak prirodnem u nagibu skalom etnega m a­ te ria la , to je ca 1:1.3, uzvodni nagib pa naprav im o bolj strm . Ta tip p re ­ g rade zah teva m inim alne količine g radben ih del in p red s tav lja n a jp re ­ p ro s te jš i možni način izvedbe. Pri tem tipu lahko računam o z n a jda ljšo možno gradbeno sezono, k e r razen snežn ih padav in nobene druge atm o­ sferske neprilike ne ov irajo izvedbe. V n ada ljnem bomo torej za prim er­ jav o s površinsko tesn itv ijo upošte ­ v a li tip skalom etne p reg rade z uz­ vodno železobetonsko tesn itv ijo . N a slik i 7 so tabe la rično p rik a ­ zane količ ine po trebn ih del za po v r­ šinsko tesn itev ponom ih področij pri raz ličn ih ko tah norm alne zajezitve. POVRŠINSKA TESNITEV PONOROV KOLIČINE DEL Deb K o ta za jezb e [m j6S5 16o 165 670 ® Izkop [ni1] 52 OOO 62750 76-800 86600 ■ 3) Skatemet [o i* J (71-000 m ooo 537-000 761-000 S' '$)Zioženkjmen[at S77SO 73200 931*00 m -too < Qßeton [m*j i 9SO 7950 2-950 2950 ŠjŽeibaten [m1] «3OO 6600 9 (OO 12 (OO Šjtzieap [m 1992-000 2.932.000 2.932 000 2.932OOO j 2) — naöfegu[rrPj 85 000 170OOO 160000 V*1 OOO I M 089 (50 989 (50 1*89 150 689 150 ■® ^Filter [m 1] 880 500 te o SOO 880 SOO 880 500 $ @Gtino [m ] 1.950 OOO i 960 OOO 1960 OOO I9 6 0 OOO •§ fijSBtni nasip [m*] 786 OOO 786 OOO 781*000 786-000 1 Ü Beton [m*] 21000 1*2000 61*000 85 300 f^Torkrd [m9] 85000 170 OOO 265000 364 250 I 1 *2 *3 **f*8 *9 *0 M t 7.611 1*10 7.682 600 7912 650 8 .36 6 150 4+ 5+12*13 36900 63 550 93-050 (26 350 Vh K f KO O rPj [tO O O m'J N ajnazornejši pa je grafični prikaz, k je r so količine del p rikazane kot funkcija ko te norm alne zajezitve. Na abscisi so nanešene ko te norm alne zajezitve, na ordinati pa ko lič ine del. Z arad i p reg lednosti sta risan i le dve lin iji, in sicer lin ija vso t v seh zem elj­ sk ih del te r lin ija vso t be tonsk ih te r železobetonsk ih del. Vidimo, da pri površinsk i tesn itv i ponorov količ ina zem eljsk ih del le neznatno ra s te z ras točo zajezitv ijo , v eča se le ko li­ č ina betonsk ih del pri p lom biran ju brežin. N a sliki 8 so na isti način p rik a ­ zane količine del za v a rian to izločit­ ve ponorov z nasipi. V idim o, da pri te j v a rian ti zem eljska dela nag lo ra ­ s te jo z rastočo zajezitv ijo — porast ko lič ine zem eljskih del n i linearen , tem več raste po nekem eksponencial- nem zakonu. K oličine be tonsk ih del pa na rašča jo počasneje in linearno. Slika 9 p rikazu je lin iji polnitve akum ulacijskega bazena za obe v a ri­ anti. Pri koti norm alne zajezitve 470.000 m znaša velikost izrab ljivega akum ulacijskega p ro sto ra p ri povr- IZLOČITEV PONOROV Z NASIPI KOLIČINE DEL Kota tojezbe M i » ZJoian kamen [m>J Beton M Ze/ezo M c*> y 455 3V* 150 823 000 292000 22 950 67600 (539(50 6 6 6 SOn w o 660 370 500 (677000 376 000 22 950 96 500 2217100 56 750 665 617900 2338 000 660 200 229SD 198 800 63 600 3,105 fOO 65550 670 655 800 2.685-000 539000 22950 (53 500 53 S» 6.679 800 76 650 675 523000 6AOOOCO 690C00 22 950 195 000 too 6 *3 0 0 0 91150 Vz flOOOmlJ 655 660 665 670 675 Kota normalne Tnjezbe - h [m ] Slika 8. šinsk i te sn itv i ponorov 187XlOfi m 8, pri v a rian ti z izločitv ijo ponorov pa 156X106 m 3. Pri površinsk i tesn itv i ponorov pridobim o torej ca 16 od­ sto tkov več akum ulacijskega p ro s to ­ ra. P roračun stroškov za izvedbo ak u ­ m ulacije je bil nap rav ljen za čas g radn je 4 let, p ri čem er je upo štev a­ n a čim popo lne jša m ehanizacija vseh del. C elotn i strošk i za razne v i­ šine za jez itve so grafično prikazani v grafikonu na sliki 10. Vidimo, da s tro šk i za površinsko tesn itev ponorn ih področij mnogo počasneje n arašča jo z rastočo višino zajezi­ tve ko t strošk i za izločitev pono­ rov z nasip i. L inija stroškov pa je v en d ar za p rvo om enjeno varian to sta lno n ad lin ijo stroškov za izloči­ tev ponorov — absolutn i iznos s tro ­ ve PLANINA UNIJA POLNITVE AKU BAZENA Vokjmmn fo*m * škov je to rej višji, vsaj pri v išinah za jezitve, ki p rak tično p ridejo v po­ štev . Spodnji arafikon n a sliki 10 p rik a ­ zuje ceno kubičnega m etra akum uli­ ran e vode ko t funkcijo v išine no r­ m alne zajezitve. N a abscisi je nane- šena v iš ina zajezitve na o rd inati pa cena kubičnega m etra akum ulirane vode. To je na jp rep roste jš i, v endar en o stran sk i način za določitev eko­ nom ske velikosti akum ulacije. Pri v a rian ti z izločitvijo ponorov z n a ­ sipi izkazu je lin ija m inim alne speci­ fične stroške pri ko ti norm alne za je­ zitve 470 m, k a r ustreza lSeX lO ^m 3 akum ulacije . L inija specifičnih stro ­ škov je v in tervalu m ed ko to za je ­ zitve 465 in 475 p rak tično horizon ta l­ n a in lahko to obm očje označim o kot »območje ekonomske velikosti aku­ mulacije.« Linija specifičnih stroškov za površinsko tesn itev ponorov pa v š tud iranem obm očju ne izkazuje m i­ nim a, tem več im a v celo tnem in te r­ v a lu tendenco padanja . Ekonom ska k o ta no rm alne zajezitve ozirom a v e ­ lik o s t akum ulacije je torej v tem p ri­ m eru znatno večja . Do ko te norm alne za jez itv e 470 m, to re j pri v iš inah za­ jez itve , ki p rak tično p ridejo v po­ štev , pa je absolutn i iznos specifič­ n ih stroškov stalno večji ko t za v a ­ rian to izločitve ponorov z nasip i. Pri več jih v iš inah zajezitve p a bi p red ­ v id en a dvom eterska debelina tesn il­ n eg a g linastega slo ja ne zadoščala. P ovečan je debeline tega slo ja pa bi pom enilo zopet znatno povečan je spe­ cifičnih stroškov. V izdelavi imamo podrobnejšo štud ijo za do ločitev eko­ nom ske velikosti akum ulacije, v ka- K ota zajezite [m ] Slika 10. teri bo igralo najvažnejšo vlogo p ra ­ vilno v red n o ten je prevržene sezonske, to je akum ulirane energ ije . O m enje­ na štu d ija se n ah a ja v zaključni fa- fazi in kaže, da ne bo b is tveno sp re­ m enila p rikazan ih rezu lta tov . Če v ses transko prim erjam o oba m ožna n ač in a za izvedbo tra jn e vod­ ne akum ulacije na P laninskem polju, m oram o ugo tov iti sledeče: p rednost površinske tesn itve je v p rak tično neom ejenem štev ilu delovnih m est za čas g rad n je te r v t e f t da pri is ti k o ­ ti no rm alne zajezitve pridobim o ca 16 odsto tkov več akum ulacijskega prostora . Poleg tega, da je ta način znatno dražji, p a je n jeg o v a slaba s tran predvsem v tem , da je uspeh ce lo tne zgradbe odvisen od v estn o ­ sti pri izvedbi tesn ilne, predvsem pa filte rne plasti. N evestnost ene sam e delovne grupe nam lahko povzroči kasnejše defek te — izp iran je tesn il­ nega slo ja in s tem ponovno odpi­ ran je ponorov. Poleg velike denarne škode, ki bi jo u trpeli, k e r bi m o­ ra li u stav iti o b ra t in izprazniti d ra ­ goceno akum ulacijo , je v tem prim e­ ru tudi poprav ilo tak ih defektnih m est silno težavno . Silno težavno bi bilo nam reč ponovno u stv a riti k o n ti­ n u ite to p re trgan ih filtrn ih plasti. Menim, da je v dan ih okoliščinah izločitev ponorov z nasip i na jp rim er­ nejš i način za izvedbo akum ulacije. Poleg tega, da je ta način znatno cenejši od pov rš in ske tesn itve, je tudi končni u speh m nogo jasnejši. V bazenu o stane to re j le nezakrase li del dna polja in se g lavna problem atika v pogledu vodo tesnosti bazena om eji n a m esta, ki so b ila v p reg ledn i si­ tuaciji po lja 10 označena z V. V tem obm očju bo po trebno preizkusiti vo- do tesnost b regov te r v prim eru, da se ugotovi v e lika vodopropustnost, izvršiti tudi serijo poskusn ih in jek ­ cij. Za popolnom a točno om ejitev po- nornih področij pa je po trebno izv r­ šiti v m ejni coni v rsto sondažnih za­ sekov do skalne podlage polja. O m enjene p re iskave so nu jne v se­ danji razvojn i fazi p ro jek ta , ko se lahko event, p resenečen jem izogne­ mo s sprem em bam i ozirom a dopolnit­ vam i p ro jek ta . Ing. M arko Lavrenčič DK 627.823.7 Rekonstrukcija podslapja jezu v Fužinah na Ljubljanici Fužinski jez je zgrajen n a n a rav ­ nem konglom eratnem pragu v strugi L jubljanice. Tu so že od nekda j izko­ rišča li vodni padec. N a tem m estu je bil zgra jen mlin, po katerem je dobi­ lo b ližn je nase lje svo je ime Fužine. S tari jez je bil nekako p red 30 le ti obnovljen . O bnovljeni jez je iz b e ­ tonskega podstavka, n a ka te rem je p o stav ljen a g ib ljiva s trešna h id rav ­ lična konstrukcija . Ta del jezu tvo ­ rita dve polji po 18 m širine in 2.5 m v iš ine te r služi za avtom atično vzdr­ ževan je iste višine vodne gladine nad jezom . Podslapje, ki p rep reču je erozijsko de lovan je p repadajoče vode, je tvo ­ rila 50 cm debela železobetonska p lo­ šča, zg rajena v v iš in i dna spodnje­ ga rečnega korita . Dolžina podslap ja je znašala 8,0 m. Ž elezobetonska p lo­ šča dna je bila na prehodu v n a rav ­ no strugo zak ljučena s p litvejšim pragom , oprem ljena z 'v rs to Rehbo- kov ih zob. Ker se je dno za podsla'^- jem poglobilo, je pod tem elji p ron i­ ca joča voda pričela odp lav lja ti ma- te r ia l izpod ta lne plošče. Ko so za­ rad i teg a pod ploščo n asta le votline, je ta n a jp re j razpokala, na to pa se je na več m estih prelom ila. S tem je bilo zavarovan je dna pod jezom uničeno, n ak a r se je dno poglobilo za 2,0 do 3,50 m. V eč ko t 20 le t so v ršili vsako le to v eč ja ali m anjša poprav ila , da bi ogroženo zgradbo zavarovali. NIDPOCENTPAL A FUŽINE PM LJUBLJANI - ADAPTACIJA PODSLAPJA JEZU VZDOLZN/ PPEREZ PREKO LEVEČA PRETOČNEGA POLJA JEZU /N PODSLAPJA ~ MERILO iffO O D E TA 7L VZDOLŽNEGA STIKA N E D POSAM EZNIM I B ETO N SK IM I BLO K / Msano nso 0 3 Z A D N JE M ROAQAVU.U /ZVO dENA ZAG ATNA STENA G eološka zg radba ta l pod jezom in v bližnji okolici je p rep rosta . N a obeh b regov ih L jub ljan ice in v dnu struge je v iden konglom erat, ki je p ravzap rav z lep ljen savsk i prod iz ledene dobe. Z lep ljenost ni en ak o ­ m erna in se trd n e jš i kong lom erati m en ja jo z ra h le je sp rije tim i ozirom a popolnom a sipkim i p redeli. F o rm a­ cije izpod dna s truge n iso znane, v en d ar lahko dom nevam o, da segajo m ed kong lom erat in prod jezik i g li­ nastih n ap lav in in p rep e re leg a sk ri­ lavca, ker leži jez v bližini vznožja g ričev ja zg ra jen eg a iz karbonsk ih sk rilavcev in peščen jakov . Poleg te ­ ga je na tem m estu več izv irkov či­ ste, v e rje tn o sav sk e vode. K arak te ristične povprečne vodne m nožine v p ro filu jezu so sledeče: N ajn iž ja 7,8 m 3/s sred n ja le tna 60,3 m 3/s trim esečna 87,5 m 3/s povprečna v iso k a voda 256,0 m 3/s p e tle tn a v isoka v o d a 292,0 m 3/s dva jse tle tn a v isoka voda 329,0 m 3/s s to le tna v iso k a v o d a 361,0 m 3/s K apacite ta enega p re točnega po lja znaša pri popolnom a spuščeni zapor­ n ici približno 132 m3/s. O ba p o lja lahko p re v a ja ta 264 m 3/s, iz česar v i­ dimo, da je b ilo podslap je zaradi av ­ tom atičnega d e lo v an ja zapornic ob re­ m enjeno z vsem i visokim i vodam i, ki tra ja jo vsako le to najmanj- tr i m e­ sece. Vzemimo za prim er na jn eu g o d n e j­ ši slučaj, k i lah k o tekom o b ra tovan ja nastane, nam reč, k ad a r p repada v o ­ da sam o p reko enega p re točnega po­ lja. Pri tem je treb a v podslap ju vsako sekundo un ič iti približno 10.000 KM odvisne energ ije , dno je p ri tem najbo lj ob rem enjeno , spodn ja voda pa n a n a jn iž ji koti. Za un ičen je en erg ije p repada joče vode v tem p rim eru pa m ora im eti podslap je d rugačne dim enzije, k o t pa jih je im elo prvo tno zgrajeno. G lobi­ n a vode v podslap ju bi m orala zna­ ša ti v sa j 2,0 m pod dnom struge iz­ pod jezu, vodna b lazina pa bi m ora­ la b iti najm anj 12,0 m dolga. Če pri­ m erjam o te količine s p rvo tno zg ra­ jenim i, vidimo, da je bilo porušeno podslap je p rep litvo in p rek ra tko . Po­ leg teh neprav ilnosti je n a dno pod- s lap ja š k o d l j iv ^ deloval tud i vzgon skozi p ropustne p lasti p ron ica joče vode in izvirkov. Če bi ho te li pod jezom u stv a riti so lidno podslap je ustrezne globine in dolžine, bi m orali izvesti v sa be­ to n sk a dela v suhem pri znižani g la­ d in i ozirom a izčrpani stavbn i jam i. N ačin tem eljen ja obsto ječega jezu ni poznan. O hran jen i so le n ek a te ri n a ­ črti v eč jih vzdrževaln ih posegov in to v g lavnem sam o n a stran i proti spodn ji vodi. Iz tega raz loga n i b i­ lo m ogoče dopustiti, da bi znižali g la­ dino vode v podslapju , k e r bi s tem zv iša li razliko m ed zgornjo in spod­ n jo vodo in tako povečali nevarnost zlom a ta l na tem m estu. K er m ora h i­ d ro e lek tra rn a stalno obra tovati, tudi ni bilo m ogoče m isliti n a to, da bi h k ra ti znižali gladino zgorn je vode. Iz vsega n avedenega je b ila osnov­ n a m isel rekonstrukc ije sledeča: Pod jezom nasta li tolm un n a j bi za­ su li in p rek rili s težnostn im tlakom . Slika 3 204 P repada joča voda bi po tem tlak u drla p reko podslap ja in p ad a la v spodnje korito , k je r bi si u s tvarila narav en tolm un. Ta tolm un pa bi bil to liko oddaljen od jezovne zg rad ­ be, da n jeg o v a globina zanjo ne bi več p red s tav lja la posebne nevarnosti. R ekonstrukcija je bila izvedena na sledeči način . K otanjo izpod jezu so na m estu po ­ rušenega podslap ja pri p rehodu v strugo L jub ljan ice od te ločili s p re č ­ no dvo jno zagatno steno, ki je b ila zab ita do trd n e konglom eratne pod­ lage. M ateria l m ed obem a zagatnica- ma so n a to izkopali, n asta li p ro s to r pa zabeton irali. Ko je bilo m esto podslap ja ločeno od spodnje vode, so od tu odstran ili vse preosta le dele po lom ljene plošče sta rega dna p o d ­ slap ja . V es p rosto r m ed jezovno zgradbo in prečno betonsko zagat- n ico so n a jp re j pod vodo izravnali s prodom . N a tako izravnano podlago so do v iš ine nekaj nad gladino spod­ n je vode položili ob ratn i filter. N ato so filte r zavarovali z 1,20 m debelim i betonsk im i ploščam i v velikosti 3,0 k ra t 3,0 m in tako težkim i, da j ih de­ roča v o d a ne bi m ogla odplav iti. V vsako p loščo sta bili vg ra jen i pod naklonom 60° v sm eri toka dve cev i p rofila 2” , ki n a j bi odvajali pod p lo ­ ščo p ronik lo vodo in zm anjševali vzgon. Posam ezne plošče so v p rečn i sm eri m ed seboj vk len jen e tako , da je posedan je m ogoče, toda na tak način , da ne m ore m ed dvem a p lo ­ ščam a n a s ta ti v ertik a ln a stopnja. V zdolžni stik i pa dopuščajo m ed se­ bojno posedan je plošč. P repadajoča voda dere preko tega težkega tlaka, ki v a ru je filte r te r pada v spodn je korito na m estu, k je r poglobitve dna ne m orejo ogrožati stab ilnosti novega dela, p redvsem pa ne jezovne zgradbe same. T lak je na koncu p rek riteg a po d ­ slap ja oprem ljen z v rsto zob, ki raz- p ršu je jo vodni curek. (Glej vzdolžni p rerez jezu slika 2 te r dve fo tografiji sliki 1 in 3.) Zobje v išine 80 cm so po 60 cm narazen te r se dv igajo od ho rizon ta lnega tlaka pod kotom 45° navzgor, p ro s to r m ed zobmi pa pada pod ko tom 15° navzdol. N a m estu, kam or bo p ada la p re ­ tak a jo ča voda, so tla iz sipkega p ro ­ da, delom a iz kosov konglom erata. Z aradi v eč je varnosti smo pri računu, k ak o globok tolm un bo tu nastal, upoštevali, da je ves m ateria l sipek. U gotovili smo potrebne globine vode za form acijo vodnega skoka globine, ki nastan e jo pri določenih pogojih glede na zrnavost p roda dna, in globine, ki jih lahko pričakujem o zaradi ob rušen ja proda. G lobina, k i u s tv a rja vodni skok za curek, ki je ob rn jen pod 15° navzdol, m ora znašati 4,0 m. Tolm un bo g le ­ de na zrnavost p roda (d90% =40m m ) dosegel globino od 5,0 do 6,0 m. Ker p re tek a jo ča voda v to lm unu prod obrača in m eša, se zrna m an jša jo in Ing. R udolf Jenko Problem debeline zgornjega ustroja pri Prvo vprašan je , na k a te reg a nujno nale tim o pri m odernizaciji obsto ječe cestne m reže, je nedvom no v p rašan je nosilnosti tem eljn ih ta l in debeline zgorn jega u stro ja . Za sodobni prom et so značilne velike sta tične in d ina­ m ične obtežbe in velike h itrosti. Ra­ zum ljivo je, da stare ceste, zgrajene v p re tek lo sti v popolnom a drugih razm erah, ne m orejo več vzdržati te ­ ga prom eta in da bolj ali m anj po­ spešeno propadajo . P roblem rekonstrukcije cestne m re­ že že tako v splošnem n ikakor ni p re ­ p rost. Z lasti v e lja to glede po trebne debeline in v rs te zgornjega ustro ja . N e p o jav lja jo se nam reč zgolj sta tične in dinam ične obtežbe, am pak tu d i atm osferni vplivi. Po nove jš ih izkušn jah je pa in tenzivnost prom e­ ta p rav tako zelo odločilen faktor, čep rav je to v m arsičem na p rv i po­ gled nepričakovano . Jasno je, da za­ h tev a zam otanost tega v p rašan ja po­ d robnejše razm išljan je p rav tako teo ­ re tičnega, kakor tudi p rak tičnega značaja , k e r je le tako m ogoče priti do jasn ih , p rep rostih in prak tično u p o rab ljiv ih zaključkov. N aloga, ki nam je pri rekonstrukc ijah p o stav lje ­ n a g lede nosilnosti cest, je v tem , da predvsem analiziram o stan je in v rs to zgorn jega u stro ja obsto ječih cest, da preiščem o učinkovan je sodobnega p ro ­ m eta te r v seh ostalih vp livov in n jih posledice, da za p redv iden i bodoči p rom et dim enzioniram o po sodobnih n ače lih po trebno debelino zgornjega u s tro ja in končno da izberem o p ri­ m erno u trd itev vozišča. N osiln i sloj naših cest — z izjemo n ek a j novih betonsk ih cest — je zg ra jen bodisi n a telfordskem (t. j. s kam nito podlago) bodisi na m aka­ dam skem principu. S ta roavstrijska n avod ila za g radnjo in vzdrževanje gram oznega vozišča d ržavnih cest iz le ta 1903 p redp isu je jo za navedena dva načina sledeče: Pri uporabi kam nite podlage naj bodo p iram idasti kam ni v isok i 10— 15 cm, stran ice osnovne p loskve 6—- 9 cm. Pri slabo nosilnih, podajn ih tleh je p riporočljivo vzeti kam ne z višino 18— 20 cm in s stranicam i osnovne p loskve 10— 12 cm. Kamni na j bodo dobro zak lin jen i, n a to pa naj se u v a ­ lja podloga z lahkim valjarjem . N a podlogo se razg rne končno še sloj to lčenca 8015 cm (v nasutem stanju), ki naj bo u v a ljan s težjim valjarjem . Pri m akadam skem nosilnem slo ju zah tevajo c itiran a navodila pri kohe­ rentnem , vodonepropustnem spodnjem u stro ju n a jp re j 20—30 cm debelo p last peska, n a to pa 40—50 cm m oč­ ni sloj to lčenca in sicer tako, da so v spodnji polov ici dim enzije zrn v eč­ je k ak o r v zgornji. Žal so ta način uporab ili le redko. D ebelina nosilnega slo ja v a riira to ­ rej po nav ed en ih predpisih p rib liž­ no od 15— 32 cm za te lford in od 60— 80 cm za m akadam . O snovna p loskev p iram idastih kam nov znaša od 60— 150 cm 2. N ek a te re nove in rekonstru irane ceste po p rv i svetovni vo jn i so bile zg rajene po staro jugoslovansk ih ti­ pih, ki so predp isovali za kam nito podlago 20 cm, za v rhn jo p last to lčen ­ ca 15 cm, skupno to rej 35 cm. Pri m akadam u je znašala skupna debeli­ na 25 cm, n a skalnatih tleh pa 20 cm. Po tak ra tnem splošnem pojm ovanju o funkciji kam nite podlage in m ak a­ dam a so na važnejših cestah uporab­ lja li p rv i način, m edtem ko je bil drugi način dovoljen na m anj p ro ­ m etn ih cestah . Pri cestah , zgrajen ih v XIX. sto le t­ ju ali p re j, pa m orem o ugotoviti, da je v eč in a od n jih — m ed njim i tud i važnejše — brez kam nite podlage in da im ajo le re la tivno tenek m ak a­ dam ski sloj. V ažno je vsekakor, da si pog leda­ mo podrobneje , kakšna je b ila izved­ ba enega in d rugega načina . Pri tem je m ogoče ugo tov iti sledeče: Po trad ic ionalnem načinu izvedbe kam nite podlage so bili kam ni po ­ s tav ljen i n a zn iveliran i p lanum in n a ­ to zak lin jen i. (Sl. la). Samo po sebi je razum ljivo, da n ikdar ni bilo m o­ goče doseči po lagan ja kam nov z en a ­ kim i osnovnim i ploskvam i, am pak da so se te m ed seboj zelo razločevale. Ko je bil razg rn jen sloj to lčenca in ko so začeli z va ljan jem , je seveda nu jno m oralo priti do tega, da so se drobe. Ko se p rod to liko zm anjša, da ga voda lahko odplavi, se to lm un po­ globi. Tako bi k o tan ja pod jezom lahko doseg la globino 38,0 m. To lahko p re ­ prečim o s tem , da postopom a doda­ jam o večje prodnike, to rej, da vzdr­ žujem o globino to lm una na is ti koti. Če bomo nadzorovali globino to l­ m una po več jih povodn jih in izpol­ n jev a li zgorn je pogoje, potem v b o ­ dočnosti ni p ričakova ti resne jših po ­ škodb jezovne zgradbe. DK 825.731 modernizaciji cest kam ni različno pogrezali v spodnji u stro j; to je im elo za posledico is to ­ časno v tisk av an je tem eljn ih ta l v prazn ine m ed tlakom , ki znašajo tudi p ri dobrih izvedbah včasi do 40 od­ sto tkov. Ta p o jav je pri takem delu seveda neizogiben. (Sl. Ib). Saj je že dolgo znano, da je tren je m ed zakli- n jen im i kam ni razm erom a zelo m ajh ­ no in da m oram o zato raču n a ti s to č­ kasto obtežbo. V tek u le t se to se ­ veda še stopn ju je , k e r tudi z rednim dosipavanjem in v a ljan jem ne m ore­ mo odprav iti teh neenakom ernosti v podlagi. Tako to re j vidim o, da n i­ mamo čvrstega m onolitnega nosil­ nega sloja, am pak neko m ešanico kam na in v tisn jen eg a m ehkega zem- ljinskega m ateria la in da se de- a Slika 1. belina zgorn jega u s tro ja (ZIf Z2, Z3) sta lno m anjša. Schaible n av a ja prim e­ re z neke 14 le t s ta re kam nite podlage, debele 20 cm, pri k a te ri je na 36 kg kam na odpadlo 26 kg ilovice. Take prim ere najdem o pa tud i na naših ce­ stah k a j pogosto . N ada lje lahko opa­ zimo, da je p rišlo zaradi pom an jk lji­ vega tre n ja m ed kam ni do znatn ih p regrupacij sam ih kam nov, tako, da so izrin jen i iz p rvo tne lege v povsem nep rav ilne položaje. Pokazalo se je tud i to, da so se po ­ sam ezni kam ni že p ri sam em v a lja ­ n ju pogosto p rev rača li in celo zdro­ bili, zlasti če k v a lite ta kam na ni u strezala zah tevan im predpisom . Jasno je, da je tak nosilni sloj tu ­ di zelo obču tljiv za zm rzlinske učin ­ ke tal, posebno pa še pri odjugi. Saj im a v večin i p rim erov sam nosiln i sloj v sebi to liko koheren tnega m a­ teria la , da se že v n jem sam em p o ­ jav lja he terogeno zam rznjenje. D osti bo ljše so razm ere pri m aka­ dam skem nosilnem sloju. Sicer tudi pri n jem zapazim o infiltracijo te ­ m eljn ih ta l tam, — k je r niso uporab­ lja li filtrskega slo ja iz peska. V endar je ta in filtrac ija p rece j m anjša, z lasti k je r je bil to lčenec prav ilno granu- liran, t. j. da z rnatost ni bila p rev e ­ lika. Pri m akadam u tud i ne zapazim o tako m očne v a lo v ito s ti planum a spod­ n jega ustro ja , k e r je pač razdelitev p ritiska pri v a lja n ju dosti ugodnejša . U gotoviti je pa treba tud i še to, da je k slabem u stan ju te lforda in m akadam a m očno pripom ogla tudi slaba kva lite ta upo rab ljenega kam na, ki je pod vplivom vode in m raza za­ čel razpadati. Škodljiva je b ila tud i navada, da so p ri v a ljan ju to lčenca vp lakovali d robrozrnate , odplak ljive prim esi »za bo ljši sprijem «, k a jti tak m ateria l lahko p rav občutno p oslab ­ ša kvalite to nosilnega sloja. Z m alim i izjem am o je to rej k v a li­ te ta nosilnega slo ja n a obsto ječih s ta ­ rih cestah taka, kakor sem opisal zgoraj. Pri dobro nosiln ih tleh so s i­ cer b is tveno bo ljše razm ere, vendar to ni važno, k e r na tak ih tleh tud i za m očne p rom etne obtežbe fund iran je ni p rav nič težavno. N asprotno lahko ugotovim o, da je v takih prim erih celo za sodobne obrem enitve zgornji ustro j brez po trebe predim enzioniran . N aslednje vp rašan je , ki ga je treba rešiti, je v p rašn je učinkovan ja so­ dobnih prom etnih obtežb. Po m ednarodnih p redpisih je m a­ ksim alno dopustna osna obtežba 10 ton, to re j na eno kolo m aksim alno 5 ton. V prim erih, k je r to ne zah teva p revelik ih stroškov , sme biti m aksi­ m alna osna obrem enitev 13 ton (6.5 ton na 1 kolo). D ejstvo je, da so d a ­ nes tovorna vozila s 13 tonsko osno obrem enitv ijo tud i v Evropi že zelo pogosta, zato je seveda nujno, da tako obtežbo upoštevam o. P ričako­ va ti je treba z gotovostjo , da bo p ri­ šlo v k ra tkem do sprem em b v m ed­ narodnih predpisih , kar se po v o j­ ni prom et začen ja zopet naglo razv i­ ja ti. K akšne nape to s ti se m orejo p o ja ­ viti v tem eljn ih tleh, bomo pokazali na p rak tičnem prim eru. Z adnja os tovo rnega vozila Krupp- T itan je m aksim alno obrem enjena z 11.52 tonam i. N a dvojno kolo (sl. 2.) odpade to rej 5760 kg, oziroma na v sa ­ ko kolo 2880 kg. Če računam o debe­ lino zgorn jega u stro ja sta rih cest povprečno 25 cm in teo retično iz ra ­ čunam o za sta tično obtežbo napetosti tem eljn ih tal, dobim o m aksim alno n a ­ petost 3max- — 3,6 kp/cm 2 in sicer na območju, k je r se spodnji dve obte- žilni ploskvi p rek rije ta . Pri tem je P-2880kg P* 2880kg po lm er krožne kon tak tne p loskve en ak 12 cm, polm er obtežilne p loskve n a spodnjem u stro ju pa 23 cm. Tem u u strezn i m aksim alni u sed ek znaša ca 1.7 cm, če računam o s p rožnostnim m odulom spodnjega u stro ja 80 kp /cm 2, k a r približno v e lja za težko gnetno glino ali ilovico. Za zgornji ustro j pa računam o s prožnostnim m odulom ali ilov ico . Za zgornji ustro j pa raču n a­ mo s prožnostnim m odulom 500 kp/cm 2, k e r ta v rednost u streza po izkuš­ n ja h opisani kvalite ti. N ape to st na ko n tak tn i površin i znaša ca 7.0 kp /cm 2 (za inflacijsk i p ritisk v pnev ­ m atik i pi = 6.25 atm.). V idim o torej, da znaša u sedek sa ­ mo p ri sta tičnem uč inkovan ju že ca 2 cm, m edtem ko danes dopuščam o v red n o s t na jveč 0.5 cm. Poleg tega se pa pri te j debelini zgorn jega ustroja, tud i če delu je sam o sta tična obtežba, že p o jav lja jo ireverzib ilne p lastične deform acije, ker bi m orala po trebna kohez ija doseči v rednost ca 0.48 kp /cm 2, m edtem ko znaša stvarna kohez ija p redpostav ljene zem ljine le ok rog 0.1 kp /cm 2. T oda to še ni vse. Pom isliti mo­ ram o, da računa raču n an a oz. p redpo­ s tav ljen a razdelitev p ritisk a ustreza s ice r dosti dobro m akadam u, ne pa kam niti podlagi. V prim eru kam nite podlage bi mo­ ra li im eti na obm očju spodnje ob te­ žilne p loskve (kroga), k i m eri ca 1660 cm 2, vsaj 16 kam nov s približno površino 100 cm2. Na prvi pogled je jasno , da p rak tično tega n ikdar ne m orem o doseči, am pak da je na tej površin i postav ljeno m anj kam nov, t. je da je specifični p ritisk v eč ji od računanega. Še slabše je seveda, če je tren je med kam ni le m ajhno, kar je pri kam niti podlagi, k ak o r je že om enjeno, reden pojav . O brem enilna p lo skev na v rhu k am n o v ; znaša ca 530 cm2. Zaradi pom an jkan ja tren ja prevzam e ta p loskev skoro celotno obrem enitev , kar pomeni, da znaša n ap e to s t ta l ca 5.5 kp/cm 2. N adalje je treba om eniti, da običajno ne upo­ števam o dinam ičnih učinkov, ker ti tra ja jo le desetinko sekunde in v z tra jn o st m ase zgornjega u stro ja ne dovo lju je v tem kratkem času polni razm ah teqa učinka. Toda to ve lja le za norm alne prom etne obrem enitve. Pri in tenzivnejšem prom etu — včasih že pri 1000—2000 vozilih na dan, je treb a pa ta vp liv upoštevati, ker p ri­ de že do znane u s tru jenosti m ateria­ la. K oeficient sunka pa doseže po nem ških, šv icarsk ih in am erikansk ih m eritvah za pnevm atike z visokim tlakom v red n o s t 2—3, k a r bi pom eni­ lo v našem prim eru, da naras te na 8 do 12 kp /cm 2, ozirom a pri pom an jk ­ ljivem tren ju celo 11— 17 kp/cm 2, k a r seveda tla redko lahko prenesejo . Pa tud i pri znatno m anjših obrem e­ n itvah p ride že do p reobrem enitve tal. Če n. pr. računam o nape to s ti za obtežbo 2.0 ton i n a eno kolo, dobim o pri istih supozicijah kakor p re j m a­ ksim alno n ap e to s t tem eljn ih ta l ca 2.0 kp /cm 2. P lastične deform acije se pa p o jav ijo že pri sta tičn i obrem e­ n itv i, k e r bi b ila po trebna kohezija 0.26, m edtem ko znaša n jen a stv arn a v rednost le okrog 0.1. K akšen je vp liv povečan ja in ten ­ zivnosti p rom eta, naj prikažem o na poizkusih, ki jih je Shannon izvedel pri g radn ji le ta lišča Dow Field (USA). N a spodnjem u stro ju iz puste ilo ­ v ice so položili nosiln i sloj (kam ni­ ta pod laga in tolčenec), ki je skupno z obrabnim slojem (asfaltni beton) m eril 61 cm. V ozilo s kolesno ob re­ m enitv ijo 9070 kg pri 4 k ra tn i vožnji na dan ni povzročilo n ikak ih poškodb ali deform acij. Če pa je znašalo š te ­ vilo dnevn ih voženj 40, potem je n a ­ vedena debelina zgornjega u stro ja od­ povedala že pri kolesni obrem enitv i 3175—4536 kg. Posebno un iču joč pa je uč inek so ­ dobnih težk ih vozil v dobi odjuge, ko so tem eljna tla bolj ali m anj n as i­ čena z v lago in je zaradi tega n ji­ hova nosilnost b is tveno zm anjšana. Zato je razum ljivo , da začen jajo vozi­ šča razpadati. R azum ljivo je pa tudi to, da tega n ikako r ne m orem o p re ­ p rečiti s tem , da bi o jačili v rhn i ob­ rabni sloj. T udi n a jte ž ja u trd itev je zap isana propadan ju , če debelina in k v a lite ta nosilnega slo ja ne u strezata nosilnosti tem eljn ih tal. Izjem a je se ­ veda betonsko vozišče, k e r im a b e ­ tonska p lošča kakor znano dvojno funkcijo, in sicer funkcijo nosilnega in obrabnega slo ja. V p raksi pozna­ mo m nogo prim erov, k je r so n a jlaž je površinske obdelave zaradi m očnega nosilnega slo ja im ele pri na jtežjem prom etu zelo dolgo ž iv ljen jsko do­ bo. P ropadan je obrabne p lasti in sploh zgorn jega u stro ja je vselej p o ­ vzročila ali n estrokovna izvršitev v o ­ zišča, ali pa nezadostna debelina n o ­ silnega slo ja. Sama obraba — zlasti če im am o na cesti prom et zgolj z m otornim i vozili — ne povzroča p ro ­ padan ja vozišča. Do sedaj smo govorili le o gibkem zgornjem u stro ju s ta rega cestnega om režja. Potrebno pa je, da si prav tako ogledam o betonska vozišča no ­ ve jšega datum a, ker je tudi n a n jih m ogoče opaziti odločilen vp liv pogo­ stosti prom eta. K akor je znano, so znašale debeli­ ne be tonsk ih plošč v Evropi približ­ no 15 cm za m alo do sredn je ob re­ m enjene ceste, 20 cm za sredn je ob re­ m enitve in 22 do 25 cm za težek p ro ­ m et ali pa za plošče na nekonsolid i- ranem spodnjem ustro ju . D okler je bil p rom et glede obtežbe koles in š te ­ v ila vozil razm erom a om ejen, so te d im enzije zadoščale, v ko liko r n i p ri­ šlo do poškodb zarad i drugih v p li­ vov, k ak o r so n. pr. posedan ja n a s i­ pov ali zašč itnega sloja, zm rzovalni učinki, slab beton i. p. K akor h itro je pa p rišlo do občutnega n a raščan ja h itro sti in 'te ž e vozil te r n jihovega š tev ila n a dan, so se tudi na be to n ­ sk ih p loščah začeli po jav lja ti risi in razpoke k o t znaki preobrem enitve. K ako se jav lja ta vp liv povečan ja ob­ težbe in š tev ila vozil, kažejo n e k a te ­ ri p rim eri sta tistike Public Roads A d­ m in is tra tion v ZDA. N a n ek i 10 le t stari be tonsk i cesti z debelino plošče 20 cm, arm irano z železno mrežo, je 8-tonsko tovorno vozilo pri 137.000 vožnjah povzročilo 2% , 10-tonsko vozilo pa 22 odsto tkov reg. Č ep rav je to re j osna ob težba n a ­ ras la sam o za 2 toni, se je pri istem štev ilu voženj pojav ilo 11 k ra t več poškodb. Isto 8-tonsko vozilo je pri 175.700 vožn jah povzročilo, da je raz­ pokalo 8 odsto tkov v seh betonsk ih plošč, za 10 tonsko vozilo pa je zna­ šal ta odsto tek pri enakem štev ilu vo ­ ženj že 40, t. j. p e tk ra t več. N a neki d rug i poizkusni cesti je 175.000 v o ­ žen j z vozilom 9 ton /os povzročilo 37,5 m razpok, 170.000 voženj z 11.2 ton /o s pa 225.0 m. N a isti cesti se je pri 115.000 vožn jah z vozili 16 ton /os po jav ilo 180 m razpok (risov), pri pri 87.000 vožn jah z vozili 22.4 ton/os pa 975 m. Pri 40 odstotnem povečan ju osne obtežbe se je to rej k ljub 24 od­ sto tnem zn ižanju štev ila voženj p o ja ­ v ilo 5.4 k ra tn a dolžina razpok, kakor v p rvem prim eru. Do podobnih rezu lta tov je p rišel tu ­ di Shannon pri že om enjenih po izku­ sih n a le ta lišču Dow Field. Betonsko vozišče z debelino 18 cm je b rez p o ­ škodb vzdržalo 4 vožnje n a dan. Pri is tih pogojih se je pa porušilo, ko se je štev ilo dnevnih voženj povečalo n a 40. V pliv povečan ja sta tične prom etne ob težbe in n jene in tenzivnosti je to ­ re j evidenten . Če pogledam o, kakšne poškodbe se p o jav lja jo na betonsk ih voziščih, v i­ dimo, da gre predvsem za poškodbe na reg ah in za rise in razpoke, ki so posled ica ali tem pera tu rn ih vp livov ali p reko račene upogibne napetosti zarad i podajnosti podlage. Rege so na jobču tljive jša m esta na betonskem vozišču. Tudi pri na jbo ljš i izvedbi ni m ogoče doseči, da bi p re­ čili u d a rjan je koles. Ti udarc i nujno povzročijo , da se m ateria l pod rego m očneje kom prim ira k ako r v sredini plošče. Skozi rege prod ira površin ­ ska voda in to še pospešu je . Razen teg a seveda znatno vp liva tud i kon- denzna voda. V ečja kom prim acija pa povzroči več je posedanje podlage in s tem se seveda znatno povečuje jo upogibne napetosti in zelo pogosto se n a tak ih m estih po jav lja jo razpoke. Posebno jasno se v id i uč inek p ro ­ m eta n a nezm ozničenih ploščah. Po­ slika 3. dobno k ak o r pri železniških tirn icah na stiku, po tiska jo kolesa rob plošče navzdol. Pri tem nastane stopnja, na ka te ro udari kolo (sl. 3). Ta d inam ič­ ni vp liv še bolj poveča napetost, ki se po jav i pri pon ižan ju plošče. Posle­ dica tega je, da se te plošče tud i bolj pogreznejo, k a r se m ore povsem ja s ­ no v ide ti na p loščah z enosm ernim prom etom . Predvsem iz teh razlogov smo v re ­ gah začeli m on tira ti moznike. Podob­ no v e lja tud i za stike in za navidezne rege, čep rav pri n jih nastane jo s top ­ n je v m anjši m eri, k e r je tren je p re ­ cej večje , jzlasti p ri navideznih re ­ gah. V endar se tud i pri teh dveh v rs tah v tek u le t pod vplivom zmrzo­ v an ja ta l in pogosto se ponav lja jočih d inam ičnih obtežbah p o jav lja jo iste poškodbe, zlasti p a pri nehom ogenem spodnjem ustro ju . Poudariti je treba p ri tem , da tud i p rvovrsten peščeno- gram ozen m ateria l, k i ga redno upo­ rab ljam o pod betonsko ploščo, ne m ore teh učinkov n a regah p rep re ­ čiti, k e r je ta m ateria l za udarce in tre s lja je zelo obču tljiv in se tudi pri tak i pod lag i nu jno p o jav lja jo opi- pogledu so dobili N em ci p redvsem na avtom obilski cesti K arlsruhe - M ann­ heim , ki je b ila zg ra jen a n a popol­ nom a hom ogenem pesku . V k ljub do­ bri nosilnosti teg a m ateria la so se zarad i po v ečan ja p rom eta po jav ile 1. 1949 stopnje (do 4 cm) n a 10 km. Ta dolžina se je 1. 1950 že povečala n a 25 km, tako da so m orali 1. 1951 san ira ti ta odsek. Pri tem se je po ­ vsod n a regah in stik ih pokazala p re j op isana m očnejša kom prim acija. De­ lom a je p rišlo pri tem tud i do izpi­ ra n ja peska izpod rege zarad i p ron i­ can ja m eteorne vode. Enake izkušnje so im eli že pred vo jno n a avtom o­ b ilsk i cesti M ünchen—N ürnberg . Če govorim o o rek o n s tru k c iji cest in o po trebn i debelin i zgornjega ustro ja , se m oram o n u jno do takniti tudi vp rašan ja zaščite p ro ti škod lji­ vim učinkom zam rzn jen ja tal. D anes poznam o zanesljive m etode, s katerim i zavaru jem o vozišča tako, da popolnom a izločim o vp live zam rz­ n jen ja tal. T oda teh m etod iz ekonom ­ sk ih razlogov pač n i m ogoče zago­ varja ti, k e r zah teva jo zelo velike stroške. Pa tud i s tehn ičnega sta lišča ne bi bile sp re jem ljive . Pri tem v p ra ­ šan ju se m oram o predvsem zavedati tega, da so učink i zam rzn jen ja tal za cesto nevarn i šele tak ra t, k ad a r p re ­ segajo neko določeno m ejo, ki zavisi seveda od ko n stru k c ije zgornjega u stro ja , z lasti pa od n ač ina površin ­ skega obrabnega slo ja, t. j. od u trd it­ v e vozišča. N a podlag i p rak tičn ih iz­ kušen j n a v a ja Ruckli za posam ezne v rs te u trd itev sledeče dopustne sane p razn ine. Bogate izkušnje v tem dvige: D opustni dvigi V rsta u trd itve Enakom eren spodnji ustro j N eenakom eren spodnji ustro j P ovršinska obdelava, v se v rs te b itum en tsk ih ali te rov ih vozišč 2—5 cm 1—3 cm B etonska vozišča dp 10 cm 4—5 cm Pri tem pa av to r pripom inja, da nav ed en e v rednosti seveda ne m ore­ jo b iti splošno veljavne. V p rak s i nam je to re j p o stav ljen a naloga, da učinke zam rznjen ja ta l om ejim o do do ločene m eje s tem , da izberem o p rim em o debelino zašč itne­ ga sloja. O bčutno o lajšavo nam po ­ m enijo p ri tem novejše ugo tov itve šv icarsk ih in nem ških preiskav , ki dopuščajo za peščeno gram ozen m a­ teria l, upo rab ljen za zaščito, znatno v eč ji odsto tek prim esi finozrnatega m ateria la z g ranu lac ijo 0 < 0,02 mm, k ak o r to zah teva znani C asagrande- je v k rite rij. T ak m ateria l je seveda dosti cenejši. P ri d im enzioniranju debeline zaščit­ nega slo ja pa zopet n e sm emo upo­ štev a ti sam o lastnosti tal, h idro lošk ih in k lim atsk ih razm er in v rs t u trd itve , am pak tud i in tenzivnost p rom eta. Schaible je na cestnem kongresu v D üsseldorfu (1952) navedel, da se je n. pr. na W ürtem berSkem po jav ilo 72 odsto tkov v seh opazovanih zmrzlin- sk ih poškodb n a m očno obrem enje­ nih cestah (4000—8000 vozil n a dan), in sicer v p re težn i v eč in i tak ra t, ko je debelina zgorn jega u s tro ja znašala m anj ko t 30 cm. Taki po jav i so za časa odjuge po­ vsem razum ljiv i. M ajhna nosilnost ta l m ora pri pogostih ob rem enitvah im e­ ti za posledico obču tnejše deform a­ cije. Toda tu d i ko so tla zam rznje­ na, m ore ta k a ob težba učinkovati zelo močno in povzročiti v eč je ali m anjše poškodbe. Res je sicer, da so tla v zam rznjenem s tan ju bolj nosilna. To­ da zaradi n as ta lih dv igov se občutno povečajo d inam ični učinki. Za d ina­ m ično učinkovan je so pa zam rzla tla zelo občutljiva. Seizm ične m eritve, ki jih je izvedel Bendel 1934/35 n a ce­ stah v okolici Luzerna, so pokazale, da so bili n ih a ln i pospešk i za 240 do 375 odsto tkov v eč ji od pospeškov v nezam rznjenih tleh. N a podlagi p re j navedenega sm e­ mo zak ljučiti sledeče: P ropadan je obsto ječ ih cest je v p r ­ vi v rs ti posledica neprav ilnega raz­ m erja m ed debelino in kvalite to n o ­ silnega slo ja zgorn jega u stro ja in m ed prom etno obrem enitv ijo . Zato je treba pri rek o n stru k c iji cestne m re­ že posvetiti tem u vp rašan ju posebno pozornost. Pri d im enzioniran ju pa je nujno, da upoštevam o ne sam o sta tične in k lim atske fak torje , am pak tudi bodoči prom et, ker je pri in tenzivnem p ro ­ m etu treb a raču n a ti z dinam ičnim i učinki, ki obču tno povečajo potrebno debelino zgorn jega ustro ja . N edvom ­ no pa ni priporočljivo , pri p redpo­ s tav ljan ju bodočega prom eta biti p re ­ več ozkosrčen, saj so izkušnje p o k a­ zale povsod, da p rom et zlasti na m o­ dern iziran ih cestah mnogo h itre je n a ­ rašča, k ako r pa je bilo to p red v id e­ no. Z avedati se je treba tud i tega, da ne rekonstru iram o cest za k ra tko dobo, am pak za bodočnost. V kolikor gre za gibki gorn ji ustro j, je tako g ledan je up rav ičeno tem bolj, k e r strošk i za p rav ilno debelino no­ silnega slo ja niso tako veliki, kakor se to zdi na p rv i pogled. Pri novih cestah oz. p ri preložitvah, k je r gre za odkup sveta , zem eljska in z idar­ ska dela, za ob jek te , za u trd itev v o ­ zišča, 'za oprem o itd., znašajo strošk i za nosiln i sloj le neznaten odstotek. Za šv icarske razm ere znaša ta odsto ­ tek n a jveč do 5 odsto tkov od celo­ kupn ih stroškov . Tudi za naše raz­ m ere se ta v rednost ne bo mnogo raz likovala . Pripom niti pa je treba, da to v e lja samo za tla s slabo nosil­ nostjo . Jasno je, da ne ležijo vsi od­ seki n a slabo nosiln ih tleh in da je to re j ta odsto tek v prim eri na celo cesto ozirom a celo cestno om režje še m anjši. Pom isliti m oram o tud i n a to, da zadosti m očna nosilna p las t občut­ no poveča tra jn o st in stab ilnost sam e u trd itv e , k e r je obraba razm erom a m alenkostna. Zato zlasti v p rv ih e ta ­ pah, ko prom et še ni dosegel do loče­ ne m eje, brez pom islekov lahko izve­ dem o laž je in cenejše u trd itve , s či­ m er dosežem o gotovo lepe prih ranke. D ražje cestne u trd itve m orem o brez kak ršn ihko li težav zgrad iti tak ra t, k a ­ dar povečan prom et povzroči tem u prim erno povečano obrabo vozišča. Pri rekonstrukcijah , k je r tra sa po­ tek a še napre j po s ta ri cesti, pa tudi ne bodo- navedene razm ere b is tveno d rugačne. Jasn o je tudi to, da so vzd rževal­ n i strošk i pri zadosti m očnem nosil­ nem slo ju občutno m anjši k ak o r v p rim erih nezadostne debeline. K ončno je treba poudariti, da lah ­ ko s pam etno konstrukcijo nosilnega s lo ja znatno znižamo ob ičajne stroške za zgornji ustro j. K akor je znano, so nap e to s ti razm erom a h itro zm anjšu­ je jo v globino. Zaradi teg a n ikakor ni potrebno, da vso debelino zgor­ n jeg a u stro ja naredim o z v isokovred- nim kam nitim m aterialom , am pak sa ­ mo zgornji, najbo lj ob rem en jen i sloj, debel ca 15 do 20 cm. Za osta li del lahko brez n a jm an jše škode uporab­ ljam o m anj v red en m aterial, tud i jam ­ ski gram oz slabše vrste. Poskrbeti je treba Te za prim erno kom prim acijo, ki naj u streza m aksim alnim dopust­ nim usedkom , in za to, da m aterial ne zam rzne heterogeno . Ta k rite rij pa po p re j nav ed en ih novejših izkušn jah tudi ne s tav lja posebno velik ih za­ h tev g lede k v a lite te mater-iala. LITERATURA A nleitung zur H erste llung und Pfle­ ge der Scho tterfah rbahn der Reich­ strassen 1903 (in den im R eichsrate v e rtre ten en K önigreichen und Län­ dern) ; C rantz, Die B edeutung des U n ter­ grundes und des U nterbaues für die H a ltbarke it der b itum inösen F ah r­ bahnbeläge, S trasse und A utobahn, 1952, No. 1, 2, 3; H erion, Das Problem der Ü berlastung der S trassen durch den LKW (Die B auw irtschaft, 1952, No. 42/43); Ruckli, Der Einfluss der V erkeh rs­ las ten auf die S trassenkosten (Schweiz. A rch iv für V erkeh rsw issen ­ schaft und V erkerhrspolitik ) 1950, No 4; D er F rost im B augrund (Springer, 1950); Schaible: E inflüsse des U n terg run­ des auf B etondecken (Beton- und S tah lbetonbau , 1952, No 10); F rostschäden - U ntersuchungen (Re­ fe ra t na cestnem kongresu v D üssel­ d o r f s ok tober 1952); F rostschäden und deren V erhütung im S trassenbau (Bautechnik, 1950, No 12) . Ing. S tane Brici DK 628.3 K vprašanju čiščenja odplak V oda je p rav tak o ko t zem lja in rude narav n o bogastvo, ki ga ni m o­ goče povečati ali nadom estiti. Z raz­ vojem gospodarstva pa p o sta ja ved ­ no bolj in bo lj očitno, da voda ni sa ­ mo osnovni e lem en t ž iv ljenja, am ­ pak tudi elem ent, brez k a te reg a ni industria lizac ije . Industrija nu jno po­ trebu je za svo je obra tovan je indu­ strijsko uporabno vodo. Za razvoj in koncen trac ijo indu ­ strije , za v ečan je naselij ob indu­ strijsk ih središčih , za razvoj k m etij­ stva pa je po trebno vedno več in več vode. Z zv iševan jem živ ljen jskega s tandarda ras te po raba vode tu d i za ind iv idualne potrebe. V odo pa v g lavnem črpam o iz naravn ih virov, ki so om ejeni. V odne množine narav n ih vodotokov im ajo nam reč na daljšo dobo neko svo jo stalno gornjo m e­ jo. V idim o to rej, da moramo pri raz ­ vo ju našega gospodarstva to dejs tvo n u jno upoštevati. Kaj pa kak o v o st vode? Industrija , po ljedelstvo , ribogojstvo, vodna oskrba, h igiena, obrt in drugi žele in zah tevajo naravno , čisto vodo. To pa bi lahko im eli le tak ra t, k ad ar sam i te vode ne bi onečiščevali s svojim i odplakam i. K akšno pa je v tem po­ g ledu stan je pri nas? N aši vodotoki so vedno bolj obteženi z odplakam i in dustrije in naselij. Ta ob tež itev je dosegla tako mero, da že ov ira n a ­ d a ljn ji razvoj n ašega gospodarstva. Potrebno bo ukren iti vse, da bi se to onečiščevanje zm anjšalo te r da bi se kakovost vode zboljšala . N aši vodo tok i im ajo vedno več fizikalno- kem ičnih, b io loških in b ak te rio lo ­ šk ih prim esi. V si dosedan ji napori, da bi p rip rav ili našo in dustrijo do tega, da bi svo je odplake čistila , pa so im eli le m inim alne uspehe. V času p redap rilske Ju goslav ije so se indu­ s tr ija in naši rudnik i znali znebiti te obveznosti s pom očjo podkupovan ja odločujočih uradn ikov v Beogradu. Ti so že poskrbeli, da sklep i š tev il­ n ih strokovnih kom isij niso bili re ­ alizirani. Po osvoboditv i pa je bilo m arsikdaj slišati očitek, da zahteve po čiščenju odplak ov ira jo in d u s trij­ sk i razvoj. Stara, že od p re j obsto ječa ind u s trija onečiščuje vodo napre j, pri nov ih industrijsk ih ob jek tih pa so čiščen je odplak n a jv eč k ra t p redv ide­ li v popolnom a nezadostnem obsegu. Posledice takega stan ja so p recej ob­ čutne. Sposobnost vode, da se očisti s a ­ ma, t. j. b iološko oksidacijo vode, pri nas daleč p recen ju je jo . T ekoča v o ­ da sicer p recej h itro p redela odpad­ ne snovi, ki niso strupene. Tudi v rečn ih ro k av ih in tam, k je r je voda m irna, n. pr. v zajezen ih prostorih , se v rši in tenziven razkroj. G nijoči se­ dim enti pa po rab ijo mnogo kisika, ki ga potem prim an jku je fauni in flo­ ri, p redvsem pa ribam . Stopnja one­ čišćen ja , kak ršn a je v naših vodo to ­ k ih danes, pa onem ogoča zadovo lji­ vo sam očiščen je rek in potokov. Sa- m očiščenje ne zmore več p redela ti ogrom ne m nožine odplak. K oliko ča­ sa je bilo potrebno, da se voda sam a očisti, smo im eli p riložnost opazo­ v a ti na M uri in sicer po osvobodit­ vi v 1. 1945. M ura p ravzap rav ni več reka v običajnem sm islu besede, am pak je odvodni kanal av strijske industrije . M ura je bila koncem zad­ n je vo jne onečišćena skoro do sk ra j­ ne možne m eje. V začetku 1. 1945 pa je vsa av s trijsk a industrija obstala in v g lavnem ni ob ra tovala vse do je sen i is tega le ta . M ura se je v pol le ta sp rem enila iz industrijskega od­ vodnega k an a la s tem norjavo um a­ zano vodo v naravno reko s popol- nom a čisto zeleno vodo. Seveda pol le ta ni zadostovalo, da bi se obno­ v ila tud i fauna in flora. D anes je M ura zopet preobtežena z odplakam i. G lede o d v a jan ja odplak je stan je na n aših vodo tok ih sledeče: Savo obrem en ju je jo odplake sle­ dečih v eč jih obratov: železarna (Je­ senice), u sn ja rn e (Tržič, K ranj, Liti­ ja), p ap irn e tovarne (Tržič, R adeče, V idem ob Savi), tekstilne tovarne (Tržič, K ranj, M edvode, Litija), k e ­ m ična ind u s trija (M edvode, Sevnica), rudn ik i (Zagorje, T rbovlje, H rastn ik , B restanica) razen tega po L jubljanici v sa in d u s trija L jubljane in V rhnike te r po S av in ji ves ce ljsk i industrijsk i bazen. S tara p ravda z bivšo TPD in sedan jim i rudnik i ob Savi za čistost n jih o v ih odpadnih vod še vedno ni končana. Še vedno je kopan je v Sa­ vi od T rbovelj pa vse do Z agreba skoro onem ogočeno, savsk i gram oz pa neu p o rab ljiv v gradbene nam ene. Sava prevzem a med vsem i sloven­ skim i rekam i n a jveč odplak, če iz­ vzam em o M uro. N ujno je to re j, da pri bodočih lokacijah in p ro jek tih za in d u s trijo v savskem bazenu resne je in te m e ljite je upoštevam o prav ilno re š itev č iščen ja odplak. N a D ravi ob­ tež itev z odpadnim i vodam i in d u stri­ je in n ase lij n i tako neznosna in n e ­ varna , ker se zaradi ve lik ih množin p re to čn e vode koncen trac ija p ritek a ­ jočih odpadnih vod h itro zm anjša. M uro sem om enil že zgoraj. N a našem ozem lju se obtežitev M ure z odpadnim i vodam i in snovm i b is tveno ne poveča. D osti slabše pa so razm ere na d ru ­ gih n aš ih rek ah in potokih. S av in jo ob težu jejo odplake tek s til­ ne in d u s trije (Polzela, Š t/ Pavel pri P reboldu, Laško), z lasti pa ce ljska in ­ d u strija (tovarna p ločev inastih po ­ sod, c inkarna itd.) te r rudn ik Laško. T ržiška B istrica odvaja odplake trži- ške tek s tiln e in u sn ja rske industrije . L jub ljan ica je silno obtežena za ra ­ di u sn ja rsk e industrije na V rhnik i ter lju b ljan sk ih tovarn. Pako onečiščuje u sn ja rna v Šošta­ nju. D rav in ja prevzem a odplake že­ leza rne v Z rečah te r u sn ja rne v Ko­ n jicah . M islinjo obtežuje u sn ja rn a v S lovenj G radcu. A rbitražno sodišče je letos obsodilo u sn ja rn i v K onjicah in v S lovenj G radcu, da po ravnata vso škodo, ki sta jo povzročili rib ištvu za­ radi spuščan ja svo jih odpadnih vod v M islinjo ozirom a D ravinjo. O b­ enem sta obe zadolženi, da zgradita čistilne nap rave . Podobne razm ere pa bi lahko opi­ sali tudi pri v seh drugih vodotokih. V rsta je dolga in bi ji težko p rišli do konca. O nečiščevan je naših p o v r­ šinskih in ta ln ih vod vedno bolj n a ­ rašča in že skoro ogroža ljudsko zdrav je te r ov ira oskrbo ljudi z n e ­ oporečno vodo. Z aradi preobteženo- sti z odplakam i naše vode vedno tež­ je uporab ljam o v industrijsk i nam e­ ne, k e r onesnažene vode, upoštevajoč ekonom ičnost, n i m ogoče filtrira ti ta ­ ko, da bi b ila uporabna ko t industrij­ ska voda. V prašan je č iščen ja odpadnih vod naših m est in nase lij te r izkoriščanje odpadnih snovi v po ljedelske nam e­ ne, je ostalo nerešeno , čeprav je zna­ no, da so Š vicarji vpelja li ta način gno jen ja že pred dve sto leti. In ten­ zivnejše po ljedelske proizvodnje ne dosežem o sam o z m ehanizacijo km e­ tijs tva . U poštevati pa je treb a d e j­ stvo, da je z vedno večjo m otoriza­ cijo k m etijs tv a n a razpolago vedno m anj n a rav n eg a gnoja, ki ga pa la h ­ ko nadom estim o le s p redelavo in izrabo odpadn ih snovi. Tak način po­ v ečev an ja donosov n a h ek ta r se je v n ap red n e jš ih državah že močno uveljav il. M nenje, da se izplačajo čistilne nap rav e le v m estih, ki im ajo nad 100.000 p reb ivalcev , je p raksa v d ru ­ gih razv ite jš ih državah že davno ovrgla. Pri n as še lahko om ejim o onečišče­ van je naših vodotokov do m eje, ki bi še om ogočala zd rav razvoj gospo­ darstva . M islim pa, da bi bilo po treb ­ no opozoriti in v es tito rje in p ro jek ­ tante, da po sv e tijo odpadnim vodam večjo pozornost. N eka te re naše n a j­ večje , sedaj n as ta ja jo če tovarne teh vp rašan j še niso razčistile , ko t n. pr. tovarna alum in ija v K idričevem , te r ­ m oelek tra rna Šoštanj in druge. N a­ rav n o s t nerazum ljivo je, kako malo se zavedajo nekate ri, da je u red itev industrijsk ih ob ra tn ih vod p rav tako tem eljno v p rašan je pri g rad itv i n a ­ še industrije , k o t so ob jek ti sami. Saj ven d ar tehno lošk i p rocesi v no ­ beni naši tovarn i brez vode n iso iz­ vedljivi. P rav tako važno pa je čiščen je od­ plak. To vp rašan je je treba o b rav ­ n av a ti pri zasnovi p rogram a gradenj. V elja nai p rav ilo : »Bolje je p rep re ­ čiti ko t zdraviti.« Z ah teve po stopn ji in in tenzivnosti č iščen ja odplak pa je treb a prilagoditi danim razm eram . Č iščenje odplak bo m oralo b iti pri m alih odvodnikih gotovo in tenz ivne j­ še ko t pri večjih , k je r je ve liko la ­ že doseči neškod ljivo razredčenost. Seveda so p redhodno po trebne bio- loško-kem ične raz iskave za določitev kakovosti vode odvodnika, ki odvaja tudi odplake uzvodneje ležečih ob ra­ tov. V prašan je ren tab iln o sti čiščen ja odplak pa je n a jbo lj boleče. P raksa dokazuje , da je č iščen je odp lak go­ spodarska in san ita rn a nujnost, k i pa zelo ob rem enju je ren tab ilnost ob ra­ tov. Pri vsakem čiščen ju odpadnih vod je zato treb a m isliti n a to, kako bomo odpadne snovi uporab ili te r s tem zm anjšali s tro šk e čiščenja. V n a ­ prednejših državah se je tehn ika iz­ koriščan ja odpadnih snovi že zelo razvila. Pri tem pa se m ora u v e ljav i­ ti načelo, da odpadnih snovi ne bomo izkoriščali zato, da bi iz teg a v lekli dobičke, am pak zato, da s tem p re ­ prečim o večjo škodo v d rugih pano­ gah gospodarstva. To načelo je z la­ sti važno, k ad a r p roduk te čiščen ja oddajam o drugim in teresentom . Ti bodo te proizvode rad i prevzem ali le tak ra t, k adar bo n jih cena res m ini­ m alna. Posebno je to važno pri izko­ riščan ju odpadnih vod in snovi v po­ ljedelske nam ene. K er m oram o naše km etovalce na ta nov v ir gnojil šele privad iti, nam bo to uspelo le, če bodo im ela ta gno jila tako nizko ce­ no, da bo k o ris t za km etovalce oč it­ na. Zato tudi ne gre, da bi in d u strij­ skim obratom predp isovali najpopo l­ n e jše č istilne nap rave , k e r bi te p re ­ več obrem enile n jihovo ren tab ilnost. Bistvo težav leži p rav v tem, da predpišem o take naprave , ki bodo tehn ično ustrezale, bodo pa, gospo­ darsko gledane, še znosne. Ing. V ladim ir Čadež DK 627.8 (436) O gradnji hidrocentrale Kaprun N ajv eč je in obenem na jv iš je leže­ če gradbišče v A vstriji je g radn ja v isoko tlačne akum ulacijske h idrocen­ tra le Kaprun. A vstrijcem je uspelo s pom očjo USA po vojni zgraditi to liko novih e lek tričn ih central, da se je pro izvod­ n ja e lek trične energ ije od le ta 1948 pa do konca le ta 1952 več k o t podvo­ jila . Tako im a A vstrija danes letno kap ac ite to 8 m ilijard KWh. Ta ko lič i­ n a že sedaj k rije vse po trebe in že se u k v arja jo z mislijo, kako bi izva­ žali e lek trično energ ijo v sosedne države. V p rim erjav i z našo državo je av ­ strijsk a le tn a k ap ac ite ta v le tu 1952 3 k ra t v eč ja od naše. K ljub tem u so pa v gradnji cen ­ trale, ki v gornji štev ilk i niso upo­ števane. Samo HC K aprun in pa p retočna B raunau - Sim bach, ki sta sedaj v gradnji, bosta dali le tno tolikšno k a ­ paciteto , ko t jo je im ela predvo jna Jugoslav ija . O K aprunu se je pri nas že v eč­ k ra t govorilo, p redvsem o neposred ­ nem vplivu, ki ga im a na naše d rav ­ ske e lek trarne . Saj je znano, da p a ­ davinskem u področju D rave odvza­ m ejo nekaj vode za veliko cen tralo K aprun, ki po rab ljeno vodo odvaja v Salzach. Pri D ravi to ni b istvenega pom ena, k a r bom o k asn e je videli. N ajvečji in na jd a ljš i gorsk i m asiv A vstrije so V isoke in N izke Ture, ki se raztezajo v sm eri vzhod-zahod ca 170 km daleč. Iz taba vodnih sil tega go rstva je poverjena družbi T auernk raftw erke ali TKW, ki je sedaj n a jv eč ji in v e ­ stito r v A vstriji. Z aradi ve like v iš ine V isokih Tur z na jveč jim vrhom G rossglockner (3797 m), lahko ugodno izrabijo vo d ­ ne m nožine, k i se izpod leden ikov iz­ livajo na jugu v Dravo, na severu pa v Salzach. V h id rocen tra li K aprun je n a zelo zadovoljiv nač in rešeno vp rašan je iz­ rabe leden išk ih vod, predvsem od to ­ ka na jv eč jeg a vzhodnoalpskega led e ­ n ika Pasterze pod G rossglocknerjem po toka M öll in Leiter. Ta voda iz južnega pobočja T ur se akum ulira v za je tju M argaritze te r p red s tav lja 45 odsto tkov ce lo tne vodne m nožine h i­ drocen tra le K aprun, ki im a g lavne n ap rave na severnem pobočju. V obm očju po to k a Kaprun, ki zbi­ ra vodo sev ern eg a pobočja Tur, se akum ulira voda severnega pobočja v dveh velik ih akum ulacijsk ih bazenih. T ja dova ja jo tud i vodo južnega po­ bočja. Po tlačn ih rov ih dova ja jo tako zbrano vodno m nožino iz severnega in južnega pobočja V elik ih T ur v dve cen tra li skupnega in s ta liranega u č in ­ ka 300.000 KW. Imamo dve stopnji. G orn ja je ra č u ­ nana s sredn jo vodno m nožino 36 m 3 v sek in im a padec 355 m. Spodnja ali g lavna s to p n ja je pa raču n an a na vodno količ ino 32 m 3/sek te r im a p a ­ dec 889 m. C elo ten padec je to rej 1244 m. Poleg tega je n a zak ljučku doline K aprun m an jši akum ulacijsk i bazen, ki k rije p o treb e sam e e lek trarne . V odna m nožina znaša 1 m3/sek, padec 66 m. E lek trarna zgorn je stopnje bo im e­ la zm ogljivost 100.000 KW, g lavne stopnje 200.000 KW, spodn ja m ala stopn ja pa 660 KW . Letna k ap ac ite ta vseh stopen j Ka- prunske h id rocen tra le , ki bo zg ra je ­ n a do le ta 1956, bo 600 m ilijonov KWh. V za je tju M argaritze je zgrajen akum ulacijsk i bazen vseb ine 1 m ili­ jon m 3. Po tok L eiter je speljan v to za je tje po 1,8 km dolgem dovodnem rovu s p rosto vodno gladino. M arga­ ritze im a dve pregrad i, severno in južno, s red n jih v iš in 60 m in 20 m. Kota zajezene vode je 1990 m. Pada­ v insko obm očje M olla znaša 44.4 km 2, L eiter pa 19.6 km 2. Letna akum ulaci­ ja teh dveh področij znaša 112.4 m i­ lijonov m 3 ali 46 odsto tkov celo tne naprave K aprun. Po 11,6 km dolgem dovodnem rovu profila 2,60 m d o va ja jo vodno m noži­ no 17 m3/sek (sredn ja vodna m nožina D rave p ri Schw abecku in Lawam ün- du je 274 m 3/sek) na severno pobočje Tur tik pod zgorn jo veliko p reg rado M ooser. M im ogrede na pol p o ta za­ jam e še p o tok Käfer. D olinska p reg rad a M ooser, k i so jo šele p riče li g rad iti in ki jo bosta ses tav lja li dve pregradi, bo za je la om enjene vode iz južnega pobočja in pa odtoke leden išk ih vod severnega CovlaSilni tir 22o kV d e l jn o v o d nu Duna' 10 15 2o krp Z a j e t j e Grubbach Z a j e t j e Z e f e r e t / ) 14.4 km! Pre.Trade Limber« \ \ / V Eazen W a s s e r f a l l b o d e n f Kota z a j e t j e 167o m Bazen Mooserboden Kota z a j e t j a 2^>25 l 1/ N \ /VGrosz^lockner 3797 m >-■J I J l I ’"j Z a j e t j e L e i t e r pobočja in to n a ko ti 2025 m. Pada­ v in sko obm očje p ripada jočega sev e r­ n eg a pobočja znaša 21.8 km 2. V določenem času bodo vodo iz dovodnega rova m orali č rpa ti v za­ je t je M ooserboden, ki bo ustvarilo akum ulacijsk i bazen v seb ine 68 m ili­ jo n o v kubičn ih m etrov. Iz M ooserboden-a bodo odvajali vodo po 4,48 km dolgem tlačnem rovu p rem era 3,20 m n a jp re j do vodnega sto lpa. O d tam pa po tlačnem rovu (jj 2.60 m, dolžine 520 m v stro jn ico zgorn je stopnje , ki leži tik pod d ru ­ go veliko p regrado Limberg, ki pa je že dograjena. Ta p reg rad a je u stv a ­ rila akum ulacijsk i bazen vseb ine 80 m ilijonov kub. m etrov s ko to zajeze­ n e vode 1670 m, t. j. 355 m nižje od bodoče gorn je zajezene vode. V stro jn ic i, k i je v gradnji, bosta m on tiran i 2 p ro titlačn i F rancis tu rb i­ n i z g en era to rjem a po 50 M W te r dve črpalk i jak o s ti po 77.500 KS. Iz te cen tra le zgornje stopn je bodo sp e ljan i k ab li v isoke nape to s ti skozi poseben rov, k i je dolg 2,8 km, da bo tako n ap e ljav a zavarovana pred p la ­ zovi. Ta ro v se konča že v dolini, po k a te r i je n a to speljan dvojn i d a ljn o ­ vod v iso k e nape to s ti 110 KV do cen ­ tra le g lavne stopnje pri K aprunu. Za­ nim ivo je , da ta rov u po rab lja jo se ­ daj v zim skem času za prevoz razne­ ga m a te ria la s poševnim dvigalom do zgorn je stro jn ice. Iz z a je tja Lim berg p reg rade t. j. W asserfallboden , odvaja jo v g lavn i stopn ji vodo po 7.1 km dolgem rovu 0 3,20 m do vodnega sto lpa na M ais­ kogel. Spotom a zajam e še dva po toka Z efere t in G rubbach s padavinskim področjem 9,9 km 2. Od vodnem a sto l­ pa se p a potem strm o spuščajo do g lavne cen tra le v K aprunu 4 jek len e v isoko tlačne cevi profilov 1100 do 1250 mm dolžine 1200 m. V cen tra li so m ontirane 4 skupine dvo jn ih Peltonovih tu rb in in to 2 sku ­ pini po 45 M W in 2 po 55 MW , sku ­ paj 200 MW , poleg tega pa dva m a­ la ag reg a ta po 330 KVA za lastno potrebo. V transfo rm ato rjih ob stro jn ici do­ bim o to k v isoke nape to s ti 110 KV, ki se po da ljnovod ih p renaša dalje po om režju. To bi bili v g lavnem n a jvažne jš i podatk i. 5. novem bra p re tek lega le ta je bil na jlep ši dan n ašega po tovan ja , ki smo ga izrabili za ogled te tehn ično in po k ra jin sk o ed instvene cen trale . Ko sm o z ju tra j ob 8. dobili v p isarn i TKW v Zell am See od in v es tito rja p o treb n e podatke, p rospek te in karte , so nas km alu odpelja li na gradbišče. Za og led g radn je v višin i p reko 2000 m etrov nism o bili ravno prim erno oblečeni, z nizkim i čev lji in k lobuki na g lav i in še to v času, ko je bilo v te j v iš in i že pol m etra snega. 8 km je b ilo do K apruna, k je r se pa nism o ustav ili, k e r smo ho te li v ideti p redvsem ob jek te v gradnji. V ozili smo se še 7 km, dokler nism o ob­ sta li ob spodnji posta ji žičnice pri p lan in skem domu K esselfall. Bilo je 4 sto p in je pod ničlo, ko smo čakali, da pridem o na vrsto . V es čas ogleda smo oblegali n a še ­ ga v lju d n eg a sp rem ljevalca D unajča­ na, k i nam je rad daja l v se podatke, ne da bi pri tem poveličeval in h v a ­ lil te res ve like gradnje. P rve zam isli p ro jek ta te g radn je so že iz le ta 1924. G lavni p ro jek t pa je bil izdelan pod vodstvom prof. G reng- ga iz G raza v le tih 1938 do 1940. Pro­ je k ta n t p reg rad pa je ing. Böhmer, sedan ji d irek to r TKW, ka te rem u smo tud i n a jav ili naš obisk. Pri p ro jek tu so sodelovali še razni inozem ski strokovn jak i. T ako ko t p ri v sak i gradnji, je bila tud i pri te j n a jvažne jša izvedba vseh p rip rav lja ln ih del. P redvsem je bilo treb a u red iti p revoz ogrom nih količin g rad b en eg a m ate rija la n a vsa m esta g radn je , k i se razteza ca 25 km da­ leč. V elike težave povzročajo še da­ nes plazovi, ki se jim je b ilo treb a k a r n a jbo lj izogniti. V es g radben i m aterial, razen kam ­ n iteg a agregata , dovažajo po novo zg ra jen i no rm alnotirn i progi iz Bruck- F uscha do cen tra le K aprun ob za­ k lju čk u doline. O d tam p revažajo cem ent po 7.4 km dolgi žičnici do velik ih pregrad. O sta li g radbeni m ateria l pa p rev a ­ žajo po novo zgrajen i cesti do po­ šev n eg a dvigala, ki dv igu je tovore 431 m v isoko do nove ceste, ki vodi n a jp re j do p reg rade Lim berg in nato še do zgorn je p regrade M ooserboden. Po te j dobro zg ra jen i cesti lahko n a j­ težji kam ioni p rev aža jo težke s tro j­ ne dele, g radben i m aterija l in ljudi na g lavna de lovna m esta obeh pregrad. Poleg tega im ajo še tr i žičnice, ki o sk rbu je jo prevoz ljud i in lahkega g radbenega m aterija la . Te lahko po potrebi p res tav ijo na druga delovna m esta. Ko so g rad ili p regrado Lim­ berg, je posebna žičnica p revažala kam niti m ate rija l iz M ooserbodena v 4 km oddaljeno betonarno pregrade Limberg. Pri p revozih gradbenega m a terija la upo rab lja jo v vedno več­ jem obsegu težke prekucn ike ameri- kanske tipe Euklid, v seb ine 10 do 17 m3. V g radbeni sezoni je zaposlenih pri gradbenih delih ca 3500 delavcev, ki s tanu je jo v lesen ih b a rak ah 5 naselij, od ka te rih se n a jv eč je n ah a ja v v iš i­ ni 2000 m v M ooserdnu; tu je p ro s to ­ ra za 2000 delavcev . Pozimi se delo omeji na m inim um te r se število de­ lav s tv a g ib lje okoli 800. T edensko je p redpisan ih 48 ur de­ la, v en d ar de la jo dnevno po 10 ur v dveh izm enah. D elavci delajo n e ­ pre trgom a 14 dni, n ak a r im ajo 3 dni dopusta, da gre dom ov k svojim d ru ­ žinam . Z enske delovne sile ni. Pri tej g radnji so delavci dobro plačani, ker im ajo na jraz ličn e jše dodatke, poseb­ no zarad i v e like v išine, te r zaslužijo m esečno od 2000 do 3500 šilingov. N ajveč zaslužijo m onterji, k i zasluži­ jo m esečno do 30.000 šilingov. T ehničnega kad ra je dovolj, celo p reveč, tak o da tehn ik i op rav lja jo posle k v a lific iran ih delavcev, k e r so tako bo lje p lačani. Tako n. pr. s tro j­ ni inžen ir vod i že rjav itd. Investito r ima s p ro jek tan ti v red 60 inžen irjev in tehn ikov , g radbena p o d je tja pa okoli 20. Pri p o d je tju zasluži tehn ič ­ no oseb je ca eno tre tjino več ko t pri investito rju . Z arad i obsežnosti g radbenih del je zaposlenih p ri g radn ji 10 gradbenih pod je tij, k i tv o rijo skupaj tako im e­ novano A rbeitsgem einschaft — AR­ GE; tak n ač in g radn je smo zasledili tudi pri d rug ih državah. N ajm očnejše pod je tje vod i in koord in ira delo v seh gradben ih pod je tij. P ri v seh g radn jah , ki smo jih ob­ iskali n a našem po tovanju , smo ugo­ tovili, da so in v es tito rji v tehničnem pogledu zelo m očni in da m nogo po­ m agajo izvajalcem . Tako je n. pr. v K aprunu in v es tito r oskrbel vso tež­ ko m ehanizacijo , ki je n jegova last, ko t n. pr. v se kabelske žerjave, žič­ nice, bagre, kam ione in celo lesene ba rak e za delavce. Izvajalec ba rak e sam o postav i in jih vzdržuje te r jih po uporab i v rn e investito rju . Tudi ce ­ m en t inv es tito r sam dobav lja te r im a posebnega inžen irja v cem entarni, ki nadzira vsako odposlano vagonsko pošiljko . V se p re iskave m aterija la , ra ­ zen do ločitve se ja ln e krivu lje , v rš i in ­ vestito r; zato im a poseben labora to rij za p re isk av o m aterija la , ki je po n ji­ hovih iz jav ah sedaj n a jbo ljš i v A v­ striji. D nevno v rš ijo p re iskavo b e to ­ na, čem ur posvečajo veliko pozor­ nost. K apital za g radn jo p risp ev a jo v enak ih delih država, deželna v lada in pa družba TKW. D ela oddajajo najcenejšim ponudnikom n a osnovi sredn je povprečne m ezde delavcev. Ker se pa p lače delavcev sta lno m e­ n javajo , se cena g radbene sto ritve tem u prim erno sprem inja. T udi sp re­ m em be v cenah m ate rija la ob računa­ v a jo posebej. Po struk tu ri cene g radbene s to rit­ ve odpade 40 odsto tkov n a m aterija l, 60 odsto tkov p a n a plače. P rib itek na p lače se suče od 250 do 450 odstotkov, k a r je odvisno od stop ­ n je m ehanizacije zaračunan ih del. P rip rav lja lna dela, k i so zelo v e ­ lika, zaračunavajo posebej. Po žičnici smo se v 12 m inutah pripelja li v 550 m v iš je ležeče n ase lje Zeferet, od k oder smo po izhojen i ga­ zi km alu p rišli do v rh a poševnega dvigala, ki p revaža iz doline tovore do 60 ton ali p a 100 ljud i n a p la to ju 4.50 k ra t 9.00 m. O sna razd a lja tir ­ nic je 3.60 m. V skalo je izsekana stro jn ica za to dvigalo, ki ga ženeta dva m otorja po 200 KS. V elik derik žerjav ob stro jn ic i p ren aša v se tovore na težke kam ione, k i od tu dalje po solidni gorski cesti p revažajo m ate­ rija l na do ločena m esta. Pri stojnici nas je že čakal avto, s ka terim smo se odpelja li po cesti, ki g re skoro 2 km skozi p redore, o svet­ ljen e z neonsko razsvetljavo , do p re ­ g rade Limberg. Ta v e lika pregrada, k je r je vg ra jen ih 460.000 m3 betona, je že izgo tov ljena; za n jo se je v son­ cu in snegu lepo sve tlika la akum uli­ ran a voda. Pod pregrado , k i je 120 m visoka, so ta dan končavali z be ton i­ ran jem stro jn ice go rn je stopnje. V te j stro jn ic i bosta m ontirani v e ­ lik i črpalk i s k apac ite to 12.500 litrov v sek, ki sod ita m ed n a jv eč je na svetu . V prašan je č rp an ja vode nazaj za pregrado je zelo delikatno, n a k a r nas je opozoril ing. K apper, vodja gradbišča pre točne cen tra le Braunau- Simbach. Pregrado Lim berg so začeli g rad iti jesen i 1. 1948 te r jo dovršili sep tem ­ b ra 1951. M esečno so zabeton irali 33.000 m3 betona, ali povprečno dnev­ no 1600 m 3. Za dostavo predvsem b e­ tona so postav ili 4 kabelske žerjave dolžine 450 m, n osilnosti 8,5 do 12 ton. Beton so dovažali iz be tonarne na levem b regu v posodah vseb ine 4 kub. m etre n a v sak ih 5 m inut. C e­ m ent so iz K apruna dovažali v b e to ­ narno d irek tno po žičnici, k i je v 24 u rah prevozila 400 ton cem enta v rin- fuznem stan ju . S posebnim i 40 tonsk i­ mi kon tenerji so cem ent dovažali v K aprun. Gramoz so p ridob ivali v M ooser­ dnu, k je r je š iroka p ro d n a ta dolina. Preko n je so m on tira li 3 kabelske žerjave, ki so bili razp e ti od enega brega na d rugega v razdalji 800 m do separacije n a levem bregu . N osilnost v sakega že rjav a je b ila 12 ton. S tem i kabelskim i žerjav i so p ren a ­ šali prodec v veliko separacijo na desnem b regu M ooserdna. To sep a ra ­ cijo smo si ogledali. V n je j so n a ­ p rave za d rob ljen je , pranje, se jan je in so rtiran je v 4 frakcije. Prenosi frakcij se v rše po 12 transportn ih tr a ­ kovih skupne dolžine 1000 m. G ranu- liran in p ran ag reg a t se zbira v 8 velik ih bunkerjih vsebine 10.000 m 3. Posebna žičnica je dovažala so rti­ ran ag regat v betonarno Limberg, k je r so bili nam eščen i 3 regu lus m e­ šalci kapacite te po 60 m3/h, dnevne kapac ite te 1600 m 3. Za lažje v g ra jev an je in vodotes- nost so uporab lja li dodatek p lasti- m ent v količini pol odsto tka teže ce­ m enta. Pri tem pera tu ri 2—3 pod n ič ­ lo so z be ton iran jem p renehali in b e ­ ton pokrili p reko zime s suhim ag re­ gatom . Doza cem enta na 1 m 3 b e ­ tona je bila 240—270 kg. V odoce- m entni fak to r se je gibal od 0.52 do 0.57. Povsod so uporab lja li v ib ra to rje W acker in Precede, ki so se dobro obnesli. Pri v rtan ju rovov so u p o rab ­ lja li v rta ln a k lad iva Böhler. P regrada Lim berg je ločna, v isoka 120 m, dolžina krone 354 m, široka ob kroni 6 m, ob vznožju 41 m. Izko­ pa je bilo 90.000 m3 v skali. Ko smo si ogledali pregrado Lim­ berg, nas je av to potegnil po dobri cesti do gradb išča zgornje p regrade, ki jo šele g rad ijo . Znašli smo se v izredno lepi p lan insk i pokrajin i, ob­ dani od sam ih p reko 3200 m v isokih vrhov V isokih Tur. Proti M ooserdnu, k je r bo po dograd itv i dveh velik ih p regrad n asta lo jezero vsebine 68 m ilijonov m3, se p lazijo z vseh s tra ­ ni ledeniki, izpod katerih izv ira voda, k i jo zajem ajo za to HC. Tam so nas p resen e tili tudi gamsi, k i so se oprez­ no pom ikali proti nam in iskali poti v dolino. Z gorn jo M ooser pregrado, ki bo za­ jez ila vodo na koto 2025 m, bosta ses tav lja li dve pregrad i; zahodna bo v iso k a 90 m, vzhodna pa 85 m. V obe p reg rad i bo vg ra jen ih 900.000 m3 be­ tona. N ajzan im ivejša betonarna, k a r smo jih v ideli na našem po tovanju , je s ta ­ la n a h ribčku m ed obem a bodočim a preg radam a. Pol ure smo se vzpenja li po 50 m visokem stolpu, da smo si og ledali tako im enovano Johnson b e ­ tonarno . N a v rhu be tonarne so po­ s tav ljen i silosi za cem ent v sredini, okoli pa 6 silosov za 6 frakcij g ra ­ moza. Pod vsakim silosom je av to ­ m atičn a tehtnica, ki s teh ta količino m aterija la , ki p ride iz silosa. Od teh m eriln ih nap rav pod silosi g redo ce­ vi, k i vod ijo v eno sam o cev, k je r se združijo cem ent in frakcije gram oza. Pod to cev jo je m ontiran poseben v r tlj iv ustnik, ki dovaja m aterija l v 4 m ešalce, vsebine po 7500 1. M ešalci so v rtljiv i okoli horizontalne osi, da lah k o iztrese jo beton v spodaj ležeč b u n k er za beton, ki im a 4 prekate , za v sak m ešalec po enega. Ta 4-delni silos leži tako visoko, da lahko za­ pe lje podenj av to s posodo za beton. D oziranje cem enta, frakcij gram oza in vode, kakor tudi m ešanje in p raz­ n je n je betona se vrši elek trično iz posebnega kom andnega prostora , k je r je m ontirana stika lna p lošča z gum ­ bi. S pritiskom na gum be je možno izdelati 12 m ešanic betona. V es pro­ ces izdelave betona up rav lja 1 s tro j­ n ik z enega m esta, sicer je pa pri celo tn i n ap rav i zaposlenih vsega le 5 ljudi. K apacite ta te na jm odernejše Jo h n ­ son b e tonarne je 200 m3/h, tako da z njo lahko dnevno izdelajo v dveh iz­ m enah 4000 m3 betona. Za prevoz betona so postav ljen i 4 kabelsk i že rjav i dolžine 500 m. N osil­ ne v rv i im ajo prem er 62 mm, dv iga l­ ne 22 mm. Ž erjav i teče jo po tirih , ki leže na posebnem železnem ogrodju. V si 4 kabelsk i žerjav i zavzem ajo celo obm očje nad pregrado. Kiblo za b e ­ ton vod ijo s pom očjo telefona, ker s tro jn ik ne vidi, kam se beton ali drug m a te rija l iztrese. T udi za to p regrado u po rab lja jo isto separac ijo ko t za pregrado Lim­ berg, ki sem jo prej opisal. Znočilo se je že, ko smo končali z ogledom g radn je te velike HC. S sija jno razsv e tljen eg a gradbišča v v i­ šini 2000 m smo se po žičnici odpe­ lja li do niže ležečega naselja , od tam pa z avtom obilom do končne posta je poševnega dvigala. Zopet smo gazili po snegu, sedaj v tem i, do žičnice pri Zeferet. Ni bilo treb a dolgo čakati, da smo p rišli na v rsto in se v velik i strm ini spustili v dolino. Pri tem smo m orali pošte ­ no paziti, da smo obdržali rav n o tež ­ je, da ne bi pri velik i h itro sti in strm em nag ibu zdrknili v dolino. V p lan inskem dom u K esselfall smo dočakali n a to avtobus, ki nas je p ri­ pelja l nazaj v Zell am See, k je r smo zak ljuč ili ogled te na jzan im ivejše in na jlep še cen tra le našega po tovanja . Dr. ing. A nton K uhelj DK 061.3:624.2+624.023 (42) IV. kongres Mednar. združenja za mostove in konstrukcije (Cambridge in London od 25. avgusta do 5. septembra 1952.) UVOD M ednarodno združenje za m ostove in konstrukcije , ali k ra jše A. I. P. C. (kratica za francoski naslov: A sso­ ciation in te rna tiona le des pon ts et charpentes) p rire ja pravilom a v saka štiri le ta m ednarodne kongrese, k a ­ terih naloga je seznaniti s tro k o v n ja ­ ke z napredkom teo rije in p rak se pri konstru iran ju , p roračunu in g radn ji m ostov in d rug ih konstrukcij v po ­ sam eznih državah. M ednarodno zdru­ ženje je na povabilo angleške sk u ­ pine (sekcije) prired ilo svoj če trti kongres v A ngliji in sicer tako, da je bila p rva polovica kongresa, ki je bila v g lavnem posvečena p red av a ­ njem , v starem un iverzite tnem m estu C am bridge, sred išče ekskurzij v d ru ­ gi polovici kongresa (od 30. VIII. do 5. IX.) pa je bil London. K ongres je brez dvom a dobro uspel. U deležilo se ga je okrog 384 delega tov in 23 držav, ki so z velik im zanim anjem zasledovali d iskusijo in ki so im eli priliko ogledati si razne inžen irske konstrukcije , m ostove in lab o ra to rije v V eliki B ritaniji. P ri­ p rav lja ln i odbor je razdelil delega­ tom pred začetkom kongresa zajetno knjigo , v ka te ri je bilo na tisn jen ih 53 razprav, ki so jih strokovn jak i razn ih držav predložili kongresu. Na kongresu sam em je šest m ednarodno p riznan ih s trokovn jakov skušalo na posam eznih zasedanjih podati kratko vsebino v seh n a tisn jen ih člankov, ki so se dotikali določenega področja, ostali čas pa je bil posvečen p rispev­ kom v diskusiji, k je r so posam ezni udeleženci skušali dopolniti ali po­ p rav iti vsebino člankov . V odstvo kongresa je p resk rbelo poslušalcem k ra tk e izvlečke k d iskusijsk im p ri­ spevkom , ki so sm eli tra ja ti n a jveč 10 m inut. Poleg teg a je bila dovo­ ljen a na kongresu tud i p rosta d isku­ s ija k vsem strokovnim vprašanjem , toda čas govora je b il om ejen tu na 5 minut. S tem, da je bilo odprav ljeno č ita ­ n je č lankov in z dokaj strogo d isci­ p lino pri d iskusiji se je vodstvu po­ srečilo , da so mogli udeleženci p ri­ so stvovati vsem zasedanjem . S tem so se izognili slabosti ve likega š tev i­ la sodobnih kongresov, k je r m orda zarad i obširne tvarine zaseda več od­ sekov istočasno, tako da se m ore se ­ znaniti v sak udeleženec sam o z enim delom problem ov. N a ekskurz ijah z izhodiščem v C am bridge-u so im eli udeleženci m ed drugim priliko v ideti in s titu t B ritan­ skega združenja za raz iskovan ja pri v a ren ju (British W elding R esearch A ssociation) v A bingtonu, k ak o r tu ­ di zanim ivosti C am bridge-a in okoli­ ce. V Londonu so si mogli udeležen­ ci ogledati razne zanim ive stavbe in m ostove, da lje razne tovarne v oko­ lici, zanim ivosti v un iverzite tnem m estu O xford, p redvsem pa in s titu te D ržavnega fizikalnega lab o ra to rija (N ational Physical Laboratory), Im- p eria l C ollege-a, D ruštva za m ehan i­ ko ta l (Soil R esearch Station). D alj­ še ek sku rz ije pa so vodile na Š kot­ sko, v Severn i in Južn i W ales. O rgan izacija kongresa, ki jo je v o ­ dil poseben odbor, je bila brezhibna. N eko liko težko je tu jec v C am brid­ g e s iskal kongresne prostore, toda po p rijav i v sprejem nem u radu je bilo v se u rejeno . Tudi n i m an jkalo m ed kongresom raznih sprejem ov pri zastopn ik ih v lade in znanosti. Zato bo o sta l kongres ve rje tn o vsem ude­ ležencem v najbo lj p rije tnem spom i­ nu. P isec teh v rstic je posebno h v a ­ ležen zastopn iku tovarne M urex W e l­ ding W orks v W alham C ross-u za ljubeznivo pomoč pri iskan ju s trokov ­ ne lite ra tu re o angleškem jek larstvu , in gospodu m ajo rju F. C. M aitland-u, ki je ko t sek re ta r d ruštva b ritan sk ih inžen irjev - k o n stru k te rjev podrobno po jasn il nam en in po tek izpitov, ki jih im a navedeno d ruštvo za svoje članstvo . K er mislim , da bodo č ita te lje G rad­ benega V estn ika najbo lj zanim ala p red av an ja , sem splošni po tek kon­ g resa o risal sam o v g lavn ih po tezah in bom v ostalem delu članka poro­ čal p redvsem o vsebini re fe ra to v in o s trokovn ih vprašan jih , ki so se mi zdela na jbo lj zanim iva. O popolnosti sev ed a ne m ore biti govora, k e r za­ služi večina člankov vso pozornost in bi bil potreben zato zelo obširen re fe ra t, k a te reg a pa ne bi mogli u v r­ stiti v V estnik. O snove trdnostn ih p ro računov in varnost konstrukcij V se kongresu predložene razprave je strokovn i odbor razv rstil v tri pod roč ja : sp lošna vprašan ja , jek le ­ n e konstrukc ije in m asivne gradnje. V sako področje se je delilo na jp re j n a dva oddelka in v sak oddelek na več odsekov. Poročilo o predloženih razp ravah je v vsakem posam eznem oddelku prevzel — k ako r om enjeno — po en strokovnjak , n ak a r so sle­ dili d iskusijsk i prispevki k člankom in svobodna diskusija. M ed d iskusij­ skim i p rispevk i pa je bilo tudi ve li­ ko takih , ki so podajali sam o p re ­ gled novejših raziskovanj, ka terih opis ni m ogel p rip rav lja ln i odbor ob­ ja v iti v kn jig i predhodnih obvestil, k e r jih je p re je l prepozno. R eferent za p rv i oddelek splošnih v p rašan j, v ka terem so av to rji v 9 razp ravah obravnavali v p rašan ja osnov za trdnostne pro račune in ' rnrnosti, je bil p rofesor E. Torroja (M adrid). V svojem preg ledu je n a j­ p re j poudaril, da so članki tega od­ delka navidezno sicer daleč narazen, da pa je skupna vez vseh vp rašan je v arn o sti konstrukcije . Po k lasični teo ­ riji je v arnost razm erje m ed n ap e­ to s tjo na m eji p lastičnosti in n ap e­ tostjo , ki se po jav i na najbo lj obre­ m enjen ih m estih nosilca. V n a jn o ­ v e jš i dobi se nag ibajo strokovn jak i vedno bolj k m nenju, da so brem e­ n a pri po rušen ju ali pri popolnem iznakažen ju zgradbe m erodajna za va rn o s t k o n strukc ije in da je zato v arn o stn i ko ličn ik razm erje m ed brem eni, k i bi zgradbo porušila, in de jansk im i brem eni. Po te j teo riji se sm ejo n. pr. v okv irn ih konstrukci­ jah p o jav iti n a določenih m estih p la ­ stične napetosti, če niso zvezane s tem nedopustno v e like deform acije. To pa je m ogoče v g lavnem šele te ­ daj, če p rek o rač ijo nape to s ti na to ­ lik ih m estih m ejo p lastičnosti, da bi posta la kon stru k c ija s členki na v seh teh m estih sta tično p redoločena in s tem g ib ljiv m ehanizem . V takem p ri­ m eru se nam reč ce la konstrukc ija ne m ore več up ira ti vplivu brem en, če jih še neko liko povečam o čez m ejo, p ri k a te r i so n ape to s ti v zadnjem od zgoraj nav ed en ih m est p rekoračile m ejo p las tičnosti in vsa zgradba se zruši ali pa v sa j nevarno deform ira. V razp rav i je da lje poudarjeno, da bi bilo treb a p ra v 'z a p rav razstav iti skunni varnostn i količnik na dva fak to rja ne in nr. P rvi faktor upo­ števa, da se lahko po jav ijo v p ro ­ računu ali izvedbi napake, tako da računam o z m anjšim i silam i, k ako r se v resn ic i po jav ijo , ali pa da so v sa j n jihov i učinki večji (če upo­ rabim o n. pr. p ri izvedbi nosilce m anjših p rečn ih dim enzij k ako r smo jih pri p ro računu suponirali). Z v a r­ nostn im fak to rjem ne pom nožena su- non irana brem ena m orajo b iti tolikšna, da bodo e fek tivna b rem ena na k o n ­ stru k c iji le v silno redk ih prim erih p rek o rač ila te v rednosti. Drugi fak ­ to r nr pa upošteva, da m ore im eti g rad ivo zaradi neenakom ernosti ali zaradi slabe izdelave m anjšo m ejo p lastičnosti oz. m anjšo trdnost, k a ­ kor jo navadno podaja jo v s trokov ­ nih kn jigah . M eja p lastičnosti raz ­ m erom a slabega, toda ravno še upo­ rabnega gradbenega m ateria la ne sme biti n ik d ar (razen v posam eznih sil­ no red k ih prim erih, k a te rih po jav je po teo riji v e rje tn o sti izredno m alo verje ten ) m an jša od norm alne v re d ­ nosti za nape to s t na m eji p lastično ­ sti, de ljene s faktorjem n r. Skupni varnostn i fak to r n lahko to re j razdelim o n a dva fak to rja n e in nr. od ka te rih m oram o p rvega z danim i brem eni množiti, z drugim pa m oram o dano povprečno trdnost oz. m ejo p lastičnosti deliti. O čitno je, da sm emo v ečk ra t združiti obe količini v eno sam o: n = n e -n r, toda včasih lahko z ločenim upoštevan jem obeh znižam o g radbene stroške, ne da bi h k ra ti znižali tudi varnost. Z aradi p rem ajhnega štev ila eksperim en ta l­ n ih podatkov ni m ogoče določiti obeh fak to rjev pri jek len ih konstrukcijah . Pri be tonu pa so b ila zaradi m očne odvisnosti n jegove trdnosti od m no­ žine vode in cem enta, od kakovosti prim esi itd., po trebna zelo obširna raz iskovan ja , ki so dala za ne in r r nasled n ji enačbi ne = 1 -f- 5 Ur 3 o n n + 3 V šestih člankih prvega oddelka, k i se bav ijo s tem i vprašan ji, pa ni seveda popolnom a dosledno izpelja­ no gorn je načelo , k i ga zastopa p red ­ vsem prof. T orro ja . Pač pa se p o jav ­ lja v posebnem č lanku o pro računu v a rnostnega ko ličn ika , k i s ta ga sp i­ sa la prof. T o rro ja in ing. A. Paez, in so podana obširna navod ila , kako m atem atično do ločiti razne količnike varnosti. V odilo p ri teh p ro račun ih so najm an jši skupni izdatk i za s tav ­ bo, v števši sem sev ed a tud i izdatke za zavarovan je , ki šele določijo ab ­ so lu tne v red n o sti posam eznih v a r­ nostn ih količnikov. O stalih p e t razp rav teg a odseka se bav i p redvsem s pro računom in ek s­ perim entaln im i rezu lta ti raziskovan j n a jek len ih okv irn ih k o n stru k c ijah in kon tinu irn ih oz. v p e tih nosilcih . Ra­ zen članka g. A. Lazard-a iz Pariza izv ira jo vse razp rave iz šo le prof. J. F. B akerja z un iverze v Cam brid- ge-u. V svojem re fe ra tu se je prof. T or­ ro ja do taknil tud i v rs te v p rašan j, ki so zelo pom em bna p ri d im enzionira­ n ju po nov ih teo rijah . Tako n. pr. v p rašan ja upo rabe v ečk ra t statično nedoločenih sistem ov p ri podajn ih tem eljih , da lje v p ra šan je p ren ašan ja rezu lta tov k ra tk o tra jn ih preizkušenj lezen ja jek len ih nosilcev n a zg rad­ be, k je r sloni n. pr. la s tn a teža na nosiln i k o n stru k c iji celo dese tle tja itd. Poleg teh b rem en im am o n a d ru ­ gi stran i tud i k ra tk o tra jn a sprem en­ ljiva brem ena, ki povzročajo n ihan ja m ostov in 'd ru g ih nosiln ih ko n stru k ­ cij. Pri n ih an jih zelo podajn ih sodob­ nih nosilcev p o stan e jo v ečk ra t n e p ri­ je tne že defo rm acije sam e na sebi, čep rav n iso zvezane z nedopustnim i napetostm i. Z načiln i zgled za to je v iseči m ost v W h itestone-u pri N ew Yorku, pri k a te rem so m orali p o v e­ čati togost cestiščn ih nosilcev sam o pod vp livom m očnega n eenakom er­ nega v e tra , k i p a n iso p rav nič ogro­ žala ne trdnosti in ne stab ilnosti k o n ­ strukcije. V celo ti je treb a zato priznati, da je tudi načelno zelo težko defin ira ti v arnostn i ko ličn ik tako, da bi ga m o­ gli uporab iti v v seh p rim erih : pa tu ­ di če bi to šlo, bi im eli v ečk ra t v e ­ like računske težave pri k v a n tita ­ tivnem obdelovanu razn ih vp livov na količnik. T reba bo tud i še ve liko p o ­ skusov, da bom o m ogli dobiti n a eni stran i zanesljivo podlago za racio­ nalno do ločan je v a rn o s tn ih količnikov in da bom o mogli n a drug i stran i tu ­ di eksperim en ta lno p rev e riti nove ra ­ čunske m etode. Č lanek M. R. Hor- ne-a iz šole v C am bridge-u je poka­ zal, da se da s p rav iln im oblikova­ njem jek len ih o k v irjev p rih ran iti 16 odsto tkov na teži konstrukcije ; s po­ drobno analizo obeh količn ikov r e in n r pa bi se dalo doseči še za 10 do 20% p rih rankov . Poleg č lankov o problem u v a rn o ­ sti in do ločan ju v a rn o s ti z upošteva­ njem p lastičn ih las tnosti gradiva, je obsegal p rv i oddelek še tri razprave, ki so se vse b av ile z dinam ičnim i vp liv i n a m ostovih . P rva daje rezul- Slika 1.: M odel m ostu čez reko Se­ v e rn v A ngliji za eksperim entalno do ločan je n ihan j pod vplivom v e tra ta te m odelnih p re izkusov n ihan j p ro ­ jek tiran eg a v isečega m ostu čez reko Severn v W alesu (A nglija), k a te reg a g lavna odprtina im a razpetino 987 m etrov. M odelni p re izkusi so b ili izvršen i v D ržavnem fizikalnem labo ­ ra to riju v le tih 1946 do 1951 in so obsegali tako p re isk av e na m odelih posam eznih odsekov cestišča k ako r tudi na m odelu ce lega nosilca nad sredn jo razpetino , k i je bil zg rajen v m erilu 1 : 100. Poskusi so pokazali, da so tud i m odelni rezu lta ti z odseki m ostu dovolj zan esljiv a podlaga za ob likovan je ce lo tne konstrukcije . U deležencem ek sku rz ije v D ržavni fizikaln i labo ra to rij so pokazali n e ­ k a j poskusov z m odelom celega m o­ stu, da lje so im eli p riliko v ideti m o­ dele odsekov in sprem em be, ki jih je labo ra to rij p red lag a l konstruk ter- jem , da bi zvečal odpornost naprave p ro ti vplivom v e tra . V dveh k ra jš ih film ih, od k a te r ih je eden stroko ­ ven, drug i pa nam en jen širšem u ob­ činstvu, so v labo ra to riju pokazali tud i poskuse in rezu lta te pri n ihan ju posam eznih odsekov in n ihan ja ce le ­ ga m ostu pri razn ih izvedbah. Iz fil­ m ov se je jasno videlo , da začnejo upogibna n ih an ja veliko p re j k ako r to rz ijska . Z na rašča jo čo h itrostjo v e ­ tra se seveda sp rem in ja oblika in v e lik o st valov, v splošnem pa so am ­ p litude to rz ijsk ih n ih an j znatno v eč ­ je k ak o r p ri upogibnem valovanju . Znano k a tas tro fo m ostu čez sotesko T acom a v ZDA so tud i res povzročila to rz ijska n ih an ja cestišča, ki so im e­ la v sredi razpetine vozel. 4 » Č -+ * Wc -------------------------------------- ------------------- -I F Slika 2. a: Shem a pom ožnega nosil­ ca za dušen je n ihan j na m ostovih Slika 2 b: K onstruk tivna izvedba n a m ostu v okolici B eljaka Prof. E. F riedrich s tehn iške v iso ­ ke šo le v G razu je v svojem članku podal zanim iv prim er dušen ja n ihan j m ostu s tem, da se obesi n a m ost znatno m an jša dodatna s ta ln a m asa (dese tinka m ase mostu), k a te ra visi na n jem na e lastičn ih vezeh, k i pa so oprem ljene še z dušilci. T aka m a­ sa zm an jša pri p rav iln i izbiri e las tič ­ n ih in dušiln ih konstan t v s iljen a n i­ h an ja m ostu pri p rvo tn i k ritičn i fre­ kvenc i v znatni m eri. S icer se p o ja ­ v ijo p ri nekoliko v eč ji in neko liko m anši vzbu jeva ln i frekvenci, kakor je k ritična , za m alenkost povečana n ih an ja m ostu, to d a am plitude tudi tu n iso nevarne . P red lagani način du šen ja vsiljen ih n ihan j je av to r uporab il na p rim eru železobetonske- ga m ostu v Beljaku, k je r so m orali p rvo tno zaradi velik ih am plitud zni­ žati dopustno obtežbo in zm anjšati h itro s t vozil. V zadnji razp rav i p rvega oddelka p o d a ja dr. A. H illeberg iz S tockhol­ m a p reg led rezu lta tov za pro račun ko lič ine s, ki določa preobrem en itev nosilne konstrukc ije zarad i g iban ja b rem ena po m ostu (dinam ična p re ­ obrem enitev). S trogo do ločevan je te ko lič ine je tud i za najbo lj p rep rost p rim er nosilca n a dveh podporah, čez k a te reg a se g ib lje b rem e s kon­ stan tn o h itrostjo , zelo zam otana n a ­ loga. Toda delo, ki ga je n a tem pod ro č ju že op rav ila T ehniška v iso­ ka šo la v S tockholm u pod vodstvom prof. G. W ästlunda, obeta, da se bo dalo dobiti s sistem atičnim i raz isko­ van ji boljši vpogled v to v rs to po­ javov , kakor smo ga im eli doslej. Razvoj p ro računsk ih m etod O razp ravah d rugega oddelka je p o roča l prof. P. L ardy z zvezne teh ­ n išk e v isoke šole v Z iirichu in ge­ n e ra ln i sek re ta r A. I. P. C. O d pred ­ ložen ih so tri razprave obravnavale analitične m etode teo rije e las tično ­ sti, ena se je bav ila z num eričnim določanjem uklonsk ih sil, 11 ostalih ra zp rav pa je ob ravnavalo razna dru­ ga v p rašan ja do ločan ja n ap e to s ti in deform acij v nosilcih razn ih vrst. Prof. T. van L angendonck iz S. P au la v Braziliji je ob rav n av a l p ro ­ blem določan ja to rz ijsk ih nape to s ti v rom bu in v razn ih ses tav ljen ih p resek ih z ortogonalnim i funkcijam i, k i im ajo obliko hom ogenih polino­ m ov v koo rd ina tah x in y. Pri raz­ v rs titv i iskanih količin v v rs te se na ta nač in znatno sk ra jša do ločevanje fak to rjev pri posam eznih členih In ra ču n i se v sa j načelno dajo p rikazati v sk ra jšan i obliki. M etoda prof. v an Langendoncka se da uporab iti tud i pri d rug ih prim e­ rih, k je r se lahko re š itev naloge izrazi s funkcijam i, k i zadoščajo Laplace-ovi d iferencialn i enačbi. Za zgled podaja av to r tudi po razdelitev strižn ih napetosti v rom bu, k i je v sm eri ene d iagonale ob rem en jen s strižno silo, in p rim erja dobljene rezu lta te s prib ližno teo rijo po Gra- shofu, ki pa — kakor znano — v dveh ogliščih ne zadošča ravno tež­ nim pogojem . V »prispevku k e las tic ite tn i teo riji lupin« je p isec tega članka predložil kongresu n ek a j misli, kako osvobo­ diti d ife renc ia lne enačbe upogibne teo rije tank ih lupin nepo trebn ih č le­ nov, k i sam o zam otajo račune, ne da bi povečali n jihovo točnost. Če se nam reč držim o pri tank ih lup inah N av ier-ove h ipo teze o ravn ih p re se ­ kih, smo že opustili člene določene velikosti in zato nim a pom ena, u v a ­ ja ti ‘ n a d rug ih m estih ravno take člene, ki rezu lta ta n ikakor ne m orejo poprav iti. V sa izv a jan ja se op irajo v ostalem n a d iferencialno geom etrijo p lo skev in n im ajo zato raznih d rob ­ n ih n ap ak in nejasnosti, k i so se v lek le doslej skozi splošno teo rijo lupin , k e r so av to rji pri nazornem izv a jan ju osnovn ih enačb spreg ledali določene sprem em be v razm erah n a deform iran i osredn ji p loskvi. Ing. A. H olm berg je navedel p ri­ bližno m etodo za določevanje n ap e ­ tosti v p ravoko tn ih p loščah pod vplivom zelo splošnih obtežb, če v e lja jo n a razn ih robovih razni p o ­ goji. N am esto da bi zadostil pogojem n a vseh 4 robovih, se pisec om eji na dva nasp ro tna , na ostalih dveh ro b o ­ v ih pa zadosti pogojem sam o v po eni točki. M etoda je res nekoliko groba, toda v p raksi je dala k ljub tem u zadovo ljive rezultate. W . J. van der Eb iz Delfta poda ja n a jp re j p reg led p ro računov za do lo ­ čan je uk lonsk ih si! palic v tak ih okvirih , k je r so vezne p ločevine v sm eri palic razm erom a široke. Kot drugo nalogo pa podajo uklonske razm ere v palici, ki. je v enak ih raz­ da ljah e lastično oprta in k je r sta opori v začetn i in končni točki tudi pom ak ljiv i v p rečn i smeri. Z adnja skup ina člankov v drugem oddelku obravnava celo v rsto v p ra ­ šanj o prib ližnem določanju in m e r­ je n ju nap e to s ti in deform acij v ra z ­ n ih v rs tah nosilcev . Prof. C. D. W illiam s iz A uguste (ZDA) pokaže kako še da s prim erno definicijo s ta ­ b ilnega ravno tež ja določiti m ejo n a ­ petosti v tlačen ih pasovih upogib- n ih nosilcev . 'Z uporabo m etode za­ poredn ih prib ližkov se da izračunati k ritična n ap e to s t v tak ih delih ob u p oštevan ju porazdelitve upog ibajo ­ čih obtežb po nosilcu, načina p ritr­ d itve obeh k ra jev pasu in sp rem in ja­ n ja p resekov po razpetin i. K. B ent­ ley iz C am bridge-a razširja približno energ ijsko m etodo S. T im oshenka za do ločanje kritičn ih sil pri bočnem iz­ m ikanju n a nosilce, pri k a te rih ne sm emo enega g lavnega v z tra jn o stn e ­ ga m om enta proti drugem u zanem a­ riti, in n a nosilce iz snovi, ki ne sledijo H ookovem u zakonu. J. D utheil ob ravnava teo rijo e la ­ stične nestab ilnosti (uklona) iz znane p redstave , da im ajo nosilci že pred obrem enitv ijo neprav ilno obliko, ki povzroči n. pr. upogib palic p ri po- ljubno m ajhn ih tlačn ih silah. K ri­ tične v rednosti za tlačne sile niso pri tem nač inu ob rav n av an ja določene ko t točke razm ejitve ravnotežja , tem ­ več ko t one vrednosti, pri k a te r ih se nosilec popolnom a oddalji od p rv o t­ ne lege (divergenca ravnotežja). Po n jegov i m etodi je treba določiti v arnost p ro ti uklonu pri dani obtež­ bi z verje tnostn im računom . N adalj­ n je zak ljučke n jegove teorije, ki te s­ no poveže uklon z upogibom in boč­ no izm ikanje z uklonom v elastičnem sredstvu , so dokaj dobro po trd ili š te­ v iln i poskusi v labo ra to riju 'Sehnič- n ega in s titu ta za g radn je in ja v n a dela v Parizu. S. P. B anerjee iz Londona podaja m etodo za približno določanje defor­ m acij upogibnega nosilca n a e lastič­ ni podlagi. V ta nam en uvede dve v rs ti reakcij, od k a te r ih je en a do­ ločena s togim i pom iki nosilca, drugo v rsto pa določajo predvsem n jegove elastične deform acije. Izrazi za po ­ m ike osi in za upogibne m om ente so v obeh prim erih p rep rosti in se dajo zelo lahko uporab iti za določanje p rav e obrem enitve nosilcev . R. Pascal je podal teo re tična in eksperim en­ ta ln a raz iskovan ja o po teku n ap e­ tosti v vpe tih delih upogibnih nosil­ cev. Približni teo re tičn i izrazi ne dajo zadovoljiv ih rezu lta tov . Zato so izvedli v labo ra to riju F rancosk ih državn ih železnic v rs to poskusov na m odelih iz znanega um etnega stek la tipa »plexi«. Ti poskusi so vodili k pojm u vpe tostnega teča ja in p rehod­ n ega obm očja v vpetem delu in so om ogočili p rav ilno to lm ačenje raznih po javov pri obrem enitv i tak ih nosil­ cev čez m ejo p lastičnosti. K er so po trebn i za do ločevanje stopn je vpe­ to s ti pri razn ih k onstrukc ijah še n ad a ljn ji poskusi, podaja neka j n av o ­ dil za izvedbo tak ih poskusov kakor tud i za p rak tično izvedbo v pe tij pri v e lik ih zgradbah. Prof. P. L ardy podaja v zgoščeni obliki m etodo za določanje vpliva e lastičnosti ta l n a n ap e to s ti v dolin­ sk ih p reg radah m asivnega tipa. V za­ me, da je problem deform acij ra v ­ n insk i in nadom esti enačbi za A iry- jev i funkciji p reg rade in ta l z dife- renčn im a enačbam a, k i jih reš i z re lak sac ijsko m etodo. Š tevilčni p ri­ m eri pokažejo, da je v p liv podajnostl ta l na po tek nape to s ti v bližini te ­ m eljev zelo ve lik in da jo m oram o v p ro račun ih v sa j približno vedno upo­ števati. O eksperim en ta ln ih m etodah, ki m orajo v štev iln ih p rim erih nu jno dopo ln jeva ti teo re tične p roračune, razp rav lja 5 člankov. H. J. Kist, A. L. Bouma in J. G H agem an iz D elfta (Nizozemska) razp rav lja jo o eksperim entalnem določan ju nap e to ­ sti v p loščah pod vplivom točkovne sile. Poskuse so izvedli n a jek len ih ploščah, sile in deform acije so pa m erili z e lektričnim i upornim i e le­ m enti. M. Rocha iz Lisbone podaja p reg led sedan jega s tan ja ek speri­ m en taln ih m etod za analizo nosiln ih konstrukcij tak o v elastičnem kakor v p lastičnem obm očju. R azprava o b ravnava n a jp re j' pogoje, ka terim m ora m odel zadoščati. N ato obrav ­ n ava posebne pogo je pri m odelnem raz iskovan ju dvodim enzionalnih no ­ silcev in paličastih konstrukcij, na koncu pa obširno opiše izdelavo m odelov, g radben i m ateria l za m ode­ le, p ren ašan je sil in opazovanja na m odelih. M. R ocha in F. Borges ob ra­ v n av a ta v nadaljn jem članku rezu l­ ta te fo toelastičn ih raziskovanj ra v ­ n in sk ih deform acijsk ih problem ov pri v p livu podajnosti tal na napetosti v vodovodu , p re točn ih odprtin ločne do linske p reg rad e pri C astelo de Bo­ de in za tvorn ičn ih opor na isti p re­ gradi. Ing. J. G. H agem an iz Delfta podaja rezu lta te zelo skrbno izvedenih me- S lika 3 a : P retočn i odprtin i v dolin­ ski p reg rad i pri C astelo de Bode Slika 3 b: T ra jek to rije napetosti v nosilnem elem entu ob taki odprtini Slika 4.: M erilne n ap rav e za jek leno ploščo s podporam i v posam eznih točkah in p rehod i v obliki hiperbo- lo idov ritev nape to s ti n a jek lenem m odelu sredn jega p o lja v železobetonske plošče na posam eznih podporah pod vplivom enakom erne obtežbe in kon­ cen triran ih sil. P rim erjava s teo re ti­ čnim i rezu lta ti A. M. H aasa, ki n a ­ dom esti g lave podpor s hiperboloidi, pokaže, da so teo re tične vrednosti za napetosti do 15 % nad eksperim en­ talnim i. D alje se je pokazalo, da se napetosti n a jek lenem m odelu zelo dobro u jem ajo z m eritvam i prof. M. Roša na be tonsk ih nosilcih in da tudi predpisi am eriškega d ru štva gradbe­ nih inžen irjev v g lavnem zelo dobro upoštevajo eksperim en ta lne rezu lta­ te. K ončno ob rav n av a razp rava C. Benita (M adrid) eksperim entalno do­ ločan je n ap e to s ti pri p rostorskem stan ju z znano fo toelastično m etodo razrezan ja m odela. Da bi se m ogel p rav ilno up o štev a ti v p liv m asnih sil, p red laga C. B enito za snov m odela želatino, ki se obrem eni p ri 20 sto ­ p in jah C in n a to shlad i n a 2 stop in ji C, p reden se m odel razreže. Delo obširno op isu je sestav ino žela tine in vse operacije m ed poskusi, k i so de­ lom a nove. K ontroln i poskusi na dveh prim erih , k a te r ih reš itve so znane, so po k aza li zadovoljivo sk lad ­ nost m ed rezu lta ti teo rije in posku­ sov. O snovna v p ra šan ja pri jeklen ih kon stru k c ijah O razv o ju sp lošn ih vp rašan j pri jek len ih zg radbah je po ročal H. Louis, genera ln i in špek to r za m osto­ ve in ceste iz B ruxellesa. O v p ra ša ­ nju uporabe v isoko v red n ih jeke l in lahk ih kov in n i b ila p red ložena n o ­ bena razp rava . Zdi se, da bi se dalo p ri razč len itv i v a rn o s tn eg a ko ličn i­ ka n a posam ezne fak to rje nekoliko zvišati n ap e to s ti v zakovičen ih jekle- nih konstrukcijah posebno pri tank ih palicah, k je r je m eja e lastičnosti n a ­ vadno v iš ja k ak o r jo n av a ja jo p red ­ pisi. Pri v a rjen ih kon stru k c ijah iz v isokovrednega jek la gre p redvsem za vprašan je , kako b i se dalo s preprostim i poskusi dognati po ­ v ečan je k rhkosti m a te ria la v b li­ žini zavarkov. Zdi se, da so raz­ iskovan ja v te j sm eri od zadn jega kongresa v L iege-u m alo n ap red o v a­ la. U poraba jek e l z m ejo elastičnosti m ed 36 in 45 kg/m m 2 zah teva te sn e j­ še sodelovanje m ed konstruk tivcem in m etalurgom , da b i našli v se t i ­ ste faktorje , ki om ogočajo izvedbo čim bolj b rezh ibnega zavarka. Tudi o uporab i lahk ih kovin pri zgradbah ni n ihče poročal, dasi po ­ m enijo n ek a te re konstru k c ije iz a lu ­ m inija in n jegov ih zlitin b is tveno razširitev področja . Tudi m etalurške in m ehanične las tnosti tak ih kovin so dokaj na tančno p re iskane, tako da ni v tem pogledu nobenih posebnih ugank več. O v a rjen ju in v a rje n ih zvezah so bile p redložene kongresu štiri raz ­ p rave. W. G erritsen iz B ilthovena (Nizozemska) poda ja v svojem član ­ ku o v a rje n ju in v a rjen ih zvezah n a jp re j preg led razn ih načinov v a r­ jen ja in se n a to bolj podrobno za­ drži na onih vp rašan jih , ki so važna za take inžen irje in tehn ike, k a te ri sodelu jejo bodisi p ri k o n stru iran ju in izvedbi ali pa p ri kon tro li zv a rje ­ nih zgradb. N ad a lje poda ja inekaj navodil za k o n stru iran je in p red laga posebne teča je tak o za k o n stru k to r­ je, k ako r tud i za nadzorne organe. R azprava W. van der Eb-a poda ja eksperim en talne rezu lta te s ta tistične trdnosti čelnih zvarkov p ro ti sdam , ki ok lepajo s širino zavarka n a n a j­ ožjem m estu razne kote. Iz poskusov sledi, da u streza pri zavark ih za prelom e pod vp livom sil v raznih sm ereh še n a jb o lj s ta ra in v splošnem zavržena M ario tte - Poncelet-ova h i­ poteza, po k a te r i je m erodajen za p re trgan je n a jv eč ji specifični raztezek. Poskusi so tud i pokazali, da pada trd n o st zavcTrka z n araščajočo debe­ lino. J. Erega iz Z agreba poroča o iz­ k u šn jah p ri predhodnem og revan ju v a rje n ih m est na m ostovih čez Savo pri Z agrebu in čez M režnico pri G eneralskem stolu. Ker t je postopek dovolj na tančno popisan v dostopni lite ra tu ri (G radjevinski v es tn ik 1940 in B auingenieur 1941) m islim o, da ni po trebno zadrževati se da lje na tem vprašan ju . V zadnjem članku ] ] S/ruC/vrj/ ihipti ̂ n*»/« u u u u V . . U W ' U IS U 1 1 1 LRoof tee*s Slika 6 a: K onstruktivne oblike tan ­ kih jek len ih nosilcev za nosilna ogrodja, pode, stene in s trešna k ritja teg a oddelka poroča M. E. Ibbotson iz M iddlesbourgh-a (Vel. B ritanija) o izdelav i in po stav ljan ju v e lik ih žer- jav n ih nosilcev. 2e pri o snu tku takih n osilcev m ora k onstruk to r poznati proizvodne zm ožnosti in im eti p re ­ gled, kuj jek la rn e izdelu jejo za n a ­ vad n e cene in kaj sme od n jih p ri­ čakova ti samo pro ti doplačilu . Dalje ob rav n av a obdelovanje plošč in p ro filov pred in m ed izdelavo nosil­ cev in daje zglede za n jihovo kon­ stru k c ijo in postav ljan je . Izvedbe jek len ih konstrukcij Poročevalec za ta oddelek je bil prof. L. G relot iz Pariza. V svojem poročilu je m oral ob rav n av a ti tri č lanke o ak tualn ih problem ih pri jek len ih zgradbah, dva č lanka o zgradbah iz lah k ih kovin, tri članke o posebnih način ih p o stav ljan ja in dva č lanka o k o n struk tivn ih podrob­ nostih . V prvem odseku je na jp re j po ročal prof. G. W in te r iz Ithace (ZDA) o uporab i lahk ih jek len ih n o ­ silcev pri v isok ih g radn jah v ZDA. N osilci so izdelan i iz toplo valjane p ločevine in iz trak o v v debelinah od 0,8 do 3,8 mm. Za m edsebojno vezavo služijo v ijak i, zakovice in točkasti zavark i. V isoke zgradbe iz tak ih profilov so v ZDA zelo razšir­ jene, k ad a r g re za zm erne obtežbe in ra lp e tin e ali k ad a r se dajo tak i nosilc i neposredno uporab iti ko t s te ­ ne, tla ali s trehe. V razprav i so navedene n a jvažne jše oblike lahk ih nosilcev in podatk i o n jihovi uporabi za skladišča, m ontažne dvorane, s ta ­ no v an jsk a in celo za šolska poslopja. Č lanek prof. Ch. M assonnet-a iz Liege-a se bav i z eksperim entaln im i raz iskovan ji o uklonski odpornosti sto jin pri po lnostenskem nosilcu z razpetino 13 m in v išino 1 m. Po k ra tkem uvodu opiše av tor poskuse, ki so v zadnji stopnji vodili do po ru ­ šitve nosilca in izvaja iz poskusov nasled n je zak ljučke: 1. V zbočitev sto jine je zvezen po jav in se zato ne ro ja v i nenadom a v izraziti obli­ ki. 2. Povprečna vrednost k ritične obtežbe je v eč ja k ako r ona, ki sledi d o znanih T im oshenkovih obrazcih. 3. N osilec o stane p rak tično elastičen do brem en, ki so za 20 do 180% v eč ja od onih po T im oshenkovih obrazcih. 4. O brem enitev pri poru- šen ju je dva do tr ik ra t več ja od k ritične obrem enitve in je odvisna p redvsem od odpornosti pasov in p rečk . 5. Z ačetne vzbočitve sto jine n im ajo škod ljivega vp liva na k ri ti­ čno silo pri izbočitvi. Zato pred laga av to r za vzbočitev znatno m anjše varnosti, k ako r so bile doslej v navadi. V poslednjem članku prvega odseka poročata prof. W ästlund in L. Ost- lund iz S tockholm a o poskusih na m ešanih nosilcih , ki so ses tav ljen i iz jek len eg a spodnjega dela in iz be tonske plošče. Od vezi, k i naj Slika 5.: P rip rav a za serijsko v a rjen je težkih žerjavnih nosilcev Slika 6 b: R ep rezen ta tivna zgradba, k je r so v izdatni m eri upo rab lja li jek lene nosilce p ren aša jo strižne napetosti z jekie~ n ega dela na betonsk i del, so se n a jb o lj obnesle pen tlje iz okroglega železa, k i jih privarim o n a jek len i nosilec in na to zabetoniram o. Pri upogibn ih poskusih tak ih nosilcev s pozitivnim i upogibnim i m om enti se je pokazalo, da narav n a stična p lo s­ k ev m ed obem a delom a ne zadošča, tem več so po trebne vm esne vezi. P ri upogibnih poskusih z n eg a tiv n i­ mi m om enti se je pokazalo, da sm e­ mo upoštevati pri p ro računu n ap e ­ to s ti vp liv arm atu re v beton\j, če so zveze m ed obem a zelo trdne. Tudi pri p re jnapetem betonu pom aga beton nositi celo velike negativne m om ente. V drugem odseku če trtega oddelka po roča S. K. G hasw ala iz Bom baya o osnovnih pojm ih ko n stru iran ja v a lum in ijev ih zlitinah, M. A. in T. O. L azarides (London) pa poroča o trd n o stn ih p ro račun ih za »Dom iz­ najdb« na B ritanskem festiva lu 1951 v Londonu. V p rv i razp rav i skuša p ren es ti av to r bogate konstrukcijske izkušn je le ta lsk ih k o n stru k to rjev v alum in ijev ih zlitinah na gradbeno področje . Tu se om eji v g lavnem na splošni pregled, pri ka terem pa upo- H/b (other ribs noh show n) Ring g ird er ^ _______________36 5 ’- IQ ' d iJ _________ b) Schemjllc election ot done Slika 7 a, b: Shema nosilne k onstruk ­ cije in model »Doma iznajdb« v Londonu • števa vse n o v e jše pridobitve, k ako r lup inske konstrukcije , tzv. nosilce tipa »sandw ich« (k jer sta dve tenk i nosiln i lup in i zvezani m ed seboj z zelo lahko »sredico«, ki p rep reču je uklon) in nosilnost predvsem sta tič ­ no nedo ločen ih n ap rav tudi po p re ­ ko račen ju m eje p lastičnosti na enem ali več m estih. Dom iznajdb je v sta tičnem pogle­ du dokaj zam otafia p ro s to rska p re ­ dalčna konstrukcija , ki im a obliko p loščatega krogelnega odseka in se na 24 m estih oboda opira na tla. P rem er oboda stavbe je okrog 136 m. Celo ogrodje in k ritina sta iz a lum i­ n ijev ih zlitin. Ker je nosilno ogrodje 318 k ra t sta tično nedoločeno, so za n jegov p ro račun uporabili kom bini­ rano m etodo re laksacij in p renosa brem en. V č lanku je podan sam o splošni p o tek proračunov, ki so bolj podrobno opisani v posebni knjigi (London 1952). V tre tjem odseku če trtega oddelka op isu je ta n a jp re j H. ten Bokkel Hui- n ink in A. H. Foest značilne zglede za gradn jo štirih m ostov čez velike rek e v H olandiji. S rednjo razpetino cestnega ločnega m ostu čez reko Lek v bližini m esta V ianen so p o sta ­ vili v g lavnem s p lavajočim i žerjav i, k e r zarad i p lovbe ni bilo m ogoče p o ­ stav iti v eč jih odrov, pri ostalih treh (cestni m ost čez Ren p ri A rnhem u, železn iška m osta čez O ude M aas pri D ordrech tu in čez W aal pri Zaltbom - melu) pa je šlo za nadom estitev za­ siln ih konstrukcij s stalnim i. Zaradi om ejitev v tran spo rtn ih n ap rav ah in delom a tudi zaradi ozirov na zasilne n ap rav e so m orali g rad ite lji končnih m ostov po iskati razne kom prom isne rešitve , ki so v razp rav i podrobno opisane. J. C holous in A. Delcam p (Pariz) o p isu je ta razne posebne postopke pri d v igan ju 7 m ostov, k i so bili p o ru ­ šeni m ed zadnjo vo jno v F ranciji. G re za cestn i m ost čez Saono pri B ragny-ju, za železniški v iad u k t pri Serrouvillu , za železniški m ost pri Bollenu, za železniški m ost čez Sao­ no p ri Lionu, za m ost čez D ardogno pri Cubzacu, za m ost pri C arontu in za m ost čez Ren pri Rappenheim u. Dela pri dviganju , rav n an ju in po ­ stav ljan ju m ostov so dokaj obširno opisana in po jasn jena s skicam i in slikam i. V zadnjem članku tre tjeg a odseka ob ravnava H. Shirley Sm ith (London) vp liv načina p o stav ljan ja jek len ih m ostov na n jihovo konstrukcijo . Po­ udarja , da so v p re tek lo sti v ečk ra t n asta le težave, ker pri k o n stru iran ju n iso upoštevali m ontažnih m ožnosti in obratno. N ato opiše v sp lošnih ob­ ris ih razne načine p o stav ljan ja z odrom , s pom ožnim i nosilci, prosto- nosno gradnjo , g radnjo na p lavač ih z v stav ljan jem in obešanjem . Za po­ sam ezne načine podaja š tev ilne zgle­ de na v isečih m ostovih in o b rav n a­ va n ek a te re posebne problem e pri v a rjen ih konstrukcijah . Sledi opis posam eznih m ontažnih p rip rav in delno navod ila za n jih o v proračun . Č etrti odsek zadn jega oddelka o jek len ih kon stru k c ijah v seb u je raz­ p ravo J. R. R obinsona (Pariz) o novi v rs ti nosilnega cestišča pri jek len ih m ostov ih in č lan ek J. V eličkoviča in A. Schm ida (Pariz) o ob likovan ju zavarkov te r o delih pri rek o n s tru k ­ ciji m ostu C orneille čez reko Sei- no v R ouenu. Pri p rvem delu gre za čim lažjo konstrukcijo , ki upo­ rab lja vzbočeno pločevino (Tonnen­ bleche) i n a p ločevino so p riv arili železne o jač itve in jih zalili pri m on­ taži z betonom . Iz poskusn ih rezu l­ ta to v izvaja av to r p ro računsko m e­ todo za tak a cestišča. V drug i ra z ­ p rav i n av ed e ta p isca n a jp re j sp loš­ ne podatke o m ostu in p re id e ta na to na osnutke zv arjen ih spojev , n a n j i ­ hovo izvedbo in na p o stav ljan je mostu. Osnove betonskih konstrukcij in lastnosti betona O razp ravah p e teg a oddelka je poročal prof. G. W ästlund iz S tock­ holm a. Snov je b ila razde ljena n a 4 odseke, od ka te rih se je nan aša l p rvi n a vp rašan ja ses tav e be tona in na vplive n jegove izdelave in tran sp o rta na osnu tek zgradbe, d rug i je o b rav ­ nava l m ehanične lastnosti betona, tre tji las tnosti be tona pri m enjajoči se in tra jn i obtežbi in končno četrti ko rozijska vprašan ja . V p rv i skupini poroča K. F. A ntia iz Bom baya o najbo lj racionaln i iz­ b iri p rim esi v betonu, ki na j im a do­ ločeno trdnost. G ospodarski pom en najbo lj povo ljn ih množin posam eznih prim esi je izredno v e lik posebno v k rajih , k je r je treb a dovažati cem ent na velike razdalje (Indija). A vtor po­ da ja p reg led vp liva vodno-cem ent- nega fak to rja na lastnosti be tona in se tu k ak o r v ostalih v p rašan jih po­ sebno ozira na Ind ijo z n jen im tror pičnim podnebjem , ki nekoliko sp re­ m eni lastnosti betona. Č eprav n e ra ­ ste pri m ajhnih v rednostih vodno- cem entnega fak to rja 28-dnevna trd ­ nost betona v ind ijskem podnebju v to lik i m eri k ak o r v zm ernem pod­ nebju, je treb a tudi tu težiti k čim m anjšim m nožinam vode, v kolikor seveda ne trp i pri tem sposobnost n an ašan ja v šablone. Č lanek se po­ sebno bav i z vplivom zrnavosti p e ­ ska oz. gram oza in z vplivom re la tiv ­ ne m nožine cem enta na lastnosti b e ­ tona. N a koncu poda ja navodilo za do ločevan je najbo lj povo ljn ih raz­ m erij dodatkov pri p redp isan i trd ­ nosti in po jasn i postopek n a zgledu. A. Jo isse l (Pariz) poroča o poseb­ nem v p rašan ju take izbire sestavn ih delov, da se doseže n a jv eč ja kom ­ pak tnost betona. Če vzam em o na abscisni osi nam esto p rem era zrn d kar določeno po tenco dm in na ordi- natn i osi m nožino v seh delcev, k a te ­ rih p rem er je m anjši od d, postane idealna granu lom etrična k riv u lja ce ­ lega ag reg a ta v suhem stan ju za najbo lj kom pakten beton prem ica! E ksponent m v a riira p ri tem m ed 1U in V», tako, da se s redn ja v rednost u jem a s podatk i A. C aquota. O brazci in d iagram i se ne ozirajo seveda na vprašan je , ali je konzistenca taka , da se da beton brez izrednih težav tudi uporab iti p ri b e ton iran ju . Tudi v p rašan ji odpornosti p ro ti m razu in stab ilnosti n is ta p ri te j štud iji p rišli v poštev. V drugi skupin i im am o sam o p ri­ spevek D. A. S tew arta (London) o do ločan ju be tonske m ešanice za gradn jo m ostov in d rug ih zgradb. V prvem delu razp rave p reišče av to r vp liv razn ih fak to rje v (vibracije, v r ­ ste dodatkov, n a jv e č je ve likosti zrn in delež peska) n a fizikalne lastnosti betona. Pri tem u p o štev a tud i odpor­ nost p ro ti zm rzovanju , čim večjo prosto rn insko obsto jn o st in d ruge p rak tično važne lastnosti. N avodila za izdelavo dobrega betona, k i jih da je v ostalem delu svo je razprave, om ogočajo res do ločan je prim esi v tak i sestav i, da se d a jo doseči zn a t­ ni p rih rank i n a cem entu, ne da bi trp e la k v a lite ta be tona . Zanim ivo pa bi b ilo p re iskati, k ak šn a odstopan ja od do ločenega tehn ično najbo lj id e­ a lnega razm erja posam eznih sestav in bi da la p ri danem gram oznem m ate ­ ria lu n a jbo lj ugodno gospodarsko rešitev . M. P ro t (Pariz) je ob jav il v kn jig i p redhodnih obvestil za IV. kongres čisto k ra tek č lan ek o konstrukciji s tro ja za p re izkušan je betonsk ih p a ­ lic na n a teg in tlak , k je r je mogoče m en ja ti naglico n an ašan ja brem ena v obm očju od n ek a j m inut do enega m eseca in d ržati po po treb i obtežbo v k o n stan tn i v išin i po ljubno dolgo časa. V četrtem odseku ob ravnava jo t r i­ je č lanki v p ra šan je korozije be tona in železnih v ložkov. Prof. F. Cam pus obravnava vzroke korozije in p o ­ udarja , da gre sko ra j vedno za zu­ n an je vzroke, m ed katerim i so n ek a ­ te r i zelo p rep rosti, k ak o r zelo čista voda, m orska voda in sprem em be v zraku. V več k ra jih so b ile posebno prizadete m ontažne zgradbe, ponekod v A m eriki so povzročili veliko ško­ do tud i kem ični vp liv i cem enta na prim esi. Sledi podroben opis pogoste ko rozije zarad i sprem em b v ozračju, p redvsem zaradi sprem em b tem pera­ tu re in v lažnosti k ak o r tudi korozije v č isti vodi. K ot uč inkov ite n asp ro t­ ne m ere p red laga čim večjo resnično gosto to be tona in zadostno pokritje v ložkov z betonom . M. P ro t op isu je m etode in nap rave za h itro p re izkušan je korozijsk ih spo­ sobnosti be tona p ro ti m orski vodi. Da bi se pospešila korozija, u p o rab ­ lja jo p ri p re izkušn jah tanke plošče in sk rb ijo za nag lo k roženje vode. K ot m ero odpornosti vzam ejo čas, v ka terem se p lošča pod lastno težo zlomi. L. Sem eac in N. B outron (M arseil­ le) po ročata o izkustv ih s korozijo be tona v m ostovih in konstrukcijah na železnici. V splošnem so sicer b e ­ tonske zgradbe pokazale veliko od­ pornost, toda p ri slabi izvedbi ali neugodn ih razm erah je p riš lo h itro do znatn ih poškodb. Posebno trp ijo v tem pogledu kuriln iške zgradbe in železniški podvozi, k je r p ride jo deli kon stru k c ije v neposreden stik s plini. P ri p rav iln i izbiri k o n stru k c ij­ sk ih ob lik pa se dajo tud i v tak ih prim erih doseči ve lik i uspehi. A v to r­ ja p rip o ro ča ta m ontažno gradn jo , pri k a te r i n i izvedba posam eznih delov v to lik i m eri odvisna od štev iln ih fak to rjev , ki se v rhu tega še od p ri­ m era do p rim era sprem injajo . Pereča vprašanja pri betonskih zgradbah. Prejnapeti beton P oročevalec tega oddelka F. G. Thom as (W atford, A nglija) je m oral obdela ti 5 č lankov o ak tu a ln ih p ro ­ blem ih p ri betonsk ih g rad n jah in tr i č lanke o p re jnapetem betonu. P ri­ spevek , ki ga je spisal L. P. Brice (Pariz), govori o teo riji tv o rb e raz­ pok v železobetonu pri upogibu in o opazovanjih , ki so jih v tem pogledu nap rav ili. Zveza m ed železnim i v lož­ ki in betonom je sam o p ri zelo m ajhn ih deform acijah popolna. V b ližin i razpok se po jav i vedno p re ­ nos sil v obliki tren ja . Iz posebnih poskusov n a v ložk ih se dajo teo re ­ tično po jasn iti nasledn je točke: a) N avidezno raz tezan je be tona v~ na- teznem obm očju se da po jasn iti z n a ­ stankom »blokov« med razpokam i in z d rsen jem vložkov, b) Š irina raz­ poke je obratno sorazm erna skupni sp rijem ni sili vložkov, m edtem ko o stane v so ta širin v seh razpok kon­ s tan tna . Poboljšanje «prijem ne sile po­ m noži štev ilo razpok, c) R azdalje med razpokam i pri upogibu se dajo v n a ­ p re j določiti z zadostno na tan čn o st­ jo . č) R azm erje n za p lastično defor­ m acijo železa in be tona je odvisno od v rs te fak to rjev in se da izraču­ nati. d) N elinearnost m ed obtežbo in deform acijam i se da teo re tično po­ jasn iti in tra jn i upogibki se da jo iz­ računati. Prof. H. N y lander (Stockholm) po­ roča v svojem članku o poskusih pri neenakom ernem k rčen ju železobe- tonsk ih nosilcev. V pliv železnih v ložkov na zm anjšan je k rčen ja je b il razm erom a m ajhen p ro ti vplivom , ki nastan e jo zaradi seg regacije debe­ lih frakcij betona. N apetosti v p rav o ­ k o tn ih ploščah, k i nastan e jo zaradi neenakom ernega k rčen ja , se d a jo na pod lag i eksperim entaln ih opazovanj iz računati in so včasih zelo velike. S tem , da so pokrili sveže nanešen beton s p lastjo gram oza, k i so ga na­ to z v ib rac ijo pom ešali z betonom , se je posrečilo segregacijo debele jših ses tav in znatno zm anjšati ali celo po­ p rav iti. H. J. Cowan in S. A rm strong (Sheffield) sta n a jp re j podala pregled ob jav ljen ih rezu lta tov o to rz iji žele- zobetona in n av a ja ta n a to obrazce za napetosti, k i se dajo uporab iti tako v elastičnem , k ako r tudi v p las tič ­ nem obm očju. N ato opišeta poskuse na norm alno v e lik ih nosilcih , k i sta jih is točasno obrem enila n a to rzijo in upogib. Z dodatn im i upogibnim i m o­ m enti se to rz ijsk a trdnost zveča. Iz­ kaže se, da se n a jbo lj u jem a s po ­ skusi tis ta te o r ija trdnosti, k i zd ru ­ žuje R ankinovo teo rijo g lavnih n ap e­ tosti s C oulom bovo teo rijo n o tra n je ­ ga tren ja . V zvezi z razp ravam i o pojm u v a r ­ n o s t i ie važen tudi članek, k i sta ga nap isa la prof. E. T orro ja in A. Paez iM adrid) o p ro računu železobetona in p re jn ap e teg a be tona na lom. V ta nam en sta raz iska la eksperim en talne ugo tov itve o po razdelitv i napetosti, ki se p o jav ilo pri čistem upogibu, tlaku in ekscen tričnem tlaku , in sta n aved la ana litične izraze za obrem e­ n itve pri prelom u. Z obrazci se dajo ob ravnavati tud i nosilci v obliki črke T in sicer z upoštevan jem deform a­ cij, k i n as tan e jo zaradi lezen ja b e ­ tona. Eden izm ed redk ih člankov, ki se bav i s konkre tn im i izvedbam i b e to n ­ skih g radenj, je p rispevek N. Esquil- lana (Pariz) o sodobnih prim erih v e ­ lik ih zgradb iz železobetona. N ajp re j ugotovi, da sili pom an jkan je kvalifi­ c iran ih delavcev in v isoke cene lesa za opaže k vedno več ji m ehanizaciji g radbenih del in in tenzivni uporabi p re fab ric iran ih elem entov, na to pa opiše na k ra tk o neka j podrobnosti p ri g radn ji m ostu čez O uergha (Ma­ roko), čez O ued Tafna (Alžir), v ia ­ duk t in m ost čez Rhono p ri Lyonu. O bširnejše se zadrži pri g radn ji zna­ m enitih h an g a rjev n a le ta lišču Ma- rignane p ri M arseillu , k a te r ih k o n ­ s trukc ija je b ila opisana že n a p re j­ šnjem kongresu . S trešna konstrukc ija v lup insk i izvedbi je b ila zbetoni- ran a n a tle h in dv ign jena nato v v i­ šino 19 m. V sak strešn i elem ent je p ok riva l 6.400 m2 površine in teh ta l 4200 ton. N a zak ljučnem p red av an ju kong resa je francoska delegacija da­ la p red v a ja ti zelo lepo izdelan film, ki je p rav nazorno pokazal ves po tek dela in im pozanten izgled stavb po dovršitv i. Slika 8 .: G radn ja in dv igan je lu- pinsk ih s treh n a le ta lišču M arignane p ri M arseille-u Napredek v projektiranju in izvedbi stavb iz prejnapetega betona V sk lopu teh vprašan j je ob jav il P. W . A beles obširno eksperim entalno razp rav o o uporab i v isokovrednega jek la v n avadn ih (ojačenih) in prej- n ap e tih be tonsk ih upogibnih nosil­ cih. U vodom a je poudaril, da se dajo p ri zadostn i sprijem ni sili m ed jeklom in betonom doseči tud i v prvem zelo v isoke napetosti, tako da p ride v po ­ štev upo raba jek len ih žic izredno v i­ soke trdnosti tako pri navadnem k a ­ k o r p ri p re jnapetem betonu. N ato se do tak n e av to r na k ra tk o p o jav a raz- poklin in vp rašan ja e lastičnosti v p re j­ n ap e tem betonu . Pri p re izkušan ju že- lezobe tonsk ih nosilcev na u tru jan je so se razpoke po en m ilijonkratn i ponov itv i popolnom a zaprle, čim je bilo odstran jeno brem e. Pri upošte­ v an ju lom nih upogibnih m om entov se o stane na varn i strani, če se vzam e p ravoko tno porazdelitev n ap e to s ti v betonu , k i je en ak a 0,60 k ra tn i tlačn i nap e to s ti kocke. V diagram ih in p ro ­ račun ih so pokazani rezu lta ti trdnost­ n ih p re iskav , iz k a te r ih sledi, da sm em o pri dobri zvezi m ed betonom in jek lom računati z velik im i trdno ­ stm i tako v enem, k ako r tud i v d ru ­ gem m ateria lu , ne g lede na to, ali g re za navadn i ali za p re jn ap e ti b e ­ ton. Prof. G. M agnel (Gent) po roča o uporab i p re jn ap e teg a be tona v s ta ­ tično nedoločen ih nosilc ih in pokaže, da im a tak a uporaba velike prednosti. N ep rije tno p ri tem je, «fla n. pr. po ­ vzročijo razm erom a m ali prem iki žic po v iš in i razm erom a velike sp re­ m em be v podporn ih m om entih in s tem tud i v celo tnem po teku m o­ m entov. Te in podobne težave (ka­ kor n. pr. ve liko tren je v žicah, k a ­ te r ih os se v ečk ra t prelomi) ne sm e­ jo po m nen ju av to rja p reveč oplašiti k o n stru k te rja , k e r se beton sam p ri­ lagodi sp rem enjen im razm eram in se n ap e to s ti zarad i sprem em b pri g rad ­ n ji v resn ici le ne sprem enijo toliko, k ak o r bi m orali p ričakova ti po p ro ­ računih . Tudi varnosti pri p re jn ap e ­ tem be tonu so navadno tolikšne, da m ajhne razlike proti p roračunskim v rednostim p rav nič ne ogrožajo stavbe. V ažno je samo, da se dajo p re jn ap e to s ti v jek lu določiti z n a ­ tan čnostjo približno 5% . N ato poka­ že n ek a j zgledov kon tinu irn ih nosil­ cev in o k v irjev iz p re jnape tega b e ­ to n a v Belgiji in v Kongu. V dodatku n a v a ja n a to še nekaj eksperim en ta l­ n ih poda tkov o zm anjšan ju napetosti v žicah zarad i tren ja . K ot zadn jega navajam o prispevek H. Lossiera in M. B onneta (Pariz) o m ostu čez Seino pri V illeneuve -— S ain t G eorges-u. M ost im a tr i odpr­ tine z razpetinam i 41,00 + 78,20 + 41,00 m z n ihaln im a vm esnim a pod­ poram a. V srednjem p o lju je obešen poseben nosilec dolžine 39,11 m. M ost je v no tran jšč in i nap e t z gib­ kim i kabli, pri k a te rih se da napeto st po ljubno n a ravna ti. O blika in n ap e ­ to s t k ab lo v je u re jen a tako, da se pri najbo lj neugodn i ob rem en itv i ne p o ­ jav ijo v b e to n u n a tezn e napetosti. V č lanku so po leg teg a opisani p o ­ sam ezni važn i deli m ostu, po tek gradnje, trd n o sti b e to n a in jek la in trdnost zavarkov . Diskusija G ovorniki so v d iskusiji dopolnili veliko trd itev in rezu lta tov , k i so jih posam ezni av to r ji ob jav ili v svojih člankih. Posebno dragoceni so p o ­ datki, k i so jih n ak n ad n o podali av ­ to rji o ek sperim en ta ln ih in teo re tič ­ n ih pre iskavah , k a te re ob času p isa­ n ja poročil še n iso b ile zaključene. V splošnem p a lahko rečem o, da b i­ stveno nov ih rezu lta to v d iskusija ni dala, pač pa so izravnali in pojasn ili n ek a te re resn ične ali tud i navidezne nasp ro tne trd itv e v posam eznih p i­ sm enih p rispevk ih , k a r smo v našem preg ledu po m ožnosti upoštevali. Po­ sebno ž ivahne razp rave so b ile o m ožnostih in izgled ih p re jn ap e teg a betona, k je r je b ila večina m nenja, da bo treb a še ve liko delati, p reden bo postal ta nač in g rad n je tako v sak ­ danji in domač, k a k o r n. pr. kon stru k ­ cije iz železobetona. N ekaj nov ih raz­ prav, ki so — k ak o r om enjeno — p ri­ šle p repozno za prehodno kn jigo člankov, je podaja lo p redvsem po ­ drobnosti o razn ih zanim ivih zgrad­ bah, ven d ar si bo m ogoče u stv a riti popolno sliko teh prispevkov šele tedaj, ko bodo izšli tud i ti članki v zaključni kn jig i kongresa v polnem obsegu. Dr. ing. Lujo Šuklje DK 061.3:624.131+624.15(497.1) Poročilo o 4. letni skupščini jugoslovanske sekcije Mednarodnega društva za mehaniko tal in fundiranje Č etrta le tn a skupščina Jugoslovan ­ ske sekcije M ednarodnega d ru š tva za m ehaniko ta l in fund iran je je b ila od 14. do 16. novem bra 1952 v A randje- lovcu (Srbija). P rva dva dneva so obravnavali strokovne refera te , tre tji dan pa o rgan izacijska vp rašan ja . A. STROKOVNI REFERATI G lede n a štev ilo in obseg pred lože­ n ih re fe ra tov so bili re fe ra ti podani v posnetkih . V sak referen t je im el pol u re časa za prikaz rezu lta tov svo jih raziskav . D opoldne je sledil refera t refera tu , popoldne se je v istem v rs t­ nem redu razv ija la d iskusija po p is­ m enih prijavah . V tem poročilu o skupščini bo po­ dana vseb ina re fe ra to v v k ra tk ih po­ snetkih . Iz d iskusije bodo navedene n a jteh tn e jše pripom be in prikazana n asp ro tn a m išljen ja . R eferati bodo razv rščen i po sekcijah , po k a te rih so u re jen i v m ednarodnih publikacijah . (Po tem načelu so bili v g lavnem raz­ vrščen i tudi na skupščini.) I. sekcija: Splošne teorije, lastnosti tal, klasifikacija, inženirska geologija. 1. B r a n k o L a d a n j i : Klasifika­ cija in identifikacija tal. V refera tu , ki je bil ob jav ljen v 7. —8. š tev ilk i rev ije Gradjevinar 1952 (Zagreb), je prikazal av to r v zelo p re ­ g ledni oblik i način k lasifikacije, k a ­ k ršen je bil p red lagan za sondažna dela p ri g radn ji k ana la Sisak—Z a­ greb. Z rnavost in p rep roste m etode iden tifikacije , izvršene n a m estu son­ d iran ja , določajo osnovni del naziva zem ljine. D opolnilne prilastke dolo­ čam o z geotehničnim i lab o ra to rijsk i­ mi p reiskavam i. P red lagana k lasifikacija je b ila o snovana in p reizkušena n a tisoč vzorcih zem ljin. Od teh jih je bilo 250 v lab o ra to riju popolno p re isk a ­ nih, 750 p a grobo identificiranih . V d iskusiji sta A. S t r m a c in L. S u k 1 j e opozorila, kakšne koristi bi im ela, z lasti p ri sestav i sondažnih za­ p isnikov, uvedba eno tne splošne k v a ­ lifikacije in identifikacije. T reba bi b ilo izdati ustrezne predpise ali n av o ­ dila in po tem p rip rav iti k ra tke stro ­ kovne teča je za vodje sondažnih ekip. P rav tako sta z referen tom so­ glašala, da bo treb a n a n ek a te rih pod­ ročjih u p o rab lja ti še nap re j obsto­ ječe specia lne k lasifikacije . V d iskusiji je b ilo pred lagano , naj bi razp rava referen ta , ki im a za ob­ javo p rip rav ljen o tu d i p reg ledno po­ ročilo v seh v ažn e jš ih obsto ječ ih sploš­ n ih in specia ln ih k lasifikacij, služila ko t o snova za razp ravo o dopolnitvi začasnih p redp isov za tem eljen je , k je r je ravno k las ifik ac ija pom anjk ljivo obdelana. A v to r je n a to izrazil m ne­ nje, da bi bilo dobro počakati še na zak ljučke tre tje m ednarodne konfe­ rence. II. in III. sekcija : Laboratorijske in terenske raziskave. 2. E r v i n N o n v e i l l e r : Striž­ na odpornost debelozrnatih nekohe­ rentnih zemljin. E. N o n v e i l l e r je podal poročilo o strižn ih raz isk av ah nasipnega m a­ te ria la iz ka rb o n sk eg a sk rilavca za preg rado L okvarka. K ot strižnega od­ pora so raz iskova li h k ra ti 1) z m er­ jen jem p riro d n eg a jeznega k o ta n asu ­ tih p iram id, v iso k ih 1,5 do 4 m, 2) z m erjen jem nagiba drsine, nasta le v m ateria lu , nasu tem v zaboj, čigar sp redn ja p loskev je v rtljiv a okrog spodnjega robu, 3) s strižen jem m ate­ ria la v okvirnem strižnem apara tu ve­ likosti 100 cm k ra t 100 cm k ra t 45 cm, 4) s triaksia ln im i p re izkusi vzorcev profila 45 cm, v isok ih 100 cm, 5) s strižno p re iskavo drobnih frakcij 0/3 v ob ičajn ih lab o ra to rijsk ih strižnih aparatih . N ajzanesljive jše rezu lta te so dali tr iak sia ln i preizkusi. Pokazali so tudi, da se z dobrim zb ijan jem kot tren ja povečava in strižne deform acije zm anjšajo. Če pa je strižna odpornost izčrpana in p ride do več jih deform a­ cij, tedaj v stad iju teh večjih zdrskov strižni ko t ni več b is tveno odvisen od začetne gosto te. Za račun stabilnosti p ripo roča av to r to bo lj ali m anj kon­ stan tno v rednost k o ta strižnega od­ pora. To v rednost p o da ja jo z zado­ vo ljivo p rib ližnostjo tudi raziskave z m erjen jem ježnega ko ta n asu tih p i­ ram id. N a raz iskave zdrsn itve v za­ bo ju z v rtljiv o sp redn jo stran jo je preveč vp liva lo tren je ob stenah, na raz iskave v velikem strižnem apara tu pa om ejena m ožnost deform iran ja v e ­ likega zrn ja v razm erom a m ajhnem okviru. — R aziskave so tudi pokaza­ le, da n a rek u je strižno odpornost d robne jša frakc ija zrn, če im a v skup ­ ni količin i p rim eren delež. N a v p rašan je D. K r s m a n o v i č a je re fe ren t po jasn il, da so dosegli pri tr iak sia ln ih raz isk av ah n a jv eč je v red ­ nosti no rm aln ih n ap e to s ti (trdnost) ob iča jno pri defo rm acijah v velikosti 3 do 5 odsto tkov v iš ine vzorca. 3. B o g d a n R a j č e v i č , T eren ­ ski p reizkusi v velikem merilu. R eferat v sebu je podatke o p re isk a­ v ah strižne odpornosti ozirom a ko ta n o tran jeg a tre n ja za razk ro jene sk ri­ lavce zrnavosti 20/150 in za rečn i prod. Izvedli so m eritve ježnega k o ta v n asu tih p iram idah , nag iba drsin v zabojih k v ad ra tn eg a prereza s s tra ­ nico 100 cm (stene so bile obložene s pločevino) z ok re tno sprednjo s tra ­ nico in strižne sile za strižen je v v e ­ lik ih p ravoko tn ih okvirn ih strižnih ap a ra tih (100 cm k ra t 100 cm), pri n izkih norm aln ih tlak ih (do 0,28 kg na kv. cm). V d iskusiji je L. S u k 1 j e opozo­ ril, da je treba pri p reso ji strižne od­ pornosti u p ošteva ti deform acije, ki so glede na značaj raziskovanega p ro ­ blem a dopustne, in da iz rezu lta tov za tlake do 0,28 kg /cm 2 ne m orem o za­ nesljivo sk lepa ti n a strižno odpornost pri v eč jih tlak ih . — R eferent je p ri­ pom nil, da n am erav a jo v bodoče iz­ v a ja ti strižne pre izkuse s h id rav lič ­ nim i stiskaln icam i v rovih, k je r m ore h rib ina p revze ti reak c ije ve lik ih p ri­ tiskov. IV. sekcija : Fundacije konstrukcij in nasipov. Dopustna obremenitev. Opazovanje usedanj. 4) I v a n S o v i n e , O dimenzio­ niranju okroglih elastičnih plošč na elastični podlagi. R eakcije taj, ki odločajo o m om en­ tih, m erodajn ih za dim enzioniranje, do ločuje av to r tako, da izenaču je de­ form acije plošče z re la tivn im i defor­ m acijam i tal. Pri tem vzam e na jp re j prosto ploščo, ki je ne o b rem en ju je ­ jo v pe to s tne dvojice. U pošteva osnosim etričho obrem eni­ tev. R azstavi o na ko lobarjaste , en a­ kom erne brem enske elem ente. Za de­ form acijo plošče, ki jo povzroči tak š­ na k o lo b arjasta obrem enitev, uporab i B a y e r j e v e osnovne reš itv e za enakom erno obrem enitev po v se j p lo­ šči, ipo osrednji krožni površin i ali po perifernem kolobarju . Za prim er, da je v sa obrem enitev ses tav ljen a iz treh tak šn ih ko lobarjastih e lem entov z enakim i širinam i, je av to r B a y e r - j e v e nastavke izračunal; v raz­ predeln ic i in na diagram u p o d a ja k o ­ ličnike, ki om ogočajo zelo p rep rosto in h itro p re računa ti upogibke in m o­ m ente. Za račun deform acij tal, ki jih vza­ me ko t e lastično izotropni polprostor, je uporab il av to r S c h l e i c h e r j e - V e osnovne rešitve za enakom erno obrem enjeno gibko krožno ploščo. Tudi tu je dobil vpliv posam eznih ko­ lo b a rja s tih elem entov s superpozicijo rezu lta tov za pozitivne in nega tivne krožne površine. Z izračunan jem elip tičn ih in tegralov , ki jih v sebu je jo S c h l e i c h e r j e v e enačbe, je po­ dal za razdelitev krožne p lošče v tri pasove po tre tjin sk ih razdeliščih po l­ m era v razpredelnici in v d iagram ih količnike, ki om ogočajo neposreden p reračun usedkov za dane konstan te obrem enitve in tal. V tako dobljenem izrazu za defor­ m acije plošče in deform acije ta l v s ta ­ vi znano dejansko obtežbo in nezna­ no reak tivno obtežbo, ki je znana sam o po celotni v rednosti. Z izena­ čenjem deform acij plošče in re ak tiv ­ nih deform acij površine po lprostora dobi sistem linearn ih nehom ogenih enačb s toliko neznankam i, kolikor je ko lobarjastih pasov. Za prim er 3 pasov, ki je v razprav i podrobno ob­ delan, dobi neznane reak tiv n e p riti­ ske iz dveh takšn ih enačb in iz ra v ­ novesnega pogoja na zelo prep rost način . Ob koncu nakaže av to r tud i ite ra ­ tivn i račun za upoštevan je vpliva robn ih vpetostn ih m om entov. Pripom ba poročevalca: O snovno m etodo av to rjeve raz iskave v m eha­ n ik i ta l splošno uporab lja jo . Za krož­ ne plošče jo je na podoben način upo­ rab il H a b e l , čigar re š itev av to r ci­ tira . Podobne problem e re šu je ta tudi Ž e m o č k i n in S i n i c y n . Račun, ki ga je podal avtor, im a to odli­ ko, da je zelo preg leden te r za teh ­ niško prakso prik laden in enostavno uporaben. G lede n a to, da so tem elj­ na tla vedno kolikor to liko nehom o­ gena in da dajo zato račun i za defor­ m acije tal v sekakor sam o aproksim a­ tivne vrednosti, bo za v p liv re a k ­ tivn ih pritiskov pod okroglim i p lo­ ščam i običajn ih reze rv a rjev redukci­ ja n a tr i brem enske pasove večino­ ma zadovoljila. D. K r s m a n o v i č je v d iskusiji, opozoril n a pomoč, ki jo nud ijo m o­ derni računsk i stro ji pri reševan ju velikega š tev ila linearn ih enačb v prim erih, ko bi bila po en o stav itev z m ajhnim štev ilom brem enskih pasov pregroba. 5. L u j o S u k 1 j e, Stabilnost brez- krajnih bremenskih prog na zelo malo propustni, om ejeno debeli plasti. V te j razp rav i je podano poročilo o analitičn ih in m odelnih raziskavah, ki j i h je izvedel av to r spom ladi le ta 1952 v Laboratoires du Bätiment et des Travaux Publics (Service Sol et Fondations) v Parizu. O bravnava stab ilnost brezkrajn ih , enakom erno širok ih prog, ki im ajo si­ m etričen profil oblike p ravokotn ika, triko tn ika ali parabo le ali oblike, se ­ stav ljen e iz teh likov. P rivzete so d r­ sine, ki ok lepajo s površino kot 45°. Ker je supon irana zelo m ajhna p ro ­ pustnost, se strižna odpornost m ed ob rem en jevan jem ne m enja. A nali­ tične reš itve so bile izvedene 'za p ri­ mer, da ses to ji ce lo tna p rvo tna s triž ­ na odpornost sam o iz kohezije, da je to rej v v seh točkah in v v seh sm e­ reh p las ti konstan tna . H krati so b ila določena zdrsna p o ­ dročja ozirom a lege k ritičn ih drsin. R aziskan je bil vp liv d rsen ja n a dnu p lasti za prim er, da je adhezija na dnu m an jša od strižne odpornosti v p lasti sami. A nalitičn i rezu lta ti so bili p rev e r­ jen i z 12 m odelnim i raziskavam i. Z em ljinsko p las t je p ri teh p reizku­ sih p red s tav lja l konsisten ten kolo- maz. R ezultati m odelnih raz iskav se sk ladajo z analitičnim i rezultati, če upoštevam o tud i ve likost strižnega odpora 'z o p e r učinek tlakov, ki se vzbude v p lasti pod no tran jim delom brem enske proge. U poštevajoč rezu lta te analitičn ih in m odelnih raziskav, je skušal av tor raz jasn iti tud i vp liv širine b rem en­ ske p roge in debeline zem ljinskega slo ja n a dopustno obrem enitev s to ­ gimi ploščam i. 6. H e r b e r t M e i s c h e i d e r : Geotehnična analiza neenakomernega usedanja nadvoza pri Gramočniku na avtom obilski cesti Beograd — Zagreb. O porn ika nadvoza sta se m ed u se ­ danjem obračala na zunanjo stran, to je p ro ti prik ljučen im a, okrog 10 m v i­ sokim a nasipom a, ki so ju nasu li šele potem , ko sta bila oporn ika že zgra­ jena . Svetli razpon se je ob po lago­ m a po jem ajoči in tenzivnosti defor­ m iran ja v p ičlih dveh le tih povečal za blizu 20 cm, tako da je bilo treba s h id rav ličn im i stiskaln icam i pom ak­ n iti železobetonsko voziščno ploščo z g lavnim i nosilci in s tem spet za­ go tov iti op iran je na pom ičnih leži­ ščih. G eom ehanska analiza, tem elječa na geo tehn ičn ih p re iskavah vzorcev iz naknadno izvršen ih sond, je po trd ila dom nevo, da je nasta lo pod učinkom obtežbe z nasipom a v eč je usedan je na zunan jih s tran eh (proti nasipom a), kar je povzročilo, da so se tem elji od osi nadvoza sukali navzven. Ilov­ n a ta tla so vsebovala g lenovite jše , zelo s tis ljiv e lege. O bčuten pa je bil z la­ sti v p liv 140 do 200 cm debelega šo t­ n eg a slo ja v globini okrog 13 m pod dnom tem elja (okrog 15 m pod p o v r­ šino terena). Z aradi m ajhne p ropust­ n o sti zem ljin je konso lidacija počas­ na. V endar so po opazovanju časov­ n ega razvo ja razm ikov v zvezi z geo­ m ehansk im i analizam i prišli do za­ k ljučka , da več ja sanacijska dela ne bodo po trebna. V d iskusiji je E. N o n v e i l l e r k ra tk o poročal o podobnem sukan ju oporn ika pro ti nasipu na m ostu p re ­ ko Save pri Bosanski G radiški. N asip je bil v isok 11 m; občutne deform a­ c ije so tra ja le približno 1 leto, ko se je opornik, tem elječ na p rašn a to gle- nastem pesku, usedel za 10 cm in od­ m aknil za 15 cm. 7. B r a n k o Ž e ž e l j , Analiza usedanja in sanacija tvorniškega dim­ nika. D im nik je bil p litvo tem eljen na hom ogeni puhličasti ilovici. K er jo je p rem očila voda, se je dim nik n een a­ kom erno usedal in se nagnil. A vtor je u ravna l in zavaroval dim nik tako, da je del obtežbe prenesel s h id rav ­ ličnim i stiskaln icam i na dva nova po­ ševna opornika. 8. H e r b e r t M e i s c h e i d e r in P r e d r a g P a n d u r o v i č, Učinek zabijanja kolov Franki na gostoto tal. R aziskave so bile izvedene za kol 0 41 mm v drobnem pesku s praš- natim i prim esm i in za dva en ak a ko­ la v podobnih, nekoliko bolj p lastič­ n ih tleh ; koli so bili dolgi 210 do 230 cm. A v to rja sta p re iska la v la ­ b o ra to riju gostoto in tak tn ih vzorcev tal, ki so jih vzeli iz soseščine kola v razn ih razdaljah in sicer p red za­ b ijan jem in po njem . H krati sta upo­ rab ila tudi penetrac ijsko metodo, ki pa je dala m anj zanesljive rezultate. — Preiskave so pokazale, da so p ri­ tiski, ki nastane jo pri zabijan ju , zgo­ stili tla do razdalje 2,3 d v prvem in 4,3 d v drugem prim eru, m erjeno od osi ko la s prem erom d. A v to rja za­ k ljuču je ta , da je priporočilo , ki ga d a je jo za’ razsto j ko lov naši začasni predpisi za fundiranje , p rav ilno . V diskusiji je bilo izraženo obžalo­ van je , da av to rja n is ta m ogla izvesti več raziskav, da bi lahko dala sploš­ n e jše zak ljučke za vp liv zab ijan ja g lede na vrsto tal, dim enzije (dolži­ no) in sistem kolov ozirom a zab ija­ nja. VI. sekcija : Ceste, avtostrade, aero­ dromi. 9. B o r i s l a v R i s t i č , Izkustva z gradnje avtostrade Beograd — Za­ greb. Pri g radnji avtom obilske ceste Beo­ grad — Zagreb so skušali sistem a­ tično uvesti geo tehnična raz iskova­ n ja za p rav ilen izbor nasipnega in tam ponskega m ateriala, za dim enzio­ n iran je tam ponskega slo ja in za kon tro lo kom prim acije n asipov in tam ponskega sloja. U vedba teh m e­ tod ni bila zadostna, zato tudi uspeh ni bil popoln. —■ Tam ponski sloj so d im enzionirali glede na količnik re ­ la tiv n eg a k rčen ja po J a k y j u (ta ko ličn ik je funkcija m eje k rčen ja , m eje židkosti in suhe prostorn inske teže, op. L. Š.)., g lede na gladino pod­ ta ln ice in glede na v išino k a ­ p ila rnega vzpen jan ja . P rvotni strogi J a k y j e v k rite rij so omilili tako , da so za be tonska vozišča up o rab lja ­ li tam pon debeline med 25 in 40 cm, za asfa ltna pa m ed 15 in 20 cm. —- K om prim acijo nasipov in tam pona so p reso ja li po re la tivn i gostoti. A v to r nava ja , da bo treb a v bodoče upo­ rab lja ti povsod uvedeno m etodo po P r o c t o r u. V ažnejša p rak tična izkustva: N asi­ pe lahko pustim o čez zimo, ne da bi vg rad ili cestišče, če so prav ilno kom ­ prim irani, na površin i uvaljan i, obli­ kovani z zadostnim prečnim padcem in če se po n jih ne vrši n ikak p ro ­ met. — T am pon je treba po lagati na suho, nerazm očeno podlago ob ugod­ nem v rem enu in kom prim irati ga je treb a z v ib ra to rji. — Posebno je tr e ­ ba paziti na p rav ilen p rik ljuček n a ­ sipov k opornikom prem ostitven ih konstrukcij, opornike pa je treba d i­ m enzionirati na zem eljne pritiske, ki m orejo p reseg a ti zdrsne, upoštevajoč, da v časih pritisk i med vgra jevan jem p resega jo končne pritiske. V d iskusiji (2. D j u k i ć, V. J e v- d j e v i č, D. M a n o j 1 o v i č) je b i­ lo poudarjeno , da so pom oč geo teh ­ n ike pri g radn jah cest in z lasti že­ leznic doslej prem alo uporabljali, m arsik je pa sploh nič, in da so — ko liko r so jo uporab lja li — izkustva prem alo sistem atično zbirali in izko­ riščali. — L. F i 1 i p o v i č je dodal zanim ivo poročilo o stabilizaciji tal s cem entom pri g radnji naših vo jn ih letališč. VIII. sekc ija : Stabilnost pobočij in nasipov. Problemi podzemne vode. 10. E r v i n N o n v e i l l e r , Stabil­ nost pobočij nasipov z nehomogenim prerezom. N a podlag i rezu lta tov m odelnih raz iskav p rih a ja av to r do zaključka, da se stab ilnost heterogen ih profilov ne sme p reso ja ti po običajn ih raz ­ isk av ah z zveznim i krožnim i drsina- mi, ker se resnične drsine na stični p loskvi dveh različnih m ateria lov lom ijo. P regradni nasip z glinatim je ­ drom in s predležnim nekoheren tn im nasipom je m ogoče n a tančne je raz­ isk a ti tako, da vzam em o skozi glina- to jed ro krožno drsino, skozi pred- ležni nasip pa ravninsko drsino, k a ­ k ršno n a rek u je teo rija o zdrsnem ze- m eljnem odporu. D im enzioniranje p rofilov po tak šn ih natančne jših an a ­ lizah zah teva m anjšo po trošn jo n a ­ sipnega m ateria la (ožji profil). V ar­ nostn i ko ličn ik določa av to r z raz­ m erjem m ed na jveč jim razpoložljivim drsnim odporom (Em) predležnega de la nasipa in med odporom (Ep ), ki je po treben za p rep rečen je zd rsn itve po krožni d rsin i skozi jedro. V diskusiji je L. Š u k 1 j e opozo­ ril, da zd rsn itev v jed ru tudi v p r i­ meru, da je »mirni« p ritisk sprednje- aa dela n asipa na jed ro m anjši od Ep. ni nu jna . V se je odvisno od tega, pri ko likšn ih deform acijah se ak tiv ira po eni stran i po ln i strižni odpor zem ljine v jed ru in po drugi stran i do ločena v rednost zem eljnega odpora v sp rednjem delu nasipa. 11. L u j o Š u k l j e , Izkustva iz analize dveh velikih plazov v Jugo­ slaviji. R eferent je analiz ira l plaz pri Lu- pog lavu v Istri, razv it v eocenskem flišu, in ogrom ni p laz pri Z alesini ob progi Zagreb — R ijeka, ki je nasta l v rabe ljsk ih skladih . O pozoril je z la­ sti na vpliv , ki ga m oreta im eti na zd rsn itev vzgon in s tru jn i p ritisk pod­ ta lnega toka. (Referat je b il priobčen v dveh delih v Gradbenem vestniku (št. 17/18)*. Zato tu ne podajam o ob­ sežnejšega posne tka razprave. V diskusiji je S. S z a v i t z - N o s - s a n dodal poda tke o san iran ju p la­ zov v bližnji okolici p o s ta je pri Za­ lesini, I. O r o v i č in V. V l a j i - s a v 1 j e v i ć pa sta o b ravnava la po ­ drobne tehn ične p'robleme sanacije obeh om enjen ih plazov. D. K r s m a ­ n o v i č je opozoril n a vpliv , ki ga lahko im ata vzgon in s tru jn i p ritisk na stab ilnost pobočij akum ulacijsk ih bazenov h id rocen tra l. T akšni p rob le­ mi so sedaj zelo ak tua ln i pri velik i akum ulaciji za HE Jab lan ico , ni pa jim bila posvečena po trebna pažnja. 1 2 . V u j i č a . J e v d j e v i č , O go­ stitvi tem eljnih tal pri dolinskih pre­ gradah. O pirajoč se na osnovno enačbo la- m inarnega g iban ja vode skozi zem ­ ljine po D a r c y j e v e m zakonu. q = k I S (q = vodna ko lič ina (pretok) v enoti časa, k —• ko ličn ik propustnosti, I = h idrav ličn i padec, S — celotn i p re ­ točni profil) loči av to r 3 načinfe b o r­ be zoper vodne izgube: 1. zm anjšan je pretočnega prereza (S = 0) pri k = 0, čem ur bi k o nstruk tivno p ris ta ja le rešitve z diafragm o, s togim i zastori in pog lob itev ob jek ta do n ep ropust­ ne podlage, 2. zm an jšan je ko ličn ika propustnosti, čem ur n a j bi ustrezale razne v rs te in jek tiran ja , in 3. zm anj­ šan je padca I = h/1 (h = h idrav lična višina), to je po d a ljšan je dolžine stru jn ic (1) z raznim i oblikam i in v r­ stam i konstrukcij. P rvi način je —■ po izvajan jih re ­ feren ta — na jzanesljive jši, a n av ad ­ no tudi n a jd raž ji. Zato je treba v vsakem prim eru dobro preudariti, ali n i m ogoče z in jekcijsk im i m etodam i doseči cenejši in zadovoljiv učinek in ali ne p red s tav lja jo že k onstruk ­ cije, ki pod a ljša jo s tru jno pot, naj- ekonom ičnejši, pa še vedno dovolj v aren ukrep . In jekc ijska dela n a j se izvršijo, ko liko r so res potrebna. * V si osta li re fe ra ti s skupščine v A rand je lovcu so izšli v št. 2/3 časo­ pisa »N aše G rad jev inarstvo« 1953 (Beograd). Pri tem n a j bi upošteva li m ožnosti in jek tiran ja s cenejšim i sred stv i (gli­ na), po trebno stopn jo v a rn o s ti in p r i­ rodne pogo je za ko lm in iran je . — A v ­ to r n a v a ja p rim er te sn jen ja g radbene jam e za p reg rad o HE Z vorn ik , k je r bi bilo m ogoče po n jegovem m nen ju s kom bin iran jem in je k tira n ja in po ­ d a ljšan ja s tru jn e po ti doseči zadovo ­ ljiv in cen e jš i uč inek k o t z izvede­ nim tro jn im betonsk im zagatom . P rav tako m eni, da bi pri borb i zoper iz ­ gube in za s tab ilnost pod p reg radn im nasipom HE O včar B anja p o d a ljšan je po ti z v o d o ravno g linato p rep rogo in zm an jšan je p ropustnosti s kom bina­ cijo lesen eg a zagata in g linastih in ­ jekcij ob u p o štev an ju m otnosti vode zagotovilo kolm acijo , zadovo ljivo zm an jšan je izgub in po trebno v a r ­ nost. Iz d iskusije : M, V e r č o n je iz ra ­ zil m nenje, da pri Z vorn iku in jek c ije ne bi b ile izved ljive in da se p ri O v­ čar B anji n a proces ko lm acije niso mogli zanesti, k e r se je v d ren ažah p o jav lja la m otna voda. — E. N o n - V e i 11 e r je opozoril, da je p roces ko lm iran ja do lgo tra jen , k o n stru k c ija p a m ora b iti že v začetku vododržna in v a m a ; zato se n a v p liv ko lm ira ­ n ja ne sm em o un iverzalno zanesti. 13. S a v o J a n e ž i č , S anacijska dela v akum ulacijskem bazenu HE slap Zete. Jez n a S lapu Z ete so p o stav ili že p red v o jn o n a k raškem ponornem po d ­ ročju . Že p ri nezajezen i vod i so p o ­ nori požira li okrog 40 odsto tkov n iz­ ke vode. N ajv eč ji ponor je n a d e ­ snem b regu tik pred jezom , ob levem b regu p a je p ra v tako blizu jezu niz ponorov. T udi sredi s truge se je iz­ gub lja la v o d a v šp ran jah go le skale. V zvodneje p o k riv a apnenčevo skalo k o m pak tna nep ro p u stn a g lina, n ad n jo p a so peščene in p rodne n a p la v i­ ne. T ako je b ilo m ogoče san ac ijsk a dela om ejiti n a ponore in šp ran je b lizu jezu. G lavne p o n o re so n a jp re j po tap ljač i založili s fašinam i in z ve lik im k am e­ njem . N a to so potopili spodnjo fašin- sko p rep rogo in k o tan jo nad n jo za ­ poln ili z lom ljencem . P reko te g a so razpeli s starim i jek len im i v rvm i a r ­ m irano zgorn jo fašinsko p rep rogo k o t podlago dvoslo jnem u peščenem u fil­ tru . G ostiln i sloj iz g line n ad n jim so p rik ljuč ili delom a n a zagatn i za ­ sip, delom a n a p lom birano skalo , d e ­ lom a n a b reg (nad gladino v iso k e v o ­ de), delom a (na levem bregu) n a s ta ­ ri že p rece j zakolm irani p reg radn i nasip . P reko gostilnega s lo ja so n a ­ suli zaščitn i nasip iz p rašn a te in p raš- n a to peščene zem ljine, zavarovan p ro ti vodi z oblogo iz be tonsk ih k v a ­ drov, zgoraj p a (zoper v isoke vode) z v rbovim popletom . — Š pran je in m an jše ponore v razg a ljen i skali p red jezom so zap lom birali z betonom . Dno, k i je b ilo p rek rito blizu jezu sam o s tanko ščitno p la s tjo gline, so zavarovali zoper eroz ijsk i uč inek vo­ de s tem , da so p ra g jezu za 70 cm dvignili. V isoka voda je p resen e tila izv a ja l­ ce m alo pred zak ljučkom del in one­ m ogočila, da bi b ila de la n a v seh m e­ stih solidno dokončana. 7 m esecev potem se jc po jav il k v a r na vogalu zasipa desnega ponora, k i je bil tu sam o provizorno zavarovan . A v to r dom neva, da je zato voda dobila do­ stop pod izo lacijsk i sloj in n a enem m estu p re trg a la filter. — K asneje se je p o jav il znak p rodo ra vode tud i na nasp ro tnem vogalu . N a zavarovan ju levega b rega se je p o jav il k v a r lo ­ k a lnega značaja . — A v to r upa, da bi bilo m ogoče k v are odp rav iti in da se bodo izkazala san ac ijsk a dela v e n ­ darle k o t uspešna, če bi se defek tna m esta tako j razk rila in obnovila. — V sekako r p red s tav lja jo ta de la d ra ­ goceno izkušnjo za tesn itve , k i bodo po trebne n a k rašk ih akum ulacijah . V d iskusiji je E. N o n v e i l l e r izrazil pom islek, da b i m ogle fašine strohneti in da bi lahko to povzročilo p re trg an je filtrov in obloge. — R efe­ ren t je pojasnil, da so spodnje fa- šinske prep roge pod glad ino spodnje vode, u sedan je , k i ga bo povzročilo tro h n en je zgorn jih preprog , pa J do enakom erno in filtro v ne bo ogrože- valo. B. R a j č e v i č, k i je le ta 1950 pred lagal, n a j b i se san ac ija izvedla z g linasto tesn ilno zaveso in z g lina­ stim i tesniln im i in jekcijam i, je ozna­ čil sanacijo ko t nep o treb en in neuspel poizkus; ponovil je — v nek a j izpre- m enjen i obliki — sv o je m nenje, da bi sanac ija z navp ičn im gostilnim zastorom p red s tav lja la cenejšo in za­ nesljive jšo rešitev . — O dgovorili so m u L. Š u k 1 j e, n ak n ad n o pa pism e­ no tud i av to r S. J a n e ž i č in id e j­ n i p ro jek tan t M K l e i n d i e n s t . Iz jav ili so, da p red log B. R a j č e v i- č a, k ak o r ga je fo rm ulira l le ta 1950, tehn ično ni bil izved ljiv in da tudi iz h id rogeo lošk ih ozirov n i b il sp re ­ jem ljiv . N e ta k ra t n e v te j d iskusiji pa B. R a j č e v i č sv o jeg a p red loga n i podal to liko ja sn o in u tem eljeno, da bi bilo m ogoče o n jem stvarno razp rav lja ti. B. ORGANIZACIJSKI DEL SKUPŠČINE Poročilo o delu sekcije v p re tek ­ lem le tu je podal sek re ta r L. S u k - 1 j e. O raz iskovalnem delu članov sek c ije je izdala sekcija (v sm islu p rav il M ednarodnega društva) k ra tk o le tn o poročilo v francoščin i na 5 s traneh . Iz razp rave o poročilu sek re ta rja naj om enim o ugo tov itev E. N o n - V e i 11 e r a, da so bili sicer letn im skupščinam sekcije pred loženi m nogi k v a lite tn i refera ti, da pa bi m ogli p ri­ čak o v a ti več poročil o raz iskovalnem delu štev iln ih in že dobro op rem lje ­ nih geo tehn ičn ih lab o ra to rijev v d r­ žavi. — Iz d iskusije je tud i ponovno izzvenela zahteva, naj se sondažne ek ipe izvežbajo in oprem ijo tako, da bodo podatk i sondaž za p rav iln o za­ snovo tem eljn ih konstrukcij res upo­ rabni. S kupščina je izrazila svo je začude­ n je , da celo v s trokovn ih k rog ih raz­ š ir ja jo govorice o tem , da so g rad ­ n je ob jek tov na področju N ovega B eograda ustav ili zaradi n euspe lih fundacij. O teh fundacijah so bili p red loženi sekciji in o b jav ljen i v s trokovn ih rev ijah (G radjevinarstvo) refera ti, iz k a te r ih lahko v sak tehn ik spozna, da so izm erjene deform acije s p redv iden im i v sk ladu te r da so te ­ m elji obeh v e lik ih o b jek tov (Predsed- n iš tv a v lad e in R ep rezen ta tivnega ho ­ tela) stab iln i in varn i. O bžalovati pa je treba , da z m erjen jem deform acij p ri R eprezen ta tivnem h o te lu ne n a ­ da lju je jo . S kupščina je izrazila p riznan je pod je tjem in ustanovam , ki k o t iz­ redn i č lan i delo sekcije tu d i gm otno podpirajo . S kupščina je razp rav lja la o p r i­ p rav ah za 3. m ednarodno konferenco in je izvo lila de lega te sekc ije za to konferenco . Z a le to 1953 je izvolila skupščina za p redsedn ika B. 2 e ž 1 j a, za se ­ k re ta r ja in de lega ta pri Izvršnem od­ bo ru M ednarodnega d ru štva L. Š u k - l j e t a , za osta le č lane O dbora sek ­ c ije p a L. F i l i p o v i č a , D. K r s - m a n o v i č a , N. N a j d a n o v i č a , E. N o n v e i l l e r a, M. P u h a , S. S z a v i t z a - N o s s a n a in K. Ž e r - n o v s k e g a . N asled n ja le tn a skupščina bo spo­ m ladi le ta 1954 v Sarajevu . O d r e ž i! O o POLOKROGLI SLEMENJAK (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : Dimenzija Teža kg Debelina 1209X280 7,44 8 mm Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R » tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA U p o r a b a : Za kritje grebenov, so polkrožne oblike in se dobavljajo izrezani ali neizrezani. ANHOVO — VALOVITI SLEMENJAK O « s i m (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : Dimenzije: 1050X360 mm Teža: 7,90 kg Debelina: 8 mm O Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R » tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA U p o r a b a : Za kritje slemen. O SLEMENJAK — SED (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : Dimenzije: 1210X355 mm Teža: 10,15 kg Debelina: 8 mm O Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R » tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA U p o r a b a : Za kritje slemen. O o POCINKANI PRITRDILE C (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : Dimenzije: 20X 50X20 mm Poraba: 3 kom. na m slemena 6 kom. pc. žebljičkov. Teža za 1000 kom. 8,5 kg. Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R » tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA U p o r a b a : Služi za pritrditev slem enjakov na ravne plošče. U p o r a b a : DVOJNI PRIKLJUČEK (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : 0 50 80 100 125 150 175 200 250 300 350 kg 0,88 1,75 2,19 2,80 3,35 4,38 5,60 6,20 7,90 9,60 Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R » tovarna cementa in salonita ANHOVO - SLOVENIJA Rabimo ga pri kanalizacijskih in odtočnih ceveh, kjer so cev i brez priključka. T e h n i č n i p o d a t k i : TLAČNE CEVI (SALONITNI IZDELKI) Tip Atm delovni . pritisk Q j 50 60 80 100 125 150 175 200 250 300 350 400 450 500 n n d e b e l in a B 7 k g 8 8 8 9 3,10 3,60 4,65 6,50 9 8,00 12 13 14 17 20 24 12,80 16,10 19,80 80,00 42,20 59,20 28 79,00 31 98,40 34 120,00 d e b e l in a C 1 ° kg 8 8 9 10 13 3,10 3,60 5,30 7,25 11,85 15 18 20 25 30 35 40 45 50 16.35 23,00 29,00 45,40 65,00 89,00 116,00 147,00 181.50 d e b e lin a D 15 k g 9 9 11 14 17 20 24 27 34 40 47 3.50 4,10 6,60 10,55 16,00 22,45 31,50 40,45 63,70 89,70 123,00 E 20 debkC‘ma 10 10 14 17 21 25 30 34 42 50 4,00 4,65 8,7013,15 20,25 28,90 40,60 52,50 81,00 115,50 0 25 32 40 45 j OA d e b e l in a J 30 k g 6 2.85 7 4,02 8 6,00 9 7,5J O Proizvod izdeluje: >>15 g g p rp p g g ^ U poraba: Služijo za tlačne vodovode, cevi in za plinovode. So zelo ekonom ične, k e r so lahke, * . odpo rne , ne rjavijo in zato odlično nadom eščajo železne cevi. Cevi se dobavljajo za vse prem ere tovarna cem enta in d o 175 mm v dolžini 3000 mm, a za prem ere od 200 m m navzgor pa v dolžini 4000 mm. D odaje salonita s e do 5 % krajših cevi. — Podatki v tabeli se tičejo dolžine 1000 mm vseh vrst tlačnih cevi. A i \ n U V t j — o i-* v / V JL-lNi iv l O O O o L KANALIZACIJSKE CEVI (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : Dolžina v mm 0 50 80 100 125 150 175 200 250 300 350 1000 debelina 5 6 8 8 9 kg 1,45 2,80 4,20 5,20 7,20 8,40 10,90 13,60 18,40 Priključek kg 0,36 0,56 0,79 0,80 1,16 1,50 1,62 2,16 2,76 21,50 " 3,23 U p o r a b a : Uporabljajo se pri vseh odtokih in kanalizacijah. Zelo so odporne proti kislim in agresivnim vodam. Izdelujejo se v dolžinah 4000, 3000 mm in krajše. Po naročilu se izdelujejo tudi posebni komadi raznih oblik in premerov. Proizvod izdeluje: »15. S E P T E M B E R » tovarna cem enta in salonita ANHOVO - SLOVENIJA O o / DIMOVODNE CEVI (SALONITNI IZDELKI) T e h n i č n i p o d a t k i : Dolžina v mm 0 80 100 125 150 175 200 250 300 1000 Priključek debelina 4,5 6 6 6,5 : 6,5 6,5 7,5 350 8,5 kg 3.10 3,75 4,65 5,60 7,70 8,60 12,30 14,60 19,30 kg 0,56 0,69 0,77 1,10 1,27 1,56 1,69 2,45 2,74 U p o r a b a : Uporablja se za izdelavo vseh vrst dimnikov, pri visoko- Proizvod izdeluje: gradnjah za odstranjevanje smeti, v bolnicah za higienski odvod perila „ 1 5 S E P T E M B E R » in posteljnine. V poljedelstvu rabimo te cev i pri gradnjah kmečkih su- tovarna cem enta in silnic za sadje in zelenjavo. sa lon ita Izdelujejo se v dolžinah 4000, 3000 mm in krajše. ANHOVO - SLOVENIJA ; " S - 'I-.'. f J- O o Printed in Y ugoslavia O d r e ž i!