Leto XXII., št. 12 jpiMvuiStvo ujuoijana. HiuUijeva H — reietoc ttev 8122. 3123. 212«, »m &Uft LBiseratm MOeleli: L]utM]uu, burgove — Tel 3492 Ul 3392 Poui uzmca Id a n bor Grajalo trg ŠLI - Telefoo 2456. Podružnica «Jei)e K. oceno va ulice 2 Telefon M. 190. Kacini pn post Aek. uvodih: LJub-Hana «t 17 149 LJubljana, sreda 15« jannarja I94I Cena t Pf« Izhaja vnk dan rasen ponedeljka Naročnina znate mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126: liartoor, Srajsk) trg St i. telefon St 2455 Celje. Stros8Tnayerjeva ulica Štev 1 telefon M 65 Rokopisi * n* »raftam Siam in Indokina Po vseh dosedanjih poročilih izgleda, da se med Siamom in francosko Indokino zares razvija prava vojna. In kakor je podoba, se bo začela po istem receptu, kakor je že prišel v navado. Ob meji so bili že ponovni krvavi spopadi, ki bi bili v starih normalnih časih pomenili le incident, ako se ne bi tako trdovratno ponavljali in se celo še stopnjevali. Obmejni spopadi so se dogajali ob Siamu v najmodernejši obliki, z borbami v zraku. Toda potem se je položaj še občutno poslabšal ker so siam-ske čete prešle tudi že v pravi napad. Prekoračile so meje in naskočile francoske obmejne postojanke. Po dosedanjih vesteh so se francoske vojne sile umaknile od meje in Siamci so prodrli ponekod že preko nekajkrat deset kilometrov v notranjost, osobito v pokrajini Kambodži. To vsekakor niso več incidenti, marveč že precej prava voina. dasi začeta brez vojne napovedi Francoski upravi Ir.dokine ne kaže drugega, kakor da ali pristane na siamske zahteve, ali pa se postavi v bran, to se pravi, preide v krvavo borbo. Svet se je bil že privadil vsakodnevnim poročilom o spopadih na meji med Siamom in francosko Indokino, pa jim že ni več posvečal znatnejše pažnje. Toda vesti o ofenzivi siamske kopne vojske so vzbudile povsod največjo pozornost, ker so dovedle do sklepa, da je položaj to pot vendarle resen. Zunanji potek dogodkov, ki so dove-dli do sedanjega spopada, je v kratkem naslednji. Ko je prišla Francija v škripce po katastrofi na evropskem bojišču. so bili Japonci prvi. ki so izrabili njeno zadrego ter postavili zahtevo po oporiščih na ozemlju Indokine. Njihovemu vzgledu je kmalu sledil Siam ki je prav tako smatral priliko za ugodno, da doseže neke koncesije od Francije V drugačnih razmerah bi si seveda Siamci ne upali sploh priti s kakimi zahtevan*i, zakaj razmerje med njimi in mogočnim francoskim kolonialnim imperijem je bilo tako, da bi si mali David nikdar ne bil upal na velikega Goli jata. Na očitke, da za svoje zahteve niso izkoristili prilike na posebno lep način, odgovarjajo Siamci. da pač malim narodom drugačna politika ni mogoča. kakor da izkoristijo zadrege velikih. da pa ostanejo pri tem ^njihove zah+eve kljub okolnostim pravične. Zahteve Siama so v naslednjem: Francija si je pridobila svojo veliko kolonialno posest v Zadnji Indiji v glavnem v teku XIX. stoletja. Ko si je bila že zgradila svojo kolonialno enoto, ki jo običajno imenujejo Indokino, si jo ie želela še zaokrožiti v smeri proti Siamu. To je zares storila, in sicer v dveh razdobjih. Prisilila je s svojo dejansko veliko premočjo siamsko vlado, da je morala privoliti v »popravo« meje, najprej leta 1893 ter potem še leta 1907. S tema dvema »pogodbama« so prešli v francosko kolonialno posest znatni obmejni deli Siama, zlasti v bli-* ž i ni velike reke Mekong. Na obrambo Siam ni mogel misliti, saj je bil zanj velik uspeh že v tem. da je v kleščah med francosko in britansko kolonialno posestio soloh očuval svojo samostojnost. Na starih zemljepisnih kartah so že včrtavali siamsko ozemlje kot razdeli eno na interesne sfere med Francijo in Anglijo, ki si je bila leta 1904 prav tako vzela lep obmejni kos siam-skega ozemlja. V teku zadnjih let je Siam bil ena redkih držav, ki je s simpatiiami spremljala japonski razmah in vzdrževala z Japonsko jako dobre odnošaje. Očividno je od njenega napredka pričakoval Siam koristi tudi zase. Ko se je po zlomu v juniju lanskega leta Franciia znašla tako rekoč čez noč v nesreči, so Siamci predložili svoje zahteve predstavniku kolonialne uprave v francoski Indokini. V glavnem so zahtevali, da se popravi krivica, ki jim je bila storjena na prehodu iz prejšnjega v naše stoletje, to se pravi, da se znova popravi meja. tokrat seveda v niihovo korist. Svet doleo ni vedel, kakšne so konkretne siamske zahteve, pa se ie zato nekaj časa smatralo, da zahteva Sam kratkomalo povrnitev vsega ohmeine?a ozemlja, oddanega v letih 1893 in 1907. V novejši dobi so prišli na d-m neki komentarji, opremljeni tudi s kartami, s katerih je razviden oK^e«? siamskih teritorialnih zahtev. Ako so te navedbe točne, zah+eva Siam znatno mani. nego je bil izgubil v imenovanih mlinih popravah. V glavnem gre le za zahtevo po memi popravi v dveh odsekžh: v Kambodži. kjer so S;?mci sedai prešli čez mejo, pa v severnem dolu dežele Mekong. Težko je z gotovost i o reči. če so te vesti v podrobnem točne toda potrjujejo jih iz raznih virov. Tudi angleški viri so te dni prinesli potrdilo da so •siamske zahteve razmeroma zmerne. Drugi dogodki so obračali neprestano pc-zomosl nase in danes more malokdo npv°sti kai so predstavniki Francije odgovorili na samske zahteve Javnost v+?s da so uh kratko malo odkla-pf-VH od konca do kraja Smatrali so orividno nastop S;ama za taktično potezo ki nai hi ji po prvem uspehu sledili novi po6kusi »izsiljevanja«, kakor V Bolgariji ni nemških čet Uradno sporočifo bolgarske vlade — »Times** naglaSa, da o kaki razdelitvi interesnih sfer med Nemčijo in Sovietsno Rusijo na Balkanu ne more biti niti govora Sofija, 14. jan. s. (Ass. Press) Bolgarska vlada je izdala danes uradno poročilo v katerem zanika kot popolnoma neosnova-na tuja poročila, da bi se nemške čete nahajale v Bolgariji. »Times« o sovjetski balkanski politiki London, 14. jan. s. (Reuter) »Times« posveča danes uvodnik demantiju sovjetske agencije Tass, da sovjetski vladi ni ničesar znanega o nemških četah v Bolgariji List opozarja predvsem, da je bil ta de manti objavljen tik po podpisu nove nem ško-ruske trgovinske pogodbe Spominja dalje, da so bile še pred tednom iz nekega vira razširjene vesti, da je Rusija sklenila prepustiti Nemčiji v Bolgarij proste roke. da pa je zato prepustil f Nemčija Rusiji ves vpliv na Finskem »Times naglasa, da je Rusija vedno zanikala vse vesti, ki so kazale na to. da bi se bila desinteresirala na južnovzhodni Evropi. Tako je konec novembra moskovska vlada zanikala, da bi bila Madžarska pristopila k berlinskemu paktu z njeno vednostjo in odobritvijo Tedaj ie bil objavljen demanti takoj, čim so se razširile vesti v takem smislu. Glede nemških čet v Bolgariji pa je čakala ruska vlada v demantiiem en teden, očitno zato. da je bila poprej podpisana nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Rusijo. Najnovejši ruski demanti. pravi dalje list, postavlja na takten način vrednost nove rusko-nemške trgovinske pogodbe v pravo perspektivo. S tem demanti jem so ovržene vesti, da bi bila Rusija prepustila Nemčiji na Balkanu proste roke. X ostalem zopet ni mogoče tega demantija tolmačiti preširoko, ker ne pove, kaj bi Rusija ukrenila, če bi Nemčija vendarle pričela na Balkanu kako akcijo. Eno pa je gotovo, naglasa »Times«, in to je, da Nemčiji ni uspelo doseči razdelitve interesnih sfer z Rusijo na Balkanu, kar je želela doseči zlasti o priliki obiska predsednika sveta ljudskih komisarjev in zunanjega ministra Molotova v Berlinu v novembru lanskega leta. Tako vodi Rusija glede Balkana še vedno tako politiko, da pusti Nemčijo samo ugibati o pravih ruskih ciljih. »Times« nadaljuje, da je po mnenju vladajoč;h krogov v Moskvi v interesu Rusije, da bi oba vojujoča se tabora v sedanji vojni ostala čim dalje neaktivna, ali pa, da bi se borila toliko časa. da bi bila oba izčrpana. Dokler se to ne bo zgodilo, pa bo Rusija vodila še nadalje politiko balansiranja med obema taboroma. V taki politiki je težišče ruske diplomatske aktivnosti. Nemški poslanik pri Filovu Sofija, 14. jan. j. (Havas) Nemški poslanik pri bolgarski vladi, von Richtho-fen, se je včeraj najavil pri predsedniku vlade Filovu, s katerim je ostal v daljšem razgovoru. Verjetno je, da je bil obisk v zvezi z demantijem sovjetske poročevalske agencije Tass, da na merodaj-nem mestu v Moskvi ni ničesar znanega o prehodu nemških čet preko bolgarskega ozemlja. Turška zagotovila Bolgariji Budimpešta 14 jan. n (CBS) Iz Ankare je prispela vest da ie turška v ada po diplomatski poti Bolgariji Donovno zagotovila vso svojo pomoč pri nienem prizadevanju. da vztraja pri svoji dos?danji politiki miru. Solgarsko-ruska trgovinska pogajanja Sofija. 14 ian s (Ass Press, t Med Ru sijo in Bolgarijo so v teku trgovinska ooeaiania za sklenitev nove oosodbe Bolgarski listi doslei niso objavili Tas soveea demantija o govoricah "lede P1"" sotnosti nemških čet v Bolgariji Vojaški posveti v Ankari Ankara, 14. jan. j. (Havas) General sir fames Marshall -CornvvaJl in viceadmira sir Elmh.rst, ki sta kot predstavnika an gleškega vrhovnega poveljstva britanski sil na Bližnjem vzhodu včeraj prispela * Ankaro na konferenco s predstavniki tur skega vrhovnega vojnega poveljnega, st«-bila tamkaj sprejeta od šefa turškega ge- neralnega štaba, maršala Cakmaka, ter od generala Gundusa. V spremstvu obeh bri-anskih vojaških odposlancev je prispel v \nkaro tudi admiral sir Howard Kelly tot predstavnik britanske sredozemske ^ojne mornarice Po prihodu v Ankaro so "lani britanske vojaške delegacije v premstvu tamkajšnjega angleškega podanika posetili turškega zunanjega minira Saradzogla. Antonescu pozvan v Berlin? Bukarešta 14 jan. j. (Un Press) Z me-odajnega mesta se je zvedelo, da je vod-a rumunske države in predsednik vlade, 'eneral Antonescu. dobi! nujen poziv, naj je nemudoma napoti v Berlin General Vntonesco je po informacijah iz istega tira že danes s posebnim vlakom zapustil '"karešto Berlin. 14. ten. o Na merodainem mestu demantiraio vesti o tem da bi bil vodja rumunske države general Antonescu pozvan na važne razgovore v Berlin. Te vesti označujejo za Diod angleške oro-oagande Madžarsko notranje posojilo Budimpešta, 14. januarja. AA. (MTI) Madžarska vlada misli letos najeti notranje posojilo v višini 50 milijonov pen-gov. Denar bi šel izključno v povzdigo kmetijstva. 12.ooo zaklonišč v Budimpešti Budimpešta, 14. januarja. AA (Štefani) Vlada je sklenila hitro zgraditi 12.000 zaklonišč in podzemeljskih hodnikov med državnimi poslopji, da bi bil zavarovan izhod, če bi bila poslopja porušena. Ptymouth - glavni cilj V noči na torek so Nemci vrgli na Plymouth 10.000 zažigalnih in več ton eksplozivnih bomb, angleški bombniki pa so napadli invazijska pristanišča se je glasila francoska označba siamske politike. In zares se more sklepati da je francoska pozicija napram Siamu dokaj krepkejša nego je bila še pred nedavnim, dasi se nemara to ne zdi prepričevalno. Francoske kjolonialne eile niso bile bistveno prizadete po porazu na evropskih bojiščih. Sklepati se more, da bi mogle kolonialne oblasti v Indokini preiti v protinapad in računati z uspehom. Vendar ostanejo ob strani marsikatere nepojasnjene stvari. Predvsem je nedvomno, da so se Siamci dobro pripravili za svoj poskus. Še bolj važno je, kdo stoji za njimi ter jih bodri k napadom Mnenja o tem so zelo različna. Nekateri smatrajo, da dela Siam svojo politiko na lastno pest. Drugi pa menijo, da ga huiska Japonska, ki sama na-merja še nadalje izkoristiti francosko zadrego. Bih so tudi glasovi, ki so dolžili Veliko Britanijo, češ da ta želi vichvi-ski vladi prizadeti še večje težave. 2e najbližji dogodki morajo pokazati, kdo se skriva za podietnimi Siamci. Medtem ko je bilo za časa bombnih napadov mogoče še vztrajati v sorazmerno pasivnem zadržanju, je prestop meje s kopnimi bojnimi silami znak za enako obrambo, za dejansko borbo, ki se bo mogla od prave voine še kaj razlikovati. Toda že se sliši io glasovi, da namerava sedai v tem sporu nosredovati Amerika kakor ie to prav te dni izia-vil mmister Hull To spet kaže. da siamsko-franeoska borha ne gre niti v ameriške, niti v račune; London, 14 jan. j. (Ass. ress). Kakor sta davi javila v uradnem poročilu angleško letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost, je nemško letalstvo v noči od ponedeljka na torek izvršilo močan napad na neko obalno mesto v jugozapadni Angliji, kjer so bile vržene mnogoštevilne zažigaine in eksplozivne bombe. Iz privatnega vira se je zvedelo, da gre za mesto Plvmouth, ki je bilo že večkrat predmet nemških letalskih napadov. Napad v minuli noči je bil posebno silovit in je trajal skoraj tri ure. Nemška letala so najprej mesto razsvetlila z raketami, nato pa ga pričela obsipavati & stotinami zažigalnih bomb, katerim so na koncu sledille še težke rušilne bombe Bombe so bile vržene na mesto, kakor tudi na luške naprave. Zažigaine bombe s*j na mnogih mestih zanetile velike požare, ki s« bili zlafti v luški četrti izredno obsežni ter so zahtevali vso požrtvovalnost gasilstva Na ta način je večino požarov uspelo neposredno po končanem napadu spraviti pod kontrolo. V protiletalski zaščitni službi je sodelovalo več tisoč prostovoljskih gasilskih čet. Poškodovanih je bilo tudi več javnih poslopij. Posebno hudo sta bili zadeti dve bolnišnici, in sicer ena od zažigalnih. druga pa od rušilnih bomb Rušilne bombe so nadalje padle na dve nadzemel i<-ki zaklonišči, v katerih je bilo zelo veliko ševilo ljudi Zaklonišč: j-tj bili popolnc/ma porušeni m je bilo pri tej priliki mnog" ljudi ubitih. V pristanišču so rušilne bombe padale na pomole in so povzročile posebno veliko škodo na nakladalnih pripravah in skladiščih. Na ostale dele Anglije so bili izvršeni le napadi malenkostnega značaja. Posamezni objekti so bili bombardirani v Walesu, ob reki Merscv in v L;verpoolu Londonu so nemka !cta'a tetkrat prizanesla Nekaj posameznih letail se je pojavilo tudi nad severovzhodno angleškr obalo K velikemu nemškemu letalskemu napadu na London v not' na nedeljo se dodatno doznava, da reševalna dela na postaji podzemeljske železnice, v katero je treščila nem ka bomba še niso končana. Na postaji se je tisti čas nahajalo veliko število prebivalstva in reševalci so izgubili sleherno upanje, da bi bilo mogoče še koga rešiti izpod ruševin. Ime oostaje podzemeljske železnice, ki je bila zadeta, sicer službeno ni fciilo javljeno, verjetno pa je, da je to postajo na Piccadilllv Circusu, ki je ena največjih v Londonu. Razen te postaje je bilo v soseščini popolnoma porušeno tudi neko šestnadstrepno uradno poslopje V kleti so se tedaj mudili nameščenci podjetja in člani požarne straže, ki so bili vsi zasuti. Tudi tu ni več upanja da bi biflo mogoče ponesrečence rešiti Neka bomba je udarila tudi v bližini razstavnih prostorov neke trgovine, v kateri je bilo 50 avtomobilov. Zračni pritisk je vozove tako stisnil, kakor da bi prišli izpod hidravlične stiskalnice. Cenijo, da so nemšika letala vrgla preteklo noč na Plymouth 10.000 zažigalnih bomb in več ton eksplozivnih bomb. Glavni angleški cilj je bil Lorient London, 14. jan. j. (Reuter) Delovanje angleškega letalstva je bilo v minuli noči dokaj manj obsežno kakor pa v prejšnjih 24 urah. Zaradi neugodnih vremenskih prilik so morala angleška letala opustiti polete nad Nemčijo in Italijo, pač pa so nadaljevala napade na invazijske luke v zasedenem delu Francije. Letalsko ministrstvo poroča, da je bil v okviru teh akcij najuspešnejši napad na že često bombardirano nemško podmomiško oporišče Lorient Manjše skupine anglečkih bombni- kov so vrgle težke rušilne bombe na mornariške delavnice, na poslopja ter na doke v luki. Nadalje so angleška letala bombardirala razne objekte v bližini Dunker-quea. kjer je bilo zanetenih več manjših požarov. Vsa angleška letala so se s teh nočnih operacij nepoškodovana vrnila, pač pa pogrešajo eno letalo, ki se ni vrnilo z včerajšnjih dnevnih patruljnih operacij. Nemško službeno vojno poročilo Berlin. 14. jan n (DNB) Vrhovno poveljstvo nem"ke vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: O priliki izvidniškt akcije se nemška letala potopilla neko 8000 tonsko sovražno trgovinsko ladjo ter z dvema bombama srednjega kalibra zade'a in poškodovala neko sovražno križarke V noči na 14. januarja so bili uspe;nt bombardirani važni vojaški objekti v Plvmouthu. Miniranje britanskih luk se je nadaljevalo. Sovražnik je izgubil včeraj 4 letala. Po eno izmed njih sta sestrelili neka stražna ladja vojne mornarice in mornariško protiletalsko topništvo. Možnost nemškega vdora na Irsko London. 14. ian. s (CBS.) Izgleda, da v angleških uradnih krogih obstoji nekaj bojazni zaradi možnosti nemške invazi e Irske Čeravno ni za enkrat nobenih znakov da bi Nemci res hoteli poskusiti take napade, ie Anglija vendar izdala primerne voiaške ukrepe ki so tem boli potrebni. ker irski ministrski predsednik de Valera noče pristati na nobeno vojaško sodelovanje z Angliio Smatrajo da so nedavni močni angleški letalski napadi na nemške luke ob Kanalu naperjeni ravno proti možnosti da bi nemške 'adje ponoči neooaženo poskusile od tam dospeti na Irsko Prav tako pa zbirajo Angleži v Ulstru močno voisko. ki bi v primeru izkrcanja nemških čet na Irskem takoi intervenirala. Volno živlieife v Loitdor u Razdejanje in škoda — Dosedaj 18.000 mrtvih in Z5«ooo ranjenih — Preseljevanje prebivalstva — Pomanjkanje igel, škarij, nožev, mila itd* New York, 14. jan i. (AR) Londonski dopisnik ameriške revije »Life« poroča o škodi ki so io doslej povzročili nemški letalski napadi na angleško prestolnico in pravi, da ie razdeianje v nekaterih okrajih sicer znatno večie kakor si ea moremo predstavljati, ponekod pa nasprotno škoda ni tolikšna kakor se včasi navaja Tako na primer železniški promet v Londonu ni doslei posebno hudo trpel Od 30 kolodvorov kolikor 1ih šteje londonsko področje ie bil le eden za nekai ur izven prometa Prav tako tudi mostovi, plinarne, vodovodne naprave ter elektrarne niso bile prehudo prizadete. Nekatera izmed teh oodietii so bila le laže poškodovana od bomb. ki so udarile v bližini oziroma na njih mani važne objekte. Večina tovarn izven londonskega pod-ročia v ožjem smislu ie bila doslei od nemškega letalstva praktično skorai Popolnoma prezrta Pač p« so v vzhodnem delu Londonu razdejanja zaradi strnjenih poslopij in hiš zelo velika V ladied^ni-škem okraju Westham ki šteie kakih 300.000 prebivalcev ie polovica hiš nesposobnih za bivanje. Hiše so ali popolnoma porušene, ali oa tako zelo poškodovane. da iih za časa trajanja voine ne bo mo?oče pozidati Tretjina londonskega prebivalstva nima zaklonišč, druga tretjina pa tako slaba da so večinoma do polovice zalita z vodo. Nemški bombni napadi so doslei zahtevali v Londonu kakih 18.000 mrtvih in 25.000 hudo ranjenih Gmotna Skoda se lahko okroglo ceni na milijardo dolarjev K temu razdelanlu ie treba kot neprecenljivo škodo prišteti silno zmedo ki so jo napadi povzročili v Londonu Med hudimi napadi v septembru in oktobru so bili tisoči in tisoči žensk in otrok iz vzhodnih mestnih okralev na vra na nos izšel ieni iz mesta ne da bi zabeležili niih imena in naslove Možje in očetie s5 od tedai ^arnan oriz=d°vMo da bi izsledili hhraMJSfcn =voiih družin Na ulicah v Londonu 1e Skoda očitne in orav znatna Ena sama bomba le na primer na Charine cross roadu na znameniti knjigotržnici Foyl» naredila za dva in pol milijona do^rjev škode. Dva mesca ie trajalo, preden so pionirji oreko velikanskega žrela, ki ga ie pred poslopjem izkopala nemška bomba, zgradili zasilni most. tako da s eje lahko obnovil ulični promet Ena izmed posledic nmrkih napadov je tudi preseljevanje prebivalstva iz enega okraja v drugega. Prebivalstvo si išče stanovanj posebno v velikih stanovani-, skih blokih, zgraienih iz železobe ona ! dočim so dragocene luksuzne hiše na Bel-j grave Squareju-Kensington skorai povsem zapuščene. Več ko milijon lond n-skih prebivalcev se vsak večer redno Dodaja v zaklonišča. Kar se tiče oskrbe Londona z živežem in drugimi potrebščinami, je do trgovinah še oolno vsakovrstne robe. a že se ooč^si čuti pomanjkanje. Nakupi pri ti-tih trgovcih na drobno, ki prodajajo drva in lesne izdelke, usnje in kovinske izdelke, so se skrčili skorai že na tretjino Kot zanimivost je treba navesti, da silno primanjkuje vsakovrstnih igel. Krojači so za igle v taki stiski, da so nekateri najeli dečke in deklice, ki v špranjah na podu iščejo izgubljene in zavržene igle. Prav tako občutno je Domanikanje lasnic oil za nohte, škarij. nožev in tako dalje. Teh reči je komai še dobiti. Zdaj so pričele trgovine omejevati tudi že prodaio mila. Skorai gotovo bodo kmalu Dokupljene ln porabljene tudi vse živilske konzerve Povprečni Londončan si danes želi v prvi vrsti večjih obrokov surovega masla, sladkorja in čaia Nekatere vrste živil so sicer še na proda i. toda niih cene so tako zelo poskočile, da si jih srednji sloji ne morejo več privoščiti. Volitve v novih sovjetskih republikah Moskva, 14. jan. j. (Tass.) Preliminarne volitve delegatov v vrhovni sovjet, ki so se vršile 12. januarja v republikah Mol-daviji, Litvi, Letonski. Estonski, kakor tudi v enem delu ukrajinske republike, so se končale s pričakovanim rezultatom. Izvoljeni so bili vsi kandidati »komunističnega na <1strankarskega bloka*. BORBE V SREDOZEMLJU , ogenj pri Tobruku -Srditi napadi angleškega letalstva na italijanska letališča v Afriki in nemške strmoglavce v Cataniji na Siciliji - Priprave za ofenzivo v Abesiniji? Rim, 14. jan. n. (Štefani). O borbah v Afriki je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 221. službenem vojnem poročilu: V Cirenajki je bilo na fronti pri Tobruku v akciji naše topništvo, ki je prizadejalo sovražnim motoriziranim četam precej izgub. Na področju okrog Džarabuba delovanje patrol in topništva. Napadi sovražnih letal na razne kraje ob obali Ci-renajke niso zahtevali ni kakih žrtev. V vzhodni Afriki manjše akcije v Visokem Sudanu m topniško streljanje na področju okrog Galabata. V Sudanu so naša letala bombardirala sovražne postojanke, čete in vojaške naprave. Neko skupino naših letal so napadli sovražni lovci. V spopadu je bilo sestreljeno eno sovražno letalo tipa »Gloucester«. Neko drugo izvid-niško letalo so sestrelila naša lovska letala v Eritreji. Sovražnik je bombardiral nekaj krajev. Bilo je nekaj ranjenih. Poročilo poveljstva angleške vojske Kairo, 14. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Libija: Ničesar novega poročati. Sudan: V bližini Kasale se nadaljuje aktivnost patrol. Druge fronte: Ničesar poročati. Današnje službeno poročilo, da ni o položaju v Libiji ničesar novega poročati, je tolmačiti tako, da angleško topništvo še obstreljuje Tobruk. med tem ko ostala vojska nadaljuje priprave za končni napad. Napad na letala v Siciliji Kairo, 14. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V noči od 12. na 13 januarja so izvedli angleški bombniki močan napad na letališče v Cataniji na Siciliji. Napad je bil zelo uspešen in izveden v več skupinah. V dveh hangarjih je bil povzročen požar in je bil eden izmed njiju uničen. Tretji hangar je bil pravtako zadet in je pričel goreti. Težkp eksplozije in več požarov je bilo povzročenih med upravnimi poslopji na letališču. V nekem bencinskem skladišču je izbruhnil požar. Najmanj 9 nemških letal na letališču Je bilo uničenih. Verjetno so bili to nemški strmoglavci tipa Junkers 87. Na letališču so bili ob koncu napada požari tako obsežni, da so jih videli piloti na povratku 35 milj daleč. Dva angleška bombnika se nista vrnila s tega napada. Eho izmed letal pa je zasilno pristalo in je njegova posadka rešena. Iste noči so angleški bombniki napadli letališči v Berki in Benini v Libiji. V Benini je bilo 6 sovražnih letal na letališču zažganih, več pa težje poškodovanih, tako d ms. sposobna za akcijo. V Ber-k so bombe zadele hangarje in ^vojašnice. Iste noči so angleška letala napadla tudi objekte v Bengaziju in vojašnice ter druge objekte v Derni. V Vzhodni Afriki so bila napadena v noči na 13. januarja letališča v Asmari, Berenti in Agordatu. Mnogo sovražnih letal je bilo uničenih V Mai Adagarju so bile ponovno napadene delavnice Capro-nijevih letal. Včeraj so angleška letala m padla v Tesseni zbiranje sovražnih motornih vozil. Povzročen je bil en večji požar. kakor tudi več manjših. Angleži o bitki v Sfcffskeit! prelivu London, 14 jan. s. (Reuter). Admirali-teta je objavila nocoj naslednji komunike. Edinice naše vojne mornarice so bile v času od 7. do 13 januarja v akciji v sred njem delu Sredozemskega morja, z nalo go, da spremljajo konvoje skozi Sredo zemlje. Dne 10. januarja zjutraj so naše vojne ladje v Sicilskem kanalu naletele na dva italijanska rušilca. Eden izmed njiju je bil potopljen, drugi pa se je umaknil. Nekaj časa pozneje je bil angleški rušilec »Ga-lant« poškodovan od mine ali torpeda, pa je sedaj že v luki. Tekom teh operacij sc bile naše vojne ladje ponovno z veliko silo napadene od nemških in italijanskih letal, med katerimi so bili tudi strmoglavci. Angleški nosilec letal »Dlustrious« je bil zadet ter poškodovan in je posadka utrpela nekaj žrtev. Križarka »Southampton« je bila tudi zadeta ter je bilo na ladji nekaj žrtev. Najmanj 12 sovražnih letal je bilo v teku teh napadov sestreljenih, več pa po- škodovanih. Naše vojne ladje so svojo glavno nalogo, da prepeljejo konvoje iz za-padnega dela Sredozemlja v vzhodnega, po načrtu dovršile. Ti konvoji so vozili važno i materialno pomoč v Grčijo. Poveljnik Bardie zajet na begu Kairo, 14. jan. s. (Reuter) Uradno poročajo, da so angleška izvidniška letala te dni med Bardio in Tobrukom v poletu samo 15 m nad zemljo opazila skupino italijanskih oficirjev ob obali. Takoj je bil.poslan angleški motorni čoln, ki je vso skupino zajel. Ugotovljeno je. da je med ujetniki tudi poveljnik italijanske vojske . v Bardii. general Argentino. Angleži prioravlfafo napad na Abesinijo London, 14. jan. s. fCBS) V angleških uradnih krogih izjavljajo, da doslel angleška vlada ni stavila italijanski vladi še nobenega formalnega predloga, da naj b' Italijani evakuiral: žene in otroke iz Italijanske Vzhodne Afrike. Pač pa je dala angleška vlada razumeti, da bi ugodno sprejela tak predlog če bi ji bil stavljen z '+abianske strani. V dejstvu. da se v angleških krogih sploh govori o možnosti takega sporazuma med angleško in italijansko vlado p- vi-o jo napoved da pripravljajo Angleži najbrž napad na Abesinijo. Avstralske izgube Melbourne, 14. jan s. (Reuter.) Avstralska vlada lavlja uradno, da znaša skupno število žrtev avstralske vojske v vseh dosedanjih operacijah v Severni Afriki samo 296. ln sicer 31 častnikov ln 265 vojakov. Padlo je vsega samo 17 mož. ostali so bili ranjeni. V poučenih vojaških krogih sodijo, da je nizko število žrtev pripisovati obsežni uporabi oklopnih vozil v vojaških operacijah. Polkovnik Donovan v Kairu Kairo, 14. jan. j. (Un. Press.) Semkaj je prispel posebni Rooseveltcv zaupnik, polkovnik Donovan. Finančni minister šutej o finančni politiki države Govor po ra^&u — Obtok bankovcev in cene — Kritje izrednih in rednih državnih izdatkov — Zakaj primanjkuje raznih vrst blaga A- -vr A. ^ - - iaflšfe na albanski fronti Izredno slabo vreme preprečuje večje operacije Alene, 14- jan. j. (AR.) Na vsej alban-ski fronti včeraj v glavnem zaradi slabega vremena ni bilo večjih vojaških operacij. Na osrednjem frontnem odseku se-verozapadno od Klisure se Grki utrjujejo na novo zavzetih položajih, dočim manjše patruljne čete zasledujejo umikajoče se italijanske oddelke, ki se še zmerom umikajo proti Beratu. Razen manjših prask med sprednjimi grškimi izvidnicami in italijanskimi zaščitnicami včeraj ni bilo na tem frontnem odseku nikjer večjega spopada. Tudi topništvo je na obeh straneh popolnoma mirovalo. Letalstvo se je moralo zaradi slabe vidljivosti omejiti zgolj na najnujnejše izvidniške polete. Na severnem frontnem odseku je pritisnila nova huda zima, zaradi katere so operacije pehote popolnoma zastale. Včeraj je prišlo le do manjšega topniškega dvoboja med nasprotniškimi postojankami na pogorju Mokre in Kamije, kakor tudi pri vhodu v dolino reke Skumbe. Toda tudi ta topniški dvoboj ni bil običajne jakosti. Patruljne čete skoraj nikjer niso prišle v medsebojne stike. Letalstvo se na tem frontnem odseku vobče ni udejstvovalo. Na južnem frontnem odseku je vladalo prav tako skoraj popolno zatišje, izvzem-ši omejenega patruljnega delovanja. Tudi tu letalstvo ni izvrševalo niti napadov na fronti, niti v frontnem zaledju. Le ena močnejša skupina italijanskih bombnikov je izvršila večji bombni napad na Preve-so, kjer je bilo ob tej priliki ubito večje število civilnega prebivalstva. Porušenih je bilo nekaj poslopij, med njimi tudi katedrala in neka dekliška šola. Atene, 14. jan. j. (At- ag.) Z italijan-sko-grškega bojišča prihajajo spet poročila o novih velikih snežnih zametih, zelo nizkih temperaturah. Navzlic temu in navzlic zelo trdovratnemu italijanskemu odporu pa se grško prodiranje sicer počasi, toda vztrajno nadaljuje. Italijansko poročilo Rim, 14. jan. n. (Štefani). V svojem današnjem službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o dogodkih na grški fronti: Delovanje patrol in topništva. Skupine naših letal so ponovno bombardirale neko sovražno oporišče. S strojnicami so bile obstreljevane sovražne avtomobilske kolone in zbirajoče se čete. Neka grška podmornica je dne 31. decembra zjutraj potopila neko našo manjšo tovorno ladjo, ki je plula v jugosloven-skih teritorialnih vodah. Proti vsem vojnim običajem je podmornica nato s topom obstreljevala rešilni čoln ladje in je bilo ubitih vseh 10 članov posadke, ki so se rešili z ladje. Neko naše letalo in neki brzi torpedni čoln sta 9. januarja napadla in potopila neko sovražno podmornico. 9 . t » r t t k * * k * 1 0\ M 4 ^ * 4 7 ' * V ' > f T r j t , , # # H m a a * t i r ke da so se umaknili iz Pod«radca in lim odpustili neko strateško zeli važni t~čko V grških kro""'h so da~~s te vesti z vso od- -------- --------------r>---------------- I ftl rLIU- II Mj UCT" la včeraj močan napad na Berat. Zaradi I ločnostjo demantirali Prvi Rooseveltov asspsS; Reprezentančna Zbornica je z veli&o večino glasov izbočila zakon za podporo obrambe Zefinjenih držav v razpravo zunanjepolitičnemu odboru Washington, 14. jan. j. (AR). Nesoglasje, ki se je pojavilo v reprezentančni zbor-Jiici glede vprašanja, ah naj o Ro&sevelto-vem zakonskem osnutku za podporo obrambe Zedinjenih držav najprej razpravlja vojaški odbor reprezentančne zbornice ali pa zunanjepolitični odbor, se je včeraj poravnalo z glasovanjem, s katerim je pretežna večina članov reprezentančne zbornice odločila, da bo o zakonskem osnutku najprej razpravljal zunanjepolitični odbor zbornice Razprava o zakonskem osnutku bi se morala pričeti že danes, v zadnjem trenutku pa je bila odložena na sredo. Kot vzrok za odločitev se navaja prezaposlenost zunanjega ministra Cordella Hul-la kakor tudi finančnega ministra Morgen-thaua, ki danes pred zunanjepolitičnim odborom nista mogla dati pojasnil k zakonskemu osnutku. S tem, da je reprezentančna zbornica s pretežnim številom glasov izročila zakonski osnutek v razpravo zunanjepolitičnemu odboru, se je usoda tega zakonskega osnutka prav za prav že odločila in je zelo verjetno, da bo prišel iz zunanjepolitičnega odbora brez posebnih izprememb. Posamezne politične osebnosti, tako krogov prot iin t erv en c ion istov kakor tudi iz demokratskega odnesno republikanskega tabora še zmerom kritizirajo posamezne določbe zakonskega osnutka Senator Taft, eden izmed vodilnih članov zunanjepolitičnega odbora v senatu, se še zmerom zavzema za to, da je treba zakonski osnutek ta- koj v celoti umakniti S svoje 9'ran- zagovarja tezo. da je treba pomoč Ang.iji obravnavati povsem lojeno od problemov, ki se tičejo lastne obrambe Zedinicnih držav. Kar se tiče morebitnega amerikega posojila Veliki Britaniji, zagovarja Taft stališče, da sinejo Zedin:ene države nuditi Angliji finančna sredstva 4e!c redaj ko bo Velika Britanija že popolnoma izkoristila vsa svoja dobroimetja v Zedinicnih državah. Roosevelt zadovoljen z W&l!kiejce v naši državi zadolžiili, kar je izzvalo znaten porast obtoka Čuvcnje nevtra no&ti zahteva velike materiane žrtve. Dana nji časi izključujejo možnost uporabe mirnodobnih šablon in glavna, najtežja na oga vlade in finančnega ministra je prilagoli-tev finančne politike naglo se spreminjajo-čim prilikam Kritje rednih državnih izdatkov Ni res. da se zadolžujemo pri Narodni banki tudi za redne državne potrebe. V času od 1. aprila do 30. novembra 1940 smo prihranili na izdatkih, ki so bili predvideni po proračunu na 9.813 millijonov, 821.7 milijona din, pn dohodkih, predvidenih z 9.813 milijoni, pa smo dosegli vu-ek 367 milijonov. Razlika med ustvarjenimi dohodki iz izvršenimi izdatki znala torej 1. 189 milijonov. Ponavljam, da izvira zadolžitev države pri Narodni benki samo iz posojil za kritje nujnih izrednih državnih potreb. ki so nastale zaradi čuvanja nate nevtralnosti. Minister je nato sporočil, da je že izdelan nov zakon o državnem računovodstvu in da bo že v najkrajšem času sprejet od vlade in nato takoj uveljavljen. Končal je: »Mislim, da sem bil dovolj jasen. Zavedam se svoje dolžnosti v teh težkih časih, ki jih preživlja domovina, in ne morem dovoljevati nobenih nadaljnjih nasvetov »zaskrbljenih« gospodarskih svetovalcev, najmanj pa da jih iznašajo na tak način, kakor da nihče drugi razen njih ne vodi računa o prilikah, ki so usodne važnosti za državne finance. Nje bom znal prisiliti k molku, a vsako dobronamerno sugestijo bom radevolje sprejel. Izgube na morju London, 14. jan. s. (Reuter) Admiralite-ta javlja, da so bile v tednu do 5. januarja v pomorski vojni potopljene skupno samo 4 angleške trgovinske ladje s skupno 16.600 tonami. Zavezniške in nevtralne trgovinske modranice v omenjenem tednu sploh niso pretrpele izgub. Te izgube so najnižje v zadnjih 8 mesecih od maja preteklega leta dalje. Angleške ladjedelnice izdelujejo sedaj že same, brez ameriških in onih v domini-onih, po 20.000 ton novih trgovinskih ladij na teden. Ce torej ostanejo angleške ladijske izgube še dalje samo na dosedanji višini, jih lahko že angleške ladjedelnice same sproti več nego nadoknadijo. Menzies pojde v London Melbourne, 14. jan. j. (Reuter). Avstralski ministrski predsednik Menzies je sporočil, da bo v kratkem odpotoval v Anglijo, ker želi priti v stik s predsednikom angleške vlade Churchillom kakor tudi z drugimi angleškimi ministri. Menzies je pripomnil, da bo njegov obisk v Angliji nedvomno dobrodošel ter dragocen glede na nadaljevanje vojne, za katero je odločen angleški imperij. Za časa Menziesove odsotnosti bo vršil posle avstralskega mi-nisterskega predsednika finančni p^lster Fadden. Mraz v Bosni Banjaluka, 14. jan. o. Po vsej Bosanski krajini je zavladal hud mraz. Davi je bila v Banja luki temperatura 20 pod ničlo, v drugih krajih vrbaske banovine pa se je gibala celo med 23 in 30 pod ničlo. Snežiti je prenehalo in zamrznile s« vse reke. Promet se za sedaj še normalno razvija. Zemunska: Pooblačltev v zapadnlh krajih, morda tudi nekaj snega, delno oblačno pa v ostalih predelih. Nekaj dežja na pri-morju. Toplota brez posebne spremembe. Naši kraji in ljudje Gradnja mednarodne ceste Lond-an-Carigrad skozi naša državo Doslej |e dobra polovlsa p® ti že popolnoma Ugotovljena, ostali del pa je v p*adnp ali pa sa dela razpisana Ljubljana, 14. januarja Po beograiskem "Vremenu« povzemamo podatke o gradnji tra.se skozi na*o državo mednarodne p' Lugomero Most čez Ni-šavo v Pirotu je že v gradnji Ze od prej pa je zgrajen mest čez Južno Moravo pri Tešici in čezenj bo vodila mednarodne cesta Za most čez Kutnsko reko pri Neški Banji je prav tako že razpisana 'licitacija Čez reko Jermo med Piro>tom in Carigradom pa je most že gotov Skupna dolžina doslej zgrajene mednarodne ceste skezi pašo državo meri 320 km. z cdsek k' so v gradnji pa celo 376 km Za ta de'a je b-flo porabljenih 454 mili j onov din V to vsoto pa niso vračunani stroški za me*,trna čez Donavo v Novem Sadu in čez Sav-r v Beogradu. Mednarodni dogodki. k; sc imefl? velik vpliv na svetovne gospodarstvo, prav posebno pa še na gospodarstvo pn nas so toliko povišali cene gTadivu m delovni moči, da niti približno ni mogoče ugotoviti končnih stroškov za to cesto. Če bi ostale prilike take kakor so bile potem bi za dovršite v vseh ddl bilo potrebno le še 220 milijonov din. C2 Na^fesSj bo cd danes prizadeta zasavska proga Z danošnirm dnem bo ukinjenih v vsej dr*avi 200 vlaken7, v dravski banovini kar 50 Osebna promet bo z ukinitvijo vlakov g rt,ivo zelo prizadet Mnogi kroji bedo izgubili med seboj zveze ki so jih priklica e v svet gospodarske ;n socialne okoliši' ne. Iz Zasavja nas opozarjajo na razmere. ki bodo zavladale od danes Edini do-p iarrki v'aik bo krenil iz Ljub'jane proti Z danem mostu ob 5.30 Potem ne bo n i nega vse do 13 Pollnih osem ur no-b -n rt-'r;i:i obupno čakati na zvezo. Priti bori morah v nuimh primerih že popoldne v L h'iano, da bodo lahko zjutraj nada-tj_\a t .'t Pa plačaj v Ljubljani večerjo, pr n • 1 in za i trk! To s« hudi odloki v tak h te kih čash. Vr vse Zasavje se vozi iz Ljubljane tudi mn - * » uradnikov in uslužbencev, ki so tam v služba. Poslej bodo moralh z doma že po 4 uri zjutraj, na službena mesrta bodo dospeli okrog 6 ure uradno delo pa se začne še e ob 8. uri. Tak napor ubija živčno in du evno. Vlakovnih zvez iz Ljubljane na službena mes+a se poslužujejo iz socialnih » in družinskih razlogov Poslednji odlok o uk;nitvi vlakov jih grozovite prizadene. Ukinjena je tudi popoldanska rezerva, ki je vozila iz Ljubljane proti Litiji ob 12.45. Mnogi stanovalci ob progi Ljubijana-Litija so se vozili doslej demov na kosilo in so se vračali v Ljubljano z vlakom, ki je prispel tja ob 15. uri. Zdaj je tak cenejši način življenja onemogočen stotinam dijakov in uradnikov, pa tudi delavcem in obrtnikom. Nujno bi bilo potrebno obdržati vlake, ki so vozili iz Ljubljane proti Zasavju ob 7.55 uri in ob 12.45 a>li pa vsaj preloži odhod prvega vlaka za kako uro. Vrniti bi bilo treba tudi rezervo, ki se je vračala z Litije ob 14.28. Vsi ti vlaki so biLi doslej vedno polni. Tu je bila ukinitev gotovo premalo premišljena. Nič pa ne bi nasprotovali potniki proti Zasavju, če se ukine rezerva, ki vozi od Ljubljane do Zidanega mosta ob 18.15 Naslednji vlak vozi le pol ure za rezervo. Zdaj naj bi ostal vtlak ob 18.45, rezerva pred njim se naj ukine, ostanejo pa naj ostali vlaki, za katere prosi prizadeto prebivalstvo. Vemo, da je treba v današnji dobi upoštevati sto tehtnih tn važn h razlogov na>e železniške uprave. Toda treba je vendarle tudi do skrajnih možnosti upoštevati potrebe in težnje velikega števila potnikov. Pogreb Ivana Vrtačnika Zagorja 14. jan arja Pogreb uglednega naiodneua in javnega j delavca ivaua vrtačuiAa je izpnčai • ko hvaležnost prebivalstva daleč naokrog do moža. ki ie v svojem življenju s oril res mnogo dobrega. Kljub hudemu mrazu se je v nedeljo zbralo v St. LambJrtu toliko pogreb oev. da prijazni kraj še nikoli ni videl tolikšnega pogreba V dol ;i sprevod so se uvrstili številni predstavniki. tako predvsem Sokoli s praporom iz I Zaeorja. kjer ie bil Vrtačnik soustanovi-i telj društva, gasilske čete iz raznih krajev I pa so se uvrstile za praporom za rorskih gasilcev Iz Zagorja Save. Litije in od drugod so prišli pogrebci. pevci litijske »Lipe« so se pripeljali z zastopstvom li-. tijsk&ga občinskega odbora pod župano-vim vodstvom. Tudi številni venci raznih krajev in društev so bili ganljive priče spoštovanja do pokojnega bivšega župana. ki je bil res pravi oče svoje občine. Kakor je »Jutro« beleži'o. so se nek a "ji nasprotniki močno priradevali. da bi Št Lambert izgubil sv io napredno ve'javnost. Zato ie bila občina pred let • ukinjena. porazdelili so io na tri ckoFške občine, in sicer ie pripade' prvi dol Zagonu. drugi del Litiji, ostanek pa Va- KnUprni pregled V kopici novih slovenskih knjig, ki smo jih dobili ob koncu leta. bo marsikateri čitatelj najprej izbral »vojni roman slovenskega naroda«. Preži ho v ega V o-ranca knjigo »Dobeidu-b* (Naša zal žba v Ljubljani. 1S40. 408 str., oprema arh. Bojana Stupice). V seiianiih dneh je le malo ljudi, ki jih ne bi zanima'a vojna kot pojav elementarne in usodne važnosti, kot ogromen vrtinec narodnih, socialnih in osebnih usod. Svetovna voina 1914 do 1&18 je nagrmadila v vseh evropskih slovstvih mnogo vojnih romanov in novel, katerih največji de! ima že sedaj samo še dokumentarno veljavo: le malo teh stvaritev bo tudi v bodočnosti opravičevalo prvotni sloves. Sedaj, ko se razvija pred nami drugo dejanje iste žaloiire človeštva se zdi da bodo pravi vojni romani dobe ki se ie začela 1. 1914. spisani šele v neznani bodočnosti ko bo končan daljnosežni proces, čigar vulkansko delova je čutimo v prejšnji in sedanji vojni, v ruski in španski revoluciji, prav kakor v velikih gospodarskih in političnih krizah več kakor dvajsetletne pavze med dvema imperialističnima vojnama Dotlej ostanejo vsi vojni romani samo pričevanja o določeni razv^ni fazi Ltega zgodovinskega orore^a Fomai Prežihove-ea Vora^ca ie v t^m pof?'edu oos-^no zna-čilen časovni io''ume"t Soodni' nas'ov: »Vojni roman s over Ve-a n-ro la« ie malce orechlapen in več obeta kakor oa daje Roman s tako širokim programom bi moral zajeti tudi življenje našega ljud- čam. Nova občinska meja je bila potegnjena tik pod Vrtačnikovo kmetijo, ki je prišla v zagorsko občino. Kakor koli, 'iki-nitev šentlambertske napredne občine ni mogla zabrisati Vrtačnikovih zaslug za rodni kraj. V slovo so vrlemu možu zapeli ženi domiči Devci in gostje Ob grobu ie spregovori! v imenu zagorskega Sokola br. Polde Mrnuh. ki je lepo orisal ^elo in življenie vneteea sokolskega brata Janeza Pokojnemu članu in podoorniku se je ob grobu zahvalil zastopnik easilcev domači šolski upravitelj Jarnovič Ko so Devci zapeli poslednjo žalostinko so se nad krsto sklonili prapori Slovo ob grobu je ganilo vse prisotne do solz Se dolgo bo živel v teh krajih spomin na zglednega gospodarja in poslednjega župana hribovske občine. Franc Pušnik f Celje, 14. januarja Na Teharju pri Celju je umrl davi ▼ 73. letu starosti ugledni posestnik g. Frane Pušnik. Pogreb bo v četrtek ob 15. Rodil se je 19. novembra 1868 v Bezovici pri Vojniku kot mlinarjev sin. Zgodaj je izgubil očeta in kot najstarejši med tremi brati je moral poskrbeti za svoj obstanek. Odšel je v Celje in se tu izučil v čevljarski obrti. Ko je odslužil vojake, se je v Celju osamosvojil. Takoj je začel marljivo sodelovati v narodnih društvih kot član in odbornik že pred vojno ie btl na nacionalni listi izvoljen za občinskega odbornika v celjski okoliški občini. Tudi po vojni je bil na napredni listi izvoljen v okoliški občinski odbor. Leta 1912. je z drugimi narodnjaki ustanovil gasilsko društvo v Gaber ju kot strogo slovensko organizacijo- Slovenski značaj društva in slovensko poveljvanje pa takratnim narodnim nasprotnikom nista šla v račun. Zato so narodni nasprotniki ponudili Pušniku večjo denarno pomoč, samo da bi gasilno društvo v Gaberju uvedlo nemško poveljevanje. Pušnik je kot zaveden naroden mož odločno odklonil vsako vabo. Bil je od 1912 pa vse do 1927 načelnik društva. Ko se je preselil iz Gaberja na Teharje, ga je društvo izvolilo za častnega člana. Od ustanovitve kreditne zadruge »Lastni dam« pred vojno je bil njen član. 2e mnogo iet pred vojno je sodeloval pri Družbi sv. Cirila tn Metoda. S pokojno soprogo je rad pomagal povsod, kjer je šlo za narodno stvar. Zaradi svoje značajnosti in poštenosti je bil močno priljubljen. Od otrok, ki jih je vzgojil strogo v narodnem duhu, živijo štirje: Antonija je poročena s posestnikom Alojzijem Gmajnerjem v Ve! liku, Marica je soproga carinskega inšpektorja Lovra Miklavčlča v Mariboru, Fani je soproga kapetana I. Živka Pante-liča v štipu, Ciril pa je uradnik Apneni-ka in zgledno marljiv socelavec pri Sokol-skem društvu v C^lju I. Fiancu Pušniku bomo ohranili časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! S^naeeva Moly sv$fe slike Posebno okoii Božiča debe trgovinske izložbe za marsikoga poseben čar Sem med tistimi ljubitelji, ki pazljivo zasledujejo dan za dnem zboliševanie okusa naših izložbenih aranžeriev. Poseben pomen prav na tem podrociu ima za marsikoga izmed nas lena knjiga, umetnine in modne novosti. Zato je tudi mars;ka- S(MM,€*Atic / Kdo U teko kupoval, namesto da bt vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON farni co: Ista da vefi sončnim žarkom podobne svetlobe ln porabi pri tem mnogo man] toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROSKI! TUNGSRAM teri aranžer že nekako orimoran. da spreminja okolje prav Dri teh razstavljenih predmetih in hote Doživlja svojo izložbo tudi s kako podobo ali likom več ali mani nadarjenega samouka. Včasih nas preseneti kaka prav dobra slika dotlei neznanega stvaritelja, ki mnogo obeta, ko oa zapusti slika svoje mesto, utone z njenim nestankom tudi avtorjevo ime Malo imamo mecenov, ki bi imeli oolee bogastva še čut za stvari-teljsko moč skritih talentov Kako malo nas ie in kako »revni« smo. Da nam zgovorno priča ravno v teh dneh primer *ne zadniih kniie o slovenski likovni ki io je založnik — kljub majhni nakladi (1200!). večina ie bila prodana že v ^ub-skripciji — bil »primoran« izdati poleg slovenskega še v tujem jezika Ta misel me ie spreletela. ko sem prvič usledal podobo, na prvo oko precej slično žlahtnim barvnim odtenkom Jakopičeve Dalete — podobo nove slovenske slikarice Moly Bonačeve. Nasmejana in polnih lic oa prav živahnega temperamenta mi ie radostno pripovedovala. kako jo sili srčno hotenje, da ustvarja do svojem prirojenem občutku, taka kakor ii nareku ie jo oči in mlado srce. In prepričal sem se. da ri njena ljubezen do slikarstva sega že daleč nazaj v detinstvo in da že v dobi njenega š-^lt skega pouka kažejo risbe vse vrline nadarjene slikarice. V dveh izložbah uelednih ljubljanskih trgovin ie razstavila d obna Moly svoji podobi. Obe sta slikani v olju in marsikateri bi ju zamenjal za deli kakeea zelo nadarjenega učenca našega sivolasega akademika. Zakaj bi tajil, da sem imej ob opazovanju potez in nanašanju barv Molvnega čopiča hudomušen domislek da bi lahko nekdo premišljeno napravil izrez iz ene teh slik in bi ga nato spretno falzificiral z značilnim podp:som iz »sedanjih dni« našega mojstra, nato še malce rotiniral s pepelom mecesnove^a lesa in z neočiščenim veskom: pa bi prav lahko prevaril marsikoga. (Ne morem si kaj. da ne bi zapisal, da imam ravno tu neko skrivno misel ki je oa ne izreč m: prepričan pa sem. da prine<=e čas prav gotovo rešitev nekaterih zanimivih p ja-vov zadnjih dni... Bomo videli!) Kljub nekaki sličnosti Molvne ra ete z barvnimi odtenki našega častitljivega mojstra mi izpoveduje nadarj-nka. da ni nikoli hot§ sledila njegovim rm^ro t^im stopinjam. Prav gotovo je ma'a Moly zelo nadarjena in želim ji iz dna srca. da bi dosegla svoj smoter — šolanja na umetnostni akademiji. In mogoče dobe te moje vrste vendar svoj odmev pri 1_a-kem našem mecenu, ki bi tak;m mL dim talentom prinomorel do nada'iTiiera študija. Prepričan sem: kdor koli bi p ma-gal takim nadariencem. bi ne bila njegova žrtev zaman. Mnogo se rodoira v zadnjem času slovenska umetnost s po-"o*io javnih ustanov, oa bi se mo^oč-- našel tudi kak vir. da se pomore skritim talentom. Da so besede, ki sem jih n^oisal o slikah Bonačeve Moly. iskrene, potrdita njeni tihožitji, razstavljeni pri Ketteju na Aleksandrovi ce«ti in v izložbi Tiskovne zadruge v Selenbnrgovi ulici. E. JUSTIN, slika -grafik- Nepričakovan konec mlade ljubezni Zaradi ljubosumnosti je pretepel svojo Izvoljenko, a je bil na zahtevo njenih sorodnikov Izgnan iz države Požarevac, 13. januarja. Na neobičajen način se je končala te dni ljubezenska zgodba med mladim Bolgarom Peko Genčovom in njegovo izvoljenko Nadeždo Kostovljevo, ki sta s svojim begom iz rodnega kraja v Bolgariji vzbudila splošno zanimanje. Vzrok njunega bega je bil ta, da Genčov oče ni hotel imeti za snaho revne Nadežde. Mladi begunec Genčov je star šele 18 let, njegova izvoljenka Nadežda pa 15 let. Po pobegu od doma sta več dni tavala po gozdovih in končno prišla do Nadeždinih sorodnikov v Požarevac. Tam namreč prebiva več bolgarskih emigrantov. Mlada zaljubljenca sta se v novem kraju kmalu udomačila. Pred kratkim pa se je zgodilo nekaj, kar je ljubezen mladih zaljubljencev omajalo. Za Nadeždo so začeli gledati tudi drugi mladeniči in ji na vse načine dvorili. Tako je neki večer podjeten fant stopil pod njeno okno in ji zaigral na vijo- lino. Genčov je šel pred hišo, da bi dobil zaljubljenega trubadurja. Fant pa jo je že prej popihal. Svojo jezo je nato Genčov stresel nad Nadeždo in jo tako pretepel, da so morali posredovati njeni sorodniki. Zapodili so ga iz hiše, Nadeždi pa prepovedali sestajati se z njim. Ko jim je zagrozil, da se bo zaradi tega maščeval, so šli Nadeždini sorodniki na policijo in zahtevali, da Genčova izženejo v Bolgarijo. Policiji se je po dolgem iskanju posrečilo najti zaljubljenega mladeniča. Odvedli so ga v Niš, od koder ga bodo poslali pod streho njegovega očeta. 31.20. Izmed Sokoličev je bil prvi Vrb-njak Ludvik 4.57, 2. Zavrnik Alfonz 5.10, 3. Kajžnik Mirko 5.34. — Po tekmah je starosta dr. Šalamun objavil tekmovalcem rezultate in jim k lepim uspehom čestita). Popoldne so bile v Mestnem vrhu tekme v likih, o katerih pa bomo še poročali. Kakor po v sadi \e Paula Wesse\y tudi v Ljubljani doživela papolen uspeh v filmu nNJENO ŽIVLJENJE" KINO MATICA, tel. 22-41. Predstave ob 16., 17., 19. in 21. uri. stva v zaledju, obdelati z epičnimi sredstvi vso narodno in socialno probltmat.ko Slovencev v tem času. ustvariti z nekega nadčasovnega. kar moči objektivnega vidika sintezo vsega, kar ie v prelomnem razdobju vojnih let naš narod gibalo in vznemirjalo. Ne samo socialni prostor, tudi idejni vidik Prežihovega Vo.anca je za tako sintezo preozek in oreoči no enostranski. Za roman te vrste ostaja Tolstojeva epopeja »Vojna Ln mir še ve .no veliki vzor. j Prežihov Voranc je vojno problematiko slovenskega naroda sy.rnil v največjo epič-no kratico, ki je mogoča. Izb.a! si je nekaj oseb. preprostih črnovojnikov in jih potlej spremlja po vseh peripetijah n;i-hicve vojne usode: od življenja pri bataljonu št. 100. preko bojev na Doberdobu in življenja v proslulem taborišču Le-bringu tja do judenburškega upora. Sele tu so njegove osebe dozorele v upornike, v ljudi dejanja, ki jemljejo nase skrb za usodo vsega naroda in ki se žrtvuieio. da bi skrajšali vojno morijo in omogočili prihod novega, boljšega in pravičnejšega sveta. Ti preprosti črnovojniki postanejo na mah nosilci narodne in socialne revolucije. »Mi smo od tam«, pravi na str 321 korporal Hafner, »kamor gledajo stoti- či in zato imamo večje dolžnosti Predvsem moramo mi začeti. Drugi, ki bodo p išli za nami bodr> morda že bolje de'al: kakor mi...« Vodilna ideja romana se pokaže v vsei jasnosti šele ob koncu knjige, v »Judenburgu«. Sami preprosti ljudje, za- stopniki brezlične ljudske množice, skušajo sprožiti vzmet veiike re- olucije. ki naj prinese zasanjano novo življenje. Slovenski revolucionarji občutijo, da so v svojem nrizadevanju osamljeni: inteligenca stoji ob strani, bodisi zaradi oportuniz-ma. bodisi iz strahu pred demonijo prevrata. Hafner se ma'o Pred eksekucijo takole zahvaljuje kuratu Novaku in oficirskemu namestniku D aku: >Čeprav n;ste šli z nami. je že to veliko, da niste šli proti nam. V našem ;menu se abvalite vsem tistim oficirjem ki so morda v srcu bili z nami a si niso upa.i nastopiti .« Prav to na kaže da s takega zornega kota onazovani co'ožai sovenskega naroda med svetovno voino ne irce dati snovi za resnični »vojni roman s'oven-skeca naroda-' Iz epi-odnih pojavov in iz maihr>e?a roia oseb. ki jih je vojni vih^r vrgel kakor listje na isti kup. ni mogoče zgraditi romana kolekt;vne usode, ki bi lahko do kraja p-eoričal N? morem se spuščati v razglabl anj^. ab pisatelj Pravilno opisuje ozadje judenburškega upr> ra; daje mu pa izreden pomen kot ponesrečenemu začetku velikega prevrata, porojenega prav tako iz semen nove nacionalne ideje, kakor iz semen ruske revolucije. Ze prej ie Davorin Ravijen v svoji »Črni vojni« obdelal snov. ki jo ie Prežihov Voranc zagrabil v »Doberdobu« z večjimi epičnimi prijemi in zgnetel na širši ploskvi. Pričakovani veliki vojni epos slovenskega nareda pa žal tudi z »Doberdobom« ni bil ustvarjen. Vzlic temu. da roman »Doberdob« *'*di po tehnični obdelavi in po stilistični' k a-litetah zaostaja nekoliko za od'sč !mi novelami v knjigi »Boi na pobira v ;.k"* in za najboljšimi stranmi »Požganiee«. i? vendar delo. ki smo sa po pravici veseli. Prav kakor prvi roman iz svetovne vojne v evropski literaturi. Barbusov »Ogenj«, i je tudi »Doberdob« spisan z vidika preprostega vojaka, na katerem vsekdar leži največja teža vojne. Tudi ta roman je prežet z vero v dostoianstvo človeka, ki je lahko dano slehernemu, tudi zavrženemu človeku. Iz »Doberdoba« vidimo, koliko abotnega nasilja, sadizma, hudobnosti. omejenosti in neumnosti akumulira vojna: z druge strani pa vidimo nasproten tok: rast tovarištva in čustva medsebojne povezanosti, vzgon nezadržnega hrepenenja do miru, do urejenem življenju. po redu in pravičnosti. Tisti, ki obnavljajo barbarsko misel, da je »vojna ; normalno stanje človeštva«, za trdno ne gledajo nanjo z normalnega človeškega vidika, čeprav si pomagajo s teorijo, ua ie človek navadna roparska zverina in nič ' več. Nadalje nas »Doberdob« znova Dre^ pričuje. na kakšni nemogoče povezani, trhli, lažnjivi. nravno gnili podlagi je slonela tista avstrijsko-ogrska skupnost, ki naj bi zanjo narodi z navdušenjem krvaveli. »Doberdob« Pr ž hovega V >ranca ie razdeljen v štiri de e: Me tem ko nas nprl (»Črna vojska* i seznanja z vojaškim življenjem pri baia'jcnu sumljivcev in ne-zanesljivcev. kamor se natepaio razni !iu-dje iz vseh vetrov Avstrije, ie drugI del (»Doberdob«) epično zelo razgibana podoba bojev okrog hriba Sv. Mihaela na Krasu. Tretji del (»Lebring«) in četrti (»Judenburg«) p menita nekak creacendo uporniških idej. ki sovpada z notranjim slabljenjem in razpadanjem nacionalno in socialno gnile h-b~burške monarhije. V romanu ie mnogo lepih meat. značilnih, dobro spisan1 h prizorov in epizod, na pr. Stefaničev erotični doživljaj. Ručgajeva smrt, požiranje kruha v Lebrintfu. Fooo- vičeva in Janodina usoda, smrt Matejčuka in Kašula. opis usodne noči v Judenburgu, opis justifikacije itd. Zdi se samo, da so ponekod dogodki preveč nakopičeni in da zato roman marsikje »ne diha«; osebe so ponekod preslabotno karakterizirane. reportažno-opisni slog marsikje zmaguje nad čisto epiko. Filologi bodo lahko nataknili na pero nekatere napake in pravopisne nedoslednosti, vsak čitateli oa si ie želel pri branju skrbnejše korekture (težka napaka na str. 126 je bila v večjem delu naklade oopravljena). »Doberdcb« bo še dolgo čitan kot edino večje Dri povedno delo. v katerem bo preprost slovenski človek speznal svojo usodo med veliko vojno. Mariborsko gledališko pismo L Trije eksperimenti. Cankarjeva satirična komedija »Za narodov blagor« ie doživela presenetljiv uspeh. Močnejša je bila. bolj primaknjena ko vse predstave pred leti na mariborskem odru. To sijajno Cankarjevo obtožbo fraze in jarih pokvarjencev je izoblikoval režiser Joško K o v i č s smotrno izločitvijo dramatično manj važnih mest v žarko odrsko umetnino. Četudi je Cankar z ibsenovsko bistri-no projeciral vanjo vse te pošastno skri-venčene podobe v značilno okolje naše podpretekle dobe. so vendarle v tej predstavi Čudovito zaživele tiste vekotrajne posebnosti, tisti nastavki, ki jim je odmerjena stalna perečnost ki sega čez časovni okvir. J. Kovič je spretno zanihal eto čereh naturalizma in karikature. Njegova no- KARL SCHAFER, ?vetovni otonvis™ P™* FRITZI GILLARD dasta ekshlbicifo umetnega drsanja v ČETRTEK ali PETEK ob 18.80 na drsališču SK Ilirije. omaie vesti nu pa imajo krasno vreme Iz Dubrovnika poročajo, da imajo skoraj že pravcato pomlad, čeprav je hladneje kakor druga leta, vsekakor pa je mnogo topleje kakor pretekii mesec Na severnem Jadranu pa gospoduje mraz s hudo burjo. Iz Varaždi-na poročajo, da je pri vasi Pleškovcu zmrznil 50-letni kmet Bartol Marčelan, ki je bil namenjen v sosedno vas, pa mu je spotoma postalo slabo, da se je zgrudil in obležal To je bila sedma žrtev letošnje zime v Hrvatskem Zagorju. oaoeiRtJA Pozabljenim borcem v spomin Ni Se dolgo tega in v endar smo že skoraj pozabili nanje, ki bi nam morali biti svetal vzgled domovinske ljubezni ker «o položili svoja mlada, mnogo ob3faj~ča življenja iz č"stega idealizma v "naj"e"jih časih na žrtvenik domovine Pr; P drošci je bilo ravno v teh dneh pred 22 lrti. ko so branili mladi fantje, neizkušeni v borbah, našo mejo. Junaške smrti so padli in nj hova nrelita kri je pordečila «ne~ne poljane kakor božur, ki ?e pognal iz krvi Kosovskih junakov. Pokopališče pri Sv. Križu je dolo mesta poleg drugih tudi pad'im junakom kerr^ke legije, med katerimi so bil;: mornTiki akidem'k Bo-is Hostan;evec, Ciril Skva-ča, por. Jano Vi'man, Ivan želj, Ivan Štrukelj ln Se pf-t juraltov meni neznanega imena. Vsem tem borcem, ki so nol"ž*H svoja m'a4a ži Menja na žrtvenik majke Jugoslavije. večna slava! B. R. Za plesne toalete krasni vzorci in barve: Taft svila changeant moi r6 Svileni organdi tul či pke Velour transparent Manufaktura F. Ks. S 0 U_ V A _N Mestni trg 24 * Važno za rezervrne oficirje! 15. t. m. ob 18.30 bo v veliki dvorani »Zvez_e«. Kongresni trg, zbor rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske (pehote, topništva, konjenice in inženjerstva), na katerem bo-podal komandant aravslte divizijske oblasti važna obvestila. * Oskrbovanje prebivalstva Jugoslavije se mirno razvaja, pravi zagrebški »Jutar-nji list«, odkar je bil uveden mešani tur-ščični kruh. V poročilu iz Novega Sada navaja, da o domačem tržišču pšenice skoraj ni kaj reči. Edino mlinarji, ki so Pri-zadovi komisionarji, imajo pravico nakupovati pšenico, ki pa ne pride na trg in z njo razpolaga edino Prizad. V ostalem pa so te količine neznatne. Promet z moko je v Novem Sadu vobče prav majhen. Vsekakor pa je zanimanje za turščično moko znatno slabše, odkar je bil uveden mešani kruh. Prebivalstvo ga manj uživa kakor pšeničnega in to vpliva ugodno na zalogo moke ter je s tem oskrbovanje prebivalstva olajšano. * Vrhovno delavsko sodišče v Zagrebu bo v kratkem ustanovljeno. To bo priziv-no sodišče, ki bo prerešetavalo razsodbe delavskih sodišč I. stopnje. Predsednik vrhovnega delavskega sodišča bo član senata Stola sedmorice, člani sodišča pa bodo predstavniki oddelkov banske oblasti (za obrt, trgovino in industrijo, za socialno politiko itd.). * Stanje hrvatskega gasilstva. Kakor beležijo hrvatski listi, je štela gasilska za-jednica banovine Hrvatske ob koncu leta 1939 36.420 članov, med tem ko jih je bilo v vsej državi 86.717. Hrvati tvorijo 42 odstotkov vsega gasilstva v Jugoslaviji, toda v upravi gasilske zveze za vso državo imajo od 22 delegatov samo štiri (18%), kolikor jih ima tudi slovenska zaiednica z 31.249 člani (36%). Ostale banovinske za-jednice, ki imajo komaj 19.000 članov, imajo 8 delegatov, torej toliko kolikor najštevilnejši zajedrvci, hrvatska in slovenska, ki štejeta 78% gasilstva v Jugoslaviji. V gasilki centrali v Beogradu bo torej treba rešiti krizo in naj bi Hrvatska za-jednica imela v upravi 15, slovenska 13, ostale banovinske zajednice pa 8 delegatov. * Priprave za evharistični kongres v Zagrebu, ki bo trajal od 20. do 22. junija, so v polnem teku. Odbor hoče vzdržati celotni spored, ki ga je bil napovedal. Predseduje msgr. dr. Štefan Bakšič, kanonik m proiesor v Zagrebu. Odbor je izdelal natančen načrt. Papeževemu le-gatu iz Rima bo prirejen veličasten sprejem. Radio bo prenašal tudi govor papeža Pija XII. Med najvažnejšimi točkami sporeda so: nočna procesija moških s svečami, sprevod svete Hrvatske, cerkveni koncerti, uprizoritev stare drame »Abrahamova žrtev« in glasbene drame o pokri-stjanjenju Hrvatov ter revija hrvatskih narodnih pesmi, ki jo priredi Seljačka sloga. Voznina bo četrtanska, filatelisti pa bodo imeli svoj delež na jubilejnih znamkah, ki pridejo v promet 16. aprila in jih izdeluje akademski slikar Ato Antonini. * Za napredek našega pomorskega ribištva je bil v ponedeljek v Zagrebu sestanek predstavnikov oblastev, pomorskih ustanov in strokovnjakov za ribištvo. Razpravljali so o izvozu rib. o ribiškem re-darstvu, o ribolovu, o oskrbi ribičev s soljo, o predelovanju rib in o razprodaji, o razdelitvi motorjev in njihovem vzdrževanju, o pogonskih sredstvih in vseh podrobnih važnih vprašanjih jadranskih ribičev. Strokovnjaki so vsa ta vprašanja vsestransko prerešetali in je upati, da bodo sklepi rodili ugodne uspehe. * Pričetek preosnove »Putnika«. V ponedeljek dopoldne so se v Zagrebu zbrali zastopniki tujsko prometnih organi7acij banovine Hrvatske in so ra7nravliali o preosnovi »Putnika«. ki naj bi se 'zvrnila, preden poteče pogodba, ki jo ima Putnik z genera^m ravnate' :^vom državnih železnic fsred? iu«Ha>. Razpravljali so nadalje o današnjih težavah v prometu ter o oskrbi hote'<->v z živili. Generalnemu ravnateljstvu državnih že^znic so odno^ali brzolnv--o. naj dovoli popuste ob p^osia vi sv B'e.ža in ob otvoritvi pomorske razstave v Dubrovniku. Ob tej priložnosti pripravlja Jadranska straža velik izlet svoiih č'enov v Dubrovnik. Takrat bo v Dubrovr>:ku tud; seia de^vnega odbora za pospe5'""'"""50 tuiske^a prometa v banovini Hrva+~' : Kar se 'z^edov za bodočo sezono tiče ni pričakovati, da bo letos kai dosti mp"'^'" v pogledu tniskeffa nrome-ta med Jti^^avdio in ostalimi državami razen m^dF^Hojnih obiskov Madžarov in Jugoslovanov. * Gostovanje dunajske opere in filharmonije je odgodeno. Preteklo leto so tekla pogajanja, da bi v Zagrebu gostovala dunajska filharmonija obenem z dunajsko opero. Do gostovanja pa za enkrat ne bo prišlo, preloženo je na poznejši čas. Med tem pa teko pogajanja, da bi v Zagrebu gostovala draždanska opera. Zagrebški listi se vnemajo za to, da bi tudi hrvatska opera krenila na gostovanje v inozemstvo. Vsekakor je dandanes težko organizirati turneje večjih zborov, toda dokler lahko hodijo skupine športašev tekmovat na tuje, bi se morala najti sredstva, da bi lahko šle na pot tudi naše opere. * Dva brata stoletnika sta si sledila v grob. Iz vasi Vojakovcev pri Križevcih poročajo o naslednjem zanimivem dogodku: Brata Crneli, ki sta bila oba stara blizu 100 let, sta si sledila v grob takorekoč v enem dnevu. Ivan, star 95 let, ki je bil že močno oslabljen, je umrl v nedeljo popoldne ob 16. uri. Njegov starejši brat Luka, ki je štel že 97 let, pa je izdihnil drugi dan isto uro. Tudi on je bil že močno slab in najbrž je žalost za umrlim bratom pospešila njegovo smrt. Ko je Luka čul, da je umrl Ivan, je rekel, da bo kmalu šel za njim in da mu naj v krsto polo-že samo dve cigari, s čimer so mu svojci radi ustregli. Potomstvo obeh bratov je silno široko, saj sta zapustila celo tri pra-pravnuke. V vasi Vojakovcu so bili nekoč vsi prebivalci pravos^vne vere. Crneli pa so bili prvi katoliki in po njih so potomci dovedli v vas katoliške žene, tako da je število katolikov v Voiakovcu v teku let močno naraslo. Luka je bil nad 40 let vaški st- ~ešina. * Strojepisna š°la. Novi troj epi sni tečaji (dnevni in večerni) pr' no 16 januarja. Piij-ve sprejema dnc.no: Christofov učni zaved, Ljubljana. Dor,.rbrensKa 15. Na razpolago prospekt! Največja stroje-pisnlca 60 pisalnih strojev! Dnevi in ure pouka po želji obiskov?'cev. (—) * Društvo Naroeni v Zagrebu o ire-di v društvenih prestolih Tch -'slavov trg 19/n. danes 15 t. m. predavanje: »P.operni prehlada«. Pre*e-'al b" g. dr Leo Trarner. Začetek bo ob 20" Vstop svoboden. * 2e sedem ljudi je 'etoč-^e 7:mo zmrznilo v Hrvatskem Zagorju. Kakor pn "as. je seveda občuten mraz tudi na Hrvn^'-em in niže po Jugoslaviji. Na južnem Jadra- * Smučarji, Polževo vas vabi! Smuka izborna, prijeten izlet, v domu dobra postrežba. * Zmrzlega otroka so našli na njivi. V nedeljo dopoldne so našli ljudje v snop-ju koruznice pri Zlatarju B.strici zmrzlega dojenčka. Otrok je bil zavit v pleničko z napisom »Higienska klinika Zagreb« in je bil star 14 dni. Orožniki upajo, da bodo kmalu izsledili mater, ki je pustila otro-čička sredi zime na njivi * Dekle je ukradel in po nesreči obstre-lil. V Kladuši v Bosni se je Hasib Huskič dogovoril s svojim dekletom iz sosednt vasi Todorova, da jo bo po stari šegi ukradel Pričakoval jo je pri vodnjaku, kamor je prišla po vodo. Z dvema svojima stricema jo je odvedel. Od veselja so pričeli streljati Po nesreči pa je Hasib ranil svojo nevesto. Ko je kriknila od bolečine, se je Hasib od razburjenja zgrudil nezave sten. da strica nista vedela, ali naj najprej odpeljeta ranjeno d^kie. ali naj nečaka obujata k zavesti. Vendar je polagoma prišel k sebi in je hitel domov po voz Tam pa se ie ^»el čez postelio in se bridko razjokal. Takega sta našla strica, ki sta privedla dekle, ki je spotoma izgubilo mnogo krvi. Nevesto so prepeljali v bo^išnico v Glini, kier je nihala dva dni med življenjem in smrtjo. Zdai. ko si je opomogla, je rekla- »Saj ni kriv. Stopila bom k njemu in mu izpregovorila: Težko je modemu umreti, a jaz ti vse odpuščam!« Iz u— Vprašal ne pole za podatke, ki bodo služili za primer prodaje živil na živilske nakaznice, so bile dostavliene že vsem hišnim posestnikom. Ce kak hišni posestnik še ni prejel hišne in vprašalnih doL nai jih takoj osebno zahteva v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem d mu II. nadstropje, vhod iz Strelišlce ulice. u— Prijava bicikiov za leto 1941 bo na področju uprave policije v Ljubljani kot običajno na policijskih postajah v času od 16. januarja do 28. februarja t. L Predpisani obrazci za prijavo se dobe na policijskih postajah in stane komad 1 din. Kolkovina za prijavo bicikla znaša din 5, davščina za zgradnjo in vzdrževanje kolesarskih poti pa din 10 za vsak bicikel. Čitljivo s črnilom in v vseh rubrikah izpolnjene prijave je predložiti vselej s prometno knjižico. Uprava policije poziva lastnika, da prijavijo svoje bicikle na naj-bližnji postaji svojega bivališča po naslednjem vrstnem redu: 15. t. m. od štev 1 do 1000, 16. jan. od 1001 do 2000, 17. jan. od 2001 do 3000, 18. jan. od 3001 do 4000, 20. jan. od 4001 do 5000, 21. jan. od 5001 do 6000, 22. jan. od 6001 do 7000, 23. jan. od 7001 do 8000, 24. jan. od 8001 do 9000, 25. jan. od 9001 do 10.000. 28. jan. od 10.001 do 11.000. 29. jan. od 11.001 do 12.000. 30. jan. od 12.001 do 13.000, 31 jan. od 13.001 do 14.000, 1. febr. od 14.001 do 15.000, 3. febr. od 15.001 do 16.000, 4. febr. od 16.001 do 17.000, 5. febr. od 17 001 do 18.000, 7. febr. od 18 001 do 19.000. 8. febr. od 19.001 do 20.000, 9. febr od 187.000 do 183 000, 10. febr. od 188.001 do 189.000, 11. febr. od 189.C0I do 190.000, 12. febr. od 190.001 do 191.000, 14. febr. od 191.001 do 192.000, 15. febr. cd 192.001 do 193.000, 17. febr. od 193 001 do 194.000, 18. febr. od 194.001 do 19^.0-0 Po 28. februarju bodo morali zamudniki pečati poleg gori navedenih pri-sto-b:n še zamudno kazensko takso za vsak bicike1 din 37.50. u— TTov grob Po kratki bolezni je umrl g. Jože Vovk. uslužbenec svečasne »Pax«. Poereb bo danes ob 15. iz kapele sv. Janeza na Zoeh k Sv. Križu. — Pokojniku spomin, žalujočim naše iskreno so- žaje u— Na.?hu'ši n'raz le*c?nje zime. Da bo m oz v noči od ponedeljka na torek še bolj prfisnil so dokazovali že nekateri nenavadni pojavi na jasnem nebu. V po-nede";'ek se je po dolgem času spet zasme- tranja režija kaže živahno ubranost, pod-črtanost za to satirično komedijo pomenljivih potez: njegova zunanja režija računa z lično, solidno urejeno vnanjo podobo. Z naglo vrstitviio prizorov je bil dosežen pospešek, stopnjevana učinkovitost. Odrska dialektika ie b:ia postavljena v pravilen odnos nasproti dramatično dinamičnim silnicam. J Kovič oa je poskrbel tudi za to. da so bile primerno poudarjene posamezne sred ne. ki ustvarjajo odrsko celoto, kolektiv. J. Kovičev dr. Grozd. Grodnovka E. Starčeve in Na krstov dr. Gruden vodijo, usmerjajo ta kolektiv: Grczd je ves košat v izžarevaniu svoie vo ie. rustikalnejši ko dr. Grudnov prVilik. Motor tega kolektiva je žurnalist Sč ka v V Skrbinškovi zasnovi, neizprosni izpraševalec vesti ki v dramatičnem višku v prizoru zavezovania Grozdovega čevlja in ob aplavzu pri odprti sconi krikne iz svojega užalienega. potlačenega človekovega dostojanstva st ahotno obtožbo gnile druščine s konkretno a uzi-jo na privid bodočnosti. V zboru prelivajočih se in nihajočih maihnih ek=-emnlar-jev. ki jih zasenčuie Ščurkova moralna velčina. srečuiemo si'kovito galerijo smešnih jalovih prikami. kab:netno interpolacijo »hejslovansko« nabrekle Mr-moljevke E. Kraljeve, že sk-raj cro-fes'onainega rodoljuba™=i<-e«*ri smisel za realistično dojemanje in oce-rip">an1e. Režiser Milan KoSič ie z rardellM-jo odHkega prostora na dva d-'a orno- . gočil naglo spremembo posameznih slik, I k: j m je vlil primemo stopnjo živahnosti. plastčnesti. ki jo ie 'Jirankova sodba še poživljala. Vloge ie dobro zasedel omogoč i na top izredno nadarj ni mladi igralki Tončki Naratovi. ki je z nenavadno neposrednostjo, zd av m odr k'm cbč' 'kom poda'a'a Pikico. I born-ga Ton"ka nam ie or'dstavila D. Sancinova Blaž imenitno b.b\ia-vega Brbliača E. Starčeva simpatično k"harico Minko D-belinko. Oorin-š e k rae.no^apai ča-^a Kazalca Košata rik'."ine~a dobr h tne^a očeta Ko ena. P. asbergerieva n4egovo kapri ioz-no ženo. Zakrajškova pa ubogo Torč^ovo mater. Podel vali so še G o -r i n š k o v a v v'0^1 vznojiteli:c3 Folo-mene. C r n o b o r i kot vražji Mirko, Nakrst in Venišnik kot učitelja ter o"tali ansambl v epizodnejših v1 ogah. Uprizoritev je pokazala, da ie priporočati gledaHški upravi, da Dri bodočih miad:ns3dh predstavah ^©^'eva trsto vzgoino odrsko smer. k i° nakazana v »Pikici in Tončku« Tudi drugi eksoer'm~nt je uspel. (Konec jutri.) —ec. ZAPISKI Jame« Joyce nmrl. Kakor poročajo iz Curiha. je tamkaj umrl dne 13. t. m. znani irsko-angleški pisateli Jame* Jovce. ki je zarlovel zlasti oo remanu »Ulysses«. Tu op:s-ije v ogromnem ob5e>m in s D-e-mnog:mi psihološkmi podrobnostmi do-živliaje dublinskeea me"čana v teku štiriindvajsetih ur. Ta roman je največje jalo na ljubljanskem nebu aonce m ves dan pošiljalo blagodejne žaike na mesto pod belo snežno odejo. Po sončnem zahodu pa so se napravile po hišnih oknih debele nepredirne rože. 2ivo srebro je stalno padalo. Noč je bila jasna in svetla. Včeraj zjutraj so se zaspani Ljubljančani zbudili v še hujšem mrazu. Nad mestom je ležala srednje gosta megla, stara in zvesta prijateljica bele Ljubljane. Po vsem drevju se je napravilo precejšnje ivje, ki nudi prekrasno sliko. Ivje je tudi po brzoja n h žicah in vseh železnih in mrežastih ograjah. ki so od daleč videti, ko da bi bile snežnobelo pobarvane. Da je mraz res sibirski so dokazovali konji, ki se jim je napravilo ivje na nozdrvih. vajet'h. po ufe-sih in grivi. Zjutraj je stalo živo srebro tudi v zakur-enih tramvai k h vozivih pod ničlo. Sneg škriplje pod nogami in kolesi, kakor še nI letošnjo zimo Sonce pa je kaj kmalu pregnalo vsiljivo meglo in poslalo nekaj toplejših žarkov na premrlo Ljubljano. Vendar pa včeraj ni bilo tako jasno kakor predvčerajšnjim Na prisojnih krajih se je živo srebro kmalu dvignfo Najhujši mraz je bil zabeležen v mes"u zgodaj zjutraj okrog naselbine Stan ln dom. Živo srebro je padlo na —23 kar je v letošnji zimi za Ljubljano rekord Ob Gra-daščici so zabeležili —21. Vremenska h'šl-ca v Zvezdi, kjer je navadno najhujši mraz. je bila to pot na toplejšem. Njen toplomer je kazal —19 Približno to'iko je bilo tudi pred pošto. Ob 12. je kaz^l toplomer pred pošto še vedno —13. Sončnim žarkom se je posrečilo dvigniti živo srebro na ničlo. Sibirski mraz, ki nas je že v tretje obiskal, bo najbrž kljub vsem nasprotnim napovedovanjem popustil. Planinski ples in zabava v vseh prostorih SoKolskega doma v Zagorju dne 18. januarja 1941 ob 7. zvečer o— Kaj in koliko so ljudje lani brali? Kakor je razvidno iz poročila knj;žnice Delavske zbornice, niso vojni dogodki po svetu motili naSih ljudi da bi v miru ne brali dobrih Knjig. Knjižnica Je izposodila lani 69 285 kn resta-rr^eiie Slamič. (—> u— PobrodoJn-' nHre*'tev v avtomobilskem kl"b'j pr^iožona. Prireditveni oi-ber ie vč°rai imel ?e;o ter sklen:l orre-d:tev pre'07'ti ra sobote 15 f^bruoria zvečer, da zrnanji gostje ne bodo i'gu- delo v svetovni literaturi, ld ie nastalo pod vplivom psihoanalize Znane so ra-dalje Jovcove knjige »Dub iners«. »Anna Livia Plurabelle« in »Work in progres-ses«. James Jovce ie v letih 1919—20 živel v Trstu kot profesor ang"e.*čine na trgovski visoki šoli Sodi v vrsto najizrazitejših evropskih pisateljev povojnega časa. . življenje v pe®mi. »život u pesmi« je naslov mladinski zbkki, pravkar izdani v Skopi ju z ilustracijama akad. slikarice Olge Bcnson (ime jo razodeva za Angležinjo). Pi-ces. Branielav Lazič, roj. 1903 v Nišu, je po višjem tečajnem izpitu 10 let tu in tam učiteljeva! urejajoč otroški l'st »Vardarče« v Slcoplju. Medtem je covršil še pravne nauke in prečel v upravno stroko. Za mladino je objavil snopiče: »Iz carstva dečjih snova« (1937), »Iskrice« in »Cvrkuti«. Najnovejša knjižica nosi poseben pečat na sebi. Na vsaki drugi strani te pozdravlja slika ptice, okoli 30. potem verzi o tistem krilatcu, naposled 5-^-10 vrstic proze o njem. Pisec opazuje prirodo, nekaj je poanel po Brehmu, naravne glasove pa zlasti po Voigtu. Ako bi prišel v ljubljanski »Tivoli«, bi videl, da ščinkavec ni nujno selec, da se tašč'ca hrani tudi s sirom, orehi itd. Verzi teko gladko in bedo prav prišli se-stavljačem raznih čitank za deco. Lahko se postavijo ob stran Zmajevim kiticam. Kratek primer, odlomek o kolibriju ki ne-u trudi jI vo sreba med iz cvetja: Laka krila rašlrila mala ptica kolibri ca: leti tamo leti amo na sve strane tražl hrane neumorna i uporna Itd. A. Detelja* bili preveč dragocenega časa. Pred to družabno prireditvijo pa mestna občina ljubljanska 3 februarja ob 20. v velild dvorani hotela Uniona priredi velik ž-liri koncert v spomin častnega meš ana ljubljanskega dr Antona Korošca v korist zimske pomoči. Pev ki /bor Glasbene matice. Ljubljanska filhaimrnija in so isti ga. A Ber lot-Golobova. ga. Z ata Gjun-gjenčeva. z. Julii Beietto in g. Josip Go-stič bodo ood vodstvom dirigenta g M r-ka Poliča izvajali slavni Ve.d ,ev »Re-quiem«. u— GeografsKo društvo v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo 22. t. m. ob 18. v Geografskem institutu na univerzi. Dnevni re: cb!čajen u_ pravoslavno novo leto so pričo kali oficirji ljubljanske garnzije s svojimi družinami v veliki dvorom »Zvezde« Družabni večer je bil v vs"kem pogledu po^r čan in je nudil vsem gostom res p ijetno zabavo. Želeti bi bilo samo da bi nalel večji krog Ljubljančanov tesr.ejše st ke z naš:m oficirskim zborom in da b« lahko v bodoče videli na takih prireditvah tu^l več civilistov z druž'nami. Goste je sprejemal odbor z generalom Janežem, načelnem štaba dravske divizije, majorjem Bab č m in neumornim podpolkovnikom Jan-zom Ahačičem. Po deveti uri je pričel večrr s kraljevskim kolom pomočnk komand nta dravske divizije, general Ma5id s soproto, za n'ima generala Janež in Opač:6. ljubljanski podžupan dr. Ravnihar in drugi. Nato se je razvil p'es. pri katerem ie igral orkester godbe Triglavskega polka pod vodstvom viš ega kapelnika Herzoga. Zabavo so tokrat poživili s prijetnimi nastopi tudj v vojaški službi nahajaioči se člani ljubljanske opere gg. Zupan. Sare n, Dolničar in Ravnihar. Pomagala jim je še gospa Barbičeva, ki je žela za svoje nastope navdušeno priznanje. Posebno poglavje je bil nastop g. Ravniharja z violino, s čimer bi lahko nastopil v vsakem svetovnem varieteju. Opolnoči so ugasnile luči, nakar je sledjo čestitanje k novemu letu, ki so ga vsi zbrani pozdravili s pravo »silvestrsko« dobro voljo. u— Predavanje mr. G. Itobertsa o »Wa-W8u«. Pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani je bilo v ponedeljek zanimivo predavanje o kneževini Waleškl, ki ga je imel profesor na Britanskem institutu v Beogradu mr. G. Roberts. Predavanje je otvo-ril društveni predsednik g. dr. Ferdinand Majaron in povedal, da bo Angleško društvo priredilo v tej sezoni še več stičnih predavanj, oi katerih bo na piihodnjem predavala lektorica na naši univerzi ga. F. S. Oep članek. Pozdravil je predavatelja, ki je sam po redu iz Waicsa in kot te k najbolj poklican podati oris te dežele. Predam vatelj je v lepem predavanju orisal zgodovino kneževine Wales »i Cezarjevega vpada iz Galije dalje. Prebivalstvo te kneževine, ki ga je približno štiri milijone, je zaradi goratega ozemlja obdržalo svoj prvotni keltski jezile skoraj popolnoma neokrnjen, dočim je ostala Anglija bila izpostavljena fcolj latinskim, francoskim in germanslcim vplivom. Nazorno je z nekaj primeri pokazal, kako se razlikuje prvotno keltsko narečje od sedanje angleščine. Prebivalstvo govori po večini prvetni keltski jezil:, obenem pa tu. i angleščino: seveda so pa tudi kraji, kjer piebivalstvo govori samo svoje keltsko narečje- Orisal je dalje naravne lepe te te dežele, ki je precej podobna štajerski Sloveniji ter končno tudi opisal industrijski južni del, kjer so ne-številni premogovniki za čini premog, kjer je toliko čistilnic in tovarn, da je v dclinah zrak vedno nasičen s premogom in prai.om. Zanimivega predavanja se je udeležilo številno občinstvo, ki je predavatelja nagradilo s priznanjem. u— Gaj zaslužnih na Navju je vsek dan. tudi ob nedeljah, cdprt od 9. do 12. in od 14. do 17. Vhod je z Vilharjeve ceste. u— n. reprezentančni ples gradbenikov na Taboru. Za sebetno prireditev gradbenikov se vrše vse priprave v smislu tekmovanja za najlepše uernelo tovrstno prireditev v letošnji sesoni. Vemo, da sta lanska dekoracija dvorane in razpoloženje na prireditvi ostala vsem obiskovalcem v prijetnem spominu in si prizadevamo, da se bomo spet s tem ponašali. Posebej opozarjamo na presenečenje, ki ga bo nudila svojevrstna učinkovita dekoracija bara. Vabila so razposlana. Reklamacija vabil, rezerviranje miz in lož ter event. lnfcrmacije na naslov: Akad. klub gradbenikov, Tehniška fakulteta, Aškerčeva 11. Tel. 47-4L u— Damske gamaše tu:i po meri najceneje pri tvrdki Juro Brišnik, Celovška cesta 56. (—) u— Petrolej na karte. V pritličju bivše Mahrove hiše na Krekovem trgu že nekaj dni delijo strankam petrolej na karte V začetku je bil naval tako velik, da je dolga vrsta čakala celo pred hišo. Z novostjo se marsikdo ni mogel hitro sprijazniti in je bilo precej godrnjanja in ja-dikovanja. Vsi tisti Ljubljančani, ki nimajo v svojih stanovanjih električne razsvetljave, dobijo tu petrolej! V Streliški ulici tudi svetijo nekateri s petrolejem. Na mestni periferiji pa je še cela vj-sta naselbin brez elektrike, čeprav je napeljana mimo. Na Viču je več takih primerov, da ima cela vrsta hiš električno razsvetljavo, med njimi pa sta dve ali tri brez nje. Podobno je v šiški, Mostah, na Kodeljevem in drugod. Tu zadene krivda vsekakor nekatere hišne lastnike, ki se niso potrudili, napeljati v svoje stavbe dragocenega električnega toka. V današnjih časih je elektrika že tako navaden, čeprav izredno važen pojav, da si jo more privoščiti prav vsak, saj daje cenejšo in boljšo razsvetljavo kakor vsako drugo svetilno sredstvo. Ce bi bili poskrbeli vsi tisti ki imajo svoje hiše v električnem omrežju, za to, da bi imeli tako svetlobo, bi bila zdaj brez dvoma prihranjena marsikatera neprijetnost. Vsaj takega navala ne bi bilo na petrolejske karte in toliko nepotrebnih skrbi. — Kakor že povedano, delijo petrolej izključno za razsvetljavo in sicer po številu družinrkih članov. Na eno do treh oseb pride 1 liter petroleja; na štiri do šest 1 in pol 1; na sedem do deset oseb 2 1 in čez deset oseb po 2 in pol litra. Vsak obrtni lokal, ki nima električne razsvetljave, pa dobi 1 L Vse te količine veljajo za dobo enega mesca. — Prizadete je posebno v začetku zelo skrbelo, da ne bi zamudili ali pa da ne bi petroleja zmanjkalo, in so nekateri čakali pred razdelievalnim uradom ure in ure. Zdaj pa se je prvotni naval polegel in se vrši delitev petroleja mirno, brez neprijetnosti. u— Zahvala. Kolo jugoslovensklh sester v Ljubljani se najlskreneje zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem in darovala m, kl so s svojimi prispevki pripomogli k tako lepi božični obdaritvi ljubljanskih siromašnih družin. Iz Celja e— Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja fc&šne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5-odstotnl najemninski vinar in 2-odstotna, kanalska naklada za letošnje prvo četrtletje, vodarina in števnina za lansko četrto četrtletje in četrti obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. februarja pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračunalo 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. e— Novi val mraza je zajel tudi Celje m ce'jsko kotlino. V ponedeljek zjutraj so kazali toplomeri v Celju 20 do 21 in v oko.ici 21 do 22, včeraj zjutraj pa v Celju 19 do 20 in v okolici 20 do 21 stopinj pod nič o. e— Uničevanje vrabcev. Mestno poglavarstvo razglaša: Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je izdala okrožnico o zatiranju vrabcev ter vabi kmetovalce, vrtnarje in lastnike vrtov, da tega škodljivca čimbolj uničujejo. Pokon-čevanje se izvršuje z uničevanjem jajc in griezd, s postavljanjem umetnih gnezdišč in valilnic, v katerih uničujemo naseljene vrabce, in z uporabo raznih lovilnic. Navodila o zatiranju vrabcev, ki jih je občina razmnožila, se dobe brezplačno na mestnem p-glavarstvu v sobi štev 47 e— Na bogofavljenie v nedeljo 19. t m. bo ob 9. v pravoslavni cerkvi sv Save v Celju služba božja, ib 10 pa blagoslovitev vode. Blagoslov: t ev vode bo tudi v scb 4o 18. t m na Krstov dan. v cerkvi. V Sioboto 18. t. m in nedeljo 19. t. m popoldne bo olagoslovitev stanovanj pravoslavnih vernikov e— Dijaški kuhinji na meščanski šoli v Celju je pok' mil me&arsk mojster g Matija Esih v Celju 200 d m namesto venca na grob postnega upravnika v p. g Antona Mimika v Celju — DijaSk i kuhinji gimnazije pa sta poklonila 200 din ljubitelja dijakov gg Rcniic iz Dravograda n Rudoll Goleš. slaščičar v Celju, ob priliki prijateljskega večera e— ftozalijo KačienikiHo iz Malega Do-liča pri Vitanju, ki je, kakor cm o že poročali v ponedeljski iz aji »Jutra«, izdihnil v soboto zjutraj v Kvasavem hlevu na Zg. Hirdinji pri Celju, kjer je prenočevala s svojim 81etnim sinčkom, so pokopali na bolniškem pokopališču. Iz Masrlfesra a— 23.4 stopinj C pod ničlo smo imeli v noči na torek v Mariboru. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš po večini jasno, mrzlo in stanovitno vreme. a— Maribor brez zveze z zagrebškim brzim vlakom. Z današnjim dnem ne bodo imeli Mariborčani, ki potujejo proti Zagrebu, več priključka z brzim vlakom proti Zagrebu iz Zidanega mosta. Prav t?ko je ukinjen edini direktni brzi vlak iz Zagreba proti Mariboru. Naš obmejni Maribor je s tem v pogledu železniških zvez zelo prizadet. a— Mariborski dramski ansambl bo gostoval v Ljubljani. Dne 22. t. m. bodo gostovali v 'jubljanski drami naši mariborski g!ed 1 ški igralci z znamenito odrsko sliko M. Gorkega »Na dnu«. Mariborskim igralcem želimo ob priliki tega gostovana čim lepšega uspeha. Ljubljanski dramski ansambl bo pa pozneje gostoval v maribo skem gledališču z »Romeom in Julijo«. V vrstah kulturnega Maribora je za gostovanje ljubljanskega ansambla veliko zanimanje, žeieti je, da bi se obojestranski gostovanji pretvorili v pomembni narodno-kulturni manifestaciji. a— Koncert slovenske mladinske klavirske gla^ije bo danes ob 20. uri v dvorani »Narodnega doma«, ter je pričakovati številen obisk z ozirom na zanimivost sporeda. saj bo najnovejše skladbe naših domačih skladateljev izvajala priznana pianistka ga- Marta Osterc-Valjalo. Predp.odaja vstopnic v trgovini Karen. (—) a— Knižnica Delav ke zbnrn'ce v Mi-ribor je izposodila lani 40.338 knjig (6 61 več kakor v letu 1939), od teh znanstven h 1621 (430 več), slovenskih 19 516 (4330 več), srbohrvatskih 950, nemških 19.735, v drugih jezikih 137. a— Mariborski pravOslavci so se posl°-vili od starega leta. Predsnočnjim so se pravolavni verniki v Mariboru polnoštevil-no udeležili tradicionalnega slovesa od starega leta v kavarni »Jadran«. Kavarniški prostori so bili nabito polni. Za prijetno razpoloženje je poskrbela goaba, pevci izboroo izvežbanega kvinteta in slikoviti silvestrski spored. Narodna kola so povzdignila prijetno razpoloženje. Opolnoči so si navzočnl ob udarcu na gong iskreno voščili novo leto. V velikem številu so pričakali novo leto skupno z mariborskimi pravoslavnimi verniki tudi oficirji mariborske garnizije z mestnim poveljnikom generalom M. Parcem na čelu. a— Dr. N. PreoLraženskij je predaval predsnočnjim v Ljudski univerzi o L. N. Tolstoju. Predavanje je bilo mišljeno kot zapoznela počastitev 301etnice smrti velikega misleca. Očrtal je podrobno Tolstojevo filozofijo in delo. Med občinstvom je prevladovala naša srednješolska mladina. Odlični predavatelj univ lektor dr. N. Breobraženskij je bil deležen toplega priznanja. a— Dobro srce Brezja, Vzgleano človekoljubno delo RK v Brezju je naši javnosti dobro znano. Na obilnem zboru, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Avguštin Škerbič, sta poročala po eg predsednika tudi marljiva odbornika gg Uršič in Krumpl. Dohodkov je bilo lani 28.692 din. izdatkov pa 24.840 din. Vrednost inventarja je 31.432 din. Samaiijani so izvršili 53 prevozov. Prvo pomeč so nudili 218 osebam. Razen tega je bilo obdarovani h 88 revnih otrok. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji o bor. ki zasluži za svoje vzorno delo toplo priznanje a— Namesto venca na grob blagopokoj-ne ge. Korenčanove je darovala tuk Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov njihovih vdov in sirot v Mariboru pre- ko našega uredništva din 100 za zimako pcmoč. — Namesto cvetja na grob pok. E. Ilicha je daroval g- Janko Sernec, predsednik okrožnega sodišča v pokoju, 100 din za Sokolski planinski dom na Pohojrju. a— Drage s°lze. Natakanta Marica Go-ljatova si je zaradi nekega žalostnega dogodka brisala na Aleksandrovi cesti solze z žepnim robcem. Pri tem je popolnoma pozabila na dva tisočaka, ki sta bila zavita v robcu in ki ju je izgubila Najditelj se bo pač pošteno izkazal. 6e vrne hudo prizadeti natakarici denar preko policije. a— Drzni vlomilski zlik^ci o se vtihotapili v stanovanje gostilničarja Martina Polaka na Aleksandrovi cesti 79. Odnesli so iz nočne omarice 16 karatno zlato moško dvokrovno uro, vredno 2000 din, zlato moško verižico, vredno 750 din, nekatere druge predmete, 1500 uin vredno žensko uro. zlato zapestnico, vredno 800 din. Potem so se splazili še v sosedno sobo Terezije Kukovčeve, iz katere .so odnesli drobiža za 100 oin in srebrn obesek Niso pa imeli sreče v sobi tekstilnega tehnika Matjašiča. ki stanuje kot podnajemnik v omenjeni hiši, ker niso ničesar našli. Za zlikovci, ki so povzročili skupno škodo ckoli 7000 din poizveduje policija sp^darstvo Haraščanje državnih dohadkov Finančno ministrstvo objavlja običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ v novembru. V tem mescu so znašali vsi državni dohodki (brez dohodkov banovint Hrvatske) 1566 milijonov din nasproti 1243 miljonom v novembru prejšnjega leta in 1136 milijonom v novembru 1938. Po | udariti pa je treba, da so v teh dveh pri-* merjalnih letih upoštevani tudi dohodki, ki i so sedaj odstopljeni banovini Hrvatski I Nasproti zadnjemu novembru pred izbruhom vojne znaša torej povečanje dohodkov okrog 40%. V novembru so dosegli dohodki od neposrednih davkov 407 milijonov din, to je za 28,2 milijona din več nego v prejšnjem novembru in za 100 milijonov več nego v novembr i 1938. Pri tem pa je treba upoštevati, da v znesku 407 milijonov niso všteti dohodki onih neposrednih davkov, ki so odstopljeni banovini Hrvatski. Tudi niso všteti dohodki za narodno obrambni sklad. Čeprav so banovini Hrvatski odstopljeni številni dohodki od trošarin in taks je znašal v novembru donos trošarin 105 milijonov (za 5 milijonov več nego v prejšnjem novembru in donos taks 139 milijonov (za 29 milijonov več); donos carin pa je dosegftl S3 milijonov (za 16 milijonov več) in donos monopolov 254 milijonov (za 66 milijonov več). Med državnimi podjetji zaznamujejo železnice najebčutnejše povečanje dohodkov, saj so znašali železniški dohodki v novembru 420 milijonov nasproti 284 in 243 milijonov v novembru zadnjih dveh let. Dohodki pe?te, telegrafa in telefona sc narasli na 55.5 milijona din (za 13.2 mili iona din več ne""o v prejšnjem novembru), dohodki od rudnikov 25.1 milijona d'n (za 9 5 mili-ona več) dohodki gozdov 81 milijona din (za 0.8 milijona več) ln dohodki od državne rrčre nlnvbe 8.3 milijona din (za 2.3 miliiona več ) Za prvih osem mescev tekočega prora- čunskega leta (april-november) so državni dohodki izkazani z zneskom 10.181 milijonov, kar je za 3.7% več nego je pred videno v proračunu za leto 1940 41. in za 1946 milijonov ali za 23.5% več nego v istem razdobju prejšnjega leta. V prvih osmih mescih so znašali dohodki od neposrednih davkov 2126 milijonov, to je za 175 milijonov več nego v prejšnjem letu. To povečanje je doseženo, čeprav so se dohodki od splošnih neposrednih davkov in izrednih neposrednih davkov zmanjšali v primeri s prejšnjim letom za 175 milijonov, kar je v zvezi z okolno-stjo, da je znaten del teh dohodkov odstopljen banovini Hrvatski. Zato pa so se v izrednem obsegu povečali dohodki od davka na poslovni promet, in sicer na 914.5 milijona din, to je za 840 milijonov aH za skoro 60% več nego v prejšnjem letu. Donos trošarin je znašal v teh osmih mescih 817 milijonov (za 100 milijonov več> donos taks 1030 milijonov (za 171 milijonov več), donos carin 757 milijonov (za 101 milijon več) in donos monopolov 1816 milijonov (za 332 milijonov več). Med državnimi podjetji zaznamujejo železnice v teh osmih mescih 2593 milijonov din dohodkov (za 859 milijonov več), pošta, telegraf in telefon 438 miliionov (za 70 milijonov več), rudniki 183 milijonov (za 63 mili-onov več) in direkcija rečne plovbe 68 milijonov (za 30 milijonov več) Le državni gozdovi zaznamujejo zmanjšanje dohodkov na 48 milijonov (za 2 milijona mani). * Ce unrštevamo, da zn*»s*li državni dohcdVi v osmih mescih 10181 milijonov kar ie k^i-or rečmo. za 3.7% več nego je predvideno v ororačunu. te^aj lahko s sigurnostjo ročvnamo. da bodo v cclo-tnem nror—Cv^cVorn letu 1040 '41 državni dohodki zlpsti glede na npinoveiše novišanje --kov nr^eei nre'-«račiH predviden znesek 14.7 milijarde din. Flnac&ao mhilstmlvz c c sliJkcrjam 2e v nedeljski številki smo porc-fa1! o pomanjkanju sla.korja, ki se js pojavilo na trgu in zlasti o neenaki oskrbi s sladkorjem, ki je nastala zaradi tega, ker dobivajo mnogi veletrgovci, ki oddajaj? blago d3-tajlistom, manjše količine slac.ltorja kakor v lanskem letu, medtem ko so sff na drugi strani pojavile v veletrgovini s sladkorjem nove tvrdke in zadružne ustanove, ki se prej niso bavile s prodajo slaukarja na debelo. Tudi beograjska »Politika« se v nedeljski številki bavi s tem vprašanjem in ugotavlja, da v posameznih dneh pri trgovcih sploh ni c obiti sladkorja. Tu li te-grajski trgovci se pritožujejo, da dobivajo manj sladkorja ns^o lansko leto, nekateri celo za 50% manj. »Pclitika« sklepa iz tega, da je tu v zvezi špekulacija, in nava a v tej zvezi vesti o nameravanem povišanju cene sladkorja. Pojasnilo finančnega ministrstva V včerajšnji številki pa objavlja beograjska »Politika« pojasnilo, ki ga je listu poslalo finančno ministrstvo. To pojasnilo najprej ugotavlja, da pri nas ne obstoja kartel sladkornih tvornic. temveč Prodajna centrala za sladkor pod neposrednim , nadzorstvom finančnega ministra V uprav, nem odboru te centrale so zastopniki vojnega, kmetijskega, trgovinskega in finančnega nrnist.stva. Nadalje ugotavlja, da niso resnične informacije, češ da bi tvornice ; sladkorja dajale letos v promet manjše ko-| iičine sladkorja, ker pričakujejo povišanje cene. !• inančno mirvstrstvo izrecno ugotav-! lja, ca ni razlc-a, da bi se tvorniška cena si dkoija povišala v teku lelošnje kampanj0, te je do 1. septembra 1911, ker jc sladbor že rzc elan in so v sedanji ceni vsebovani vsi p. cizvajalni stroški. Tvcmice sladkorja tud-i ne morejo zadrževati nobenih količin sladkorja, niti delati kakišne-kcli špekulacije, ker so pod kontredo dr-j žavnih oblastev in je dnevno stanje zalog posameznih tvornic znano do kilograma. Pierlvsem pa ugotavlja finančno ministrstvo, da ni točna trditev, da se pu£čajo v promet manj?c količine sladkorja ne.^o lani. V času o 1. septembra do 31. decembra 1940, to je v zadnjih 4 mescih sedanje k a ranam" s. je bilo puščeno v premet in proda o 3460 vagonov sladkorja, to je mesečno 8C5 vagonov ali c\nevno 29 vagonov: v j istem času leta 1939 je šlo v promet mesečno 242 vagonov, leta 1938 pa 725 vagonov. Iz tega sledi, da dajejo sedaj tvornice ' v promet večje količine sladkorja nego v prejšnjem letu. Gornja ugotovitev finančnega ministrstva potrjuje torej domnevo, da nastajajo nerednostl pri dobavi sladkorja z onih mest, kjer se sladkor dodeljuje. Mnenja smo, da bi morala veletrgovina s sladkorjem dobivati vsaj iste količine sladkorja • kakor lani, če gredo iz tvornice v promet celo večje količine. Seveda če gotove tvrdke in zadružne ustanove dobe več blaga nego la.nl, morajo drugI dobiti manj, in ravno to povzroča nerednosti v oskrbi. Do podobnega zaključka prihaja tudi finančno ministrstvo v svojem pojasnilu, ko pravi: »Glede na to stanje se mora predpostaviti kopičenje in tesavrlranje sladkorja po odprem! blaga iz tvornic. Prodajna centrala za sladker oskrbuje vse raz'elil-ne postaje enakomerno po dosedanji potrošnji. Pokazalo se je, da razdelitev sladkorja od teh postaj do potrošnikov ni zadržana na potu in se vrši na način, ki je bil doslej običajen in normalen. Ker pa razdelitev sladkorja na maioprodajalce in potrošnike presega z zakenom predpisano nalogo Prodajne centrale za sladkor, je finančno ministrstvo zaprosila oblastva. ki so pristojna za kontrolo distribucije in prodaje potrošnikov, da napravijo potrebne ukrepe proti tesavriranju sladkorja, za kar ni razloga, ker je potreba naše države zasigurana. Vprašanje registracije lesnih izvoznikov Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom načelnika lednega odseka g. inž. Jerneja Zupanca plenarna seja lesnega odseka Zveze industrijcev. Glede na važnost vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. je bila seja od strani podjetij lesne stroke prav dobro obiskana. Glavni tajnik zveze je podal obširno poslovno poročilo v katerem je zlasti poudaril uspešna prizadevanja zveze glede zadovoljive ureditve vprašanja kontrole lesnega izvoza. Odsek je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je uspelo izvzeti vse vrste rezanega in tesanega lesa od specialne kontrole po direkciji za zunanjo trgovino, ki je zvezana ne le z zamudnim in neproduktivnim administrativnim delom, temveč tudi s plačilom posebnih taks. Odsek se je nato izčrpno bavil z vprašanjem registracije izvoznikov ter je odobril stališče, da naj se pripuste k registraciji, kolikor je sploh potrebna, vsi lesni izvozniki brez ozira na obseg njihovega poslovanja. Ugotovil je, da je registracija v načelu sicer predvidena, da pa še niso izdani tozadevni izvršilni predpisi. Zaenkrat torej izvoznikom ni treba vlagati prošenj za registracijo. Ta ugotovitev je bila potrebna, ker so objavljeno naredbo interesenti ponekod napačno razumeli. Mnogi so bili namreč mnenja, da so določbe glede registracije, o katerih so poročali časopisi, že v veljavi, dočim je šlo le za nameravane ukrepe, ki pa doslej še niso izdani. Vprašanje registracije izvoznikov gozdnih proizvodov se bo uredilo šele potem, ko bo stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije o tem zavzela svoje končno stališče. Lesni odsek je nato razpravljal še o raznih drugih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo lesne stroke, zlasti o onih, ki bodo predmet razprave na seji stalne delegacije lesnega gospodarstva, ki bo v petek 17. t. m. v Beogradu. Kot delegata za sejo stalne delegacije sta bila določena podpredsednik Zveze industrijcev g. Franc Heinrihar in glavni tajnik dr. Adolf Go-lia. G^io^apske vesti = Nova industrijska podjetja v Beogradu. Po uradnih podatkih je bilo lani na področju beograjske industrijske zbornice ustanovljenih 60 novih industrijskih podjetij, od tega 12 tekstilnih, 8 metalurških in 9 keramičnih. Na samem področju uprave mesta Beograda pa je bilo v lanskem letu ustanovljenih 25 novih industrijskih podjetij, od tega 8 metalurških in 6 tekstilnih. Pri tem pa niso upoštevana nova podjetja izven Beograda, ki imajo v Beogradu svoj sedež Prav tako niso upoštevana ona nova podjetja, ki so že ustanovljena, a še niso dobila dovoljenja za obratovanje. = Razdelitev in prodaja mla za pranje. Iz Beograda poročajo, da ie trgo in-ski minister na osnovi ure be o ureditvi prodaje bla?a in uredbe o k ntroli za oa blaga predpisal naredbo o Diodaji mila za pranje. Namen te naradbe je, zasigu-rati normalno oskrbo prebivalstva z milom s pravilno razdelitvijo in oro'aio mila Proizvajalci smeio da -ti v promet samo milo. izdelano po oredp,c4h nare "bs za izde'ovania mila. Tako in 'ust ijs>l j kakor tudi obrtni oroizvaialci mo-aio do 10 v mesecu ors-ati meečno no očilo o proizvedenih kcMčinah mila s se n^rn-m trgovcev. k: so iim milo oodVi. in z nr-vedbo po:amazn'h količin. Prodaje od strani proizvajalcev trgovcem, kakor to* di od strani trgovcev drugim trgovcem odnosno potrošnikom ne smejo biti večje nego so znašale ustrezajoče količine pred 1. septembrom 1939. Prvenstveno ie treba zasdgurati potrebne količine za javne ustanove. Z naredbo ie tudi določeno, koliko mila smejo na teden nrodati trgovci na drobno svojim stalnim odjemalcem. Za kršitev te naredbe veljaio kazni no uredbah, na osnovi katerih ie bila naredba izdana. Naredba bo objavljena v prihodnjih dneh. = Ilegalna trgovina s surovimi kožami. Ko so bile maksimirane cene surovih kož. so pozabili na prepotrebno zaščito zakonite trgovine, meneč, da popolnoma zadostuje odmera trgovčevega zaslužka. Takoi so se spet pckazale hibe nadomestka za odpravljeno svobodno trgovino. Ker zakonita trgovina ni bila zaščitena, se ie pojavila ilegalna trgovina, ki se uveljavlja bolj in bolj ter povzroča velike ovire usnjarstvu ter splošno škodo. Mesarji sami solijo surove kože ter jih prodajajo pod reko. Pri taki ilegalni trgovini se dosegajo cene. ki gredo preko maksimuma, usnjarska podjetja oa ne morejo priti do zadostnih surovin, ker se vedno več surovih kož tihotapi preko meja. Kakor smo že enkrat opozarjali, bi bilo treba čim Prei na podlagi prealedov zaklane živine v mestnih klavnicah ter na podlagi nadzorstva, ki ea nad kaniem vršijo občinski organi, ustvariti evidenco, surovih kož ter posvetiti vso potrebno pozornost trgovini in prometu z njimi. To je neobhodno potrebno, da se prepreči prekupčevania in tihotapstva surovih kož ip da se zaščiti zakonita trgovina, ki je edina porok za redna poslovanja usnjarske obrti in industrije. = Obveznost najemninskih pogodb pri letnih najemninah do 2400 din. S spremembami in dopolnitvami taksnega zakona, ki so stopile v veljavo 1. januarja, je razširjena obveznost sestavljanja najemninskih pogodb tudi na ona stanovanja in one lokale, kjer znaša letna najemnina manj nego 2400 din. V pravkar objavljenih spremembah in dopolnitvah taksnega in pristojbinskega pravilnika je sedaj določeno, da se morajo za stanovanja in lokale z letno najemnino do 2400 din, ki so bila 1. t. m. oddana, skleniti pismene pogodbe najkasneje do 1. maja t. L (taksa znaša v tem primeru 10 din), sicer se bodo izvajale kazenske sankcije po 4. pripombi k tarifni št. 14 taksne tarife (petkratna taksa poleg redne takse). Borze 14. januarja Na ljubljanski borzi ie bilo danes povpraševanje za grške bone po 39. V Zagrebu in Beogradu pa ie bil promet po 39. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali oo 56.20. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci nudila no 467 (v Beogradu ie bil promet po 468). DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57—177.77. New York 4425—4485, Čarih 1028 64—1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90—219.10, New Yoak 5480—5520, Curih 1271.10—1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772—1792. g: ški boni 39 den. Curih. Beograd 10. Pariz 8.60. London 16.1250. New York 431. Bruselj 69. Milan 21.7250. Oslo 98.50. Kobenhavn 83 50. Sofija 4.25. Lisabona 17.24. Budimpešta 85, CEE&Tl Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 bi.. 4°/o agrarne 55 den.. 4°/o :e-verne agrarne 55 bi.. 6% beg.uške 83— 85. 6'/o dalm. agrarne 80.50 bi., 6% šumske 79 bL. 7% stabiliz. 97 den.. TU invest. 100 den.. 7%> Seligman 103.50 den. 7% Blair 97 den.. 8% Blair 101 den.; delnice: Narodna banka 7100 den.. PAB 196 dan. Trboveljska 362.50—365 (360—365). Beograd. Vojna škoda 467.25—468 (468). 4°/o agrarne 57.50—59 (57). 4% severne aerarne 54—55 (54.50). 6°/o šum ' e 78.25—79 (78.25), 6®/o begluške 84.50 bi., 6% dalm agrarne 80—80.50. 6% šu~^ke 78 25—79 (78.25), 7°/o invest. 100.50 bL, 8% Blair 106.25 bL. PAB 208 den. Blagovna triišča SITO + Novosadska Mag°Vna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena Ječmen: baški in sremski 62/63 kg 390 — 400. Oves: baški. sremski in slavonski 335 — 340. Moka: (franko mlin odn. vagon, brez prom-davka in vreč): »Ogg« tn »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14®/0 vlage, 321, lz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin aU vagon, brez prom. davka in vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70. Fižo*: baški in sremski brez vreč 520 — 530. Glassmann Ir., dipl. ekonom: Kako je nastalo naše pletilstvo VI Od mlinskega kolesa do motornega pogona L. 1922. je pri Dragotinu Hribarju nastopil kot nov ravnatelj prejšnji mornariški oficir Branko Bezjak. Znano je, da mornarica prav posebno usposablja ljudi in jim vceplja smisel za organizacijo. Poleg tega je nastopivši direktor še pred vojno dovršil eksportno akademijo. Ma-turlral je leta 1910, torej leto dni prej, p-^^en se je rodil sedanji lastnik tovarne. T'krat je prišlo do preosnove obrata, ki jo ;e spravil v tek Dragotin Hribar, in sicer zaradi zn;žanja vodne gladine na Ljubljanici. Staro vodno kolo je prodal nekemu mlinarju v Zalogu, kjer še danes teče. Vse podjetje je bilo v tej zvezi pre-drugačeno. Prej je bilo glavno poslopje enonadstropno. v mansardnih prostorih so pa bili nameščeni ravninski pletilni stroii. skoro vsi »Styria« iz Gradca, le nekaj jih ie bilo od tvrdke Seyfert & Don-ner iz Chemnitza. V prvem nadstropju so bil; motorni stroji, in sicer za obrobljanje, amerški stroji znamke »Invincible« in klopkovni stroj znamke Kuechenmeister. Donpgnjega skladišča takrat še ni bilo. Ob cesti je bila postavljena majhna hišica, v njej pa je bil enocilindrski parni stroj. Pa so pričeli graditi in nabavljati nove stroje^ med drugim Ideal Hilscherjeve angleške standard, stroje z vložinami za stroje, med drug;m Ideal HH^cher eve moderno parno strojnico z generatorji za proizvajanje lastnega toka. omislilo si je nove barvarske stroje Leta 1935 je Dragotin Hribar sen. umrl. prav is+e.^i le+a kakor oče sedanjega ravnanja. Oba gospoda sta bila tudi istega leta rojena, namreč 1862. Spomladi 1. 1939 so tovarno temeljito prezidali in modernizirali. V jeseni istega leta je pričel delati prvi Cotto^ov stroj, dobavljen iz Oberlungwitza na Saksonskem. Konkurenca se je poostrila in izbor najsposobnejših se je nr'čel tudi v jugoslovenski tekstilni industriji. VII Človek z imenom »bombaž« To ni morda naslov kakšnega kriminalnega romana, ki bi ga spisal Edgar Walla- ! ce. Z imenom Cotton (kar pomeni v angleščini tudi bombaž) je povezan eden največjih in najbolj zanimivih izumov v tekstilni stroki. Leta 1939 se je nastanil v Nazarethu, Pennsylvania, USA, najstarejši nogavičar Amerike, William Ben- : nett, star 80 let. Po 65 letnem delu za ple- i tilnim strojem je nastopil pokoj. Bil je nečak in najbrže zadnji živeči potomec izumitelja Williama Cottona iz Lough-bourough na Angleškem. Cottonu in njegovemu družabniku Attenborough so bili priznani leta 1868 trije patenti, ki so že vsebovali bistvene sestavine današnjih Cottonovih strojev (Cottonovi stroji nimajo torej s »cottonom« — bombažem — prav nič opravka). 2e 1. 1869 si je pridobil chemniški no-gavičarski tovarnar Hermannn Staerker dovol enje izkoriščanja Cottonove iznajdbe za kontinent in si je obdržal ta monopol do pribl. 1882 (podjetje Hermana Staerkerja, ki se je priselil iz sosedne Lieh ens+e nske še danes obstoji). Is'ega le+a 1882 je bila ustanovljena na Mestnem trgu poleg mestne hiše v T ' i:->ni, prva kranjska tovarna dežnikov. Započel jo je Josip Vidmar. Istega leta so prčeli izdelovati Cottonove stroje Kari I/eberknecht v Oberlungvvitzu in G. Hilscher v Chemnitzu. Zadnji je izdeloval pletilne stroje (Wirkmaschinen) že od leta 1851 m je na ta način nestor te industrijske panoge Od tega časa so se vse pletilne tovarne, ki so se pojavile na evropski cel'ni. opremile s temi stroji. V Jugoslaviji ni niti enega Cottonskega stroja, ki ga ne bi izdelala ena od petih tovarn na Saksonskem. Sin ustanovitelja tvrdke Stane Vidmar je začel z izdelovanjem nogavic leta 1930, in sicer s standard stroji tipa Hilscher Ideal. Leta 1932 je prešel na Cottonove stroje in si zgradil v Savljah tovarno, ki prav za prav še danes ni dovršena, ker se to podjetje vsak čas dozidava in izpopolnjuje. Leta 1934 je Stane Vidmar postavil prvi 24 delni kompletni stroj fa-brikat Hilscher (45 gge), leta 1936 je sledil drugi (51 gge.), leta 1939 naslednji (s 45 in 51 gge.) in tedaj že 28 delni z avtomatičnim dvojnim robom Medtem si je Vidmar leta 1936 nabavil nrvi stroj Kettenstuhl tipa Schneider & Reutner, leta 1937 pa stroj za okrogle pletenine tipa G. Stibbe za proizvajanje finega perila na Kayserette način. Komaj si je V'dmar nabavil prvi stroj znamke Hilscher, se je oglasil pri njem ravnatelj neke konkurenčne tovarne 8 predlogom, da mu na svoj riziko postavi stroj, ki bi delal tri mesece brezplačno in na poizkušnjo, to pa pod pogojem, če Vidmar naslednji stroj kupi pri njem Po preteku treh mesecev bi se pogodilL »Ce bi bil nepoš'en«, mu je odgovoril Vidmar, »bi mi bila vaša ponudba mikavna, saj bi že našel sredstvo, da bi vas izpodnesel.« Pa si je tudi naslednji stroj nabavil pri Hilscherju, ki ga z njim veže že del j časa iskreno prijateljstvo. Zaradi razširjenja produkcijske baze je Vidmar prešel k neposredni prodaji. Leta 1926 je ustanovil svojo podružnico v Zagrebu, leta 1930 pa v Beogradu. Danes ima Vidmar devet lastnih prodajnih lokalov, med najmlajšimi je oni v komaj zgrajeni palači banlje Slavije na Tyrševi cesti. Uspeh, ki ga je Vidmar dokazal s svojimi Cottonovimi izdelki, je bil od sile vzpodbuden. Leta 1936 je postavila prvi Cottonov stroj (45 gge.) tudi tvrdka Slavko in Milka Sušteršič v Lescah, ki je okrog leta 1926 pričela izdelovati standard nogavice. Iz tega podjetja izvira tudi tovarna za nogavice Legat v Lescah, katere ustanovitelj je bil prvotno pletilni mojster pri Sušteršiču. Tvrdka Polzela d. z o. z. je postavila 10 Cottonovih strojev in s tem ustanovila velepodjetje pletilne stroke. V teku modernizacije podjetja si je za jubilejno leto 1939 nabavila tvrdka Dragotin Hribar v Ljubljani svoj prvi Kalio-stroj (48 gge. 28-delni). Tudi o tem smo govorili že na drugem mestu. vra Pletilni stroj proti tkalskemu stroja Prav tako, kakor je pletflna stroka povezana i tvomicami strojev na Saksonskem, prav tako so Številna industrijska , podjetja v Sloveniji kakor drugod povezana s češkimi tvrdkamL Številna tekstilna industrijska podjetja tkalske stroke so vznikla s pomočjo češkega kapitala in čeških strokovnjakov. Tkalska stroka pa je manj prilagodljiva od pletilske, manj okretna v modnem upodabljanju ter manj elastična nasproti rastočim lastnim cenam Pričela se je »selitev na jug«; tekstilna podjetja iz Maribora in Kranja so se pričela preseljevati v južnejše predele. Ostalo pa je pletilstvo. Prilagodilo se je, prestalo krizo in se naprej razvijalo. Dokaz za to sta dve velik novi stavbi v Kranju iz leta 1939. Istega leta je tovarna Štora d. d. v St. Vidu dodala svojim starim strojem oddelek čisto novih strojev. Tudi v Mariboru je pletilna industrija bolj trdoživa. Tu je južnonemško podjetje Benger leta 1920. ustanovilo podružnico z imenom Zora d z o. z. Tvrdka je kmalu osvojila trg in danes zaposluje približno 80 ljudi pri 120 strojih ter proizvaja dnevno pribL 80 ducatov garnitur parila. Leta 1920 je bila ustanovljena manufakturna trgovina Skof, iz katere je s sodelovanjem znanega saksonskega pletil-skega podjetja Emil Knoth, Taura, vznikla današnja tvrdka Jugoekta. Tudi to podjetje se je naglo razvilo in ima preko 30 pletilnih strojev. Sele leta 1939 so dogradili novo stavbo. Poleg tega je tvrdkin lastnik Fran Skof tudi delničar tovarne perila Pavel Kunstek. Poleg protokoliranih tvrdk obratuje ▼ Sloveniji preko 3.000 pletilnih strojev v domači obrti. Pletilci so organizirani v zadrugi, katere predsednik je g. Henrik Franzl. Tako je postalo pletilstvo v zadnjih desetletjih ena najpomembnejših in« dustriii v deželi (Konec.) Gorivo iz urana Poskusi v Ameriki — Dve veliki o viri, ki ]n bo treba premagati Ameriški učenjaki se trudijo, da bi iz prvine urana izdelali uporabljivo gorivo. O tem poroča Piero Hardi v rimskem »Messaggeru«. Po novejšem naziranju sestoje atomi iz pozitivno nabitih delcev in iz nevtronov, ki električno niso nabiti ln imajo skoraj isto težo kakor vodik, najlažji in najpreprostejši element. Razni pozitivni naboji so v notranjosti atoma medsebojno trdno zvezani, kar se sicer ne sklada z zakoni elektrostatike. ker bi se morali medsebojno odbijati. Ta teoretično nenavadna lastnost pa ima praktično posledico, da se dado ti atomski delci drobiti, na kar silijo z velikansko brzino narazen in proizvajajo pri tem toploto. S tem bi lahko dobili »atomsko gorivo«. Ce pa bi hoteli to gorivo popolnoma Izkoristiti, bi moralo tudi popolnoma zgoretl to je zdrobljeni atom bi moral nadaljevati svojo delitev do popolne izrabe v gorenju Za te poskuse so se lotili zlasti urana, in sicer tiste njegove oblike, ki ima po atomski teži označbo 235, kajti prvine ka-žejo različne oblike z istimi kemičnimi lastnostmi (izotopi), toda z različno atomsko težo. Z »obstreljevanjem« z nevtroni se da uran z visoko atomsko težo drobiti Pri tem se spraščajo njegovi nevtroni, ki s svoje strani nadaljujejo drobitev, tako da je mogoče uran 235 popolnoma izkoristiti. Pri tem se vsi njegovi atom, zdrobijo in preoblikujejo v toploto Praktično pa je treba premagati dve veliki te- i žavi če hočemo atomsko srorivo izkoristiti I za industrijske svrhe. Prvič je treba uravnati tempo izgorevanja, kajti drugače bi dosegli le eksplozijo. To hočejo doseči na ta način, da bi primešali uranu 235 negorljive snovi, ki bi zgorevanje zadrževale, kakor ga zadržuje n. pr. pesek v premogu. Drugič pa je atomska energija urana 235 v primeri n. pr. z energijo ogljika kakor 50.000.000 proti 1, toda stroški za tono urana so do stroškov za tono premoga približno v istem razmerju' Kakor 80.000 proti 100 aH 200 Dokler ne najdejo cenejšega načina za pridobivanje urana ki ga je tudi zelo malo so vsi ti poskusi torej le teoretične vrednosti. Dovoz hrane In streliva italijanskim četam na albanskem bojišču je vse prej nego enostaven in lahek Načrt za regulacijo Donave Veliki izdatki — toda koristi jih bodo odtehtale ^Aeroeinfiotija" Nova zračna bolezen v letalskem poklicu Meteor se ]e razpočil lz Prage poroča jc podrobnosti o opazo-anju dveh meteorjev, ki sta v božični loči padla nad vzhodno Češko V tej noči *o ob 3 45 zjutraj zagledali enega največ-ih svetlinov kar so jih opazovali v zadnjih isih Njegova svetioba bila tolikšna ia je za mnoge prenašala svetlobe ščipa Nedaleč od Nemškegp Broda se }e meteo-• T>očil tn pok ie bD takr silovit da s< a -taleč naokrog v Nemškeir Bro *u 90 zažvenketale Sir*5 od zračnega pn •<»ka in ni izkltučeno da le neka- drobca telesa padle na zemljo Drugi meteor ni bil take močan. 200 učenjakov gre z? sončnim mrkom Na zadnji seji moskovske akademijf znanosti ie poroča) akademik Fesenkov c pripravah za opazovanje popolnega 5onč nega mrka, ki bo v septembru tega tete < sovjetski Srednji Aziji in sicer v proston med Aralskim jezerom ln kitajsko mejo Akademija znanosti odpošlje tja 43 odprav z več nego 200 učenjaki. Glavna opazovalna postaja bo v Almi Ati, prestolnici kir-giške republike Ta čas gradijo ruski in-ženjerji 33 novih opazovalskih priprav, ki jih bodo ob tej priliki prvič preizkusili- Zajec s tremi nogami V Nechaniku na Češkem je neki lovec ustrelil zajca, ki je imel samo tri noge. Poslal je ustreljeno žival v Prago, kjer so ugotovili, da je žival, ko je prišla na svet. imela štiri noge, vendar je četrta noga pozneje okmela. Navzlic temu je zajec bil zelo uren. Ko ga je lovec ustrelil, je tehtal štiri kilograme. ANEKDOTA Znani francoski skladatelj Halvey je bil včasih zelo občutljiv. Po premieri njegove opere »Kraljičini mušketirji« mu je publika priredila navdušen aplavz. Čestitala sta mu med drugim kralj in — gledališki vratar. Navzlic temu je odhajal Halvey zelo slabe volje comov. »Kaj ti je?« ga je vprašal neki prijatelj. »Uspeh moje opere me niti malo ni zadovoljil,« je odgovoril Halvey. Prijatelj se je začudil: »Kako moreš kaj takšnega reči? Ali ni bil aplavz gromovit? Ali te niso vsi obsuli s čestitkami, od kralja do vratarja? Ti res preveč zahtevaš I« »Vse to je res,« .je dejal skladatelj. »Toda aili nisi opazil, da je neki gospod med predstavo zehal?« VSAK DAN ENA »To peč moram, pa moram segreti! Kaj neki porečejo sicer znanci, ki pridejo na obisk ter sem jim pripovedoval, da imam stanovanje z vsem komfortom!« (»Judge«) Težavna oskrba Donava povzroča plovbi s svojimi oviranj tn težavami ob nizki vooi mnogo pre- | lavic 2e davno obstoji namen, da bi jo flmerno regulirali Zlasti Nemčiji je mno ro do teea da bi to stvar vzeli končno ve fkopotezne v roke Zadevni načrti so že ripraviienl Po teb načrtih bi s pomočjo velikega števila grebai to irugih strojev odstranil1 -nnoge -vire v plovnem Kanalu in ga po riobiH enotne na 2.1 m med tem ko je danes na mnogih mestih komaj 1.2 m globok Divje orzice in vrtince « železnih vratih *»' odpravili s stopničastimi jezi. Samo ta dela bi veljala okrog 8 milijard iinarjev korist, ki bi jo imela plovba od e*ra bi pa ta izdatek opravičila, razen tega bi dobili na razpolago stalno vodno silo 750 00(. k s. za pridobivanje elektrike V nemškem delu Donave bi se uredila nova zaščitna pristanišča, mehanizirane naprave | za natovarjanje in iztovarjanje, ladjedelnice tn poprav ljalnice. dunajsko in kremeri-ško pristanišče bi se izpopolnila, istočasno bi se zgradil prekop med Donavo in Odro. Prav tako važno pa bi bilo regulirati Oonavo na bolgarskem in rumunskem odseku. kjer bi s prekopom iz Konstance do Srne vode skrajšali pot do Črnega morja na 230 km in obenem zavarovali plovbo na tem končnem delu pred viharji Rumunski tisk poroča, da so merilna dela za ta pre-Kop že končana, prekop sam pričnejo graditi v letošnjem poletju. Užaljeni Lindbergh Havas poroča iz Waeihingtona, da je polkovnik Charles Lincbergh odstopil kot član Carnegijevega instituta. Storil je to iz užaljenosti. Na poti v Klisuro Oddelek je pravkar zapustil vlak ter odhaja na libijsko bojišče Grške čete odhajajo Klisura Klisura, albansko Kelcyra, je ime srbskega izvora. Albanski kraj tega imena leži 120 m nad morjem ob vhodu v 12 km dolgo sotesko reke Vojuše, »Gryk e Kel-cyres< starih Rimljanov, ki so se svoje čase že bojevali v razdrapanem albanskem gorovju. Nemški zgodovinar Mammsen poroča o divjih borbah, ki so se vršile na albanskem ozemlju, posebno ob Valonskem zalivu med vojskovodjema Cezarjem in Pompejem 2e pred 200 leti v Tepeleniju rojeni Ali paša je spoznal strategično vrednost Klisure ter je dal zgraditi ob vhodu v sotesko močne utrdbe, ki pa pričajo danes o njih samo še razvaline. V balkanski vojni so se vršili v okolici Klisure hudi boji. 1. 1920. pa je te kraje obiskal potres, ki je porušil še tisto, kar je ostalo iz prejšnjih časov. Brezvestni graditelji Preiskovalni sodnik v Bukarešti je te dm vložil obtožnico proti graditeljem hotela »Carltona«, ki se je sesul ob zadnjem potresu. Obtožnica očita arhitektom, da so izvrševali gradnjo z veliko malomarnostjo in brezvestnostjo. Arhitekti in polirji so obtoženi zaradi zločina uboja Možje, proti katerim je naperjena obtožnica, so že pod ključem. Avstralska vojska v Afriki iz zaledja na fronto General Soidu je iz zdravstvenih razlogov odložil vrhovno poveljstvo italijanske vojske na albanskem bojišču in se je vrnil v Italijo riška vlada je naiožua trem strokovnja kom da bi proučili aeroembolijo Ti * oriporočib uporabe tiakovnih Komor # vežbanje pilotov Nariaijt- naj bi se leta. ski učene, pravočasna privadili bivanja ,-elikih višinah letalci pa na: bi imen apa "ate s Kisikom stalne na razpolago pada ei pa kisikove maske. le še ne veš, **** izv*v da je ameriški prekomornik »Manhattan pri Palmoeachu naseoei na plitvino; da je v nemških tvomicah pn Berlin zaposlei.h 12.000 italijanskih delavcev; da je pri zadnjih velikih poplavah v Ana toliji poginilo mnogo živine; da se v Bukarešti vrše stalne vaje za obrambo pred napadi iz zraka; da v Španiji občutijo veliko pomanjkanje kruha in sirovin; da sta bila lord in lady Halifax pred odhodom v Ameriko sprejeta od angleškega kralja v poslovilno avdienco; da je bišla angleška mornarica v zadnjem času ojačena s petorico najmodernejših bojnih ladij; da bodo Američani kmalu uvrstili v svojo vojno mornarico novo linijsko oklopnico »North Caroline«; da so v bližini Ankare začeli graditi mavzolej, kamor bodo položeni posmrtni ostanki Kemala Atatiirka; da je slovaška vlada uvedla davek na neoženjene moške; da je neki madžarski kipar odkril postopek za konserviranje svežega cvetja; da bo dobavila kitajska vlada v Cunkin-gu Rusiji poldrugi milijon ton kitajskega čaja za sovjetski vojni material in strelivo; da se v britanski vojski v Sudanu borijo pripadniki osmih narodnosti, namreč: Arabci, Abesinci, Južni Afričani Rodezij-ci, Sudanci, Somalijci, Francozi ter Angleži; da ima ameriška vojska že 500 skupin padalcev, ki jih vodi general Lynch, inštruktor vojaške šole v Fortu Benningu; da je nemški maršal GiJring te dni obhajal 49. obletnico rojstva; da bodo v nabližji bodočnosti v Budimpešti zgradili 12.000 zaklonišč; da so pristojne oblasti v Sofiji prepovedale vse večje javne prireditve zaradi epi-demičnega obsega škrlatinke in davice. Ameriške oblasti so storile potrebne ukrepe da bi letalce zaščitile pred nevarnostmi »aeroembolije«. bolezni, ki povzroča nezavest, mrtvoude in celo smrt. Ta bolezen je na nenavaden način podobna znani »potapljaški bolezni«, ki se loteva potapljačev in delavcev v podvodnih zgradbah. Nastaja zavoljo dušikovih mehurčkov v krvi, in sicer pri letalcih, ki se dvigajo hitro v velike višave. Posebno piloti strmoglavcev so podvrženi tej nevarnosti in strokovnjaki so mnenja, da bo ta nevarnost tem večja, čim fciolj se bodo pospeševale brzine letal. Ame Pogled v kiparski atelje V začetku januarja je obhajal nemški kipar Kari Trumpf 50-letnico rojstva. Na sliki vidimo umetnika na delu za okrasje nove mestne hiše v Treptovu pri Berlinu Hulbert Footner: 34 IZGINULI RADZA Kriminalni roman »Pomagali ste pri umoru šikharskega radže,« je Lee odvrnil. »Nikoli nisem videl tega človeka. Ničesar ne vem o njem.« »Zato vemo mi vse o vas. Pismo, zaradi katerega ste prišli v Washington, sem vam namreč jaz napisal. Od princa Vasinte ste dobili denar, da bi izvlekli radževo truplo, ki so ga vrgli v vodo, ko je vlak vozil čez Susquehanno Zakopali ste ga na bregu Gumovega otoka, a v tem trenutku je že odkopan.« »Res se motite « je oporekel Jusuf. »Niti sanja se mi ne o vsem tem « Ko so obstali pred policijskim ravnateljstvom, je Luke zagledal pred glavim vhodom majhen, pokrit tovorni voz. Uganil je, da je bil gospod Duggan iz Havre de Grace pravkar prispel Vozač je pravkar odpiral zadnja vrata. Reflektorja policijskega voza sta posvetila v notranjost in Luke je zagledal na tleh človeško postavo, pokrito s ko som jadrovine. Lee. ki je prvi stonil iz voza se je obrnil »Pri-vedite uietnika semkaj,« je velel kriminalnim uradnikom. Ribič je bil tršat mlad človek zagorelega obraza. Lee je stopil k njemu in mu pokazal Jusufa. »Po- znate tega moža?« »Seveda ga poznam,« je Duggan nrrno odvrnil »To je vodja tistih treh, ki so v soboto zvečer najeli moj čoln.« Na Leejev migljaj je Duggan zlezel v notraniost tovornega voza in odgrnil jadrovino Pogl?d na mrtvega moža ni bil kaj prijeten Jusuf s° i*1 ozrl nanj, nato je pritegnil sapo in se naglo ob n:l v stran. »Vdam se,« je malodušno dejal »Ko so ga umorili, me ni bilo zraven, res pa je, da sem ga pokopal in vzel za to denar.« Odvedli so ga v poslonje. Lee je spremil mladega ribiča v p^rno relacijskega ravnatelja. Tam mu je izroč:l ček za dva tisoč dolarjev in mu dal dober svet »To pot s^ je stvar za vas srečno končala V bo^č0 oa n ka več ne dajajte čolna v naiem. ne d*' fr se vi al1 vaš brat peljali s tist;m kdor ga vza~~e « Lee in Luke sta se nato vrnila v ho+°l in le~la počivat. Oba sta bila nujno potrebna spanja. * * * Drugo jutro ob devetih sta se znova sešla v uradu policijskega ravnatelja. Tud; Sihab al 7u i je bil tam. Indijcev obraz je bil zdaj mirnejši, ker so mu bili uradniki povedali, da je skrivnost razvozlana Obdukcija je b;la že izvršena in dognali so bili zastrunlienje s omsko kolino P r'p kov nik je bil s snočnjinr usnehi rolo za^ov !j n »Zdaj imamo popoln doka? zooer V sinto. j dejal. »Jusuf ga mora le še spoznati kot tistega ki mu je ukazal, naj zakoplje mrliča,« je menil Lee. »Hm.« Podpolkovnik se je pogladil po bradi »To ne bo tako lahko. Vi ste v takšn h stvareh posebno izkušeni — kaj predlagate?« »Vasinto bi bilo treba nekako pripraviti da stopi k oknu. med tem ko bo Jusuf na cesti. A nairoprej mora Jusuf vse pr znati.« Takoj nato so privedl ujetn;ka v sobo. Ves podivjan je bil v:deti in oči je imel za-iole, ker vso noč ni bil spal. Človek bi mu bil prisodil vsak zločin. Bodoče črne oči so mu nemirno blodUe sem ter tja in plašno se je oziral v obraze mož, ki so mu ^tali nasproti. »Jusuf.« ga je oeovoril podpolkovnik, »kdo vas ie naiel. da snravite truplo s poti?« »Pr:nc Vasm+a « »Koliko vm ie z« to?« rtoiar^v •"»Viiiub'] fp,* ,e d bim na-^co* -iiro mrM* tpd~n drv š® no b"> Kakšna kazen črka istega, kdor zakop^e »To ie odvisno oH sodčka Lahko si pa 0'aišate Tvii^ai. ako vse priznate« »Saj sem vam že povedal resnico.« »Ce vas soočimo s princem Vasinto, ali ste potem volini. da ea ugotovi+e kot tistega, ki vas je najel.« »Nikoli «a nis^m v;dol < V«?i po 05,trT"°l'" tprri odrro^r^m nai *o ror""^^" io o<:'r~ o dT)r'* '.....-"--v »Ko -r~-n~' 1 io mi '-"•>« v>i 7ri"> trjrJ"] ne b* «r,oznal.« »Koga pa ste potem videli v New Yorku?« »Samo nekega slugo v hotelu.« »Razložite nam to natančneje.« »Princ Vasinta mi je telefoniral k Hafizu in m« naročil v hotel Conradi Windermere, kjer naj se prijavim pod imenom Tafas. To sem tudi storL« »Kdaj je bilo to?« »V nedeljo popoldne, kmalu po treh.« »Pripovedujte dalje.« »V predsobju je sedela telefonisfka. Povedal sem ji svoje ime in ona ga je po telefonu oddala v notranje prostore. Nato je prišel neki sluga.« »Bi ga spoznali?« »Mogoče. Bil je Indijec. Ta me je potem odvede! noter.« »Počakajte malce,« mu je Lee segel v basedo. Vzel je kos papirja in hitro načrtal s svir "ni^om tloris stanovania. »Takoli so ležali p^o-tori v hotelu Conradi-Windermere. Razumete n'črt?« »Da.« »Pokažite mi torej, v kateri prostor vas je sluga od vedel.« Jusuf je vzel svinčnik v roko. »Skozi tale vrata na desni strani predsobja. Nato sva šla po temle hodniku in skozi četrta vrata na levo.« »Dobro. Prostor je spadal v Vasintovim sobam. »Prostor je bil elegantno opravljen. Sluga me je pustil v njem samega. Cez minuto ali ka; je nekdo rekel: Stojte semkai! — Glas jo oriha al ;zza stranskih vr-t ki s^ v,'l'5 -»rinrta Kr n I ^em fia in se naredil k~kor da b: s° s^otakn'1 in omahnil na vrata. Hotel sem videti tistega ki je govoril z menoj, a z druge strani so jih tiščali. Finančna stiska hrvatskih mestnih občin Konferenca mestnih županov in finančnih referentov Splošna je zahteva, naj se vsaj za eno leto še dovoli pobiranje mestnih doklad na neposredne davke Zagreb. 14. jan o Ob 9 dopoldne so se sestali na konferenci župani in finančni strokovnjaki hrvatskih mest, da razpravljajo predvsem o finančnih zadevah mestnih občin Kakor znano so prišla hrvatska mesta z nedavno ukinitvijo mestnih doklad v povsem nov finančni položaj Konferenci je prisostvoval za bansko oblast predstojnik finančnega oddelka dr. Franovič Zborovanje je otvoriil zagreb'ki župan Mate Starčevič ki je pozdravil vse prisotne, nakar je šef finančnega oddelka zagreb ke mestne občine dr Herkov obširno poročal o finančnem položaju mesta Zagreba po ukinitvi mestnih občinskih doklad. Dr Her kov je poudari, da je sedanje stanje za zagrebško mestno občin.- nevzdržno ker je orne občinske doVade in da na^ bi se nova ob črnska doklada na zen Ijišča uvedla šele tedaj. ko b; se organ z rala Predstojnik finančnega oddelka banske oblasti dr Franovč ie ^bljub'1 Ja bo dala banska oblast mestnirr ('bnnam za prehod no dobo na razpolago brezobrestne pred ujme s katerinr bo mogoče spravit' mestne finance v red, dokler se ne uvede nova davčna oblika. BELEŽKE Mati Petra živkoviča umrla Kakor nam poročajo iz Beograda, je včeraj ob 3. zjutraj tam umrla ?osDa Sara. vdova pokojnega Ranka Zivkoviča trgovca iz Negotina mati b:všega ministrskega predsednika generala Petra Zivkoviča. predsednika Jugosrovenske nacionalne stranke. Podlegla ie pljučnici Pogreb bo danes ponoldne ob 3. na novo beograjsko pokopališče. Mladina in naša vojska Armijski general Aleksander Stojanovič razpravlja v nekem članku o nalogah jugoslovanske mla ine v letošnjem letu. zlasti v zvezi z našo vojsko. Med drugim piše: »Jugoslavija razipolaga danes z zavidanja vredno oboroženo silo v obliki suhozemske vojske, letalstva in vojne mornarice Jugo-sl o venska oborožena sila je najboljše jamstvo za ohranitev naše državne skupnosti v teh mračnih dneh svetovne zgodovine. Naša državna zajednica bo, odprta na svojo oboroženo silo, prebrodila vse težave sedanjosti in negotove bodočnosti. Jugoslovanska vojska je danes tehnično tako dobro opremljena in moralno tako močna, da lahko s popolnim zaupanjem v zmago stopi vsak trenutek na branik svobode našega naroda in naše države. Prežeta gorečega domoljubja se ne bo obotavljala tvegati vse žrtve za ohranitev tistega kar je in kar mora ostati naše. Vojska je simbol naioga eoinstva, naše upanje, naša moč, naš ponos in naša radost. Danes ne predstavlja naše oborožene sile samo vojska, temveč ves jugoslovanski nc:o3. Moralna višina našega naroda pa je teko vis:ka, da lahko stopamo v sacer negotovo bodočnost, vedrega čela in visoko dvignjenih glav. Mi smo prežeti vere v poslanstvo naše mladine, ki bo v urah odločitve in žrtvovanja dostojna naslednica onih padlih junakov, ki so umirali zato, da bi bilo mlajšim boljše in lepše. Jugoslovanska mladina se mera danes duhovno pripravljati za velike naloge, ki jo čakajo. Tajnost bodočih uspehov naše vojske leži v nemali meri v duhovni pripravljenosti naše mladine- Zato moramo že v miru. izvesti duhovno mobilizacijo mladine.« Seja vodstva SDS Na poziv predsednika Samostojne demokratske stranke ministra dr. Budisavlje-viča sta včeraj prispela v Beograd predsednik izvršnega odbora stranke Večeslav Vilder in glavni tajnik Sava Kosanovič. Vodstvo stranke je bilo sklicano na sejo v zvezi z napovedano rekonstrukcijo vlade, ki bo izvedena prihodnje dni. »Kočevje je govorilo" Tako se glasd v »Deutsche Nachrichten«, glasilu Nemcev v Sloveniji, nasllov obširnega poročila o zborovanju Kočevarjev, ki je bilo 29. decembra v Kočevju. Zborovanje je bilo v znamenju devize »Čast, kri in gruda«. Glavni govornik je bil voditelj Nemcev v Sloveniji Hans Baron, ki je za uvod dejal, da še nj bilo v kočevski deželi tako velikega zbora, kakor je ta. Zboroval-cev je bilo po poročilu lista okrog 1200, k? so navdušeno pozdravili g. Barona med sviranjem starih kočevarskih maršev. Prvič so nastopili tudi kočevski dečki »pimp-fi« s svojo fanfaro. Govor g Barona pa je b i po poročilu »Deutsche Nachrichten« »glas fanfar, ki je napovedal, da je napočil nov čas z novim delom v naši domovini. Ncmci v- Sloveniji se pridružujejo po šestih letih čakanja vseinemšfcemu občestvu in sprejemajo njegov svetovni nazor.« Razčiščevanje v Matici Hrvatski Poročali smo že. da jc dr. šubašič postavi!! komisarja v Matici Hrvatski, ki je zadnja leta povsem zaplavala v frankov-ske vode. Temu ukrepu posveča »Hrvatski dnevn'k« uvodnik, v katerem ugotavlja, da je ostaa ra velika hrvatska prosvetna ustanova po zaslugi frankovcev ravno za svojo stoletnico brez izvo1!lenega vodstva. Matica Hrvatska bi morala biti vsenarodna ustanova, kar je do pred nekaj leti tudi b:'a. Potem pa je prišlo v njej do velikih sprememb. »Hrvatski dnevnik« nato nadaljuje: »Na občnih zborih Matice so se oglašali k besedi po'emični oovonrki in v njenem 0'kr'ju se je razviln prava po'itična akcija Fočasi je izpub jala Matica svoj vsena-r m Im značaj in po&aijj>!a torišče skupinice, k m imela po svojih si'ah nobene pravice do vodstva te prevažne hrvatske prosvetne ustanove V odbor Matice so pri-hn;a!i rudi ljudje, ki n'maio nobene zveze z hrvatsko književnostjo. Odbor je budno pazil, da mu ne b; nihče omajal pozicij v vodstvu Matice S pomočjo posebnega poslovnika je bile omogočeno postavljanje kandidatnih list na ob^n-b zborih samo čla nam ki jih je prej za to določil t_dbor. Vodilni krogi oko'- Mat ce so bili ponov no opozorjeni, naj pazijo kaj počno Po svarjem so biJi tudi z možnostjo kcmiisa riata Vsa opozorila pa so sprejemal' s smehom na znanje in odg->varjali. da komisari ata ne more uvest hra^ska banska oblast če ga nista niti Živk"vič in levtič Odgovornost za uvedbo kumisariata pada izključno na odbor in vodstvo Mat ce Ko misar bo upros+i1 sedai Matico partizan stva m jo vrnil hrvatskemu narodu Posta ti bo morala zopet nestrankarska hrvatska kulturna ustanova za izdajanje knjig in nič več. Komisar pa bo odprl vrata v Matico tudi tistim hrvatskim književnikom, ki so doslej zastonj čakali pred njimi, čeprav so bila široko odprta raznim povprečnežem.« Kakor nam zvečer iz Zagreba poročajo je bil v zvezi z postavitvijo komisarja pri Matici Hrvatski včeraj dopoldne aretiran dosedanji tajnik Matice dr. Mile Starčevič. Postavljeni komisar je obenem imenovali za novega tajnika Matice književnika dr. Ivana Esiha. Vzrok za aretacijo dr. Starčeviča ni znan. V Berlinu niso zadovoljni z govorom Filova Berlinski poročevalec beograjskega »Vremena« poroča iz nemške prestolnice, da je bili nedeljski gevor predsednika bolgarske vlade Fillova sprejet v nemških krogih s precejšnjo rezervo. Nemški listi objavljajo govoT samo v izvlečkih in brez komentarjev. V merodajnih berlinskih diplomatskih krogih pa nagla "a jo, da v go voru ni nika-ke osti proti državam csri, kakor jo hočejo videti tur.iki listi. Poročevalec nato pravi: »V času, ko so potrebne jasne besede, je povzročil govor (Filova) v Ruščuku precejšno negodovanje v nem.lkih krogih Zanesel je v že itak nejasne situacijo nove elemente nejasnosti. V krogih berlinskih inozemskih novinarjev pravijo, da je govoril g. Filov preveč akademsko in premalo pcllitično, preveč procesorsko in premalo državniško. Njegov gevor ni okrepil položaja Bolgarije, ki mora pač računati s tem, da državi osi ne računata pri uspešni izvedbi svojih nameravanih akcij na mišljenje Bolgarije Govor Filova spominja v mnegočem na stališče nekaterih držav, ki so prišle zaradi svojega oklevanja v dokaj težki položaj. Končno tolmačijo nekateri berlinski krogi govor g. Filova kot čisto bolgarsko notranjepolitično zadevo. Po njihovem mnenju je hoteli z njim Filov samo okrepiti omajani položaj svoje vlade. V zvezi s tem mislijo v Berlinu, da ni izk'ju-čena v bližnji bodočnosti težka kriza bolgarske vlade.« Izenačenje šolskega leta v Nemčiji V Nemčiji se je pričelo ao sedaj šolsko leto za osnovne šole v raznih pokrajinah ob raznih letnih dobah. V pokrajinah starega rajha se je pričelo šolsko leto v osnovnih šelah 1. aprila v ostalih delih pa večinoma jeseni po poletnih počitnicah Z letošnjim letom bodo otvorile vse nemške osnovne šole svoje šolsko leto šele jeseni. Vse osnovne šole morajo tokrat zaključiti šolsko leto z nastopom poletnih počitnic. Novo šolsko leto se bo pričelo s 1. septembrom. Obenem opozarja nemško ministrstvo prosvete na to, da je vsak nemški otrok dolžan obiskovati 8 let osnovnošolski pouk in da so predčasni odpusti otrok od pouka strogo prepovedani. Španski list o letalski vofii Madridski list »Pueblo«, ki je glasilo španskih falangistov, objavlja članek nekega španskega vojaškega letalskega strokovnjaka o angleških in nemških letalskih izgubah. Ko navaja objavljene uradne podatke, pravi: »Lahko rečem, da so številke, ki jih objavlj.ajo Angleži o letalskih izgubah, dosti objektivne in stvarne. To dokazujejo razna dejstva, v prvi vrsti pa dejstvo, da se nemškemu letalstvu ni posrečilo absolutno zavladati na angleškem nebu, kakor se mu je posrečilo v poljskih, norveških, belgijskih, nizozemskih in francosk'h operacijah. Drugo dejstvo je, da so Nemci skoraj povsem opustili dnevne operacije nad Anglijo in da se zadovoljujejo sedaj skoraj z izključno nočnim bombardiranjem.« Iz poštnega ministrstva Beograd. 14. jan. p. S kra'ievim ukazom ie upokojen načelnik kontrolnega oddelka poštnega ministrstva D j uro Pan- i tič. 1 banovine Hrvatske Zagreb. 14. ian. o Letošnji' proračun banovine Hrvatske izkazuje, kakor smo že poročali. 1.827.372.000 din izdatkov in dohodkov za 330 miliionov več kakor v lanskem proračunu. Zaradi porasta potreb so se morali povečati tudi dohodki Dohodki banovine so naslednji (v milijo-nih dinarjev): splošni neposredni davki 444. posredni davki 31. banovinske doklade 150 delež ori skupnem davku na poslovni p o-n°t 29 takse 349 trošarina 137 prejemki, zbrani oo predpisih ki so stoo;l; v veljavo s 1 ianuar iem 1 1941 427 razni prejemki 69 teriatvp iz prejšnjih let 62 m?l'"ionov di^ariev itd dohodki oddelka za pravnsodie 0.5. oddelka za kmetijstvo 16. oddelka za šumar-z narvrnafih vre"* oot'-ebn'h za izvor domačih nroizvodov ter za uv»7 pšenice ovsa iexmena in oš°m'čne m^e »SV^benp novine« obtaVain d^ljo u^d-bo o diiaSkih univerrit°tnih z^r"*~nvh ki stona 7 današnjim dnem v ve"iavn Po tei uredbi moraio va uni-errftetn« društva izvoliti nove nHKore V naenrot-em primeru bodo ra^piv^ena Pravila ce mo-rain prilagoditi določbam nove uredbe Vrhovno in apelaeijsko disciplinsko sodišče Beograd, 14 jan. Imenovani so člani disciplinskega sodišča pri vrhovnem sodišču v Ljubljani- predsednik je dr Jakob Kon-da. predsednik vrhovnega sodišča, njegov namestnik Anton Lajovic. sodnik istega sodišča. člani pa Anton Lajovic. dr M'lko Gaber, dr Avgust Munda in dr Ivan Bizjak, sodniki vrhovnega sodišča; njihovi namestnika sta dr. Lavoslav Mastnak in dr Milko Kranjc. Za člane disciplinskega sodišča pri ape-lac:.jskem sodišču v Ljubljani so postavljeni za predsednika dr. Vladimir Golia predsednik apelacijskega sodišča za njegovega namestnika dr Andrej Dolinai podpredsednik apelacijskega sodišča, za člane pa Vinko Straser. dr. Jakob Prešern in Alojzij Debeljak. sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani m za njihove namestnike dr. Maks juvanc. Fran Kovačič Avgust Habernik in dr. Vladimir Rupnik. sodniki apelacijskega sodišča v Ljubliam Poskusne oddaje radijske postaje v Skoplju Beograd. 14 jan p: Nova radi ska postaja v Skopliu ie dodlik4vanja Beograd, 14. jan. p. S kraljevim ukazom so odlikovani: z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Friderik Natlačen, upravni uradnik na Jesenicah, z redom Sv. Save V. stopnje inž. dr. Herman Klinar, tehnični uradnik v Ljubljani, inž. Srečko Petrovič, prokurist v Ljubljani, Drago Cerar, tehnični asislent v Ljubljani, Janko Pri-stou, administrativni uradnik na Jesenicah, Lovro Zemva, železostrugar v Konju, Jože Cop, valjar na Jesenicah, Drago Korenini, konstrukter v Ljubljani in inž. Uroš Zupančič, tehnični uradnik v Ratečah. Iz sodne službe Beograd, 14. jan. p. Za sodnike sreskih sodišč so postavljeni v Ormožu Fedor Košir, dosedaj pristav v Trebnjem, v Ljutomeru Igor Czerny, dosedaj v Velikih Laščah, v Dolnji Lendavi Stanislav Fortuna, dosedaj pristav v Ljubljani, za tajnika apelacijskega sodišča v Ljubljani pa Dušan Jaklič, doslej sodnik sreskega sodišča v Novem mestu. ŠPORT Senzacija na našem ledu! Karli Schafer in Fritzi Gillard nastopita na drsališču SK Ilirije SOKOL Scii«l št. Vid nad Ljubljano. Prednjaški zbor moškega naraščaja priredi v nedeljo 19. t. m. naraščajske smučarske tekme za prvenstvo meškega naraščaja. Proga nI težka in k) bodo zmogli tudi mlajši nara-ščajniki. Začetek bo točno ob 14. pri Ba-harju. Cilj istotam. Prijavnlne nI. Podrob-neiša navodila daje br. Leopcld Habe in vaditelj pri telovadnih urah v s^edo in soboto od 19. do 20 30. Tekme so za vse na-raš^oinike obvezne. S°kol Ljubljana Zgornja Šiška. V sredo 15. t. m. bo ob 20. uri v sejni sobi sokolskega doma člaiffki sestanek v svrho sestave kandidatne liste za društveno glavno skuprčino, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri. Udeležba obvezna! Zdravo! N&še gleaiKcče drama Sreda. 15.- Ugrabljene Sabinke. Red sreda. Četrtek, 16.: Krog s kredo. Red četrtek. Petek, 17.: zaprto. (Generalka). Sobota, 18.: Othello. Red premierski. Nedelja, 19. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ivan Levar v vlogi Othella, je dogodek v našem klasičnem repertoarju. Desdemono bo igraJa Mileva Boltar-Ukmarjeva. Vlogo Jaga bo igral prvič Sever. Režiser prof. šest. OPERA Sreda. 15.: Vesele žene vvindsorske. Red B. Četrtek, 16.: zaprto. Sobota, 18-: Carmen. Gostovanje Ančice Jelačičeve, članice zagrebške opere in tenorista Josipa Gostiča. drama PoSeben dogodek v dramskem gledališču bo gostovanje mariborskega Narodnega gledališča v Ljubljani z dramo Gorkega »Na d n u«. Oficielno gostovanje se bo vršilo v sredo 22. t. m. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18.: Gcspa ministrica. Nedelja. 19. ob 15.15.: Princeska ln pastirček. Brezplačna predstava za revno de-co. Ob 20.15 : Gospa ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 15.: zaprto. Četrtek, 16-: Lepa Vida. Red C. Uprav- drsališča SK Ilirije bo nudila te dni športnemu občinstvu priliko videti dva izredna umetnika v drsalnem športu: več-l kratnega svetovnega in olimpijskega prvaka Karla Schaferja in njegovo partnerico Fritzi Gillardovo. Schaferjeva sijajna športna kariera je v krogih, kjer se zanimajo za drsanje, splošno znana. Potem ko je bil vrsto let redn^egliivi prvak na svetovnih prvenstvih in olimpiadi, je leta 1937 ali 1938 sprejel aneažman v Ameriki in bil progrlašen za profesionalnega drsalca. Zda1 nastopa po-gostoma na drsalnih prireditvah in revijah po Nemčiji. Holandski. švedski itd Pravkar ima za seboj ekshibicije v Stock-holmu. Amsterdamu in Milanu. Zaradi tega je seveda ohranil svoie drsalno znanje na popreišnii višini In ostal doslei nedo-sežni mojster v umetnem drsanju, ki vedno znova zadivi eledalce. V teku svoje profesionalne kariere, zlasti ameriške, se je priučil tudi na artis+ične in revialne na-stone in se tudi v t»»i panogi povznel do izredne stopnje. Pri nas bo izvajal z Gil- lardovo športno drsanje kakor tudi izrazito revialno. Fritzi Gillard je po poreklu Celovčanka, a v drsaijju se je izšolala na Dunaju. Ko je pred leti po naključju prestopila v profesionalni tabor, se je ustalila v Parizu. Tu se je srečala z njo na ledu tudi naša Sernečeva. Bila je med najbolj priljubljenimi gosti na vseh evropskih drsališčih, dokler ni izbruhnila vojna, ki jo je izne-nadila na Dunaju. Gillardova velja za eno najsi.iajnejših revialnih drsalk in je s te strani morda še večja privlačnost kakor prvak Schafer. Schafer—Gillardova nista drsalni par. Nastopata vsajc zase, vendar pa bosta tudi skupno izvajala eno ali dve izmed točk sporeda. Prireditev bo v četrtek ali petek, 16. ali 17. t. m. ob 18.30. Dokončno bomo dan objavili jutri, prijatelje umetneea drsanja pa. ki bodo gotovo v velikem številu hoteli prisostvovati tei redki ekshibiciji. že danes spomnimo, naj pripravijo toplo obutev in odeje, da jim mraz ne bo pokvaril užitka. Drsalni večer v Maribora Drevi ob 18.45 gostujejo na drsališču Železničarja najboljši ljubljanski drsalci V Mariboru nastopilo drevi ob 18.45 v propagandni produkciji na drsališču SK železničarja drsalci ljubManske SK Ilirije: kot posamezniki Silva Palmetova. \Hast.a Sernečeva. Emanuel Thuma. Jože Biber in M'lan Retett« ter dvojici Sernečeva— dr. Schvvab in Palmetova—Biber. Nekoli- V nekaj vrstah Iz nogometne kronike Kakor objavlja »Službeni vestnik SNZ« bo redni občni zbor te zveze v nedeljo 19-t. m. z začetkom ob 8. v beli dvorani hotela Uniona. Na občnem zboru bodo med drugim volili del odbora, ki mu je funkcijska doba potekla, in sicer predsednika, n. podpredsednika, H. tajnika, H. blagajnika in šest odbornikov, razen tega pa še I. blagajnika, ker je to mesto zaradi ostavk prejšnjih funkcionarjev izpraznjeno. Na večer pred občnim zborom, torej v soboto 18. ob 20., bo konferenca delegatov posameznih klubov, ln sicer v posebnem salonu hotela štrukelj v Dalmatinovi ulici. Iz istega vira posnemamo, da je bil SR Mengeš na seji upravnega odbora dne 10. t. m. kaznovan s šesttedensko prepovedjo igranja, ker je nastopil v javni tekmi, čeprav je bii pod suspenzom. Na seji tehničnega odbora, so isti dan zavrnili protest ISSK Maribora proti verifikaciji ligaške tekme med Bratstvom tn Mariborom na dan 17. nov. 1940 ter verificirali to tekmo z doseženim rezultatom 4:0 za Bratstvo. Protest je bil zavrnjen iz razloga, ker nihče Izmed odločilnih funkcionarjev v poročilih ni omenil neregular-nosti terena in izrednih vremenskih razmer, ki so baje bile krive, da tekma ni potekla v redu. V sporedu mednarodnih nogometnih tekem naše reprezentance so bile doslej dokončno sklenjena za letošnje leto tale mednarodna srečanja: 9. marca z Nemčijo v Nemčiji, 23. marca z Madžarsko v Jugoslaviji, 4. maja z Rumunijo v Bukarešti ln 6. septembra z{ Rumunijo v Jugoslaviji. Pogajanja za takšne tekme so še v teku s Španijo, Portugalsko in Švico. Revanžna tekma med Gradjanskim ln BSK, ki sta prvo tekmo odigrala to nedeljo v Beogradu in se je končala s tesno zmago Beograjčanov, bo to nedeljo v Zagrebu. Zagrebška Concordia se pogaja z beograjsko Jugoslavijo, da bi v nedeljo igrala v Beogradu. V nedeljo sta igrali meddržavno tekmo reprezentanci Portugalske in Španije, ki se je končala neodločeno 2:2. ★ V Zagrebu so v nedeljo odpravili tekmovanje za prvenstvo banovine Hrvatske in Zagreba v umetnem drsanju. Tekmovalcev je bilo 18, kar je vsekakor lep napredek od lanskega leta. Prvenstvene naslove so pobrali med juniorkami Mira Peta-jeva (Zr.šk), med juniorji Zlatko Gross (Zašk), med seniorkami Klara Gomboš (Zašk), med seniorji pa Ante škrtič (Hašk). Med hrvatskimi hokejisti je prišlo do spora in sicer zaradi nezadovoljstva Kar-lovčanov, ki jih je hrvatska hokejska zveza spravila cb prvenstveno srečanje z ZKD. Zagrebški hokejisti so prišli v nedeljo v Karlovec zaradi te tekme, vendar — baje zaradi slabega ledu — niso hoteli nastopiti. Zveza je nato naslednji dan ekipo KSK v zadnjem hipu brzojavno poklicala na tekmo v Zagreb, čemur se seveda Karlovčani niso mogli niti hoteli odzvati. Ker jih ni bilo in so tudi termini za drsanje zelo dragoceni, jih je zveza kratko malo izločila iz nadalmiega tekmovanja ter odredila že za sinočnji večer finalno tekmo med va-raždinskim VŠD in zagrebškim ZKD. Karlovčani so zaradi tega postopanja zelo ogorčeni ln grozijo baje. da bodo izstopili iz zveze in prestopili v katero koli drugo, če zagrebški eoapodie pri HKS ne bodo prekMcali svodih odločitev glede tega prvenstvenega tekmovanja v hokeju na ledu. Kakšne načrte imajo srbski kolesarji ? Srbska kolesarska zveza je na zadnjem občnem zboru izvolila za predsednika polkovnika Dimitrija Pavloviča, energičnega človeka ter odličnega organizatorja in strokovnjaka, ki je z veščo roko in številnimi ukrepi posegel v bodoči razvoj kolesarstva v Srbiji. Taka vsaj se lahko sklepa po ogromnem načrtu, ki ga je srbska kolesarska zveza izdelala za letošnje leto. Po tem načrtu bodo voditelji srbskega kolesarstva najprej izpopolnili organizacijo. pri čemer imajo v vidu, da bo vse območje zveze razdeljeno na 15 p od zvez. potem pa posvetili vso pozornost tehnični Izpopolnitvi svojega članstva. Ker je novi predsednik oficir, bo veljala njegova posebna skrb tudi temu, da bosta zveza in vojska sodelovali čim tesneje ter bodo uve- ko točk sporeda bodo izpolnili najboljši mariborski drsalci. Gledalce opozarjaio prireditelji, da bodo na sedežih in stojiščih okrog drsališča položene deske, tako da bodo s Jse strani zavarovani pred najhujšim mrazom. Seveda priporočajo obenem še toplo obutev in morda tudi — odeje. deni potrebni ukrepi, da bi mogli kolesarji služiti po kolesarskih edinicah v vojski in uživati pri tem čim večje ugodnosti. Uprava SBS hoče dalje poskrbeti za primerno opremo svojega članstva in naraščaja, za izgraditev tipa kolesa sporazumno z ministrstvom vojske ln mornarice to najti tovarno, ki bo takšna kolesa izdelovala, ter izdati vsa podobna navodila za razne vrste kolesarskih tekmovanj po klubih, podzvezah in v zvezi sami. Vodstvo je mislila dalje na organiziranje kolesarske policije, na izdajanje lastnega glasila in na energične korake, da bodo kolesarske športne edinlce pri vseh javnih ustanovah dobile potrebno moralno in gmotno podporo. Veliko skrb namerava SBS posvetili tudi pripravam, da se bo na 18. rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 6. septembra 1941, ko bo stopil na prestol mladi kralj — članstvo in naraščaj v čim večjem številu udeležilo takratnih svečanosti. Slednjič bo zveza sprožila tudi vprašanje zgraditve kolesarskega dirkališča v svojem območju. Odkar gojimo pri nas kolesarski šport, ki to je že precej dolgo, še ni bilo nobenega kolesarskega foruma, ki bi bil svoje načrte izdelal ln objavil v tako velikem obsegu. Drugo vprašanje Je seveda, ali m kako bo skrbim kolesarjem uspelo uresničiti vse te lepe načrte; upamo in želimo, rla bodo vsaj de'oma izvedli, kar žalijo, saj bo nanredek pri njih pomagal na noge tudi našim kolesariem in maloštevilnim delavcem okrog njih; Slovenska kolesarska zveza Ljubljana (službeno). Seja upravnega odbora bo v četrtek ob 20. v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosimo odbornike, da se seje gotovo udeleže. Dnevni red: občni zbori pod-zvez in klubov. Tajnik. Slovenska kolesarska podzveza — Ljubljana. Seja upravnega odbora bo v četrtek ob 19, v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosimo odbornike, da sa seje sigurno udeleže — zaradi sklicanja občnega zbora. Tajnik. Boksarska-sekcija ŽSK Hermesa obvešča člane, da bo redni letni občni zbor jutri v četrtek ob 19.30 v restavraciji pri »Šestici«. Članstvo se naproša, da se ga sigurno udeleži. »Dustrovane sportske novosti« št. 4. so Izšle. Vsebina: Zagrebški drsalci napredujejo tudi brez umetnega drsališča. — Ha-škovci hokejisti so odpadli v edinem pol-fjna.lu za prvensvto Hrvatske. — Občni zbor ZNP je v glavnem razpravljal o sodniški avtonomiji in potrebi dostojnega Igrišča. — Slovenci nimajo radi nogometa, kar se je videlo na občnem zboru SK Ljubljane. — Nekompletna Vojvodina iz Novega sada bi mogla zmagati nad Szege-dom tudi z več kakor 5:0. Potovanje Gradjanskega v Beograd ne pomeni več terenske prednosti. — V čem se športno kegljanje razlikuje od našega domačega itd. Vmes je še mnogo raznega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke po 1 din. R D Sreda, 15. januarja. Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi. poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Spomini na Joh. Straussa (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Sramel »Ljubljana«. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Rih. Strauss: Smrt in pobeli čanie (plošče). — 17.45: Mladinska ura: Arncšt Adamič »Primož Trubar« (izvajajo člani Rad. igr. družine). — 18.40: Protestantov-ska doba med Slovenci: Višek razvoja slov. protestantizma (g. prof. S. Lenarčič). — 19: Napovedi, poročila. — 1925: Nac. ura. — 19.40: Reprodudran orkestralni koncert. — 20: Koncert zbora Glasbene Matice. O ustanovitvi pavskega zbora in njegovih pevovodiih eovori g. Karel Mahkota. — 21.15: Klavirski koncert (ga. Ducv Temmel-Belec). — 22: Napovedi, poročila. Beograd. 20: Prenos opere iz Na-odne-ga gledališča. — Zagreb. 17.15: Koncert orkestra. — 20: Plošče. — 20.30: Domači skladatelji. — 21.30: Pevski zbor »Zvoni-mir«. — 22.15: Sremske nemi. — Praes. 1825: Pester glasbeni spored. — 8o*Ua. 19.50: Mali orkester. — 20: Simfonična »lasba. — 20.30: Koncert solistov. — 22.05: Bolgarska glartia. — Berlin. 10.15: Vesela muzika. — 21.15: Drobne melodije. HALI OGLASI CENE ALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln emu-atno pri •tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ta ženit ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sia vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje '-aslovov. Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Vsaka beseda 2 tfln: davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj 51 znesek 20 din 3 mlajši jamski nf>'*~«rniki (štaigeri) šolani, neporočeni ali pa takšni, ki bi S selitvijo družine lahko nekaj časa počakali, dobe takojšno službo na premogovniku Stari Golubovec. V ponudbah označiti osebne podatke in dosedanjo prakso. Ponudbe poslati na Upravo rudnika Stari Golubovec. pošta Golubovec, banovina Hrvatska. 645-1 Išče se dober hlapec za na posestvo na Dolem-skem. Plača dobra1 Obiralo se bode samo na tiste, ki imajo dobra spričevala. — Istotam se sprejme tudi de Ida za kmetijska dela proti dobri plači. Oferte poslati na ogl. od d. Jutra pod: »Domačija«. 678-1 Frizerko zmožno vseh v to stroko spadaj »Mh del — sr.rejmem v statvo službo. Joško Hurirffi. Kra-l'a Petra c. 17 Tr se-n?ce. 932-1 Dama prosi gospoda, da JI s kratkoročnim posojilom pomaga do eksistence. Ponudbe pod »Eksistenca« na ogl. odd. Jutra. 834-16 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš' znesek 20 din Prodam 6 sedežni ociprt avto Clirysler, v dobrem stanju, z novimi gumami. Naslov v vseh posl. Jutra. 903-10 Avto enotonski. malo rabljen, takoj prodam. Na ogled v delavnici šušteršič. Prankopanska 21. 931-10 n Potniki Natakarica kavcile a se sorelm.e tat--j Pr^v-dbe n? otI. ood. .Tu«t?i pod »Zmožna, prijazna? 907—1 Postre?nico mlado. polteno. rprej-mem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9181 Beseda 1 din. davek 2 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din NaJmanIS1 znasek 20 din Potnik agiien in zelo dobro uveden, z bivališčem v Splitu, išče zastopstva v manuialrturni stroki, konfekciji ali slično proti proviziji, za celo Dal macijo. event samo za otoke. Potuje 4 krat letno po vseh mestih Dalmacije. Poseduje najboljše reference. Naslov '.-seh ?osl. Jutra ood štev. »7192-B*. 928-5 Hišnka zakonski par ^rez itrnk. spreimemo takoi. Ve* pri Gregorc & Co. Tyr-ševa c. 15 — dvorišče. 92 "5-1 Mizarskega • pomočnika dobrega, z orodj°m pred Yisprejmem v stalno službo. Tržaška cest?. 17 929 1 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Vsaka beseda 50 tvar. da vek 3 din Šifro tn d^anip naslova 5 din nair"an1«i znpse* 17 din Železninar starejša, dobra moč. išče p-imerno službo, kot poslovodja. aetaHist. skladiščnik ali stične sorodne stroke Govori nemško. hrvatsko slovensko in madžarsko. Cenjene p->nudbe prosim pod značko »Eisenbltithe 100« na ogl. odd. Jutra. 896-2 Frizerka tfče stalno službo v Mariboru ali v okolici. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mlajša frizerka«. 834-2 Kompletna spalnica iz trdega lesa — dobro ohranjena, poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 920-12 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Zložljivo posteljo kup;m. Ponudbe pod »čista * na ogl. oddelek Jutra. 912-7 Trgovska pomocnica noštena. stara 18 let, išče službe kjerkoli na deželi Vajena je tudi gostilniških in kuhinjskih Q'el. Ponudbe na os-!. odd. Jutra t>od »Mlada moč. 885 2 ITlad frizerski pomočnik ijV> zaposlenje v dam-skem salonu. Cenjene ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Dober delavec«. 9192 Beseda 1 din davek 3 tfln za šifro ali da lan je naslov 5 din Na t man jši znesek 20 din Vosek Ja rumen ln bel. ima večjo količino po ugod ni ceni naprodaj Me-darna. LJubljana. 21 dovska ul. 6. 33314-6 Peč, mizni štedilnik ln gašperček — ugodno proda »Metalla«, Gospo »vetska 16. 932-6 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Posojilo dajemo našim ■'•lanom ln varčevalcem Ogodni pogoji Vloee obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var Sevalci brezplačno zavarovani Zadruga »Moj Dom- Ljubi jna Dvor žakova 8 Iščemo oover lenike 199-16 Industrijsko podjetje v polnem obratu bi za menilo obremembo 500.000 na I. mestu. Ponudbe pod »Obrestovanje ali udeležba« na ogl. odd. Jutra. 638-16 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Mlekarna na prometni točki se odida v najem. Vprašati Rožna dol. Cesta IX14, nekarija. 925-19 Oblačila Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlsi znesek 20 din Žaket s telovnikom zelo aobro ohranjem, za suhega velikega gospoda, proda — Dragičevič, Kralja Petra trg 8 II. — Ogled od 9. do 10 tn od 13. do 16. ure 936-13 3eseda 1 din, davek 3 dip. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Večja stavbna parcela 20 minut od centra Ce Ija. ugodno naprodaj Informacije pri: R. Biz iak Mariborska cesta 3a Celje. 938-20 ■flJPHMBUJJ Beseda 1 din davek i din, za šilro ali dajanj« naslov 5 din Najmaniš; znesek 20 din 200 din nagrade dam onemu, ki preskrbi i-sobno stanovanje s fe bruarjem ali marcem ■ponudbe pod »Nasrada na ogl. odd. Jutra. 857-21a Beseda 1 din. davek 3 din, za šilro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Enosobno stanovanje od-dam takoj ali z marcem v Rož. dol. Naslov v vseh posl. Jutra. 913-21 Zahvala Podstrešno stanovanje sobe ln kuhinje se >dua v hiši kavarne »Evropa--. Vpraša se pn Gr.-gorr & Co, Tyrševa cesta ?5, dvorišče. 927-21 VSAKOVRSTNO zimo SREBRO - PLATINO BRIL3PMTE SHHRBCOE SRFIR3E RUtINE BISERE I.T.D. STRRIHSKE HRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH STRUN TVRDKB Jos EBERLE LJUBLJANO. TY RŠEVA 2 - sara«^ Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Klavir dobro ohranjen, naprodaj za Qln 1400. — Naslov v vseh posl Jutra. 924 26 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Fige za žganiekuho po nainižii ceni prodaiaz tvrdka Ivan lelačin. Liubliana. Telefon 26-07. ^8-33 .V HOTEL W StON Beseda 1 dm davek din. za šltrc ali dajanjf naslov 5 din Najman1! znesek 20 din Opremljeno sobo ali prazno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov. Karlovška cesta 15-1, levo. 223-23 Opremljena soba s souporabo kopalnice se takoj odda v Mostah. Pokopališka 14, pri La-sar.u. 921-23 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Prodam dinamo 220 voltov. 1.5 KS. in 4 KS. ter aparat za odtajanje vodovodnih cevi. Ambrožič. Bo rovnica. 911-29 Opremljeno sobo s souooraoo kuhinje iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 923-23 Za Bežigradom oddam s 1. februarjem lepo solnčno sobo — opremljeno, s posebnim vhodom, gospodu. Lin hartova ul. 9-1. 930 23 Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanj, naslov 5 din Najmar.' znesek 20 din Prošnje in vloge vseh vrsi in v raznih jezikih se stavlja. — kakor tuo opraviia vse posle in pc ta »SERVIS BIRO. po strežna pisarna v Ljub ljani, Sv. Petra c. 27 telefon 21-09. 898 31 Vsaka beseda 2 aln: da vek 3 din; za dajanji naslova 5 din; najntan ši znesek 20 din Kupim stroje za ureditev mehanične delavnice: stru garski stroj (Drehbank) Schoping - Hobelmaschi ne Itd Ponudbe z na vedbo cene na Publici tas, Zagreb pod »57875' 869-29 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Zapestna ura se Je našla na Tyrševl cesti. Lastnik Jo dobi pri Prane. Karba. TjrrSeva cesta 46. 916-28 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov S din Najmantš znesek 20 din Avtomobilska veriga se je zgubila od mitnice Sv Jakoba do Dese v šlški. Pošten najditelj naj jo vrne: gost. Sta ri Tišler, Kolodvorska ul. 24. Lepa nagrada. 909-28 KAUČE novi modeli po nizkir> cenah dobite pri E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva S4. Zastonj zavojček Dostaiovega toaletnega bisera na pokušnjo — Uspeh po prvi uporabi Koža obraza tr telesa ostane čista. žarama -veža ln mlada Mozn-Iji sojedci nečistosti obraza Izginejo Pošljite za strošek i dinarje v znamkah Kemikalija Novi Sad 144 V lekar aah. drogerijah original ni karton din 48 50 37 OTOMANE v veliki izMri Kupite ugodno pri E. RADOVAN tapetnih Mestni trg IS. KtlttJE eno VECBAtVNE - IRtOOKAHKA SV. PETRA NAM Iz življenja na deželi SLOVENSKA BISTRICA. Hude posledice prometnih ovir za gospodarstvo se knžejo tudi na cesti Maribor—Slovenska Bistrica—Celje, ki jo sicer na odseKu Maribor—Fram obnavljajo, a je v tako žalostnem stanju, da je na njej reden in varen promet skoraj nemogoč Ukinitev av-tovoženj na daljše proge, pomanjkar.ie bencina in pnevmatike ovira ves brzi tovorni promet ki se je nekdaj na tej "ažni cesti vršil skoraj brezhibno. Trgovci so prej ob vsej progi dobivali blago v najkrajšem času dostavljeno na dom, dočim ga morajo zdaj po več ur daleč odvažati od najbližn;e železniške pjtaje. Zaradi slabih prometnih razmer na cesti trpi trgovina veliko škodo, v zadnjem času pa je prizadeta posebno lesna strrka, ker so se pojavljali zastoji tudi v železniškem prometu. Iz Kranja r— 43 redna glavna Skupščina sokolske-g-a društva Kranj bo danes zvečer ob 20. uri v posvetovalnici v Narodnem domu. Pozivamo članstvo, da izpolni svojo člansko dolžnost in se po^oštevilno udeleži skupščini. Brate in sestre, ki so v zaostanku s članarino, bratsko vabimo, da jo do pričetka skupščine poravnajo! lj Zagorja Z— Občni zbor Obrtnega drušlva. Na praznik Treh kraljev je bii v Potočki vasi 19. občni zbor zagorskega Obrtnega društva. Bil je dobro obiskan Naši obrtniki predstavljajo zbor zavednih naprednih občanov zagorske doline. Njihova stanovska združena delujejo v polnem razmahu za koristi članov ne glede na to. kdo vodri v zbornici za TOI obrtne zadeve Ce je treba, skupno obsodijo vsako nepravilnost ki io V niadnih dner, Vas KozarčeK B £ R M E T - V I jpvaruje nripe - Gostilničarji ga tanke aaroče že majhen sodček — Zahtevajte 7OV8O0 le BEKME1 B. MAKINKOVA tz SREMSRIH RARLOV« EV FruSka eora. Izobražena gospodična ki prihaja v Ljubljano, želi družbe gospoaa nac 35 let Ponudbe pod »Iskrenost- na ogl. odd Jutra. 933-2'3 NAJLEPŠE ČTIIVO Ravljen: Zgodbe brez groze Klabund: Pfotr-Rasputir Ravljen: Čma VOJtlO Thompson: Sivho Majerjeva: Rudarska balada Broširana knjiga: din 10.— vezana k nji}, i: din 15.— ZALOŽBA ffCE§TA" LJUBLJANA, KlSAFLJEVA UUCA ŠT. 5 J Za številne ustne in pismene izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega dragega in ljubljenega očeta in brata Ivana Vrtainika posestnika in gostilničarja v Št. Lambertu se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Najiskrenejša hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala čast. duhovniku, ki je rajnemu podelil tolažila sv. vere in požrtvovalno takoj prihitel k njemu ter mu lajšal zadnje trenutke, sokolskemu društvu Zagorje o/S, gasilskim četam Št. Lambert, Tirna, Colniše in Zagorje ter pevcem za ganljive žalo-stinke in govornikom za ganljive poslovilne besede. Žalujoči sinovi, sestre in brat. Originalno staro srbsko SLIVOVKO 28—48% v zdravih hrastovih sodih od 400—600 L prodaja P. BEKIČ, BEOGRAD, Terazije 28. Jakec Skok In Skakec Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. TRETJE POGLAVJE Rok Tovarna jako dobro zaposlena, išče družabnika. Predlogi pod lifro: »Seriozno« na ogl. odd. Jutra. 639-16 42. Gospod žandar jo po stopnicah itreže, pri kletnih vratih ga Anže prestreže. Za zidom skrita paglavca čepita, nič ju ni strah — o, se celo režita! INSEHIRAJ Svečama »Pax«, Kopač & Štele, družba z o. z. javlja žalostno vest, da je po kratki mukepolni bolezni preminul njen dolgoletni zvesti uslužbenec, gospod Jože Vovk Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. t. m. ob 15. uri z 2al, iz kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Dragemu pokojniku bomo ohranili časten spomin. Ljubljana, dne 14. januarja 1941. Naš neizmerno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, tast, brat, stric in svak, gospod Franc Pušnik posestnik je danes, previden s sv. zakramenti, v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega nepozabnega pokojnika bo v četrtek 16. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Teharje 7, na teharsko farno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v petek 17. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi na Teharju in v soboto 18. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Danijela v Celju. Teharje, Celje, Maribor, Vojnik, Stip, dne 14. januarja 1941. TEREZIJA, soproga; TONČKA, MARICA, FANI, hčerke; CIRIL, sin; LOVRO MIKLAVCIC, 2IVKO PANTELIC, ALOJZIJ GMAJNER, zeti; ROZA, snaha; vnuki in vnukinje ter rodbina LUŽE VIČ. - V' . -i-j.-j r morajo sem in tja ugotoviti. Da se zag«t sko obrtništvo proti preosnovi, kakor si Jo je zamislilo nekaj oseb na škodo svobodnih obrtnih združenj je umljivo. Tudi na občnem zboru se je pokazala vzajemnost, s katero so obsodili nove, obrtnikom škodljive metode. Po nagovoru predsednika Turka so poročila izpričala lep porast števila članov in celotnega premoženja. Odposlanec zveze g. Iglič iz Ljubljane je obširno poročal, navajajoč, da je svoboda obrtništva v nevarnesti, še bolj pa je ogrožen njihov obstanek. Obrtništvo danes nima nikjer prave zaščite. Razširja se šuš-marstvo. pritiPka ga davčni vijak raznih korporacij. Delavska zbornica ne nudi potrebne pomoči za strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja. Igličev govor je žel mnoeo odobravanja. Oglasila sta se še g. Kališnik in Ameršek z raznimi nasveti, posebno glede razmer na obrtni šo5i, ki naj bi res nu'"ila vso potrebno šolsko Izobrazbo obrtnim vajencem. Iz Brežic br— Komisijski pregled žrebcev. L'cen- covalna komisiia ki jo bodo tvorili inž. Ivan Hvastja. ravnateli državne konj-rne v Ponovičah. zastopnik banske uprave, okrajni in veterinarski referent ter zastopnik krajevne konjerejske organizacije, bo v soboto 18. t. m. ob pol 9 v Brež;cah za srez brežiški in del šmarskega sr^za pregledovala žrebce privatnih lastnikov zaradj licencirania za leto 1941 Lastniki naj prinesejo s seboj vse potrebne dokumente glede izvora žrebcev. Rejci, ki so jim bile preteklo leto obljubljene vzreine nagrade, bodo nagrade prejeli po končanem pregledu br— šahovski turnir, šahovski klub namerava izvesti turnir za prvenstvo Brežic. Danes ob 20 ho v Narodnem domu žrebanje in takoi nato se bo igralo prvo kolo. Prvak bo prejel lepo nagrado. Ker se bo tu-nii igral le enkrat tedensko, pričakuje-mc.. da se ga udeleže tudi tisti, ki se sicer izgovarjajo, da ne utegnejo Prav vsi. ki se količkaj zanimate za lepoto šahovske igre ste dobrodoli in ne dopustile, da bi primat spet prešel v roke Ljubliančana. br— Smrt iisr^ednesra moža. V torek ob 5. je po dolgotrajni srčni bolezni umrl Jože Zor k o. posesfn:k in železničar v p., star 77 let. oče občinskega blagajnika Fi-anceta Zorka iz Brežic, žalujočim naše iskrer.o sožalje! br— Trta bo pozebla. Lanska mrzla zima je skoraj polovico trt uničila, kar je imelo za posledico, da se je vino močno podražilo. Ce mraz ne bo ponehal, je pri-i čakovati da bo tudi letos mnogo vinskih ; trt po naših goricah pozeblo, cene vinu j pa bodo jeseni zopet poskočile, j br — Grdo sovraštvo v družini. Ko je I neka mati iz Dol. Ribnice prejšnji torek i zjutraj pripravljala zajtrk družini, je v ! kuhinjo stopil najmlajši sin Vincenc, star komaj 15 let, in jo začel zmerjati s podlimi psovkami. Ko mu je hotela odmeriti primerno lekcijo, je vstopil še drugi sin in 52 letni mož, ki je Vincencu podsl močno poleno, da se matere tudi dejansko loti. Parkrat je sin udaril mater po glavi nad desnim očesom. Mati se je opotekla in zbežala Dva centimetra globoka rana boli, še bolj pa boli mater srce, ko vidi, da jo sovraži in tepe sin. Govorijo, da vladajo neznosne družinske razmere v tej hiši. Mož, če si dober gospodar, napravi red. Z lepim pogledom in prijazno besedo boš odgnal marsikatero nadlogo, ki razdira srečo v družini! Iz Ptuja j— Uradni dan Zbornice za TOI se je moral iz tehničnih razlogov preložit, na četrtek 23. t. m. in bo v Narodnem domu. j — Preglejte, če ste vpisani v volilni imenik! V januarju se vršijo uradni popravki volilnih imenikov, kateri so razloženi na mestnem policijskem uradu do 25. t m. Vsi, ki imajo volilno pravico v mestu, naj se prepričajo, če so vpisani. j— Skupščina Narodne čitalnice. V soboto se ie vršil občni zbor Narodne čitalnice. Predsednik s. dr. Fermevc je v uvodu spregovoril nekai vzpodbudnih besed. nakar je tajnik g. Uršič podrobno orisal delo. ki ga ie izvršila Narodna čitalnica. Blagajna, katero vodi g. Rašl. izkazuje 31.183 din dohodkov in 32.520.50 din izdatkov. Zelo razveseliivo oa ie bi1 o knjižničarjevo poročilo. Knjižnica sedaj razpolaga s 4105 knjigami in je bilo od teh v zadnjih dveh letih nabavljenih 105 novih. Poleg tega ima kniižnica naročenih tudi 10 revij in 10 rednih knjižnih izdaj. Zanimanje za čitalnično knjižnico stalno narašča. Sledile so volitve. Izvoljen je bil stari odbor z malimi izpremem-bami. Pozneje se je razvila živahna debata. kako bi se delo na narodno-vzgoi-nem polju čim boli pcglobilo. j— Dramsko društvo uprizori v petek 17. t. m ob 20. uri Wernerjevo komedijo v treh dejanjih »Na ledeni plošči« v režiji Jožeta Babica. Vstopnice se prodajajo v trafiki Tem še. j— v smuških likih, katere so priredili v nedeljo ptujski Sokoli v Vrablovi era-bi. so bili doseženi naslednji rezultati: člani: 1. Dostal Dušan. 2. Šalamun Bojan. 3. Berlič Srečko. Naraščaj: 1. Kos^a-njevee Zdenko. 2. Pertot Ljubo. 3. Dob-nik Dušan, 4. Škorc Drago. 5. Komel Franto. Deca: 1 Zavmik Alfonz. 2. Košir Ervin. 3. Langus Marijan. j— Zvočni kino predvaja danes (v sredo) in jutri, obakrat ob 20 uri film »Zmaga je naša«. Za dodatek filmski žurnaL Iz Murske Sobote ms— /h sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Murski Soboti je postavljen g. dr Tone š t i h. ms— Karikaturist Kondor nam predstavlja Prekmurce v karikaturi. Po sko-ro enoletni turneii po Bolgariji se ie pred kratkim vrnil v Mursko Soboto naš ožji roiak, g Ladislav Kondor. Okrog 30 znanih prekmurskih obrazov nam bo zdaj z drugimi karikaturami, ki jih je posnel na svojem romanju po treh kontinentih, predstavil na posebni razstavi v pros orih osnovne šele. Razstava bo odprta v nedeljo 19. t. m. ob 11. z otvoritvenim pr da-vanjem prof. Liške. ms— Cigan PLšta žrtev nočne nezgode. Pred kratkim so našli na cesti od Murske Sobote proti Cmrlavcem mrtvega cigana Štefana Horvata. Imel je počeno lobanjo in zlomljeno nego. kar je bilo znak, da je postal žrtev prometne nesreče. Cigan Štefan Horvat, ali kakor so mu vsi rekli Pi-šta, je bil eden izmed redkih predstavnikov ciganske rase, ki je užival zaupanje Sobočanov da so ga postavili za lovskega čuvaja. Bi! je izredno delaven in požrtvovalen, predvsem pa pošten. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.