)\lO'
k, ilc« 3 e(-
l P,:
bolj
:nif
jsei
n«'
30l(
XA
rec1® lot-ževt o,1 n
tu : lezt
j j
nap ni j
3 bi
A
slo'
lij
vp ■ b' K)Ct':
o -i
isle*1
:ien(
iot$
: torij
ev)-
Oi(
r#
m fj
/ez9,
lOSt
di»
jvaf-
puri
5es
oj ^ DU1; to i:
; »A
Liiiri1 ,-grri i i« tr* lat’' in 1 iaj
, rt*
me i il, i’
je j
idil11' bi I
jO
u
180
ln0
in'
st«
iaj-
GOSPODARSTVO
leto
XIII ŠTEV. 313
CENA LIR 30
Pošt. plač. v got.
SREDA, 15. JULIJA 1959
Sped. in abb. postale gr. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
[JENA EVROPA ODBIJA POLOŽAJ PODREJENOSTI
dvoma, da se utegne v nem času ta prebitek amerišk-e-
svoje obrate v deželah Evropskega skupnega tržišča uživala iste ugodnosti kakor podjetja teh držav, ki ustanavljajo svoje obrate v drugi državi, članici Evropskega skupnega trga. Francozi lahko ustanavljajo tovarne v Zahodni Nemčiji kakor Nemci v Franciji. Američani ustanavljajo podjetja v evropskih državah in izkoriščajo razliko med plačami v Evropi in Ameriki, toda plače v Evropi se bodo dvignile, ker je dvig plač v razvijajoči se industriji naraven pojav.
Evropska industrija res konkurira ameriški tudi na notranjem ameriškem trgu, toda la trg je prostran in poleg tega se je ameriška industrija razvila prav v konkurenčnem boju.
Jean Monnet ne misli, da Se Evropski skupni trg in Svobodno trgovinsko področje, ki se ustanavlja pod okriljem Vel. Britanije, morata medsebojno odbijati. Anglija bo končno uvidela, da bo njeno sodelovanje z Evropskim Irgom koristno njenemu gospodarstvu. Nastopil bo čas, ko bodo države Evropskega skupnega trga, Anglija in druge države tvorile gospodarsko enoto.
Čedalje manj ameriške pomoči tujini
Glasovanje v ameriškem senatu glede ameriške pomoči tujini pomeni poraz za politiko predsednika Ei-senhowerja in njegove vlade. Senat je namreč močno skrčil pomoč, ki jo hoče ameriška vlada podeliti tujini po novem proračunu. Glavni zagovornik skrčenja ameriške pomoči tujini demokratski senator Ellender je naglasil, da je Amerika s svojo pomočjo spravila na noge evropsko industrijo. Ameriški zavezniki v Zahodni Evropi so gospodarsko že tako močni, da bi lahko prevzeli večji delež stroškov za obrambo. Eisenhower je predložil Kongresu proračun za
pomoč tujini v višini 3 milijarde 909,400.000 dolarjev. Predstavniški dom je celotni znesek skrčil za 10%, medtem ko je senat znižal posamezne postavke za vojaško pomoč. Vojaška pomoč je bila znižana za 300 milijonov dolarjev; poleg tega so bile posamezne postavke v programu za vojaško pomoč tujini znižane za nadaljnjih 83,5 milijona dolarjev. Države članice Atlantske zveze (NATO) bodo prejele 893,75 milijona dolarjev. Najbolj občutno je bila skrčena pomoč državam na Srednjem in Daljnem vzhodu ter afriškim in južnoameriškim državam. Od prvotno predloženega zneska 796,50 milijona dolarjev, bo zdaj ostalo za te države samo 406,25 milijona dolarjev.
»Mondo Economico” svari
Gospodarska dejavnost v Evropi je ponovno zaživela. »Mondo Economico« poroča, da je industrijska proizvodnja narastla v zadnjih mesecih v vseh evropskih deželah. Največjo dejavnost so zabeležili v gradbeništvu in železarstvu pa tudi v industriji potresnega blaga, najmanj pa sta sl opomogli kemična in avtomobilska industrija. Posledice ameriškega zastoja še niso odpravljene: v maju letos je bilo v Evropi več brezposelnih kakor v lanskem maju. Letos imajo delavci in tudi kmetje manj denarja na razpolago za nakup potrošnega blaga. Medtem ko so nekateri gospodarstveniki optimistično poudarjali razvoj mednarodne trgovinske izmenjave, svari »Mondo Economico«, da se je nakupovanje surovin v tujini v zadnjih mesecih sicer res povečalo, da pa so te surovine uporabili le za povečanje zalog. Kljub temu nakupovanju je pri proizvajalcih še vedno preveč surovin. Omeniti je tre ba še, da so zasebniki skoraj popolnoma odpovedali sodelovanje pri stalnih investicijah, v zadnjem času so zlasti visoke investicije državnih in poldržavnih podjetij.
.Zunanie’ svobodno trgovinsko področle
UspeH angleške diplomacije
Monnet zahteva nasproti Ameriki odnos sodelovanja
Kakor smo že v zadnji številki »Go- nim trgom je Monnet dejal, da bodo ^Podarstva« omenili, postajajo ameri- ameriška podjetja, ki želijo ustanoviti gospodarstveniki in državniki če-, J® holj pozorni na konkurenco za-ounoevropske industrije, ki izpodriva »dno bolj ameriško blago na tujih tr-k’1 Pa tudi v sami Ameriki. Ameriška govinska bilanca je sicer še vedno ak-.lvna, toda ni “ogled
ga izvoza nad uvozom zmanjšati, kar P°slabšalo položaj dolarja. Američa-1^. Postajajo tudi pozorni na posledice, p1 jih utegne povzročiti ustanovitev .^'fopskega skupnega tržišča. Zato se Uredništvo nekega ameriškega časo-p sa obrnilo na Francoza Monneta, glav-‘ §a pobudnika Evropskega skupnega g_a. da bi čulo njegovo mnenje o bo-cem razvoju gospodarskih odnosov ed Zahodno Evropo in Združenimi Pjufiškimi državami.
*onnet je mnenja, da so evropske jl i’'ave v svojem gospodarskem razvo-1 dosegle raven, ko jim ameriška go-in llarsl9a pomoč ne bo več potrebna n ko se bodo evropske države lahko govorile z Ameriko glede podeljevali Pomoči nerazvitim državam. Nastopi i® čas, ko je treba določiti, v kakš-^fri evropske države lahko pri-. VaJo k skupni pomoči za neraz-1 e dežele. Marshallov načrt in razne ruge oblike ameriške pomoči, kakor
1	dl drugi činitelji so ustvarili v ev-
2	Pskih državah, kakor v Franciji in ,j h Nemčiji, .nov gospodarski položaj.
tvarjeni so bili novi odnosi med A-iiko in Evropo. Prenehal je odnos l_.‘d tistim, ki daje pomoč in drugim, p' J0 Prejema. Zato so potrebna skup-Posvetovanja med Ameriko i.n ev-• kimi državami za sodelovanje, in lc®r na isti ravni.
‘uonnet je naglasil, da morata Sev. j/nerika in Zah. Evropa, združena v , roPskem skupnem tržišču, nastopati uPno in voditi podobno politiko na-pPtoti nerazvitim deželam. Države Ev-Pskega skupnega trga uvažajo iz ne-azvitih dežel več blaga kakor v Zdru-e'ae ameriške države.
^Nerazvitim deželam bi bilo treba po-agati tako, da se najprej ustalijo ce-i?e 1Zvoznega blaga in določijo količine .pVoza surovin iz teh dežel. Amerika Zah. Evropa morata v tem pogledu diti skupno politiko; Amerika mora riceti sodelovati z Zah. Evropo in zapustiti položaj države, ki deli podpo-p/ tcr pristati na dejansko sodelova-
Zaradi ugodnega razvoja evropske industrije je jasno, da ta čedalje bolj onkurira ameriški. Glede odnosov med uasriškimi podjetji in Evropskim skup-
iiFs™I]o1ve¥
v Italiji
Stavka italijanskih pomorščakov,
.L Plovejo na ladjah državnega hol-lnga FINMARE (IRI) traja že več akor mesec dni. Prizadete so štiri velike družbe, in sicer Tržaški LIoyd, driatica (Benetke), Italia (Genova) n Tirrenia v Neaplju. Kolikor gre za Prekomorski potniški in tovorni pro-je stavka uspela, vendar se je v okalnem prometu pojavilo mnogo ■Aj^okazov. Pomorščaki zahtevajo » o-tno povišanje osnovnih plač (brez raginjskih doklad). Osnovna plača basa danes okoli 50.000 lir. Plovna udjetja so ponudila 8% zvišanje. Nji-ovi predstavniki trdijo, da bi en s 0rnar vštevši hrano, socialne pridevke in nadure po poviških, ki jih »ahtevajo sindikalne organizacije, stal Plovne družbe 160.000 lir na mesec; d tega bi sama plača znašala 120 ti-oc lir. škodo stavke pomorščakov ce-ll° na okoli 200 milijard lir. stavka kovinarjev, katere se je ude-žilo okoli 1 milijon nameščencev in slavcev po vsej Italiji, je trajala 5 Pr. Tovarnarji so ponudili 3%-tno Povišanje plač, ki ga sindikati niso s®5eieli. Ti zahtevajo poviške, ki se gmljejo med 13 in 18°/o; poleg tega « rajšanje delovnega urnika, ki znaša dai 48 ur, in podaljšanje dopusta.
zadnjem času so tovarnarji prista-1 na zvišanje plač, pač pa so odbili s® druge zahteve. Stavke se je ude-®zu? okoli 96% delavcev in 75% na-'es®encev. Stavkali so železarji po 2nih -železarskih podjetjih in ko-^marji v ladjedelnicah in strojnih , varnah, razen v tovarni avtomobi-®v Fiat v Turinu, v Trstu Milanu in snovi je prišlo do manjših prask ed pomorščaki in policijo, pa tudi ed kovinarji in policijo.
PRED VELIKO STAVKO AMERIŠKIH KOVINARJEV kupna pogodba ameriških železar-]G. j® potekla 30. junija in v treh ve-m jeklarnah so železarji pričeli kar na sv°i° roko (v dveh d . arnah v Pennsjdvaniji okoli 13.000 n,navcev in v jeklarni v Clevelandu a;00>- železarski i/flistavko %! j \j
vjo«, med tem časom je bilo med ndikatom in 12 ameriškimi družba-p1 sklenjeno premirje do 14. julija.
edsednik železarskega sindikata juac Ronald je predložil Eisenhower-seh naj Posreduje z imenovanjem po-nega odbora, vendar je Eisenho-r Predlog odklonil ter priporočil Posredna pogajanja. Sindikat zah-u Va Poviške 15-20 stotink dolarja na
3	in’ ameriški železar zasluži sedaj ’ 0 dolarja (1937.50 lire na uro). To-
^ rnarji odbijajo to zahtevo; češ da 1 njena izpolnitev zahtevala zvišanje . ne železarskih proizvodov v trenut-■ _ko zadeva ameriška industrija na OCno konkurenco tuje industrije.
Manj mladih delavcev v Nemčiji
Zahodnonemška banka »Deutsche Bundesbank« je objavila, kakor vsako leto, »poročilo o konjunkturi v Zahodni Nemčiji«. Poročilo navaja, da je število delavcev lansko leto v primeri s prejšnjim letom narastlo za 350.000. Narodni dohodek ni lani naraščal tako hitro kakor prejšnja leta, in sicer se je dvignil od 209,6 milijarde mark v letu 1957 na 222,3 milijarde v letu 1968. Povečanje dohodka je znašalo lani 6,1 prejšnje leto pa 8,6%. Narodni dohodek torej ni naraščal v prejšnjem razmefju, čeprav se je povečalo število delavcev za 350.000. To
na morju
V eni izmed zadnjih številk smo priobčili sliko velikega potniškega letala Boeing 707 na reaktivni pogon, ki ga je uvedla ameriška družba Pan American na progi Pariz - New York oktobra lanskega leta. Boeing leti na tej progi z brzino 900 km na uro. Današ-
nja slika prikazuje veliko sovjetsko letalo TU 114 - »Rosija«, to je največje potniško letalo na svetu, ki lahko sprejme 225 potnikov. Tudi to je na reaktivni pogon. Razstavljeno je bilo na nedavni mednarodni letalski razstavi v Parizu.
Vdihe poljshe nabave na Anglešhem
Pogajanja za ustanovitev ožjega ali takoimenovanega zunanjega trgovinskega področja, ki bi zajelo Vel. Britanijo, Norveško, Švedsko, Dansko in Portugalsko ter Avstrijo in Švico, so že tako napredovala, da se 20. julija sestanejo v Stockholmu zunanji ministri teh držav, ki bodo dokončno sklepali o ustanovitvi svobodnega trgovinskega področja v novi obliki.
Sodeč po komentarjih zahodnonem-škega tiska pomeni ta razvoj velik u-speh angleške diplomacije. Vel. Britanija je delj časa dvomila sploh v možnost, da se organizira in ustali Evropski skupni trg oziroma Evropska gospodarska skupnost, ter je temu dosledno omalovaževala to akcijo. Toda ko je propadlo njeno prizadevanje za ustanovitev širšega svobodnega trgovin skega področja ob sodelovanju držav Evropskega skupnega trga, se je lotila ustanovitve takoimenovanega ožjega trgovinskega področja, za katerega so dali pobudo skandinavski državniki. Prvotno je bilo postavljeno načelo, da se morajo carinske olajšave nanašati samo na industrijsko blago, toda končno je Anglija popustila zahtevam Danske, ki je bila pripravljena sodelovati v novi gospodarski skupnosti samo pod pogojem, ako Anglija zagotovi uvoz njenih kmetijskih pridelkov določene carinske olajšave. Anglija je končno ugodila tej zahtevi Danske ter z njo sklenila poseben sporazum. Z novim trgovinskim področjem Anglija lahko pritiska na Evropsko gospodarsko skupnost.
UGODNOSTI ZA UVOZ DANSKIH
KMET. PROIZVODOV V ANGLIJO
Najnovejši angleško da.hski sporazum glede uvoza danskih kmetijskih pridelkov v Vel. Britanijo vsebuje v glavnem naslednje: sedanja carina na uvoz slanine se 1. julija 1960 zmanjša na polovico, to je na 5% in v naslednjem letu sploh odpravi; iste ugodnosti bo deležen tudi uvoz danskega svinjskega konserviranega mesa, medtem ko bodo carino na glivičasti sir in konser-virano mleko 1. julija 1960 odpravili. Glede na obveze, ki jih ima Anglija nasproti ostalim članicam Britanske skupnosti ni mogla popustiti glede carinskih olajšav za uvoz masla, trdega sira in jajc, pač pa se je obvezala, da ne bo razvila svoje domače proizvodnje na škodo danskih proizvodov.
Angleži računajo, da bodo zaradi teh olajšav, ki so jih dovolili Dancem, izgubili 7,5 milijona funtov šterlingov na leto (1 funt 1750 lir); samo carina na uvoz slanine je vrgla letno 6,5 milijona funtov šterlingov). Znižanje oziroma odprava carin na uvoz kmetijskih pridelkov ne velja samo za Dansko. temveč tudi za vse ostale države, ki so pristopile k ožjemu svobodnemu trgovinskemu področju. Izvedli jih bodo hkrati z 20% znižanjem carin na uvoz industrijskih izdelkov. Poraba slanine je znašala lansko leto v Angliji okoli 555.000 ton; 39% te količine pridobivajo na Angleškem, 40% uvozijo iz Danske in 2% iz Švedske, ostalo pa iz drugih držav.
že dobrih 14 dni se mudi v Londonu pomočnik poljskega ministrstva za zunanjo trgovino Fr. Moderzetvski v spremstvu treh strokovnjakov. Gre za nove velike poljske nabave za opremo poljske industrije in za olajšanje plačilnih pogojev. Nedavno je Poljska zaključila dogovor z angleškimi industrijskimi podjetji za dobavo strojev in druge opreme v vrednosti 5,2 milijona funtov šterlingov. Zdaj se Poljaki dogovarjajo z angleško družbo Imperial Chemical Industries za licenco za izdelovanje terilena. Poleg tega želijo Poljaki nabaviti industrijsko opremo za izdelovanje tega vlakna. Gre za dobave v vrednosti 8 milijonov funtov šterlingov.
Poljaki se pogajajo tudi z velikimi angleškimi podjetji z.a proizvodnjo e-lektrotehničnega materiala, kakor Metropolitan - Vickers in British Insulated Callender, s Construction in English Electric za dobavo električnih lokomotiv v vrednosti nad 2 milijona funtov šterlingov.
Moderzewski se je v svoji izjavi gospodarskemu listu »Financial Times« dotaknil splošnih pogojev za pospešitev poljsko angleške trgovinske izmenjave. Izrazil je upanje, da bo izvoz poljskega blaga na Angleško narastel, a tudi bojazen, da bodo carinske olajšave, ki jih je Anglija dovolila Dancem za uvoz slanine, prizadele poljski izvoz v Anglijo. Poljaki upajo, da bodo na Angleško v kratkem lahko izvozili 60.000 ton slanine na leto. Danes izvažajo povprečno 47.000 ton. Lani so Poljaki za slanino prejeli 11 milijonov funtov šterlingov, medtem ko je vrednost vsega izvoza v Anglijo znašala 26 milijonov funtov šterlingov.
Poljaki bi radi kupili na Angleškem še več industrijske opreme ter bi si radi nabavili tudi angleške industrijske licence. Seveda odvisijo poljski nakupi od naraščanja izvoza poljskega blaga v Vel. Britanijo. V tem pogledu, je izjavil Moderzevvski, so Poljaki med svojim obiskom opazili določene ovire na angleški strani.
Moderzewski je dodal, da nabavljajo Poljaki v Vel. Britaniji opremo tudi na kredit, toda pogoji za jamstvo teh kreditov s strani Export Credit Guarantee Department niso takšne, kakor jih Anglija daje drugim državam. V tem pogledu abstaja torej diskriminacija.
Poljska se pogaja z Ameriko za dobavo novih kreditov, medtem ko ni Moderzetvski v svojih razgovorih v Londonu načel vprašanja novih angleških kreditov.
JUGOSLAVIJA V KOELNU
V septembru bo v Kolnu mednarodni sejem gospodinjskih potrebščin m železnih izdelkov. Lanske prireditve se je udeležilo 1200 razstavljalcev, med temi 125 iz tujine. Trgovinski uspeh sejma je privabil letos mnogo več razstavljalcev, zlasti iz inozemstva. Iz Francije se je prijavilo že okrog 60 razstavljalcev, iz Belgije 7, iz Holandije 8, prav toliko tudi iz Velike Britanije, Italije in Japonske, 7 iz švedske, 5 iz Avstrije, 10 iz Norveške, 9 iz Švice in 4 iz Amerike. Poleg omenjenih držav — poroča zagrebški »Jugoslavenski poslovni kurir« — bosta na letošnjem sejmu sodelovala še Jugoslavija in Luksemburg.
češkoslovaška nima neposredne zveze z morjem, vendar si prizadeva — kakor na primer Švica — da bi razvila lastno pomorsko trgovinsko mornarico. Že leta 1951 je Češkoslovaška imela lastne pomorske trgovinske ladje. Pomorska plovba je danes organizirana v posebni plovni družbi »češkoslovenska namorna plovba«. Družba vzdržuje redno progo z Daljnim Vzhodom ter se poleg tega bavi tudi s svobodno plovbo.
češkoslovaška plovna družba zavzema važno mesto v češkoslovaški zunanji trgovini, ki jo podpira v njenem širjenju. Lansko leto je bila češkoslovaška trgovinska mornarica sestavljena iz petih ladij, ki so skupno imele 33.000 brt. S temi ladjami so prevozili 158.000 ton blaga iz Evrope v Azijo. Nekaj ladij je na parni pogon, in sicer z navadnimi in tudi turbinskimi stroji. Spomladi so v ladjedelnici Warnemuende v Vzhodni Nemčiji zgradili še ladjo »Dukla« s pogonsko silo 7200 konjskih moči, V Pulju pa ladjo »Mir« s 6250 konjskimi močmi. V letošnji spomladi je češkoslovaška naročila v ladjedelnici Uljanik v Pulju še 13.000-tonsko petrolejsko ladjo »Ostrava«. Na Japonskem gradijo v Osaki za češkoslovaško plovno družbo še eno motorno ladjo, nadalje v Varni na Bolgarskem tudi eno ladjo. Te ladje bodo še letos dograjene.
ZASTOJ PRI POGAJANJIH MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Rimski gospodarski list »II GJobo« (5. lilija) je posvetil krajši članek rimskim pogajanjem za dobavo industrijske opreme Jugoslaviji na kredit, ki so se začela pred dobrim mesecem. II Globo pripominja, da so se pogajanja začela v splošnem optimističnem ozračju, medtem ko so po enem mesecu zašla v zagato in se utegnejo zaključiti brez uspeha. Čeprav so z uradne strani priznavali važnost izvoza tehnične opreme za italijansko gospodarstvo, je danes treba ugotoviti, da je v praksi možnost uveljavitve Italije na tem področju resno ogrožena zaradi pomanjkanja zadevnih zakonskih določb glede jamstva za kredite, na katere bi se lahko oprli izvozniki. Zakon z dne 22. decembra 1953 št. 955 je zastarel, ker se je mednarodni položaj po letu 1953 spremenil. Mnogi konkurenti, kakor na primer Zah. Nemčija in industrijske države pod sovjetskim okriljem, so svoje napore povečali, da bi z ugodnimi pogoji privabili dežele, ki nimajo na razpolago dovolj valute. Ta zadeva se že dolgo ponavlja in vendar je nekateri nočejo razumeti. Zaradi nesodobne zakonodaje .ni mogla Italija prodreti na prenekatere trge, čeprav je bila dana za to možnost. Mi nočemo zgubiti še kliente, ki si jih je italijanska industrija pridobila s tem, da je spodrinila tujo konkurenco gospodarsko naprednih držav. Izvoz industrijske opreme se ne omejuje samo na koristi, ki jih ima industrija, tem-več odpira tudi možnosti koristne menjave, ki je v prid vsej italijanski pro-
izvodnji. V interesu Jugoslavije je, da nabavlja industrijsko opremo, ki jo potrebuje za svoj gospodarski razvoj, v Italiji. Ne smemo namreč pozabiti, da zavzema Italija drugo mesto med u-vozniki jugoslovanskih proizvodov. Toda prav tako je res, da lahko tudi druge države nudijo Jugoslaviji zelo ugodne pogoje za nakup kapitalnih dobrin. Zaradi takšnega položaja je v korist obeh držav, da najdeta pot do sporazuma tako, da se zakonu iz leta 1953 da širša razlaga; to je bilo storjeno že v drugih primerih.
Sodelmie med llalllo le Jeooslaviio
UVOZ KMETIJSKIH STROJEV IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO
Jugoslovanski zavod za mehanizacijo kmetijstva je te dni sporočil italijanskemu uradu I.C.E. (Zavod za zunanjo trgovino) v Zagrebu, da namerava izvesti širokopotezen načrt za nadaljnjo mehanizacijo kmetijstva. V ta namen potrebuje večje število traktorjev in pomožnih strojev. Jugoslovanska podjetja bodo uvozila nekaj strojev iz Italije, poleg tega pa bi jugoslovanske tovarne rade kupile italijanske patente za izdelovanje podobnih strojev doma. Zavod za mehanizacijo (Institut za me-hanizaciju Poljoprivrede, Dobrinjska ul. 10, Zemun . Polje - Beograd) prosi italijanske tovarne kmetijskih strojev, da predložijo svoje cenike in tehnične podatke svojih izdelkov.
sindikat je takoj ter jo proglasil za
TISKARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM Dne 20. junija je pričelo na An-43eSttem stavkati 150.000 stavcev v 00 tiskarnah. Zaradi stavke je mo-jO prenehati izhajati 87 dnevnikov ,Zven Londona in okoli 1000 tedni-.°% Založniki nekaterih tednikov, akor na primer »Economista«, so fičeli tiskati svoje časnike v Fran-CIH in Belgiji.
Vprašanje priznanja visokošolskega študija diplomirancev, ki so dokončali študije v Jugoslaviji, je v Italiji na dnevnem redu že ves povojni čas. To je pravzaprav življenjsko vprašanje ne samo za prizadete absolvente jugoslovanskih univerz, temveč tudi za obstanek slovenskih šol v Trstu in Gorici. Na teh šolah poučuje mnogo profesorjev, katerih položaj še ni urejen, ker jim italijanske šolske oblasti ne priznavajo študijev, ki so jih dovršili na jugoslovanskih univerzah. Londonski sporazum ni tega vprašanja dovolj jasno in zadovoljivo rešil, ker je za prizadete samo določil čas, v katerem morajo svoje študije prilagoditi zahtevam zakonov obeh držav (Italije za slovenske profesorje, Jugoslavije za italijanske). Prilagoditi se zadevnim šolskim zakonom pomeni pogosto za naše profesorje pričeti z akademskim študijem na novo kakor študenti pri dvajsetem letu; saj zahtevajo nekatere italijanske univerze za nostrifikacijo jugoslovanskih diplom ponovitev skoraj vsega študija v skladu z italijanskim učnim načrtom in ne ocenjujejo pravilno študija na jugoslovanskih univerzah. Zato smo zaprosili znanega slovenskega publicista iz Ljubljane, naj nam nekaj napiše o delu na jugoslovanskih univerzah in o glasu, ki ga uživajo predavatelji na teh univerzah doma in na tujem. Naš sodelavec je ustregel tej naši želji, a se je omejil v glavnem na ljubljansko univerzo pač iz razloga, ker so mu razmere na tej univerzi bolj poznane. želeli bi, da bi se kdo oglasil tudi s prispevkom o drugih univerzah iz Jugoslavije. (Pripomba uredništva).
* * *
Letos preteče štirideset let, odkar je bila ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani. Štiridesetletni obračun nam prikazuje veliko količino znanstvenega dela, ki ga je opravila univerza v tem času. še pomembnejše je njeno vzgojno delo; saj je dala slovenskemu in ostalim jugoslovanskim narodom na tisoče akadem-
Ob 40-letnici ljubljanske univerze
Prispevek k poglavju o priznanju študija na jugoslovanskih univerzah
sko izobraženih intelektualcev na najrazličnejših področjih. Vprav presenetljiv je hitri vzpon ljubljanske univerze. ki je v kratkem času dohitela in se postavila v isto vrsto s starimi univerzami sosednih držav Srednje Evrope.
Odločno prelomnico v rasti ljubljanske univerze pomeni 1. 1945, ko je vlada Ljudske republike Slovenije izpopolnila nekatere fakultete in ustanovila vrsto novih. Slovenci smo dobili takrat popolno medicinsko fakulteto, razne izpopolnjene in razširjene oddelke tehnične fakultete, popolno fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Nas zanima-predvsem nova ekonomska fakulteta, ki je sedaj združena s pravno.
Morda je imela ljubljanska univerza v prvih letih svojega obstoja značaj tolikerih drugih univerz, ki jih imajo velike države raztresene po svojih podeželskih mestih in ki se ponašajo samo z uspešnim pedagoškim delom brez blestečih znanstvenih izsledkov. Toda kmalu je zlasti v slavistiki s svojo trojico: Nachtigal, Ramovš in Kidrič postala znana v svetu slavističnih proučevanj po vsej Evropi. Prof. ing. Milan Vidmar na področju prenosa električne energije, dr. Josip Plemelj v matematiki, dr. Srečko Brodar z raziskovanjem prazgodovine človeka, arhitekt Jože Plečnik in drugi so nenehoma širili sloves ljubljanske univerze kot odličnega znastvenega središča po vsej Evropi.
Sredstva, ki so jih po zadnji vojni začele vlagati slovenske oblasti v širjenje in izpopolnjevanje univerzitetnih fakultet in številnih inštitutov, so kmalu začela prinašati plodove na pedagoškem in znanstvenem področju. Komaj izpopolnjena medicinska fakulteta je rasla na ugledu v ostalih jugoslovanskih republikah in v tujini. Posebno so se izkazali sloven-
ski kirurgi pod vodstvom dr. Božidarja Lavriča. Pred vojno smo imeli Slovenci razmeroma skromen kader zdravnikov, ker je bil medicinski študij predrag; saj so morali študentje opraviti zadnje semestre izven Ljubljane. Velik delež so dali slovenski zdravniki tudi v narodno-osvobo-dilni borbi, in sovražnik; ni prizanesel v svojem besu niti partizanskim zdravnikom. Nova povojna popolna medicinska fakulteta je več let polnila praznine v zdravniških vrstah, in razsejala obilo zdravnikov tudi v podeželju, tudi v takšnih krajih, kjer niso imeli nikdar stalnega zdravnika, že pred vojno, poznani biolog dr. Jovan Hadži je po zadnji vojni še bolj zaslovel po svoji tubelarijski teoriji knidarjev in s tem v zvezi z reformo naravnega živalskega sistema. Fizika, tipična moderna znanost naše jedrske dobe, ima v dr. Antonu Peterlinu. raziskovalca velemolekular-skih sistemov, v mladem dr. Antonu Moljku in celi vrsti mladih znanstvenih raziskovalcev jedrske fizike v »Inštitutu Josipa Štefana« jamstvo za nove dosežke na tem področju. Posebno so cenjeni doma in, v tujini izkušeni diplomiranci tehnične fizike. Oddelek za rudarstvo in metalurgijo na tehniški fakulteti v Ljubljani uživa spričo bogastva rudnin v južnih pokrajinah Jugoslavije velik ugled v vsej državi; to se pozna posebno na dotoku študentov iz ostalih republik. Gradnje velikih hidro- in termocen-tral, pospešena elektrifikacija ne samo mestnih središč, ampak tudi podeželja so naloge oddelka za elektrotehniko, ki jih rešuje z veliko zavzetostjo.
Nova reforma univerzitetnega študija je skrčila trajanje študija na štiri leta; pri tem se stretni za ohranitvijo na sedanji znanstveni ravni, ne da bi zašli preveč v specializacijo. Na in
univerzi so začeli z organiziranjem podiplomskega študija do dveh let, ki naj skrbi za specializacijo diplomirancev. Teorijo povezati s prakso ima namen plačana počitniška praksa v industrijskih podjetjih, ki jo morajo opravljati študentje raznih oddelkov tehniške stroke. Univerza ima svoje družbeno upravljanje po univerzitetnem in fakultetskih svetih, ki proučujejo razne načine, kako povezati visoke šole s prakso v življenju, z raznimi industrijami, ki rastejo in se razvijajo po vseh predelih Slovenije.
Pri razmotrivanju pedagoških in znanstvenih dosežkov ljubljanske univerze ne moremo mimo univerzitetne mladine, ki se je v primeri s pred vojno pomnožila trikratno. Sedaj študira na ljubljanski univerzi okoli 6.500 študentov. Velik del jih stanuje v študentskem naselju v Podrožni-ku, kjer imajo na razpolago tudi veliko moderno urejeno menzo. Zelo visok odstotek študentov prejema štipendije od okrajev, občin in posameznih industrijskih podjetij.
Po drugi svetovni vojni so dobili Slovenci poleg razširjene in izpopolnjene univerze še tri umetniške akademije: akademijo za upodabljajoče umetnosti, akademijo za glasbo in akademijo za igralsko umetnost.
Visokošolska mladina Ljubljane je vesela, toda zelo prizadevna in v svoj študij zagrizena, že davno so minuli časi, ko se je med mladino mnogo veseljačilo in zapravljalo čas ter so se semestri vlekli v nedogled. Kajpada ima tudi nekatere sodobne značilnosti kot pač vsa mladina v svetu: Redko izpusti kak film v ljubljanskih kinematografih, nori za moderno lahko glasbo, se navdušuje za popevke opatijskih, beograjskih, san-re-movskih in drugih pevskih festivalov je zdaj njen neposredni smoter
priti v posest kakršnegakoli motornega vozila, za začetek vsaj mopeda. Je pa neprimerno resnejša od tržaške visokošolske mladine, vajena trdega, temeljitega učenja. Tudi s tržaškega področja je študiralo in še študira nekaj desetin slovenskih študentov, katerim so bila in so še zaprta vrata italijanskih univerz spričo previsokih šolskih taks in še višjih stroškov za prehrano in stanovanje. Na žalost niso samo zaradi gospodarske stiske v Trstu, temveč tudi zaradi posebnih političnih razmer in monopolov inženirji z ljubljanskimi diplomami mogli najti primerne zaposlitve v Trstu in so odšli v Milan ali pa v Nemčijo, kjer jih sprejemajo z odprtimi rokami.
Kje je torej mesto po vsem tem kar smo povedali čisto na kratko, ljubljanske univerze med univerzami tistih držav, ki mejijo na Jugoslavijo? Vsekakor je ljubljanska univerza enakovredna po svojih znanstvenih metodah in resnosti pedagoškega podajanja velikim italijanskim univerzam v severni Italiji, kot na pr. v Padovi', Bologni in drugod. Meri se lahko tudi s srednjeevropskimi velikimi univerzami na Dunaju in v Pragi, kjer so se šolali njeni prvi profesorji, v marsičem pa prekaša vse manjše univerze v Italiji in Avstriji. V jugoslovanskem merilu pa je privlačna za študente iz drugih jugoslovanskih republik zaradi študija na raznih oddelkih tehniške fakultete.
Le redke italijanske univerze dajejo tolikšno možnost pridobiti toliko znanja, kot ga prinesejo s seboj diplomiranci ljubljanske univerze, ki hočejo nostrificirati svoje slovenske diplome. Vprašanje nostrifikacije diplom je pa seveda tudi vprašanje medsebojnih državnih odnosov in ti so med Italijo in Jugoslavijo takšni, tako prijateljski, da nas samo čudi, kako še ni prišlo do priznavanja medsebojnih diplom, do tega kar priznava italijanska vlada z raznimi odredbami diplomirancev z Južnega Tiro-la na avstrijskih univerzah. A. r.
nazadovanje pripisujejo okolnosti, da je bil delovni teden skrčen od 48 na 45 ur. Skrčili so tudi nadurno delo. Skrajšan je bil delovni čas v tovarnah tkanin, v rudnikih in premogovnikih, kakor tudi v železarnah. Zmanjšala se je tudi količina opravljenih delovnih ur, in sicer za 2%. Investicije so bile še vedno visoke ter so dosegle 42 milijard. Zadnja pospešitev avtomatizacije je dala na razpolago vedno več delovne sile, ki ni dovolj zaposlena. Zanimivo je, da zaradi sorazmernega nazadovanja števila rojstev pada tudi število mladih delavcev, ki se uvrščajo med redne delavce. Tako na primer je ostalo lansko leto 114.000 vajenskih mest nezasedenih; v tovarnah so se že začeli vznemirjati zaradi tega po-manjikanja prirastka mladih moči. Zato ostajajo v tovarnah starejši delavci, dokler lahko vzdržijo na svojem mestu. Izdatki za pokojnine so se povečali na 30,6 milijarde mark, in sicer za 11%, medtem ko se je celotna vrednost plač pomnožila za 6,1%.
Neaktivno prebivalstvo v Zahodni Nemčiji znaša 11 milijonov ljudi. Nemci niso lansko leto potrošili za nabavo obleke, perila in pohištvo več kakor leta 1957, pač pa so več izdali za potovanja, dopust, za nabavo avtomobilov in za kuhinjsko opremo, televizijske sprejemnike in pralne stroje.
QM0
nn n
nase
I I M U u G
Sonce, lenoba in iznajdljivost
Za mokrim junijem nas je iznenada suh in vroč julij. Ge sonce potisne toplomer nekako na 35 stopinj — v Španiji celo na 45 — je pač nastopil čas za to, sicer bi v jeseni pili kislico. Ne pritožujte se nad njim! Poletje ima svoj čar, življenje v naravi je na višku; v samem človeku v lem času vzkipi kri, življenje vidi v žarečem soncu optimizma in če nam mrtvaški zvon naznani smrt prijatelja sredi poletja, se ne moremo sprijazniti g mislijo, da smrt lahko tudi poleti ustavi utrip človeškega srca.
Pripekajoče poletno sonce vabi človeka v naravo. Cim bolj napreduje tehnika in ustvarja velika zadušna mesta, tem bolj človek hrepeni po naravi, po gozdovih, zelenih tratah in žuborečih potokih ter obširnem in brezmejnem morju. Njegov duh in njegovo telo čedalje teže prenašata ozračje štirih tesnih sten in stropa, ki mu ga sodobni arhitekti čedalje bolj potiskajo na glavo. Sodobna tehnika ga je s svojimi izumi iz narave zvabila v velika mesta, a mu je hkrati dala hitra in razmeroma cenena vozila ter široke asfaltne ceste, da lahko zdirja iz njih nazaj v naravo. Gotovo ni slučajno, niti ne sad propagande, da se je v današnji dobi tako razvil turizem.
Poletje torej pomeni beg od tehnike in zbliževanje z naravo. Prava hudičeva znajdba sodobne tehnike in današnje civilizacije je brzina in nervoznost, ki izvira iz nje. Naravi pa se ne mudi in tudi ne človeku, recimo kmetu, ki živi z njo.
Kakor bi nas hotelo poletno sonce nalašč uleniti, da bi svoj korak zadržali in motorno kolo pustili na vroči asfaltni cesti ter zavili v gozd, kjer bi nekaj trenutkov polenarili in po filozofirali, kam nas vede življenjska pot.
Ste že videli gručo Arabcev v Kairu, kako na travi v mestnem parku čakajo na zaton sonca, lenarijo in modrujejo. Ni slučajno, da so južnja-ki bolj leni in vdani modrovanju, življenje v vročem podnebju jih je napravilo takšne. Mar ne pomeni lenarjenje upor proti stroju, ki teče brezglavo, čeprav ga. je pognal človek? Industrijski Milan naj se zato ne punta proti birokraciji v vročem Rimu, a tudi ne Rim proti življenjski filozofiji Neaplja in Palerma. Vidite, vsega je krivo to sonce!
če je potreba bila mati izumov, je bila verjetno lenoba njihov oče — je zapisal neki ameriški pisatelj, ki kmetuje. Po njegovem so počasni in k lenarjenju nagnjeni ljudje bolj iznajdljivi kakor pridni in urni. Lenoba ga je v prvi svetovni vojni kot vojaka na Francoskem pripravila do tega, da je odtrgal desko v stropu nad hlevom in pričel metati skozenj krmo s senika neposredno v jasli. Sodobni farmerji so pozneje prav tako uredili svoje hleve. Isti pisatelj tudi trdi, da so ženske manj iznajdljive kakor moški, ker so prepridne in neumorno delajo, ne da bi mislile na delo, ki ga opravljajo. Zato so izumiteljice v zgodovini tako redke.
čeprav je na moji strani vroče poletno sonce, ta. neskončni vir energije, si te trditve, da je bilo v človeški zgodovini manj ženskih kakor moških izumiteljev, da je torej moški bolj iznajdljiv kakor ženska, ne upam razviti, ker se bojim, da bi »Gospodarstvo« ne vzdržalo poletnega navala užaljenega »šibkega« spola.
— Ib —
—•—
Iz vsakdanjega življenja
žena je občudovala krzno, ki ji ga je podaril mož: »Iskrena ti hvala zares, moj ljubi. Toda žalosti me misel, kako je končala živalica. ki so jo odrli za to krzno«.
Mnogo ljudi bolj skrbi za svoje avtomobile kakor za svoje možgane; v avtomobilske motorje vlivajo redkokdaj cenen bencin.
Eden izmed najbolj važnih predmetov, ki bi ga morali poučevati v šolah je ta. kako naj se človek vede pred človekom.
(VVilfred Funk)
L
VOJNE NE BO. V mednarodnih diplomatskih krogih prevladuje splošno mnenje, da je minila vojna nevarnost in da pride tudi "v pogledu Berlina do kompromisne rešitve med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Zadevna pogajanja so bila obnovljena v Ženevi. Pred sestankom zunanjih ministrov štirih velikih držav je bilo posvetovanje zunanjih ministrov zahodnih držav, katerega sta se udeležila tudi italijanski zunanji minister Pella in nemški zunanji minister Von Brentano. Kaže, da so tudi Američani bolj pripravljeni na popuščanje glede berlinskega vprašanja. V tem pogledu priporoča bivši a-meriški poslanik v Moskvi Harriman večjo prožnost. Po dolgem potovanju po Sovjetski zvezi se je Harriman prepričal, da Hruščev noče vojne.
TIPANJE MED AMERIČANI IN RUSI. Ameriški tisk posveča izredno pozornost obisku sovjetskega podpredsednika Kozlova v Ameriki. Odprtje sovjetske razstave v New Yorku je Kozlov izkoristil za razne razgovore z ameriškimi državniki. Pravijo, da je Kozlov za Hruščevom danes prva osebnost v Sovjetski zvezi. Na pot v Sovjetsko zvezo se pripravlja Eisenho-werjev brat dr. Milton, ki bo sovjetskim državnikom zasebno sporočil gledišče brata Eisenhowerja in ameriških državnikov glede perečih mednarodnih vprašanj. Milton E:isenhower ne bo potoval v Moskvo skupno s podpredsednikom Nixonom, ki se tudi pripravlja na to pot. Hruščev je zadržal pri sebi 7 ameriških guvernerjev, ki so na tritedenskem potovanju po Sovjetski zvezi, kar 3 ure in 40 minut ter jim razlagal razmere v Sovjetski zvezi.
AFRIŠKE IN AZIJSKE DRŽAVE ZA ALŽIRIJO. Diplomatski predstavnik Burme pri Organizaciji združenih narodov je Varnostnemu svetu izročil noto v imenu 21 afriških in azijskih držav. Te opozarjajo Varnostni svet na nevarnost, ki ga predstavlja položaj v Alžiriji za mir in varnost v svetu. V Alžiriji se boj med Francozi in uporniki nadaljuje. Ti so ugrabili med drugim tudi tri Evropejce in štiri Muslimane.
FRANCIJA POVZROČILA KRIZO V NATO. Poročali smo že, da je vrhovno poveljstvo Severne atlantske zveze (NATO) na predlog Amerike sklenilo, da 200' ameriških lovcev bombnikov za prenos atomskega orožja premesti iz Francije v Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo. De Ganile je zahteval od Američanov, da Francijo obveščajo o izsledkih na področju atomskega oboroževanja. Američani so to zadevo odbili in Francozi so jim sporočili, da ne morejo pristati na to, da bi Američani postavili v Franciji zaloge atomskega orožja, ne da bi pri tem Francija imela primerno besedo. Atlantsko poveljstvo je bilo mnenja, da ne more imeti v Franciji bombnikov brez zalog atomskega orožja. Takšne zaloge obstajajo že v Zahodnji Nemčiji in Veliki Britaniji. O zadevi so razpravljali tudi v angleškem parlamentu, kjer je poslanec Bevan dal Francozom prav, češ da je popolnoma upravičena njihova zahteva, da se jim prizna enakopravnost na atomskem področju z Angleži in Američani. Ei-senhower je izjavil, da je pripravljen sprejeti De Gaulla.
RAZPEČAVANJE LISTOV PO CER KVAH so francoski škofje prepovedali. O tem je bil sprejet načelen sklep
Mednarodna trgovina
ZSSR NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Letošnjega jesenskega mednarodne ga velesejma v Zagrebu se udeleži 14 podjetij iz Sovjetske zveze. Razstavljala bodo rude, železarske izdelke, umetna gnojila, mesne konserve, ra-dioaparate, medicinske opreme, tkanine, krzna, knjige, gramofonske plošče, glasbila, snemalne fotoaparate, kamione, osebne avtomobile, poljske traktorje, opreme za tovarne in rudnike, itd.
IZREDEN UVOZ MASLA V ITALIJO
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni izdalo dovoljenje za uvoz »čez carinarnico« 2000 ton masla iz Argentine. Kontingent bo razdeljen na štiri pošiljke, ki si bodo sledile vsake tri mesece od 12. julija dalje. Maslo bodo uvozili čez carinarnico v Genovi in Milanu. Ministrstvo je izdajo podobno dovoljenje tudi za uvoz 400 ton masla iz češkoslovaške. Deloma pojde maslo čez Milan, deloma čez Pontebo.
UVOZ MADŽARSKE ŽIVINE
Ministrstvo za zunanjo trgovino (Mincomes) je izdalo dovoljenje za uvoz iz Madžarske novega kontingenta 6500 konj in 16.000 goved. Živino bodo uvažali »čez carinarnico« čez Pontebo in Trst. Kontingenti čez Trst so naslednji: julij 1959 375 konj in 1000 goved, avgust 250 odn. 750, september 250 odn. 750, oktober 250 konj, november 250 konj, december 250 konj in 500 goved, januar 1960 500 goved, februar 500 goved. Ostalo pojde čez Pontebo.
JUGOSLOVANSKA ODŠKODNINA FRANCOSKI DRUŽBI
Delničarjem družbe Compagnie Fran-caise des Mineš de Bor so na zadnjem občnem zboru sporočili, da se je lanska bilanca zaključila s prebitkom 22 milijonov 667.648 frankov in da prejmejo delničarji 29 frankov na vsako prioritetno delnico in 27 frankov na navadno delnico. Družba bo 1. septembra 1959 razdelila med delničarje znesek 588 milijonov frankov, ki ga je prejela od Jugoslavije do konca lanskega leta kot odškodnino za podržavljenje rudnikov v Boru. Na vsako delnico bodo izplačali 960 frankov.
IRAŠKI PETROLEJ ZA POLJSKO. Iraški minister za gospodarstvo Kubbah se je vrnil z obiska na Poljske n in v Vzhodni Nemčiji. Poljaki so mu obljubili, da bodo kupovali iraški petrolej ter da bodo za Irak zgradili več petrolejskih ladij. Vzhodna Nemčija bo sklenila z Irakom poseben dogovor za sodelovanje na industrijskem področju.
PRODAJA AVTOMOBILOV NA
EVROPSKEM SKUPNEM TRGU
Uvedba Evropskega skupnega trga je (povzročila malenkostno znižanje cene avtomobilov v državah Evropske gospodarske skupnosti. Te države morajo v smislu sporazuma znižati carine za 10% in dovoliti uvoz določene količine vozil. V smislu teh določb so Francozi dovolili uvoz avtomobilov iz Zah. Nemčije. Ta kontingent znaša 3% vrednosti celotne francoske proizvodnje av-
lllll!lllllllll!llllllllllllllll!!ll!lllll!lltlllllllllllllll|llll!llllllllll!llllll!lllllllll!lllllllft!lll
na konferenci francoskih kardinalov in škofov. »La semaine religieuse« v Lillu je priobčila zadevno poročilo škofij Cambrai, Lille in Arzas. Prodaja kakršnihkoli listov v cerkvah bo od 1. oktobra 1959 prepovedana. Izvzeta je samo prodaja brošur izrecno verske vsebine.
tomobilov leta 1957. V smislu teh olajšav bodo letos uvozili v Francijo za 7 milijard frankov tujih avtomobilov (14 milijonov dolarjev), medtem ko je lani uvoz znašal 2,780.000.000 frankov (5 milijonov 560.000 dol). Carine na uvoz avtomobilov v Franciji so bile znižane za 10% in znašajo danes 27% ad valorem. Francozi so objavili te podatke, ker so se nemški izvozniki pritožili, da Francija ni izpolnila obvez, ki jih določa rimski sporazum o Evropskem skupnem tržišču.
SIMCA V AMERIKI
Uvoz francoskih avtomobilov znamke SIMCA v Ameriko se je v prvem polletju 1959 povečal za 167%. Američani so kupili letos 19.171 vozil SIMCA, lani 7.155; v zadnjem času se prodaja teh avtomobilov še stopnjuje.
JUGOSLOVANSKI TRAKTORJI ZA BRAZILIJO. Tovarna motorjev v Rakovici je odpremila v Brazilijo prvih 120 traktorjev tipa »Zadrugar«. Tovarna bo še letos dobavila Braziliji ostalih 510 traktorjev, kakor je bilo nedavno domenjeno. Traktorje so na Reki vkrcali na ladjo, ki jih bo raztovorila v Rio de Janeiru, Sao Paulu in Rio Grande do Sulu. Skupna vrednost vseh traktorjev bo dosegla poldrugi milijon dolarjev. Brazilsko podjetje »F. Bastos« sc zanima za traktorje TG 50, ki jih na podlagi italijanskega patenta Vender izdeluje tovarna »14 oktobar« v Krušev-cu. Tovarna bo v oktobru poslala prvi traktor na poskus. Če se bo traktor obnesel, bo brazilsko podjetje naročilo prvih 50 podobnih »goseničarjev«.
PROSTOVOLJNA ODDAJA PŠENICE
V Rimu so pretekli četrtek predstavniki kmetijskih organizacij in Združenja kmetijskih konzorcijev podpisali sporazum o prostovoljni oddaji pšenice. Pravila o izvajanju oddaje so bila takoj nato objavljena in prvi stoti pšenice že prihajajo v državna skladišča. Kakor znano, je prostovoljna oddaja nekakšno dopolnilo obvezne oddaje, ker ta ni zadostna, da bi preprečila špekulacijo s cenami nšenice. Lani so kmetijske organizacije oddale prostovoljno 1! milijonov stotov pšenice, to je približno toliko, kolikor je znašala obvezna odaja. Odkupna cena se suče med 5400 in 5800 lirami, in sicer po kraju, kjer je bila pšenica (mehka pšenica) pridelana. Za trdo pšenico so odkupne cene ostale na lanski ravni, to je od 7550 do 8550 lir za stot. Odkupne cene za mehko pšenico so precej nižje od lanskih (6800-7300 lir za stot).
ŠTIRIKRAT VEČJI IZVOZ
CEMENTA LETA 1958
Izvoz cementa iz Italije se je lani skoraj početveril v primeri s predlanskim, saj je znašal 80.000 ton, leta 1957 pa le 23.000. Od leta 1955, ko je dosegel 9531 ton, je stalno naraščal. Povečanje je sad sprostitve izvoza cementa, 'ki je bil dolgo časa omejen. Lani se je tudi zmanjšal uvoz posebnih cementov iz tujine, ki je znašal okoli 60.000 ton ter je bil prvič po vojni manjši od izvoza.
VODKA V ITALIJI. Ministrstvo za finance se je po dolgem času izreklo v zvezi s proizvodnjo in uvozom »vodke« (rusko žganje). Kakor znano, je oskrbovanje italijanskega tržišča z vodko naletelo na težave, ker ni bilo jasno, kaj je ta pijača s finančnega in carinskega vidika. Ministrstvo se je odločilo za liker. Vodka je torej liker. Zaradi tega se davki odmerjajo po lestvici, veljavni za vse ostale likerje. Prav tako so promet, prekupčevanje, uvoz in prodaja vodke podvrženi pravilom, ki veljajo za likerje.
Kemikalije na italijanskem trgu
Navedene cene veljajo za 1 kg blaga (v kolikor ni drugače označeno), f.co skladišče, v prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu. V cenah nista vračunana občinski davek ter 1GE. V primeru spremembe so cene preteklega tedna navedene v oklepaju.
Acetilfenetidin 1350-1450; acetilsalicil-na kislina 1100-1200; adrenalin krist. g 95-110; agar-agar, Koreja, Japan 3000-3200 (2700-2900); agar-agar, danski 1800 do 2000; amidopirazolin 5000-5300; atropin sulfat gr. 120-130. Bizmutov karbonat FU 3800-4000; bizmutov suhnitrat 3800-4000. Efedrin klor 9300-9600. Fenil-kinoiinkarbonska kisi. 3400-3600; fenol-ftalin FU 1500-1600, Heksametilentetra-min FU krist. 525-550; holesterin 7300-8000. Jod, bisublim. 3500. Kafein, anhidr. 3400-3450; kalijev bromid 600-630; kalijev jodid 2800; kalcijev glicerofosfat FU 2100-2200; kalcijev glukonat za inj. 1000 do 1100; kalcijev kanfosulfonat 2850 do 2900; kalcijev laktat 500-550; kalcijev pantotenat 21.000-22.000; kafra, naravna, v hlebcih 1400-1550; kafra, naravna, v prahu 1000-1100; kinin baza anhidr. 13.000-14.000; kinin etilkarbonat 15.900-16.900; kinin klorhidrat 12.500-13.500; kinin sulfat 8500-9000. Litijev karbonat 1250-1350. Mentol, kitajski 11.500-15.000; mlečna kislina 90% vol. FU 410-700. Natrijev benzoat 530-580 (550-600); natrijev bromid 650-700; natrijev pantotenat 21 tisoč do 22.000; natrijev salicilat 1100-1250; natrijev stearat 400-420; nikotina-mid 4700-5000; nikotinska kisi. 2700-3000. Papain 1/350 7200-7500; papaverin klorhidrat 20.500-21.500 (22.500-23.500); peru balzam 2250-2350; piperazin 2100-2300; progesteron gr. 180-190. Resorcin. bisu-blimiran 3400-3500. Salicilna kisi. 800-820; santonin gr. 50-55; strihnin baza in soli 28.000-30.000; sulfamid (enostaven) 1400-1450; sulfamid guanidin 2300 do 2400; sulfamid tiazol 3500-3700. Teo-bromin, čist 4900-5100; testosteronpro-pionat gr. 270-280; timol krist. 3200-3400 (3300-3500). Vitamin A (betakaroten) gr. B2 gr. 22-24; vitamin B6 gr. 97-100; vi-270-290; vitamin BI gr. 19,5-21; vitamin B 12 kristaliziran mg. 49-51; vitamin C kg 6500-6700; vitamin D2 gr. 430-450; vitamin E aost. gr. 73-75; vitamin HI (paraaminobenzoj kisi.) 3250-3400; vitamin HI (Na-sol paraaminobenzoj k:sl.) 2300-2500. železov laktat 850-930'; živc-srebrov diklorid 5200-5500.
* * *
TržašKi promet z zaledjem
AVSTRIJSKI CESTNI PROMET PROTI TRSTU NARASTEL
Avstrijski cestni promet proti Trstu je lani narastel za 70% v primeri z letom 1957. V obe smeri je šlo lani 156.246 ton blaga, leta 1957 pa 57.977 ton. Leta 1958 so odpremili iz Trsta v Avstrijo 106.818 ton (leta 1957 31.740), v nasprotno smer pa 49.428 ton (leta 1957 26.237),
Nasprotno je železniški promet nazadoval za 24% v letu 1958. Nazadoval je tudi v prvem tromesečju 1959, ko je znašal 217.540 ton (leta 1957 v istem razdobju 683.623 ton).
Skupen promet med Trstom i.n Avstrijo (cestni in železniški) je lansko lelo nazadoval za 13,5% v primeri s prometom v letu 1957.
POGLOBITEV SUEŠKEGA PRE KOPA. Delo na poglobitvi sueškega prekopa se je začelo 1. julija po načrtu predsednika Naserja. Prvi del bo dokončan v 14 mesecih. V ta namen bodo potrošili en milijon 630.000 funtov šterlingov (2 milijardi 771 milijonov lir).

NOVI FRANKI V OBTOKU. Dne 15.
julija so v Franciji dali v obtok nove bankovce po 500, 1000, 5000 in 10.000 frankov. Bankovci so podobni tistim, ki so bili v obtoku doslej. Le nad o značbo stare vrednosti je natiskana nova vrednost, ki je 100-krat manjša od sedanje. S tem hočejo počasi privaditi javnost na porabomovega denarja. Šele prihodnje leto bodo počasi pričeli u-vajati povsem nov denar, na katerem ne bo več označena stara vrednost.
KREDITNE OLAJŠAVE V FRANCIJI. Izposojanje denarja je v Franciji olajšano. Obrestna mera je bila znižana od 6 na 5,5%. Razne vrste potroš-nega blaga, kakor radijske in televizijske aparate, bodo lahko kupili proti plačilu v 18 obrokih (doslej v 12 oz. 15 obrokih). Takoj bodo morali plačati 20% skupne vrednosti (prej 25%). Ta določila so še vedno strožja kakor v drugih državah. Angleži lahko kupijo radijske in televizijske aparate proti takojšnjemu plačilu v razmerju 5% v 24 obrokih, v Zah. Nemčiji 10% v 24 obrokih, v Italiji 5-10% v 36 obrokih. V Franciji bodo kupci motornih vozil plačali 25% takoj (doslej 35%), ostalo pa v 15 obrokih doslej 21 obrokih).
USPEH NOTRANJEGA POSOJILA Rimska vlada je razpisala državno posojilo v skupnem znesku 300 milijard lir. Obresti znašajo 5% ter so proste davkov. Določene so tudi nagrade. Posojilo bodo porabili za naložbe v industriji, nadalje za pospeševanje javnih del in kmetijstva, za zboljšanje prometnih sredstev, za pospeševanje turizma pa tudi za investicije v ladjedelnicah ter graditev in modernizacijo raznih znanstvenih inštitutov. Zaradi bančne stavke se je vpisovanje posojila zavleklo, vendar so prijave za vpis že med stavko prekoračile razpisano vsoto 300 milijard lir; po italijanskih bankah je zelo mnogo denarja, katerega lastniki se niso mogli odločiti za investiranje.
Na svetovnem trgu premalo mesa 1
^ ■—x-:- ——   l-	previsoka cena krme in davčni pritisk
Potrošnja mesa v vseh deželah je v zadnjih letih silno napredovala. Na svetovnem trgu z mesom se že leta čuti pomanjkanje raznih vrst mesa, zlasti pa govedine. Potrošniki plačujejo meso po zelo visokih cenah, zlasti odkar so Združene ameriške države stopile na svetovni trg kot najmočnejši uvoznik živine. Država, ki bi razpolagala z živino, bi lahko ob taki konjunkturi kmalu uravnovesila svojo trgovinsko in morda tudi svojo plačilno bilanco. V mnogih državah so visoke odkupne cene zvabile kmete, da so se posvetili živinoreji, kljub temu pa vzreja zaostaja za povpraševanjem, ki se še vedno veča. Najviše je zlezla cena govedini pa tudi svinjini in perutnini, čeprav je oskrbovanje trga s tem blagom še zadovoljivo. Položaj na italijanskem trgu je precej slab: na njem primanjkuje zlasti izbrana goveja živina. Tudi Zah. Nemčija je nekaj časa občutila pomanjkanje, vendar so njeni živinorejci kma-
lu pripeljali na trg večjo količino goveje živine in so uspeli ustaviti naraščanje cene in uvoza. Na vprašanje, zakaj ni mogla Italija storiti isto, odgovarjajo strokovnjaki, da sta krivi
iiii'iiriii i!ii"iiiiiiiiiiiiiiii"i!iiiiiiii i luni mmi mmini iimiirmml!
FRANCOSKI FRANK SE JE UTRDIL. Prejšnji teden je francoski frank notiral na prosti borzi v Frankfurtu 0,8510 nemške marke za 100 frankov, to se pravi, da je bila vrednost franka nad uradno pariteto, ki znaša 0,8507 nemške marke za 100 frankov. To je bilo prvič ko se je frank povzpel tako visoko. Tečaj na borzi v Frankfurtu so spravili vedno v zvezo z utrditvijo franka nasproti zlatu na borzi v Parizu.
ASUANSKI JEZ bodo pričeli graditi v decembru, in sicer na podlagi sovjetsko egiptovskega načrta. Zadevni sporazum je bil te dni podpisan v Kairu. Po vsem tem je Egipt odklonil ponudbe zahodnih držav; med Sovjetsko zvezo in Egiptom so se odnosi očitno zboljšali.
Mednarodna razstava varilne tehnike
Ljubljana; julija 1959.
V mednarodnem turističnem središču na severnem Jadranu, v Opatiji, je bil od 28. junija do 5. julija svetovni kongres Mednarodnega instituta za varjenje (International institut of Welding - IIW). Na tem kongresu je sodelovalo okrog 100 najvidnejših znanstvenih delavcev in strokovnjakov s področja varjenja z vseh kontinentov sveta. Kongres je imel značaj znanstvenega razpravljanja o najnovejših tehničnih dosežkih. Elaborati in referati so se prevajali na tri svetovne jezike. Na tem kongresu je sodelovalo okrog 150 najuglednejših jugoslovanskih strokovnjakov. Kot zaključek tega kongresa je bila odprta v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču Prv^ mednarodna razstava varilne tehnike, (od 7. do 14. julija).
Če se vprašamo, zakaj razstava moderne varilne tehnike, moramo predvsem ugotoviti, da je moderna varilna tehnika prevažen činitelj za povečanje proizvodnosti. Saj je moderna varilna tehnika osnovni činitelj pri spajanju vsakovrstnih kovinskih konstrukcij in od nje je odvisna hitrost dela in trpežnost izdelkov. Vse pomembne konstrukcije, bodisi mostovi ali vagoni do avionov in avtomobilov, so pretežno varjene konstrukcije. Ker je prav ta panoga po drugi svetovni vojni doživela v Jugoslaviji posebno velik razmah in čuda, da
'n
Str0]
dalj,
Razvoj živinoreje v Italiji bi bilo tre-ba pospešiti z vsemi sredstvi, tudi 1 znižanjem cene krmil.
Uvozno-izvozno gibanje mesa v sv? tovnem merilu se razvija v glavneU1 v dveh smereh: meso prihaja zlasti jz Južne Amerike in iz Oceanije. Leta 195* je svetovni izvoz dosegel 3,1 milijon31]0^ ton (leta 1957 2,9, povprečno od IH3 1934-38 pa 2,1 milijona ton). Lani s° povečali svoj izvoz zlasti Kanada, Me' hika in Brazilija. Urugvaj je .nasproj' no skrčil svoj izvoz, prav tako tudi Ni', j zozemska. Izvoz mesa so povečale t*3 di Jugoslavija, Danska, Švedska, Bel' gija in Zah. Nemčija.
Združene ameriške države so v leh1 1958 uvozile 378.000 ton mesa (leta 195^ 178.000), Anglija je pa skrčila svoj u' voz v primeri z letom 1957 za 4% tej je uvozila le 1,4 milijona ton. Angleži so lani pojedli mnogo več perutnin3 kakor druga leta. Italija je v letu 195? uvozila 163.000 ton mesa, to je petkra1 toliko, kakor povprečno v letih 1948-52' Splošno so bile cene mesa lansko let/ po vsem svetu višje kakor leto poprej'
Združene ameriške države so lani ti' vozile več kakor 50.000 ton osoljene g13 vedine in zlasti mnogo telet, od kate-rih so dobršen del prevzele tovarn3 mesnih konserv. V primeri z letom 1952 pa je narastel zlasti njihov uvoz gov3' je živine, ki se je dvignil od 740.00® glav v letu 1957 na 1,14 milijona gla' ( v letu 1958. V glavnem so Američani; j kupovali živino v Kanadi in Mehiki' i Strokovnjaki poudarjajo, da bi ZdrU'i-žene ameriške države ne mogle pove-! ^ čati svojega uvoza v tolikšni meri, ak® j ^ bi Anglija prav lani ne skrčila svojeg3 j £ povpraševanja na svetovnem trgu z me'j som.
Te
k
!■ k; »1.1
Da
Qc
Oc
Oc
Pc
»tl.
na
oc
Oc
oc
oc
.T'
»V.
P;
oc
oc
DRŽAVE EST UVAŽAJO MNOGO MESA
Oglejmo si kakšen je položaj v dr žavah, ki pripadajo Skupnemu evroP' skemu trgu. (Italija, Francija, Zahod' na Nemčija, Belgija. Luksemburg i11
IVI
Val
tan
vse
tud
je
Sv.
je danes v Jugoslaviji že 12 tisoč varilcev, ki so si pridobili kvalifikacijo v varilski stroki. Kako važna je varilna tehnika pri izdelovanju konstrukcij nam pove dejstvo, da se je posrečilo z nje uporabo znižati pri konstrukciji beograjskega savskega mostu tonažo od 8000 na 3800 ton.
Za laika, ki morda nima dovolj vpogleda v izdelovanje modernih konstrukcij in drugih kovinskih izdelkov, velja na kratko tole objasnilo: Varjenje je spajanje kovin in plastičnih mas. Imamo razne načine varjenja kot so:	plamensko, obločno,
uporavno, avtomatsko, pod žlindro i. dr. Za vsakega teh načinov varjenja je treba posebne tehnike, posebnega stroja in seveda tudi posebnega znanja.
Mednarodna razstava varilne tehnike je prva razstava te vrste v Evropi in morda celo na svetu sploh. Na razstavi je sodelovalo 50 razstavljal-cev; 37 od teh je bilo iz Jugoslavije, 13 pa iz tujine. Največ tujih razstav-Ijalcev je bilo iz Francije (6), iz Nemčije 5, po eden pa iz Avstrije in Švice. Med jugoslovanskimi razstavljale! je bilo največ razstavljalcev iz Slovenije, namreč 21, iz Hrvatske 8, iz Srbije 6 in iz Bosne 2. Razstavljeni so najrazličnejši predmeti: raznovrstni stroji za varjenje, vagon — hlad-njak za prevoz svežega mesa, elektrode za varjenje litine, ploskve varjenih konstrukcij in posameznih delov, hladilni agregati,	— om —
Uči
se
Daj
otr,
Pet
da
iipi
zen
rač
Nizozemska). Skupaj so te države pri' na dobile v letu 1957 (podatkov za let0 1958 še ni) 7,088.000 ton mesa, od teg3 2,927.000 govejega in 3,690.000 ton svinj' skega mesa. Izredno mnogo svinjske-ga mesa so pridobili zlasti v Zah. Nein čiji, Belgiji, Nizozemski in Luksembul' gu. Zanimivo je, koliko mesa so v posameznih državah zaužili posamezni državljani: v Italiji povprečno 22,1 U na osebo, na Nizozemskem 39,1, v Zah-Nemčiji 53,1, v Beneluxu 56,1 in v Franciji 69,3 kg.
Če vzamemo Evropsko skupno tržišče kot celoto, potem je to velik uvoznik govejega mesa, samo pa zalaga svetovni trg s svinjskim mesom. Potrošnja perutnine v vseh šestih državah nenehoma narašča. V Zah. Nemčiji je že dosegla 2,5 kg povprečne let; ne potrošnje na prebivalca, v Belgiji 3,4 kg, v Italiji pa 2 na osebo. Zanimivo je, da je na Nizozemskem, ki j3
A
Ml
go\
koi
8al
ki
spl
Stv
Šol
kal
kai
najbolj bogata, kar zadeva perutnine, uživajo manj kakor v drugih državah-Glede cen zavzema Italija prvo m-’' sto med šestimi državami. V Italiji plačujemo najvišjo ceno ne le za goveje meso, temveč tudi za svinjsko. Cene ln0, svinjskega mesa so sicer le za malen- prc
»d,
kei
Pei
še
ter
kost višje kakor v drugih državah EST, prt
n
■ijc
Ha
Za
jvo
ko
pri govedini pa je razlika nasproti °-stalim članicam precej velika: v Italiji je cena govedine dvakrat višja kakor v Franciji, za dobro tretjino višja kakor v Zah. Nemčiji in na Nizozemskem. Da bi v Italiji dvignili povprečno porabo mesa na prebivalca vsaj na S j višino porabe povprečnega Nizozemca, | st\ ki je predzadnji na lestvici, bi morali j šo] kar podvojiti razpoložljivost z živino, S str prvi vrsti seveda z govejo živino. : Po
|ča
Škocjanske jame vas vabijo
Ogled vsak dan in ob vsaki uri cene 200, 100, 40 din
Gostinski obrati: »RIS Sl K« v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialitete
ter domača vina
Cg^OLMll
(/fofel
BLED, tel. št. 222, 246
odprt vse leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališče, (stalna temperatura 23a C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, izleti v bližnjo in daljno okolico, lastna' izletniška točka na letališču Lesce Bled, alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja, izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela.
ttatel TURIST
(ex Sv. Nikolaj) ANKARAN
Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in weekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples.
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praska, 5 ■ Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za potovanje po Jugoslaviji.
Želite-li upoznati Jugoslavijo?
Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije!
PARK HOTEL-Rled
Največje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in
plesni dvorani.
Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej.
Hotel J£wim - (&ted
Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej.
HOTEL
& ESPLANAOE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specija-litete.
Zdravilišče Rogaška Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT’, ,STYR1A’ in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščevosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo.
farno nekaj minut od (fistal
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
Hotel CENTRAL portorož
2 dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj
HOTEL
PflltlCi*
PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-fprtom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj.
Restavracija in kavarna v PORTOROŽU
Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj.
hotel Cpt 511 ©
Koper
Pristna istrska vina, domače in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu.
HOTEL JtlctFOpOl PIRAN
z dependanso >R0T0NDA« in dpendansami v »FJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališča, 220 postelj.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din.
99 Jpz&io M
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din.
Hotel POD VOGLOM
z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno.
Slovenski dom
Rogaška Slatina (A kat.) telefon št. 8
z depandansami LJUBi LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za Časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din.
Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI
Hotel Sočo
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. _ Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni
(julij in avgust) od din 900 do 1350_
Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba.
/fofef
Neboder
Rijeka- Sušak
Dl. Proletarskih brigada, 1
Telefoni:
Uprava: 29-80 Portir: 54 23 Bar _31 64
Hotel sa 320 hreveta topla i hladna tekuca voda n svim sobama, svaka druga soba knpatilo i W. C.
centralno grijanje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionalnom kuhinjom, prolazni pension za grape i pojedince, moderna kovana na 14 katu prekrasen vidik na Rijehn i okolica
bar - danzing do 3 n jutro veliko zabavište i terasa
poslnga prvorazredna cijene nmjerene
MITUPIIKIIOZ
Cunja Rihard
TRST
Strada del Friuli 2110 telefon 35-379
•
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčne cene
Ve
St,
So
M;
di(
ko
ka
ste
Je
kr.
Po
Po
ža
ial
in
ni,
sp
Pr
liti
sk
ke
iz
ca
so
H:
še
va
dr
ki
%
da
Te
(P
'e
U
sa
ta
di
ni
ni
n
dt
P)
kt
lii
M
se
al
\ ie sa
V;
Ži
ai
P,
v,
Š(
ci
i
i
8
i
3
3
'
1-
1-
u
7
i-
r
:i
e
S
it
l
o
i-
i*
j
i*
ie
\1
2'
10
v
ii
i.
y
o
;a
r
P'
j'
m
•j'
to
ij'
6'
n
r
0'
ni
h-
n-
'i-
Z'
•Š'
a-
n-
it'
iji
ii'
je
e,
h-
a-
je
no
n-
T,
o
li'
a-
ja
ii-
iČ'
ia
a,
ili
v
Voh: plače ® trgovinski stroki
Joj6 ^ni je bila uveljavljena .nova de-stinv Poš°dba za delavce trgovinske ^aj. e- Izboljšanje plač velja od 1. IV. Je- Plače so naslednje:
	moški	ženske
• kat, Jt kat. A	87.400	84.850
	75.800	73.450
• kat. y 21 ,et	64.400	57.150
0cl 20-21	62.900	55.750
0ci 18-20	54.200	46.450
0cl 16-18 '■rti	46.400	40.600
	34.900	31.900
0^ 21 161	49.250	43.500
°d 20-21	48.950	43.300
°d 19_2o	42.300	35.300
18-19	41.700	34.900
0(1 17-18 ■v.1!4	34.700	30.150
	23.500	22.150
21 ,et	42.050	36.050
°d 20-21	41.650	35.750
0cl 19-20	36.350	29.500
0cl 18-19	35.950	28.950
°d 17-18	29.850	25.150
°cl 16-17	29.450	25.000
	19.900	18.300
	87.400	84.850
V^URE MED izredno vročino.
fa "ude vročine .ni prizanesel matu-Vse-0rn’ delajo zrelostni izpit po W	prav v tem času. To velja
je * Za» tržaške maturante. Pravijo, da Sv Vlj0^na najhujša v novi stavbi pri Ila' Ivanu, kjer maturirajo kandidati „ slovanski trgovski akademiji in na s6'teljišču. V smislu šolske reforme bi tlajm0ra*0 šolsko leto zaključiti štiri-otr o Preh I0^3 zaradi razsajanja pe;0s^e Paralize je bil šolski pouk zo-dj, p°daljšan do starega roka. Škoda, iin Ve^a to Podaljšanje tudi za pokra-?eil6’ kakor za Tržaško, kjer ni bole-ra,.^ak0 huda in niso bili izostanki za-1 uje tako veliki.
MlDTURA NA TRGOVSKI akade-
„ I- Letos maturira na slovenski tr-]j0 ski akademiji 38 kandidatov. Po do-„ , Canih pismenih in praktičnih nalo-u ■ 80 se 11. t. m. pričeli ustni izpiti, spl*0 Irajali do 20. julija. V smislu st 0sn.,e odredbe Prosvetnega ministr-§0,a Izprašajo na slovenskih srednjih kat Po enega kandidata manj na dan , °r na italijanskih, in sicer po 5 (jj^Idatov na dan.' Ministrstvo je to. ^ cdilo za slovenske in nemške šole,
^ r se dijaki na teh šolah poleg last-. materinskega jezika morajo učiti t . aliianščine, ki je za Italijane ma-lri jezik. V komisiji za usposoblje-aosIui izpit na trgovski akademiji so °L A. Budrovič (Civitavecchia) kot pj 8Pdnik, N. Fortis (Močnik) za ita-anščino, M. Blazina za nemščino. B. za slovenščino, dr. D. Gantar v . "jigovodstvo, dr. Fr. Škerlj za pra-,m ravnatelj Sancin Kazimir kot strc-°Vni član.
St^IŽJI TEČAJNI IZPITI. Ravnatelj-šol° ^r^avne nižje trgovske strokovne st 6 s slovenskim učnim jezikom v Tr-D Trg Gioberti 4, sporoča, da so v , etnein roku 1958/59 izdelali nižji te-Jtli izpit sledeči dijaki in dijakinje: V^ago Abrami, Aleksander Biekar, ^ Jko Bizjak, Ivan Persolja, Angel j, ram, Bruno Zubcic, Marija Bradassi. I^0aja Cibic, Vilma Grison, Antonija leckar, Marija Gracija Pertot. Na-'Ca Reggente.
VI. kat. A			od 18-19	37.700	30.350
nad 21 let	64.500	57.150	od 17-18	32.400	27.300
od 20-21	62.900	55.750	od 16-17	32.150	27.150
od 18-20	54.200	46.450	pod 16 let	25.000	22.600
VI. kat. B			(Vajenci prodajalci iti vajenci vetrinisti		
nad 21 let	61.350	54.500	— prvo leto)		
od 20-21	59.950	53.100	nad 21 let	29.350	25.400
od 18-20	51.850	44.300	od 20-21	29.050	25.150
VI. kat. C			od 19-20	27.150	21.900
nad 21 let	60.100	53.250	od 18-19	26.550	21.350
od 20-21	58.600	51.900	od 17-18	23.350	19.700
od 18-20	.	50.800	43.350	od 16-17	23.100	19.550
od 16-18	43.650	38.050	pod 16 let	16.100	15.000
pod 16 let	32.650	29.850	Drugo leto		
VII. kat.			nad 21 let	31.900	27.550
nad 21 let	49.250	41.850	od 20-21	31.650	27.300
od 20-21	48.950	41.450	od 19-20	29.750	24.050
od 19-20	42.300	34.000	od 18-19	29.100	•	23.500
od 18-19	41.700	33.550	od 17-18	25.950	21.850
od 17-18	34.700	29.050	od 16-17	25.650	21.700
od 16-17	34.150	28.750	pod 16 let	18.650	17.150
pod 16 let	23.550	21.300	Tretje leto		
VIII. kat. A			nad 21 let	34.450	29.700
nad 21 let	42.050	36.050	od 20-21	34.200	29.450
od 20-21	41.650	35.750	od 19-20	32.300	26.200
od 19-20	36.350	29.500	od 18-19	31.700	25.650
od 18-19	35.950	28.950	od 17-18	28.500	24.100
od 17-18	29.850	25.150	od 16-17	28.200	23.850
od 16-17	29.450	25.000	pod 16 let	21.200	19.300
pod 16 let	19.900	18.300	Opomba: Ženske, ki so		poglavarji
VIII. kat. B	(pomočniki prodajalci in		družine, ohranijo	962 lir	»ad perso-
pomočniki	vetrinisti)		nam«, če so presegle 20.		leto služge
nad 21 let	42.050	36.050	na dan 16. marca	1956.	
od 20-21	41.650	35.750	V prihodnji številki bomo objavili no-		
od 19-20	38.100	30.950	ve mezde za delavce.		
ŽICNICA NA SV. VIŠARJE
Kmalu bo začela obratovati novozgrajena žičnica na Sv. Višarje nad Kanalsko dolino. Izhodiščna postaja je v Ovčji vesi, ki leži 800 m nad morjem. Žičnica bo v šestih minutah premostila višinsko razliko 1000 metrov. Z njo bodo prevažali po 25 ljudi naenkrat. Z vrha mislijo speljati smuk za ljubitelje zimskih športov. Na samem vrhu pa bodo zgradili hotel in drugo turistično opremo ter povezali Ovčjo ves z avtobusno progo do Beljaka in Celovca.
OBMEJNI PROMET. V prvem letošnjem polletju je prešlo mejo v obe smeri v maloobmejnem prometu 2,443.000 ljudi (v istem času lani 2.392.100). Zdi se, da bodo novi »karneti« za motorna vozila v kratkem pripravljeni in da jih bomo lahko uporabljali že v polni poletni sezoni.
VELIKE TEŽAVE V GORIŠKI INDUSTRIJI
Industrijsko področje na Goriškem preživlja hudo krizo, ki se je v zadnjih mesecih stopnjevala in ki ne kaže znakov, da bi se v kratkem mogla odpraviti. Le tu pa tam zaživi nekaj dejavnosti, zlasti v tovarni papirja in v tovarnah pohištva. Najvažnejši industrijski obrati so pa pred nevarnim brezdeljem. Ladjedelnica CRDA v Tržiču dokončuje stara naročila, medtem ko sta oddelka za gradnjo železniških vozil in elektromehaniko ustavila vse stroje. V ladjedelnici vzbuja upanje glas, da bo ladjedelnica prejela naročilo za gradnjo dveh 35.000-tonskih potniških ladij, vendar ni do sedaj še nič gotovega. V Tržiču je zašla v težave tudi tovarna hladilnikov, ki ne zmore velike konkurence močnejših tovarn. Prav tako se obetajo slabi časi kemični tovarni, ki proizvaja sodo. Skoraj popolnoma je prenehala delovati industrija konserviranja rib.
USMILJENA SRCA. Jelka Germek, Painnesville (Amerika), je poslala na upravo »Gospodarstva« za bolno Cvetko Ipavec, ki ji želi ozdravljenje, 15 dolarjev. 500 LB, Trst. Doslej poslano na »Gospodarstvo« 1500 lir in 15 dolarjev.
STAVKA PLESKARJEV v Trstu traja že od 6. julija; pleskarji zahtevajo okoli 50 lir poviška na uro.
ZARADI ZADNJE AMNESTIJE je tržaško sodišče izpustilo iz ječe 80 kaznjencev.
NOVO MAŠO JE PEL na praznik sv. Cirila in Metoda v Dornberku Jožko Berce. Študiral je v Novi Gorici in bogoslovje na Reki in v Pazinu.
KVARNERSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — Mehiški zaliv: Kumrovec 10. avgusta.
X3B>SaXŽSaS-JEiaUr:gaBBBMBB—B—M |~ i t Mili
NAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrla 63-letni Edmund Caharija in Angela Jugovič. V Trbovljah trgovec Matija Berger.
Sadje in zelenjava na tržaškem trgu
Tržaški trg je močno založen s sadjem in povrtnino. Trenutno prevladujejo še vedno breskve, precej je tudi hrušk in marelic. Breskve prihajajo z Goriškega i.n iz Italije. S Koprskega je pravzaprav malo sadja in povrtnine. Mnogo pridelkov porabi že domači trg v Istri in to zlasti v turistični sezoni, deloma pa so si istrski pridelki našli pot tudi na druge trge. Zelenjava je večinoma domača. Precej je prihaja tudi z Goriškega i.n notranjosti Italije. Kupčija na trgu je splošno živahna, ker se tudi na tržaškem čuti turistična sezona. Navajamo cene sadja in zelenjave ob koncu prejšnjega tedna, in sicer cene na debelo, v oklepaju pa cene na drobno:
Sadje: breskve 15-110 (25 160); jabolka Delicious 200-250 (280-320), navacma 40-120 (60-160); pomaranče 120-160 (180-220); marelice 90-170 (140-220); hruške 50-140 (80-180); limone 85-100 (110-160).
Zelenjava: radič I. 300-350 (360-420), II. 40-250 ( 80-320); solata 40-80 (80-120); blede 20-40 (40-70); špinača 70-90 (100-140); fižol v stročju 50-100 (80-140); zelen fižol 70-80 (100-120); grah 120-150 (160-200); bučice 20-40 (30-60); kumarice 40-80 (60-120); melancane 120-150 (160-200); paradižniki 35-60 ( 60-100); sladko zelje 10-20 ( 2040); krompir 19-33 (28-48); čebula 25-30 ( 30-50); česen 90-120 (120-160); korenje 40-60 (60-80).
Jiultma in živtjenje
Ne prodajale svoje zemlje!
V »Gospodarstvu« smo že večkrat j opozarjali naše ljudi, naj se ne pre- ] naglijo s prodajo zemlje. Zemlja je najtrdnejši porok gospodarske neodvisnosti. To je toliko bolj važno za Slovence, ki jih sicer izpodrivajo, kjer le morejo. Poleg tega se cene parcel dvigajo iz leta v leto, in to v neposredni tržaški okolici in ob obali. Tako je neki kmet nedavno prodal parcelo na Ravnah pri Brojnici (med Sv. Križem in Nabrežino) ob morju po 5000 lir kv. meter. Prav to je dokaz kako drugi cenijo našo zemljo.
DENARNA POMOČ OBRTNIKOM
Ministrstvo za industrijo in trgovino je dalo na razpolago vsoto 2.580.000 lir za moderniziranje in povečanje obrtnih delavnic, železne in mehanične stroke. Trgovinska zbornica bo tej vsoti dodala še nekaj svojih sredstev, ako bo število prosilcev prekoračilo državni prispevek. Iz tega sklada bodo obrtniki prejemali 25% vrednosti nakupljene opreme, in sicer do največ 500.000 lir za delavnico. Dovoljen je samo nakup novih strojev, in sicer od 15. junija do 31. oktobra 1959. Prošnje za dodelitev prispevka je treba vložiti na Trgovinsko zbor: nico do najkasneje 31. oktobra letos.
PfniictVhiva
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
— Indija — Pakistan: Velebit 25. julija, Lovčen 15. avgusta.
— Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Lika 10. avg., Lovčen 15. avg.
— Sev. Kitajska — Japonska: Lika 10. avgusta.
— Sev. Evropa: Pobjeda 15. julija, Bratstvo 25. julija.
— Sev. Amerika: Srbija 20. julija.
— Južna Amerika: Drvar 25. julija.
— Perzijski zaliv: Topusko 15. julija.
NOVA PROGA V MEHIŠKI ZALIV.
Kvarnerska plovidba z Reke je vpeljala novo redno pomorsko zvezo Reka-Trst - Mehiški zaliv. Na progi bodo plule tovorne ladje »Marijan«, »Kumrovec« in »Šibenik«.
Piran, julija
Tudi letos se je na, tisoče in tisoče domačih turistov iz vse Jugoslavije, zlasti pa iz Slovenije, vsulo na piransko obalo. Prenočujejo po počitniških domovih, hotelih in pri zasebnikih. (Tujim turistom je na razpolago predvsem Portorož).
človek si ob takšnem številu novih gostov nehote postavi vprašanje, od kod hrana za te množice v tako majhnem kraju, porinjenem v morje, ki ni z notranjostjo in s proizvodnimi pokrajinami povezan niti z železnico. Nova cesta Koper-Senožeče-Ljubljana opravlja očitno veliko delo. Pri vseh pomanjkljivostih je treba priznati, da domača organizacija za preskrbo tako velikega števila novih želodcev obvlada položaj. K temu mnogo pripomorejo nova pekarna in bolje urejene trgovine, ki so z blagom dobro založene. Sadja, ki je pravzaprav drago, bi lahko razpečali mnogo več, ko bi bila povezava z zaledjem bolja ter bi podjetja na viru proizvodnje pokazala več iznajdljivosti.
Vprašanje preskrbe ne odvisi samo od prevoza, temveč je z njim povezano tudi vprašanje preskrbe z zadostno električno energijo za razsvetljavo in kuho, odkar je bila odpravljena plinarna, ter s pitno vodo. Na Prvomajskem trgu so pravkar vzidali nov transformator, z druge strani si uprava vodovoda »Rižana« prizade-
CESARJEVA RAZSTAVA V KOPRU
Po uspešnem nastopu slikarja Hermana Pečariča iz Ajdovščine, ki je bil važen dogodek za koprsko kulturno izživljanje, so 2. julija odprli v Mali galeriji koprskega okrajnega muzeja razstavo tržaškega slikarja Jožeta Cesarja.
Jože Cesar je naši javnosti dobro poznan kot slikar in še posebno kot scenograf Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Kot scenograf je žel prav pred kratkim velik uspeh na jugoslovanskem dramskem festivalu v Novem Sadu, kjer so priznali I. nar grado za najboljšo scenografijo njegovi scenografski zamisli Tavčarjevega dela »Pekel je vendar pekel«. Zato smo si z zanimanjem ogledali 21 razstavljenih scenskih osnutkov, ki so zbrani v posebni dvorani, kjer vidno izstopajo poleg osnutkov za že omenjeno Tavčarjevo delo še osnutki za Shawovo dramo »Hudičev učenec«. Pri izpeljavi svoje scenografske zamisli je Cesar domišlijsko moderen in slikovit.
Poleg scenskih osnutkov razstavlja Jože Cesar v Kopru še 21 olj. Lahko zaznamujemo znaten napredek v njegovem slikarskem prijemu in podaja-nju od njegove zadnje lanske razstave v tržaški Mestni galeriji. Barvno je bolj prefinjen in manj kričav, čeprav so živi in pastozni toni še vedno njegovo priljubljeno izrazno sredstvo. Cesar je dober portretist. Posebno moramo omeniti njegov Avtoportret in portret M. Baloha v drami »Brez tretjega«. Kot krajinar nas prepričuje v oljih Valdoltra. Trebče, Lovran, Predmestje, Soline in Koper. Cinije
VEG DENARJA ZA FRANCOSKE TURISTE. Francoske banke bodo smele izplačati turistom, namenjenim v tujino, do največ 50.000 frankov tujih valut. Uredba velja od 1. junija in predvideva izplačila v bankovcih, kreditnih pismih ali bonih. Poleg tega bodo francoski turisti lahko nesli s seboj pri prekoračenju meje po 20.000 frankov na osebo. Kakor znano, je bilo podeljevanju tuje valute Francozom ukinjeno 20. maja 1958.
va, da bi iz novih vrelcev pridobila več vode.
Takoj opaziš, da letos zlasti skrbijo za snago po mestu. V zadnjem letu so odstranili mnogo ruševin. Gradbena dejavnost, ki obstaja predvsem v čiščenju in popravljanju starih stavb je še dokaj živahna. Prava pokora mora biti to čiščenje in moderniziranje starih škatel za Slovence s tako razvito stanovanjsko kulturo. Hišo v benečanskem slogu -pred kavarno preureja prometno podjetje »Slavnik«, drugo v baročnem slogu prav tako na Tartinijevem trgu pa podjetje Sap-turist-biro. Hotelu »Sidro« (nekdanji »Rotondi«) so dodali 25 sob.
Nedavno so preimenovali ulice in zdaj nameščajo nove table. Ulični napisi so dvojezični, slovenski in italijanski. Tako so v Piranu, kjer je ostalo prav malo Italijanov, dali dober zgled oblastem na Tržaškem in Goriškem; saj tržaška občina noče slišati o Londonskem sporazumu ne o zahtevah tržaških Slovencev, da bi vsaj po okoliških vaseh uvedla dvojezične napise ter ulice imenovala po zaslužnih slovenskih možeh in v skladu z domačimi izročili. Znani skladatelj Tartini je ohranil svoj trg, sredi katerega stoji njegov spomenik s posvetilom »A Giuseppe Tartini ITstria«. Svoje ulice imajo tudi Verdi, Mazzini in še drugi Italijani, katerih imena se ne spominjam. Opazil sem tudi Gallusovo ulico in ulico Louisa Adamiča.	L. B.
so zgovoren dokaz Cesarjevega gojenja tihožitja. Od priložnostnih motivov znatno izpopadejo pred ostalimi Operacija, Kosec in Pomlad. (Cesarjeva razstava v Mali galeriji koprskega muzeja bo odprta do 16. julija).
18. MEDNARODNI
DRAMSKI FESTIVAL V BENETKAH
V	Benetkah gre h koncu 18. mednarodni dramski festival. Začel se je 20. junija, a bo končal 18. julija. Z velikim uspehom so doslej postavili na oder Goldonijevega »Laznika« v izvajanju goldonijanske gledališke skupine Cesca Baseggia, ki je kot prva nastopila na festivalu. Belgijsko Narodno gledališče je nato izvajalo deli »L’annee du Bac — Bakhovo leto«, ki ga je napisal Jose — Andre La-cour, in »Krištof Kolumb« Charlesa Bertina. Posebna privlačnost je bil recital Sira Johna Gielguda »Un’an-tologia di Shakespeare — Shakespe-arejeva antologija«. Albert Camus je sam režiral svoje delo »Obsedenci«, za katerega je črpal snov iz istoimenskega Dostojevskijevega romana. Delo je predvajala francoska gledališka skupina iz Pariza. Na sporedu sta še dve predstavi, in sicer »Angelica« Lea Fer-rera v izvajanju stalnega Mestnega gledališča iz Turina, in zanimiva komedija Cesara Zavattinija »Come na-sce un soggetto cinematografico«, ki jo bo kot zadnjo festivalno prireditev postavilo na oder Malo milansko gledališče. Prireditve so bile v gledališčih La Penice in Verde.
X. OPERETNI FESTIVAL V TRSTU
V	juliju in avgustu bo na dvorišču tržaškega gradu X. operetni festival. Predvajali bodo tri dela, in sicer opereto v treh dejanjih »Scugnizza«, ki jo je napisal Carlo Lombardo in uglasbil Mario Costa; revijalno opereto v treh dejanjih »Ciao!... Ciao!« (»Gruezi«) pisatelja Georga Burkhar-da in skladatelja Roberta Stolza v priredbi Maria Nordia; in muzikalno komedijo v dveh dejanjih »Baciami, Ca-terina!« (Kiss me, Kate«), ki sta jo sestavila Samuel in Bela Spewacka a uglasbil Cole Porter. Tudi slednje delo je pripravil za italijanski oder Mario Nordio, Tržaški filharmonični orkester bo nastopil pod taktirko diri-gentov Maria Bugamellija, Cesara Gallina in Heinza Lambrechta. Tržaški slikar Nino Perizi sodeluje pri scenografiji. Prva festivalska prireditev bo 22. julija z opereto »Scugniz-za«.
VEČERNE PRIREDITVE V MIRAMARU
V	miramarskem parku pred gradom so vsak večer zanimive dramatske prireditve. Publika sodoživlja pod vtisom posebne zvočne in svetlobne spremljave dramo Maksimiljana in Karlote, nesrečnih knezov, ki sta kot novopo-ročenca uživala lepote Miramara in okolice pred svojo tragično mehikan-sko pustolovščino.
NOVA GRADNIKOVA KNJIGA
Te dni je vrgla ljubljanska založba »Mladinska knjiga« na knjižni trg »Pekel« Danteja Alighierija v mojstrskem prevodu našega največjega živečega 'pesnika Alojza Gradnika. Knjiga jc izšla v zbirki »Kondor«. S tem zares važnim knjižnim dogodkom se Gradnikov prevod uvršča v vrsto številnih slovenskih prevajalnih poskusov največje mojstrovine italijanske književnosti, vendar je to doslej prvi knjižni tisk Dantejeve Božanske komedije v slovenskem jeziku. »Pekel« je že prej objavil Ferdo Vesel Koseski, toda v več zaporednih številkah »Letopisa« ljubljanske »Slovenske Matice«. »Pekel« in nato še »Vice« ter »Raj«, torej celotno »Božansko komedijo« v slovenski prepesnitvi je objavil v »Domu in Svetu« med leti 1910 in 1920 tudi Jože Debevec.
77.
PO ENEM EETU V PIRANU
ČRNE SENCE PO LONDONU
l ^ Tatjano sva se debelo spogledali, ka SV? v jutranjih urah zagledali ne-111 čudno oblečenega gospoda, ki je j p" v podzemeljsko železnico. Nosil » crn površnik, črne lakaste čevlje in a klobuk, toda ne navadnega, temveč ^‘Cilinder. Pod eno roko je stiskal čr-. Usnjeno aktovko, v drugi pa je dr-j . črn dežnik, čeprav je tisti dan si-
. 0 bledo sonce. Edino bele rokavice at bel
airto,
šal okoli vratu sta motila čr-
v katero je bil odet ta visoki go-u, srednje starosti. Ko smo se vozili u središču Londona, je gospod ce-
skr ^Va^S6t mtnut »Times« in di-, etao premerjal od nog do glave vsa-j §a Potnika, ki je vstopil in izstopil c"ari'i2a' Ro smo se bližali postaji »Pic-sn ' čircus«, je skrbno pospravil ča-Izst*8 V a^tovLo in se približal izhodu. še 0p'b smo. Na peronu sva zagledali VaJ,ep takih gospodov s cilindri na gla-(j trt kasneje na ulici sva se cilin-111 že kar privadili, črnim postavam, Čurin hodile mimo naju se .nisva več j ' L nasprotno, čez čas sva uvideli, ~ London brez njih, ne bi bil London.
To
80 takoimenovani »business men«
Ve°! ovni ljudje); ob delavnikih njiho-Lo Cjrie Postave kar mrgolijo po City-u uona. Tu se namreč vrstijo skoro j ®a bančna poslopja. Tu je banka, Ul zavarovalnica pa spet banka ali ti!k'ga zavarovalna družba. Razni bančni 'i’-pr°kuratorji in v splošnem poslov-Vr j švigajo ven in noter mimo arja kot črne sence. Malo nenava-0 le za nas »kontinentalce«, ko na jiorner zagledamo kak starinski avto, liv S- usi;avi pred banko in vratarja v Vrreii’ ki takoj priteče, da bi odprl kin ’ •°C* boder izstopi gospod v smo-ko gU *n to v jutfauj'11 urah, z aktov-se V r°bt in cilindrom na glavi. Sicer samo enkrat videla tak zanimiv j“ iv6*0 smešen prizor in mislim, da | ■- bil nenavaden tudi za Londončane same.
■ 1
varčevanje ali tradicija?
Va^tarinski avto ni v Angliji nič nena-... "ega; nasprotno, zelo pogosto kro-u po ulicah modeli iz predpotopne Pr ^®?bilske dobe, ki bi jih pri nas ved*' kvečjemu za staro železo. Še šot ° Je mog°če videti primere, ko £jcer ali gospodar avtomobila vrtita roži]0 na sPreclnjem zunanjem delu vo-žea- da bi spravila avto v pogon. Karin p3 V An§bii ze^° cenij° take sta-ske avtomobile, ker njih cene niso
Ko) sta Slovenki doživeli na Angleškem
razmeroma niti tako zelo nizke. Mogoče igra tu zopet glavno vlogo tradicija. Prepričana pa sem, da bi tak avtomobil vzbudil pri nas mogoče še večjo pozornost in radovednost kot kak najnovejši ameriški model aerodinamične oblike.
V Angliji je ves promet usmerjen na levo stran. Tudi to vzbudi pozornost pri tujcu, ki tega ni navajen in ko hoče prekoračiti cestp, se v začetku težko privadi temu, da pogleda najprej na desno, nato šele na levo stran. K sreči so na tleh londonskih ulic ne samo bele črte ki označujejo mesta kjer smeš prekoračiti cesto, temveč tudi veliki beli napisi: »poglej desno« ali »poglej levo«, ki pravočasno opozorijo pešca, da se tako izogne nevarnosti, da ga kaj ne povozi.
vanska trgovina »Dom« pred katero se Londončani z zanimanjem ustavljajo in si ogledujejo lepo izložbo ročnih del v narodnih motivih in druge narodne umetnine. Po teh ulicah vedno mrgoli vse polno ljudi. Tu imaš priliko opazovati vse mogoče tipe od najpreprostejših in slabo oblečenih do elegantnih gospodov, ki vodijo psička na vrvici, in dam, ki zlasti na popoldanskem sprehodu »paradirajo« v london ski modi. Povsem .naravno je videti žensko, bodisi mlado ali celo starejšo damo, ki kadi na ulici. V Angliji namreč skoro vse ženske kadijo in to brez kateregakoli predsodka, tudi na ulici.
KO ZASVETI NA ULICAH NA TISOČE LUČI
»PiccadiUy Circus« še posebno zaživi zvečer. Spremeni se v en sam pla-
men barvastih luči in v bliskanju neonsko razsvetljenih reklamah. Te prehajajo ena v drugo, krožijo, prečkajo stene, izginjajo in se čez čas spet prikažejo v drugačni obliki. Večinoma so to gledališke reklame in imena raznih zabavišč. Na vzhodni strani »Piccadil-ly-a« se namreč razprostira predel Londona, kjer so v glavnem skoro vsa gledališča in vsa ostala zabavišča. Ko zvečer zasveti na ulicah na tisoče svetilk, dobi London povsem drugačno lice. Podnevi sivi in zamegleni London zažari v sijaju luči vseh barv. Dneva je sedaj konec, toda s tem še ni rečeno, da je konec tudi »businessa« (poslov). Na ulicah se pojavijo sicer drugačni ljudje, ki jih čez dan nikjer ne srečamo. Njih dan in s tem njih »business« prične z mrakom, takrat ko se na primer velika reklama »Coca-Cole«, ki po-
kriva celo pročelje štirinadstropne hiše, prične vrteti in takrat, ko se odprejo večerne restavracije in nočni lokali. »Businessa« ni v Londonu nikoli konec, ker so Londončani že sami na sebi taki, da jim je »business« poglavitna stvar; vse ostalo je zanje manj važnega pomena. »Business« se samo preseli iz uradov v lokale, kajti njemu je vstop vsepovsod dovoljen. Zamislite si skoro tako, kot da se na eni strani zaprejo težka vrata bank, medtem ko se na drugi strani odprejo druga steklena, lahka vrata nočnih zabavišč. Tudi sedaj črne postave še vedno stopajo ven in noter; toda to niso več tisti »business-meni«, ki smo jih videli v jutranjih urah po City-u. To so popolnoma druge osebe, drugačnega obličja in izraza. Povsod jih poznajo, čeprav ne tako »črne«; mi jim pravimo »mondeni«.
S. P.
(Nadaljevanje sledi)
. »VISTA" -
TRST, Ul. Carducci 15, tal. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
»GOSPODARSTVO«
Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
BOG LJUBEZNI SREDI VELEMESTNEGA VRVEŽA
»Piccadilly Circus« je središče ali še bolje osrčje Londona. Sredi trga je vodomet; na vrhu njega stoji svetovno znani kip Erosa, boga ljubezni. Le koliko milijonov src je že ranil s svojim vedno napetim lokom in stalno pripravljeno puščico! Niso ga zaman postavili v središče Londona. Kip je nedvomno zelo prikupen in ko se človek ozre vanj, nekako pozabi in tudi ne sliši šumenja niti vrvenja avtomobilov in avtobusov ter drugih prometnih vozil, ki nenehoma krožijo okoli vodometa. »Piccadilly« je središče mestnega življenja in londonskega vrveža. Na vzhodni strani se stekajo glavne ulice; Pic-cadilly, Regent Street in Oxford Street, ki nekoliko prej zavije v Regent Street. To so široke, brezkončne ulice, kjer se trgovine vrstijo druga za drugo in tvorijo takoimenovani »shopping center«, kar pomeni središče .nakupovanja. Edino tukaj, to se pravi v največjih in najbolj razkošnih trgovinah je mogoče videti in izbrati nekaj lepega in primernega .našemu okusu. Tukaj so izložbe lepo in okusno urejene, medtem ko so povsod drugje skoroda obupne, ker so prenatrpane. V njih je razstavljeno vsemogoče blago brez vsakršnega reda in okusa i.n je zato potrebno ostro motriti v izložbo, da bi jasno zazrli izleženi predmet.
JUGOSLOVANSKA TRGOVINA »DOM«
Med ostalimi trgovinami in izložbami se v Regent Streetu odlikuje jugoslo-
Jllagazzini belice
TRST, UL. CARDUCCI 41
Veiika izbira bund, dežnih plaščev za moške, ženske in otroke; srajc, spodnjega perila, nogavic, rokavic itd.
Vse po najnižjih cenah
33 LEI DELOVANJA
PARILLA A|fred Memio
TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032
Kupite najbolj zaželjen bicikel MELILLO.
Velika izbira originalnih nadomestnih delov.
Originali: PARILLA, NSU in druge znamke motorjev.
phiznano mednarodno
AVTOPHEVOZNiO PODJETJE
LA GORIZIANA
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 • TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
r
v
—*— 'Jtotpocpati ~ "
TRST, Ulica Cicerone 8 - Telefon 38-13G 37-725 Telegram IMPESPBRT - TRIESTE
l) Eft Ž A i | ESUKOERSTEIVI LES, DRČA
ZA KERJAEU, GRADREMI MATERIAL
IZVAŽA:
TERSTIL, R0L8IVIIALAI8 RLAGG IA1 RAZNOVRSTNE STROJE
Operira po tržaškem in goriš kem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
1fnpexp&i.t

J
G. M. GOEOMDIN G Ff 10
UVOZ - IZVOZ
PJLUTOVIJtfE in IZIMEEKOV
Trst, Porto Industriole - Zoule
TEL. 99-182
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
IMPORT - B3LPORT
vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ni. Cieerone 8/II - Telefon: ul. cieerone SOSld
UVOZ - IZVOZ
d>ai i(zlaufcw(iivift.>i£-magjz
Vremec r.
Opčine • Narodna 78
Telef. 21-306
P.Uifiete 10 vioue i/ioliljko
cLw Cevie u-tjOcUie!
Avtobusne proge
Proga Trst - Sežana - Ljubljana
Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). — V sobotah in nedeljah gre proga do Bleda. Prihod na Bled ob 11.30; odhod z Bleda ob 15.45.
Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 17. uri (SAT).
Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.30.
PROGA ZAGREB . TRST
Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30; prihod v Trst ob 10. uri.
Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30.
(CROATIATRANS)
Proga Trst - Sežana
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19.
Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in J8.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30.
(SAT - SARA - SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30.
Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30.
(SARA - AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje-Kozina
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 ip 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah ob 9.00 in 14.30.
Ob torkih ob 8.15 in 14.30
(SLAVNIK) (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE)
PROGA TRST - FERNECE
Odhodi iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 15.00, 18.00. — Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.10, 13.50,
14.30,	15.00, 15.30, 16.00, 16.30, 17.00,
17.30,	18.00, 18.30, 19.00, 19.30, 20.00,
20.30,	21.00.
Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15,
14.30,	16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 23.25. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15, 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia).
Proga Trst - Koper Vozi vsak dan
Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00.
Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45,
14.00,	15.00, 17.50, 18.00.
(TORTA — SLAVNIK)
Proga Trst - Pulj
Odhodi iz Trsta: od ponedeljka do sobote ob 15.
Ob nedeljah ob 7.25 in 14.15.
Odhodi iz Pulja v Trst: vsak dan ob
6.30,
Ob nedeljali ob 6.30 in 16.00.
(AUTOSAOBRAČAJ - TORTA)
Proga Trst - Buje,
Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00.
(TORTA - ISTRA AUTO)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter
18.30.
Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob
7.30,	11.15, 15.15, 18.05.
(ISTRA AUTO) Proga: Gorica - Solkan
Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 in ob 16.30.
Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri.
(F. RIBI)
Proga: Gorica - Šempeter - Vrtojba Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00.
Proga: Gorica - Števerjan - Medana Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7.
uri, 12.30 in ob 16. uri.
Odhod iz Medane: ob 8. uri, 13.30 in ob 17. uri.
Odhod iz Gorice ob praznikih: ob 14.30,
16.30,	18.30, 20.30, 22.00.
Odhod iz Števerjana: ob 15.00, 17.00,
19.00,	21.00, 22.30.
Proga: Gorica - Tolmin . Bovec - Trbiž
Vozi vsak dan, kadar je prehod čez Predil odprt.
Odhod iz Gorice: ob 16.30.
Odhod iz Trbiža: ob 5.15.
(F. RIBI)
AAAAAAAAAAAuAAAAAAAAAAAAAAAAAAaAa/ IJJJJ AAA/vAAAAA/J
l/labladviji kotali ba plipoloeajio
Hotel COLOMBIA
Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj.
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unitil) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
TRŽNI PREGLED
Italljatiislci trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so cene žita neustaljene. Kupčije so bile maloštevilne zaradi prevelike ponudbe. Cene mehke pšenice so padle za približno 100 lir pri kg, do-čim so cene trde pšenice visoke, in sicer okrog 300-400 lir za stot več kot lansko leto v tem času. Cene koruze so neizpremenjene. Trgovanje z rižem ni posebno razgibano. Najbolj se zanimajo za navadne vrste riže. Cene vina so se ohranile na nizkih kvotacijah. Na trgu z olivnim oljem so razmere različne: v Liguriji in Južni Italiji je povpraševanje po olju precejšnje — cene so se okrepile; v Toskani so cene nekoliko popustile zaradi manjšega števila sklenjenih kupčij. Ker se je ponudba živine skrčila, zaradi velike razpoložljivosti z zeleno krmo, so se cene dvignile. Največji skok cene so zabeležili pri juncih. Tudi krave in voli za vprego so se podražili za približno 5000 lir pri glavi. Cene debelih prašičev so se, zvišale, dočim so cene prašičkov za rejo padle. Maslo se je podražilo za približna 30-60 lir kg. Uvoz inozemskega masla je zopet dovoljen, vendar to ne bo vplivalo na tržne cene. ker se je tudi inozemsko maslo podražilo.
KAVA
TRST. Cene pripravljene kave na tržaškem trgu so naslednje: Columbia dark bean 1110 lir kg; Angola Robu-sta 1150; Uganda Robusta oprana in prečiščena; E. K. Special 1275; AP. 1 1255; A.P. 1 Special 1300; Congo Robusta 2A 1280; Congo Robusta large bean 1295; Java vvib large bean 1430; Victo-ria N.Y. 5 screen 18-19 1210; Minas N. Y. 4/5 screen 17/18 1230; Pemambuco N. Y. 3/4 screen 17/19 1210; Santos Fancy screen 17/18 1380; Santos Fan-cy screen 18/19 1400; Santos Fancy screen 19//20 1420; Haiti XXX 1400. Haiti XXXX 1455; San Salvador 1420; Matagalpa high grown 1445; Peru oprana extra 1460; Columbia Meddelin Ex-celso 1490; Guatemala Fancy strictly bard bean 1560; Costarica 1500; Tanga-nika A oprana 1460; Tanganika AA o-ptana 1490; Kanya dark bean 1080; Ke-nya B oprana 1430.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica lina 6150 do 6250, srednje vrste 5800-5900, navadna 5400-5500; pšenična moka tipa »00« 7600 do 7800. tipa »0« 7100-7300, tipa »1« 6600 do 6800, tipa »2« 6200-6400; moka za testenine tipa »0«	7100-8100; pšenični
zdrob tipa »0« 10.600-10.700, tipa »1« 10.900-11.100; pšenični otrobi 3450-3550; koruza fina 5500-5600, srednja 4900 do 4950, .navadna 4700-4800; inozemska koruza 4350-4500; koruzna moka extra 7500-7600, fina 5900-6000, srednja 5400-5500, navadna 5000-5200; inozemska rž 3900-4100; inozemski ječmen 4150-4350; oves 4900-5200; inozemski oves 4750 do 4900; inozemsko proso 3900-4000.
Neoluščeni riž: Arborio 7000-8600; Via-lone 7500-9100; Carnaroli 8500-9200; Gigante Vercelli 6800-7300; R. B. 7500 do 7900; Rizzotto 7200-7500; P. Rossi 7000 do 7300; Maratelli 7200-7300; Roncarolo in Ardizzone 6800-7000; Balillone 6500-6900. Oluščeni riž: Arborio 13.000 do 14.500; Vialone 14.000-15.500; Carnaroli 17-18.000; Gigante Vercelli 12.000-12.500; R. B. 11.500-12.100; Rizzotto 11-11.500; P. Rossi 10.800-11.300; Maratelli 11.400 do 11.700; Roncarolo 10.600-10.800; Ardizzone 10.500-10.700; Balillone 10.600 do 10.700; riž krajevne vrste I. 10.500 do 10.800, 11. 10.200-10.400.
ŽIVINA
FORLI. Klavna živina: voli I. 32 do
36.000	lir stot, II. 22-26.500; krave I. 32-36.000. II. 23-27.000; junci in junice I. 35-37.000; biki I. 35-37.000, II. 30-35.000; teleta 37.500-41.000, II. 30-35.000; telički I. 54-58.500, II. 36-48.000. živina za rejo: vprežni voli 320-440.000 lir par; krave 330-590.000 par; plemenski biki 310-
430.000	glava; mladi biki 190-330.000 glava; molzne krave 100-200.000 glava; debeli prašiči 170-200 kg 300-310 lir kg, 130-170 kg 280-300; prašički 480-530; prašički 30-40 kg 450-500; suhi prašiči 41-70 kg 350-450, 70-100 kg 330-350, nad 100 kg 300-310; mlade plemenske svinje 350 do 400. Ovce 150-220; jagnjeta 380-430.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 2000 do 2100; otava 1900-2100; detelja 1900-2100; stlačena slama 850-900; krmilne pogače iz zemeljskih lešnikov 5550-5650; kokosove pogače 5300-5400 ; koruzne pogače 3850-3950; lanene pogače 6700 do 6800; pogače iz tropin 1100-1200; krmilne pogače iz zemeljskih lešnikov; kokosove pogače 4750-4850; koruzne pogače 3750-3850.
PERUTNINA
MILAN, živi piščanci extra 800-850 lir kg I. 700-770; zaklani piščanci izbrani 1100-1150; navadni 900-950; madžarski zmrznjeni piščanci 470-500; žive
VALUTE V MILANU	
30-6-59	13-7-59
Dinar (100)	97,—	101,—
Funt šter.	6000,—	5825,—
Napoleon	4375,—	4350,—
Dolar	620,70	619,75
Franc. fr.	126,61	126,28
Švicarski fr.	144,—	143,9
Funt šter. pap. 1744,30	1745,75
Avstrijski šil.	24,—	24,03
Zlato (gram)	704,—	705,—
BANKOVCI V CURIHU	
13. julija 1959	
ZDA (1 dol.)	4.30%
Anglija (1 funt šter.)	12,07
Francija (100 fr.)	87,50
Italija (100 lir)	69,75
Avstrija (100 šil.)	16,62
ČSR (100 kron)	17.00
Nemčija (100 DM)	103,25
Belgija (100 fr.)	8,55
Švedska (100 kron)	83,25
Nizozemska (100 H.)	114,60
Španija (100 pezet)	7,67%
Argentina (100 pezov)	5,20
Egipt (1 funt šter.)	8,15
Jugoslavija (100 din.)	66,00
kokoši 500-630; žive inozemske kokoši 360-400; zaklane kokoši 800; inozemske kokoši zaklane v Italiji 580-600; inozemske zmrznjene kokoši 400-560; zaklane pegatke 1000; golobi I. 850-900, II. 700; inozemske zmrznjene pure in purani 500; žive race 310-330; zaklane race 420-450; živi zajci 470-500, zaklani 480-530. zaklani brez kože 480-580; danski zmrznjeni zajci 600-620. Prvovrstna sveža jajca 25-26 lir jajce, navadna 23 do 24; inozemska sveža jajca 17-23.
MLEČNI IZDELKI
CASALE MONFERRATO. Maslo iz smetane 700-740 lir kg; čajno maslo 700 do 750; sir grana svež 340-360; sbri.nz 1 mesec star 530-550, 3 mesece star 630 do 650 lir; emmenthal 3 mesece star 550-580; provolone 1 mesec star 540-570, 3 mesece star 580-620; gorgonzola svež 300-350, postan 540-560; taleggio 430-450; italieo svež 430-450, postan 460 do 500; quartirolo 430-440; crescenza 360-390.
VINO
ALESSANDRIA. črno namizno vino 4800-5300 lir hi; belo .namizno 6000 do 6500; Barberato 6000-7000; Barbera 7 do 8.000; Barbera extra 9000-10.000; Fre-isa extra 11.000; beli moškat 13.060.
FORLI. Belo namizno vino navadno 9-12 stopinj 410-430 lir stop/stot; črno navadno 400-420; Albana 12-14.000 lir hi; Sangiovese 7000-7500.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do l°/o kisline 680-710 lir kg; do 1,50% kisi. 660-680; do 2,50% 630-660; do 4% kisi. 600-630; dvakrat rafinirano lipa »A« 550-560, tipa »B« 495-505; prvovrstno semensko olje 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Nov česen 60-110 lir kg; kumarice 60-100; bela čebula 25; rdeča čebula 30; korenje 35-50; fižol 50-60; mlad fižol 50-60; cikorija 30-40; krompir 22-30; melancane 140-150; paradižniki iz Sicilije 20-30; paradižniki Riviera 40-50; zelena paprika drobna 50-80; zelena paprika 100-120; peteršilj 80 do 100; zelena 80-100; bučice 30-40.
Marelice extra 140-180, I. 120-140, navadne 70-90; breskve extra 130-180. I. 80-110, navadne 30-50; smokve Riviera 90-100; slive I. 40-50, II. 20-30; jabolka Champagnc 50-80, Dclicious 120-130; pomaranče I. 140-170, II. 100-130; limone I. 90-100, II. 50-80.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg proizv. 1958 130-140 lir kg, v škatlah % kg 155 do 165; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg 135-145, v škatlah % kg 155-165, v tubah 200 g 50-55 lir tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 120-125 lir škatla, v škatlah 500 g 60-65; grah v škatlah 1 kg 150-160, v škatlah y2 kg 170-180; fižol v škatlah 1,5 kg 180-200; gobe v kišu v škatlah 5 kg 1500-1600; gobe v mleku v škatlah 1 kg 1100-1200; čebulice v kisu v škatlah 5 kg 200-230; marmelada izbrane vrste v škatlah 5 kg 230-260, v škatlah 14 kg 280-310; mešana marmelada iz jabolk in sliv v sodih 210-230, v škatlah 5 kg 220-240.
V	preteklem tednu ni bilo na mednarodnih trgih s surovinami posebnih sprememb. Obseg nihanja cen ni bil velik. Cena kavčuka se je nekoliko dvig nila, šibke, so cene bombaža, sladkorja pa tudi kakava. Baker je nekoliko popustil.
ŽITARICE
V	Chicagu je pšenica v tednu do 10. julija popustila od 187 1/8 na 187 stot. dol. za bušel, cena koruze je v istem času prav tako nazadovala, i.n sicer od 191 2/8 na lOOki stot. dol. za bušel proti izročitvi v septembru.
SLADKOR. KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je še vedno izredno nizka. V New Yorku je v tednu do 10. julija ostala neizpremenjena pri 2,70 stot. dolarja za funt. Kava je v New Yorku v tednu do 10. julija napredovala od 44,62 na 44,90 stot. dol. za funt, v pogodbi »M« proti izročitvi v juliju. Letošnji pridelek v Braziliji cenijo na 30 milijonov vreč (1,3 milijona ton), medtem ko je lani Brazilija pridelala 26,7 milijona vreč (1,602.000 ton). Ka-kao je v New Yorku .nazadoval od 32,27 na 31,65 stot. dol. za funt.
VLAKNA
Splošno so cene vlaken šibkejše. V New Yorku je bombaž v tednu do 10. julija nazadoval od 35,60 na 35,40 stot. dol. za funt proti takojšnji izročitvi. Američani so določili površino za bodočo setev bombaža na 15,800.000 akrov. med tem ko je lani površina obsegala 12,379.000 akrov (1 aker = 40,5 ara). Na novi površini bi moral pridelek doseči okoli 14 milijonov bal. Politika a-meriške vlade pospešuje izvoz bombaža ; v ta namen bo državna premija na izvoz povišana od 6,50 na 8 stotink dolarja pri funtu. Cena volne popušča.
V	Londonu so se začele dražbe volne.
V	prvem trenutku se je pokazala težnja navzdol, a pozneje se je cena popravila. V New Yorku je cena v tednu do 10. julija napredovala od 125,5 na
POPER
GENOVA. Bol poper vrste Mountok faq. 305 nizozemskih florintov za 100 kg proti takojšnjemu vkrcanju; beli poper Saratvak faq. 293 šil. za c\vt.; črni Saratvak special grade faq. 180 šilingov za cwt.
KAKAO
GENOVA. Cene na viru proizvodnje proti takojšnjemu vkrcanju za 50 kg cif. Genova: Ghana (Accra) good fer-mented 275 šil.; Lagos (Nigeria) good fermented 272/6; Camerun Superior 375 francoskih fr. za kg; Bahia Superior 276 šil.; Victoria 275; Venezuela Carupano naraven 47 dolarjev; Costarica sun dried 39 dol.; Trinidad Plan-tation 352/6 šil.; Ceylon E.A. 345 šil. za cwt.; Ceylon E.B. I 337 šil. za. cwt.
PAPIR
MILAN. Tiskovni papir v valjih 10.450 lir stot. v polah 13-14.000; tiskovni sa-tiniran navaden 13-14.000, srednje vrste
15.500-	18.000; pisarniški papir navaden
13.500-	15.000, srednje vrste 17-19.000, fin 21-23.000; trikrat klejen za obrazce 22-24.500; registrski navaden 15 15.500, srednje vrste 18-20.500, fin 22-25.000; pisemski papir srednje vrste 19-20.500, fin
22.500-	24.000, extra 25-500-28.000; rjsar-ski papir 34.850-41.500; pergamin navaden 40/60/80 g 17-19.000, pergamin ex-tra 30/40/60 g 21-25.000; ovojni papir navaden 7-9.000, srednje vrste 11-13.500, fin 15-16.500; lepenka siva navadna 4500 do 5800, siva fina 6500-8500, duplex in triplex navadna bela in barvana, srednje vrste 11.500-14.000, fina 17-22.500.
VREČE
ROVIGO. Vreče iz jute velikosti 120x 70 cm 800-830 g težke 270-280 lir kg, 700 do 730 g težke 270-280, 450-480 g težke 270-280 lir; vreče za krompir 300-330 g težke 290-300, rabljene vreče za krompir I. in II. izbire 120-125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 100-110 lir komad; vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g težke 270-280 lir kg ali 150 do 170 lir vreča; papirnate vreče za umetna gnojila 55-60 lir vreča.
RABLJENA VOZILA
RIM. Cene za 70% ohranjena vozila:
ALFA ROMEO 1900 berlina (1952) 140.000 lir, (1953) 190.000. (1954) 370 do 400.000, (1955) 500.000, (1956) 600.000, Giu-lietta berlina (1955) 600.000, (1956) 650 tisoč, (1957) 800.000 lir.
LANCIA Aprilia (1950 ) 50.000; Ardea (1952)	130-150.000;	(1953)	170-190.000;
(1953) 170-190.000; Aurelia B 10 (1952) 120.000; (1953) 150-160.000; Aurelia B 20 Gran Turismo (1953 ) 300-350.000; (1954) 500-510.000;	(1955 )	600-650.000;	(1956)
780-800.000;	(1957 )	900-950.000;	Appia
(1954 ) 390-400.000; (1955) 480-500.000; Appia II. serija (1956 ) 730-760.000; Flami-nia berlina (1957 ) 2-2,200.000 lir.
FIAT 500-C Belvedere (1952) 250 da 280.000; (1954 ) 280-300.000; Fiat 600 berlina (1955 ) 250-270.000; (1956 ) 320-350.000; (1957) 420.000; (1958 ) 470-500.000; Fiat 1100/103 (1953 ) 280.000; (1954) 330-350 tisoč; (1955 ) 360400.000; (1956 ) 430480 tisoč; Fiat 1100/103 E (1956 ) 500-530.000; (1957 ) 550-580.000; Fiat 1400 (1957) 600 do 670.000; Fiat 500 nov ekonomični tip 220.000; normalni tip 300-330.000; Bian-china 330-370.000.
129 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi, in sicer za surovo volno; v Londonu je česana volna tipa 64’s B napredovala od 191 na 193 penija za funt, v Roubaixu na Francoskem od 1310 na 1340 frankov za kg.
KAVČUK
Po večtedenskem nazadovanju se je cena kavčuka popravila. Cene na Daljnem vzhodu so čvrstejše. Svetovno porabo kavčuka cenijo na 1,950.000 ton, medtem ko znaša proizvodnja 1,960.000 ton. V Nevv Yorku se je vrsta latex RSS št. 1 dvignila od 33,45 na 34Vs stot. dol. za funt; v Londonu vrsta RSS od 27% do 27 7/8 na 28 1/8 do 23 3/8 stot. dolarja za funt.
KOVINE
Cena bakra se giblje pod vplivom vesti o možnosti velike železarske stavke v Ameriki. Računajoč s stavko so si industrijci nabavili precejšnje rezerve. Ta okolnost potiska cene navzdol. V New Yorku je cena elektrolitičnega bakra v tednu do 10. julija nazadovala od 28.70 na 26,90 stot. dolarja za funt. Cin je nazadoval od 101,37 na 101,25 stot. dol. za funt. Svinec neizpremenjen pri 13, cink St. Louis pri 11 stot. dolarja za funt, Antimon Laredo pri 120 stot. dol. za funt; lito železo pri 66,41 dol. za tono, Buffalo pri 66,50 dol. za tono, staro železo srednji tečaj 38,50; živo srebro neizpremenjeno pri 230-241 dol. za steklenico. V Londonu je baker nazadoval od 221 na 210 funta šterlinga za tono.
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji
dne 10. julija v nemških markah za 100 kg: cin, Duisburg 967-977; svinec osnova New York 110,69; osnova London 79,61 do 79,90; cink osnova East St. Louis 101.46, osnova London 92,21 do 92,50; elektrolitični baker za prevodnike 255-259, svinec v kablih 86-87 aluminij za prevodnike 225-227 DM za 100 kilogramov.
	V	■v	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	22.6	30.6	13/7
Pšenica (stot. dol. za bušel)		• • 186.3/4	I86.74	187.3/g
Koruza (stot. dol. za bušel)			125.3/,	126.3/4
NEVV YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		- -	31.50	30.-	29.-
Cin (stot. dol. za funt)			- - 104.75	103 37	102 50
Svinec (stot. dol. za funt)		• - 11.80	11.80	12.—
Cink (stot. dol. za funt)			. • 11.	11.—	11,—
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74.-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	36,-	35.50	35 05
živo srebro (dol. za steklenico)		. . 240,-	239.—	235,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. .	30.50	36.50	36.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	.	226.‘/s	223.-	210.72
Cin (funt šter. za d. tono)			. . 788.72	791.72	782,—
Cink (funt šter. za d. tono)			. .	79.74	80.7*	80J/4
Svinec (funt šter. za d. tono)		• • 70.78	69.78	eg.3/*
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	- - 426	426,-	470,—
K MI I IN VRTNAR V JUL1

mm KMEČKE ZVEZE
Kaj Uto gritiK od Miiikfga uvimnla
Kakor smo že napovedali, je bil 1. julija uveljavljen zakon o bolniškem zavarovanju kmetov tudi na našem področju. Že večkrat smo spregovorili o važnosti tega zakona in o ugodnostih, ki jih daje vsem kmetom, ki dosedaj še niso bili zavarovani.
a v nujnih primerih tudi brez tega. Isto velja za splošno in posebno porodniško oskrbo.
rej 387 delovnih dni. Če delovnemu času dodamo 15 odstotkov delovnih dni, ki jih predvidevajo po tabelah, bo vsota delovnih dni znašala 445.
KDAJ BODO ZACELI KMETJE UŽIVATI TE UGODNOSTI?
V	našem uradu se večkrat oglasijo kmetje, ki se zanimajo, ali so lahko deležni bolniškega zavarovanja. To nas je napotilo, da obširneje spregovorimo o vrstah bolniške oskrbe, o roku, ki mora preteči, da lahko kmetje postanejo deležni zavarovanja, in o bremenih, ki jih ta zakon nalaga.
V	smislu zakona vodi bolniško zavarovanje pokrajinska bolniška blagajna, ki ima naslednje naloge:
1.	poskrbeti mora za splošno zdravniško pomoč na domu in v ambuiatoriju ter za porodniško pomoč;
2.	za pomoč v bolnišnicah, ter posebno pomoč, ki gre porodnicam.
K splošni zdravniški pomoči prištevamo zdravniške preglede na domu in v ambulantah po splošnih zdravnikih, s katerimi je vzajemna kmetijska bolniška blagajna sklenila pogodbe. Vsak kmet bo lahko šel do zdravnika ali bo klical zdravnika na dom, če se bo pojavila kakršna koli bolezen. Zdravnik mu bo nakazal zdravila in način zdravljenja, toda vsa zdravila bo moral kmet plačati sam. Isto velja za splošno porodniško pomoč od strani babice ali zdravnikov. Če splošni zdravnik ugotovi potrebo po posebni oskrbi, napravi potrdilo, s katerim se zavarovanec lahko obrne do specialista.
V	nekaterih predelih Italije je ta oskrba posredna; to se pravi, da zavarovanec plača zdravnika nakar šele povrne bolniška blagajna zavarovancu stroške. Naloga naših kmetov in njihovih strokovnih organizacij je, da se borijo zato, da bo zdravniška oskrba neposredna, to se pravi, da zavarovanec ne bo imel nobenih stroškov razen onih za zdravila.
Zavarovanec bo imel tudi pravico, da se zdravi v bolnišnici, in 1o na podlagi napotila zdravnika,
Vsa pripravljalna dela terjajo nekaj časa. Zakon predvideva, da bodo kmetje deležni oskrbe v bolnišnici in zdravstvene pomoči specialista šele 91 dni po uveljavitvi zakona na našem ozemlju.
Kmetje se bodo lahko zatekli v bolnišnico ali iskali pomoč pri zdravniku specialistu šele po 30. septembru tega leta.
Splošno bolniško oskrbo na domu in v ambulatorijih ter porodniško oskrbo bodo zavarovanci začeli uživati komaj po 121 dneh, ko se uveljavi zakon, to je šele po 30. oktobru tega leta.
Po že navedenem načelu bo ta kmečka družina letno plačevala samo za bolniško zavarovanje sledeči znesek:
Vsak član družine bo plačeval 750 lir, pet članov torej 3.750 lir. Nadalje po 12 lir za vsak delovni dan. Ker je število delovnih dni v našem primeru 445, bo za delovne dneve treba plačati 5.340 lir. Skupaj bo torej vsa družina plačevala 9.090 lir na leto.
KOLIKO PRISPEVKOV BODO
PLAČEVALI ZAVAROVANCI?
Prispevki, ki jih mora plačevali zavarovanec, so dvojni. Za vsakega zavarovanca je treba plačali 750 lir letno; poleg tega je treba plačati še prispevek, ki se določi vsako leto za vsak delovni dan. Delovni dnevi se za vsako posestvo izračunajo na podlagi obdelovalnih površin in na podlagi števila živine. Ta prispevek je za sedaj določen na 12 lir za vsak delovni dan. Navedli bomo naslednji primer:
Kmečka družina je sestavljena iz poglavarja, žene in treh otrok, ki so vsi bolniško. zavarovani po vzajemni kmetijski bolniški blagajni. Za obdelovanje 10 ha zemlje potrebuje družina 312 delovnih dni na leto, in sicer:
S plačevanjem tega zneska, bodo vsi člani družine zavarovani in bodo lahko uživali vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon o bolniškem zavarovanju kmetov.
Ako želijo naši člani še kakšno pojasnilo, naj se vsak s posestnim listom zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov (UL Geppa 9), kjer bo preje! pojasnila Za svoj poseben pri-
mer.
AT/ travniku: Uničujemo pi'e[ nico, ki se posebno rada raz'j na deteljiščih. Napadene rasti*1 pokosimo in zažgemo na rrRsl z rušo vred, da se delci p red? juJp ce ne razširijo. Zalivanje rtih površin s 25 odsl. železno« lico deluje zatiralno na pred?1!
Na njivi: Smo v dobi polne žIC ve. Žita žanjemo v voščeni sli. Zrelost preizkusimo tako, Itjj skušamo raniti zrno z nohtom,^ nam to več ne uspe, pričnem0 žetvijo. Porumenela stran je t111 znak zrelosti. Če preveč čaka011 se nam bo zrnje vsipalo. Zore11 žita se mora zaključiti v kopicJ
V vinogradu: Nadaljujemo odstranjevanjem zalistnikov z' šičkanjem in s škropljenjem, kolikor je to potrebno. Zalistid* odstranjujemo, ker črpajo trti in to v škodo zaroda. Zal? niki v večini primerov niso rod|!
Sadno drevje: Okopavamo zd1 ijo okoli rastlin. Nadaljujem0 prikrajSevanjem vodnih pogo? kov. Ti so pravi zajedavci sadi*1 rastlin. Lahko pričnemo s cep njem na oko. Uspeh cepljenja) odvisen od sočnosti podlage; žav tadi lega moramo dobro zali'*’ ?ač pred pričetkom cepljenja.
OBVESTILO
Ct stiq ^ieti V>1 ; v P: ?aci Pet loža h s dan SPO( d ra vsej sile stat
Sed vsei *ah Piti |j ods
®0s
ken
šte,
dus l\ kal
za 2,5 ha njiv	112,5	dni
za 1,5 ha vinograda 150 dni za, 3 ha travnikov 45 dni za 1	ha pašnikov	1 dni
za 1 ha gozda	3,5 dni
Za obdelovanje 10 ha je torej potrebnih 312 delovnih dni letno. Poleg tega ima še:
3 krave, za katerih vzrejo potrebuje	51 dni
za 1 junico potrebuje 14 dni za 2 prašiča potrebuje 10 dni
Za vzrejo živine potrebuje torej skupaj 75 del. cini na leto.
Za obdelovanje tega posestva in za oskrbo živine je potrebnih to-
Obveščamo vse kmetovalce, ki so vložili že listine za pokojnino in za plačevanje pokojninskih prispevkov, da 31. julija poteče rok, v katerem mora vsak kmet javiti vse spremembe, ki so nastale v tem letu (smrti, rojstva, zmanjšanje ali povečanje obdelovalne površine, zmanjšanje ali povečanje števila glav živine). Dne 1. avgusta bodo objavljeni seznami, na podlagi katerih bo odmerjena višina prispevka. Prosimo vse prizadete, da v kolikor še niso javili nastale spremembe, to store nemudoma. Za ureditev vseh formalnosti naj se kmetje obrnejo na urade Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9, pritličje med uradnimi urami.
Na vrtu: V setvišču sejemo . i je, broklje, solato in druge ZV|
i
njadnice. Presajamo por, zele'1ima
endivijo, karfiole in zelje. Spl
r?
zac
ijamo seme radiča, peteršilja, ŠP nače itd. Okopavati moramo v' zelenjadnice, prikrajševati mofJ mo poganjke buč in kumar. P' dozorevata česen in čebula, i®1 ramo liste zviti in potlačiti, da L bodo čebule odebelile. Zatira®1 pesjak in druge odporne plevo tako, da jih izkopljemo in piT* mo na soncu.
Po
Peg
du:
1
Rv
ga
do
Pa,
foi
Po,
Po,
Pr<
ko
POZIVAMO
vse kmetovalce, ki do sedaj še niso vložili nobenega dokumenta v zvezi s zakonom o bolniškem zavarovanju kmetov, da se najkasneje do 31. julija zgiase v pisarni Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov med uradnimi urami, da bodo prejeli vsa potrebna pojasnila. S seboj naj prinesejo tudi posestne liste.
j/MITOPIOTOR
t Pr< Hik 1 in<
IMPORT.
EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih,
nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje
IRiESTE-TRSI, Via UdinelS
TELEFON 30-157 -30-198
IfflAHA IN ZLATAM
Iflihotj Haiel - JR!)!
Čampo S. Giacomo 3 tel. 95-881
Dre najboljših snamh, velika izbira
zlatih okraskov za vse priliki
HOTEL IN RESTAVRACIJA
FtTIHLAJjr
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne.
Gondrand
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proseccoj s hlevi za počitek živih živali
Pc
to
tfucc.

BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD.
Pri cerkvi Sv. Antona N. (Govorimo hrvatski)
TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a
Telefon 23-810
______-
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ST. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za tn tn inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
VT. Tita 7/III f. št. 31-617, 32-445 X 01-128
Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148
RIJEKA
žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11. 37-84, 54-81, 54-82, 54-83 , 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54
Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice.
Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana.
'Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi!
m

JUGOLI N IJ A
RIJEKA
PoštanskJ pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Trideset i četiri brza i moderna broda s 22)1.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u iinijskoj službi, na potezu od Buenos ,%resa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka:
Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Arne rike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana,
Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje.
Pobliže obavijesti dobit čete kod našeg zastopnika u Trstu ”H)0RD 1DRIA”, I/. Bortolnzzi ti Cn. Piazza Uucca degli Ahruzzi 1 - Tel. 37-613, 20-829
Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1
Nudimo Uam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
HdCAZZIM DEL CORSO
TRIESTE - TRST - CGRS0 ITALIA
(vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Bogata izbira ženskih poletnih oblek od 2.900 lir naprej in moških lanenih hladnih oblek od 13.000 lir dalje.
Neizpodbitne oene — Dežni plašči po 0 700 lir iz najlona zn moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem!
Zuldka
SIE.A JOŽEF
u vo z	izvoz
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In les za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 * Telefon 37-004
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA
Ulica Moreili 14 Telefon 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Uatmnovtjona lataz leoo
»Trans - Trieste”
S. a r. 1.
TRIESTE-TRST V. Donota 3
Tel. 38-827 31-906 95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvomice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510