Leto LXXm, št. 11$
22. maja 2*jd
Cena Dfn i.—
SLOIENS
Ixhala vsak dan popoldne le—I nedet)« ki p—■» — Tnanraff đo 80 peUt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 900 vrst a Din X. večji taserati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovore, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode verja mesečno v Jugoslaviji Dfn IX—, sa Inonnrt ni Din tm.—. Rokopisi se ne
UUBLIANA,
Podritni««: MARIBOR, Grajski trg St. T — J0OVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 30 — CELJU, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podi usnica uprave: Kooenova uL 2, telefon št. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg (L — Postne aren fin hi« v LJubljani AL. 10.350^
na zapadu se ni jasen
Nemci javljajo, da so njihovi motorizirani oddelki prodrli do obale pa javljajo, da gre le za manjše oddelke, do čini glavna zavezniška Na vsem bojnem ozemlju se vodijo večje ali manjše bitke brez enotne
Kemško peročilo:
Berlin, 22. maja. AA. (DNB). Kot dopolnilo včerajšnjega poročila nemškega vrhovnega poveljništva so dali nemški mero-dajni vojni krogi v zvezi s tem nemškemu poročevalskemu uradu tole sporočilo:
V vojnem poročilu z bojišča z dne 19. maja je bilo sporočeno, da sta bili zasedeni francoski mesti Le Cateau in St. Quentin. 48 ur pozneje so nemške čete, ki so prodrle iz severne Francije napredovale nadaljnjih 130 km od St. Quentina proti francoski obali Rokavskega preliva severno od Abe-villa. S tem je sovražna armada, ki se bori ob Belgiji, odrezana od severne Francije. Nemške oklopne sile so napravile močan klin. ki se hitro širi. Z vzhoda, t. j. z belgijske strani sledijo nemške čete takoj sovražniku, ki se umika s težkimi izgubami. Francoska čete v prostoru pri Va-lenciennesu poskušajo stalno s protinapadi zavarovati si umik, toda med temi francoskimi silami se pojavlja podoben klin kot na severu.
Kaka zmešniava je morala nastati v sovražnih vrstah, se najbolj jasno vidi iz vesti, ki zveni skoraj neverjetno, da sta vrhovni poveljnik francoske 9. armade ge-neral Giraud in njegov štab padla v ujetništvo. Trdi se. da je general Giraud postal žrtev francoskega vojnega poročila, ki ga ie dobil. Sedanja borba, ki je največja, se še vodi ter je usmerjena v zapadni smeri proti glavnim belgiiskim silam ter na velik dpi francoske vojske. Nemške zračne sile vršijo sedaj uspešne naoade proti angleškim poizkusom umika, ki se vrši v luka h
Rokrv?koira nreliva. Luke ter zaščitne točke ob belgiisko-francosKi obali Rokavske-
ga preliva kakor tudi transporti, ki odhajajo od tod. so stalno predmet napadov nemških letal, tako da bo prevoz an"-l^S-Kih sil tako. kot si je to zamislilo angleško vodstvo,  zelo težko izvesti.
Nemške oklopne enote in nemška letala so vršila uspešno akcijo v borbah, ki so se odigTale zadnje dni. Moderna borba z oklopnimi enotami daje sliko, ki je preje ni bilo mogoče videti. Takoj ko ogledniški oddelki in osrledniška letala poročajo o potrebnih podrobnostih, se začne valiti s hitrostjo 30, 40 in tudi 50 km na uro na stotine tankov. Na čelu prve skupine te moderne konjice se nahaja poveljnik tan-kovske divizije, ki osebno in neposredno vodi svoj oddelek.
Angleška agencija Reuter trdi, da se na
prostorih, kjer se srečajo tanki nahaja več sto angleških, francoskih in nemških oklopnih enot. Toda ob tej priliki pozablja povedati, da je veliko število zavezniških oklopnih enot uničenih ali odrezanih, medtem ko nadaljujejo nemški tanki svojo pot.
Zavezniško poročilo t
Pariz, 22. maja. s. (Havas) Na boiišču je položai med Sambro in Sommo nejasen. Nemogoče ie povedati točne lini i e, kje se razvijajo boji in katere postojanke
zavzemata obe voiski. Pogosto so kraji, ki jih omenja nemško vojno oorocilo. kot
zavzete, doseženi samo od manjših oddelkov motocikl:s:ov. Zmedo ie še povečal
nastop  večjega  števila  nemških paclalcev pri  Ch.am.bra i u.
Na i resnejši ie še vedno rx>ložai na se-verozaoadu nemškega vdora, kier hočeio Nemci prodreti proti morju. Na nekaterih točkah se ie Nemcem res posrečilo prodreti v zavezniške, oostoianke. Toda Ami-ens in Arras sta bila zasedena samo od manjših nemških oddelkov. V Amiensu je sedal 5000 nemških vojakov Slabost teh oddelkov predstavlja v primeru zavezniškega protinapada lahko resno nevarnost za nemško voisko
Med Sommo in Sedanom so bili vsi nemški napad: odbiti. Nemci so sicer res zasedli Rethel. toda mesto leži na severnem bresu Aisne in ore hod oreko reke se Nemcem ni posrečil. Pri Montmedvu so bili odbiti vsi nemški napadi s težkimi izgubami za napadalca.
V splošnem se slika na bojišču ni spremenila. Glavni moment boiev ie še vedno nemško prodi ran i e proti severozapadtL Poudariti t>a ie treba, da glavna angleška in francoska voiska še sploh nista posegli v borbo.
Na merodajnin mestih v Parizu zanikajo nemška p:ročila da bi bil general Giraud ujet. Tudi zagotavljajo, da se ie mesto Abbeviile v času. ko so Nemci javili, da ie zavzeto, nahaialo še v francoskih rokah in da še niti v bližini mesta ni bilo bojev
V bojih zadniih dni so igrali Dosebno važno vlogo nemški padalci.
Vsa pokrajina pri Chambraiu ie uničena Na eni strani so nemška letala z za-žigalnimi bombami povzročila neštete požare, na drugi strani pa so nemški padalci v zaleti , požigali in rušili važne objekte Kolodvora v Amiensu in Arrasu sta postala žrtev požara
London. 22 maja (C Z.) Vojaški položaj na bojišču je nekoliko nejasen Nemški tanki so res dosegli Arras in Amiens, toda
borbe so zapletene in zavezniške Čete v ozadju prvih nemških linij se še vedno bore.
London. 22. maja. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo med 10. in 19. majem
sestreljenih nad francoskim in belgijskim ozemljem skupno 308 nemških letal
Pariški listi o položaju
Pariz. 22. maja. AA. (Havas) »Zdržati in zmagati«, to ie vsebina pisanja vseh listov, ki pod velikimi naslovi komentirajo splošno zmešniavo. v kat.ri se ie spoprijel nemški napadalec s francoskimi ojačenji. ki hitro prihajajo v senci letal, ki letijo nad armadami in njihovim ozadjem. »Petit Parisien« opisuje nejasni položai ter upa. da je nemško napredovanje izvršeno pod takimi pogoji, ki bodo omogočili naiti slabe točke na>Drotni-ka. Pisec članka pričakuie v tem primeru protinapad z naj več i im zaupanjem. General Duval trdi v »Journalu«, da ie vse samo vprašani e materiala in da delajo seda i ameriške tovarne s polno paro za zaveznike. Leon Blum pravi v »Populai-ru«, da Nemčiia premalo pozna Francijo, če misli, da io bo ustrahovala. »Matin« izraža zaupan ie v junaštvo in sposobnost vojakov ter energiio šefov in volio gene-ralisima. »Figaro« pravi, da se bo francoska voiska T>od poveliništvom generala Weyganda srdito borila, in da bo Franciia napela vse sile,
»Figaro« pravi, da morajo imeti vsi Francozi iekleno voljo ter pomagati Franciji, ki ji bo tudi Bog pomagal. »Epoque« pravi, da še daleč ni rečeno, da bi bila bitka na severu izgubljena. »Or-dre« trdi. da bo francosko-angleski organizem prebolel preizkušnio, ki mu i o vsiljuje nemška vojska, potek se bo hitro spremenil, ker bodo mobilizirane vse sile, ki stojijo za Francijo in Anglijo. »Jour« pravi, da ie to vojna materiala ter smatra, da se bodo zavezniške tovarne razširile do Zedinjenih držav in Kanade.
Ameriško mnenje
New Y o r k, 22. maja AA. (Havas). ^Skrajni čas« je naslov uvodnika 3>New-york Herald Tribune«, ki pravi, da Zedi-njene države z bojaznostjo spremljajo vrtoglavi razvoj evropskih dogodkov, da imajo pa popolno zaupanje v odločnost francoskega in angleškega naroda, ki jo je izrazil tudi Paul Revnaud v senatu. Francija in Anglija se nahajata v težkem času, ko je njihova nacionalna eksistenca in vse vrednote civilizirane  družbe  v nevarnosti.
Toda Anglija in Francija pravi »Newyork Herald Tribune«, gledata v to nevarnost z junaštvom in hladnokrvnostjo brez primere. Bojni položaj je zelo resen, pravi list, toda Paul Revnaud je v svojem govoru iskreno priznal neuspeh armade na Meusl
in da ni druge rešitve razen neomajne odločnosti, da se položaj popravi. Vesti iz
Francije in Anglije ne izražajo nobenega popuščanja odločnosti zaveznikov. List ugotavlja kaotičnost borb, ki se vodijo, ter pravi, da so bili zavezniki dozdaj skoro samo opazovalci. List končuje članek z besedami:  »Bodimo enako hrabri kot oni«.
menici bombardirali angleško obalo
London, 22. maja. s. (Reuter) Uradno javljajo, da so na dveh točkah v južno-vzhodni Angliii nemška letala ponoči odvrgla bombe. Nekai bomb ie padlo na kopno, neka i pa v morje. Človeških žrtev ni bilo in tudi škoda ni bila povzročena
Danes zgoda i zjutrai so nemška letala zopet dvakrat vrgla bombe v morie v bližini vzhodne angleške obale. Eksplozi-ie niso povzročile škode, pač pa so bile zaradi zračnega pritiska poškodovane hiše v nekem mestu ob obali
London. 22. maja. s. (Reuter) Pri letalskem napadu nemških bombnikov preteklo noč ie padlo nekai bomb na neko vas v južni Angliji. Poškodovana je bila samo neka farma s perutnino.
Zaščita angleške obale
London, 22. maja. s. (Reuter) Pomožni oddelki za obrambo proti padalcem ob j u žn o vzhodni angleški obali, predvsem v Chathamu, so bili že za snoči mobilizirani in bodo odslei vršili stalno službo. Tudi na angleških otokih v Kanalu so bili organizirani posebni oddelki za borbo proti  sovražnim i>adalcem.
Vojvoda Gloueestrski ranjen
London, 22. maja s. (Reuter) Uradno potrjujejo, da je bil brat angleškega kralja, Gloueestrski vojvoda, ki se je včeraj vrnil v London, ob priliki nemškega letalskega napada na bojišču v Franciji lažje ranjen. Drobci letalske bombe so ga ranili na roki.
Univerza v Lonvainu
uničena
Bruselj, 22. maja. s. (Ass. Press.) Posebni dopisnik agencije poroča iz Louvaina, da je bila tamkajšnja znamenita univerzitetna knjižnica, ki je bila zgrajena po svetovni vojni z ameriškim denarjem, v teku bojev popolnoma uničena. Vseh 700.000 knjig je uničenih.
London, 22. maja. s. Dopisniku Press Assotiation je bilo sporočeno v admirali teti. da ni bila v ponedeljek potopljena v Kanalu nobena angleška ali zavezniška transportna ali petrolejska ladja.
Eksplozija v angleškem arzenalu
London. 22. maja. s. (Reuter) Ponoči je nastala manjša eksplozija v arsenalu v Woolvichu. Gasilci so ogeni hitro pogasili in preprečili večjo nevarnost.
Evakuacija Gibraltarja
London, 22. maja s. (Reuter) Včeraj je odšel iz Gibraltarja prvi transport žensk in otrok. Evakuirani so bili v francoski Maroko. Danes odide nova skupina evakuiran-cev. Evakuacijo je odredil guverner Gibraltarja po navodilih angleškega vojnega kabineta zaradi sedanjega mednarodnega položaja.
Odsev
eriki
Dogodki v Evropi imajo velik vpliv na notranjo politiko Zedtinjenih držav
Washington. 22. maja. AA. (Havas) Zadnja poročila z zapadnega bojišča, kakor jih je ob i a vil Paul Revnaud na včerajšnji seji senata, so povzročila zmešnjavo v washingtonskih političnih krogih in ameriškem i a vnem mnenju. Splošno mnenje ameriških predstavnikov zunanje politike se je vedno naslanialo na zapadni zavezniški velesili, ki ju po njihovem mnenju nikoli ni mogoče resno spraviti v nevarnost. Celo predstavniki izolacioni-stične politike so bili tega mnenja Toda dogodki zadnjih dni na zapadnem bojišču so vplivali na to. da se ameriško stališče revidira. O rezultatih še ni mogoče dati preciznih obvestil. Po poročilih predstavnika  agencije Havas  se smatra.
da bodo dogodki v Evropi vplivali na bodoče stališče Zedinjenih držav. Predlogi o imenovanju koncentracijske vlade so še vedno podvrženi gotovim opazkam Naglasa se. da želi predsednik Roosevelt samo to. da se mu zagotovi tretja izvolitev za šefa ameriških držav Ugotavlja se. da ameriško javno mnenje ni toliko okupirano z notranjimi vprašanje same Amerike, kolikor z razvojem dogodkov v Evropi. Kakor se izve. se bo predsedn k Roosevelt še nadalje trudil, da se doseže sporazum glede koncentracijske vlade, toda v okolici Bele hiše se izjavlja, da za zdaj ne obstoja možnost, da bi predstavniki republikanske stranke stopili v sedanjo vlado.
Amerika in zavezniki
Zedinjene drŽave bodo ovo] lastni vojni material odstopile za'
Washington, 22. maja. s. (Reuter) Senator Papper iz Floride je včeraj stavil v ameriškem senatu predlog, naj kongres pooblasti predsednika Roosevelta. da lahko odredi, da pošljeta ameriška vojska in mornarica svoj lastni vojni materijal Angliji in Franciji na pomoč.
V zavezniških krogih vzbuja zadovoljstvo, da želijo Zedinjene države na vse načine pomagati zaveznikom in da pospešijo za vsako ceno vojaške dobave Angliii in Franciji
Waatrinctaa, 22. maja. s. (Reuter)
riSka admirahteta je stavila v obrat 8 novih ladjedelakih obratov da pospeši gradnjo vojnih ladij v obsegu sedanjega gradbenega programa. Ta program obsega zgraditev 66 vojnih ladij, med njimi osem oklopnih.
WMntngton, 22. maja. AA. Zunanji minister Hull je izjavil predstavnikom tiska, da navzlic ponovnim opozorilom zunanjega ministrstva ameriški državljani niso zapustili v več primerih nevarnih con v Evropi. Noben ameriški državljan ni zapustil Anglije in odpotoval na Irsko. Kar se
preliva, zavezniki še ni posegla v boj —
pa tiče Francije je doslej samo 75 ameriških državljanov prispelo v Bordeaux.
VVashington. 22. maja. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt ie izjavil sinoči na konferenci tiska, da vlada Zedinjenih držav ohsoia obstrelievanje civilnega orebival-stva s strani letal v Franciji in da bo iz takega postopania izvaiala gotove posledice.
Roosevelt ie poudaril, da so Z edin i ene države v sedanjem Doložaiu enodušne in to tembolj, čim boli prihaiaio iz Evrope slabe novice Da#lie ie Roosevelt označil kot tri točke ameriške Dolitike v sedanjem trenutku:
1. Nihče zaradi izrabliania ooložaia ne sme sedai postati v Zedinienib državah vojni milijonar.
„Vse naše politična-strankarske, verske in razredne razlike so padle v morje. Med nami ni več teh razlik. Pred nami je v tem času ne* haj več : Država, njena sva* hoda in neodvisnost."
(»Glas Primorja«)
2. Delavstvo se ne sme okoristiti ?. zahtevami po povišanju plač ali po prodpia-vicah.
Druga kanadska divizija za Anglijo
Ottawa, 22. maja. s. (Reuter) Kanadski vojni minister Roggers je sporočil sinoči, da so ojačenia za prvo kanadsko prekomorsko diviziio že dospela v Anglijo. Drusa kanadska diviziia odide v Anglijo v najkrajšem času. Rosgers ie dalie de-iaL da ie dala kanadska vlada v Aneliii v gradnjo dva rušil ca razreda »Tribal«. S tem se bo povečalo število rušil cev kanadske vojne mornarice na devet
Italija veže
1 milijon vojakov
Posredna podpora Nemčiji
Rim, 22. maja. AA. (Štefani). Diploma-tični urednik agencije Štefani objavlja pregled zgodovinskih pogojev na osnovi katerih sta postali Italija in Nemčija so-trudnici in sta v zadnjih letih sklenili zvezo ter zastopali skupno stališče. Solidarnost obeh držav je nastajala že v toku minulega stoletja, ko so Italijani In Nemci začeli borbo za nemško in italijansko nacionalno edinstvo. Takrat je Italija sklenila  pakt s Prusko   Ta solidarnost se je
pokazala tudi po versajskem miru. ki ni bil uperjen samo proti Nemčiji, temveč
tudi proti Italiji. Italija je vedno odklanjala udeleževati se politike, ki se je vodila po svetovni vojni proti Nemčiji in ki je bila neupravičena. Prišli sta fašistična
in nacionalno socialistična revolucija, ki sta obe vzporedno nastopali proti versaj-ski pogodbi. Mussolini je storil vse, da bi dosegel z zapadnima velesilama sporazum o sodelovanju na osnovi enakosti pravic. Nemčija ni nastopila z gospodarsko blokado proti Italiji za časa abesinske vojne. V teh dneh je Italija z Nemčijo v borbi, ki jo vodi in katero voditi je bila prisiljena. Stvarno je Italija takorekoč že prisotna v tej borbi že s tem, ker njena oborožena sila na raznih točkah Šahovske deske Sredozemskega morja zadržuje večji del angleške in francoske mornarice ter drugih vojaških kontigentov, za katere se skupno lahko smatra, da znašajo milijon vojakov.
Prva obletnica pakta Rim-Berliit
Komentarji nemškega tiska
Berlin, 22. maja. AA. (DNB). Nemški tisk posveča svoje članke prvi obletnici podpisa nemško-italijanskega pakta. »Ber-liner Borsen Zeitung« pravi med drugim,
da je od dneva podpisa tega pakta do danes minulo leto najtežjih preizkušenj in pomembnih dogodkov. London in Pariz sta mislila, da bosta potem, ko je Italija izjavila, da ostane nevojskujoča se sila, mogla sama voditi borbo proti Nemčiji ter jo premagati. Toda danes se morata Anglija in Francija pokloniti pred dejstvi, ki tako močno govore. List omenja nato zadržanje angleške in francoske javnosti proti Italiji in pisanje tiska zapadnih velesil o tej državi ter pravi, da vse to jasno kaže kako gledata zapadni demokraciji na to stanje. List omenja nato izjave grofa Ciana ter citira najvažnejša mesta Članovega govora, posebno besede Ciana, da sta se Nemčija in Italija postavili na Čelu Evrope. List naglaJa na kraju važnost osi Rim—Berlin
za bodočnost Evrope, »Deutsche Allgemel-
ne Zeitung« opisuje zgodovino dosedanjeera nemško-italijanskega  sodelovanja  ter po-
men osi. Pravi, da je bilo to sodelovanje od prvih dni nenavadno plodno in da sta cbe državi s tem naglasili svoje življenjske
pravice. »Volkischer Beobachter« pravi, da nemško-italijanski pakt ni navaden diplo-matični akt, temveč izraz skupne ideje skupnega pojmovanja stvari in pomena nacionalnih revolucij. Ta pakt je istočasno izraz istih interesov. List naglaža nato lojalno sodelovanje Nemčije in Italije ter posebno to, da se Nemčija v dobi sankcij ni hotela pridružiti onim, ki so šli za tem, da ovirajo Italijo pri dosegi njenih pravic. List omenja nato skupno delovanje v španski vojni. Na koncu pravi list, da si je nemogoče predstavljati, da Italija ne bi sodelovala v teh usodnih dneh Evrope, ko se ustvarja nov svet. Mussolini in Ciano
Sta večkrat naglasila, da se akcija in program Italije nista spremenila in da se Italija zaveda svoje moči, ter da je odločena
Se nadalje voditi borbo za dosego svojih ciljev. Italija ne želi še nadalje ostati suženj Sredozemskega morja.
Beli na Norveškem j
Nekje na Norveškem, 22. maja. AA. (Reu ter). Norveška časopisna agencija prinaša sporočilo norveškega vrhovnega poveljništva, da so zavezniške in norveške čete zasedle nove položaje v pokrajini Rana, ki se nahaja okoli 300 km južno od Narvika. Nemška prodiranje proti tem položajem je ustavljeno Pokreti čet so bili izvršeni brez najmanjših izgub, medtem ko so imeli Nemci težke izgube. Posebno velike izgube so imele patrole tirolskih smučarjev, ki operirajo v gorah.
v Berlinu
Stockholm, 22. maja. s. (Ass. Press.) Švedsko zunanje ministrstvo je vložilo protest pri nemški vladi, ker je neki nemški hidroplan včeraj s strojnico obstreljeval švedsko železniško postajo v bližini meje pri Narviku. Ena oseba je bila pri tem ubita
nemških osvojitev
Berlin, 22. maja. AA. (DNB): Dasi se operacije na zapadnem bojišču nahajajo v polnem toku, je vendar mogoče dati površen pregled o izgubah zapadnih velesiL Fran~«ja in Anglija sta pretrpeli občutno Škodo, ki so jo jim prizadeli Nemci, posebno kar se tiče dobav gotovih potreb gospodarstva. Francija ie v Ardenih izgubila zelo razvito industrijo in rudnike. Francija je izgubila jeklo, ki ga je dobivala iz
Luksemburga. Prenehale so tudi dobave letal čez Nizozemsko. Z ozirom na zastoj dobave angleškega premoga Franciji je postalo važno dejstvo, da odpade 6 milijonov ton premoga in koksa, ki ga je dobivala Francija iz Belgije in Nizozemske. Francija je izgubila v pokrajini Longville 25 odst. skupne proizvodnje surovin. Ker odpade zelo razvita belgijska in nizozemska kovinska industrija, bo Franciia zelo prizadeta. To velja posebno tudi za svinec, cink, baker in nikelj, ki sta jih Belgija in Nizozemska izvažali v Anglijo in Francijo. Angleška oborožitvena industrija je izgubila jeklo, ki ga je dobivala iz Belgije. Zavezniki ne morejo več izkoriščati belgijskih in nizozemskih topilnic in nlavžev. Anglija je uvažala doslej tudi 25 odst. skupnega uvoza papirja iz Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Tudi s tem da bo ta uvoz prenehal, je Anglija zelo prizade-
London, 22. maja. s. (Reuter*. Vojn^ ministrstvo objavlja novo lirto i7gu"-> angleške vojske. Lista obsega 724 imen. med njimi pet žensk.
Sorzna DoročHa
Corih, 22. maja. Beograd 10, Pariz, 8.00. London 14.25, New York 446. Milan 22.50. Madrad 45, Berlin 178.75 Stockholm 106.25, Sofija 5.50, Bukaresva 2.37.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   areda. 3*. m»Jt 194».
Ste*. 115
Reynaud o položaju
govor francoskega ministrske! predsednika — »Francija je v nevarnosti*4
Pariz, 22. maja A A. (Havas) Včeraj je senat nadaljeval s svojim delom v navzočnosti velikega števila »enatorjev V vladnih klopeh so zavzeli svoje prostore Paul Revnaud. maršal Petain, Louis Marin. Chau-temps, Daladier, Mandel, Sarraut. Pomaret, Campinchi, Laurent-Kvnac. Baterv, Lamou-reux, Serol! in drugi Predsednik senata je otvoril sejo ob 15.1 S. Takoj je stopil na govorniški oder predsednik vlade in vojni minister Paul Revnard, ki je v začetku reke!, da je domovina v nevarnosti in da v svoji izjavi ne bo prikrival pravega polo-žaia.
Domovina je v nevarnosti, je rekel Paul Reynaud. Prva moja dolžnost je, da senatu in dr/avi povem resnico. Vam je znano, da se utrdbe, ki so ščitile državo, dele v dva dela: v Maginotovo črto, ki gre od Basia do Longvilla na meji Luksemburške, ter črta manjših utrdb, ki gre od Long-villa do Severnega morja Po vdoru v Ho-landijo, Belgijo in Luksemburško je levo krilo francoske vojske odšlo iz svojih utrdb med Sedanom in morjem ter se opirajoč na Sedan premaknilo v Belgijo na črto, ki poteka od Sedana do Anversa. ali celo do Bois le Duc v Holandiji. Spričo tepa je sovražnik to predvidel in s tem računal, ter izvršil strahovit napad na prelomu francoske vojske za Meuso med Sedanom in Na-murjem.
Na videz težko prehodno so Meuso smatrali napačno kot veliko zapreko za sovražnika. To je razlog, da so se francoske divizije, ki bi morale braniti reko, bile maloštevilne in razvlečene ob reki sami. Po drugi strani se je tu nahajala Corapova armada, ki je bila sestavljena iz divizij, ki so bile slabše opremljene in manj izvežbane, medtem ko so bile boljše čete poslane na jevo krilo v Belgijo. Toda če je točno, da je Meusa na videz težka reka za prehod, potem je treba reči. da je prav zato tudi težka za obrambo. Bočni ogenj iz strojnic ie tu nemogoč. Nasprotno je vdor .sovražnika mogoč in lahek za čete. ki manevrirajo. Prištcjte k temu še dejstvo, da več ko polovica pehotnih divizij Corapove armade ni prispelo do iMeuse, čeprav so imele zelo majhno razdaljo. Pa to ni vse. Zaradi nerazumljivih napak, ki ne bodo ostale brez kazni, niso bili pognani v zrak mostovi na Meusi. Vi sedaj razumete zmedo in celotno dezorganizacijo Corapove armade. Glejte, tako je bila razbita francoska vojska na tem pregibu.
Ko sem predvčerajšnjim prevzel vojno ministrstvo, sta prišla k meni maršal Pe-tain in general \Veygand. Kakšen je bil položaj? Na našem bojišču je bil storjen prodor okrog 100 km širok. V ta prodor se je valila nemška vojska, sestavljena iz oklopnih divizij, za katerimi so šle motorizirane divizije, ki so najprej prodirale proti Parizu, nato pa so se usmerile proti morju in. nato obšle ves trdnjavski sistem na franco-sko-be'gijski meji ter s tem začele ogrožati zavezniške sile, ki so se še borile v Belgiji, in katerim je bil dan ukaz za umik šele 15. maja zvečer.
Predvčerajšnjim \e neka oklopna divizija prispela na črto St. Quentin—Cambrai. Od 43 ur nazaj se nemško napredovanje nadaljuje in od zjutraj imajo Nemci v svojih rokah Arras in Amiens. Kako je prišlo do tega? AH je morebiti porušena moralna moč naše vojske? Nikakor! Borbe ki so se v zadnjih dneh razvijale v Belgiji, so to ▼ celoti dekazale.
Resnica je v tem: naše    pojmovanje o vojni se je spopadlo z novim pojmovanjem. V bistvu tega pojmovanja pa ne gre samo za množinsko uporabo oklopnih divizij a!» pa samo za sodelovanje oklopnih divizij z letali, temveč gre tudi za načrt za dezorga-nizacijo sovražnikovega ozadja z globinski- ! mi vdor! in s padalci, ki so v Holandiji za- ' vzeli Haag !fl ki so se v Belgiji polastili j najjačje utrdbe v Liegeu. Ne govorim vam | o zlobnih vesteh ali pa da bi povzročil prenaglo izselitev prebivalstva   Senat razume, da je duhovnega značaja eden izmed vseh
tistih naporov, ki gre za zbiranjem na>ih sil. Misliti je treba na novo vojno, ki se vodi proti nam in takoj izdajati ukrepe. Ni ZA nas to prvo presenečenje, ki amo ga mi tako) nato prebrodili v naši zgodovini. V začetku zadnje vojne smo mi vrdržali vzlic temu, da amo bili slabši, navzlic pomanjkanju težkega topništva in premalcga števil* strojnic, mi smo vzdržali presenečenje od strani nelojalne vojske s strupenimi p-in^ in mi smo med tem časom znali odgovor' ti. sc prilagoditi in končno zagospodarit: Prav tako bo tudi danes.
Vsak, kdor to hoče. m vsak vojak razum ogromno vlogo, ki jo mora odigrati. Če sc bo vsak delavec, ki dane* dela 10 ur na dan s strašnim ognjem oprijel svojega stroja če br^ vsak mož in vsaka žena razume'a ve ličino časa. ki  ga preživljamo, potem bo do začeli dobivati pamet tudi v tujini. Daleč od nas so milijoni mož, žena in otrok, ki začenjajo razumeti, da gre tukaj za nie same in za njihovo bodočnost. Samo ne daj. da bi to oni razumeli preveč kasno.
V tej stiski domovine smo mi ponosni, da sta prišla dva sinova, ki sta imela pravico počivati na svoji slavi, da se v teh tragičnih trenutkih postavita v službo domovine. To sta Petain in \Veygand. Petain, zrna govalec pri Vcrdunu. veliki šef, ki je znal biti človeški, tisti, ki ve. kako se zna francoska zmaga roditi iz enega poraza. \Vey-gand. močni mož, tisti, ki je ustavil nem-šo prodiranje, ko je bila leta 1918 prebita fronta in ki je potem znal spremeniti usodo ter nas povesti k zmagi. \Veygand je od včeraj prevzel poveljstvo, danes je na boj nem polju. Vodstvo vojaških operacij zavisi od njega samega.
Posebno bi rad povedal senatu, da smo glede načrta za vodstvo vojne Petain. \Vey-gand in jaz enih misli. Vlada je že sprejela svoje sklepe. Vam so znana rjena prva dejanja. Nobene omahljivosti ne bomo več trpeli. Smrt je vse premajhna kazen za sleherno napako proti življenjskim koristim države. Sedaj, ko naši vojaki umirajo, ne bo več dolgih postopkov z izdajalci, sabo-terji in slabiči. V poštev ne pride več noben poseben interes. Dvignirno se do spoznanja stiske, v kateri se nahaja domovina
Povedal sem vam resnico, ker edino ta nas more rešiti in nam vliti moči v borbi za narod Mi imamo zaupanje*v \Vevganda ki je prevzel poveljstvo nad našimi anna dami. Imamo zaupanje v francoskega vojaka, ki bo vreden svojih prednikov. Naši letalci so se ovenčali s slavo. Naj mi bo dovoljeno, da tukaj izrazim zahvalo, veli-častvenim angleškim letalskim silam za po polno sodelovanje, ki so ga izkazale Franciji tako pri njeni akciji na bojnem polju, kakor tudi pri virih sovražnikovega oskrbovanja. Ta dva velika naroda, ta dva velika imperija sta združena v en snop, ki ga ni mogoče potolči. Francija ne more umreti! Kar se mene tiče. če bi mi nekdo jutri rekel, da more sam<; čudež rešiti Francijo, bi odvrnil: verujem v čudež, ker verujem v Francijo!
Kakor posamezne odstavke iz covora, tako so navzoči senatorji z dolgim ploskanjem in vzklikanjcrn pozdravljali tudi omembo imen maršala Peta ina in glavnega poveljnika generala \Veyganaa.
Odmev v Londonu
FA>ndon, 22. maja (C. Z.) V tukajšnjih nierodajnih političnih krogih poudarjajo, da včerajšnji govor francoskega ministrskega predsednika Revnauda pred senatom potrjuje, da je položaj za zaveznike zelo težak. Obenem pa kaže, da sta Anglija in Francija polni zaupanja m dovolj močni, da slišita resnico. Edinost in medsebojni sporazum med Anglijo in Francijo ni bil nikdar bolj" popoln kakor v tem trenutku. Obe skupaj in druca z drugo bosta nadaljevali borbo do končne zmage. Morala prebi valstva v Angliji je odlična in vsakdo je pripravljen, da stori in žrtvuje vse, kar bi bilo potrebno.
Rim-Park-Lonđon
Nova pogajanja zaveznikov z Italijo — Domneve o italijanskih zahtevah
Base!, 22. maja. z. Rimski dopisnik »Basler Na<hfichten« beleži v rimskih di-plomat3kih krogih razširjeno trditev, da je Italija stx>ročila Angliji in Franciji svoie zahteve, ki pa jrredo seda i daleč preko prvotne zahteve po vrnitvi Tunisa, Korzike in Niče. Po teh trditvah gredo italijanske aspiracije mnogo dalie in se nanašajo na vso južnovzhodno obalo Francije. Koliko je resnice na teh trditvah, ni mogoče ugotoviti. Značilno pa ie. da italijanski listi v svojih komentarjih o govoru grofa Ciana poudarjajo, da italijanski imperij ni vase zaključena celota. marve-5 samo sredstvo za đosecro Se višjih ciljev.
Rim, 22. maja. (A—Z) Napetost med Anglijo in Italijo 5e radnja dva dni popustila v primeri z nadvse kritičnim položajem, kakršen 1e bil v nedeljo. Uradno jnvljajo. da le odpotoval v Rim sir W. Green. predsednik stalnega angleško-ita-lijan^kaga  gospodarskega  odbora. Gree-
j nova naloga ie. da se v imenu angleške vlade posvetu> z italijansko vlado glede gospodarskih vprašani.
Rim, 22. maja. o. Mussolini ie imel včeraj in danes daljše razgovore z maršalom Badoglijem. ki se ie zadnje dni mudil na inšpekcijskem potovanju vzdolž italijansko - francoske meje. Maršal Badoglio je Mussolini i u podrobno poročal o izvedbi vseh ukrepov, ki so bili v zadniem tednu izdani glede na pripravljenost italijansko* vojake v Piemonru.
Napad na italijansko ladjo
Dnblin. 22. maja. s, (Havas) Posadka italijanskega pamika »FideUtas« (5820 ton), ki se le nahajal v času bojev v lu-Id v Anversu, ie invila, da so ladio napadla nemška letala. Dva člana posadke sta bila ubita, več drugih pa ie bilo ranjenih. Sedal ie ladja dospela na Irsko
Pomirjenje na Balkanu
Spričo dogodkov na zapadu Balkanu zaenkrat ne grozi nobena nevarnost
Čarih, 22. maja z. Južno vzhodni dopisnik »Neue Zureher Zeitung« potrjuje, da ie sovjetska vlada sporočila vsetn velesilam, da ie interesirana na ohranitvi miru na Balkanu To sporočilo ni bilo izročeno v obliki posebne note. marveč so diplomatski zastopniki sovjetske Rusije ustmeno obrazložili stališče Moskve V Sofiji opozarjajo tudi na Dooušcanie napetosti med Rimom in Moskvo ter med Ru-mitnijo in Rusijo Prav tako si tudi Italija z vsemi sredstvi prizadeva Pomiriti balkansko javnost
London. 22 maja s. (Reuter) Angleška vojska v Franciji je sedai zapletena v hude boje z nemško vojsko, da zavaruje francoske luke ob Kanalu pred nemškim napadom. Zavezniški voiaSki krogi T>r?ć?.-kujejo. da bodo Nemci, potem ko so vče-nti z»xMi Ajnieos in Arras. daoAs s£-
skusili s prodorom proti morju.
London, 22. maja (C. Z.) Včerajšnji »Dai ly Telegraph« prinaša dopis iz Carigrada, v katerem pravi, da bo Turčija stopila v vojno, če kdorkoli napade Balkan. Turk^ niso vznemirjeni zaradi sedanjih dogodko in so pokazali modrost s tem, da so stopili v pogajanj« in vojaško sodelovanje ? zavezniki. V Turčiji prevladuje mnenje, d;
je Rusija vznemirjena zaradi razvoja na za padu in da bo Saradl tega spremenila svo jo zunanjo politiko če se vojna razširi nu Balkan, bo morala Rusija po turškem mrle nju Intervenirati. Turški krogi fiaglašaji da SO odrtosajl Turčije i Rusijo prisrčni.
London, 22 maja (C Z.) V tukajšnj-.i. dobro poučenih krogih pričakujejo, da bo v kratkem odpotovala posebna angleška misija v Moskva
Kako so izsledili ponarejevalnico bankovcev v Zagorju
trja Štefana Koširja, bivšega Stojadlnovićevega poštanskoga kandidata, kl |e finanoOral ponarejevalce — Poleg I90 ie ponarofenii* petsto-takov so izsledili potrebščine sa izdelavo bankovcev do milijon dinarjev
Zagorje, 21. maja Ponarejevalci denarja so bili zadnje čase v naši banovini zelo živahni in gibčni. Raz-: i-čevalcl so spravljali v promet ponare-.t.e petatotake v raznih krajin. Najrajši
- opravljali svoje posle na sejmih.
1 udi v našo đciino ie VudUa njihova sir.". i.i so orožnik-" pod vodstvom komandirja _ Baherja pričeli atro^o nadzirati vse suii;-• jive ljudi. Sum se je zač2; sukati ok:c lesarskega mojstra Štefana Koširja, ki s drugače imovit človek. Kcsarji iz lltij-;ega sodnega okraja so ga izvolili ceio 7 t svojega predsednika, mož pa je hotel i.rrati vlogo tudi v politiki. Zato si jo hote!
i zadnj.ii Stojadinovićevih volitvah izvo->vati poslanski mandat. Dobil je kaiitii-i -turo na Stojadinovičevi listi ter je bil ...trajni kandidat Kodžerove skupine.
Kali orožniki so morali zelo spretno po-■tapatlj da ne bi bil njihov trud zaman. ..^ibno so pazili ua vse, s komer je prišel v stik, ter iskali konkretne dokaze za upravičenost svojega suma.
Včeraj so zadevo razkrinkali. V Zagorje je prišel neki tujec, ki se je zglasil pri Koširju. Zahteval je od njega 6 tisočakov, češ da jih potrebujejo njegovi znanci, ki mu izdelujejo krive petstotake. Orožniki so zvedeli sa obisk in seveda tudi za vsebino razgovora med Koširjem in tujcem. Mreža, ki so jo spletli že nekaj časa okoli Koširja, se je zadrgnila. Z omenjenim razgovorom so naši javni čuvarji dobili potrdilo, da so na pravi poti.
Tujca so aretirali že po slovesu od Koširja ln zatrli izpraševati. Mož je sprva vse tajil, pod težo sumrdčenj pa se je vdal i:i začel izdajati nekatere skrivnosti. V interesu nadajnje preiskave ne bomo izdali njegovega Imena, gotovo pa je, da je bil najožji znanec obeh glavnih ponarejevalcev denarja Franceta Majcna in Toneta Grašiča.
Značilno za usodno naključje Je tUdI dejstvo, da je bil medtem tudi že aretiran France Majcen, ki se je potikal poslednji čas v okolici Murske Sobote. Grašič in Maj-( en sta imela zveze tudi v naši dolini in sta izdelovala denar za Štefana Koširja, ki ji->.ia je dajal denar na papir ln kemikalije. Tudi nabavo razmnoževalnega stroja, ki je bil kupljen v Zagrebu, je podprl Košir.
Orožniška patrola je odšla v stanovanje stefana Koširja, ki se je sprva delal silno začudenega in razjarjenega zaradi suma. Sploh ni hotel nič priznati in je zatrjeval svojo nedolžnost. Ker pa so imeli orožniki zbranega proti Koširju že precej obremenilnega gradiva, so brez Koširjevega priznanja nadaljevali preiskavo in naleteli pri tem na dokaze.
Košir je zadnje čase pogosto zahajal v štempiharjevo gostilno, kjer so imeli najeto podstrešno sobico neznanci, ki pa se niso dosti kazali med ljudmi. Po dosedanjih poizvedbah nični lastnik, gostilničar fT. štempihar ni s ponarejevanjem prav nič v zvezi, saj je že nekaj časa odsoten z doma, ker je na orožnih vajah. Zato so lahko ponarejevalci izvrševali svoj posel še v večjem miru in brez vsakega nadzorstva. Sobico so si najeli od štempiharjeve žene, ki je v Času moževe odsotnosti vodila go-: ilno.
Orožniki so v 6tempiharjevi hiši pregledali podstrešne sobe, kjer so že na prvi pogled spoznali, da so odkrili izdelovalnico krivega denarja. V roke jim je prišel papir za izdelovanje bankovcev ter potrebne kemikalije, glavnih pripomočkov, namreč klišejev. tiskarskega stroja in drugo pa še niso našli. Košir, ki so ga medtem pripeljali v štempiharjevo gostilno, je še naprej tajil vsako udeležbo pri ponarejeva-nju denarja. Zato bo orožniki napeli vse sile. da bi našli še ostali ponarejevalski pribor. Naporno in vestno delo komandirja g. Baherja in ostalih njegovih tovarišev orožnikov je bilo kmalu bogato poplačano. Na Koširjevem vrtu so ugotovili, da je bil del zemljišča šele nedavno na sveže razkopan. Brž so zasumili, da bi znalo biti kaj v zemlji. Dobili so lopate in začeli razkopavati zemljo. Res so naleteli na ponarejevalski aparat, na papir in na izgo-tovljene bankovce.
Ob vidnem zadovoljstvu Orožnikov, ki so uvignili iz zemlje skrito tiskarsko napravo, je osumljeni Štefan Košir prebledel in ko so našli še ostali materijal, je ves potrt nriznal svojo krivda in udeležbo pri po-narejevanju denarja. Na štempiharjevem vrtu je bil skrit stro\ ki je tehtal okrog SO kilogramov. Stroj so nabavili menda v poslednjih mesecih v Zagrebu. Uvedena ie bila preiskan/a. pri kateri tvrdki so nabavili stroj in koliko so plačali zanj. Stroj ie najmodernejšega sistema. V posobni pločevinasti škatli so našli tudi 190 ponarejenih petstofakov za 95.000 dinarjev. Vsi bankovci nosijo za serijo številko 37. Kakor so medtam ugotovili že naši orožniki, imajo vsi ponarejeni bankovci, ki so jih doslej našli v Zasavju, isto serijsko številko, kar dokazuje, da je bil ta denar izdelan pri nas v Zagorju.
Senzacijonalna je bila še nadaljnja najdba. Orožniki so našli na nekem skritem raaata papir, iz katerega so delali denar. Papir je posebne vrste in je bil že narezan. Iz pripravljenih listov bi izdelali ponarejenih bankovcev za Cel milijon. Ponarejevalci so imeli «a nadaljnje delo že vse pripravljeno in Je le zasluga odkritja komandirja g. Baherja, da ©o jih zajeli, nreden so ponaredili denar za ves nameravani znesek.
Vsi. ki so osumljeni sodelovanja pri po-nnrejevanju petstotakov. so bili aretirani. ^Tavni osumljenec Je fe omenjeni Štefan Košir, ki Je po rodu z Dolenjskega in sicer od št. Pavla pri Bukovici, kjer je bil ro-ien 1.1890. Aretirana je bila tudi stemni harjeva žena Marija, ki Je bržkone vedela, da se shajajo ponarejevalci denarja v njeni podstrešni sobici. Marija štempi-harjeva, ki je bila rojena 1.1904. udeležbo Maji in trdi. da so si najeli bodo le aa povečevanje slik, sama pa se ni zanimala ■» podrobnejše delo svojih podnajemnikov.
Orožniki vestno nadaljujejo preiskavo, "akor so dokazala nadaljnja zaslišanja.
- imel Štetan Kosir iegororjen prt avo-nm podjetju precejšen dobiček. Za vsak
MsoCaK, ki pr* je vložil ir podjetje fta stroj, nanir. kemikalije ln kot naarrado tiakar-i Jem, bo mu objubili kar dO ato tisoč po-
Z odkritjem naših orotnlkov je bila ae-^laj onemogočena tudi zagorska izdelovalca napačnega denarja. Nedavno so ra-. 3kl orožniki odkrili podobno delavnico v Vrhovem, v mali vaaicl v okolici Radeč. Nekaj ljudi je bilo tudi tam aretiranih, .lavnega krivca Franceta Majcna pa so pred kratkim aretirali v Skorbi pri Ptuju, kjer so našli v čebelnjaku njegove ponarejevalske pripomočke. V posebnem panju je imel Majcen že okro£ 800 nomadov izdelanih petstotakov in je že : tzposlal svoje zaupnike po Prekmurju, da bi razpečavali za visoko provizijo krivi denar. Svoje pripomočke je prinesel Majcen v Skorbo z Vrhovega pri Radečah. Svojo podružnico pa Je imel tudi pri nas.
Toneta Grašiča, Majcnovega najožjega zaupnika, še niso prijeli, ker se spretno skriva pred zasledovalci, vse pa kaže, da
po »adnjih odkritjih tudi zanj ne bo mila nadaljnja usoda in da se bo kmalu znašel za zapahi med sokrivci.
Dosedanje odkritje naših orožnikov je izzvalo razumljivo senzacijo ne samo pri nas v Zagorju, temveč tudi po vsem ostalem Zasavju, kjer je bil pokrovitelj ponarejevalcev Štefan KoSir splošno znana osebnost. Saj je prihajal kot prekupčevaleč živine na živinske sejme po vsem Zasavju in tudi po drugih predelih naše banovine. Mož je bil petičen in je dajal v veseli družbi rad za pijačo. Kot darežljivega ga poznajo tudi volilni upravičenci lz poslednje volilne dobe, ko je dajal kot kandidat na listi bivšega min. predsednika Stojadino-viča za polne bokale po gostilnah litijskega okraja. Izvoljen seveda ni bil in ga je poslanska pustolovščina precej veljala.
Masčevaiife Msjcaovega slssa
Kako je zaSel Štefan Košir na krivo pot
O odkritju ponarejevalnicc denarja v Zagorju nam poročajo še naslednje podrobnosti:
V ijostilni. ki sta jo imela v najemu zakonca Jože in Marija Štempihar. «ta se v
podstrešni sobici od časa dc časa skrivala znana ponarejevalca Mi. jcen. k> je 2e xs najemu \Vcinbergerjevo gostilno in se je varnimi zapahi, in Grašič ki je izomM brc* sledu. Grašič }e pred dNen-a 'ttorna imel v najbrž že takrat seznanil z bližnjim sosedom, mesarskim mojstrom m posestnikom Štefanom Koširjem ter spoznal njegov naivni in nekritični značaj Aretacija uglednega mojstra, na glasu poštenjaka in solidnega in ustrežljivega človeka, je zbudila v Zagorju mnogo komentarjev in obžalovanja usode njegove pridne družine.
Na dan ie prišel greh knt posledica maščevalnosti 15 let starega Majcnovega sina. Ko »o mu aretiral« oCeta. se ie nenadoma znašel v neprijazni sredini svoje okolice. Preden je pobegnil od doma. je v očetovem suknjiču našel listek z naslovom KoSirja m štempiharia v Zagorju Čisto pravilno ie sklepal, da ima njegov oče nedovoljene zveze z njima in to dejstvo je sklenil vnov-čiti. Prodal je nekaj starega železa !n se z izkupičkom pripeljal v Zagorje ter obiskal Koširja kar v mesnici Zahteval je večjo vsoto denarja, češ da io potrebuje za pot v Maribor. Ker ga je Košir neprijazno odslovil, je odšel na orožniško postajo in omenil, da utegneta imeti Košir in Štempihar zvezo s ponarejanjem pestodinarskih bankovcev kar vse je podkrepil z omenjenim listkom.
Orožnika sta odšla najprej do Stempihar-jevih. kjer sta našla samo njegovo ženo Marijo, ker jc mož na orožnih vajah Marija je spočetka trdovratno tajila, v teku triurnega zasliševanja pa se je zamotala in slednjič priznala, da je jaruarja oddala podstrešno sobico v najnn dvema tujcema, ki sta izdelovala oljnate podobe Kratka preiskava podstrešja je pnncs'a na dan sumljive stekleničice z ostanki keni:ka':j. kmalu zatem pa so po vsestranskem iskanju izkopali i2 komposta pred hišo iz gK)b ne kakih 40 centimetrov že precej zarjavel stroj za ponarejanje bankovcev, posamezne dele stroja, valjček ter veliko zalogo kemi kalij, barv v tubah ploščo za kamenotisk, kar dokazuje, da sta si Majcen in Grašič tudi pri nas kar vzorno Uredila delavnico na debelo, saj so našli tudi fino tehtnico, drobne uteži za tehtanje barv in estro rezilo za prirezavanje papirja Najvažnejša pa je najdba ponare enih bank«>\cev. zakopanih ob nekem vrtnem stebru in čhrdi jenih v pločevinasti kaseti V njej je bilo za 95 tisoč dinarjev krivih petstotakov med njimi za kakih 30.CMK) din popolnoma izdelanih ter snop specialnega, že narezanega papirja, na katerega bi se dalo natisniti še za milijon dinarjev bankovcev Da se je vse to blago nahajalo začasno v skrivališču, se da razlagati s tem da ga štcn'.piharjcva po odkritju ponarejcvalnlce v Krškem iz strahu spravila na varno najbrž ob Sodelovanju Koširja Nekai potrebščin, tako fen na električni priključek za 3ušenje. žige z* vodni tisk, klišeje in fotografije pa jc odnesel Majcen ln »t jih kasneje dobili pri ni?m o priliki aretacije.
Tudi preiskava v Koširjev- hiši je bila uspešna. Orožniki so našli še nekaj delov stroja, kar vse je zadostovalo da je bil s» Steir.p'harjevo vred aretiran Na osnovi dokaznega gradiva je slednjič globoko potrti Košir priznal svojo krivdo in izpovedal podrobnosti. Njegovo priznanje odkriva obžalovanja vredno usodo, ki ji je zapadel zaradi svojega posebnega značaja čigar osnovno gibalo je bilo v želji, (k      « povzped
še nekoliko višje nad svojo zgoli obrtniško veljavo ter igral neko vidne šo vlogo v svoji sredini Ko se ;e h;; pred več ko desetimi leti lotil mesarske obrt\ se je s svojo pridnostjo in s nomočjo ženc ter dni-žinice dvignil tako srečno, da «i jc zgradil lepo hišo in uredil prostore za svojo obrt. Slovel je kot poštenjak dobrega blaga in vage. Zaradi svojih zmožnost* je postal predsednik strokovne organizacije mesari.-** za litijski okraj. Kot denaren mož jc nor-legal izkušnjavam pri>cpet:i!cev ki so mu naravnost sugerirali, da ie Zmo/t postati celo kandidat pri skupščinskih volitvah. Dovolj značilno za njegov zn *čaj ie dej stvo, da se je na podlagi teh. zanj laskavih domnev, nad katerimi pa so se go>ti1ni;ka omizja zabavala. (kIIočU. da začne z agitacijo za svojo osebo, še preden je imen sploh kak dogovor s katerokoli politično osebnostjo. Kmalu pa se jc takrat razvrde-lo. da kandidira na Hodžcrovi listi. Najel si je avto. oblekel šoferja od nog do glavi, ter se vozil na agitacijo p<~ okoliških vaseh, kjer je plačeval za vino m trosil polnih rok, če ga je kdo le malo pohvalil V tej zanj usodni dobi se ni menda r.ašc' noben človek, ki bi ga hotel ali mogel pripraviti na prave pot Zanemarai jc svoj poklic ter iskaje pristašev razdajal denar in podpisoval razne menice, katerih del je moral kot žirant deloma že plačati trenutno pa je obvezan še za veliko vsoto. Posledice razsipnega življenja sc rnu v zvezi s raznim! ubeglimi dolžniki v času krize omajale gospodarske temelje Razen tega je imel tudi bolezen v hiši. pa je tako zašel na krivo pot, da bi si pomaga1 na zeleno vejico.
Prav v tej dobi se je v Ljubljani srečal meseca decembra z znancem Grašičem. Kar hitro ie podlegel inteligentnemu zape-liivcu, ki mu je obetal zlate gradove Pri tej priliki je obljubil Urašiču da bo podjetje financiral. Kmalu nato ie sledil se dogovor z Majenom v Mariboru Tjakaj to Komt prinesel zahtevanih 16 tisočakov, kasneje pa je priložil še štiri. S tem dobrim denarjem je Grašič na Koširjev naslov naročil iz Zagreba potrebne stroje, ki jih je dvignil Kosir v Zagorju in jih skrivaj odpeljal v Štempiharjevo stanovanje. Montirala sta stroje Grašič in Majcen, ki sta odslej ves januar, febiupr in marec prv> hajala ponoči v Zagorje. Tu sta za skrbno zavešenimi okni podstrešne sobice dva. tri dni ponarejala bankovce, neke n- ci pa spet izginila, toda nista sedla na vlak v Zagorju, temveč sta odšla preKo hribov v Trbovlje. Štempihar jima je nosil jedi !n pazir. da ju nihče ni motil. Živa duša razen soudeleženih nI vedela, kaj se godi za zastrtimi okni podstrešne izbe. Razume se, da se je prišel Kosir večkrat prepričat kako delo napreduje. Ob neki prilik, je treščil šop dd polovice izdelanih bankovcev ob tla in zarohnel, da se je dogovoril za stoodstotno veren posnetek.
V tolažilo je kmalu potem res prejel 26 bankovcev s katerimi je bili menda zadovoljen. Zdi se. da jih je nekai razpečal, ker o teh nt hotel dati pojasnila, kje sc nahajajo Gotovo je, da se bankovcev doma ni upal oddati, pač pa bi se mu to v samotnih hribskih vaseh, kamor je hodil po živino lahko posrečilo.
Ponarejeni bankovci so presenetljivo d<»~ bro izdelani, toda pozoren pogled hitro odkrije tehnične pomanjkljivosti Ti*k je brez fines, ponekod celo namazan bledikast, papir pa ima značilen šelest in točno debelino vodni znak je skoro odličen. Zaplenjena količina bankovcev predstavlja le del p»i nas natisnjenega denarja, bogve koliko na sta ga odnesla fslzifikatorja.
Roparju v čemetovi draguljara! na sleda
Ljubljana, 22. maja. V aadevi gangstrskega roparskega napada na juvelirja Ludvika ćeraeta v Wol-fovi ulici je policija intenzivno na delu, da izsledi napadalca in seveda tudi plen. Policija je 2 radiogramom takoj obvestila policije v Zagrebu. Beogradu. Skoplju, Splitu, Mariboru in drugod, kamor bi se utegnil zateči ropar in morda nekaj časa v miru počakati, da kasneje razproda svoj plen.
Policija je že včeraj prejela informacije, ki ji bodo najbrže prav dobro služile pri zasledovanju gangsterja. Javilo se je nekaj oseb, ki so roparja videle govoriti z napadencem pred trgovino neposredno pred napadom in ki so padale natančnejši opis, kakOr pa ga je mogel (Jati napadenec sam. Zasledovanje je sedaj osredotočeno na enega samega človeka^ cigar opis policija ima, a »bira sedaj ie druge podatke. Dotičnik se je že vekrat prej mudil krajši čas v Ljubljani, a je navadno hitro izginil od tod in sluZbovai po drugih Krajih.
Kolika je Skoda, ki jo je roparski napadalec povzročil £. ćernetu. Se sedaj ni ugotovljeno, ker gre 2a veliko Število posameznih dragotin, ur, verižic, prstanov, zapestnic in brUjantov. vse ukradene predmete bo oškodovanec lahko omačil Sele na podlagi ugotovitev 12 »nji?, se sedaj pri površnem pregledu pa je gotovo, da je ropar odnesel za najmanj 200.000 oln zlatnine in brUjantov.
Po najnovejših policijskih informacijah ni prav gotovo, dc je napadalec s plenom že pobegnil iz Ljubljane. Nasprotno, vefc razlogov govori aa to, da se je ropar takoj po napadu zatekel v svoje skrivališče v mestu, kjer Čaka sedaj na ugodnejši trenutek, de. pobegne s plrnom nekam na jug, kjer bi lahko brez večje nevarnosti počasi ra«pečal ukradene dragocenosti in jih spremenil v denar. Brez denarnih sredstev pa bandit Že sedaj ni, kajti z dragocenostmi vred je ukradel iz černetove blagajne tudi okrog 10.000 din gotovine.
ZVOČNI   KINO   SOKOLSKI DOM V ftlSKl. telefon 41-79
Napeta, misteriozna ljubavno-krimi-nalna afera primadone v filmu
Glavna priča
(V VRTINCU GREHA)
V gl. vlogah: Svbille Schmltz in Svet. Petrovič
Predstave: jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v petek ob ^9. uri
Prihodnji spored:
triKna glasba
tto». 115
»SLOVENSKI MAtODc wnm. m. w+»m
DOLINA VELIKANOV
V naravnih
hmrvggH*
KINO MATICA, tel. 21-24 — Predstave ob 16.. 19. in 21.
Najzaba\ nej>a burka, ki bo izzvala cel orkan smeha! Raaveseljevali Vas bodo najboljši komiki in to Paul
Kemp. Lueie Engllsh ln Georg Aleksander. — Vesela vsebina tega filma bo nudila vsakomur obilo razvedrila! v   glavni  vlogi  šarmantna  KATHE NAGY.
Naša mala zanka
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri na
praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri!
KINO UNION telefon 22-21
**1
TudJ Vi Si morate Ogledati globoki socijalni ameriški velefilm, ki je bil napravljen
izrecno za predva- M- VAS1a Iroi H 01^1 i Ti Mladini tepod 16 let janje   v   Rusiji!       A^t5    ▼ CUU   I\.<1 J   UCIdj U3       je tlim neprimeren!
Nazorna bilka. socijnJne bede malih ljudi, ljudi, ki se bore za svoj vsakdanji kruh.
Hudi, ki prodajajo sebe ln svojo mladost, da ne utonejo v siromaštvu predmestnih ulic. — KINO SLOGA, tel. 27-30. — Predstave danes ob 10., 19. in 21. uri
jutri na praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri
KINO MOSTE
Na praznik ob 14.30. 17.30 ln 20.30 uri, v petek in soboto ob 20.30 uri
najseczacionalnejši  pustolovski  in špi-jonažni velefilm
Beg iz trdnjave
(6PIJON L. 13.) Peter Lorre, Georg Sanders, Dol o res del Rio
Premiera! Prvič v Ljubljani!
Film poln mistike in skrivnosti — le za ljudi močnih živcev
Skrivnost modre sobe
Senzacionalno! Pustolovno!
■■■■■■Dl
— TJredbo, o z»š<Mri ljudskega življenja na morju- ; Službene novine« so včeraj objavile uredbo o mednarodni konvenciji o zaščiti ljudskega življenja na morju. Ta konvencija je bila podpisana v Londonu Icl 1089. Pri nas stopa v veljavo z dnevom objave.
— Akcija za vrnitev vojmn ujetnikov iz S°vjetske RuMje. v Sovjetski Rusiji živi še mnogo naših, ljudi, si so ostali tam kot vojiii ujetniki med svetovno vojno. Ker niso imeli sredstev in si niso znali pomagati, se niso mogli vrniti v domovino. Ker je zdaj sklenjena s Sovjetsko Rusijo trgovinska pogodba, so se v Zagrebu lotili akcije, da bi banska uprava skušala pomagati pri organizaciji povratka hrvatskih kmetov iz Rus;je. To nalogo nameravajo poveriti Rdečemu križu.
— Država je »trpela okrog 800,000.000 din s pogodbo za oddajo železniških del na r.ovih železniških progah. Bivši prometni minister inž. Stanič je trdil, da je bila država oškodovana za okrog 800,000.000 din zaradi čudovitega financiranja graditev železniških progf po inozemskih tvrd-kah. Pozneje je bila sestavljena komisija tehničnih in iinančnih strokovnjakov, ki je ugotovila, da so trditve inž. Staniča točne, ter da je treba pogodbe z inozemskimi tvrdkami uničiti in spremeniti v korist države. Eno izmed teh inozemskih podjetij je bila družba Batignoles. Ta družba je pristala na spremembo pogodbe v korist države za dela, ki še niso bila končana. Država je s to spremembo pridobila nad 200 000 000 din. Družba Batignoles je za-
v začetku leta 1936 graditi po novi pogodbi tako imenovano unsko progo, ki bo tekla ob reki Uni med Bihačem in Kninom, a leta 193S progo Kuršumlija— Priština. Unska proga bi morala biti zgrajena že le'os do 1. aprila. Medtem so se pa dela z.ilo zavlekla zaradi napačno izdelanega načrta, ki so ga morali delno skoraj povsem spremeniti. Zaradi spremembe načrta so morali graditi tudi dolge in drage predore. Zaradi zavlačevanja dela
trpi država veliko škodo.
— Jugoslovanska  gospodarska defega-
e*ja prispela v Budimpešto. Tja je odpotovala na čelu z Vlado Iličem. predsednikom jirTOslovansko-madžarske gospodar, zbornice v Beogradu. V nji so zastopane vse gospodarske zbornice v državi, tudi ljubljanska in druge ustanove. NaSn delegacija bo prisostvovala slovesni seji madžarsko- ju go?i o venske gospodarske zbornice v
Budimpešti.
— Podražitev ope*e. Kartel opekarn v Zagrebu je sfcfetul na svoji zednji seji, da podraži opetoo. Podražitev utemeljuje s podražetmn pitr^mogom m zvišanjem delavskih, mez | za 25 do 30 odstotkov. Oblasti še proučujejo predlog, če se bo opeka podražila, txxio znatno dražja tudi stavbna dela, kar bo zavrlo stavbno delavnost.
— Koliko zasluži Bata. Družba Bata, jugoslovenske tvornice gume in obutev, d. d. Borovo, je objavila v >Narodnih novi-rirJhz svojo bilanco za lansko leto. Dražba ima. 40 milijonov din glavnice ui rezerve 62 milijonov (rezervni sklad 55.4 milijona, posebni rezervni fond pa 7.6 milijona din). Družba je imela lani 7.13 milijona din čistega dobička, predlanskim 6.29 milijona m leta 1937 4.59 milijona din. Bruto dohodki so pa znašali celo 268.9 milijega din. Davkov in drugih dajatev je plačna diužba lani 51.9 milijona din, carine 13.1. plače in nagrade so pa znašale 1C3-5 milijona din.
— Tretja tovarna radijskih aparatov v državi. V naši državi imamo dve tovarni radijskih a.paratov in sicer eno tvrdke Tur.spsia.rn v Beogradu, drugo pa v Pan-čevu. Zdaj je zagrebška mestna občina po::eIi2a obrtno devoljonje 2a tretjo tovarno v Zagrebu. V tovarni so že začeli dela- . ti. Izdelujejo radijske aparate pod imenom [ >Fan<. Baje bodo pozneje izdelovali tudi aparature za zvočne fiune bi televizij*ke aparate.
— Suše k ima največji promet med našimi pr£štanišcX Na Sušaku je bil redni letni občni zbor gospodarskega sVeta. 12 poslovnega poročila sprevidlmo. da je kljub veiikim mednarodnim gospodarskim spre- j membam in evropski vojni bil skupni pristaniški promet lani na Sušaku precej ži- j vahen. Znašal je 568.777 ton, v primeri I 550.134 ton predlanskim. Ta številka nam j kaže, da je sušaška luka v našem izvozu j in uvozu na prvem mestu na Jadranu« Znatno manjši pa je bil lani potniški pro- J met z našimi ladjami obalne plovbe, kar j je treba pripisovati izostanku gostov iz srednje Evrope, število potnikov je znašalo predlanskem pol milijona, lani pa komaj nekaj nad 300.000.
— ponovno razpisana dela za avToHra-do Š?Iit-Sarajev©» izpostava banske uprave v Splitu je raspisala ponovno licitacijo za dela na avtomobilski ee*rti fcpHt—Sarajevo in -»icer za prvi odsek med Solinom in Klisom. Dela so bila razpisana že
večkrat, ali licitacije niso bile uspešne. Proračunska vsota znaša na prvi cdsek 3.5 milijona din
— Izvoz vina. v prvih štirih mCsecUi. Na tržišču z vinom je zavladala zadnje čase velika stagnacija. Izvoz je vedno manjši. Januarja je bilo izvoženo 7593 hI vina, februarja 15.680 in aprila 10.209 hI. Največ vina izvažamo v Nemčijo in na Češlko-Moravsko. Precej smo ga doslej izvažali tudi v Belgijo in na Nizozemsko. V začetku tega meseca je bilo tja poslano vino po morju. Ni še znano, ali je to vino točno prispelo tja, kamor je bilo namenjeno. Zdaj smo izgubili dva odjemalca in sicer Belgijo in Nizozemsko, ki nista sicer kupovala mnogo našega vina, toda bila sta stalna kupca. V Dalmaciji je naprodaj še mnogo lanskega vina ln mnogi vinogradniki so v hudih denarnih zadregah, ker ga ne morejo prodati. Zato vinarske zndi~uge zahtevajo, naj bi Prizad čim prej posi^edoval ter pokupil vino kakor ga je v nekaterih drugih pokrajinah.
— Zahteva Po eenojsih zdravilih. Včeraj je bil v Zagrebu kongres Zveze lekarniških sotrudnikev, ki so se ga udeležili tudi zastopniki iz Ljubljane in Maribora. Zborov alci so sprejeli obširno resolucijo, v kateri zahtevajo revizijo zakona o lekarnah, in sicer tako, da bo služil interesom naroda ter omogočil preskrbo ljudi s cenejšimi zdravili. Dalje so zahtevali ustanovitev zbornic za lekarniške sotrudniike in Izvedbo reforme farmacevtskega študija na zagrebški univerzi, tako da bi šolanje trajalo osam semestrov brez predhodne prakse v lekarni. Zvez alekamiskui so-trucinikov šteje nad 600 članov.
— Prodaja suhih sliv za izvoz oproščena dav^a na poslovni promet. Finančno ministrstvo sporoča, da ima država na izvoz vseh vrst suhih sliv izključno pravico. Izvoz je poverjen Prizadu. Prodaja vseh vrst suhih sliv Prizadu bo 14. septembra odnosno od dneva objave uredbe o izvozu suhih sliv prosta davka na poslovni promet.. Kot dokaz, da so bile slive prodane Prizadu za izvoz, se bodo morali trgovci izkazati pri davčnib upravah s potrdili.
— Nova velika javna skladišča v Šibeniku. Za prvo etapo del je že svoje čase finančni minister dr. šutej odobril milijon dinarjev. Zdaj je Državna hipotekama banka obvestila šibeniško občino, da bo ta kredit kmalu likviden. NOva skladišča na preurejeni obali bodo služila za pristaniške namene kot tranzitna skladišča in v njih bodo kleti za tipiziranje vina iz Dalmacije.
— Ljubljana — Bloke—Prezid—Oer°vo— Susak vozi avtobus ob 5.45 zjutraj iz Krekovega trga 9. — Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49—28.
— Nenadna smrt. v Stožicah, na Tyr-ševi cesti št. 205 je snoči nenadno umrla tovarnarjeva soproga ga. Vida Buzzolini, roj. Polaj. Pogreb blage pokojnice bo jutri na praznik ob 17. izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče pri 8v. Križu. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
— Huda nevihta. Včeraj popoldne je okrog 15. nastala nad Ljubljano in Širno okolico silna nevihta. Lilo je kakor iz škafa. O še hujši nevihti nam poročajo z Gorenjskega. V okolici Kranja se je vlila ploha že okrog 13.30, še hujša in silnejša pa uro kasneje. Med dežjem je padala tudi toča, ki je napravila znatnejšo škodo zlasti okrog Šenčurja, v Cerkljah in v vaseh pod Kranjem.
— Razpis licitacije sa nabavo kuriva.
Banska uprava dravske banovine je razpisala javno ustno licitacijo za nabavo 60 kub. m mehkih drv (zamanja), 200 kub. metrov bukovih drv v eepanicah po 1 m dolžine, 550 ton premoga kosovea Z najmanj 4500 kalorijami, 250 ton grahovca 2 najmanj 4200 kalorijami. Licitacija bo 12. junija ob 11. v aobi it. 31 v n. nadstropju banske uprave, Bleiweisova ces. 10. Pogoje ln informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekono-matu banske uprave, soba št. 31.
— Vrem©. Vremenska napoved pravi, da bo doloma oblačno ln nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, in Splitu- Najvišja temperatura j« bila V Zagrebu 22, v Ljubljani 21,4, y Beogradu Splitu in Kumboru 20, v Sarajevu in Dubrovniku 19, na Rabu 18, ha Vlsii 16\ v Mariboru 15. Davi Je kazal barometer* V
Ljubljani 762.3, temperatura   Je inaiate
6.6.
Iz Llisfjif^ne
—lj Daruj b radostnim me« ln čim več
moreš za proUtuberkulozno skrbstvo v Sloveniji! Močna denarna sredstva nas Čim preje privedejo h končnemu cilju.
—lj Krajevna fraHtnberfctiloBfiA fcg* V Ljubijanj priredi danes točno ob   20. v
Iraa&UkaDJki dvorani vtlitoe javne fUop-
tifino predavanje o borbi proti jetiki. Pre-davanje  bo oojasnjevalo nad sto skiopti-
I čnlh slik in propagandni klno-film. Pre-
j davala bosta gg. dr. Franta Mis; O jetiki .  in  družini  in  dr.  Josip Prodan:   O jetiki kot nalezljivi bolezni. Vabljeni so vsi. ki
se za proUtuberkulozno borbo zaiiimajo.
Vstop je prost.
—lj i:iiiek jubilej. G«jro!jev »Revizor« v proslavo Danescvega jubileja — priljubljenega Igralca na2<j drame bo v nedeljo ~G. t. mw v operi. 401etnica uspešnega dela pri slovenskem gledališču, klasična komedija, ki bo izvafana v izvrstni predstavi, ter gost M. Markovie iz Zagreba v poglavarjevi vlogi bodo izredno zanimiv dogodek v naši operi. — Za O. aprila rezervirane vstopnice dvignite do petka 24. t. m. opoldne pri operni blagajni, kjer je predpro-čaja.
—lj ReKforat univerze kralja Aleksandra I. razglaša: Rok za vlaganje prošenj za ustanovo dr. Pavla Turnerja je podaljšan do 31. maja.
—lj Kako je z izrednimi podporami za hranilce, ki so na orožnih vajah. Včeraj smo objavili uradno vest, ki smo jo prejeli z magistrata, da prejmejo hranilci družin, ki so na orožnih vajah, še enkratno Izredno podporo 150 din, vendar samo tisti, ki so bili že vsaj 30. aprila na vajah ali pa so še. Sedaj nas pa nekateri pod-piranci vprašujejo, kaj prav za prav pomeni ta vest, ker jim na magistratu ne dajo podpore in zvračajo odgovornost za njeno objavo drug na drugega. Prosimo uradnega pojasnila!
—lj Izredno zanimiv koncert se nam obeta prihodnji ponedeljek v veliki illhar-monični dvorani. Ta večer bo nastopila na samostojnem koncertu koloraturna so-pranistka gdč. Ksenija Kušejeva. Koncertna pevka je naša rojakinja, ki je uživala svoj prvi pevski pouk pri ge. Foedran-spergovi v ljubljanskem kenservatoriju. Nato je odšla v inozemstvo ter nadaljevala in končala pevski študij kot koloraturna sopranistka v šoli ge. Rade Danielli na Dunaju. Njen program, ki si ga je določila za ponedeljkov koncert, ji bo dal obilo prilike pokazati lepoto in pevsko tehniko glasu. Na koncertu bo sodeloval kot solist in spremljevalec pianist Pavel Sivic pa tudi klarinetist Milan Raubar. Začetek koncerta bo ob 20. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Umetnostno - zgodovinsko društvo sporoča priglašencem, da je izlet na Sv. Goro radi znanih razmer odpovedan. Prispevki se vračajo.
—lj Posnemanja vreden zgled. Neko ugledno podjetje elektrotehnične stroke je sklenilo o priliki letošnjega protituberku-loznega tedna sporazumno z uslužbenci odtegovati primeren znesek od uslužben-skih mezd ter ga mesečno odvajati Proti-tuberkulozni zvezi za njene namene. Podcrtavamo to dejstvo, ki je izšlo iz lastne, pobude tega podjetja v tesni povezanosti z razumevanjem in zrelostjo uslužbencev, ki se zavedajo važnosti in pomena proti-jetične borbe. Zlasti je hvalevredno, da ta sklep ni vezan samo na dneve protituber-kuloznega tedna, ampak se bo izvajal do nadaljnjega. Posnemajte! — Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani.
—lj Varnostno cepljenje proti davici je odredilo mestno poglavarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in odredbe banske uprave. K temu obveznemu cepljenju je treba pripeljati vse otroke od dopolnjenega 2. leta do dopolnjenega 10. leta starosti, Cepljenja bodo oproščeni le tisti otroci, pri katerih bo uradna zdravniška preiskava ugotovila upravičen vzrok oprostitve. Cepljenje šolske mladine bo v šolskih prostorih, predšolsko mladino pa je treba pripeljati k prvemu cepljenju v dne a od 27. maja do 6, junija na mestni flzikat v Mestni dom od 9. do 11. dopoldne in od 16. do 18. popoldne Glede na pogosto pojavljanje davice v Ljubljani, posebno pa Še zaradi možnosti še večjega razširjenja te bolezni v primeru morebitne evakuacije otrok je tako zaščitno cepljenje za otroke življenjskega pomena, samo po sebi pa ni združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje. Uspeh ima le trikratno zaščitno cepljenje v presledkih po 15 dni. Ker se da-vica ponavlja, je treba pripeljati k cepljenju tudi vse tiste otroke, ki so bolezen prestali. Neopravičen izostanek ali prekinitev obveznega cepljenja bosta po zakonih kaznovana.
—lj Tlakovanje Gajeve ulice. Včerajšnja licitacija del za asfaltiranje Gajeve ulice ni uspela in je zato mestna občina razpisala novo licitacijo v skrajšanem roku.
—lj Ukradena kolesa. Izpred palače »Grafike« je nekdo odpeljal Davorinu Jesenku 800 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Torpedo«. — Iz veze Tehniške srednje dole v Aškerčevi ulici je bilo ukradeno 600 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Gritzner« Antonu M auru. — Urarski mojster France Zaje pa je prijavil, da mU je bilo ukradeno ispred hile St. 35 na Tvrševi cesti 500 din vredno, črno pleskano kolo s tov. st. 726 znamke »Puchc.
—lj Tatvine v mestu. Is stanovanja Leopoldi ne Cotičeve v Kavškovi ulici je ukradel neznan zlikovec 900 din. — Alojzij Prijatelj je prijavil, da mu je bila predvčerajšnjim Ukradena iz Tišlerjeve gos time v Kolodvorski ulici pletena kosara, v kateri je Imel 300 dih in nekaj raznih jest vin. Prijatelj je oškodovan sa 500 din vrednosti. — Dijaku Bobu Vagnerju js nekdo ukradel is pevske sobe m. drž. real. gim-n asi je za Bežigradom violončelo, vreden 3O0O din. — Lastnici zvertnjaka Amalij! Kletno vi pa je nekdo odpeljal 1000 din Vrednega psa voiejaka, ki čuje na ime Rlflttfitm.
—lj ttm »Ne ve*o, ttmj rt ■lajna je eden Usned onih redkln ameriških socialnih filmov, ki je bil napravljen izrecno zapreci vajanje v Rusiji. S tem filmom je Amerika ustvarila svoj »ruski film*, ki na na p boli drastičen način ponazoruje socialne bedo me lih ljudi. Mala siromašna natte* šoenka se bori za zboljšanje svoje mizerne plače, da more pmngftti svojemu Uratu, |
Slovenski javnosti
Se vedno Je jetrna bolezen, u zahteva
največ smrtnUi Srtev med nafltm ljudstvom, posebno pa med dorasčajoco mladino. To je dejstvo, pred katerim ne smemo zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta do leta več, da bi onuiila bedo, ki
jO povzroča je tika v SirSlb slojih na&egu ljudstva, vendar pa razpoložljiva sredstva zal ne zadoščajo, da bi mogli nuditi vsem
bolnim varno zatočišče in možnost zdravljenja in da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost okuženja.
Ako nočemo zmagati v borbi z je tik o, ako hočemo odpraviti  jeliko kot ljudsko
kugo. tedaj je najkrajša in najzanesljivejša pot do cilja, da pomaga vsak po svojih
moeeh. Oeslo letoanjeg-a protituberkuIoK-nega  tedna je  —  skrbeti  za zdravljenje
siromašnih JetiOnlh Slovencev ter v ta namen z izdatnimi denarnimi prispevki ustanoviti primeren sklad.
Sredi   protituberkulocnega   tedna smo.
Prireditve, predavanja, denarne zbirke, vse, kar bo v tem tednu storjenega za
učvrstitev   razumevanja  ra  potrebe proti-
ki >e zase) v vrste brezdomcev ... Druga, ki jo je ubilo siromaštvo, prodaja sebe in svojo mladost, da se more preživeti, in zato ji je vseeno komu pripada. Tretja, ki živi svodi ljubezni, pa ga vendar ne ljubi toliko, da ti mogla živeti z njim v bedi in siromaštvu, če lahko živi kot mlada in le-pa v izobilju in luksuzu. To so socialne stike tega globokega filma, ki predstavlja tudi pri nas težak socialni problem. Mladini izpod 16 let je film neprimeren, našel pa bo odmev pri vseh odraslih, katerim je življenje današnjih dni nekaj več kot samo banalno izživljanje. Film je te dni na sporedu kina Sloge. 1367
—lj V Stritarjevi ulici st. 6 v l-jnoijani pr| frančiškanskem mostu *e ***iaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna j optika. 3. 1.
—lj Gostilna Martine, Zg. Siska. Samo boljša vina! Pečeni purani po starih cenah! j Domača šunka! V nedeljo koncert. 239 — n
(faet e*fnica
KOLEDAR
Danes: Sreda, 22. maja: Milan Jutri: Četrtek, 23. maja: Sv. Rešnje telo
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Dolina velikanov Kino Sloga: Ne vedo kaj delajo Kino Union: Naša mala ženka Društvo   slovenskih   književnikov občni zbor ob 18. v prostorih Slovenske Matice
Krajevna protituberkulozna liga veliko javno skioptično in filmsko predavanje o borbi proti jetiki ob 20. v frančiškanski dvorani (predavata gg. dr. Franta Mis in dr. Josip Prodan)
Razstava E. PiščanČeve v galeriji Ober- j snel odprta od S. do 18.
PRIREDITVE   NA PRAZNIK Kino Šiška: Glavne priča Ostali kinematografi nespremenjeno Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 8. do 17.
DEŽURNE LEKARNE Sreda: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47
Četrtek: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Tmkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar, šelen-bugova ulica 7
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala od srede od 8. zvečer do petka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2 i t k o, Pleteršnikova ulica 13/1., telefon št. 47-64.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Sreda, 22. maja: Strahopetec. Red Sreda Četrtek, 23. maja: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Petek, 24. maja: ob 15. uri: Županova Micka. Varh. Dijaška predstava. Cene globoko znižane od 14 din navzdol Sobota, 25. maja: Severna lisica. Red B Nedelja, 26. maja: zaprto. (Dramska predstava v operi)
Proslava 40-letnice umetniškega delovanja Josipa Daneša-Gradisa. Naš popularni karakterni igralec Josip Daneš-Gradiš bo praznoval v nedeljo 26. t. m. v opernem gledališču s predstavo Gogoljevega »Revizorja« 40-letnico umetniškega dela. Obenem bo gostoval v vlogi poglavarja član zagrebškega gledališča g. Mihajlo Marko-vič.
OPERA
Začetek ob 20. url
Sreda, 22. maja: Kleopatra. Red A Četrtek, 23. maja: Modra rosa. Red Četrtek
Petek, 24. maja: zaprto
Sobota, 25. maja: fivgenij Onjegin. Premiera, Premierski abonma. Gostovanje ruskega baritonista Borisa Popova
Nedelja, 26. maja: Revizor. Proslava 40-letnlce umetniškega delovanja Josipa Daneta in gostovanje Mihajla Marko-viča iz Zagreba. Izven ★
Nova domača izvirna opera »Kleopatra«, ki jo je spisal in u glasb 11 skladatelj in dirigent dr. Danilo Svara, Je pri krstni predstavi in reprizah dosegla izreden uspeh ter JO je hase občinstvo najalmpatičneje sprejelo. Tudi naša kritika vidi v njej naj« pomembnejše slovensko operno delo, ki se po svoji širokopotesnoeti lahko meri z evropskim nivojem« V naši uprizoritvi, ki jo je izrežiral C. Debevec, inscehiral ing. Franz, se zlasti odlikujejo Heybalova, Be-tetto, Janko in Franci. 1
tuberkuloznega   skrbstva,   Je pod
▼iteljstvom gospođa  bana   Ko £~re moc sočloveku, naj bo v strnjeni Vrsti V6S
narod od najvišjega do najnižjega.
rrCmi/JLViiuio/na zveza prosL da celota in posamezniki s srcem ln dušo spremljajo propagando za vzbujanje razumevanja m smisla za njene cilje In naloge. Pozivamo zlasti vse občinske uprave, da se blagohotno odzovejo prošnjam, ki so JUi od P roti tuberkulozne zveze prejeti njlb predstavniki, vso ostalo slovensko Javnost pa prosimo, naj se pridno posluži položnic, priloženih našim dnevnikom. Vse naše edini ce naj zlasti v zadnjih dnevtb protltuber-kuloznega tedna v polni meri izvr&e svojo dolžnost in s tem dokažejo, da se zavedajo
potreb, ki jim jih nalaga protituberkulozna
borba.
Skrb in prizadevanje vsakega izmed nas
naj bo, pripomoči siromašnemu Jeticnemn £ o brat u do potrebnega zdravljenja!
rROTITlBKRKl'LOZNA ZVEZA V LJUBLJANI.
Osebna vest. Predstojnik mestne policije g. 2un Uroš je vsieg premestitve na novo službeno mesto te oni zapustil mesto. Namesto upokojenega šefa davčne uprave g. Prudiča pa je postavljen g. Blažon Davorin.
Kino »Narodni dom« predvaja danes zvečer in jutri na Telovo znani sovjetski film »Pastir Kostja«.
Iz škoSfe Loke
Vabljeni spoštovale! naših mater! Sokolsko društvo v škofji Loki priredi na Telovo ob 15. materinsko proslavo z izredno pestrim, bogatim sporedom.
Protljetični teden v škofjeloškem okraju, škofjeloška protituberkulozna liga šteje nad 1000 članov in je razumljivo, da dobi vsakoletni protijetični teden pri nas še prav poseben poudarek. V borbo proti jetiki so postavljeni vsi stanovi in vse korporacije. Po zgledu preteklih let bo skušala tudi letos razpečati čim več ustrezajočih tiskovin, prodajajo cvetje in zastavice, odkupni listki, ob večerih so predavanja, oba loška kina bosta imela posebne predstave v korist škofjeloške Ligfe, sodelujejo pa tudi vojaška godba, sokolska in gasilska društva, vso pomoč nudijo učiteljski zbori, pa nič manj zdravniki in drugi. V nedeljo bo blagoslovljen protijetični disronzer na Spodnjem trgu, hkrati pa bo tudi slovesno otvorjen Zdravstveni dom v prostorih nove ljudske šole.
Z Jesenic
Kino Kadio predvaja v sredo 22. t. m. in v četrtek 23. t. m. (na praznik) ob pol 9. zvečer (na praznik tudi ob 3. pop.) krasen velefilm »Častna legijam. V gl. vlogah Marie Bell in Charles Vanel. Med dodatki tudi risana šala Popaj. — Sledi »Gibraltar«.
Iz Zag@rfa
21vči ... Iizol... Med posestnikom Ivanom Drnovškom »Podreberščakom« z Lok in TPD teko že dalje časa razgovori zaradi odkupa Drnovškove domačije, pod katero se nahajajo skladi premoga. Do sporazumne cene pa ni prišlo in je zaradi tega v Drnovškovi družini zavladala razumljiva skrb za bodočnost. Posebno mladi gospodar Ivan si je belil glavo, kako bi izpeljal kupčijo v dober kup. Sredi tega razpoloženja je moral oditi na orožne vaje ln pustiti dom v negotovosti. Pred kratkim pa je prejel še sporočilo, da so se na hiši zaradi izkopanega terena pokazale razpoke. Ves razdvojen in v hudih skrbeh se je odločil za skriven skok domov, kjer je kanil urediti pereče vprašanje. V ponedeljek je res prišel domov in v ved ne m razmišljanju sam s seboj sprt pozabil na sklep, da se bo zvečer vrnil na odrejeno mesto. V odločilnem trenutku so mu popustili živci in je segel vpričo hčerke po lizolu. Požrl je večjo količino strupa in se onesvestil, kmalu pa se je spat zavedel in se začel zvijati v silnih bolečinah. V največji naglici so odhiteli po zdravnika dr. Slavka Gruma. ki mu je izpral želodec in mu dal poživljgjočo injekcijo. Upati je. da bo žrtev preobčutljivih živcev in pretirane skrbi za dom rešena smili.
Iz No^??a K?s-sSa
* 1*
— Zaslužena kar.en. V sedar.iih resnih časih, ko je potrebno, da prevladuje v množicah iskrena domoljubna samozavest, se najdejo tudi ljudje, ki begajo lahkoverni svet z najbolj bedastimi vestmi. V tem poslu je bil zelo podjeten 371etni Jože Ma-jer, po poklicu lesni manipulant iz Kočevja/ ki pa je pristojen v Hinje. Fant se je moral zagovarjati zaradi svoje jezične sposobnosti pred novomeškim okrožnim sodiščem. Obsojen je bil zaradi širjenja neosnovanih vesti na 1 leto strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let.
Iz Kranja
Deftarno slttAbO sdrkvnlka OUZD DO Imel
jutri na praznik dr* Jota HcrTort. HJao v StnalMu predvaja na praznik
in  Vsak  dan  do  ponedeljka  dva krasna
•Ima >Brezdomci« in »Severna brigada«. Sokolsko društvo poziva Članstvo, naj se i javi Čimprej a najkasneje dO sobote 25.
t. m. zvečer za pokrajinski zlet v Celju.
^rljava se sprejemajo v društveni pisarni
V Ndr, dOftiu vsak dan pd 20. Oh prijavi ja tfena vplačati zntsek za zletnl znak. Po tem roku dospele prijave se ne bodo upoštevale.
SOKOL
Sokolske župne tekme v Kranju. Po sklepu zbora društvenih načelnikov ln na-čelnic bodo 26. maja v Kranju na letnem telovadišču, v primeru slabega vremena pa v gimnazijski telovadnici in Nar. domu, sploSne župne tekme Članstva ln naraščaja. Tekme se bodo pričele ob % 9, za naraščaj ob V* 10. Skupni zbor članstva bo četrt ure pred pričetkom tekmovanj, Isto velja tudi za naraščaj. Tečaj za sodnike in sodnice (na orodju) bo na predvečer tekem ob Vz 21. v Nar. domu v Kranju. Vsak izostanek je treba upravičiti.
Sokol L LJubljana - Tabor obvešča svoje članstvo, da bo jutri na prarrdk društveni pe§ izlet za vse članstvo. Zbirališče na Taboru ob 12.30, odhod of> 13. preko Golovca proti Orlom na Bizovik s povratkom v Stetfonjo vas k Ivanu Bric-liu. Vabimo vse članstvo« da se izleta polnoštevilno udeleži.
Sport
Slovenska kolesarska zveča (službeno). Redna seja upravnega odbora bo v petek ob 20. v običajnih prostorih in ne v četrtek, ker je praznik. Zaradi poročila o nedeljskem zborovanju Osrednje koles, sveza v Zagrebu jc nujno potrebna udeležba v^cU odbornikov brez izjeme. Predsednik,
»SLOVENSKI NAROD«,
Pomen motoriziranih čet
Paul Reynaud je pred petimi leti opozoril na potrebo po ustanovitvi motorizirane pehote in artilerije
Znam francoski publicisi Juie> Sauer-wein naroča o orizadevaniu sedaniesa francoskega ministrskeca ored-ednika Paula Revna ud a za ustvaritev motoriziranih oklopnih oddelkov v francoski voiski
Bitka kaže sedal novo lice Saner-wein motorizirane kolone si <toie nasproti, se napada io in se križaio tak<- da se meriio med se bo i mehanične ip ken~ič-ne sile nad katerimi oovelmie človek * svoio razsodnostio in strateško snosob-nostjo. Po Drvih presenečeniih se francoske čete orilaeoduieio novi tehniki Prvo začudenje ie orešlo Eder izmed mož k* so na čelu sedanie vlade le z značilno bistrostio spoznal že Dred leti kakšna bo ta voina  To ie bil Paul Revnaud
V marcu l 1935 ie Paul Revnaud kot poslanec r>red!ožil v francoskem oarla-mentu zakonski Dredlop za ustanovitev armadneea zbora v katerem bi bili ak tivn: voiaki - SDecialisti Ta armadn* zbor bi imel de^et linijskih divizii enr-ahko diviziio rezervne čete in celotno oornožno in spremstvenn osebie V noias-nHih k oredlogu ie Revnnud izvaia! da so te čete mišljene kot mrdeme tankov-ske čete in kot mehanizirana oehota in artilerija.
Ta načrt tedaniesa ooslanca Revnauda ie bil l 1935 zavmien
Revnaud ie oredlaeal nai bi se te edi-nace imenovale »elitrr oklor>ni zbor« Ustanovitev takesa zbora ie Revnaud ute-
ueijevai takoie   *Ce vodit« oout.k, in-
'ervenciie v Evropi morate imeti tudi orožie za izvaianje take politike Ce armada oj ^oosobna za iznolnitev teca oo-danstva DOtem omistite intervencijsko oolitiko «
Eden t zmed članov oarlamenta le odgovoril »Ne moremo misliti na ofenzivo, ako smo ootrošili miliiarde za zgraditev utriene zaoreke ob meii« Ta ooslanec se ie stroso držal oravil armade iz 1 1927 kjer ie zapisano da le smoter francoske armade zaeotoviti varnost meie in braniti  orekomorsko posest
Revnaud ie bil drugačnega mnenia kaj-rj Dolitika Franci ie ie bila tudi da se ohrani v Evrooi določeno teritorijalno in oolitično stanie
L 1937 ie Paul Revnaud priobčil Studijo o vojaških oroblemih Francije V tej študiii ie Revnaud iziavil- Treba ie takoi ustanoviti specialne mehanizirane edini-ce Treba ie takoi organizirati osebie za ta moderen vojni instrument osebje ki bo z navdušeniem in Donosom služilo domovini.«
Sedania bitka v Francih kaže da ie Revnaud izgovoril že pred petimi leti proroške besede in da ie že tedai «no-znal, kakšna bo moderna voina
Nove mesne cene
Na podstavi čl   5    odst   1.    uredbe o kontroli cen z dne 5 februarja 1940 fSluž beni list št 68/15» le ban dravske banovine odločil naslednic naivišie cene mesa:
a) za 1 ks govedine prvovrstne kakovosti, ki se kot takšna   označi   ?   žisom ori
mesnem ogledu do 14 din snrednji in do 16 din zadnji del z do 25* priklade kosti, za ke oiiučne nečenke brez kosti do 22 din za ke pljuč in iezika do 16 din za ke ledvic do 14 din za k« jeter do 12 din za ke možganov srca in vampov do 10 din ter za ke loia do 7 din:
b) za 1 ks govedine drugovrstne kakovosti do 12 din sprednji in do 14 din. zadnji del z do 25% priklade kosti, za ko d1 j učne pečenke brez kost do 20 din. za ks ostaleea mesa pa po cenah kakor so določene pod točko a):
cl za 1 ke teletine do 14 din sr>reJnii in in do 18 din zadnji del z do 30% priklade kosti za ke teletine brez kosti do 24 din. za kg ieter do 22 din in ostalega drobovja dr  15 din:
6 za 1 k« svinjine do 16 din sorednii in do 18 din zadnji del za k? slanine in sala do 20 din za      masti do 22 d:.n
za ke ledvic srca in rrožsanov do 18 din za k.j ieter do 14 din in nl^uČ do 10 din
Gon označene cene veljajo za oodročia mestnih občin Ljubljana. Celje Maribor
in Ptui ter naslednjih občin: St Vid nad Ljubljano. Polje Jezica. Dobrova Vrhnika. Skorja Loka Stara Loka. Kranj Tržič. Radovljica Lesce KoroSka Bela Jesenice. Dovie-Mojstrana Kranisk-. g>ra. Bled. Bchiniska Bistrica Brerje. Kamnik. Domžale Litna. Zagorje ob Savi. La'ko. Trbovlje Hrastnik Za^ec T^har^e Slovenj Gradec Šoštanj. Sloven^k^ Konjice. Vitanje    Šmarje    pri   Jelšah Kamnica,
Studenci Radvanje Pobrežje Koeaki Slovenski, Bistrica Sv Lenart v Slov noricah   Novo mesto in Kočevje
V ostalih krajih banovine se morajo ačunati za 1 din ori 1 ke nižie cene od >nih  ki so cori navedene
V Ljubljani se smejo računati za 1 din vašie cene od onih. ki so navedene nod točko č)
Prekrški te odločbe se kaznujejo no čl. 8   uredbe o kontroli cen.
Z dnem obiave te odločbe izgube veljajo vse sološne in Dosebne odobritve cen mesa in masti.
Iz Celja
— Promenad ni Koncert * *orfcrt protato-
berkulozne lige bo priredila celjska vojaška godba na Telovo 23. t. m. od 18. do 19. pred kolodvorom.
—c L prizori te v opere »Gorenjski slav-
ček«. Ljubljanska opera bo uprizorila ▼ torek 28. L m. ob 20. v počastitev slave 39. pešpolka v celjskem gledališču Foer-sterjevo narodno opero »Gorenjski slav-ček«. PredsLava je izven abonmaja. Vstopnice so v preprodaji v Slomškovi knjigarni Nabavite si vstopnice čimprej!
—c Novo vodstvo Slovenskega obrtnega društva, v Olju. Novi odbor Slovenskega
obrtnega društva v Celju se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik je urarski
mojster in juveltr g. Anton Lečnik, podpredsednik stavbenik g. Karel Jeze mik. tajnik stavbenik g. Slavko Kukovec, blagajnik g. Franc 2ohar.
c  Zanimiva nogometna tekma bo na
Telovo 23. t. m. rta celjski Glazijl. Ob 15. se bosta srečala v prijateljski tekmi celjska rivala S K Celje in SK Olimp, ki si je z zmago nad SK Celjem priboril vstop v slovensko ligo. Celje bo nastopilo v močno pomlajeni postavi, Olimp pa bo ob tej priliki preizkusil svoje moštvo, s katerim bo
ze v nedeljo 2b. u m. zastopa* celjski nogo. met v finalnem tekmovanju za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Tekma bo gotovo privabila mnogo prijateljev nogometa na Glazijo
—« Uprizoritev mladinske spevoigre v celjskem gledališču 2enski krožek mariborskega društva Jadran-Nanos bo priredil na Teiovo 23 t. m. v celjskem gledališču materinsko proslavo z mladinsko spevoigro »V kraljestvu palčkov« Predstava se bo pričela sele ob 17. in ne ob 16.. kakor je bilo sprva določeno. Cisti dob;cek je namenjen obdaritvi revnih mater na severni meji Vabimo zlasti matere, da pripeljejo svoje otroke k tej lepi predstavi.
—c Celjska vojaška godba priredi na Telovo oa IS do iS pred kolodvorom promenado i koncert v prid krajevne proti-tuberkulozne lige.
—c Z noti in koli. v ponedeljek so fantje v nekem vinotoču napadli 191etnega po-sest nizove ga sina Karla Guza j a iz Bukovja pri Slivnici in mu prizadejali z nozi deset vbodljajev V Brestovcu pri Rogaški Slatini so v nedeljo trije fantje napadli 151etneg.* posest ni kov ega sina Franca Cer-nošo od Sv. Katarine pri Rogaški Slatini in ga z udarci s hrastovimi koli poškodovali po vsem telesu. Oba poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnico.
—c Nesreča, ne počiva. V nedeoj je vstopila 341etna zasebnica Matilda Trogarjeva iz Gaberja pri Ceiju na kolodvoru v Ljubljani v napačen vlak Ko je opazila pomoto, je skočila iz vlaka Padla pa je tako nesrečno da si je zlomila desno nogo nad gležnjem. — Na Gomilskem si je kolar-jeva hčerka Jožica Virantova pri padcu s kolesa zlomila levo nogo v stopalu. — Na
Spodnji Loznici pri Žalcu je padla 7lletn* dnlnarica Elizabeta Janezičeva doma po stopnicah m ae močno poškodovala po levi strani telesa. — V ponedeljek je stroj pri delu zgiabil 251etnega mizarskega pomočnika Albina Senico iz Jurkloštra in mu razmesaril levo dlan. — Pri razstreljeva/-nju skalovja nad cesto pod Starim gradom v Celju je v ponedeljek kamenje zmečkalo 641etnemu delavcu Francu Kandušoriu levi kazalec. Ponesrečeni se zdravijo v celjski bolnici.
—c Zdravniško dežurno »tužbo za člane OUZD bo imel na Telovo 23. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ALI OGLASI
deseaa dO par, davek posebej Preklici, izjave oeaeoa din 4.—
davek posebej.
£a plamene odgovore gieoe malin ogiaaov   je treba priiozit mamico   — popustov ss naaie oglase oe priznamo
RAzno
eteseda dO par. OaveK pose De} Najmanjša aaeeefc H-— din.
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > » 9.— rizling >     >     9.—
dolenjski cviček * > 10.— jabolčnik >     >     5.—
muškatnl silvanec > > 12.— dingač s     >   12.—
žganja : tropinovec liter din 28.—
slivovka >     >   28.—
brinjevec »     >   36.—
rum >    >   36.—
borovnlčar >    » 36.—
Mrzla jediiai Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl Mlnka Videnič, Ljubljana, Sv Petra c. 38. 9. L.
Oglašuj
male oglase V
Slovenski Narod
ker 90 onieeeejsll
BREZPLAČNO
vsakemu detajlna literatura — >Preporodjaj« fizički i nervni Zahtevajte: Beograd, Masarv-kova 9 Miloš Marković 1358
£Jk  VSAkO PRILIKO najboljša ud najcenejša cblaclla
• i nabavite pri
PBEsKEB
Sv   Petra cesta M
541 PAR fclMLAJNJk
ižunranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc -Velika zaloga perja po 7.— din • aiijana«. Gosposvetska c 12
--n^,4kanska ul. 3.     4. L*
tdAhO»udi.\0   fUltlsl V O
se vedno po starih cenah ck> oavija v moderni in solidni izdelavi tvrdka >Oprava«, Celovška 50. Sprejemajo ae naročila
KLIŠEJE
LNO
JUGOG^AFIKA
^V.PhTfAiNA^IP^j
TRAJNO ONDLLAC1JO
s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah. Vam napravi z najnovejšim aparatom. Cene nizke. — > Salon Mer lak«. Sv. Petra c 76. 1273
S LUZB E
j»eaeda 5U par, davek poseoej
Naimam.v   m^sifh ».— din.
nVRlVSRJb:GA POMOČNIKA
niajšega, sprejmem takoj. Grli Marjan, Ribnica na Dolenjskem
1359
DEKLE
lahko začetnico, z nekaj kavcije, sprejmem takoj za vodstvo bufeta. — Vprašati notei Kunej. Videm Krško. l365
	2		r  -f\ m m 1		■
beseda 50 par  lave* posebej. Najmanjši znesek a.— din.
UGODEN NAKUP
Veliko   izbiro   letnih damskih čevljev po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina
»JEDO« ČEVLJI
VosnJakova 2 (Gosposvetska c. 12). 27. L
ukehovs
sortiran cvetnem meo is medico  dobite   najceneje v
fllTI>AKM|
LJubljana, židovska ul 6 18/L
KUP
mm
ieseda 50 par  davek posebej Matmaniš1 m«>selt s.— din ~ -——-  -——_
Kupujem m prodajam rabljene čevlje, moške obleke in perilo KLAVZER, Vosnjakova 4.
1351
POSEST
beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
BfAJLO POSESTVO ~ prodam. Anton Ivane, St. Jernej. 1364 _______
naprodaj 5-stanovanjska donosna krasna, velika vila z dvoriščem, velikim vrtom in sadovnjakom ob glavni cesti. A. sušeL 1368
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli  pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L« Ljubljana, KarlovSka 4
MAKI BOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26
....se eno
LEPA STARKA
Gospa E. F...
pripoveduje, kako je mogoče izgledati mlada tudi
s 50 leti.
Maktilaturni papir
proda
Ljnbljaua, KnaHieva ulica štev. s
»Imam za seboj že 50 let, imam Štiri odrasle hčerke in tri -X,-vnuke, ljudje pa mi W vedno pravijo, da sta moja koža in polt kakor jih ima žena od 30 let. Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost Evo Je.
Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocelc, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril glasoviti dermatolog. Hrani in pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam je vsako Jutro mlajši. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo, ne mastno). Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt. Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah Iz znojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene znojnice se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot baržun in Vi izgledate za mnogo let mlajsLc *
Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon. Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah. Uspešni rezultati so zajamčeni. aH pa se denar vrne
It rinka t
^5
ljubezni
llSII
— Najprej se predstavite, prijatelj. Mene poznate. Jaz vas ne poznam Hočem pa poznati po imenu vsakega, kdor z menoj govori.
— O, ime! — je dejal neznanec, —* to pa gotovo m nič takega, kar bi mi manjkalo. Imena imam za vsako deželo, za vsak poklic. Na Montmartm sem Arthur Sorniere, brez poklica, stanujoč pri svoji dobri prijateljici Angeli. Na stanovanju v okraju Butte jo kličejo gospa Sornierova, Ne veva pa, kateri izmed naju je bi) prvi tako krščen. V matrični knjigi gotovo ni to ime zabeleženo.
— Kako so vas pa klicali v Buenos Airesu?
— Kaj vas to briga?
_ Nič Včeraj ste mi dejali, da ste bili tolmač.
_ Da. lomim već jezikov, ker sem se mnogo klatil po svetu.
— In vi ste poznali tistega Pabra v hotelu, kjer
ste dobili službo?
_Tako ie. Takoj sem izvohal, da bi se dalo 8 tem
starcem kaj storiti. Prav lahko sem spoznal, da ni bogat in vendar ni stedil z denarjem.
— Potemtakem pa najbrž ni potoval na svoj račun.
— Razen tega je človeka naravnost bodlo v oči, da snuje neko svinjarijo, ne da bi bil kos svoji nalogi. Bil je kakor zvezan, slep kakor sova pri belem dnevu. Bil je nekam boječ in če je prihajal kdo od zadaj, je bil videti, kakor da se boji, da mu bo zdaj zdaj položil roko na ramo: V imena zakona... Ti stari falot, sem pomislil, vest te peče. To utegne biti ugodna prilika. In dokopal sem se do njegovega zaupanja. Kako? To vas menda ne bo zanimala Bilo je preveč lahko. Pripovedoval mi je najprej eno zgodbo, potem pa se drugo. Mamilo najprej do polovice resnično, da bi začel, potem pa točnejsa podrobnost. Spravil sem ga tako daleč, da se je zapletel v protislovja. ZastraaH sem ga, potem pa pet takoj pomiril. Skratka, odkril mi je svoje
— Ali je prihajal is La Pasa? — je vprašal Val-cor.
— Da, naravnost. TtadH je najpcej, da potaje na
stroške neke banke.
— Banke Peresa Rosaleza?
— Res je. Tam je bil knjigovodja ie od vesoljnega potopa ali tako nekako. Zapustil je pa svojo službo kar čez noč, noseč s seboj kuro, ki nese zlata jajca in ki naj bi napravila is njega pariškega zasebnika. To so bile njegove sanje. Trdil je ,da pozna brezskrbno življenje... Ojej, ojej!
— Kura, ki nese zlata jajca — to je bOo pismo.
— Pismo z mojim podpisom?
— Da, gospod moj.
— ak je *M»"kn naročila, naj predloži pismo za postopanje v mojem procesu?
— Nikakor ne. Poklicala ga je bila neka osebnost. Tisto pismo je bil kratkomalo sunil.
— Na čigav račun?
— Na račun nikogar. To je bila njegova prebrisanost, prebrisanost lisjaka. Zdi se, da mu je bila ponuđena visoka nagrada, če bi prišel pričevat proti vam.
— Kdo mu je ponudil nagrado?? Neki Pleaguen, kaj ne?
— O ne, "jfc-ni™- ne.
— Kdo pa?
— Neki Jose Eecaldas.
— O, ničvredne!! — je zanirmral Valcor med zobmi — On je torej posrednik. Slutil sem to.
— Velemožni gospod Pabro ni govoril o njem kot o posredniku, temveč o zelo važni osebi. In to je mož, ki vas ima temeljito na piki, za to vam jamčim. Pabro mi je pripovedoval, da je ta Escaldas še davno snoval vašo pogubo. Baje je že pred dvema letoma vohunil in oprezoval v Ameriki, da bi zbral dokaze in pričevanja proti vam. Takrat je prišel tudi v Rosalezovo banko. Dal si je pokazati zloglasno pismo. Fotografiral ga je.
— Ni mogoče! — je vzkliknil Valcor in planil pokonci Presenečenje, vzbujeno v markizu z odkritjem izdajstva, še davno zasnovanega proti njemu, je premagalo njegovo brezbrižnost. Toda njegovo raz-
burjenje ni trajalo dolgo. Takoj je pretehtal korist, ki bi jo mogel imeti od te novice.
— Pravite, da je pismo fotografiral?
— Jamčim vam za to. To vas preseneča, gospod, ta lumparija?
— O, nikakor ne, — je odgovoril markiz z iskreno brezbrižnostjo. — To je največja sreča, ki me je mogla doleteti. Nadaljujte, dragi moj!
— Kaj vraga! — je vzkliknil neznanec — Ti ljudje so si torej sami nasuli peska v oči. Ko je Pabro zvedel v pismu od Escaldasa, da vas bo sodišče preganjalo pod pretvezo, da ste se izdajali za pravega markiza de Valcora — vidite, da sem povsem obveščen — in da mu predlagajo, da bi prišel za pričo sem, da je vas videl čisto jasno v dvojni postavi, se je stari lisjak spomnil fotografiranega pisma in takoj mu je šinila v glavo misel, da bi ga vnovčil.
— Pri meni! — ga je prekinil Renaud.
— Ne! Drugod! S tem je vprav pokazal svojo omejenost, ta stari tepec.
— In vi ste mu pismo vzeli?
— Kaj še! Poslušajte me še nekaj Časa; vse lepo po vrsti.
Markiz de Valcor ni namršil obrvi ob intimnosti tega svetskega postopača, ki ni priznal svoje narodnosti, ki je pa njegovo drzno žlobudranje še preveč spominjalo na prah pariškega tlaka. On sam in način njegovega občevanja sta pomenila Renaudu več nego toliko, kolikor pomeni šahistu ena figura.
Ureiuie Josip £upon€č H Zo «Marodno
H Zo upravo in inssrcJni osi ista Oton Ckristot tf Vsi v
Sfev. 115
»StOVFNSICI NAROD«,
'it':
DOLINA VEUKANOV
V nmrmvnim barvah.
uBUtva in ivtbDiB; FIlm ▼ stilu iftOBBI HOOĐ«
kutl]6 S« Stoletna debla, nasipi, mostovi in železnice. Požar se liri In kri se preliva ... za svobodo hrabrega naroda.
KtSO MATICA, tel. 2i-24 — Predstave ob 16., 19. ih 21. uri, na praznik  ob 10.30 dopoldne ter ob 15., 17., 1S>. ni 2i. uri t
Najzabavnejša burka, ki bo izzvala cel orkan smeha! Razveseljevali Vas bodo najboljši komiki In to Paul Remp. Lucle Engllsh bi tieorg Aleksander. -— Vesela vsebina tega filma bo nudila vsa komu t obilo razvedrila! V   glavni  vlogi  šarmantna  KATHE NAGV.
Naša mala ženka!
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri na    KINO UNION I praznik ob 15., 17., 19. in 2i. uri! telefon 29-21 ■
Tudi VI si morate ogledati globoki socijalni ameriški velefilm, ki je bil napravljen Izrcrno za pretiva- lkj- »J AjI „ aV #m2 ilalolA Mladini izpod iS let janje   \   Rusiji!       W€   V ©HO   K3J   QC12JO       je film neprimeren!
Nazorna slika socijalne bede malih ljudi, ljudi, ki se bore za svoj vsakdanji kruh, ljudi, ki priulajajo sebe in svojo mladost, da ne utonejo v siromaštvu predtnesti.th ulic. — KtN'O SLOGA, tel. 27-30. — Predstave danes ob 16., 19. in 2l. dri
ter ob 15. 1?.. 19. in 21. uri.
KINO MOSTE
Na praznik ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri, v petek in soboto ob 20.30 uri
najsenzacionalnejši pustolovski in špi-jonažni velefilm
Beg iz trdnjave
(RPIJON L. 13.) Peter I.orre, Oeorg Kander*. DOlrtfes del Rio
Premiera! Prvlf v Ljiibgani!
Film poln mistike in skrivnosti ljudi močnih živcev
le za
Skrivnost modre šobe
Senzacionalno! Pustolovno!
Ob vznožju Kozjaka danes in pred vojno
Počastitev spomina varnega narodnega borca — Prvi žebelj , Franca Sagaja** - Selnica močna narodna utrdba
Maribor, 2i. maja Naša prijazna Selnica bb Dravi stopa spet v ospredje obmejnega Zanimanja. Podoba je, da so vrli fcelnieethl dvignili misel K.czjaka in Kobanskej,a, njegovega življenja, pokrajine ter prirodnih lepot. Selnica se prebuja nacionalno in tudi kulturno. O tem nas je prepričala kobaaika razstava s Kobanskim tednom, za katerega bo sprožili pobudo predvsem naši Selfticanl, pa tudi nedeljsko gostovanje mariborske drame, ki se je pretvoi tlo v prlercho obmejno na^ cionalno manifestacijo. Selnica daje lep vzgled marljive prizadevnosti in haclunal-
n-.. k-:'.:-.' vnosti ob vznožju našega
ponosnega Kozjaka.
Toda Selnica ob Dravi ima tUdI svojo svetlo preteklost. Skoraj smo ie posahlli dneve, ko so SolniCanl s zdiužcnlmi močmi sodelovali v borbi »a pravice naroda in rednega jezika. V tem oziru je zanimiv dopis, ki smo ga prejeli iz Selnice ob Diavi, Ta dopis pravi med drugimi
>Dolga je bila pot. prodno SO bile izvojevane drobtine Slovencem ob pi icetku našega  stoletja.   Biti   V   tej   dobi narodnjak.
zaveden Slovenec, je pomenilo izpostavljati se raznim neprilika m. Kakor megla je ležala nad n;;mi. ki smo bili priklenjeni na naša kobanska tla. Toda naš obmejni rod.
zasidran v svoji rodni grudi, je bil odporen. Slično, kakor po vsej slovenski zemlji, je bilo tudi v rtaSt lepi Se'nici ob Dravi. Domači živelj je Vodil težko borbo za vsakdanje življenje. Mlad? moČI so zapuščale domači kraj in pn?t ivljale svoje delovne sile na razpolago tovarnam V tujini.
Zemlja je prehajala v last raznih doseljencev. Po takratnih predpisali so imeli največji davkoplii . i seveda tujci, glavno besedo. Toda v tem ČafiU so stopili na branik naših narodnih pravic zavedni možje.
Njihovo številt) ie bilo zmerom veCje. Njihov vodja je bil neustrašeni France Begaj.
zdrava murepoljska Korenina, ves prežet z narodno in soKoIsKo mislijo. Prišel je
v Selnico ob Dravi, kjer si je uredil svoj dom. Kot kremen it Slovenec je zbral okod sobe družbo sebi  enakih.  Sklenili  so, da
ustanovijo v Selnici Sokola.
France Saga j je  izvršil v Selnici oh
Dravi pomembno narodno ku'turno d^Io. Poprej, predno je prišel V Selnico, je bil Član ljutomerskega  Sokola   Po prihodu V
Selnico je takoi navezal stike s starosto mariborskega Sokola dr. F. Rosino in
Kaj pratija stavkujiiSi slikarski pomočniki
V borbi za boljše mezde V skladu z naraščajočo dragi* ft J o
Maribor. 21 mala.
Objavili smo sklepe, ki so lih r.apravili slikarski in pekarski mojstri v Mariboru v zvez: s stavko slikarskih in pleskarskih pomočnikov. Tudi smo objavili stališče, ki ga v tei zadevi zavzemajo slikarski in pleskarski moistri. Verjetno ie. da bo treba naiti nadallnle primerne formule, da se ta spor reši tako. da bo Ustreženo na obe strani.
Ker hočemo biti v tei Stvari popolno-ma objektivni, objavljamo tudi glas z druge strani, to ie pojasnilo s strani stav-kujočih slikarskih in pleskarskih pomočnikov. Omenjeno pojasnilo ugotavlja predvsem sledeče:
»Po trditvi slikarskih* in pleskarskih mojstrov so se podražile vse cene za predmete, ki so potrebni v slikarski stroki. «a H0%. Podražile Da so se tudi živ-lienisTte potrebščine Naše mezde so bile že preje prenizke in smo že spričo naraščajoče draginje večkrat moledovali za zvišanje prejemkov Mojstri zatrjujeio. da znašajo mezde pomočnikov cd din 5 50 do 7.50 na uro. To ne odgovarja resnici. Po sporazumu s posredovanjem mestnega poglavarstva z dne 14. aprila t 1. nal bi znašale naše mezde do din 4 do din 6 na uro. Mojstri pa se dogovora niso držali. Plačevali so nas po din 2.50 do din
S na liro. Od 96 pomočnikov so komaj 4 pemoCniki prejemali nad 5 dinarjev. Ker 30 torej mojstri niso držali pred Jblasijo sklenjenega sporazuma in nam niso na neštete dopise ter intervencije niti bdgo-govarjali. smo bili primorani, da smo segli po zadnjem, nam samem neljubem sredstvu, po stavk>. Pripomnili bi. da mojstri niso upoštevali zakona o zaičiti delavcev. Izročeni smo jim bili na milost in nemilost. Nekateri so služili celo umazani konkurenci, drugi spet so podpirati šušmarstvo z izposoievaniem orodja ter različnega materiala. Mojstri nam dajejo nauke da stavka v teh težkih časih nima niti stvarne, niti zakonske poilage. Opisano postopanje mojstrov pa dokazuje ravno nasprotno. Naše neznosno stanje traja že lOletje. K temu se v zadnjem času pridružujejo fizični napadi na pomočnike. V boju za naše upravičene zahteve »mo složni in bomo vztrajali do — zmage.«
To pojasnilo tukajgnle podružnice Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije ram kaže prilike, v katerih so živeli slikarski in pleskarska pomočniki. Želeti *e, lil bi se oblastvom posrečilo izravnati soor ter zediniti oba tabora v zadovoljstvu In nadaljnjem sožitju po obojestransko usodni rešitvi vseh spornih vprašanj-
Mariborske in okoliške novice
*— Pogreb inž. Zlatka Najžčrja. Jutri v četrtek ob 16. bo iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb tra* gično umrlega inž. enem/ Zlatka Najžerja. ki ga je doletela prebridka smrt na železniških tirnicah, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki. Inž. Zlatko Najžer aapušča globoko Žalujoča ženo in sinčka; ki bridko' objokujeta prerano in nenadno smrt ljubljenega družinskega očeta;
. Nočno lekarniško službo »mata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri Hv. Arehu na Glavnem trgu 20. tel. 20-05, in Savostova magdalehska lekarna na Kralja Petra trgu, tei 22-70.
delje 25. maj& Je Odprta razstava mariborskih likovnih umetnikov t tukajšnjem Šokolskem doma. Razstava Je najmočnejša dosedanja slikarska razstava, kar smo jih videli v Mariboru. Zavedni Maribor bo primerno podprl težnje lh Stremljenja naših likovnih umetnikov. Razstava je odprta dopoldne in popoldne.
— Ie policijske službe. Poveljnik straž g. Frane Finsger je Šel na daljši dopust. Uradniki m uslužbenci pri predatojnifttvu mestne policije v Mariboru so priredili prisrčen poslovilni večer glavnemu arhivarju g; Andrejčlču in tajniku g. Knezu, ki sta DO* lipokojena. Toplo priaaalOe MMš» ta
df» L. P 1 v k o m. Po skupnem dogovoru je bilo določeno, da se ustanovi v Selnici odsek mariborskega Sokola. Dr. L. Pivko je stalno prihajal v Selnico ob Dravi, postal je stalni selniški g-st, ki je odkrival na številnih sestankih vse ono, kar je tujec prikrival. France Sagaj je imel nešteto potov, da je dobil dovoljenje za ustanovitev selniškega Sokola. Mislil je le na te, kako bo »bral Sokol okoli sebe vso madino; Misel je zorela počasi, teda sigurno. Bližal se je dan Ustanovitve Sokola. France Sagaj je bil izpostavljen najrazličnejšim nepri-llkam. Mnogro grenkega je použil v Svojem življenju. Tujec je hotel preprečiti sadove njegovega dela. Kolikih obrekovanj in prezirnih pogledov je bil deležen samo zaradi tega, ker je hotel dobro svojemu nRrodu. S ponosom je pripenjal slovenske barve na svoje prsi nkoč: ^ Sokol in naši pradedi bodo našli še pot do lepših dni, mnogo ima Slovenec slovanskih bratov.c Poln sile ih volje do dela je pričakoval dne, ko se je bližala ustanovitev selniškcjra Sokola, ki ha j postane Čvrsta trdnjava nacionalne In sokolske misli ob vznožju Kozjaka.
Zal pa se ni  izpolnila Francetu Sagaju njegova največja želja. >J"ekaj dni pred do-
vcljerto Ustanovitvijo Sokola je nenadno f nehalo utripati njegovo zlato domoljubno
! srce. V najlepši moški dobi. komaj 2? let j star. se je poslovil od nas in od zemlje, ki jo je tako srčno ljubil. Njegovega pogreba se je navzlic grožnjam tujcev udeležilo mnogo ljudi. Sokoli so prišli v lepem Številu. Tudi bratje muropoijskega Sokola so prihiteli v kroju in odeli Sagajevo ra-kev s slovensko zastavo.
Po Sflg&jevi smrti je bil ustanovni občni zbor Eokola v Selnici ob Dravi in sicer
1 septembra 1912 Tako sta postali Selnica Ob Dravi In sosednje Ruše močni ha rodni utrobi ob prihodu iz Drrvske doline proti
Mp.rihnru in proti Dravskemu poljti. Sel-rnea ob Dravi je mo^a izvršiti svojo nalogo
le z ustanovitvijo So'-ola.
Tn v spomin zavednemu narodnemu bor-
cu Francetu Sagaiu. ki i<? posvetil vse Bvd-ir drlo našemu obmejflefM narodu, ki ie Bftmo ljubil slovencUe barve, ko so ortrgl
žatailll svoio kri, bo s**7'»ffiH Sokol ob slo-vr-Tnorn    razvitju    EV»r4sca is*te<ra prapora
dhn 96 tn&ia 1.1. zpH! nrvi žebeli »Franca S&PftjK*, da nozt^l *-^o*~--> pr^oz?irjnega vodnika selniških Sokolov.
spregovorili na tem večerti predstojnik mestne policije g. Stanko Kos m gg. fie!-šak in Šmodej. Vsi govorniki se podčrtali
marljivost, vestnost in tovarištvo, ki sta ga kazala, gg- Andrejčič in Knez. Bila sta korektna uradnika. Večer je potekel v prijetnem tovafiskem in pilsrčnem razpoloženju.
— Emigranti odhajajo. Zadnje mesce je bivalo v Mariboru večje število židovskih emigrantov, ki so pribežali k nam iz Gradca. Dunaja in celo Berlina. Nekateri so se pripeljali kji- z viakom. se ve tajne, deloma v tovornih vlakih, drugi zopet so prestopili mejo v blizini »t. iija m houiii nato ped proti Mariboru. £>o »pilja so se iahko pripeljali z vlakom, će so se tam javili pri Gestapu; jih je ta običajno zvečer sli ago-daj zjutraj sama odposlala preko meje k nam. Nekateri emigranti so pripovedovali, da so prišli z njimi dO meje tudi češki in poljski begunci, da bi prestopili našo mejo in so se skrivali pri bližnjih kmetih ob meji. Večinoma pa so jih nemški kmetje sami javili nemški policiji, ki jih je nato aretirala in odposlala nazaj ž vlakrrm. Židovski emigranti so bival pO tukajšnjih hotelih, kjer je skrbela žanje žid6v?ka Cerkvena občina, a te dni so se vsi odpeljan1 proti jugu, kjčf so jim odredili nadaljnje bivanje. O postopanju naših oblaster so se izražali emigranti zelo povoljno in so s hvaležnostjo sprejeli gostoljubje, ki so ga bili tuk:ij deležni. Bili so iz narazličnejših poklicev, manuelnih in akademskih, tudi ženske. (Delavska Politika.)
— Tudi dijakinje mariborske klasične gimnazije so požrtvovalni Ift vžofho sodelovale pri sohotfil in nedeljski poulični nabiralni akciji Pretiti? h _rkulozhe lige v Mariboru.
— Mariborski Aeroklub sprejema še mladeniče za pilotski 9ole. ^Obiskovalci pilotskih šol uživajo < ellke ugodnosti, tako na primer brezplačno hrano in stanovanje, proste vožnjo na žt^zniei. prvenstvo pri sprejemanju v državno službo. Žanitnanci flaj se činpv-i javijo v prostorih mariborskega Aerokluba na Aleksandrovi cesti 12 od 17. do ID., kjer bodo dobili natančnejša pojasnila.
— 885 din so darovali mariborski CMD delegati Nabavi jalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru ob priliki občnega zbora Nabavljalne zadrug-e.
— Novi javili telefonski govorilnici sta
bili otvorjeni  pri  Sv, Benediktu  in pri
Sv. Ani v Slovenskih gmicah.
— V banovinski vinarski in s^djar^ki Soli v Mariboru se bo oričelo nevo Šol ko leto 15. :-eptembra. Pcuk traia dve leti in iitia sola internat za 60 fcoleneev ter ion ha veliko posestvo z vs^mi kmetij" <=kimi psnosami in rx>tr-*bnimi eosrx>dar-S^imi   obiekti    7a   sprsj&m   ie potrebna
fflaKJgi naimani 16 let in z debrim uspehom dovršena osnovna žala. Kmetki sinovi, ki bodo ostali po končani kmetijski §» ^oma- bnaio Drl srp-rejemu nl-ednost. Mesečna V7diževalnina *e določi do ore-
mo/.enjskiii razmerah prosilcev ter znaša
od 75 do naj već 300 din. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane 9 banovinskim kolkom za 10 din. na i ee nožlieio ravnateljstvu najkasneje do 15. iuliia Prošnji je treba priložiti; l. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico. oziroma zadnje šolsko »pričevalo:   4.   spričevalo  o   nravnosti pri
tistih prosilcih, ki ne vstopilo v zavod neposredno iz kakšne druge iole: 5 obvezno izjavo 5taršev. oziroma varuha. 8 katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, kolikor iih odpade nanje (banov, kolek za 4 din): 6. obvOino izjavo staršev ali varuha samo tistih prosilcev, ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo, da bo njihov sin oziroma varovanec ostal po dovrieni doli na domačem posestvu, v nasprotnem ttfimeru oa da se zavežejo Dovrnitl zavodu oreleto podporo (banov, kolek za 4 din)-, 7. uradno potrdilo občine o: a) velikosti posestva v ha, b) višini direktnih davkov. c> IteVilu družine, posebei 5e o Številu nepreskrbljenih otrok, o zadolženosti ter še o drugih družinskih razmerah, ki bi uteernile vplivati na velikost podpore. To potrdilo Občine morajo priložiti samo tisti prosilci, ki žele dobiti banovinsko Podporo ali podporo okrajnih kmetijskih odborov za šolanje. Za banovinsko podporo ie treba zaprositi obenem v prošnji za sprejem, za podporo okrajnih odborov pa »prosijo gojenci preko ravnateljstva, ko so že sprejeti. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
— Rezervni podoficir ji mariborskega vojnega okrožja se opozarjajo, da le v novem zakonu o ustrojstvu vojske ln mornarice vneSen tudi člen, ki določa rezerv, podofictrjem v Času vofl. velb poOoflcirsko plačo, kakor tudi razne druge ugodnosti. Te določbe stopijo v veljavo, ko bodo objavljene v uradnem listu. Pozivajo se VSi rezervni podoficirji. ki se Še niso prijavili v »druženje, naj stere to čim prej, sicer ne bodo deležni teh ugodnosti. V tO eVfho prlretu pripravljalni odbor URP v Mariboru dfie 26. maja v prostorih restavracije g. Po vodnika (Novi svet) Jurčičeva uliaa sestanek vseh rez. podoficirjev in sicer ob pol 10. dopoldne, zaradi organizacije podružnice za mariborsko voj okrožje. Ban* ska uprava je ze dovolila, da se ista lahko ustanovi, sato se tega sestanka mora udeležiti vsak rezerv, podoficir. Pismene prijave sprejema g. Orepinko Franjo, Tomšičeva ul. 2 a u s trne ne v pisarni na Ro-tovškem trgu St. 1. vsak četrtek od 18. do 19. ure. Za pismene p jave je priložiti znamko za odgovor.
— Razne novic*. V FrankopanoVi ulici sta trčila včeraj tovorni tn osebni avto. K sreči sta bitt poškodovani le vosali. — Is-neke tukajšnje kavarne Je- iaginil zasebnemu uradniku Hermanu Brenčiču plašč, vreden 900 din. — Na Vodnikovem trga Je neznani zlikovec izmaknil zaseb-nid Josipini Vogrinovi denarnico, v kateri kssf 40 4iB gotovine, —Na Koroški ossU
je prišla pod kolesje nekega izvosčka 6-letna JMavAsVa hiigrlsl slnrtsi Kit
je obl gah. —
cah je treščil s skednja 231etni posestniški sta Matiji. Koren, ki ima zlesstjeno desnico. €><k*reft»)l se ga v boiaico.
— Dreri 06 20. bodo gojenci višje stopnje šole Glasbene Matice pokazali svoje znanje in napredek na java« produkciji v NarodhVm domu.
— Meningitis, njegov razvoj In posledice je naslov predavanja, ki ga priredi Žensko društvo dre vi ob 20. v dVorani Ljudske univerze. Predavala bo ga. dr. Stana Le-ban.- — Ne pozabite! Vstopnina prostovoljna.
— Zdravniške dežurno smZbo za nujno pomoč Članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri v Četrtek dr:. Ivan Turm* Linhartova 12.
— Tezensica postaja napoveduje za cfci-nes in jutri v mariborskem okolišu spremenljivo, oblačno vreme. Ponekod morda tudi dež in krajevne nevihte. Včerajšnja maksimalna temperatura je bfla 20.5 C, današnja jutranja minimalna 7 C.
— Komentarji, v Slovanski Bistrici krožijo v zadnjem čaau zanimive govorice in komentarji v zvezi z nekim incidentom. Ta incident bi se skoraj končal tra^i-C-no zaradi osebe, ki je. povzročila incident. Ljudje se vprašujejo, če je povzročanje takšnih incidentov v sftladu s $ck£cexa' in položajem, ki ga ima ta oseba. Tudi sicer presojajo ljudje zelo kritično obnašanje dottenega gospo ia.
Iz Gornfe Radgone
Dograjen spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem. Kamnoseška družba Vodnik iz Ljubljane ie v torek 21. maja končala dela pri postavitvi spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovi*« boTcetn. ki stoji na drugi terasi pole* cerkve sv. Petra v Gornji Radgoni kot simboličen »Svetilnik miru<;. Z impozantnim sfx>menikom. s kakršnim se lahkj ponaša vsako mesta, so bo Gcrnia Rad-acna nailepie oddolžila spominu padlih herojev, katerih kosti počivajo P-d domačo grudo tu na meji naše svobodne iri lepe Jneoslavije. za katero so šli v prerano smrt. Svečano odkritje bo v nedeljo 26. maja po pozni maši pa bo na slo-
vesen način vzidana v spomenik sposnin-
' strijske smerafeske tigbnOoiTe mlada življenja oznanievalcev Jugoslavija.
I^isAle« nSes>lJeSieei Prt Sv. Jarftf ob Šcarvnad ie- kU v potJeikei>ek 20. mslja pokopan od 7. maja pogrešani posestnikov sin Jakob Doma in ko- iz Ženika. Naš'i so ga v fejuoto 19. t. m. K^plavljaaejiU v 00» toku S"ča\Tucit ko ie no prestanem deževju nekoliko \-padei.
Koncertna prireditev. Moddruslvend odbor pevcev iz Murske Sobote ie pjrire«-dil v soboto 18. maja pod vodstvom a. Grma v pesojilnični dvorani v Gornji Radgoni izredno lepo uspelo koncertno prireditev. Občinstvo, ki ie do zadnjeea kotička napolnilo majhno dvorano, je nM-grsd!lo prireditelje z dolsotjain'i aplavzi. Upamo, da ta vsestransko ic • LLspela prireditev po presledku tolikih let ni bita za Gornjo Radgono zadnja te vrste, ter da nas bodo Murskoroboč-ini kmalu zopet razveselili s slično prireditvijo.
Sreda. 22. maja. Zaprto. Četrtek. 23. maja ob 20.: »Izdaja pri No* vaiH. Znižane cene. Zaortjič.
Teio\'0   v  mariborskem   gledališču. Na
Telovo. v četrtek 23. maja, bo samo večerna picdstava. Na oder pride zadnjič in ob znižanih cenah vseskozi zelo napeta tn globoka švicarska drama »I«iaja pri No-vari«, ki je pri vseh dosedanjih uprizoritvah žela nedeljeno priznanje občinstva.
SPORT
V nedeljo 26 maja bo v Mariboru konferenca predstavnikov slovenskih klubov, ki jo je sklical akcijski odbor za ustanovitev Slovenske teniške zveze. — V nedeljo 26. t. m. se bo pričelo tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije, v katerem sodeluje 8 klubov. V Mariboru se bosta srečala SK železničar in SK Bratltvo S Jesenic ISSK Maribor gostuje v Celju proti Olimpu, d oči m bo igrat prvak MNP Čakovečki SH v Ljubljani proti tamkajšnjemu Marsu.
Slovenski javnosti
Se vedno Je Jettka bolezen, ki zahteva
največ smrtnih žrtev med našim ljudstvom, posebno pa med doraieajočo mladino. To je dejstvo, pred katerim ne smemo zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta do leta več, da bi omilila bedo, kt jo povzroča jettka v SlrŠIh slojih rmšego ljudstva, vendaf pa razpoložljiva sredstva žal ne zadoščajo, da bf mog H nuditi vsem bolnim varno zatočišče ln možnost zdravljenja ID da bi odvračali od vselt zdravih nevarnost okiiženja,
Ako hoćemo zmi^ati v borbi z jetiko, ako  hoćemo odpraviti  jetiko kot ljudsko
kugo. tedaj je najkrajša in najzanesljivejša
pot do cilja, da pomaga vsah po svojih močeh. Geslo letoftnjega protituberkuloz-nega tedna je — skrbeti za zdravljenje siromašnih jetičnih Slovencev ter v ta namen s izdatnimi denarnimi prispevki ustanoviti primeren sklad.
Sredi protituberknlozneg-a tedna smo. Prireditve,   predavanja,   denarne zbirke.
vse, kar bo v tem tednu storjenega za učvrstitev razumevanja za potrebe proti-
uinerkulozncgpit skrbstva, j*' pod pokroviteljstvom gospoda bana. Ko ere za pomoč sočloveku, naj bo v strnjeni vrsti ves narod od najvišjega do najnižjega.
Protltnberkulozna zveza prosi, da celota in posamezniki s srcem in dušo spremljajo propagando za vzbujanj:- razumevanja in smisla za njene cilje in naloge. Pozivamo zlasti vse občinske uprave, da »e blagohotno odzovejo prošnjam, ki so jih od Prot i tuberkulozne zveze prejeli njih predstavniki, vso ostalo slovensko javnost pa
prosimo, nnj se pridno posluži položnic, priloženih našim dnevnikom. Vse naše edi-
niee naj zlasti v zadnjih dnevih protituher-kulozne^a tedna v polni meri izvrše svojo
dolžnost in s tem dokažejo, da se zavedajo potreb, ki jim jih nalagu protituberkulovna borba.
Skrb in prizadevanje vsakega izmed na« naj bo, pripomoči siromaSnemu jetičnemn sobratu do potrt-bnega zdravljenja!
FKOflTl BEKKfLOZNA ZVEZA V LJl'BLJANI.
„Bliža se ura odločitve"
Ltst grofa Crana o trenutnem položaju — Nemško prO*
diranje bo pospešilo tudi italijansko odločitev
Italija pričeti z akeijo. To je nujnost Is
obenem njena usoda.«
Nocojšnji rimski listi z zadovoljstvom poudarjajo, da se umik zaveznikov nadaljuje in da so Nemci že dosegli Rokavskl
preliv in da nemški bombniki strašno bombardirajo luke Boulogne, Calais in Dun-kerque.
Inozemski diplomatski krogi v Rimu glede na to pričakujejo, da bo nagli raZ-
voj nemške ofenzive pospešil tudi odločitev Mussolinija.
Protiletalske vaje v Rimu
Klm, 21. maja. br. (Dr. O. A.) Danes so se pričele v Rimu in vsej okolici protiletalske vaje. Trajale bodo tri dni. V rimskih ulicah so tudi že javno razsvetljavo tako uredili, da bo vsak čas mogoča delna ali popolna eatemnitev mesta.
Italijanski velepamik odplul v Južno Amerika
Rim, 21. maja. br. (Dr. O. A.) Veliki italijanski prekooceanski parnik »Ootlt« Grande« je danes zapustil Genovo ln odplul v Buenos Aires.
Rim, 21. maja. br. (Dr. O. A.) Direktor
Clatiovega glasila »Tel^grafo«, Ansaklo, tolmači danes v torinski »Gazzetti del Po-
polo« jasno in nedvoumno vprašanje italijanske intervencije, kakor se odraža iz milanskega govora italijanskega zunanjega ministra. V svojem članku praVi:
»Gotovo je, da se bliža Cas, ko bo morata tudi naša akcija odločilno vplivati na
jraSVoj dogodkov. Pri tej akciji bomo z lastnimi sredstvi dosegli svoje cilje. Pri-
M se bo naš pokret, preden bo bila odločilna ura zgodovine. Nastopili bomo, preden bo določena nova usoda Evrope. Italija ni zadovoljna le s tem, da postane suverena tudi na morju, marveč hoče do-se6l neko povečanje svojega teritorija, kar bo bodisi naravni dodatek k nacionalnemu teritoriju, bodisi prav tak naraven dodatek Italijanskemu kolonialnemu imperiju.«
Ahsaldo se spominja Cianovega govofa ob koncu leta 1938 v parlamentu, ko je prvič načel problem italijanskih naravnih aspiracij in ko so poslanci vzklikali: Niz-sa, Savoia. Korzika, Tunis, Malta, Džibuti! »Tedaj so to na sapadu — pravi Ansaldo — odločno odklanjali. Sedaj bi bili morda bolj dostopni sa pogajanja, toda sedaj je se prepoano. Da doseže svojo dlje, mora
Težko če trgovinskega sporazuma
med Anglijo in Sovjetsko Rusijo
Moskva, 21 maja. s. (Tas.) Nocoi ie bil objavile« uradni kotnuhike sovietske vlade o poteku poganjanj ss sklenitev trgovinske pogodbe med sovjetsko Rusi i o in Anglijo.
Komunike navaja najprej prazgodovino pogajanj. Sovjetska vlada ie Ž9 aprila 9poro6ila angleški vladi da obstoji med sovjetsko Htisiio in NermMk> trgovinski sporazum, ki ga ievjetska Rusija izpolnjuje in ne đOptiKa vmešavanja s strani tretjin, kakor tega tudi ne dopušča Anglija V svojih trgovinskih pogodbah. Sovjetska vlada pa ie pristala na pogol. da bi blago, ki bi ga uvozila iz Anglije, ostalo izključno v sovjetski Rusiji. Končno je zahtevala sovjetska vlada v svojem odgovoru kot pogoj nadaljnjih nogaiani izpustitev trgovinskih pomikov »Selenga« in »Majakovski«. ki sta bila zadržana v angleški kontrolni Postaji na Daljnem V2hodu.
Angleška vlada je namesto konkretnih predlogov stavila sovjet, vladi Vrsto novih vprašani glede trgovinskih odnosaiev med sovjetsko Rušilo in Nemčllo. izrazila pa je ponovno želio o trgovinskem sporazu-SEHt s Ausijo.
Končno navaja komunike besedilo note, ki Jo je včeraj odposlal predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov angleški vladi. Sovjetski odgovor ugotavlja, da sovjetska vlada ne more osnovati svoje trgovinske politike na vojni trgovinski politiki katerekoli drsave. Sovjetska unija bo kot suverena-država vedno vodila svojo zunanjo trgovinsko politiko tako z vojujočimi se kakor tudi nevtralnimi državami na podlagi enakopravnosti in medsebojnih obveznosti. Trgovina sovjetske unije z Nemčijo spada popolnoma v kompetenco sovjetske vlade in ne more biti predmet razprave v razgovorih sa Sklenitev trgovinske pogodbe med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Kakor pa-je že 30. aprila sovjetska vlada sporočila, je pripravljena uvažati iz Anglije blago samo za svoje potrebe, ne,pa za nov eksport v druge države. Pojasnila glede pftrnikov rSelrnge« in »Majakovskegac sovjetska vlada ne more priznati kot prepričevalnega. Končno sporoča sovjetska vlada, da na podlagi dejstev ugotavlja, da angleško »tališče v teb pogajanjih kaže, da angleška vlada ne želi rednih trgovinskih odnosa jev s sovjetsko Rusijo.
•SLOVENSKI NAROD«, ». mm* am.
*m m
Pomen motoriziranih čet
Paul Reynaud je pred petini leti opozoril na potrebo po ustanovitvi motorizirane pehote in artilerije
Znani francoski publicist Juies Sauer-wein poroča o Drizadevaniu sedanjega francoskega ministrske ea oredsednika Paula Revnauda za ustvaritev motoriziranih okloTJnih oddelkov v francoski voiski
Bitka kaže sedai novo lice o*«p Sauer-wein motorizirane kolone si stoie nasproti, se nanadaio m se križalo takn da se meri i o med se bo i mehanične in kemiC-ne sile. nad katerimi ooveliuie človek s svojo razsodnostjo in strateško sposobnostjo. Po orvih presenečenjih se francoske čete Drilaeoduieio novi tehniki Prvo začudenje ie orešlo Eder izmed mož ki so na čelu sedanje vlade le z značilno bistrostjo spoznal že Dred leti kakšna bo ta voina   To ie bil Paul Revnaud
V marcu 1. 1935 ie Paul Revnaud kot poslanec Dred loži] v francoskem oarla-mentu zakonski orediop za ustanovitev armadneea zbora v katerem bi bili ak tivni vojaki - specialisti Ta armadni zbor bi imel de?et linijskih divizij eno lahko divizijo rezervne čete in celotno pomožno in spremstveno osebje V ooias-nilih k predlogu ie Revnaud izvaia! da so te ćete mišljene kot modeme tankov-ske čete in kot mehanizirana oehota in artilerija.
Ta načrt tedanjeea ooslanca Revnauda ie bil L 1935 zavrnjen
Revnaud ie predlagal ns>i bi se te edi-mce imenovale *elitn: oklopni zbor« Ustanovitev takeea zbora ie Revnaud ute-
neljevai takole »Ce rodite oohtik o intervencije v Evropi, morate imeti tudi orožie za izvajanje take politike Ce armada ni soosobfia za izpolnitev teea poslanstva Dotem opustite trrterveuciisko oolitiko «
Eden izmed članov parlamenta le odgovoril *Ne moremo misliti na ofenzivo, ako smo do trošili milijarde za zgraditev utriene za Dreke ob meii.« Ta poslanec se ie stroeo držal pravil armade iz 1 1927 kjer ie zapisano da le smoter francoske armade zaeotoviti varnost meie in braniti orekomorsko posest
Revnaud ie bil drugačnega mnenja kajti Dolitika Francije ie bila tudi. da se ohrani v Evropi določeno teritoriialno in oolitično stanje
L 1937 ie Paul Revnaud priobčil Studijo o vojaških problemih Francije V tej Študiii ie Revnaud izjavil: Treba ie takoi ustanoviti specialne mehanizirane edini-ce Treba ie takoi organizirati osebie za ta moderen vojni instrument osebje ki bo z navdušeniem in Donosom služilo domovini.«
Sedanja bitka v Franciji kaže. da ie Revnaud izgovoril že pred petimi leti preroške besede in da ie že tedaj znal.   kakšna   bo   moderna voina
C- >
Nove mesne cene
Na podstavi čl 5. odst 1. uredbe o kontroli cen z dne 5 februarja 1940 (Službeni list št. 68/151 ie ban dravske banovine odločil naslednje naivišie cene mesa: a) za 1 ke govedine prvovrstne kakovosti.
ki se kot takšna označi 7 žigom pri mesnem ogledu do 14 din sprednji in do 16  din   zadnji   del   z  do  25% priklade
kosti, za ke oliučne pečenke brez kosti
do 22 din. za ke pljuč in jezika do 16 din za ke ledvic do 14 din. za ka jeter do 12 din za ks možaanov srca in vampov do 10 din ter za ke loia do 7 din:
b| za 1 k9. govedine drugovrstne kakovosti do 12 din sprednji in do 14 din. zadnji del z do 25% priklade kosti, za ke pljučne pečenke brez kosti do 20 din. za ke ostalega mesa Da do cenah, kakor so določene pod točko a):
c» za 1 ke teletine do 14 din snreHnii in in do 16 din zadnji del z do 30% priklade kosti za kg teletine brez kosti do 24 din. za kg jeter do 22 din in ostalega drobovja dr 15 din:
čl za 1  k£? sviniine do  16 din sorednii in
do 18 din zadnji del za k? slanine in sala do 20 din za ks masti dn 22 din. za ke ledvic, srca in možganov do 18 din. za ke jeter do 14 din in pliuč do 10 din
Gori označene cene veljajo za področja mestnih občin Ljubljana. Celje Maribor in Ptui ter naslednjih občin: St Vid nad Ljubljano. Polje Jezica. Dobrova. Vrhnika. Skofja Loka Stara Loka. Kranj Tržič. Radovljica. Lesce. Koroška Bela Jesenice. Dovie-Mojstrana. Kranjska gora. Bled. Bohinjska Bistrica. Brezje. Kamnik, Domžale Litija Zagorje ob Savi. La*ko. Trbovlje Hrastnik Žalec Teharie Slovenj Gradec. Šoštanj. Sloven.-ke Konjice. Vitanje.    Šmarje   pri   Jelšah Kamnica,
Studenci Radvanje Pobrežje Kosaki. Slovenska Bistrica Sv Lenart v Slov noricah  Novo mesto in Kočevje
V ostalih krajih banovine se morajo ačunati za 1 din pri 1 ke nižie cene od >nih ki so gori navedene
V Ljubljani se smejo računati za l din višje cene od onih ki so navedene pod točko č).
Prekrški te odločbe se kaznujejo po ČX B uredbe o kontroli cen.
Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse sol osne in posebne odobritve cen mesa in masti.
Iz Celja
— Promenadni Koncert v Kolst BSJStBSSV berkulozne lige bo priredila celjska vojaška godba na Telovo 23. t. m. od 18. do 19. pred kolodvorom.
—c  Uprizoritev opere »Gorenjski siav-
ček«. Ljubljanska opera bo uprizorila T torek 28. t. m. ob 20. v počastitev slave 39. pešpolka v celjskem gledališču Foer-sterjevo narodno opero »Gorenjski slav-ček«. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni Nabavite si vstopnice čimprej!
—c Novo vodstvo Slovenskega društva v Celju. Novi odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik je urarski mojster in juvelir g. Anton Lečnik, podpredsednik stavbenik g. Karel Jezernik, tajnik stavbenik g. Slavko Kukovec, blagajnik g. Franc Zohar.
—c Zanimiva nogometna tekma bo na Telovo 23. t. m. na celjski Glaziji. Ob 15. se bosta srečala v prijateljski tekmi celjska rivala SK Celje in SK Olimp, ki si Je z zmago nad SK Celjem priboril vstop v slovensko ligo. Celje bo nastopilo v močno pomlajeni postavi, Olimp pa bo ob tej priliki preizkusil svoje moštvo, s katerim bo
*o. u m.
celjski nogo- —c
Slovenske nogometne zveze Tekma bo gotovo privabila mnogo prijateljev nogometa na Glasijo.
—c Uprizoritev mladinske spevoigre v celjskem gledsHicu ženski krožek mariborskega društva Jadran-Nanos bo priredil na Telovo 23 t. m. v celjskem gledališču materinsko proslavo z mladinsko spevoigro »V kraljestvu palčkov< Predstava se bo pričela šele ob 17 in ne ob 16.. Kakor je bilo sprva določeno. Cisti dob-.ček Je namenjen obdaritvi revnih mater na severni meji Vabimo zlasti matere, da popeljejo svoje otroke k tej lepi predstavi.
—c Celjska v*»jarka godbo priredi na Telovo oo. IS do i9 pred kolodvorom promenadni koncert v prid krajevne proti-tuberkulozne lige.
Z aoat ta fcott. v ponedeljek so rastje v nekem vinotocu napadli l&letnega po-sestmkovsga sina Karla Guza j a is Bukovja pri Slivnici in mu prizadejali z noži deset vbodljajev. V Brestovcu pri Rogaški Slatini so v nedeljo trije fantje napadli 15letnega posestnikovega sina Franca Cer-noso od Sv. Katarine pri Rogaški Slatini in ga z udarci s hrastovimi koli poškodovali po vsem telesu. Oba poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnico.
—c Nesreča ne počiva, v nedeloj je vsto-pUa 341etna zasebnica Matilda Trogarjeva iz Gaberja pri Celju na kolodvoru v Ljubljani v napačen vlak. Ko je opazila pomoto, je skočila iz vlaka. Padla pa je tako nesrečno da si je zlomila desno nogo nad gležnjem. — Na Gomilskem si je kolar-jeva hčerka Jožica Virantova pri padcu s kolesa zlomila levo nogo v stopalu. — Na
Spodnji Loanici pri Žalcu je padla 711etna dnlnasjiea Elizabeta Janezičeva doma po stopnicah in se močno poškodovala po levi
strani telesa. — V ponedeljek je stroj pri delu zgrabil 251etnega mizarskega pomočnika Albina Senico iz Jurkloštra in mu razmesaril levo dlan. — Pri razstreljeva-nju skalovja nad cesto pod Starim gradom v Celju je v ponedeljek kamenje zmečkalo 641etnemu delavcu Francu Kandušerju levi kazalec. Ponesrečeni se zdravijo v celjski bolnici.
—c Zdravniško deturno »luzbo za člane OTJZD bo imel na Telovo 23. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
MALI OGLASI
cSeaeda 50 par, davek posebej PreKbci izjave nesena din i.—
davek posebej.
ca pismene odgovore glede malin oglasov yt trene priložiti znamko  — Popustov za maie oglase ae priznamo,
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek s.- din.
PRVOVRSTNA VINA
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo Uter din 8.— srbski prokupac > > 9.— rizling s dolenjski cviček > jabolčnik > muškatni silvanec > dingač >
žganja :
tropinovec h ter din 28.—
slivovka > > 28.—
brinjevec > > 36.—
rum >     >   36.—
boro viličar >     >   36.—
9.— 10.—
12.— 12.—
Mrzla jedila i Se priporoča »Buffetc J. Jeraj, nasl. Minka Videnič. Ljubljana, Sv Petra c. 38. 9. L.
Oglata!
male oglase
Slovenski Narod
kar se ttjeeie j§II
BREZPLAČNO
vsakemu detajlna literatura — > Prepor od ja j « fizički i nervm Zahtevajte: Beograd, Masarv-kova 9. Miloš Marković. 1358
mm v&AJto a»*ftULi*ko
najboljša m najcenejša oinaciis si aaoavite pri
P B C S K B B
8v. Petra cesta 14.
60 PAR GM1LAMJ&
ažuriranje, vezenje zaves, perila, m onogramov, gum bole -Velika zaloga perja po ?.— din. •luHJaaa«, Gosposvetska c 12 tn-Mftkanska uL S.    4. L.
\ SAhU > *i» i > o ruiusfvo se vedno po starih cenah do-navija v moderni In solidni izdelavi tvrdka »Opravac, Celovška 50. Sprejemajo se naročila
6. U
KLIŠEJE
JUGOGBAEIKA
:» IvkOa''P/3
TRAJNO ONDULACUO
s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah. Vam napravi z najnovejšim aparatom. Cene nizke. — »Salon Mer lak«. Sv. Petra c. 76. 1273
SLUŽBE
ieseda 50 par, davek posebej
Naimanis' /.n»\**eH a.— din.
BRIVSKEGA POMOČNIKA
niajšega, sprejmem takoj. Grli Marjan, Ribnica na Dolenjskem
1359
DEKLE
lahko začetnico, z nekaj Kavcije, sprejmem takoj za vodstvo bufeta. — Vprašati hotei Kune j. Videm Krško. 1365
Jeseda 50 par. iavek posebej. Najmanjši znesek s,— din
UGODEN NAKUP
Veliko izbiro letnih damskih čevljev po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina »EDO« ČEVLJI VošnJakova 2 (Gosposvetska c 12). 27. t
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite  najceneje t
BfEDARNl
Lijubljana. židovska ui 6   18 AL
KUP
ieseda 50 par. davek posebej
Najmani*» »mesek 8.— din ____________
Kupujem ln prodajam rabljene čevlje, moške obleke in perilo. KLAVŽER, Voanjakova 4.
1351
POSEST
Seseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
MAJLO POSESTVO ~~ prodam. Anton Ivane, St. Jernej. 1364
V BRE2ICAH
naprodaj 5-stanovanjska donosna krasna, velika vila z dvoriščem, velikim vrtom in sadovnjakom ob glavni cesti. A. SuseL 1368
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in lgTačni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F« B. L. Ljubljana, KarlovSka 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA L. ŠT. £6
....se ena
LEPI STARKA
—.v j
Gospa E* F. •.
_ pripoveduje, kako je mogoče izgledati mlada tudi
s 50 leti.
Makulatura! papir
proda
Ljubliana, KJtafljcva ulica štev. s
»Imam za seboj že 30 let, imam štiri odrasle hčerke in tri vnuke, ljudje pa mi vedno pravijo, da sta moja koža in polt kakor jih ima žena od 30 let. Mnogokrat me vprašujejo za mojo skrivnost. Evo Je.
Vsak večer uporabljam rožnato hrano za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«. presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril glasoviti dermatolog. Hrani in pomlajuje kožo dokler spite. Zbudite se in videz Vam je vsako jutro mlajši. Za dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (belo, ne mastno). Ona čudovito učinkuje na hrapavo, temno kožo in velo polt. Odpravlja globoko vkoreninjeno nesnago in prah iz znojnic. Zajedalci kmalu izginejo in razširjene znojnice se zožijo. Koža postane sveža, jasna in gladka kot baržun in Vi izgledate za mnogo let mlajši«
Začnite že danes uporabljati hrane za kožo Tokalon, Dobijo se v vseh strokovnih prodajalnah. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne
Krinka ljubezni
95
— Najprej se predstavite, prijatelj. Mene poznate. Jaz vas ne poznam Hočem pa poznati po imenu vsakega, kdor z menoj govori.
— O, ime! — je dejal neznanec, — to pa gotovo ni nič takega, kar bi mi manjkalo. Imena imam za vsako deželo, za vsak poklic. Na Montmartru sem Arthur Sorniere, brez poklica, stanujoč pri svoji dobri prijateljici Angeli. Na stanovanju v okraju Butte jo kličejo gospa Sornierova. Ne veva pa, kateri izmed naju je bil prvi tako krščen. V matrični knjigi gotovo ni to ime zabeleženo.
_ Kako so vas pa klicali v Buenos Airesu?
— Kaj vas to briga?
— Nič Včerai ste mi dejali, da ste bili tolmač. _ Da. lomim več jezikov, ker sem se mnogo kla
tfl po svetu.
_ In vi ste poznali tistega Pabra v hotelu, kjer
ste dobili službo?
_Tako je. Takoj sem izvohal, da bi se dalo s tem
starcem kaj storiti Prav lahko sem spoznal, da ni bogat in vendar ni štedil z denarjem.
— Potemtakem pa najbrž ni potoval na svoj račun.
— Razen tega je človeka naravnost bodlo v oči, da snuje neko svinjarijo, ne da hi bil kos svoji nalogi. Bil je kakor zvezan, slep kakor sova pri belem dnevu. Bil je nekam boječ in če je prihajal kdo od zadaj, je bil videti, kakor da se boji, da mu bo zdaj zdaj položil roko na ramo: V imenu zakona... Ti stari falot, sem pomislil, vest te peca. To utegne biti ugodna prilika. In dokopal sem se 6V> njegovega zaupanja. Kako? To vas menda ne bo zanimalo. Bilo je preveč lahko. Pripovedoval mi je najprej eno zgodbo, potem pa še drugo. Mamilo najprej do polovice resnično, da bi začel, potem pa točnejša podrobnost. Spravil sem ga tako daleč, da se je zapletel v protislovja. Zastraši sem ga, potem pa zopet takoj pomiril. Skratka, odkril mi je svoje srce.
— Ali je prihajal is La Pasa? — je vprašal Valcor.
— Da, naravnost. TrdR je najprej, osi potaje nm stroške neke hanke.
— Banke Peresa Rosalesa?
— Res je. Tam je bil knjigovodja ie od vesoljnega potopa ali tako nekako. Zapusti je pa svojo službo kar čez noč, noseč s seboj karo, ki nese zlata jajca in ki naj bi napravila is njega pariškega ssseisšsm To so bile njegove sanje. Trdfl je ,da pozna brezskrbno življenje... Ojej. ojej!
— Kura, ki nese zlata jajca — to je bflo pisma
— Pismo z mojim podpisom?
— Da, gospod moj.
— Ali je banka naročila, naj predloži pismo za postopanje v mojem procesu?
— Nikakor ne. Poklicala ga je bila neka osebnost. Tisto pismo je bil kratkomalo sunil.
— Na čigav račun?
— Na račun nikogar. To je bila njegova prebrisanost, prebrisanost lisjaka. Zdi se, da mu je bila ponuđena visoka nagrada, če bi prišel pričevat proti vam.
— Kdo mu je ponudil nagrado?? Neki Plesguen, kaj ne?
— O ne, nikakor ne.
— Kdo pa?
— Neki Jose Escaldas.
— O, ničvrednež! — je zamrmral Valcor med zobmi. — On je torej posrednik. Slutil sem to.
— Velemožni gospod Pabro ni govoril o njem kot o posrednika, temveč o zelo važni osebi. In to je mož, kd vas ima temeljito na piki, za to vam jamčim. Pabro mi je pripovedoval, da je ta Escaldas ie davno snoval vašo pogubo. Baje je že pred dvema letoma vohunil m oprezoval v Ameriki, da bi zbral dokaze in pričevanja proti vam. Takrat je prišel tudi v Rosalezovo banko. Dal si je pokazati zloglasno pismo. Fotografiral ga je.
— Ki mogoče! — je vzkliknil Valcor in planil pokonci. Presenečenje, vzbujeno v markizu z odkritjem izdajstva, že davno zasnovanega proti njemu, je premagalo njegovo brezbrižnost. Toda njegovo raz-
burjenje ni trajalo dolgo. Takoj je pretehtal korist, ki bi jo mogel imeti od te novice.
— Pravite, da je pismo fotografiral?
— Jamčim vam za to. To vas preseneča, gospod, ta lumparija?
— O, nikakor ne, — je odgovoril markiz z iskreno brezbrižnostjo. — To je največja sreča, ki me je mogla doleteti. Nadaljujte, dragi moj!
— Kaj vraga! — je vzkliknil neznanec — Ti ljudje so si torej sami nasuli peska v oči. Ko je Pabro zvedel v pismu od Escaldasa, da vas bo sodišče preganjalo pod pretvezo, da ste se izdajali za pravega markiza de Valcora — vidite, da sem povsem obveščen — in da mu predlagajo, da bi prišel za pričo sem, da je vas videl čisto jasno v dvojni postavi, se je stari lisjak spomnil fotografiranega pisma in takoj mu je šinila v glavo misel, da bi ga vnovčiL
— Pri meni! — ga je prekinil Renaud.
— Ne! Drugod! S tem je vprav pokazal svojo omejenost, ta stari tepec
— In vi ste mu pismo vzeli?
— Kaj še! Poslušajte me še nekaj časa; vse lepo po vrsti.
Markiz de Valcor ni namršil obrvi ob intimnosti tega svetskega postopača, ki ni priznal svoje narodnosti, ki je pa njegovo drzno žlobudranje še preveč spominjalo na prah pariškega tlaka. On sam in način njegovega občevanja sta pomenila Ttenaudu več nego toliko, kolikor pomeni šahistu ena figura.
Urejuje Josip Zupančič /J Zo *Ncvodno
// Zo eprovo m issmstssf det Bsta Oton Christof // Vsi v Ijsfesjanft