Slovene Dolly In Ohio Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najs+atejšl slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) MARCH 11, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 58 ULIFORNUSKA lEGISUTURA ZA MOONEYA Državna poslanska zborni-ca je sprejela resolucijo, ki zahteva izpustitev slo-Vitega jetnika iz san quen-tinske kaznilnice SACRAMENTO, Cal. — Dr-zavna poslanska zbornica je včeraj sprejela s 45 proti 28 gasovom resolucijo, ki zahteva pomilostitev Toma Mooneya, ki 3® bil 1. 1915 omrežen v zvezi z oiitibnim atentatom na Dan pripravljenosti v San Franciscu in ^aposled obsojen v dosmrtno je-<^0- Zbornica je podvzela to ak-po dolgotrajni debati in ic mnenju, ki sta ga podala dr Pravdnik U. S. Webb in p °^"*čni legalni svetovalec^' red Wood, da namreč državna postavodaja nima moči izreči pomilostitve razen v slučaju iz-sjstva ali odstavitvene obsod-Poslansko zbornico kontro-"^ajo demokrati. Resolucija gre zdaj pred se-attio zbornico, ki je pretežno •"^publikanska in kjer jo čaka precej hladnejši sprejem, kakor ^ je doživela v poslanski zbornici. ^>-ena Mooney, žena slovitega j® že dvajset let za ®vi san quentinske kaznilni-^zaradi zločina, o katerem je ^et prepričan, da ga ni ni-bila navzoča —T. je trto ljudi, ^■iiavdušeno pozdravljali po-^ P- A. Ritchieja in T. A. ^ oneya, ko sta pozivala svo-tovariše, da glasujejo za po-"^Wtveno resolucijo, sa resoluciji sta govorila ^ ttio poslanca Gardner John-^^"12 Berkeleya in E. V. Lath-Alhambra, ki sta trdila, ista^ ^^^^biejeva resolucija nc-čemer sta citirala in Wooda. utemeljil svojo re-iHa ^ ustavno določbo, da i-Dig '^avna postavodajna zbor-ji sklepati o vsem, česar izrecno ne prepovedu- Qigantsl^i posl^us udušitve silnega podzemskega požara Inženjerji in delavci zvezne uprave javnih del (WPA) na delu, da omejijo požar v ohijskem premogovniku, ki je požrl že za 50 milijonov premoga NEW STRAITSVILLE, O. — WPA se je lotila res gigantske naloge: da uduši silovit pod- Kapitan Mar Canta- , Podrobnosti o umoru i brica bil ustreljen Franka Mahniča ! Posadka je izvohala, da jej Ropar je ubil Mahniča, ko je zemski požar, ki divja že 53 let pod površino južnega dela okraja Perry in ki je spremenil več kot 17 kvadratnih milj zemeljske površine med mestoma New Straitsville in Shawnee v vročo, razpokano in kadečo se "peklensko pokrajino" ter uničil sklade premoga, vredne nad 50 milijonov dolarjev. Vsi dosedanji poskusi, da se omeji ta podzemski požar, so se izjalovili in požar se neprestano širi in nevarnost je začela že groziti tudi silnim skladom premoga v dolini Hocking, katere cenijo na milijardo dolarjev.— Požar je izbruhnil pred 53 leti. Rudarji so stavkali že šest mesecev. Tedaj je neke noči skupina moških polila več vozičkov premoga s petrolejem, nakar so neznanci pritaknili ogenj in goreče vagončke porinili v rov pri New Straitsvillu, da so nalik gorečim bakljam zdrveli v zemeljsko globočino. Dobrih 24 ur pozneje je bil rudnik v ognju in po enem tednu se je podzemski požar že tako razširil, da je ta način uspešno izoliral podzemski požar nekje pri Pitts-burghu, ki je bil sicer dosti manjši. Dr. Carl Watson, administrator WPA v Ohiju, pravi, da bo vzelo potem, ko bo požar; izoliran, od 150 do 200 let, preden se bo popolnoma izgorel. ; bil v tajni radirki zvezi s španskimi rebteli, nakar so ga mornarji ubili ARCACHON, Francija. — Pablo Juan Boo, ediul član po- slednji pograbil puško. Krogla mu je šla skozi srce. Ropar je odnesel večjo vsoto denarja re- ŽIDOVKE PROTESTIRAJO PROTI HITLERJU NEW YORK. — Ženska sek-i cija Ameriško - židovskega kongresa je poslala državnemu tajniku Hullu brzojavno zahtevo, da zahteva od Hitlerjeve vlade, da se opraviči za napade v na-cijskem tisku na delegatinje kongresa. New>'orški župan La Guardia je minuli teden pred temi delegatinjami rekel, da potrebuje newyorška svetovna razstava 1. 1939 "hišo grozot", v katero bo treba postaviti Hitlerjevo podobo. Nacijsko časo; pis je, ki se nahaja pod direktno kontrolo propagandnega ministra dr. Goebbelsa, je nato žolč- j Ijivo napadlo La Guardio in ob-! enem imenovalo delegatinje te- i ga kongresa "pocestnice". —I -------------, —^ ----- r- , Frank Mahnič, lastnik sadke parnika Mar -Čantabrico,, stavracije na Lakeside Ave., je katerega je dobila v jpke rebel-, bil včeraj zjutraj ubit, ko je sku-na križarka Canariasjio katerem gal braniti gotovino v vsoti pri-je znano, da se je re^, je pove- bližno $2,000. Mlad plavolas ro-dal, da so mornarji A^di Atlan- par ga je ustrelil v srce, ko je tica izvohali, da je bA'njihov ka-; baš pograbil puško, da jo dvig-pitan izdajalec in v %alni radij-; ne proti roparju. Ropar je nato ski zvezi z rebeli, kati^e je spro-, pograbil denar ter zbežal. Neki ti obveščal o pozicijji parnika. policist, katerega je opozorila na Ko so mornarji to ^edeh, so roparja Mahničeva žena, je stre-svojega kapitana uiriU, povelj- ijai za njim in zdi se, da je ro-stvo pa je prevzel prvi poročnik,parja ranil. Vzlic temu page Franca Maria. Marica je nato j ^§^1 v avtu, katerega je vozU spremenil smer potovanja, ob-: neki njegov pajdaš. enem pa so parnik pobarvali in Mrs. Mahnič, njen 151etni sin' mu dali drugo ime, tia je bil vi-; prank in natakarica Julia Ja-; deti podoben angleškemu par- ^obs so bili za barom, ko je ro- ■ niku. Ni dvoma, da bi bil Mar j par vstopil v zadnjo sobo, z u-Cantabrico srečno dosegel svoj j darcem na glavo zbil na tla 42-: cilj, da ni čisto slučajno nale- j letnega Johna Visceka, ki je pri tela nanj rebelna križarka Ca- i Mahničevih na stanovanju, na- ^ narias, ko je bil že blizu španske i pa začel streljati na Mahni-! ča, ki je otekel po svojo lovsko i puško. Mahnič je baš dvignil Sporazum med korp. G.M. in unijo U.A.W. Mortimer pravi, da je bil dosežen sporazum o vseh spornih točkah in da utegne priti danes do končne poravnave Chryslerjeva korporacija zahteva sodno prepoved proti sedečim stavkarjem v svojih tovarnah DETROIT. — Wyndham Moitimei- iz Clevelanda, podpredsednik unije avtnih delavcev U. A. W., je sinoči izjavil, da je prišlo do sporazuma o vseh spornih točkah med korporacijo General Motors in unijo U. A. W. in da se utegnejo danes pogajanja zaključiti z dokončnim spo-razumoVn. Mortimer ni povedal, kakšen sporazum se je doseglo, dejal pa je, da je bila zadnja točka, o kateri je bil dosežen sporazum, vprašanje minimalnih mezd za vse delavce korporacije. Konfei'enca se danes nadaljuje. Mortimer je dejal, da upa, da bo danes popoldne že podana skupna izjava o poravnavi. Predsednik unije avtnih de-*--—--— Apel napadenega unijskega voditelja ("Njegove poslušalke so bile bilo' izgubljeno vsako upanje, J pocestnice", so pisali nacijski li-da bi se ga moglo udušiti. sti.) Kdo so bili neznanci, ki soi - MATTSONOV SLUČAJ Baldwin bo odstopil londonskih tjQ krogov prihaja vest, Stanley Baldwin % zart "^ioisterski predsed-bo teden v maju, nakar ilanii f ^ naslednik se- "minister Neville odstQ J®. Obenem bodo tudi ^anje /, ® drugi člani se-^^•^sav \ njimi tudi Se, ^ ^acDonald. Pričakuje ^oj Po t ^•^'^win resigniral ta-jjj kralja Georga ^ofa. ^ "^to imenoval za TAGOMA, Wash. — Ugrabitelja in morilca lOletnega zobo-zdravnikovega sina Charlesa Mattsona še niso našli. Te dni je vzela policija v roke novega o-sumljenca, nekega 40-letnega bivšega kaznjenca, ki mu je ime Joe Murphy in o katerem pravi okrajni ječar v Seattlu Matt Starwich, da je najbrž isti potepuh, ki se je tri mesece pred umorom bahal v seattlski ječi, da bo ugrabil Mattsonovega fanta ter ga držal proti odkupnini. "Urns spoznan za ^ Porota ®^®toječa iz šestih 1 žensk, je sino- po^, krivega spreje-Hm *keea pomožnega rt Bu^ '^i^Pektorja Edwi-^ Za A j® bil obtožen, Prohibicije jemal M Protekcijo butle- 10 čaka kazen »11 Ml. 'k ij. vprašan, kaj odgovo-pa naj človek zažgali rudnik, se ni nikdar zvedelo. Jetniki rudnika ! so zaman ponujali mastne nagrade za informacije, ki bi privedle do odkritja požigalcev. Detektivi so leta in leta stikali za storilci, toda zaman. Pred dolgimi leti bi bili storilci skoro razkrinkani; Neki rudar je ustrelil nekega policista in dečka. Bil je prijet in vržen v ječo. Kmalu se je zbrala pred ječo množica ter ga odvlekla k nekemu drevesu. Okrog vratu so mu položili vrv. Tedaj je morilec zakričal: "Pustite me, povedal vam bom, kdo je zažgal rudnik! Požigalci so bili —' • To je bilo vse, kar je povedal. Nato se je zazibal na vrvi in bi-: lo je po njem. Množica, ki ga je ! linčala, ni hotela, da bi bil govoril ! Požar se je z leti razdivjal na vse strani. Vasi in farme so bile uničene. Vse prizadevanje, da se požar uduši, je bilo kaplja vo-'de v morje. ' Toda zdaj je stopila na po-izorišče WPA in vpregla vse I znanstvene pripomočke, da omeji podzemski požar in prepreči uničenje nadaljnih ogromnih zalog premoga. Vladni inženjerji, ki imajo skušnje v tem, so I napravili načrte za sistematič-, Koncert v Del. domu i no udušitev "pekla" v okraju! V soboto zvečer bo imel svoj Perry. Kjer se nahajajo premo-'prvi koncert v Clevelandu roje-igove žile blizu zemeljskega po-|ni slovenski tenorist Louis Peč-vršja, tam so na delu parne lo-ljak. Pri klavirju bo imel Alice pate, ki odmetavajo zemljo in|Artlovo. Pomagal mu bo tudi odstranjujejo premog, da se po- moški pevski zbor Allerton. Pel obale. Usoda Mar Cantabrica ni še točno znana. Poročila si nasprotujejo. Eno poročilo iravi, da se sicer ni potopil, da ga še vedno divja ,na njem požar] Drugo p6-ročilo pa trdi, da je i^spel v r6-belno pristanišče Ferrol v Biskajskem zalivu. Boo je mnenja, da so rebeli pobili vse člane posadke Mar Cantabrica. On je skočil v mor- je puško, da bi ustrelil roparja, ki j je pridrvel za njim, ko ga je za-' dela v srce roparjeva krogla. Ropar je nato potegnil izpod; postelje škatlo s 600 dolarji go-! tovine ter zbežal. V gostilni je ■ bilo okrog 25 delavcev, katere; je ustrahoval s samokresom,, da mu niso sledili. Da je imel Mahnič toliko de- y y J'-' --------- je, ko so se pribliyjijS-^ parniku ^arja -doma, je bil vzrok dej čolni z rebeli s Canariasa in reši la ga je neka francoska ribiška stvo, da so imeli navzoči delavci svoj plačilni dan in on jim je lavcev Homer Martin je včeraj pozval 200 delegatov lokalnih unij U. A. W., da se v soboto zberejo v Detroitu, da bodo odobrili pogodbo med G. M. in U. A. W. Medtem je boj med Chrysler-jevo korporacijo in njenimi delavci, katere , reprezentira unija U. A. W., stopil v novo fazo, ko je korporacija včeraj nenadoma šla pred sodnika Allana Camp-bella in zahtevala sodno prepoved proti sedečim stavkarjem v njenih devetih tovarnah, katere je stavka zaprla. Injunkcij-ska tožba, naperjena proti uniji U. A. W., Odboru za industrij- Abraham W. Katowsky, u-pravnik skupnega odbora in podpredsednik unije International Ladies Garment Workers, ki je bil pred nekaj dnevi zahrbtno napaden in brutalno pretepen blizu svojega doma, je včeraj iz bolniške postelje v bolnišnici St. Luke's apeliral na clevelandsko unijsko delavstvo, da temeljito "počisti svojo hišo". Katovsky je med drugim dejal: "Vprašanje, ki si ga murata sko organizacijo in stavkarjem. | zastaviti Cleveland in cleveland- ladja. Kolikor je znano, so rebe- i menjal čeke. li privedli na krov svoje križar- Umorjeni Mahnič zapušča že ke samo tri ujetnike, enega A meričana, enega Italijana in neko potnico. NASVETI PREDSEDNIKOVE ŽENE DENTON, Tex. Žena predsednika Roosevelta je v torek zvečer govorila o "Odgovornosti državljana napram svoji občini" ter svetovala vsem Američanom, da se bolj pozanimajo za vse vladne in javne zadeve sploh. Mrs. Roosevelt je dejala, da je dolžnost vsakega Američana, da prouči vse davčne predloge, sposobnost in poštenje kandida-; tov za javne urade in položaj | zapostavljenih slojev v svoji ob- j čini. ' MADRIDČANI SO SE PRIVADILI VSEMU MADRID. — Treskanje topovskih granat, eksplozije letalskih bomb in pokanje min več ne vznemirja Madridčane, ki so se v petih mesecih obleganja že privadili vsemu, zlasti še zadnja dvo tedna, ko je Madrid pod no Mary in tri mladoletne otroke, 151etnega Franka, ISletno Zdenko in 91etnega Edwarda. Star je bil 39 let. Doma je bil iz Sežane pri Trstu, kjer zapušča brata Ivana in sestri Marijo Guštin in Ljudmilo Gec. V Ameriko je prišel pred 15 leti. Tu zapušča ženo Mary, sinova Franka in Edwarda, hčer Zdenko in sestro Frances Čeh ter druge sorodnike. V Jugoslaviji zapu-; šča sestro Vido Šega in druge j sorodnike. Pokojni Mahnič je bil: blagajnik društva "Lipa", št. o katerih pravi, da "niso več u-službenci korporacije", je prišla nenadoma tekom odmora na konferenci med predstavniki korporacije in unije. sko delavstvo je: Ali sme živeti v Clevelandu pošten in dostojen delavski voditelj, ki živi od tega, kar zasluži s svojim delom? Ali naj se pusti proste roke v Okmžm Mdmt'AHanCamp. dd&mA«n gba^u bpmmm m bdi je rwto pomral voditelje, da pridejo predenj v ci, ki so ostali v obleganem me stu, gredo po svojih opravkih kot bi se ne dogajalo nič izrednega. Poštah so fatalisti (če ti| žar ne bo mogel širiti dalje. Kjer ležijo premogove žile globoko pod zemljo, tam kopljejo izučeni rudarji široke in globoke tunele do premogovih plasti, katere potem presekajo, odstranijo premog in odprtino napolnijo z zemljo, skozi katero ogenj ne bo mogel prodreti. Na ta j način mislijo popolnoma izolirati požar, ki bo nato prepuščen samemu sebi, da se izčrpa, ko mu bo zmanjkalo goriva — premoga. Zvezni inženjerji se pri tem delu drže navodil zveznega rud- bo slovenske in angleške pesmi. Koncert se bo vršil v avditoriju Delavskega doma na Waterloo Rd. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Del. domu in pri članih ''Jadrana." Mesto zmagalo pred zveznim sodiščem Zvezno okrožno prizivno sodišče v Covingtonu, Ky., je včeraj potrdilo odločitev tukajšnjega zveznega okrožnega sodišča, da mora propadla banka Guardian Trust izplačati mestu $392-732. Ta vsota predstavlja poseben fond, ki je bil naložen v tej niškega urada, ki je pred leti na banki. neprestanim ognjem rebelnih to- uru»Lva pov in letal.^ Vzlic neprestanemu i gNpj in delegat na 9. red. bombardiranju, ki ne Poneha,^^^^g^g.j. g^pj ^lan Sloven-niti ponoči, madridski prebival-^ goz in aktiven člani pevskega zbora i "Slavčki". Pogreb se bo vršil v; soboto popoldne ob dveh iz Že-. ! letovega pogrebnega doma, jeiiwreca namen^a.,^ ^ ne w-lggoglSt. (Dlair/ive. deš). Zaletavanje Francovih cet _______ FRANCOSK, PARN,K^ man. Vladne čete so odbile do-; BOMBARDIRAN slej vse napade in se dobro dr-; MARSEILLES. Ne o ne ^ »g j identificirano špansko letalo je __' včeraj spustilo pet bomb na Relifna situacija francoski parnik Djebel-Antar. Sinoči se je vrnil izColumbu-iBna bomba je paimik pobila, sa župan Burton ter izdal poziv' prodrla skozi rov m res i a v. ce z brzojavnimi zahtevami za' A.lgira v Marsei es. takojšnjo zasilno relifno apro- 1 I , . ■itil Smrtna kosa Clair Ave. v dvorani št. 1 sta- Mrs. Caroline Brezovar, 896 ro poslopje. Pričetek ob 8. zve-Stevenson Ave., iz poznane Zor- j čer. Vstopnina prosta. Dr. Chab-manove iijružine je preminula i ler bo povedal, kako prihaja danes zjutraj v Huron Rd. bol-! bolezen iz slabih zob, in na vsa-nišnici. Podrobnosti sporočimo ; ko vprašanje bo uljudno odgo-jutri. Pogreb ima v oskrbi po-;varjal. Vsi, ki se zanimate za grebni zavod Joe Žele in Sino- svoje zdravje, ste vabljeni, da to soboto dopoldne ob pol desetih in "pokažejo vzrok", zakaj se ne bi izdala začasna injunlicija proti stavkarjem. Preden je bila vložena injunk-cijska tožba, je Riciiard T. Fran-kensteen, unijski organizatorski direktor, izjavil, da je unija pripravila načrt, ki omogoča poravnavo. Martin in Franken-steen sta podala sledečo skupno izjavo: "Mi smo danes predložili (Dalje na 2. Mr.) prepuste pozorišče Članstvu Lipe, 129 SNPJ Članstvo društva "Lipa", št. 129 SNPJ, je prošeno, da izkaže zadnjo čast svojemu društvenemu sobratu in blagajniku Fr. Mahniču, ki je postal žrtev roparskega napada in čigar truplo leži na mrtvaškem odru v Ze-letovem pogrebnem domu na 6502 St. Clair Ave. Takisto ste prošeni, da se po možnosti udeležite pogreba v soboto popoldne ob dveh. Filmske slike V petek 12. marca ob 7:30 zvečer se bo ponovno kazalo filmske slike iz Jugoslavije in drugih krajev Europe, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Shke bo predvajal Theodore Andrica, reporter Cleveland Pressa. Vstopnina je prosta. Slike so jako lepe in : vredne, da si jih ogledate. —V. i Coff. Za stavkarje j Tekom stavke pri B isher Bo-; dy so unijski nabiralci dobili v Tomšičevi gostilni na E. 140. St. tobaka in denarja za stavkarje, preganjani, gangežem ? "Ta situacija se ne more nadaljevati. Ako bodo gangeži vladali v Clevelandu, naj se to vsem pove, da se bo vsakdo lahko pripravil. To je zdaj glavni problem brez ozira na notranje načelne razlike med A. D. F. in O. I. O." Napadalca sta Katovskemu prebila kožo na glavi na šestih mestih, dalje usta in mu zlomila gleženj desne noge, ki je zdaj v mavcu. Vsega skupaj je bilo potrebnih 22 šivov, da so bile zašite njegove rane. "Jaz polagam odgovornost za napad direktno na nekega delavskega voditelja in njegovo gan-go", je izjavil Katovsky. "Policiji je znano, da je stvar očivid-na, čeprav so bili pripravljeni dobri alibiji." Povedal je tudi, da je že pred meseci dobival grožnje po telefonu. Tedaj je vprašal šerifa Sulzmana za dovoljenje za noš-njo samokresa, toda šerif mu ga ni hotel dati brez pristanka tajnika Clev. del. federacije Lene-hana. ki pa je potolažil Katov-skega. da se mu ne bo zgodilo nič hudega in da naj gre brez skrbi domov. Nato je imel nekaj mesecev mir. Grožnje so spet začele prihajati, ko je bila njegova unija suspendirana iz C. D. F. Pristopajte k Cankarjevi ii-•stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, dsi naprednjaki ne znamo samo R, voriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo^ da smo šo li repki in čili in se ne mislimo še podati ! vi. predavanje posetite. — Odbor, i o čemer se doslej ni še poročalo, j reakciji! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 11. marca, 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned mnd Published by (rni AMERICAN JUGOSLAV FTO. * FUB. OO. VATRO J. QHILL, Prcaldent IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - 6Sia Issued Every Day Except Sundays and Holiday* Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........*5 50 Eft 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Glevela.zdu v Kanadi in Mexici ca celo leto ........................................$6 0C ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Zb Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države u S mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Enteret^ Ss Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Modras se je spet spozabil Modras, ki ga imamo v mislih, je bivši pleskar in kajzerjev prostak Adolf Hitler, poglavar nemških rjavosrajčnikov in diktator, ki tira Nemčijo v pogubo, kakor je pred kratkim prepričevalno povedal tudi slavni nemški pisatelj Thomas Mann v pismu nekemu nemškemu nacijskemu profesorju. Spet pa se je spozabil ta modras in začel pihati in kazati svoje strupene zobe zadnjič, ko je newyorški župan La Guar-dia odkrito povedal, da bi po njegovem mnenju morali postaviti na newyorski svetovni razstavi, ki bo otvorjena 1. 1939, "hišo grozot, v kateri ne sme manjkati figure rjavosrajčnega fanatika, ki dandanes ogroža svetovni mir." Modras, ki je nedvomno žrtev občutka manjvrednosti, je za hip otrpnil; besede newyorskega župana so ga omamile. Toda kmalu se je spet zavedel. In potem se je spet spozabil. Začel je pihati; začel je sikati; začel je sekati s strupenimi zobmi okrog sebe; začel je bruhati ogenj, žveplo in blato na newyorskega župana in indirektno tudi na Ameriko vobče. Nacijsko časopisje, ki piše samo to, kar mu dovoli Hiti ■■ potom svojega propagandnega ministra dr. Goebbelsa, je 'ačelo zmerjati La Guardio z "raketir-jem," "razbojnikom" in "gangežem," "ki bi ga bilo treba zapreti v blaznico ali v ječo." Nemški poslanik v Washingtonu je zahteval od zveznega državnega tajnika zadoščenje. Takisto nacijski tisk, ki je obenem grozil Združenim državam z "neprijetnimi posledicami" ter se obenem "čudil, kako je mogoče," da sme človek v Ameriki javno povedati, kaj si misli o raznih krvo-lokih, tiranih in norcih, ki jahajo na plečih nesrečnih ljudstev ter jih tirajo v propast. "V Nemčiji bi na kratko opravili z njim!" so kričali. Seveda! Glavo bi mu odsekali. Toda Hitlerju ni zadostovalo besnenje nad La Guardio. Svoj srd je stresel tudi nad delegatinjanii Ameriško-židovskega .kongresa, pred katerimi je govoril La Guardia. "Pocestnice!" jim je vrgel v o braz v svojem tisku. In v nacijskem Der Angriff je modras siknil: "Mi se utegnemo začeti zani-_ mati za Združene države in zadeve Združenih držav na način, ki ne bo prijeten!" Toda to je Hitler že storil. V Združenih državah ima že vse polno svojih postojank med priseljenci nemške narodnosti. Te bodo zdaj najbrž spi'ejemale protestne resolucije proti La Guardiji da se bo kar kadilo. V Ameriki imamo namreč demokracijo, ki jo taki elementi zamenjujejo za anarhijo, ki njim vse dovoljuje. Zadeva je smešna in resna o'benem. Smešna zaradi besnenja blazneža, ki se skuša prepričati, da je.'bog' in 'odrešenik' Nemcev, v resnici pa ogaben sifilitični tvor na obrazu obupanega kapitalizma, ki skuša s silo ustaviti kolo časa; in resna, ker se je gnoj iz tega tvora razlil že tudi preko Amerike. Če gledamo na to stvar s tega zrelišča, potem si ne moremo kaj, da si ne bi želeli, da bi Amerika spoznala, da ima tudi demokracija svoje meje, izven katerih vladajo anarhija, nasilje in poguba. UREDNIKOVA POŠTA: OrednlitT« 'Ibiakopnniortl'' ■ t*-■ellem prioMa dopUe naročnikov, kar pk ne pomeni, da le itrinja i bJaTanl ali trditvami dopisnikov. Uredništva pove ivoje mnenje o vsem na dragem mestu, T prrl vrsti v oredniikl koloni RolcopisoT se ne vrača. Vsacega nekaj! Če te korobač lopne po eni strani, nastavi mu še drugo, in če ne, si boljševik, vrag, hudoba in vse slabo. Tako so prijatelji človeštva nahrulili španske delavce in kmete. Kaj prav za prav pa so ti španski delavci in kmetje, ki jim nekateri posvetni možje tako žele pogina ? Saj niso nič drugega kot produkt tisoč let katoliške cerkve. Toraj, če tam ni vse v redu, je nekaj narobe nekje. Pri vzgojevalnem učitelju, cerkvi, ali pa pri u-čencih, kmetih in delavcih. Nekaj je, ali je maščevanje ali pa ignoriranje sadu svojega dela. Uničiti se hoče vse, kar se je pridelalo v tisoč letih. šli nazaj na delo. Toraj, kakor se vidi, kapitalizem hoče, da mu bomo hlapci tudi po smrti. Dobro, da je bila zmaga delavcev in tudi onih delavcev, ki še niso v uniji. Zvišujejo jim plače, ker se boje posledic, kakršne so prizadele G M Co. Največja žalost in tudi venec bi se moglo dati vsem onim mrličim, ki so na eni ali drugi način ignorirali ta štrajk. Bojevnikom zmagoval-! cem pa vsa solidorna čast za po-jvzdig življa ameriškega delav-; stva. Oni, ki ignorirajo delavski ' boj, strahopetneži, materijalisti skebi in bojazljivci so ljudje, ki nam ustvarjajo suženjstvo in trpljenje. To so zvesti hlapci kapitalizma ! Primorska pregnana mati z detetom v. naročju si išče zave- burgha, vprizoritev komičnega prizora in pa collinwoodski tenorist mr. Louis Pečjak. Naj omenim, da se prihodnjo soboto, dne 13. marca vrši koncert mr. Louisa Pečjaka v Delavskem domu na Waterloo Rd. Mr. Pečjak ima pripravljen krasen program, ki vsebuje več lepih slovenskih pesmi in pa nekaj priljubljenih ameriških pesmi. Na piano ga bo spremljala poznana pianistinja miss Elsie Artel. Nastopil bo tudi Allerton Male Chorus, eden izmed najboljših moških zborov. Mr. Pečjak vedno rad pomaga vsem kulturnim in podpornim društvom kakortudi narodnim podjetjem. Veže nas dolžnost, da podpiramo one, ki pod- Tudi patronska modrost pevec pri zbo- ............ „ .... ...../'T" rT"' T ru ve, koliko požrtvovalnosti je tišda. Kje naj ga dobi? V kato-1^ , treba, predno se pripravi kon- mora Nemčiji'tudi ne. V sveti pape- liški Avstriji ne, v "krščanski" Neki kirurg priporwa I in še koliko bolj se ,da bi se moglo preskusiti kri, ko-1, liko je rudeča, predno se ga za-' : truditi en posameznik, predno zevi Italiii? Tu se najmanj! Kaj i , , _ , ipripravi koncert. Toraj udelezi- • ^ tpise v napredne vrste. Te vrste , . / . pa v necivilizirani Turciji ? Tam r . .. . i te se koncerta tenorista Louisa pa poprej kot kje drugje. Ali ni krščanstva v 20. injekcije so strah, zato nas- je od 50 tisoč le nekaj. Jaz pa pravim, da po naravi in okolici, v kateri smo bili vzgojeni, smo „ , , ... J vsi ignorantni, zato pa moremo Ravnokar sem dobil pismo od! čudna slika stoletju. Pečjaka, ako vam je le mogoče, v soboto večer dne 13. marca in obenem si zapomnite datum 11. aprila 1937. Drobiž za smeh Stara devica: Gospod doktor, v vseh zdraviliščih sem bila, kar ste mi jih svetoval, pa mi ni nič pomagalo. Kaj naj storim? Zdravnik: Zdaj milostiva vam ne preostaje nič drugega, nego objaviti oglas, la iščete ženina. Sodnik: "Kako je to mogoče, pet in dvajset let že živite s svojo zakonsko družico v lepem sporazumu, zdaj se pa hočete ločiti?" Mož: "Torej se čudite, gospod sodnik, da nisem že prej prišel k vam, kaj ne?" "No, vidiš, ti boš pa kakor tvoj oče," pohvali stric fantka. "Kajne? Tudi nama se že boji, da bo tako." odvrne mali. zaslužil nebesa — Slovenci v naših krajih jih bodo gotovo, čeprav je vsa stvar podobna bolj peklu. Naše prednike je prega-1 njal Turek, nas pa preganja — sveta — Italija! In Italija ni zadovoljna samo z žrtvami doma — šla je čez mejo v katoliško vsak napredek stopnjema sprejemati in pozdravljati. Zato nam je vsak kandidat, ki se poslav- Potnik: "Kako si upate seči v Anna Traven ' Žepar: "Oprostite, mislil sem. matere iz domovine. Med drugi- .... , n, __, , mi piše, da če je kateri narod Jemati m pozdravljati. Zato nam gpoRAZUM MED KORP. GI M.,da je moj; doma imam namreč Ija od praznoverja in ignorance dobrodošel. To nas tudi zgodovina uči. Tone Skapin IN UNIJO UAW DOSEŽEN (Dalje s 1. strani) popolnoma enake hlače". "Gospod, na moj ciilnder ste Iz Jutrovega Chryslerjevi korporaciji pred- sedli." log, da smo pripravljeni potom "Oprostite, nisem videl. Sicer delavskih volitev ali na kakršen bi pa bilo lahko še huje." Španijo, da tam mori nedolžne klo devet let, odkar se je vršila otroke, matere in vse kar zade-' otvoritvena slavnost Slov. Del. ne — pa kaj, če hočeš biti dober Dvorane na vogalu Prince Ave. i-'imski katoličan, maraš reči, in E. 109 ulice v Newburghu, da vršijo dobro delo. Pošten oziroma "na Jutrovem". Skozi kristjan že ne ve, kje je. Ali ni teh devet let : a.i, i;: že preveč cerkev in duhovščine? jati slavnostne Ali koliko bi jih še moglo biti, da likah obletnic. T-.' ; ; , na bi bil ta svet odrešen? j pravem, ko zapišem, da se je pri-- j redilo le peto obletnico z obšir- koli drug pošten način, ki bo o-Dne 15. aprila t. 1. bo prete- mogočil, da bodo mogli delavci pokazati svoje pravo mišljenje, dokazati, da imamo zadostno večino med Chryslerjevimi delavci; in da smo pripravljeni "Kako pa ?" "Da bi bil sedel na svojega." PROTI POMOČI FARNIM ŠOLAM . , , COLUMBUS. — Državni se- spostovati odločitev delavcev pri prizadevanju za pr,/.. jr. pravice do izključne- ^aztegnitev državne pomoči UH : manja teh delavcev. Toda doslej ie korporacija naš predlog odklanjala." na starše učencev farnih šol. Zagovorniki predloge smatrajo, da bedo dobili dovolj glasov, da jo Novica iz Madrida: župnik je nejšim programom, drugače se Hof^i^r Martin se je izrazil o bedo spraviU iz odseka. Na-vprašalsedemletstaregadeč-jevršiloleFarnavadnih^l^v.^.^^^^.^^^^.^.. ..gtakimilsprotnikistojenastališču.daje ka, ako verjame v Kristusove v korist dvorane. Sedaj ob de-nauke. Da, odgovori. Kdo so veti obletnici tega podjetja in njegovi namestniki? Deček vrže ko se bo ravno odkril nov za-žalosten pogled na župnika in stor, se je direktorij s sodelo-reče. Jih ni več, nekaj jih je po- vanjcm delničarjev namenil pri-mrlo in ostali so šli v Francovo rediti bogat program in ples. fašistično armado, ki danes ruši' Skozi dobo devet let so se mo-cerkev, katera je bila postavlje- rali delničarji boriti za obsta-na na Petrovo skalo. Človeški nek in še posebno v zadnjih le-župnik je vzel rutico iz žepa in tih silne depresije in tudi na so-si je brisal solzne oči. ^cialnem polju so bile težave. Do sedaj se je vršilo nešteto kon- Pred kratkim sem čital iz ne- certov, iger, plesov itd., in sploh kega dopisa v A. D., da razred- vsakovrstnih slovenskih prire m-:' aini se ne poravna nobenega delavskega spora in se ne bo poravnalo te stavke." Več kot 55 tisoč Chryslerje-vih delavcev začasno počiva vsled te stavke, ki je izbruhnila, i , . ^ , , , , . J , va pomagala farnim šolam, po- ker le korporacija odklonila I ^ ^ ^ predloga neustavna, ker krši načelo ločitve cerkve od države. Država rabi denar za javne šole in relif, pravijo. Dr. R. P. Sharp, član Ohijskega cerkvenega sveta pa je svaril, češ, če bo drža- je priznanje unije U. A. W. kot e-dine pravomočne kolektivne zastopnice svojih delavcev. Nada-1 tem bodo imeli tudi komunisti pravico zahtevati državno pomoč za svoje šole. Obenem, pravi dr. Sharp, bi sprejetje te pred- ravnana šesturna sedalna stav , Washburn, predsednik krajev-ka v tovarnah korp. General j ne unije U. A. W., je izjavil, da Motors, ko so delavci potrdili | se je stavka začela, ker je kom-dogovor, sklenjen med upravo panija vrgla na cesto 15 delav-tovarn in unijskimi voditelji. ^ cev zaradi unijskih aktivnosti. STREŽNIKI ki gredo z ambulanco, storijo mnogo, kar ugotovi kvaliteto postrežbe, ki se jo nudi. Vsled tesa, mi zahtevamo natančno treniranje mož, ki gredo z ambulanco, znati morajo izvršiti vsako potrebno delo, ki bi slučajno nastalo pri tem; biti morajo dobrodušni, v pomoč hi(»l in vljudni. Oni storijo veliko, da napravijo našo postrežbo to. kar je. AUGUST F. SVETEK . . A ^ r'' "I™-'- cerkvami v Ohlju. ni boj delajo samo Jcoi^unisti in ditev kakor tudi drugih narod- 10 tisoc delavcev. Gov. f rank,---- socijalisti. Ali ni ta dopisovalec nosti. Brez prepirov, kot dru- Murphy je prekinil svoje POcit-; izbruhnila sedalna stav- s svojim možganskim trustom god, seveda, tudi tukaj ni bilo nice v Floridi ter se odpravil v ^^ ^ tovarni družbe Reo Motor zelo majhen. Delavec, ki stavka in to je napravljalo voditeljem Detroit, da bo spet posredoval. ^ Lansingu, Mich., ki upo-za večjo plačo, za višji življen- dvorane še večje zapreke in te-1 y Louisu je bila sinoči po- j sluje 2,200 delavcev. Lester ski obstoj, vodi vendar razredni žave. Cast in priznanje gre seboj. Do sto tisočev delavcev je veda vsem onim, ki so od zabilo na stavki in še se dnevno četka in tudi potem vedno žrt-prirejajo nove stavke. Toraj to vovali in delali v korist SDD, so samo komunisti in socijali- toda zahvalo moramo izražati sti? Samo oni imajo želodec, ki tudi onim par zrvednim delni-potrebuje vsak dan doklade. Do- čar jem, ki so se zavzen za ta kler bo sistem, ki bo dopuščal da narodni hram, ravno v najslab-imajo špekulantje vse, delavec ših časih in žrtvovali finančno in kmet pa samo golo življenje in moralno, da je ostala Sloven- ^ in še to v negotovosti, toliko ča- ska delavska dvorana last Slo-sa bo tudi razredni boj. Zato pa vencev. Upati je, da je najhujši j naj tisti dopisovalec zdravi tam, prepad prekoračen, in da ostane cdkcdjer prihaja bolezen. na tej trdni podlagi in nadalje I --uspeva. Mislim, da je najbolj Kaj mislite ali bo katoliški primeren čas, da se zopet en-škof Gibbons zaslovel v Ame- krat razveselimo skupno delni-riki zaradi njegovega nastopa čarji, direktorji in vsi prijatelji proti amendmentu za odpravo SDD ob času proslave devete ob-otroškega mezdnega dela? To letnice in odkritja novega zaje za odpravo suženjstva otrok, storja, in zato si zabeležimo dan Bogme, saj je že vendar nekaj. 11. aprila, da bodemo skupaj Okoli deset miljonov odraslih praznovali. ljudi brez dela. Delaj, sužnje v Program obljublja biti, po za-mladoati, da jih boš imel za sta- črtanju programskega odbora, ra leta. S tem e',e podpre parazit- zelo bogat. O tem vam bo na-sko življenje, ki se tudi naslanja tančno poročal za to izvoljeni na Petrovo skflo — ki pa ni ta- puhlicijski odbor. V kolikor je ko solidna. meni znano, nastopijo pevski - - zbor "Cvet" in mladinski zbor V stavki pri Fisher Body je "Kanarčki" kakortudi sole in družba za zdrobitev stavke kli- dueti iz njih srede, par zanimi-cala na delo. tudi tiste, ki so že vih govornikov, John Baumbich prod petimi leti umrli, da bi pri- in Jop Jančar, duet iz New- POGREBNI ZAVOD 478 EAST ICand STREET KEnmore l!U16 NEKAJ NARAVNEGA Misli nil fnirt se v.sakdo ogiblje. Toda v tej dobi, ko možje wo pogumno v oči problemom, se mora tudi misliti na konec življenju kot nekaj vsakdanjega, Z nami se lahko zaupno pogovorite o po-grebniški postrežbi. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIH 3515 EAST 818t ST. Michigan 7420 Dnevna In nočna postrežba. Odločitev pred dvajsetimi leti Prve dni februarja 1917 je vladalo v slovaškem kopališkem kraju Pieštanih pravo vrvenje. Vsakdo je vedel, da se vršijo za zapf" timi okni knežjih soban v hotelu "Thermia* Palace" pomembni razgovori. Tja so bili reč prispeli vladarji treh osrednjih sil, bolgaf' ski kralj Ferdinand, nemški cesar Viljem avstrijski cesar Karel, da bi odločili o važnih stvareh. Na vseh frontah je divjala svetovna vojna. Nemški admiral von Tirpitz je grozil s po* ostritvijo podmorniške vojne, v Zedinjenih državah je naraščala volja za vstop v vojni ples. ki jo je zadrževalo samo še to, da cesar ViljeW še ni izrekel odločilne besede, ki bi vojno P"' t^cirala do skrajnega divjaštva. Blagajne o-srednjih držav so bil prazne in v prestolnica je postajalo nervozno. Predpoldne 7. februarja so se začeli govori. Viljem je nastopal, kakor vedno, skraj no samozavestno, saj je bil celo v nagovoru na-množico s hotelskega balkona govoril iz svete tega prepričanja, da se bliža odločilna zmag^ centralnih sil. Ferdinand je skušal uveljavi' ves svoj vpliv, da bi se nemški cesar ne čil za poostritev podmorniške vojne in druge u krepe, ki bi napeti položaj usodno pretrg • Avstrijski cesar je kolebal sem in tja. Toda ' Ijem se ni dal omajati. Konferenca je traja že do 10. zvečer, ko je iz Washingtona nenadi^® prispela brzojavka nemškega poslanika Washingtonu, grofa Berndorfa, da odlaga svo je mesto. V, konferenčni sobani je zavladala za kaj časa popolna tišina. Potem je Viljem pisal ukaz za poostritev podmorniške vojn®' kratko potem je stopil med vojaške ose bnostJ' ki so se zbrale v hotelu, jih gostil in si daj') od ciganskih godb igrati, dokler se ni začel svi tati novi dan. Uspeh te konference je bil ta, da din jene države stopile v vojno in s tem zaP^^ čatile usodo osrednjih sil. Lahko mirno rec^^^ mo, da je odločitev o izidu svetovne vojne P® dla v kopališču Pieštanih. Čarovništvo z Mojzesovimi knjigami... v šleskem mestu Luebenu se je sodišče baviti z nenavadno afero. Neki vojni invalid, iz neke okoliške vasi je tožil ^ „ ri kmete zavoljo razžaljenja časti, ker ^ ^ bili razvpili kot škodljivega čarovnika. Mizar je živel precej let v miru, čeli sovaščani iz popolnoma nepojasnjenih logov govoriti, da ima zvezo s hudičem. začaral neko kravo na cesti, ki potem ni ^aJ več mleka, da boli mladega fanta, mizar dal cigareto, zavoljo tega še danes o j in kar je takšnih srednjeveških neum^o^^ Posebno huda je bila ta, da je živina v hlevu, ki ga je bil mož zgradil, poginila K" kosom. ' Mizar se spočetka ni brigal za čenče, ko so pa pozvali vaščani neko žensko", iz sosedne vasi, da bi jim živi"" čai^ala, je nastopil s tožbo. Izkazalo da je neki posredovalec skušal pred pravo prepričati tožence, da so mizarja oD %ali brez razloga in da jim bo huda pre se ne poravnajo z njim. Možje so bili za P° navo tudi pripravljeni, zahtevali pa so, mora mizar izročiti "6. in 7. Mojzesovo go", iz katerih črpa baje carovne formu pametno prigovarjanje je bilo zaman. Nu. sodnikom so toženci kaj kmalu vzeli sv čitke nazaj in so izjavili, da so pripravljen^ siti vse stroške razprave. Plačali so sa kaj za zimsko pomoč. Kaj jedo štorklje? tof- vpr«^' fit. Na nekem zborovanju švedskih gov v Vroclavu se je bavil docent zavoda v istem mestu dr. Stammer z njem, kakšni hrani daje štorklja V zadnjih časih so se namreč me jg. čebelarji in goji tel ji rib slišale pritožbe. jg. lajo bele štorklje, ki so postale v posle tih spet številnejše, veliko škodo zajci, jerebicami, ribami in čebelami-se je posebej bavil s tem vprašanjem- .jg Dal je ustreliti med drugimi štiri in je preiskal vsebino njih želodca. V ^ ^ ju treh izmed teh ptic je našel same samo v enem želodcu je bil en karp. O preiskave te vrste v znani ptičji opaz^^^, pO Rossitten so imele podoben uspeh- ^ štorkljah, ki so jih tam preiskali, so " cH-mo v enem želodcu zajčjega mladiča, krat čebele, in samo dvakrat ribo tei žclk^' V vseh drugih želodcih so bile samo zu ^ be in miši, torej običajna hrana teh P ' jg j^ Dr. Stammer sklepa iz teh raziska , ^ jz trditev o škodljivosti štorkelj pop® ^ ^ trte izvita. Pod nekimi pogoji se ,jii sicer spozabiti nad malo divjadjo in ^gygli' čebelami, toda le tedaj, kadar zavoljo jo ke suše v malih vodovjih ne najde dovo žuželk, ki so ji običajna hrana. 11. marca, 1937. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Francoska muza pisatelja bosjakov v Parizu je umrla letos v januarju v razmeroma mladih le-/ ^Gpa Renee Hulonova, ki je imela v življenju Maksima Gor-ega veliko ulogo. Slavni pisa-® J je imel navado, da jo je imenoval šaljivg "moja francoska muza." Njeno življenje je spominjalo o svoji pestrosti v marsičem na postave iz pisateljevih i • ^zrasla je v marsejski luki n svojih staršev ni poznala, je bila njena mati neizku-stvar, ki se je bila ^ kakšnega mornarja, (, se ni mogla baviti vojnn nezakonskim otrokom, ti težko kdaj dogna- ip Wen. oče in kam ga nm ^'"^šla Renee — ime-Rpvi^ ' neznanih vzrokov tiia Hulonovo — sredi vrve- ie ef ' , ^3-Pol doraslo dekle in' sijajnih izložb, kavarn « vanetejev ter sanjala o da- Niu- ketnn^'^ ^ izzivajoče, niti ne ko-va p zato je bila očarlji ki&oli&ia. šestnajst- potZi]r%og iv2 si ^ '^^to in sledili so mno-pa g^.^^^'^^seci. V New Yorku v Renee viharno zaljubila ja j italijanskega mornar-prostodušni način svojemu amcriške-Hipp_ ^J^telju ter se" poslovila od ji, g . spelo ji je. da je na lad-čai y je Italijan vra- hijji„, ^Poli, dobila mesto kuje oshL ^ Napoliju zalo kmalu prisrčno prijateljstvo in pisatelj je često izjavljal, na pol v šali na po zares, da ga pogled nanjo pesniško navdihuje. Pozneje, ko se jo vrnil v Sovjetsko Rusijo in je postal tam reprezentant sovjetske literature, ga je nekoč v Moskvi tudi o-biskala. Sedaj je umrla v svoji domovini za pljučnico, nedolgo. potem, ko je njen slavni pisatelj legel v grob. Poroča se, da namerava bivši angleški kraj Eddie prodati svojo farmo, ki jo ima v Kanadi. Je fant sprevidel, odkar je nehal biti kralj, da farmanje ni za človeka, razen če ima preveč denarja ! Ruska demokracija Ruska ustava je carter socialistične demo krači je, temeljni zakon brezrazredne države. Josip Stalin je ob njenem razglasu resnično lahko rekel, ; da v Rusiji ni več proletarijata; prav gotovo ga ni več v smislu razreda revežev. Razglasitev te ustave je izjava zmage v predelavi države. I Potem ko so boljševiki strmoglavili meščanstvo, likvidirali razred kmetiških posestnikov, razlastili kapitalistični razred in ustvarili novo inteligenco, i-majo dovolj zaupanja v sebe, da nudijo civilne pravice slehernemu v državi, brez ozira na so- je bila celo me-, nost. cialni izvor ali preteklo aktiv- več let. koi Mak a nekem izletu je prišla ne-^a-Pri na otok, ki si ga je jo Gorki izbral za svo- takoi n ^i^^telj je postal Ho na mlado, lepo že- V krop-^u*? zašla za nekaj časa like&a b ^ ^ j® zbiral okrog ve-^ Gorkim jo je ve- največ v jeseni in po /i-'WiAvi - Dobro, l'r«>v, • Cherdron's ' "'■'ption. Dobite pri DRUG •J«- Wiit(!r!oo Iload "^•JJiska lekarna Nova ustava je plod razvoja. Je sad pritiska od strani mas. Zategadelj bo najbrže nekaj več kot kos tistanega papirja. Vendar pa ta ustava ni končna beseda Sovjetske unije. Splošna volilna pravica, neozi-raje na spol, pleme ali prejšnje stanje, je važna pravica. Ampak V najem se odda hiša 8 sob, sama za sobe, vse v najboljšem stanju, fur-nez na vročo vodo, dva porča, velika klet in podstrešje.—Vpraša se na 955 East 76th St. August Kollander ST. C'LAIR AVKNIIK v Slovenskem Nar. Uiiinu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Oglašajte v — "Enakopravnosti" zdravilo iskreno priporočeno TRINER S ELIXIR op BITTER WINE badtte sužnji NAUOCITK SI I'KOSTI VZOKKC — ' I rini r s liillc. VVinc Co. j ' S. Wells St., (.'hicajro. 111. | ' Pošljite mi brezplačni vzorec. | J Ime ......:................ I Xaslov ..................... I lr\nrnmh JUGOSLAVIJE BREMEN EUROPA (il) ISrt'mcii ill Kuropa v Itreiniiiorhavun za,jamči udobno potovanje do LJUUIaFANU 1'otiijLf s priljubljenimi ekspresiiinii paniiki: ^ COLUMBUS HJNSA DEUTSCHLAND •*^JMBURG NEW YORK ''"III' '"V'""""'"' ClioiUiiuiua, Brvmoiiu ali llaiiiUuiua •K.ili vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preseli-, tcv va.šili evroDskili sorodnikov. pojasnila vprašujte lokalnega agenta ali "^Mburg-american line ^ORTH GERMAN LLOYD 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio najdragocenejša pravica, katero vsebuje temeljni zakon, je pravica do dela. To pa ni samo pravica, temveč tudi obveznost, kajti zakon pravi, da tisti, ki ne dela, tudi jedel ne bo. Ampak odkrili smo tekom te depresije, ako tega že prej nismo vedeli, da izmed vseh lastninskih pravic je delo najvažnejše. V prvem poglavju ustave nahajamo neko običajno geslo v neobičajni obliki: "Od slehernega po njegovi sposobnosti; vsakemu po njegovem delu." Stara obljuba, da "vsakemu po njegovih potrebah," pravi Stalin, se bo uresničila enkrat kasneje. V naših lastnih očeh trpi demokracija v Sovjetski uniji na važnih nedostatkih. Dejstvo, da je dovoljena samo ena politična stranka in dejstvo, da je svoboda govora podrejena gotovim važnim omejitvam, ki niso o-menjene v ustavi, nas dozdevno upravičuje v izjavi, da demokracija v Sovjetski uniji ni resnična. Ampak možno je tudi, da mi še ne vemo, kaj je prava demokracija. * » * Stalin pravi, da je več poU-tičnih strank potrebnih le tam, kjer obstoji več razredov. Ker pa v Sovjetski uniji obstoji samo en razred, je potrebna tudi samo ena politična stranka. Morda ima prav. Navzlic Stalinovemu zagotavljanju, da je tako, pa izgleda, da obstoje razlike v mišljenju tudi med komunisti. Te razlike VABILO NA RIBJO VEČERJO ♦Mr. in Mrs. Miller 5205 ST. CLAIR AVENUE yas vabita v petek zvečer na ribjo pečenko. Fostrgla bosta najboljše, tudi z dobrini pivom in vinom. He ppporočafa za obilen obisk. ZA UDOBNOST in trpežnost kupite Zanesljive, garantirane 100% brez žebljev, unij-sko izdelane čevlje — posebno se izražajo na takšen način ter se jih zavrača na takšen način, da se čudoma vprašujemo, koliko časa bo še vzelo, predno bo demokracija dejansko uresničena. Najmilejša stvar, ki jo je mogoče reči glede ponavljajočih zarot in čiščenj je, da je revolucija še vedno nedovršena. Ampak, ako ima Stalin prav, preizkušnja demokracije v državi, k.i pozna samo eno stranko, leži v tem, da-li je ljudstvu mog^oče odstraniti iz urada celo najvažnejše uradnike brez porabe oroža, in da-li ako jim je takisto mogoče sprem eniti strankino vodstvo. Zelo dvomljivo je, da je to sedaj mogoče, akoravno ustava ustvarja takšen vtis. Vendar razvoj dogodkov zadnjega desetletja kaže, da ni odkrije v takozvanem začetnem stadiju, in začne se lahko zdravljenje z možnostjo okrevanja. Eden izmed znakov, ki opo zarja jo na nevarnost, je vztrajen kašelj. Neverjetno je, koli ko ljudi prezre možnosti takih svaril. Res je sicer, da vsak kašelj ni še znak jetike, toda stališče, ki bi ga morali zavzeti napram vsakemu kašljanju, ki se nikakor noče posloviti, bi moralo biti, da izvira iz jetike, dokler ni dokazano nasprotno. Zdravniška preiskava je potrebna v vsakem slučaju, v katerem kašelj traja preko meseca dni ali šest tednov, zlasti, če se pojavlja ob jutrih. Drug signal, ki opozarja na nevarnost, je izguba teže. To sevec'a ne pomeni vedno jetike Prvi znaki sušice Piše dr. F. zdravnik J. Arch, J8KJ in vrhovni SSPZ daleč čas, ko bo to mogoče.—nz j ampc^k rastoča izguba teže je 'nenaravna \n bi se moralo iskati vzrok zanjo. Ako jo spremlja tudi kašelj, je značilnost velika. Tretji signal je pljuvanje krvi. To ni splošen znak, toda včasih se pojavi. Sicer nikakor ne pomeni, da je človek jetičen, kajti krvavitev lahko izhaja od kjerkoli v ustih, nosu ali grlu, ampak je nenaraven pojav, vsled česar bi se moralo poiskati vzrok in držati pred očmi. možnost jetike. Še eden nevarnostni signal, ki pa je često zavajalen, je slaba prebava, ki vztraja, akoravno ni očividno nobenega pravega vzroka zanjo. V večini slučajev se vzrok slabe prebave hitro dožene in odpravi. Ako pa zdravljenje nič ne zaleže, zlasti zalo pred očmi možnost jetike v prvem stadiju in potrebna je korenita zdravniška preiskava. Še en svarilni signal je, in ta je skrajno sumljiv. To je vztrajno naraščanje telesne vročine ob popoldnevih in večerih. Žal, da je često tako majhno, da bolnik tega niti ne opazi. Vročina lahko naraste samo za pol stopinje ali za eno stopinjo, ampak to je značilno. Običajno se pojavlja skupno s kakimi drugimi znaki, ki so omenjeni zgoraj. V takem slučaju ni dosti dvoma, kaj je pravi vzrok. Ampak v vsakem slučaju, bodisi da se je pojavilo več takih signalov ali samo eden, iščite resnico, in to čim preje, pri zdravniku. STAVKA ZAPRLA VELETRGOVINO DETfeOIT. — Včeraj je izbruhnila okupacijska stavka v veletrgovini družbe Ordwley, Milner and Co., ki je ena največjih departmentnih trgovin v Detroitu. Zastavkale so kuharice in natakarice, ki zahtevajo u-nijsko mezdno lestvico. Ta trgovina uposluje 3,500 prodajalcev, prodajalk in drugih uslužbencev. Včasih se jetika pojavi v akutni, hitro razvijajoči obliki, v kateri jo je lahko spoznati. Kadar se pojavi na ta način, je navadno usodna in na srečo so ti slučaji primeroma redki. V večini slučajev je začetek počasen, zavraten proces, trajajoč več tednov in mesecev, predno bolnik resnično čuti, da je nekaj ali sploh kaj narobe z njim. Vendar paznemu očesu ne uidejo- gotovi znaki, oznanjajoči nevarnost, ki opozarjajo na potrebo skrbne zdravniške preiskave. Tako se bolezen lahko pri mladih osebah, naj bi se dr- otrpel hrbet? Dobite dobrodošlo in hitro odporno* ■ par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER J« bil uspešno rabljen X izza Imta 1867. 'OHIO rAMOUI LINIMENT Išče se Dekle za pomagati v restavraciji. Flynn Tavern, 21939 Lake Shore Blvd. — Pokličite KEn-more 4589 med 2. in 4. popoldne. V soboto, 13. marca, ob 8:30 zvečer priredi v Slovenskem Delavskem Domu, 15335 Waterloo Rd. KONCERT Louis Pečjak (Spremlja ga Miss Alice Artel) Nastopi' tudi Allerton moški zbor pod vodstvom Griffith Jones LAST ROUND UP NOČNI KLUB 984 EAST 222nd STREET naznanja otvoritev v soboto 13. MARCA, 1937 Posebnost — Kokošja večerja 35c Dobra godba — Vino, pivo in žganje ANTON KINKOPF, lastnik mmmtmmmmm« Veliko zalogo Extra širokih po stari ceni ■ $5 in $6 Izrežite ta oglas za kar dobite 10% popusta. Veljavno samo za deset dni. LOUIS MAJER 7508St.ClairAve. TAYLERJEVA POGODBA 4. Vrnitev potnikom ulične POJASNILO: To je četrti članek o seriji, ki vam. pove, Icaj je Tayler-jeva pogodba in kako deluje. V prvem članku te serije smo pisali, da je vrnitev potnikom uličnih pod Taylerjevo pogodbo, da rabimo besede v vodilnem členu pogodbe "najboljša transporta-cija na uličnih za ceno." Kako deluje ta pogodba glede postrežbe in cene bomo razložili tu. Pokazali smo, da se splačujejo vsi stroški za obratovanje iz sklada za obratovanje, za navadne poprave in vzdrževanje iz sklada za vzdrževanje, znižanje vrednosti in popravil, in ko so ti skladi poplačani gre ostanek v sklad obrokov. (Predno se te sklade plača, gre lV->% skupnega dohodka v sklad za znižanje kapitala) Iz sklada obresti se plača vse nepremične stroške — davke, obresti na bo/ide in posojila in 6% obresti na osnovne (kapitalne) delnice. Vsi ti nepremični stroški so bili smatrani po avtorjih pogodbe za redne stroške, za dajati postrežbo na uličnih. Bilanca sklada obresti, ko so plačani nepremični računi, se smatra za barometer voznine. Bilanca v skladu obresti je, da se pove na drug način, sklad primanjkljaja ali dobiček za potnike uličnih. To je kar ostane iz voznine, ki jo dajejo v nabiralnike, ko so plačani vsi stroški in nepremični računi. To je merilo, katero določi, ako se plača več za postrežbo kot jo dobi ali dobi več postrežbe kot za isto plača. Ako se biiiinca poveča, pomeni to, da plačuje i)otnik več v nabiralnik kot pa stane družbo, da daje i)ostrcž- bo. Po gotovi svoti, določeni v pogodbi, se ta bilanca vrne potnikom s tem, da se zniža voznina ali izboljša postrežba, ali oboje. Ako se bilanca zniža, pomeni to, da daje družba več postrežbe kot pa dobi plačane. To se popravi po gotovi svoti, s tem da se voznina poviša ali da se zniža postrežbo ali oboje. Ni mogoče, kot so avtorji pogodbe izprevidcli, da se mora z dohodki kriti stroške do centa vsaki mesce; toda po dolgi dobi se bi to lahko precej natančno napravilo. Ta načrt tudi določi, da vsaka prihranitev pri nižjih stroških za delo ali materijal, ali pri nižjih stroških z izboljšanimi sredstvi, gre v korist potnikom skozi bilance v skladu obresti. O pravičnosti tega načrta in mišljenju potnikov o tem, je dejal sodnik Tayler: Ko to mesto ve, da dobiva tako transportacijsko jk)-strežbo kot jo rabi in zahteva in ta transportacija stane samo toliko kot stane ljudi, da jo obratujejo, dolgu joč tistim, ki jo obratujejo, pravično vrnitev in nič več, za njih investicije, potem se ne bodo brigali koliko je voznina. Malo jih je, ki niso pripravljeni plačati kar je pravično. . . So pošteni; so pripravljeni plačati, kakor plačajo za vsako drugo stvar, kolikor mislijo, da je stvar vredna. THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY aw. ma Carica Katarina Zgodovinski roman — Odprite, v božjem imenu, odprite! — Bodite usmiljeni, ne pustite me pred vrati! — Ne morem! — Ne smem odpreti, — odvrne Rosvita. — Nesrečnel^ bežite odtod, tukaj kraljuje smrt! Toda že v istem trenutku se vrata šiloma odpro — kajti Rosvita je pozabila vrata zakleniti. — Ona zakriči. \ Pred njo je stal postaven in lep mladenič. Bil je pokrit s snegom, njego^ vi mokri kodri so mu padali na čelo. Ko je lepi mladenič zagledal nuno, stopi korak nazaj, nakar se pred njo odkrije, čeprav mu je vihar nosil sneg naravnost v obraz. j — Oprostite mi, častita sestra — reče on, — ker sem šiloma u-drl v to sobo, toda nisem imel nobene druge izbire. Potujem v Moskvo, toda v tem strašnem vremenu ne morem dospeti v me^^ sto. Glejte, od trenutka do trenutka postaja sneženi metež vedno hujši. Nahajal sem se v nevarnosti, da bom zmrznil v tej strašni zimi. Razen tega sem si ranil nogo, ko sem v bližini kolibe padel v jarek.. — Dovolite mi, častita sestra, da sedem k peči. Če že ne smem preživeti celo noč tukaj, mi vsaj dovolite, da se malo ogrejem in potom nadaljujem svojo pot. Toda Rosvita zmaje z glavo. Ne, tujec, — reče ona — ne morem vam dovoliti, da se mudite v tej sobi, pojdite odtod, če vam je življenje drago. Vi niti ne slutite, v kaki nevarnosti se nahajate, če bi ve- deli, kje ste, ne bi ostali niti minute več tu, kljub viharju sneženem metežu. — Ali ne poznate usmiljenja, pobožna sestra? — vpraša mladenič in prodirno pogleda mlado redovnico. — Ali se nočete u-smiliti ubogega popotnika, ki od utrujenosti ne more več naprej ? — Usmiliti? — Ne, nisem neusmiljena, toda če že brezpogojno želite zvedeti resnico, potem vedite: V tej kolibi leži težko bolan bolnik. Jaz sem popolnoma sama pri njemu. Ne poznam zdravnika, ki bi se upal k njemu, ne poznam strežnice, ki bi se ga upala nego vati. Tako sedim sama poleg njegove postelje in se trudim, da bi ga rešila iz krempljev smrti. - Sestra, potem vas moram občudovati! Rosvita pordeči in odvrne: — Nas ne sme nihče občudovati. Me smo nebeške neveste. Zato pa želimo, da nas ljudje u bogajo. Ubogajte me, torej tudi vi! Rotim vas, pojdite odtod, tukaj se ne morete odpočiti! — Oh, strašno bi bilo, če bi se vam zgodila nesreča! Njen glas je bil vznemirjen, brezmejni str^h je zvenel iz njenih besed. — Kaka nesreča bi se mi lahko pripetila? — vpraša mladi in lepi tujec. — Kaj se mi more pripetiti, če ste vi tukaj, častita sestra ? — Jaz sem se posvetila smrti, — odvrne Rosvita. — Za mene tu ne gre. Moj poklic in moja dolžnost zahtevata, da umrem, če je božja volja. — Torej vidite, — odvrne mladenič, — moj poklic je ravno isti, — jaz sem namreč zdravnik, sestra! Ko ga je Rosvita začudeno pogledala ni vedela, če bi verjela njegovim besedam, ker se ji je zdel še premlad za zdravnika, reče on hitro: — Naj vas ne moti moja mladost. Bil sem zelo marljiv in tako se mi je kmalu posrečilo, da sem položil doktorske izpite Toda seveda ne v Rusiji, temveč v Nemčiji. - Če ste res zdravnik, — reče Rosvita, — potem boste še poseebj razumeli, da ne morete tukaj ostati. Imenovati vam moram samo bolezen, na kateri trpi moj bolnik in tudi vas bo prevzela groza. V tej hiši živi j gobavec! Komaj je Rosvita izrekla te besede, vzklikne mladenič od veselja. Njegov obraz se razvedri in on vzklikne. Zdravil sem že sto, da celo ti soč bolnikov! Nisem samo enkrat stal ob postelji gobavcev temveč neštetokrat, toda se nikoli nisem okužil s to boleznijo! Sestra, vi vidite torej, da tudi ta vzrok odpada. Sedaj se me lahko usmilite, sedaj je vaša dolžnost, da me pustite v sobo Če nočejo moskovski zdravniki pomagati bolniku, dovolite, da mu vsaj jaz smem pomagati. Rosvita je stala na pragu in premišljevala. Pod črno kuto so valovale njene deviške grudi, hitro je dihala, oči pa so se ji svetile. — Naj bo! — reče ona. — Vidim, da je to božja volja. Vstopite, prosim! ah, to je oni bol- V naslednjem trenutku je mladenič prekoračil prag, še prej pa je stresel z obleke sneg. — Sicer pa, — reče on in se obrne k Rosviti, — so smešni ti moskovski zdravniki, če bežijo pred gobavcem. Seveda, nevarnost, da se okužijo, je zelo velika, toda nikakor večja kakor pri drugih boleznih. Toda če se le malo pazi, nik ? ' Mladi doktor pogleda na posteljo, po kateri se je valjal gobavec. — Rosvita potrdi. Mladi zdravnik stopi k ležišču in začne točno preiskovati bolnika. Rosvita mu pokaže zdravilo, ki so ji ga poslali moskovski zdravniki. Smehljaje se zmaje mladij zdravnik z glavo. — Moji moskovski kolegi, — reče on, — sodijo o tej bolezni kakor slepec o barvi. Če bi vaš bolnik popil cele sode tega zdravila, mu ne bi ničesar pomagalo. Jutri bom začeJ s ^ )polnoma novim zdravljenjem'. On sleče svoj površnik, nakar se pokaže njegova visoka in lepa postava. Ko ga je Rosvita opazovala, ji je najbolj ugajala njegova mala, svetlorujava brada. Zdelo se je, da je po obrazu in postavi podoben Kristusu. Rosvita je medtem ponovno naložila v peč, ker je hotela, da bi bilo mladeniču toplo in u-dobno, tem bolj, ker je vedela, da je mladi zdravnik utrujen od dolge in naporne poti. Ona odhiti v kuhinjo in ko se je vrnila, je prinesla na lesenem pladnju j^di, kruha in steklenico vina. Ona postavi to pred zdravnika in reče: — Okrepčajte se — in čeprav ni mnogo, prihaja od srca! Mladenič z^ične jesti. Bil je zelo lačen. — Ko se je' okrepčal in najedel, vpraša Rosvito: — Ali smem kaditi, častita sestra ? — Če bolniku ne škoduje, zakaj ne? — škodovalo mu ne bo, — nasprotno, če mu diši, bom ponudil tudi njemu cigareto. Toda bolniku je bilo slabo in ni mogel kaditi. Kmalu se je dvigal v kolibici modri dim mladeničeve cigarete. On je sedel poleg peči in Rosviti se je zdela sedaj koliba še precej udobna. Ni ji bilo več tesno in neugodno pri duši. Zdelo se ji je, da nima več občutka, da se nahaja v grobnici, kakor si je to doslej vedno predstavljala. Kljub temu, da je sama dokazala, da je pogumna in požrtvovalna, se je vendar čudila mlademu zdravniku. . Vsi moskovski zdravniki so odklonili, da bi stopili k gobav-čevi postelji in ga začeli zdraviti, le ta tuji mladi zdravnik se je takoj odločil, da bi delil z njo vse nevarnosti. To je mož! pomisli Rosvita. Zdajci začne mladenič pripovedovati. Pripovedoval ji je o svoji domovini. Rosvita ga je molče poslušala. Tudi sam gobavec se je pomiril, ko je poslušal mladeniča. Nisem vam niti povedal, kako se imenujem! — vzklikne mladenič. — Imenujem se Viljem Stein! — Kakor vidite, je moje ime angleško. Moja mati je bila namreč Angležinja. — Sestra, kako pa je vam i-me? Imenujem se sestra Rosvita! Ali ste že dolgo v samostanu? Že dobra tri leta! Na zdravnikovih ustnicah je visela beseda, ki pa je ni izgovoril ; — Škoda, — škoda! Viljem vzatjtie iz svoje male a- poteke, ki jo je nosil s seboj, neki prašek, in ga dal bolniku. Rosvita se je začudila, ko je videla, kako se je gobavec pomiril in je prvič po več tednih mirno zašpal. Ura je že odbila tri, ko sta se Rosvita in mladi zdravnik odpravila k počitku. Rosvita je od- šla v sosednjo sobo, kjer se jc nahajala postelja. Mladenič pa si je napravil ležišče na tleh poleg bolnikove postelje. — Rosvita, prepustite nocoj bolnika meni, — reče zdravnik. Vi ste že dovolj dolgo bedeli. — Bodite mirni, jaz ga bom negoval in pazil nanj. (Dalje prihodnjič) SLOVENCU Pridružite se velikemu izletu v staro domovino pod osebnim vodstvom Mr, John D. Butkovicha PREDSEDNIKA Hrvatske Bratske Zajednice in Hrvatskega Radisa i Ta velika skupina odpljuje na Aquitania 30. junija (VIA CHERBOURG) Vabimo vsem Slovence širom Zedinženih držav in Kanade, da se pridružijo temu zgodovinskemu izletu. Med potjo v domovino si oglejte sijajno Svetovno razstavo v Parizu. Rezervirajte prostor zgodaj. Vprašajte za posebne brošure o tem izletu. Za informacije se obrnite na Mihaljevic Bros. 6031 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio CUNARD WHITE STAR KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO GO. Vse potrebščine za dom. Prave cene iz tovarne. Offleite si našo zalogo General Electric ledenic. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417. 1 Helen Jepson pripoveduje, zakaj izbere Luckies za svoj glas Nekaj za K '4> # % mmwAY IRONER f/ m « m m :# ili Pranje je teško delo, pa tudi likanje je mučno, ^ ker mora ženska cel dan stati na nogah. Sedaj je konec tega, ako kupite m I e m i # iS 1# i # THOR Električni Likalnik Nič več celo dnevnega stopicanja in trudnih bolečih nog. Ampak udobno boste sedaj likali vaše perilo v vašo zadovoljstvo. Thor električni likalnik izlika perilo hitro in perfektno, se boste čudili. Kesali se boste le da niste že popreje kupili te potrebne stvari. Pridite, da vam razkažemo posebnosti tega stroja. MANDEL HARDWARE l57o4 Waterloo Road. ODPRTO ZVEČER Naš telefon je KEnmore 1281 !l! # « i LJUBKA PRIMADONA METROPOLITAN OPERE PRAVI: *'Sezija opere in koncerta pomeni^, da tnorcda hiti moj glas in grlo nepresta-no v popolnem stanju. Vsledlega, četudi večinoma kadim le, ko sem na počitnicah, je največje važnosti same, dit sem skrbna pri izberi moje cigarete. Kadim Luckies, ker mi ugajtt njih okus, in ker smatram, da je pametnejše zame, da izberem lahkot kajo za moj glas." SOV\' J ?T\ m !l! m IVeodvMen pr^led je bil pred kratkim storjen med profe»ijoiiaIniini moškimi in ženskami — odvet-ioiki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekU, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Mis« Jepson odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luekies — lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted % Lu^es so prijazne gi4u. -....... NAJFINEJŠI TOBAK-^ "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaj a "If s Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU OWTl«lll l*ir, IU» ***'"*;