40. številka.
Tečaj XXI.
„BDINOIT1*
izhaja po trikrat na teden ▼ inatih iz-danjih ob torkth, Aatrtklh in aobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob fi. uri zjutraj, rečemo p* ob 7. ari večer. — Obojno iidanje »tane: za j«<lftB mniec . ». 1.— , isvea A»stri)p f. 1.60 za tri moaec , . „ 3 — ... 4.60 za pol lata ..„«._ . „ „ »._ m vae (eto . . , 12.— . „ „!».—
Naročnino Je plačevati naprej n« naročbe brež pi iloiene naročnine ae Hprava ne ozira.
Posamične ftt«vilke ae dobivajo t pro-dajalnicib tobaka v lr»tu po 9 nvč., izven Trsta po 4 n?i.
EDINOST
Oglasi ae raćane po tarifu t petita; ia naalove s debelimi črkami ae plačuje proator, kollker obsega navadnih vrstie. Poslana, oamrtnioe in javne zahvale, domači oglasi itd. ae Tačunajo po pogodbi.
Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništva ulica Casernaa it. 13. Vsako piamo mora biti frankovano, ker nefvankovana ae ne
tprejsmajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Narožnino, reklamacije ia oglase apre-jema upr avniitvo ulioa Molino pic-oolo hftt. 3, II. aadst. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Odprte rekUnaa eije ao proste poAtnine.
QI
«4*mM j« ■»••".
Naše železniško vprašanje.
m.
Govor posl. viteza S t a 1 i t z h v seji poslanske zbornice dne 17. marca 1896.
(Konec.)
Da, mi nismo uporabili sebi v prilog niti onih ugodnosti otvorjenja sueškega prekopa, koje pripadajo nam v prvi vrsti v zemljepisnem pogledu.
Trst, ki se je bil že — kakor je naglasil že moj spoštovani predgovornik — iz lastne moči povzdignil na višino prvih pomorskih pristanišč Evrope, ki se vspešno upira konkurenciji Hamburga in Liverpoola, ni le daleč zaostal za Marsiljem in Genovo, ampak se nahaja danes v vročem tekmovalnem boju z najbližjim nam pristaniščem ogrskim na Reki.
To so toli neugodni in jako obžalovanja vredni odnošaji, kojim ne bi se mogel upirati niti najdrzniši duh podjetnosti in na kojih ne moremo po pravici označevati odgovornim trgovski stan tržaški.
In slednjič valsuganska železnica!
Ko je vlada dovolila koncesijo za to železnico, označila jo je naravnost kakor nenevarno igračo, kolikor se dostaje zmožnosti za konkurencijo Trstu.
Jaz pa nisem zamudil, da ne bi bil takoj opozoril na nevarnost, pretečo od doline vinčgav-ske sem — in sedaj, gospdda moja, kako je s to železnico ?
O tej stvari je spregovoril v železniškem avetu neki odlični člen trgovinske in obrtne zbornice tržaške in želim nastopno prijaviti tej visoki sbornici iz onega govora (čita):
»V Švici vidijo v napravi železnice preko Tur veliko nevarnost, da se odvrne znaten del prometa prfiko St. Gottharda, ter si prizadevajo, da bi preprečili to nevarnost.
Energični in bistri predsednik švicarske se-verno-vztočne železnice, gosp. Guyer-Zeller, sklical je minolo leto sl^od v Chur in je istemu predložil načrt švicarske-vztočne železnice.
PODLISTEK^ T
Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
JVetMl M. c—i.
|(Da(|e).
Opojen čarom južnega neba spozabil sein se popolnoma. Iz tega sladkega uživanja vzbudil me je globok vzdih. Zdramil sem se, obrnil na levo ter ostal zamaknjen. Bajna slika, polna milobe in čara, predstavila se je omamljenemu očesu mojemu.
Na oknu sosednje sobe, v najbližji bližini, naslonila se je krasna glava na belo roko. Rokav srajce se je odpel ter odkril mramorn in okrogel laket, ki se je blestel v mesečini. Črna kita se je usula niz beli zid. Sijajne oči so bile uprte v mesec, ki je že bledel od srama. Kdo se je čudil: ali ona vesoljnemu svetu, ali vesoljni svet njej ?...
Mirno je stalo to božanstveno bitje. Prekrasna devica obrnila je lice proti svoji domovini — proti domovini angeljev. Na vlažni trepalnici trepetala jej je biser-solza. A čemu se je solzilo njeno oko ? Tega morda sama ni vedela.....
Ves ta čas nisem umaknil svojega očesa od tega mamljivega bitja. Slednjič me je zapazila. Srečali so se najiui pogledi. Spoznal sem jo. Videl sem jo v Solinu. Čuden slučaj I. . . . Pa/il sem,
Ta železnica bi rodila od Chura južno na Alberte, tega bi prodrla po tunelu, pri Bewersu ustopila bi v Engadin, sledila bi potem teku reke Inn do Zernetza, od todi bi šla v Munstersko dolino, preko ofenskega prehoda pri Glurnsu v viuč-gavsko dolino, potem preko Merana in Bolcana v Trident, kjer bi se združila z valsugansko železnico, in s to bi našla najkrajšo pot do Benetek, na zopetno škodo Trsta.
In prosim, vzemite časnike od včeraj! Tu najdete nastopno brzojavko korespondenčne pisarne (čita):
.Curih, 15. marca. Guyer-Zeller bode stavil na prihodnjem občnem zboru predlog, da je k na-merovani železnici Engadin-Vztok prispeti s tremi milijoni za del proge Chur-Tiefenkastel, s pogojem* da prispe v to svrho kanton Graubiindten s 37« milijoni in zvezane švicarske železnice z 9 milijoni".
Jaz se torej tudi veselim s spoštovanim gospodom poslancem Beerom, da so slednjič tudi v Avstriji došli na čelo možje, ki ne delajo le načrtov, ampak hote iste tudi izvesti.
Kakor vsi veste, gospdda moja, imelo je tudi ministeratvo Windischgraetzovo svoj delavni program, ali isti je bil toli meglen in nejasen, da sem se čutil prisiljenega povedati, da se mi vidi tisti program kakor arabski feniks, o katerem govore vsa usta, a nikdo ne ve, kje da je pravo za pravo*
Zato pa je program sedanje vlade tako jasen in ostro načrtan, da ga je tako lekoč možno prijeti z roko, ker je isti sestavljen na najbolji podlagi, na namerovanem poštovanju vsestranskih opravičenih potreb.
O drugi priliki sem se izjavil tako, da smatram za dolžnost vsakega poslanca, potezati se ne le za potrebe lastnega volilnega okraja, ampak tudi za potrebe ukupne države.
Ako pa n%j bi se izvršila uravnava vodnih poti in gradnja kanalov, predno se zadovolji jako opravičenim asp i racijam Trsta, potem bi značilo to ne le smrtni udarec za Trst, ampak bil bi tudi zajedno gospodarski in politiški greh tolike po-
bal sem se, da je to le slepilo, veroval nisom svojim očem.
Pobesila je svojo lepo glavo. Kaj je mislila sedaj ? Pridvignila ie oči proti nebu, za tem po-gladala na-me, a srečen nasmeh zamigljal jej je na rdečih ustnicah. Solza, ki se je blestela na trepalnici, kanila je po nebeškem ličicu. Vzdahnivša globoko vrgla je črno kito na snežna ramena, in, pogledši me milo, zginila je od okna.
Moj duh se je povspel daleč za nebesno modriuo. Tam gori sem iskal njene slike. Kar se mi je zameglilo pred očesi, umaknil sem se v sobo in pridši do postelje vrgel sem se na isto. Dremal sem, sanjal. Oblačič rožnate barve migljal je nad mojo glavo, spreminjal se, upodabljal se v črno-oko devico, visokega stasa, z razpleteno in mehko kito, v snežni belini, valoviti obleki. Naklouila se je do mene, vedno bliže iu bliže, dotaknila se mojega Čela vročimi ustnicami, dve topli solzi padli sti na moje lice, dvignil sem se, postavil po konci, nasmeliuila se mi je tužno, izpuhtela je, izginola.
III.
V jutro druzega dne, probudi vsi se, čutil sem se srečnega in povsem mirnega, in nehotč sem zapel: „Tko je srce u te dirno*..,.
Bilo je nekako osem ura, ko sem ustal iz postelje. Nisem vedel, česa bi se lotil. Hotel sem
membnoiti, da danes niti ne bi bilo možno pregledati neizogibnih posledic.
Ako torej predlagam resolucijo na podlagi vladnega programa, se nadejam, da s tem ne prihajam le nasproti namenom visoke vlade, ampak da smem tudi računati na podporo te vis. zbornice. Ta resolucija se glasi (Čita): „C. k. vlada se poživlja, da čim prej, vsa-kako pa še v teku tega zasedanja predloži v u-stavno razpravo načrt zakona za gradnjo železnice preko Tur, v smšri proti Solnogradu, in sicer po varijanti, ki jej ugaja najbolj".
Jaz sem največim zanimanjem sledil izbor-nemu govoru njegove ekscelence spoštovanega g. ministra za trgovino povodom splošne razprave o njegovem področju in mu pritijam popolnoma. Prijetno mi je bilo posebno to, da je njegova eksce-lenca toli podrobno in dobrohotno govoril o koristih Trsta. Obžalujem neizrečeno, da mi ni bilo mogoče priti do besede ob oni priliki. Odkar mi je čast pripadati tej visoki zbornici, sploh še ni nikdar z ministarske klopi tako jasno sijala zvezda nade Trsta, kakor pod ministerstvom Badenijevim. Priznavajo to izražam željo, da bi se skoro uresničile te lepe nade.
Sklepam tudi tu z besedami spaltovanega g. poslanca Szczepanovskega, ki je rekel (čita):
tV narodnem gospodarstvu je ni usodopol-neje stvari, nego politika, ki jo tiramo raz zvonik domaČe cerkve, innsjjeta zvonik tudi zvonik Sv. Štefana na Dunaju. Taka politika je še vsakega zavela v pogubo".
Vzemite k srcu, spoštovani gospodje moji, te velepomembne besede. Oprostite mi, da sem v toliki meri izkoristil vašo potrpežljivost, in glasujte dobrohotno za mojo resolucijo.
Naj se oni, ki bodo govorili za menoj, bolje potegnejo za stvar, jaz sem pri koncu. (Živahna pohvala.)
čitati, pisati materi; šel sem k mizi, zopit ustal, posprehajal se po sobi, stopil k oknu, pa zopet vzel knjigo v roke in jo vrgel od sebe malo za tem. Dan je bil krasen. Ugibal sem, kaj bi in kam bi, ter popeval sem poluglasno in brezbrižno. Slednjič sem pogodil, da izidem, da pojdem v kavarno, na trg, na obal, v nadi, da se sestanem s prijateljem. Ogledal sem se v zrcalu — in nasmehnil sem se prijazno sam sebi.
Občutil sem božanstvo v prsih, veliko ngod-nost v srcu, vedoči, da se nahajam v bližini one krasne device. Dobro sem vedel, da je le tenak zid med mojo in njeno sobo, in premišljal sem neprestano : kaj dela ona sedaj ? Ali še spi ? Ali je že izišla iz hiše ? Jaz zamišljen, a v njeni sobi zazvenele so žice glasovirja. Šel sem. Zanosom sem poslušal nekoliko komadov iz italijanskih oper. Večidel ljubavne dvospeve. Svoje življenje bi bil dal, da bi jo bil mogel videti v onem trenotku! Kolike sreče, da bi jej mogel poljubiti bele prste!
Glasovir je utihnil. Slušam, čakam, da-li bode še igrala, toda mir, tišina. V njeni sobi je bilo Čuti lahno hojo iu šumenje krila. Srce mi je utripalo silno. DA, dft, to je ona!
(Dalje prihodnjič.)
O sodnih stvareh.
Govoril državni posl. dr. M a t k o L a g i n j a v seji poslanske zbornice dn6 19. marca 1896.
(Dalje.)
VI. Zaplenjevanje listov. Pri tem moram omeniti tudi drugih stvarij, ker je to uprav dolžnost ljudskemu zastopniku. Ljudje, odgojeni v tujih šolah — nočem jim danes tega šteti ni v greh ni v zločin —, ljudje, ki radi svoje krive, jednostavne vzgoje ne razumejo našega jezika, ni naših opravičenih želja, došli so po svojem položaju do tega, da o nas Cesto izrekajo sodbo, jedni kakor državni pravdniki, drugi kakor sodniki itd. Kar se godi z nami vsled tega, temu je težko verjeti.
Radi kratkosti časa ne morem točno prevesti vBega, kar čem prečitati z dovoljenjem gospoda predsednika in kar posebno in toplo priporočam prevzvišenemu gospodu ministra pravosodja, da razvidi, je-li prav, da se sploh plenijo take stvari.
.Narodni list* Št. 68. od leta 1895. je bil zaplenjen radi povsem kratkega sestavka, v kojem je rečeno (čita):
.Priobčujemo sledeči odlok c. k. deželnega sodišča zaderskega z vsemi slovniSkimi in pravopisnimi p o greš k ara i, s kojimi je popačen ter poživljamo pozornost visokega prizivnega sodišča na to pravo pohušanje*.
(Govornik je raztolraačil po nemški, kaj da znači to.)
Istega lista številka je bila zaplenjena radi sledečega sestavka (čita):
„Domače vesti. — Ta teden povrnil se je v Zadar s parobrodom .Andreas Hofer* namestnik David se svojega četrtega ali petega toletnega dopusta. Sedaj prihaja vrsta na dopust — Številke same ne vemo — gospoda Pfauenthala*. (Tudi to je raztolmačil po nemški) L. 1895. meseca marca je bila zaplenjena mala vest o knjižici „Črtice iz Istre", v koji je objavljeno, daje izšla knjižica, ki ni bila zaplenjena v Trstu. Tu je rečeno (čita):
Prosvetno društvo „Pucka knjiga" v Zadru obelodanilo je knjižico pod naslovom „Črtice iz Istre". V tem je črtoma nabranih več rodoljubnih, dobro pogojenih in poljudno spisanih črtic mladega in vrednega književnika in sotrudnika našega, gospoda R. Katalinić-Jeretova. Črtice so bile natisnjene poprej v „Naši Slogi*, izhajajoči v Trstu. Crtice so nadahnene čistim hrvatskim rodoljubjem, iz istih nam odsevati resnica in pravica. Te črtice je zaplenilo državno pravdništvo v Zadra".*)
List „Pensiero Slavo« od 26. februvarja 1896. bil je zaplenjen, ne da bi se ravno vedelo zakaj. Opisuje v povse kratkem članku prisilne odredbe zoper nekoliko slušateljev vieufiilišča zagrebškega v Belovaru.
Tu ni možno pogoditi, kaj bi moglo biti zaplenjeno, zlasti ne v Avstriji, v tej polovici države. (Čita del članka iz početka in na koncu.) List do-naša potem imena in završuje z jedenkratnim : Živeli!
Isti list je bil zaplenjen radi istega predmeta radi članka v številki od 29. februvarja pod naslovom : tUna dimostrazione a Zagnbria". Članek glasi (čital je jeden del zaplenjenih odstavkov.)
Slednjič se plenijo sestavki, kakoršen je n. pr. v istem listu od 26. februvarja 1896. pod naslovom „Dalla Citti Fortezza*, koji se bavi s tem, da neki gospodje v Pulji ne bi smeli tirati politike. No, ako je že baron Pittner posvečena oseba, o koji se ne sme pisati, ipak mora biti dovoljeno reči, da se ženska nima mešati v politiko.
Jaz priznavam povsem odkrito, da jaz nebi bil pisal kaj tacega. Ali nekaj druzega, ki je bilo tudi zaplenjeno in kar je bilo ločeno zvezdami od omenjenega sestavka od vzgor in na koncu, ono bi bil napisal tudi jaz, a tiče se nečuvenega postopanja tamošnjega poštnega urada nasproti slovenskim strankam. Tam je rečeno (čita):
„Voi del .Pensiero Slavo' ossia „Diritto Croato" conoscete benissimo per esperienza 1' am-ministrazione della locale i. r. posta, diretta da quella peila di publico funzionario che corrispon-
•) „Naia Sloga" pnobćuje nastapno opombo: „Po-ohla&Aeni smo od g. poslanca k izjavi, da obialuje, da je bil slabo poučen. Ne ta aestarek, ampak knjižicu „Črtic« is Istro* bila je zaplenjena ▼ Dalmaciji, dasi bo bile one pripovesti poprej tiskane t naAem listu bre« prigovora od •tiaai tukajšnjega državnega pravdniiUa.w
de al nome di Carlo Frank. Credete forse che le condizioni d' una volta si sieno migliorate ? Ne-anche per idea: Alla posta, come iu ogni altro ufficio pubblico, Ia conditio prima sine qua non dev' essere il mantenimeuto deli' indelebile carat-tere italiano di Pola.
Non ripeterd qui i lagni, che quasi ogni giorno sento muovere dagli Slavi riguardo ai Re-cipisse tedeschi-italiani; non ricorderd la questione delle tabelle con la scritta, purameute tedesco-italiana; tralascierd per questa volta altre irrego-lariti ancora e mi limiter6 di poštare a conoscenza del publico — e in prima linea a conoscenza del cav. Pokorny — seguenti časi*.
Tu pripoveduje, da se vse slovanski adreso-vane stvari, namenjene bodisi tudi na kako zadrugo čevljarjev in krojačev, ali na „Gospodarski list* v Zadru, ali na koje društvo, izročajo pri odvetniku Laginji, ker baje v Pulji ni druzega Slovana.
Ako pa mi poreče kdo: „Da, ali „Pensiero Slavo" je nekako aa rusko, tu moramo že bolj paziti", hočem biti toliko svoboden opaziti še nekaj, da je namreč .Katolička Dalmacija-, list, ki je visokoko nad vsakim tudi najdaljnjim sumom v tem pogledu, ter ga urejuje katoliški duhovnik, bil zaplenjen radi jedne vesti v številki od 31. oktobra 1885 št. 43. koja vest je resnična. Tu je rečeno (čita): „Magja Josip Lantschau v Dubrovniku grdil je Njegovo Veličanstvo, našega kralja in onda pij .... v njegovo sliko. Zaprli so ga".
Ta vest bila je zaplenjena.
Bil bi vendar čas, da se bolje pouče tisti neki javni služabniki, a jaz se nadejam, da se to zgodi v nedaljnji bodočnosti. (Konec prih.)
Polltlike vesti.
V TRSTU, dne 1. aprila 1896.
Držrvnozborsko zborovanje in Slovenci.
Pod tem naslovom piše danes došli nam „Slovenski Narod' v istem smislu kakor smo pisali mi v našem zadnjem izdanju: da namreč propada naš parlament. Mi smo rekli, da vse skupaj nekako visi v zraku in tudi rečeni ljubljanski list pravi, da je sedaj položaj istotako nejasen, kakor je bil v mesecu febnivarja, ko se je zopet sešel državni zbor. Zlasti na jugoslovanske poslance da se vlada ne ozira mnogo, ker meni, da je gotova njih pomoči. Temu pa je krivo tisto „rahlo stopi-canje". Ko bi bili Slovenci — tako se glasi v .Narodu* od besede do besede — jedini in odločilni, kakor M I a d o č e h i, bi pač Ba-deni nas drugače upošteval*.
Ta premisa .Narodova* nam ugaja ter soglašamo žnjo popolnoma, zato pa nam tem manje ugaja zaključek članku, iz katerega zveni nekako očitanje, da so nasjeli zapuščati češki poslanci. — I mi obžalujemo, kar mora obžalovati sleherni pravi Slovenec, da razmerje med našo in češko delegacijo ni tako tesno kakor bi moralo biti v prospeh naše in češke stvari; toda bodimo pravični in odkritosrčni in priznajmo brez "vinkov, da je odprto vprašanje : a I i so Čehi jeli zapuščati nas, ali pa smo dosledno z a p u š č a 1 i m i n j i h v takih slučajih, ko je šlo za specifično češke interese. Gospoda! koliko slučajev bi lahko naveli Čehi, ko je večina naših zastopnikov glasovala zlasti za koalicijsko vlado in proti češki opoziciji ; kolikokrat smo Sloven«i v kritičnih trenotkih prepuščali jedinim k r š č a n sk i m socijalistom, da so delali družbo Mladočehom takorekoč na obtožni klopi našega parlamenta?!! In sedaj tožijo — Slovenci! Sedaj tožimo mi, ker so Miadočehi jeli posnemati nas in nočejo računati na našo pomoč. O d&, mi smo bili tesui za-vezuiki Čehom, kadar je šlo za naše stvari in so oni pomagali nam, ali ko je šlo zato, da bi priskočili v pomoč mi njim, ko je šlo za stvari, od katerih nismo mogli pričakovati neposrednjega dobička za našo stvar, tedaj nismo niti mislili na to, da bi se izpostavljali in smo ali glasovali proti Čehom, ali pa smo se poizgubili pred glasovanjem daleč v stran, v parlamentariško grmovje. — Ne rečemo, da ne bi bilo častnih izjem, toliko gledć na posamične slučaje, kolikor gledć na pojedine poslance, ali navadno je bilo tako kakor pravimo mi. Sedaj žanjemo sad te taktike .praktičnih* Slovencev iu delamo — kisle obraze! In
kakor je že človeška nrav, iščemo povsodi okoli krivcev na nevšečnosti lastnega položeuja, le tam ae iščemo krivca, kjer je res po velikem delu med nami samimi!
Tako postopanje se maščuje vsikdar in ae sedaj maščuje tudi nad nami. Na naše zastopnike so vse preveč vplivala zla podtikanja Mladočeho«, dohajajoča od raznih strani. Brez vse potrebe smo se hoteli utikati v medsebojno borbo Čehov in smo menili, da vršimo Bog sam vedi kako patrijotiško delo, ako se pridružimo splošni Mladočehom neprijazni struji, namesto da bi s« bili, pre^ustivši Staro- in Mladočehom, naj obračunajo med seboj kakor najbolje vedo in zaajo, postavili na jedino korektno stališče : za sedaj je poslal narod češki Mladočehe na Dunaj, pripoznati jih moramo tudi mi pravoveljavnirai zastopniki najrazvitišega naroda slovanskega v Avstriji. Ta po nasprotnikih slovanstva zasejani predsodek motil in mamil nas je v jednomer; na drugi straui pa še drogi večni oziri, ki so nas silili do tistega .rahlega stopicauja*. Ne rečemo, da ne store tudi Mladodehi tu pa tam marsikoje taktiško pogreško, toda ujih postopanje do nas je tako, kakoršno smo — zaslužili!
Spoznajmo to in poboljšajmo se !
Avstrijska volilna auiritmetika. — Ko povsod razpravljajo o novi volilni preosuovi, ne bo škodovalo pokazati nekoliko številk staroslavne avstrijske volilne aritmetike. Številke izgledajo tako-le: Po znanem ljudskem štetju živi na Avstrijskem Nemcev 8,461.580, Čehoslovanov 5,472.871 Poljakov 3,719.232, Rusinov 2,105.221, Slovencev 1,176.672, Srbov in Hrvatov 644926, Lahov 676.305, Rumunov 209.110. V procentih pride na sto prebivalcev: 36*1 Nemcev, 23 3 Čehoslovanov. 15 8 Poljakov, 13.2 Rasinov, 5 Slovencev, 2.8 Sibo-Hrvatov, 2 9 Lahov in 0 9 Rumuncev. Ia sedaj poglejmo, koliko zastopnikov imajo ti narodi avstrijske države v sedanjem državnem zbora. Nemci imajo 177 poslancev, Čehoslovani 68, Poljaki 58, Rusini 8, Slovenci 15, Srbo Hrvatje 8, Lahi 14, Rumuni 4. Iz tega sledi, da imajo Nemci 177 poslancev namesto 127, Čehi 68 namesto 82, Poljaki 58 namesto 55, Rusini 8 namesto 46. Slovenci 15 namesto 17, Srbo-Hrvati 8 namesto 10, Lahi 14 namesto 11, Rumuni 4 namesto 3.	.Prim.*
Propadanje inat^jarskega plemena. Oger-
ski ministerijaln: svetovalec Beksics je izdal knjigo, v kateri dokazuje na temelju statističkih podatkov, kako propada madjarsko pleme v čisto madjarskih bbčinah. V raznih takih občinah pada število porodov že od leta 1885. tak6 rapidno, da madjarski element gineva skoro popolnoma. Zaradi tega priporoča Beksics v svoji knjigi način, kakd naj „modra" vlada nastaja vsaj na to, da politi š k i asimilujerazna nemadjarska plemena z madjarskim, kajti jezik madjarski da niti najmanj ni sposoben za asimilacijo. No, „modra" vlada madjarska zares „asimiluje*, to se pravi: pomadjarjuje silom nemadjarska plemena, v prvi vrsti Slovake in Romune!
Toda i v tem ostane tolažba za Slovane v Ogerski, da narod, ki se ni mogel p o v s p e t i ua stopinjo evropske kulture vzlic tisočletnemu bivanju in neprestani dotiki s kulturnimi narodi, vzlic krčevitim naporom lastnih vlad iu vzlic kolikor le možno ugodnim p o-litiškira odnošajem, in ki poleg tega p r o p a d a še f i z i š k i, tak narod nima moči, da bi trajno podjarmoval duševno in telesno zdravo kri slovansko. Sedaj res tišči železna pest Madjarov vse nemadjarske narodnosti, ali tudi železne pesti oslabljajo, in včasih neverjetno hitro; le moč človeškega duha je trajna!
Dogodki v Italiji, O poneverjenjih v Italiji, ki so prišla na dan poslednje dni, potihnila so h krati vsa službena poročila iu skoro bi bilo misliti, da si je vso to zlobnost izmislila koja, padli Cri-spijevi vladi sovražna glava, ako ne bi se tu pa tam pojavil koji list, ki bdi nad tem, da stvar ne bi morda .zaspala". Marsikoji časopis pa je jako dobro infortnovan o teh poneverjenih. Rimski ,Don Chiscione" n. pr. v6 kar naravnost povedati, da so d*nar, dospeli za bednike v Kalabriji, ki so trpeli škodo vsled potresa, porabili — za volilne agitacije. Ali res zaslužijo obzira pred javnostjo taki ljudje, ki uporabljajo siromakom namenjeni
denar v svoje sebične, častilakomne namene ? No, dokler bodo v Italiji listi, kakoršen je „Don Chi-sciotte*, ki hoče s svojimi ovajanji le koristiti občemu blagiu, dotlej se je vedno Se nadejati, da se temu ali onemu doslej občespoštovanemu dostojanstveniku raztrže krinka raz obraz ter se ga pokaže svetu v piavem svitu.
V Siciliji, sosebno v Kataniji, proslavljajo De Felice Giuffrido vedno še kakor pravega triumfa-torja. Pojedine, bakljade, podoknice njemu na čast so na dnevnem redu. In oblasti so navzlic tem pojavom popolnoma pasivne, kajti karkoli se dogaja, dogaja se v okvirih miru in reda. Tudi to je značilno !
Italija v Afriki. Z bojišča v Eritreji nam danes ni zabeležiti nikakoršne važne vesti : vse je tiho toliko gledć Kasale, kolikor Adigrata in niti iz Asmare, iz glavnega taborja Baldissere ga ni glasu. Iz Kima javljajo, da skoro zopet pričn6 pretrgana pogajanja zaradi miru, kajti Menelik sam da je zopet ponudil mir, in sicer da stavlja laj še pogoje. Tak6 pravijo, da sedaj ne zahteva več odškodnine za vojno, ampak le od-kupnino za vsakega petega Italijana (??), da se popolnoma preoanuje pogodba, obstoječa med Italijo in Abesinijo, da se uredč meje med skrčeno Eritrejo in Abesiuijo itd. Z nase strani priznavamo popolnoma odkritosrčno, da ne verujemo niti najmanj tem vestem, ampak da smatramo vsa ta »pogajanja* zgolj zavlačevalnim sredstvom, s kojimi si hoče pridobiti Italija časa na eboroženje za nadaljevanje vojue.
Vnanja politika v fraucoskem senatu. V francoskem senatu je ministerski predsednik Bourgeois govoril podrobneje o veliki svetovni politiki. Gledć na armensko vprašanje, ki je toli razburjalo v poslednji čas vso Evropo, rekel je minister, da se je posrečilo soglasnemu postopanju med Francijo in Rusijo pomiriti duhove. Tudi p*loženje Francije nasproti Kitaju je jako ugodno. Gledč na dogodke v Transvaalu in v Venezueli rekel je Bourgeois, da po slovesnih izjavah Angleške seje bilo nadejati, da se ti vprašanji rešiti gladko, toda sedaj se zopet pojavljajo težkoče. Osvojenje Madagaskarja (velikega otoka ob vstočnem obrežja Afrike) prijavilo se je vlastim dne 11. februvarja, ne da bi bila prigovarjala temu koja sila. (Ta izjava je znamenita zlasti zato, ker se je ravno te dni razširila govorica, da Avstrija zahteva pojasnila od Francije gledč prisvojena rečenega otoka).
O dogodkih v južnem Egiptu je rekel ministerski predsednik francoski, da se je angleška ekspedicija v Dongolo prijavila na osoren način. Nikdar še se ni tak6 jasno pokazalo popolno soglasje med Rusijo in Francijo, kakor baš pri pogajanjih o posojilu za to ekspedicijo iz zaloga javnih dolgov egipčanskih. Diplomatiška pogajauja za poravnanje te stvari se se vrač. Naglašanje popolnega soglasja med Ruaijo in Francijo napravilo je v senata velikansk utis.
Različne vesti.
Kdo bode ikof v Trstu? To pereče vprašanje prerešetavali so že dovoljno tržaški židovski listi, Bedaj so se jeli vtikati v isto tudi njih dunajski bratje iu sestre v Izraelu, kateri z novimi kandidati če bolj širijo ugibanja na uajrazličniše strani. Tržaški „konservativni" „Mattino* prinesel je v včerajšnji svoji številki o novih kandidatih za tržaško škofovsko stolico po dunajski „Neue Freie Presse" vest, da smatrajo merodajui krogi kandidatom za tržaško-kopersko biskupsko stolico — sedaj, ko sta se za stalno odrekla škof Flapp in prost Jordan, — msgr. Š t e r k a , biskupa na Krku in drja. Gabrijelčiča, vodjo duhov-skega semenišča v Trstu in pa goriškega — drja. M a h n i č a. Poslednjega da je predložil ljubljanski škof dr. M i s s i a........Relata refero.
Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda je nabral mali Janko Šabec v svoji pusioi 12 kron. Bog daj mnogo posnemovalcev.
Lokalna železnica Trst-Poreč. Deputacija istrske deželiiozborske večine, ki je bila te dni na Dunaju, da priporoči ministerstvom zgradnjo lokalne železnice Trst-Poreč, dobila je baje pri kompetentnih krogih zagotovilo, da prične gradca te proge že prihodnje leto.
Nemški „turnerji* v Trstu. Predsinočnem dospelo je iz Berolina preko Dunaja v Trst 10
pristnih nemških telovadcev, ali kakor se oni sami nazivljejo: „Turner aus dem Reicli*. Ti gospodje so se namenili na Grško, v Atene, da si ogledajo za kratek čas „olimpiške igre*. Med nami, ali bolje rečeno med „turnerji" društva „Eintracht*, mudili so se do danes. Sinoči priredili so nekateri V Trstu bivajoči nemški podaniki povodom bivanja „turnerjev* pivski večer v restavraciji „Al Giar-dinetto" — Bismarcku na čast. Do ranega jutra razlegale se v tiho noč one „kraftige, unverfalschte deutsche Worte* in pa nekako hripavo kričanje, koje pa so turnerski pivci nazivali „Rundgesang*. Ko so se nasrkali dovoljno pive, šli so spat.
Popravek. S a m o Skok nam pišo: Piko-lovec pa ni Vaš g. korektori V št. IV. mojega listka je prezrl, oziroma on zagrešil nekaj piko-slovnih napak! V prvem odstavku ima biti: da so vsebina ne vjerna z njih n a dpisom (ne podpisom). Dalje: Pravite, da bi bilo že dovolj uvoda (ne morda). Potem: po vrsti, kakor hiše v Trsti (zaradi rime). Konečno : S pritrkavanjem rodoljub-nemn jeriAovanju (ne jezikovanju). Jerihovanie pravim pobijanju narodnosti s časnikarskimi trobili, kakor so svoje dni Izralci podirali mesto Jeriho s tistimi trombami.
Pogozdovanje Krasa. Iz Ljubljane poročajo, da se v tamošnjem državnem vzgajališču gozdnih rastlin že pripravljajo na to, da v kratkem razpošljejo na tisoče in tisoče rastlin (drevesc), namenjenih za nadaljevanje pogozdovanja Krasa. Na notranjskem Krasu, kjer ni še mladih nasadov, nasadć malone izključno borovje; kjer pa je bil Kras že pogozden, tam bodo odslej sadili tudi tako lesevje, ki daje koristi v lesni obrti.
Ribos pomiloičena. Našim čitateljem je iz-vestno še v živem spominu oui krvavi zločin, ki se je dogodil leta 1887. v Trstu in je imel svoj zaključek pred porotnim sodiščem. Obtožena bila sta takrat zavratnega umora bivši bančni uradnik Maffei in ojegova ljubica Marija Ribos. Prvi moral je poplačati svoje hudodelstvo s smrtjo na vešalih, Ribos pa je dobila 16 let ječe. No, ista Ribos je glasom poročil „Mat." pomiloičena ter se vrne v Trst v spremstvu dveh orožnikov. — Vest o po-miloščenju Riboševe, ki je izvestno razburila živce vsem tržaškim babam obojega spola, prinesel je včerajšnji „Mattino' bržkone — za prvi april.
Iz Buzeta in okolice piiejo „Slovencu" : Vse kliče — vode, vode 1 Nebo nam je ne da; če se malo zoblači, pada je le toliko, da se zemlja malo oživi ter začne poganjati — a vodnjaki v mestu ostanejo še vedno prazni. Okoličani, bo sicer pridni da nam jo nosijo, ali kako bode, če se utrudijo! Malokoji imajo oslov, tu zvanih „tovarov*, kateri lajšajo okoličanom precej truda, ali še od teh so že onemogli nekateri. Živo se vidi, kako je potreben vodovod. Občina sicer zbira denar za to prekoristno napravo, ali bojimo se, da bo treba čakati še dolgo, dolgo, predno prileze prva kaplja po cevi v Buzet. -- „Edinost* je pisala pred kratkim, da so v Trstu italijanski otroci napadali slovensko šolsko mladino. Tu v Buzetu se nam godi isto. Pri obeh mestnih vratih počakajo Itali-jančki hrvatske učence in potem lop! po njih s kameni. Umevno je, zakaj prihajajo hrvatski otroci vsi objokani in prepozno v šolo. Pred enim tednom, ko se je ponovil tak napad, so naznanili napadalce; če kaj pomaga, dvomimo. — V Bujah pa so veliki Italijani napali duhovnike, vračajoče se od nekega svojih tovarišev. Voznik jim je ušel s svojim vozom, duhovniki so pa morali peš skozi sotesko, kjer so kazali Italijani svoje junaštvo. Če bi Hrvatje le malo po strani pogledali kakega Italijana, bi „Piccolo" v Trstu gotovo raznašal o surovosti in neotesanosti neitalijanskih „privandrovcev*. O tem slučaju pa še črhnil ni. — V naši okolici sta se potikala dva junaka iz dežele „wo die Zitronen bltthen". Ujezila sta se nad Baratierijem radi poraza drugače „vedno zmagovitega italijanskega orožja*, maščevala se pa s tem, da sta zapustila „deželo polente* in prišla jesti slovanski kruh v našo državo. Klicali so ju že dvakrat, trikrat, pa jima ne diši. Mislimo, da jima je že žal, posebno če či-tata po časopisih, da Menelik odpušča svoje poveljnike To je cvet italijanske vojske ? 1
Abesinec v avstro-ogerski vojski. Izvestno je malokomu znano, da služi v naši vojski Abesinec, sin onih afričauskih planin, katerim sedaj vlada blagodušni Menelik. Ta Abesinec v avstrijski vojaki služi že skoro 40 ht našemu vladarju ter je
dandaues obče spoštovan častnik: podpolkovnik Mihalj F a d 1 a 11 a h el Hedad, sedanji poveljnik ogerske državne kobilarne v Debrečinu. Sedanjega podpolkovnika Fadlallaha našel je pred kakimi 50 leti misijonar in poznejši konzul Hansal v Ivar-tumu, kjer ga je odkupil za težke novce nekaterim trgovcem s sužnji. Deček bil je bržkone iz okolice Gondorja, sedanjega glavnega mesta države Šoancev in prestolnice Menelikove in bržkone arabskega pokoljenja. Ker je bil fantič zelo bistroumen, zanimal se je Hansal posebno ljubeznijo zanj. Poučil ga je v katoliški veri in Mustafa Fadlallah dobil je pri krstu ime Mihalj. Pozneje je poslal Hansal dečka na Dunaj, kjer je vstopil v vojaško šolo na stroške Nj. Vel. cesarja. Mladi Abesinec učil se je zeld marljivo; postal je častnik, in leta 1879. že bil je ritmajstor. Ker pa se je častnik Fadlallah posebno dobro umel na vzgojo konj, premestili so ga k žrebčarstvu. Tam si je stekel posebnih zaslug ter ga je cesar odlikoval z vi težkim križcem Fran Josipovega reda, leta 1895. pa je bil imenovan samostalnim poveljnikom kobilarne v Debrečinu.
Oatomor ? Predvčerajšnjem zjutraj našli so v veži hiše št. 14. v ulici Molino Grande v krpah zavitega novorojenca ženskega spola. Na lice mesta došla zdravniško-sodnijska komisija konstato-vala je, da je bilo dete rojeno 2ivo in krepko ia da je umrlo bržkone nasilne smrti. Trupelce prenesli so v mrtvašnico pri sv. Justa, da je parajo, brezsrčno mater pa išče policija.
Koledar. Danes (2.): + Veliki četrtek. Frančišek Pavi. — Jutri (3.): f Veliki petek. Rihard škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. ari 45 min., zatoni ob 6. uri 24 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 5 stop., ob 2 pop. 12*6 stop. C.
Kazenska razprava
proti uredniku „Naše Sloge", gosp. Matku Mandić-a
(Izvirno poročilo.)
(Dalje)
Govor branitelja dra. K r a m m e r j a se je glasil :
Slavni sodni dvor, porotniki meštanje!
Ne radi skromnosti, ampak ker poznam samega sebe, predstavljam se v prvo na tem sedežu, določenem za glasovite može našega sodišča, pred Vami nenavadnim trepetom. Ne morem zakrivati Vam, da je moja misel tako razburjena, da se bojim, da ne bodem mogel uliti v vaša srca svo-jega prepričanja.
Vzrok tolikemu trepetu je: da mi je govoriti potem, ko sem slišal sijajnega govornika zatožbe, malenkost mojih moči iu nevarni položaj mojega branjeuca, ki je poklican, da širi raz lečo besede miru, vsmiljeuja, ljubezni, mesto da se zagovarja radi kaznjivega dejanja raz zatožno klop.
Toda v tem strahu, v tem trepetu crsrčuie me pravičnost stvari in prepričanje, da na take razsvetljeue može, kakoršni ste vi, kateri vedo p^kvično mero uvaževati razloge, katerim je edino vodilo resnica, bi ne mogla uplivati nikaka govorniška sredstva.
In v tem uverjeaji pričenjam opravljati častui posel brauitelja, katerega so mi poverili moji vi$i pred malo urami.
Kakor ste zvedeli iz zatožnice, izdal je mi-uole spomladi poreški škoi mons. dr. Flapp, v ddbi, ko bi se imele vršiti volitve poslancev za deželni zbor poreški, pastirski list v latinskem jeziku na vso duhovščino poreške iu puljske ško-fije, v katerem je opominjal isto, naj se zdržuje vsake nezmernosti, in celo navideznosti, prepira, da bi si s tem sveti posel ne nakopal graje v škodo duhovniške dostojnosti v zgražanje in ogorčenost nasprotne stranke, v pogibelj zaupanja ia potrebnega ugleda mej ljudstvom.
V onem pastirskem listu čitati je uadalje doslovno :
„Dasi je sploh dovoljeno in umestno, da duhovnik pomaga in svetuje svojim vernim tudi v posvetnih stvareh, vendar-le to ni koristno v takih odnošajih, ker v taki zmešnjavi pojmov in čutstev, ki je v zvezi s takimi borbami, se prav lahko slabo razlaga vsako dejanje, katero ne ugaja euemu ah drugemu; in iz tega izh«\jtgo uapadi ia žaljenja proti duhovščini, cerkvi in veri cel6 v listih. A to se ue džl spajati a spoštljivostjo in
dobrini glasom duhovščine in s pravo koristjo duš, po ćeoier samo bodi naše stremljenje".
Zaključuje pastirski list s tem-le opominom, tem-le nasvetom:
• Dočim nočemo, častitljivi bratje, delati sile nobenemu, do kamor sega strogo osebno vršenje tako zvanih politično-ci-v i 1 n i h pravic, (toda > dolžno zmernostjo, kakor pristaja pastirju duš); opominjamo iskreno v imenu Gospodovem duhovnike naše škofije, naj se vzdržujejo posebno v dobi volitev vsakega ▼spodbudnega čina, vsake agitacije, ki bi kazala nagnjenje za eno ali drugo stranko.
Strogo pa in z obzirom na sveto pokorščino prepovedujemo jim, da hi v cerkvah ali drugih svetih krajih, v ž u p n i š k i h uradih in take dalje o tem zinili vspodbndno besedo ali da bi na kak drugi način iz svojega višega stališča uporabili delo in ugled duhovniški.'
V	št. 16. od 18. aprila 1895. lista .Naša Sloga" bil je vsled odredbe današnjega toženca natisnjen članek pod naslovom : „Biskupova nauka", v katerem člankar, navedli, da prijavlja v hrvaškem jeziku vsebino pastirskega lista, izdanega dne 1. aprila 1895. od škofa poreškega in pnljskega, opominja duhovnike, naj se ravnajo po tem, kar je v istem povedano.
Ako primerjamo ta dva pastirska lista, t. j. pravega z apokrifnim, vidi se takoj, da slednji ni druzega nego parodija prvega, kajti vtem vspod-bujajo «e duhovniki ne k vzdrževanju pri volitvah, ampak, da naj podpirajo slovansko ljudstvo v cerkvi in zunaj modrimi nasveti in vspodbujanji, da naj isto izvoli deželnimi poslanci može svojega »»upanja, svoje rojake, ter se v istem Članka opominja duhovnike, naj tako delajo, da si ne bi naklonili prokletstva od ljudstva in Boga.
V	tem članku ali apokrifnem pastirskem listu, ali kako naj ga že imenujem, nahajamo tudi te-le besede: »Spominjajte se, častitljivi bratje, da imate iste dolžnosti proti Slovanom kakor proti ItaUjanom!"
Ker se je c. k. državnemu pravdništvu zdelo, da ima ta članek v sebi znake pregreška po §. 300 kaz. zak., zaplenilo ga je dopisom od 24. aprila 1895. To zaplenitev potrdilo je tukajšnje c. k. deželno sodišče odločbo od 26. aprila 1895.
Pozneje šp-le, in sicer dne 4. maja 1895. predlagalo je državno pravdništvo tukajšnji kazenski preturi, naj postopa proti odgovornemu uredniku, t. j. proti mojemu današnjemu branjencu, ker je objavil oni članek, radi prestopka po členu III. zakona od 15. oktobra 1868. št. 142 drž. zak.
Se-le pozneje in sioer z dopisom od 17. maja 1895. predlagalo je c. kr. državno pravdništvo preiskovalnemu sodniku tega c. kr. deželnega sodišča, da uvede potrebne uvodne poizvedbe radi prestopka po 300 kaz. zak. proti onim osebam, ki ser odgovorne za objavljenje omenjenega članka — predlagajoč ob enem, naj se odtegne od preture prejšnji predlog gledć prestopka.
Nočem preiskovati nagibov, ki so tako ne-pričakovano dovedli državno pravdništvo, da je menjalo svoj predlog; ampak to dejstvo dokazuje jaiuo, da niti državno pravdništvo ni bilo prepričano o novi kvalifikaciji, t. j. o oni, v današnji tožbi obseženi.
Dejstvo je, da je moj br&njenec odredil objavo inkrimovanega članka v navedeni številki svojega lista, toda uprav tako res je, daje prejel oni Članek že preveden na hrvaščino s pismom od svojega dopisnika, starega prijatelja in politiškega somišljenika iz Istre, in sicer samo dve uri predno bi imel iziti list, s prošnjo, da bi ga takoj objavil. Izročil ga je takoj Dolenčevi tiskarni, od katere je prejel prvi odtisek, katerega je čital samo enkrat in nepazno. Tudi ako bi ga hotel prečitati pozneje, ne bi imel dovolj časa za to, sploh pa ni dvomil niti najmanje ter ni mogel dvomiti, da bi moglo biti v onem članku, ki ga je prejel od svojega izkušenega prijatelja, kaj kompromitujo-čega. Ker ni poprej čital nikjer pravega pastirskega lista, izdanega od poreškega škofa v latinskem jeziku (vsaj niti ni imel priložnosti v to, kajti škofova pisarna poreška je jedina, ki mu ne pošilja nikdar svojih pastirskih listov, dočim jih prejema od vseh drugih, — in noben tukajšnji list ni objavil omenjenega pastirskega lista v vsem njegovem
bsegu) in stavljen pred alternativo, ali bi verjel o. -..., ...	—■ - ■■ —.—__________
tukajšnjim listom ali pa svojemu prijatelju istranu, razume se ob sebi, da je rajši verjel svojemu prijatelju in to temveč, ker bi njegov pastirski list bolj ugajal stranki, koje glasilo je „Naša Sloga."
Prehajam preko toženčeve izjave, da si je namreč on mogel misliti, (v kolikor je mogel razumeti po površnem čitanjl), da bi bil mogel zares mons. Flapp izdati tako okrožnico, in sicer z obzirom na sedanje tužne razmere v Istri, katera je razdeljena po notranjih strankarskih borbah v dva tabora, oborožena drug proti drugemu, katere razmere je moral poznati toženec bolje ko vsakdo drugi, kajti zdi se mi, da je tožen-čeva dobra vera dovoljno dokazana, — ter pričnem takoj razpravljati o vprašanji, katero nam je predložil slavni sodni dvor, in dosledno o pravnem vprašanji.
Uprašani ste, je-li toženec s tem, da je objavil v svojem listu članek .Biskupova nauka", prevračaje dogodke, v nič deval odredbo oblasti, kar bi vstvarjalo pregrešek po §. 300 kaz. zak.
Opazka ob robu §. 300 kaz. zak., katera posnema vsebino istega §., glasi se:
,V nič devanje ali poniževanje naredb ob-lastnij in hujskanje zoper državne in občinske oblastnije, zoper posamezne vladne organe vladar-stva, zoper svedoke ali zvedene može." §. 300 glasi se tako-le: ,Kedor na javnem ali pred več ljudmi ali v natisnjenih delih, razširjenih podobah ali pisanjih se zasramovanjem, zasmehovanjem, neresničnim pripovedovanjem ali s prevračanjem dogodkov odredbe oblastij v nič deva (ponižuje), ali tako druge k sovraštvu, k zaničevanju ali k pritoževanju, ko nimajo za kaj, proti državnim ali občinskim oblastnijam aH proti posameznim vladinim organom gledć na njih uradovanje, ali proti priči ali izvedencu gledš na njune izjave pred sodiščem nahujskati skuša, je kriv, če se v tem dejanju ne pokaže kako drugo htqle kaznovano dejanje, pregreška hujskanja ter se kaznuje zaporom med enim in šest mesecev".
(Konee prih.)
Najnovejše ve«tl.
Trst 1. Nj. ces. in kr. Visokost cesaričinja vdova Štefanija dospela je danes dopoludne z Dunajskim vlakom v Trst. Na kolodvoru pričakoval je visoko gospo ces. namestnik vit. Rinaldini s soprogo, župan s soprogo in mnogo druge odlične gospode, pred kolodvorom pa je bila zbrana množica ljudstva. Nj. c. in kr. Visokosti poklonili so tri krasne Šopke cvetlic. Od kolodvora se je odpeljala nadvojvodinja s spremstvom takoj na obrežje ter se ukrcala na Lloydov parnik „Stepha-nie". Ob 11. uri odplul je parnik v Benetke.
Boljun (Istra) 1. O ravnokar dovršenih občinskih volitvah zmagala prvikrat naša nirodna stranka iu sicer sijajno v vseh treh razredih. — Živio 1
Celovec 1. Celovški župan dr. Posch se je v včerajšnji «eji občinskega švčta zahvalil na svoji časti.
Zagreb 1. Romunska kraljevska dvojica dospela je včeraj semkaj. Na kolodvoru jo je vsprejel ban na čelu zastopnikov oblastnij. Veličanstvi odpotovali sti v Opatijo.
Neapelj 31. Jahta .Hohenzollern", na koji je ukrcana nemška cesarska rodbina, odplula je dane« popoludne v Palermo (Sicilijo).
Rim 31. „Agencia Štefani" javlja, da je brzojavna zveza med Masavo iu Asabom vedno še pretrgana torej so vsa poročila o dogodkih v Eritreji povsem neosnovana.
Peterburg 1. Knez Ferdinand Bolgarski do-spć dn« 12. t. m. semkaj.
Vadi Halfa 1. Derviši pomikajo se severno Dongole dalje, da napadejo egipčansko zvezuo črto. Emir (kateri?) se pomika z vso vojsko od Dongolo na Aba Fatmeh (severno Dongole). Več angleških častnikov napoti su jutri v Suakin, kjer v kratkem prično operacije proti dervišem.
Zahvala.
Podpisane«.*. izjavljam, da mije bauka „Slavija" po svojem generalnem zastopu v Ljubljani, škodo, katero je m^ni požar dne 24. januvarja t. 1. na poslopju V Škrbini pod popisno št. 21 provzročil, po dotični onitvi pravilno v vso mojo zadovoljnost brez nikakih odbitkov povrnila. Zato izrekam
: banki .Slaviji* svojo zahvalo in jo vsem prav toplo priporočam.
! V Škrbini pri Komnu dne 28. fehruvarja 1896.
j__Janez Cotič s r.
j
i,- ■<t; »»j. »ojnvhe in veatl
Budlnraita. PAonic« « jetnn 8.98-7. , .'im.!---. »a upornimi lM«B «7t -,|,> 6.78 Oves xs ipomiad 6 20—«.21
U* ju s|n>ral»il 6.35 6.3« Ko> uza zh juli-argust 4.28_4.29
.— uiuj-juni 1896 4.09 4 10.
Pleniea nova ©.1 7* ki!, f. 6-85-7-— od 79 V" f
6-95-7.06.. od SO kil. f. 7.--7.10 od ai.kil. 7 06
—7-15, u<i kil. for. —,--.—Ječ na <> n 5*80— 7 06
premo 6 85—6-65.
Pšenic*: ponudbe in povpraševanje mirno. Prodaja 15.000 mt. atot. po mlačnih cenah. Ostalo nespremenjeno. — Vreme: oblačno.
Praga. Neraliniraui sladkor for. 15.90, oktober-december 14.65. Rastoče. Veliki sneg.
Centrifuga! novi, pontavljne t Trst ■ carino vred odpoAiljater precej f, 84'—84-50 (W%sse
»--- C6tTorH' M'—---. V glavati (rtndiU) 37' —
Havre. Kava Hantot jfond avera«.- t.h april 79'25 "t avgust 76.75.
tambur*'. tiantos rfu«„!	maj «6.60 za
september 61.- ** december 57.25. - tedaj je kot,rana
in 5*°?' prTi d0T0zi Ba 7'/., aa december pa celo 187„ ceneje od danes.
Dokaz da ne računa na dobro letino!
Dun^JakM
Državni dolg v papirju . .
itn' »rebru . , A?Atrijska rentu
«r	"	1
Kreostnn nkuljo London 10 Lst. Napoleoni . , 20 mark
»00 i tal j t,r
r zlatu kroiiAh
tpHla
▼Če raj . 100.90 . 100 95 ■ 122.40 . 101.20 . 875. . 120.40 9.54 11.76 43.4"»
dane h 101.15 100-20 122.05 101.30 376.75 • 20.40 ».53 V. 11.75 (48 50
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Jalna ftcl«mlo» (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895.
ODHOD; brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. brsovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. poStni rlak na Dunitf, zveza s Pešto in Zagrebom, omnibua v Kormin. omnibus v Nabrežino, Videm, Rim, noitni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko —Gorico in Korminom.
mešani vlak do Miirzzuschlaga. meiani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
meiani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. meiani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. brzovlak iz Kormina, brzovlak z Dunaja.
Joštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. rzovlak iz Rima, Benetk, omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. poitni vlak z Dunaja, omnibua iz Verone, Kormina, Nabrežine. brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine t Dunaja zveza i Reko.
7.50	predp. 8.25 „
9.56 H 12.10 popel. 4.40 , 6.20 „
s- :
8.10 _ s.46 ;
6.48 predp. 7.30 _ 8.40 " 9.25 ; 10.90 " 10.85 _ U.19 ; 5.40 popol. 7.36 „
8.51	r

Cassa di Risparmio Triestina
{TrSaika hranilnica)
Sprejemljm denarne uloge v bankovcih od 50 nt. do vsaeega zneska vsak
dan v tednu razun praznikov, in to od 0—12. ure opoludne. Ob nedoljali pa od 10-19. uro opoludne. Obresti na
knjižice...........8%
FtaČifje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Znetke do 100 gld. precej, preko 100 do 100" mora se odpovedati 3 dni in % zneske preko lOOO gld pa 6 dni.
Eskomptvje menjice domiciliione na
trŽA&ktm trgu po.......3*/«
Tosvjuje i a drž. papirje nvstro-ogersko
do 104 0 frld po........ 4®/n
Vifije zneske od 1000 do 5100 gld. po 6'///0 Daje denar proti vknjiženju na ponesti v T»-stu. Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 5. maja 1894.
F IHvSAJU&A
c. Kr. m aFstr. MUm zavoda
/.a trgovino in obrt v Trstu. Novtfi za vplačila.
V vredn. papirjih na
4-dnrtvni odkaz 21/»
- 27«
8 >	-	8*/n
V napoieonih n& I HO-diievni 3-ineseiS'ii ,
6- . . •i'/.Vt

Za pisma, katera se morajo izplavati v spanjih bankovcih avstr. velj,, stopijo novo nhrestnu tnkse v krepost z •lu< m 5. febrara, 9. fubr&ra in odnosno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih »•/„ na »suki- H»«to.
V	nnprleonlh lir^r obrosti
Nakaziiiee
sa Dunaj, Pray;o, r'eiito, Urno, Ltoy, Tro^avo, H«k« kakor 7.n Zagreb	Rielitz, Gablonn,
Sibinj. InonioM <'•<«loven, Ljubljana, Lino, Olomue, Reicbenberg, Raaz in Solnograd, -- h v o -/ trn^kov
Knpiija in prodaja
vrndnosti.i, disia kakor tuHi vno*ft«nj<» kupon««*
proti <nl hit kn l0/«« pro¥i»ii ie. inkuo vseh vrst pod najumestitejšiini pogoji.
P r e d u j m i.
na Jam&evn* listine pogoji po dogovoru. Krilit na dokumente v Londonu 1'nrisu, K.;ro linu ali > Imjrih m ustih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma iih katerokoli mostu.
Vložki v polirano.
oprojoiuiijo m« v polirano vrednostni pup .-ji, ali Hrnbmi denar inozoniski bankovo: ir ! io pogodbi.
Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodno banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po duo vnem ourau, Trat, 2. febn.ra 1896.
Lastnik politično drnStvo MEdin®ntiV Izdavatelj in odgovorni urednik: JnlM Mikota. — Tinkama Dolenc, v Trstu.