St. 301 H^ilita viiMIMcinttMUpM fl^ 20« decembra 1922 Posamezna številka 20 cent. LetniK uvu Izhaja ifviemS poadeljek, y»k dan zjutraj. Ure«' ^tvo: ulica ar. PraočiJka Asifikega It 20. L nad strtjje. Dopis* ..a' v V(ajo uredništvu. Netaktna pisma se ne sprejemate, jrdkoplsl s* Anton Oerbec. —/.Lastnik tv , zcaša za mesc: L 7.-K 3* mesece Za tnozemsivo mesečno 4 Ure Tisk tJ*»" .zdajatelj In od«">v. t: i dnlk t S' r jost Na. jfiiina Vv 9 leto L 60.—. 'uprave 5t 11-57- EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo ? Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov «rm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57« Za preuredilo cerkvenega ISvIienJa Iz krogov naših čitateljev v tržaiko-ko-1raz.Mi1 Italijani naj imajo svojega škofa —soglasje med Paštćem in dr. Lukf. koga m kakfeega, to ^ fcV^e" I vT^aj od 17. do 1930 je bila ludi seja prski škofiji smo prejeli sledeči članek: V Gorico je prišla baje iz Rima vest, da namerava sv. stolica imenovati upokojenega veroučitelja na nekdanjem ženskem V-ćitel)išču v Gorici rncns- Frančiška Castelliza za tržaško-koprskega škofa. Vendar pa da bi hot^frpred imenovanjem izvedeti, kako bi Slovani sprejeli to kandi- dt tlLa'O. Mons. Casteiliz je bil že enkrat resen kandidat za tržasko-koprsko škofovsko stolico. To je bilo v letu 1910. po odhodu Škofa Nagla na Dunaj. Delovali so zanj vplivni krogi, tudi cerkveni. Posebno sta se zavzemala za to kandidaturo tudi duhovski strokovni list c:Correspondenzfolatt fiir ka-iholisciien Clerus» in pa Frcmmejev «Ka-Jender fiir katholisehen Clerus», kjer je bil Casteiliz že ozna&en kot tržaški škof. Prodno pa se je izvršilo imenovanje od strani cesarja Franca Jožefa, so se bila pojavila razna nasprotovanja proti kandidaturi mons. Castelliza in nekateri slovenski listi so mu napovedovali hud boj. To nasprotovanje je imelo uspeli in do imenovanja ni prišlo, a v Trst je prišel za škofa mons- Karlin. Mons. Casteiliz jc ostal na svojem mestu kot rektor bogoslovnega- semenišča v Gorici do začetka vojne,ko je bilo premeščeno v Zatičino. Ko je bilo nedavno goriško semenišče zopet otvorjeno, ni bil več imenovan Casteiliz za rektorja, marveč dr. BrurnaL Govori se, da so se toliko bego-slovci kolikor duhovščina — slovenska in furlanska — protivili zopetnemu imeno-vrnju g. Castelliza. Mons. Casteiliz je star ckolu 62 let. Ves nas mc m* briga - -mi pa hočemo svojega .vcera, oa i/, ao i* au ,e mia ma «^ slovenske ali hrvatske narodnosti! ministrskega sveta, ki je sklenil, da« siovensKe an , . . Ua1;;_n j,: skhč se>a narodne skupseme za sredo 20. S svojta« teles* «nopodre,*- ,taU,aa£ m J ^ KJ OV V - _ V — — j----. m | državi, najd svojimi dušami in vestmi pa ho čemo biti) gospodarji mi sami! Nočemo biti sužnji v svoji katoliški cerkvi Hočemo višjega pastirja, ki bo razumel ne le nas govor, ampak tudi naše čustveno življenje, Svobodo v cerkvi smemo č zahtevata ze po naravnem zakonu. V svojih, m tudi v cerkvah, ki so seda) skupne obemm narodnostima, zahtevamo popolno svobodo, i u hočemo bfti mi svoji gospdarji, da bomo mogli povsem neovirano v svojem jeziku moliti Boga in občevati s svojim višjim pastirjem. Kakor zahtevamo svoje duhovnike, tako hočemo imeti tudi svojega škofa! To bodi' enkrat jasno in cdlečno povedano sv stolici m vladi'. Ob prihodu škofa Bartolomasija v Trst, se je govorilo v Rimu, da dobimo Slovenci v tržaško-koprski škofiji škofa - koadju-torja. Dali so za jugoslovens&e vernike generalnega vikarja. Mi pa se ne zadovoljujemo z generalnim vikarjem, ampak želimo svojega lastnega škofa, ki bo imel jurisdikcijo «in personas** to je, nad vsemi verniki jugosloveuskimi, kjerJkoli se nahajajo v združenih škofijah- Ne sme se dogajati več, d'a bi v kakem slovenskem ali hrvatskem kraju, imeli duhovnika, ki s svojimi slovenskimi ali hrvatskimi verniki moli rožni venec v latinskem jeziku! So taki slučaji v Istri, « Edinost* je že zavrnila trditev italijanskih listov, češ da škof Bartolomasi od!- voj službeni čas je bil katehet v Gorici, j Ma, ker so proti njzmn rali slovanski du- ----- - hovnfkL To je laž. Nasa duhovščina je vedno kazala dolžno spoštovanje nanram najprej na nunski dekliški šol?, potem na ženskem učiteljišču. V dušnem pastirstvu ni fcii nikdar. N koli ni bil priljubljen ne furlanski, še manje pa slovenski duhovščini. Razumljivo je terej, da ta poslednja j t svojemu škofu. Resnica je marveč ta, da je škof sam izprevidel, da ne more vladati v tej škofiji radi danih razmer. Sam da je iz- ne bi bla posebno zadovoljna, če* bi ravno javil: Prima era impossibile un veseovo mons. Castelliza poslali v škofijo, kjer sta slavo, ora e imposstoile un veseovo ita-kaki dve tretjini vernikov slovenske na- liano. rodnosti- Kajti mož ni bil nikoli naklonjen Slovencem, dasi izvrstno obvladuje naš slovenski jezik. Do tu smo govorili o osebni strani imenovanja, ki pa ja za nas podrejenega pomena, zLasti ob sedanjih razmerah. Odločilne važnosti ni za nas vprašanje, katera oseba pride sedaj na čelo tržaiko-koprske škofije, marveč vprašanje preuredbe cerkvenega življenja v Julijski Krajini. Mi hočemo, da se že enkrat nehajo boji na cerkvenem polju. Ti boji trajajo v iržaško-ko-prski škofiji žei od leta 1885. Duhovščina in verniki so že siti teh bojev. Tem bojem se more napraviti konec le s tem, da se tr-žasko-kopraka škofija cerkveno-upravno Edina pot do cerkvenega miru je torej razdelitev škofije. Vsakdo naj živi svoje versko življenja: Italijani svoje, Slovani svoje! Državna uprava naj bi tudi s stališča svoje koristi uvaževala to našo zaktevo-S a j ima menda že dovolj skrbi in muke s političnimi homatijami. Ali naj se tem bojem pridružuje še boj na cerkvenem .polju?!! Uvažuje naj, da nezadovoljstvo v cerkvenem življenju zastruplja tudi politično atmosfero, da vpliva na vse duševno razpoloženje ljudstva — tudi1 politično! Čim manje bo točk, kjer naleta jo druga proti drugim navzkrižja med obema plemenoma, tem krajša bo pot do miru v deželi. In to bo menda le na korist za državo. Italija Krvavi spopadi v T urinu. — Več eseb ubitih. — Delavska zbornica zažgana, TURIN, 19. Agencija < Stefani» javlja: V sled snočnjega napada na nekoliko fašistov, katerih eden, po imenu Dresda, je je kmalu po napadu umrl v 'bolnišnici, in tekom katerega je bil en fašist smrtno, drugi zopet lažje ranjen, je faštistovsko vodstvo zaukazalo mobilizacijo turinsikih čet. Včeraj opoldne so nekateri fašibti zasedli delavsko zbornico, raz katero so izveš "ti italijansko žalno zastavo. Tekcam večera in ponoči je prišlo do več spopadov, tekom katerih je bilo nekoliko oseb ubitih in nekl.ko ranjenih. Delavska zbornica je bila zažgana. MILAN, 19. Tukajšnji listi objavljajo obširne podrobirosti o krvavih dogodkih, ki so sled -li v Turinu takoj po spopadu, v katerem je biL smrtno ranjen fašist Dresda, kJ je pozneje umri v bolnišnici. Čim se fe vest raznesla, so začeli turinski fašisti iskati napadalce, pr3 čemer je prišlo do novih spopadov. Pri tej operaciji so hoteli ustaviti tudi nekega tramvajskega uslužbenca, ki pa se jim je zoperstavil in streljal proti njim- Ranil je dva fašista. Medtem je poveljstvo fašistovskih čet odredilo mobilizacijo p; cm on teških čet in že včeraj zjutraj so začeli prihajati faši-stovsks oddelki v mesto v popolni vojni opremi. Obenem je bil objavljen proglas, v katerem so se napovedovala dejanja ma-maščevanja. Že zgodaj zjutraj je neki fa-odctmrski oddelek zasedel prostor« Delavske zborn., kjer pa so bile sobe popolnoma prazne razen ene v katero se je bilo zaprlo nekoliko c&eb. Fašisti so vdrli vanjo. Med prisotnimi se je nahajal tudi komunist, poslanec PagelLa in komunistični občinski svetnik Berutlo. Poslanec Pagella je bil težko ranjen in so ga morali prepeljati v bolnišnico, med tem ko je bil Berutto ubit na mestu. Tudi vse druge osebe, ki so bile zapr*e v omenjeni sobi, so bile več ali manj težko ranjene. Pozneje — okoli ene ure popoldne — so fašisti zasedli komunistični krožek «Carlo Alarx» in krožeik železničarjev. V popoldanskih urah je prišlo do največjih incidentov. Ko je bM neki komunist, po imenu Mazzola prijet, se je hotel braniti z revolverjem, toda fašisti so ga prehiteli in bil je ustreljen v $&vo. Zvečer sta bili najdeni ul.iti na ulici dve druga c-sebi, katerih ena je neki železničar, medtem ko se druga nt mogla oistovetiti Okoli polnoči se je našel zopet eden, ki je imel na d?veh krajih pre-etredjeno glavo. Vse to kaže, da' so se vršile faši-stovske rapresalije brez usmiljenja in skoraj po določenem načrtu. Ob 2 po polnoči so zopet napadli Delavsko zbornico. Kmalu potem je začelo poslopje goreti istočasno na več krajih in je bilo v kratkem času popolnoma v plamenu. Kmalu nato so prihiteli na lice mesta ognjegascfc, katerim pa fašisti niso dovolili, da bi se približali. Šele pozneje, ko je bil ogenj žie skoraj uničil poslopje, so fašisti odšli in tedaj so rao^K ognjegasci začeti' svoje d»elo. V teku današnjega dneva se je število žrtev pomnožilo za trt. Med temi je en fašist, ki je bil ranjen v nedeljo in je dane* v bolnišnici, in še dve drug? osebi. Število vseh mrtvih znaša 9, med njimi dva fašista in sedem nefašistov. Zraven tega je b'lo okoli 20 oseb več ali manj težko ranjenih- V mesto se polagoma vračata mir in normalno življenje. Turinski prefekt je bil po-kBcan v Rim, da poroča vladi o zadnjih •dogodkih. Fašistovsko vodstvo je odredilo zopetno demobilizacijo svojih čet. Delavska zbornica v Puli zažgana. PULA, 19. Pred snočnjim je prišlo pred neko gostilno v ul Nesazio v Puli do spopada med fašisti in komunisti. Fašisti so vdrli v gostilno in nabili nekoliko komu. nisiov. V gostilni je bila metd tepežem razbita vsa oprema, a zraven tega je bil tudi gostilničar sam — neki McKza — težko ranjen, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Iz gostilne so se fašisti napotili v ulico Arena, kjer £e nahaja Delavska zbornica. Fašisti so zažgali poslopje in material. ki se je nahajal na dvorišču m bil namenjen za popravo pas&opja. Kakor se glasi, so ta dejanja fašistov v zvezi z nedavno preiskavo v Delavski« seji se ima poleg drugih ukazov prečrtati tudi ukaz o razpustu narodne skupščine .in ukaz o razpisu voljtv za 18. marca 1923. Volitve ss torej vrše v nedeljo. Število poslancev. . BELGRAD, 19. Kakor znano, je število poslancev narodne skupščine reducirano od 419 na 313. Pri bodočih spomladanskih volitvah volifo: Srbija in južna Srbija 113, Bosna in Hercegovina 48, Hrvatska, Slavonija in Sremi 66, Slovenija 25, Dalmacija 16, Banat, Bačka m Baranja 34, Črnagora 7, Belgrad 2, Zagreb 2 in Ljubljana 1 po. slanca. V prejšnjem volilnem zakonu je Ljubljana volila 4 poslance. Uradniško vprašanje. Izplačilo 13-mesečne plače. BELGRAD, 19- Po poročilu «Balkana» je bilo na prvi seji ministrskega sveta razmo-trivano vprašanje ureditve uradniških plač. Ministrski svet jd sklenil izplačilo 13-mesečne plače vsem državnim uradnikom in nastavljencem, ukaznim in neukaznian. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se jprizna do končne ureditve plač 30-odstotna doki ada po veličini plače. Te dbklade imajo veljati od 1. januarja 1923. dalje. V kritje izdatkov za dioldade in 13-mesečno plačo uporabi vlada do končnega budžetiranja izredne kredite. Važne spremembe na vodilnih mestih. ZAGREB, 19. Pokrajinski namestnik g. Juraj Demetrović je poslal novemu ministru notranjih za'clev Miloradu Vujičiću brzojavko te-%e vsebine: «Gos p odi minister! Nastopil sem mesto pokrajinskega namestnika kot političan človek in zaupnik demokratske stranke, vsled česar Vas prosto, g. minister, da izvolite z ozirom na nov» ustvarjeaio politično situacijo predložiti Nj. V&l- kralju na uvaževanje mojo demisijo.® BELGRAD, 19. Kakor poročajo politični krogi, se izvrši v najkrajšem času imenovanje novih velikih županov in srezkih načelnikov. Za (pomočnika ministru notranjih zadev bo imenovan naredni poslanec Raja Filipovi Ć. Pomočnik finančnega ministra g. Dušan Plavšić fin »državni podtajnik v istem ministrstvu pasi. dr. SvHcs?av Popovič sta odstopila. _ ČehoslovaSka Smit poslanika Kaline* PRAGA, 19. Čeheslovaški poslanik m po. oblaščeni minister v Belgratfu, je pred včerajšnjim umrl v praškem sanatoriju. V petek ie težko bolan dospel iz Bel-grada ter pred včerajšnjim podlegel s?oji hudi bolezni! raku. Slovaško odposlanstvo pri predsednika Masaryku. — Masarykove zagotovitve glede čeboaflovaske avtonomije. PRAGA, 19. Predsednik Masaryk je sprejel poslance., in senatorje slovaške stranke, ki so mu predložili spomenico. Poslanec Hinka je govoril s predsednikom zaradi avtonomije, ki bi se morala dovo-iti Slovaški na podlagi ustave in resolucije, ki so jo sprejeli poslanci severne Amerike v Pitsburgu 1. 1918. Predsednik VLasafik je odgovoril, da so se Slovaki sami izjavili za popolno uedinjenje s Čehi dne 30. oktobra 1918. v Turmskem Sv-Martinu. V proglasu, ki so ga Slovaki izdal« v Liptovskem Miku dne 1. maja 1918., en mesec pr-ed pittsburško resolucijo, se je Kategorično proglasilo čehoslovaško uedinjenje. Predsednik je nato poudarjal, da se upravičene zahteve po avtonomiji lahko ] predložijo potom dbželne uprave. Pred to avdijenco je predsednik Masa-ryk sprejel delegacijo slovaških poslancev socialistične m agrarne stranke. Poslanec \ledveoky je izjavil, da je avtonomija Če-ioslovaške zagotovljena in cfa je češkoslovaški jezik državni jezik. Pripomnil je, da deželna, uprava rešuje na demokraiski način vprašanje udeležbe prebivalstva pri avtonomni upravi ki da bo zagotovila tudi ameriške Slovake. —■ Poljska Ogorčenje poljske javnosti zaradi umera predsednika Narotowicz» — Odločni ukrepi nove vlade za okramtev mini v državi — Proglas ~ lika na narod — Obsedno ▼ Varšavi. nje in utrditev poljske države edino-Ie s pravičnostjo in s krščanskimi načeli. Novi ministrski predsednik Sikorskr jc medtem izdal proglas, v katerem naznanja sestavo nove vlade in pravi med drugim: cOdločen sem braniti brezobzirno red in zakon vkljub razumljivemu ogorčenju, s katerim je narod reagiral proti umoru predsednika republike. Zahtevam od vseh absoluten mir. Vlada bo storila svojo dolžnost, krivec strašnega umora bo kaznovan po zakonu, toda vsak poizkus maščevanja ali ljudske sodbe bo potlačen z največjo strogostjo.* Morilec trdi, da nima sokrivcev in pravi, da je izvršil svoj zločin zaradi razdelitve glasov pri volitvi predsednika. Iz vseh krajev republike in iz inozemstva prihajajo predsedniku zbornice Rataju izrazi sožalja.v katerih se izraža ogorčenje vsega prebivalstva brez razlike na politične stranke. Diplomatski zbor je izrazil novemu ministru vnanjih stvari Skozyn-skemu svoje sožalje. škofa Sapiela in Natulewicz sta ukazala, naj se berejo žalne maše v vseh katoliških cerkvah vilnske in krakovske dieceze. Gdanski senat je tudi poslal svo;o sožalnico predsedniku zbornice Rataju. Delavske organizacije poživljajo delavstvo, naj ohrani mir in naj se ne da zapeljati po želji za maščevanjem. V torek bo prepeljano truplo poifeiojnega predsednika v kraljevski dvorec. Sprevod bo vodil kardinal Rakowski. Sprevoda se bodo udeležili tudi diplomatski zbor, člani parlamenta in zastopniki oblastev. Krsta bo ialoasna v dvorani vitezov tri dni. Nov« minister notranjih stvari general Sikor-ski je odpustil iz službe več visokih uradnikov, med njimi tudi glavnega policijskega ravnatelja, V mestu Varšavi in okolici je bilo proglašeno obsedno stanje. Vojska žaluje. — So žalni izrazi vladi. — Mir po vsej državi. VARŠAVA, 19- Vojni mrlnister Sosno-kowski je izdal dnevno povelje na vojsko, v katerem naznanja, da1 je prevzel prodsed-ništvo republike, ter odreda, da morajo vsi častniki *n vojaki šest t edino v nositi na roki znak žalosti Sejmfskemu maršalu Rataju, ministrskemu predsedniku Sikorskemu itn vnanjem ministru Skrzynskemu neprestano prihajajo : poročajo iz drida: Vesti< iz Melile pravijo, da so vstašf včeraj obstreljevali s topništvom in naskočili postojanke Spancev pri Tisi-Aza. Boj je trajal do noči in je bil oster. Sovražnik je bil odbit s precejšnjimi izgubami. Na španski strani je 100 ranjenih. Nezgoda sloveče igralke. PARIZ, 19. Po skušnji neke drame, v kateri predstavlja eno glavnih vlog, je padla Sara Bernhardt v cmedlevico. Pozno v noči ji je bilo že bolje. Dnevne vesti Na razpotju med politiko pameti in politiko nasilja. Glasilo Nemcev v Ameriki «Westliclie Post > označa v posebnem članku južni Tirol kot ^odprto rano na italijanskem državnem telesu*. V opravičbo priključitve južnega Tirola k Italiji so se navajali — piše amerikanski list — zemljepisni, zgodovinski in strategični razlogi. Najvsžney$e strategičn© meje jamči pa le prava in pametna manja politika, ki se zna modro premagovati in ne ustvarja v pretirani boječnosti spornih točk s sosedi, ko ne ob-stofe nikaka naravna interesna navzkrižja. Straiegična varnostna politika dovaja do poetične nevarnosti, ker ustvarja čut ogroženosti tu in tam. Tako se odpira med dvema narodoma, med katerima ni sicer nikakih resničnih nasprotstev, odprta rana, ki se vedno gnoji. S tem se onemogoča zaupljivo sodelovanje, ki si ga morata želeti oba tudi s stališča svojih najvišjih narodnih interesov. Italija je — nadaljuje ameriški list — v večnem strahu pred pangermansko poplavo, pred pretveznim stremljenjem Nemcev napram Sredozemskemu morju. Iz tega duševnega stanja so se razvile pogreške v italijanski južno tirolski politiki in na posledicah trpijo Italija in iužnotirolski Nemci. Pri postopanju v narodnostnem vprašanju je le en: ali — ali! Ali nasilno izganjanje priključenih drugorodnih elementov, ali pa spoštovanje vsake narodne samostojnosti in svoijstvenosti državljanov drugega jezika, ki naj te državljane pomiri z aneksijo in jih ne napravica za državljane druge narodne države! Prva pot je nemožna celo v časih, ko se pravica narodov do samoodločbe gazi z nogami in ko diplomatje ob zeleni mizi premikajo te narode kakor kamne na kaki deski. Ta pot je nehodna izlasti v Italiji, ki ima svoje zopetno vstajenje in veličino zahvaliti narodnostnemu načelu, proglašenemu od Mazzinija!! Ncmci v južnem Tirolu zahtevajo le to, kar so zahtevali proroki in mučeniki italijanskega risorgimenta za svoj lastni narod! Salata je priporočal pot spoštovanja narodne samostojnosti in je s tem 5pojil predlog, naj se južnemu Tirolu dovoli avtonomija! Ni pa'mogel uveljaviti svoje volje, marveč se ima nadaljevati nasilna politika. S tem se veča ovorčenje med južnctirolskimi Nemci in se širi prepad med nemškim in italijanskim narodom. — Prav tako bi mogel pisati tudi kak jugoslovenski list. Le da bi mesto <'južni Tirol» in «južno tirolski? Nemci» pisal Julijska Krajina in julijski Slovenci in Hrvati. Zveza stanovanjskih najemnikov je imela v nedeljo svoje zborovanje v prostorih sindikata uradnikov in uslužbencev, ki pripadajo * Delavski zbornici*. Prostori se nahajajo v ulici S. Maurizio. Zborovalo je torej udruženje, ki ne zasleduje nobenih političnih ciljev, marveč lioče varovati le gospodarske koristi svojih pripadnikov. Na tem se pač ne more nikdo izpod likat i. Vendar so na večer istega dne vdrli v prostore tega udruženja, kjer ni bil tedaj nikogar. Razdejali so vso opravo in raztrgali spise. Trebalo bo nekaj časa, dokler bo moglo tajništvo udruženja stanovanjskih najemnikov zopet začeti s poslovanjem. Pa tudi na sedežu uradnikov in uslužbencev so raz-devali, Kvcstura je odredila ogled na licu mesta, ali storilcev oblast ni izsledila, Kco so ti7 Misliti bi morali, da so to zagrešili neodgovorni elementi, ki se nočejo pokoriti ukazom svojega glavarja MussoHnija, če je beseda tega poslednjega resno mišljena, da se morajo povrniti v' deželo mir, red in zakonitost. V interesu miru in znosnega medsebojnega življenja moramo želeti, da se ne bi ponavljali več taki žalostni dogedki, kakršen js bil oni mmuie nedelje v tržaški ulici S. Maurizio. Borba za Jezikovne pravice. Prijatelj lista nam piše: Pogosicrma Čitamo v listih o preganjanju našega ljudsiva, o zapiranju nažih šol, o prepovedih različnih prireditev itd. od strani vlade. Pravijo, da nas jc malo, ali pa, da nas sploh ni tukaj. Popolnoma prav! Saj nezavednost, posebno med našim ljudstvom iz spodnje smo ta 3an, da naroda, tudi za usta. društva» v vseh okolice, je takšna, da malone opravičuje gori navedeno trditve. Zastonj je govoriti, kričati in pisati o naših jezikovnih pravicah, ko sami med seboj, najsibodi v gostilni, pri igrah, v gledališču, na flesih itd. govorimo v tujem jeziku. Ali se sramujemo svojega materinega jezika, ki je, mogoče z nastopom nove države, postal nemoderen, ali kaj je temu vzrok? S tem sami dajamo palico v roke onemu, ki nas potem ž njo tepe! Sedel sem v nedeljo popoldne slučajno v gostilni «Gosp. društva» na Vrdeli (pod novo cesto) in opazoval tam veselo krogljanje skupine igralcev. Bili so sami Slovenci. V vsem času mojega opazovanja (pribl. V*. ure) pa nisem | žina; Ličan Alojzij, Osek; Čač Lovrenc, Boršt; slišal niti ene slovenske besedice, razen mojih j Pavsič Benedikt, Lokve; Pavšič Jožef, Grgarje; natakarjev. Človek si misli, da se nahaja tam, \ Kobal Matevž, Sp. Idria; Mikuletič Jožef, Ilir. čiie bloke iafcof! Pokažimo vredni tinofi m hčere svoj Uporabite božične prazn navijanje podružnic «Solak. onih krajih, Iger jih še nit Pozdravi vojakov. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem voščijo vesele praznike in srečno novo leto sledeči vojaki 69. pešpolka v Firencah: Rafael Volk, Razguri, Anton Fitfpčič, Dutovlie; Lavrenčič Anton, Skopo; Ignac Vidmar, Ottica; Ostroužka Avgust, Veliki Dol; Kavčič Joief, Lipa; Valentinčič Jožef, Deskla; Hvala Alojzij, Volk Jožef Trnovo pri Gorici; Lulek Ivan, Ajdovščina; Taučar Franc, Nabre_ kje to v globini Italije, kjer ni o našem jeziku ne duha, ne sluha. Kaj si torej misli italijanski opazovalec v takih slučajih? Čisto naravno: Rekel bo, da nas tukaj ni! — Ni to mogoče prvi slučaj, ampak mnogo jih je, kajti prekrožil sem že več krajev in povsod vidim eno in isto sliko. Proč z nezavednostjo; ni treba misliti, da je naš materin jezik že tako zastarel, da ni več za rabo in da ga je treba vreči v kot. — Opazovalec. Italijansko-čehoelovaaka konferenca. Na četrti seji je čehoslovaško odposlanstvo predložilo svoje načrte, kateri so bili po splošni razpravi predloženi posebnim odborom. Ti odbori so izdelali svoja poročila. Železniški odbor in odbor za vprašanja tičoča se tržnih stroškov sta skušala spraviti razHčne smeri v sklad ter izdelati predloge, ki bi bili lahko sprejeti od obeh vlad, upoštevajoč pri tem potrebo, da vsi prizadeti doprinesejo Žrtve. Pogajanja so zelo naporna; nagtaša se pa Želja, da bi prišlo do rešitve vseh vprašanj, ki so predmet pogajanj. Predvideva se, da bo konferenca zaključila svoje delo koncem tega tedna. K vestem o ujetnikih na Ruskem. V zadnjem času se neprenehoma pojavljajo po različnih listih vesti o skupinah ujetnikov na Ruskem, ki čakajo r.a čas in priliko, da bi s« povrnili domov. Ministrstvo za zunanje zadeve je že svarilo pred iemi vestmi; o tem smo svoječasno poročali. Omenjeno ministrstvo poroča ponovno, da je italijansko odposlanstvo v Moskvi in n^emu podrejeni organi in uradi ugotovilo, da se mora izključiti, da bi se nahajale po vsej Rusiji skupine bivših ujetnikov, ki čakajo na povratek v domovino, ampak da ne prekaša število bivših ujetnikov Italijanov v Sibiriji in v Turkestanu stotine, in da se v evropski Rusiji nahaja 300 ali 400 bivših ujetnikov, ki čakajo na povratek v domovino in od katerih je samo polovica takih, ki so rodom iz novih pokrajin. Vesti, ki so nedavno prišle od poslaništva v Tokiju, potrjujejo posebno glede Sibirije, da tam ni skupin ujetnikov, ki čakajo na povratek. Na vsak način gre toliko v Sibiriji, kolikor v Turkestanu in v evropski Rusiji le za posamezne osebe, ki se lahko svobodno gibljejo iz kraja v kraj, ne pa za skupine oseb in še manj za ujetnike. Pošta in železnica fukcijonira tako, da tem osebam ne bi bilo težko dati obvestila o sebi lastnim družinam ali kr. zastopnikom. V mnogih primerih se je tudi ugotovilo, da se dotične osebe ne želijo povrniti' domov. Služba za poizvedovanje in za posredovanje povratka ie poverjena v prvi vrsti Kr. delegaciji v Moskvi, kr. poslaništvom v' Carigradu in Tokiju ter uradom, ki so njim podrejeni. V zadnjem času je kr. vlada poslala k kr. delegaciji v Moskvo dva uradnika, gosp. Pini in Pozzera, ki imata edino to službo, da se bavita s poizvedovanji po ujetnikih. Ker so vse vesti iz vseh krajev točne in se ujemajo, je treba smatrati vse druge vesti kot tendencijozn* in izmišljene, vsled česar se družine pogrešan-cev opozarjajo in svario pred gotovimi ljudini, ki hočejo večkrat izkoriščati njihov položaj in njihovo dobro vero. «ženski svet» izide koncem tega tedna. Naročnine mu bo za celo leto 14 Lir, za pol leta 7 Lir, za četrt leta Lir 3.50, posamezne Številke po L 1.20 Kako zelo je bil ta lkt potreben priča Že samo dejstvo, da ima že danes nad 1000 naročnic in naročnikov. Opozarjamo vse one, ki se zanimajo za naš list, naj nam nemudoma pošljejo svoje naslove, da jim zamore-mo poslati list pravočasno. Naročila in naročnino sprejema: «2ensko dobrodelno udruženje^ v Trstu, poštni predal 384. — Odbor omenjenega udruženja bo zastavil vse svoje moči, da toliko glede obKke lista kolikor glede vsebine opraviči zaupanje in zadovolji pričakovanje, o katerem pričajo številne naiočbe. Podružnica "Šolskega drcStva* pri Sv. Ivanu priredi kakor običajno tudi letos božičnico in sicer na božič 25. t. m, ob 4. uri pop. v prostorih »Narodnega doma» pri Sv. Ivanu. Na-! stopali bodo gojenci otroškega vrtca g petjem, igricami, deklamacijami prizorčki i. t. d. Ljubitelje naše mladine vabimo, da se udeležijo v čim večjem številu. Se nekaj dni nas loči od dneva nedolžnih otrok in vendar so še vasi, katere se niso odzvale vabilu »Šolskega društva*. Dan 28. cembra mora biti posvečen izključno nabiranju darcv za «-Našoi deco». Posnemajmo v tem pogledu druge narode, kateri žrtvujejo ogromne svote za svoje šolstvo. Upoštevamo uboštvo in priznavamo brezposelnost, toda, kdor ne more dosti, naj da malo. Vsak še tako majhen dar je dobrodošel. Zatoraj ne odlašajte, narc- Bis trica. Ženska podr. Šolskega društva. Vse pover-jenice, ki imajo nabiralne pole, naj .jih izročijo aH pošljejo z nabrano svoto društveni blagaj-ničarki g.čni Hermi Vrabec, Trst, Via Torre bianca 19/1. »Dijaška Matica«. Kot že javljeno, se bo vršil ustanovni občni zbor prve dni meseca januarja. Dolžnost vsakega je, da pristopi k D. M. kar lahko stori pismeno («Dijaška Matica» — Trst — uL Fabio Ffizi 10,1) ali ustmeno (Fabio Filzi 10/1 od 7—8 ure zvečer). Prijave za pristop se sprejmejo do 8 dni pred občnim zborom. — Pripravljalni odbor. DAROVI J EGIPTOVSKI profesor grafologije pove ba» Oosp. Ribarič Anton trgovec Z ogljem daruje f r?kt£r in Sprejema. v Trati* Šolskemu društvu*. L 10 G.a Milica Abramova je darovala Sveto-ivanekemu otr. vrtcu 110 mandarinov, katere je mala Laurica razdelila med gojence imenovanega vrtca. Mici Žnidaršič Alessio Andretta poročnik poročena Sežana-Trst, 20. decembra 1922. Mali oglasi Iz tržaškega livBIenia Halucinacije. Dvema kraljevima stražnikoma, ki sta patrolirala po Garibaldijevem tekališču, pe je približal včeraj po noči neki močno vinjen človek ter jima dejal, da hodi za njim neki pijanec, ki mu ne da miru. Ko je to povedal, je pokazal na treznega pasanta, rekoč, da je to tisti pijanec, o katerem je govoril. Stražnika sta seveda razumela, da vidi mož nekaj, česar ni! Zato sta ga odslovila in poslala domov spat. On pa se je začel spotikati nad temi besedami: med ostudnimi kletvinami je dejal, da sta stražnika »nazaj s kartami® itd. Končal je v zaporu. Imenuje se: Jtinrico Tomaž, star 37 let, stanujoč v ulici Donota št, 16 . Tudi to pot ni šlo. Pri vhodu v novo prosto luko pri Sv. Andreju je bi! včeraj zjutraj areti-delavec Alojzij Buttazzom, star 29 let HIŠA (vila) nova, zidana leta 1912, s 7 sobami, verando, kletjo, vrtom, lepim travnikom, vse v novi ograji, ribnikom se proda. Pri nakupu tako; na razpolago štiri sobe, kuhinja itd. 1 PnPravna za vsako obrt. Oddaljena od Maribora osem minut z vlakom ali 5 km na glavni cesti ter pet minut cd kolodvora. Konudbe pod «Ugodno» na oglasni zavod Ivo busniK, Maribor Slovenska ul. 15 __34/29 via Geppa deljah) 10/1, od 10 do 19. (Tudi ob ner-2053 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo profcr kašifc prehlajenju, influenci. Lekarna v D. Bistrici _____73tX GOSPODIČNA, absolventka arednje šoUi, zmožna slovenščine, nemščine, italijanščina in srbohrvaščine v govoru in pisavi išče služ«-be pri kakem poletju ali banld. Naslov pri upravništvu. 224£ KOLESI se prodata po ugodni ceni. Ruggeito Manna 3, pritličje. 2246 KLAVIR, nemške znamke, v dobrem s t arij -prioraven za učenje ali gostilno se proda za L 1700.— Rossetti 24/1 desno. 2247 OVRATNICE, pletene, najboljše vrste, po nizkih cenah prodaja na debelo Taccari, Isti-tuto 46 2248 POSTELJE, chiffoniers L 220.— vzmeti žim-niče iz volne in iz morske trave. Cene nizke« Via Fonderta 3. 2251 ŠIVALNI STROJ vrata 12 se proda. Via Udine 26/11, 2254 BIK, 18 mesecev star, sementalske pasme se proda. Anton Kraigher, Hrašče 11, pri Postojni _ 2252 SLUŽKINJO išče družina. Naslov pri upravni- stvu 2255 ran Mladenič jo je hotel namreč popihati iz luke s tridesetimi metri platna tatinskega izvora. Izkazalo je, da je skušal aretiranec že prej enkrat nesti iz luke neko blago. Toda tudi takrat so ga prijeli. Pretep med pijanci ▼ gostilni «Nicketto». V gostilni prepiralo nekoliko močno vinjenih Rocolu se nahaiaja gostilna «Nichetto». V pondeljek zvečer okoli polnoči se je v tej gostov. Prepir pa se je sčasoma razvil v pretep. Mlatili so se spočetka samo s pestmi. Proti koncu se je pa eden izmed njih prenaglil ter ie pomotoma lopnil nekega gosta, — ki ni imel pri vsej stvari prav ničesar opraviti, — s steklenico po glavi. Ranjenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Imenuje se: Kari Mahnič, star 33 let, stanujoč y Rocolu-Molino a veato št. 915. Okreval bo v 4—5 dneh. Nesreča na parnikn. Včeraj popoldne okoli 1. ure je padel pri delu v notranjost ladje «Columbia» mizar Eugen Battistuzzi, star 48 let, stanujoč v ulici MuragKone Št. 4 (Sv. Jakob). Dobil je teike poškodbe na glavi, ter si je zlomil desno ramo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj okoli 9.30 je umrla nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici del Monte št. 4 zasebnica Katerina Tof-foli, stara 56 let. Aretirani prodajalci božičnik dreves. Pred včerajšnjim so mestni stražniki aretirali štiri osebe, ker so prodajale božična drevesa brez dovoljenja oblasti. _ Vesti x Goriškega Šmarje, Na dan sv. Lucije smo praznovali imendan stare mamice Gruntarjeve v Šmarjah in pri? tej priliki nabrali za Šolsko društvo v ožji družbi sorodnikov in par prijateljev Lir 99.— Bog živi obče spoštovano slavljeuko in gostoljubno hišo Gruntarjevo! — Udeleženec. ^Splošno slov. žensko društvo v Gorici«► priredi «božičnico» v sredo, t. j. 20. t. m. ob 2 pop. v dvorani «Trgovskega doma». Na sporedu so deklamacije, petje, igrica (pri sv. Petru — J. Ribičič), nakar sledi pri razsvetljenem božičnem drevescu obdarovanje revne šol. mladine. K tej Božičnici so vabljene članice in prijatelji društva. Borzna oorofils« Tnia valnta na tržaškem trga« Trst, 19. decembra ogrsie krone •«••••••»« avstrijske krone - • češkoslovaške krone •••••« dinarji • • le J1 __marke de- j dolarji *••••«•••••« francoski franki Švicarski franki ««•«•••• angleški funti papirnati • . • • • 1922 —---.87 —.0275 0325 S4.__55 _ 21.60.— 22.— 11.25.- 12— — .27.---29 19.45.— 19.60 144 —,—144.75 369.—.—373. -91.—.— 93.60 SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in s popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — lepe poročne sobe od L 2000 naprej, obedne sobe z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klube, sobane, oprema za pisarne, posamezni kosi; velika izbera stolic in naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in gostilničarje posebni popusti. Za tranzit in izvoz embalaža po posebnih cenah 2117 POZOR1 Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I. 82 ZAHVALA. Vsem blagim osebam, ki so spremile k večceina počitku našega prelju bij enega izrekamo najsrčnejšo hvalo. Posebna zahvala naj gre pokojnikovim tovarišem, pevskemu droStvu „Ilirija" za žalostlnke in g. zdravniku dr. FleibcJt- rcann-u. (777) Družine: N&feergej, Krrlj, Sleg^ hotel z mesarijo v tr^u Konlice, Slovenija s pohištvom, z zemljiSči ali brez teh, st ^rods pod ugodnimi pogoji. Ponu^bs »a Maribor Ciril-MetoSovc ul. 2i Podpis ane se iz dua srca zahvaljujejo vsem blagim osebam, ki so z udeležbo pogrebu z darovanjem cvetlic ali na drug način počastile spomin naže nepozabne stre, svakinje in tete Posebna zalivala veljaj gg. primirijema prof. Viktoriju Massapnstu Sturli, ki sta s svojo izkušenostjo storila vse mogoče, da jo iztrgata smrti tokom bolezni lajšala bolečine. TRST, 18. deccmbra 1922. Družine : Frelog, ToneSIe, Berger, Boft^rl, Canloluft. m Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene da si ogledate naša okna in naše napise TRST, CORSO VITT NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! PODLISTEK igralec, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Košlial 68 XXI. ZADNJA PARTIJA. Metel Riparijević Babjogorski se je vrnil ob lenavadui uri v svoje stanovanje, ob šestih popoldne, kadar gre vsak geirtleman ali v glc-•flališce ali v svoj klub — domov pa nikakor — Stanoval je ie vedno v palači lorda Adama Camelborougha. Ta mu je bil zato še hvalo , ki stanuje v rue Viviecne št 98 in je bila edina obveščena, da lady Ada-mina ni ženska*. — »Ah! Briljantina! Torej Se obstoja?* «2ivi In vedno briljira (se orii-lnje>; po tvojem navodila nisem bil nanjo nič ljubosumen m zato me nI nič stola; ssenim, da Rus bolje v6i kje stanujejo njeni upniki.» Velika zaloga vina, JAKOB ustanovljena leta 1S73 Trst, via S. T. Xydias it. S, tafsfon 2.86. VttffitO v zalogi in po cenah izven vsake kouku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni izdatki s šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Crlsti in druga. Spcclsiitats s Jajčji konjak in Crcma maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugI. (50) ŠTEDILNIKE vseh vrst in velikosti, za vzidanje |ii železne, Izdeluje in postavlja najceneje dobro znana izdeloval-niča štedilnikov 725 ■I, Trnova pri litrski Bistril ij Uvozna in izvozna tvrdka Debinsio & Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta Inka St. 4, pritličje opozarja na novodoŠIe velike partije stekle-nine, porcelane, emailir&ne kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po n^ni2|ih konkurenčnih cenah. - Vm Maso H Mktsa Izvora „Eflinosti" fri velike, moderne pri Dosfaji Biuio - Nabrežina se oddajo 673 Pojasnila daje oprava Edinosti. 6 1 1 1 KaJvlSje cene plačujem za _ v^ J o * m kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider* Jazbece v« mačk, veveric, krtov* divjih H« dometih zajcev. D. WINDSPACK Trat, Via Cecare Batftistf it tO II. nadtL, vrata 1« Sprejemajo se poiiljatve po pošti.