** t, pr»MÜOT. -J a»üj tfe"t . •sJ^r» HolkUfS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta prodrl: loitk Lswaiale Ava. OfflM of Pvblteatk» MST 9 Lawndal» A v« Taitpboo«. Kock ««II t*H u. AM * CHICAGO. ILL.. PONDEUEK, 2. AVGUSTA (AUGUST 2), 1M7 Bubwtpti- ».00 Tserty 8TEV.—NUMBER 149 Acraptano for mailln« at apaeial rate of posts«« provided japonska letala raztirala Kitajce Moški militariati ze ^¡ujejo "neodvisno ^do" v pokrajinama Pcipinga in Tien-tiina EISEKOVE ARMA-SE NI NA FRONTI JCIING, 1. avg.—Čete cen-mt kitajske vlade ao danes ^t na ae verno bojišče in priprtij je, da se vsak čas »polji z Japonci. iai, 31. jul. — Vodstvo ;e armade v severni Kiti je lačelo organizirati "ne-iino vlado" za pokrajini, te nahajata Peiping in Ti-Ipn. Procedura je podobna »Mandžuriji, katero so Ja-i okupirali pred šestimi le-Kajprej »o imenovali "odbor indrievanje miru" v Mukde-in iz tega je potem zrasla lds neodvisne države Man-tuo", na čelu katere so ja-aki militaristi postavili ce-rja iz bivše kitajske dinastije adiu. "Odbor za vzdrževanje v Peipingu in Tientsinu (izbran in na čelu je stari staung, ostali člani so pa ve-pripadniki stare klike h, ki je vladala v Peipingu krit Pekingu) za časa sve-vojne pod kontrolo Japon- ■c ti, 31. jul. — Po dveh Ik bojevanja okoli Peipinga Jknuina je bil odpor kitaj:^^V 29. armade docela zlomljen japonskih bombah iz zraka. il*ko bojevanje v Peipingu Tientsin u in tu pa tam v oko-k traja, vendar so ae glavne »»je razbite 29. armade u-fflile v južnozapadno smer Peipinga. Del Tientsina je pa ikmenu in med gorečimi bije na tisoče kitajskih tru-l večinoma žen in otrok, ka-»»o ubile japonske bombe iz ah Ctttralna kitajska armada WJ0 mož, katoro je general ■"f Kaiaek poslal na pomoč N«*nima provincama Cahar '■opei. k ni dospela na fron-se nahaja, ni znano, diktatorja Kaišeka pre- * »Pele z vseh strani K ita j-"ij w upre z oboroženo si- invaziji; z vseh stra-1 Rajajo ponudi* prostovolj-v armadi. Cim pa je , lz,av'l \ četrtek, da se •centralna vlada v NankiQgu ¡7 "do zadnjega v' japonski vojaAki le-? Uk,jJ "^'»dli 1'aotingfu, 80 ™<> "<1 1'eipinga, kjer je ' «ntiki- za prevažanje vo-» J»iionHke bombe ao tam-l', v ^ugih okoliških krajih ^ vHiko «kodo. operirajo z bliskovi-Naj prvo pridejo le-skupinah, ki de-'«""»jo MradnWia kitajskih * |>h M Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so v petek obiskale: Frances Omahne, Yale, Kans., Josephine Hudale, Brad-dock, Pa., in Rose Hudale, Wil-merding, Pa. — V soboto pred-poldne na» je pa obiskal Anton J. Terbovec, urednik Nove Dobe, glasila JSKJ, ki je bil na potu na Ely, kjer ima gl. odbor njegove jednote ta teden polletno zborovanje. Milwauäke novice Milwaukee. -— Zadnje dni je umrl Frank Prah, gostilničar. Zadela ga je kap. Star je bil 49 let in doma iz Bučke na Dolenjskem. V Ameriki je živel 30 let in tu zapušča ženo, pet sinov in hčer. — Dalje je umrla Magdalena Bokal, stara 70 let in doma iz Litije. V Ameriki je bivala 35 let in tu zapušča sina. Bila je vdova. — Frank X. Veranič, ki je nedavno resno obolel, je odšel v znano Mayovo zdravilišče v Rochestru, Minn. — John Remec in njegova žena sta te dni slavila 26-letnico svojega zakonskega življenja. — Poročila sta se Luka Janžovnik in Mary Dragan, vdova. — V sosednjem She-boyganu je bil znatno poškodovan pri avtni nesreči Cenko Run-tas. — Petindvajsetletnico poroke sta tamkaj praznovala Frank Fale in žena ob navzočnosti 17« «petov. < Novi upori med španskimi fašisti "Nevmeševalna" komedija v Londonu ae nadaljuje > --V* MADRID, 1. avg. — Vojaški upori v Frankovi fašistični armadi ao izbruhnili tudi v Santan-derju. Motrilu in Malagi. London. 31. jul. — Na včerajšnji seji mednarodnega nevme-ševalnega odbora je sovjetski poslanik Majski ponovno izjavil, da sovjetska vlada ne bo nikdar priznala legalnih bojevniških pravic Frankovi fašistični jun-ti v Španiji. Ostale države ae še vedno prepirajo glede odpoklica vseh prostovoljcev iz Španije, toda sastopnik Poljske je rekel, da je v španski lojalistični armadi okrog 4000 poljskih ko- ta soctlon 1108, Aot of Oot I, 1»1T, satkorlsod on Jano 14, lü»- SENATOR NYE SE JE ZVEZAL ZGIRpUEM Burbonci pričali udrihati po zves**m delavskem odboru ODBOR HOČEJO PA-RALIZIRATI Washington. — le 11 mož; ostalo moštvo, 28 po številu, je po napadu od veslalo v Čolnih po odprtem morju in vsi so izginili. Mezdni zakon sprejet v senatu pojavijo vojaška ET™* w'7lla » moštvom in C kl hri razpode Ki-r "«upirajo središča. Ki *•»>. *to ho brez moči. LTV'1 J11' - 1'radno po- L n* v' jsponuke čete z ra-k ^ akcijo" vzel« k^.J, *"ntr"l<> vse Rtrste-; * n» teritoriju med za-» ' r,il v ni in vzhodu ^ ' '«nirting 7jipadno od J"rK,n«ki parlament Msik» r)"jn»' vojaške pro- J* Uk°J ««P»- ni"l»ljujejo in do-^n.ko |KH,top.nje K dT MUlk ^»»nike ve- ^ *«iT" "nobw, ... * v "notra- K *v*rnmm Kitaj Rusija pričela graditi nebotičnik Visok bo 1300 čevljev, najvišji na svetu Novodealovci strnili svoje moči v kongresu Wahhington. D. C.. 1. avg.— Zakon minimalne mezde in maksimalnega delovnika pri vseh podjetjih, ki proizvajajo blago za meddriavnb trgovino, je bil včeraj sprejet v senatni zbornici s 56 proti 28 glasovom in poslan v nižjo zbornico. Demokratje iz južnih držav in republikanci so glasovali proti. Predlog, da se osnovs vrne odseku in tamkaj ubije za to zasedanje, je bil odklonjen 48 proti 36. Zakon, kot je sprejet v senatu, določa 40c minimalne mezde in 40 ur maksimalnega delovnika. Delodajalci, ki uposiujejo manj ko 10 delavcev, so izvzeti. V istih obratih, katere pokriva ta zakon, je prepovedano tudi otroško delo. nje proti delavskemu odboru, katerega kritiiira radi "pristra-nosti" napram delsvstvu. V tem ae je defiliitivno zvezal Tomom GirdlerjSm, morilcem jeklarskih delavcev in razbijal-cem delavskih unij* Zvezal se je s Samom Jonesem, Girdlerjevim agentom v Waahlngtonu, ki je iz avojega urads prej založil časopisne agencije s kopijami Nyejevega napada na delavski odbor kakor pa je prišla izjava iz senator J evegs , M rada. Nye najbrt ni na kaj takega računal, toda Girdlerjev agent Jones ni mogel atrpeti, da ne bi takoj stekel v časopisne urade t Nyejevim napadom. Ta incident je Nyeju definitivno pritisnil pečat Girdlerjevaga služabnika. Kombinacija veUkegt prijatelja miru in največjega nasilneža v deželi je res čudna, toda v VVash-ingtonu se zgodi marsikaj čudnega. Sličen napad na delavski odbor je objavila tudf Ameriška trgovska zbornica, kar seveda ni presenetilo nikogar. Neyjev napad je pa definitivno presenetil progresivne in delavske kro-ge. V nižji zbornici je pa dvignil kopje proti "pristranostl", "komunizmu" in "uničevanju Industrij" po delavskem odboru kon-gresnik Rankin iz Mississippija. Rankin je obdolžil odbor, da Je odgovoren, da je neka oblačilna firma v Topelu, Miss., zaprla vrata, ker je insistlral, da imajo delavci pravico do organizacije. V uradu delavskega odbora so potem izjavili, da odbor še nI I>odal svojega odloka v tej zadevi. Rankin je tudi rekel, da delavski odbor uničuje industrije na jugu, ki se že dolgo ponaša z največjim izkoriščevanjem delavcev. Nye v avoji izjavi argumentira, da je zvezni delavski odbor preveč pristranski in da ga povprečni Američan smatra za privesek €10. Prsvi, da bi mo-(Dalj* m t. straal) Istočasno se je vršil v Relgra-du pogreb patriarha Varnave, poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Pogreb je imel značaj demonstracij, pri katerih je ns tisoče pravoslavnih Srbov vskli-kalo, da je patriarh "mučenlk, ki je moral umreti za pravoslavno vero." To je bil v zgodovini Srbije prvi pogreb patriarha, pri kste-rem ni bil niti eden minister ns vzoč niti noben član kraljeve rodbine. Knez-regent Pavle, «trie malega kralja, ae je umaknil na Bled v Sloveniji. V žalni procesiji so nosili tudi cerkveno ban-dero, ki ga je policija raztrgala pri demonstracijah zadnji teden. Med pogrebno proceaijo ns uli csh je bilo več incidentov, kl ao razburili množice pravoalsvnlh vernikov. Ob poti h js podrl oder sa gledalce in več oaeb je bilo ranjenih in v drugem slučaju ao ljudje savpili, da policija noče klečati in a tem sssrsmuje mrtvega patriarha. Kasneje je okrog 600 dijakov napadlo kavarno, v kateri ae navadno shajajo poslanci, ki so zadnji teden odobrili konkordat a papežem. 2andarjl ao s nasajenimi bajoneti zaprli neko ulico, toda demonatrantje so rsstr-gali žandarskl kordon in prišlo je do kratkega spopada, v katerem sta bili dve osebi ranjeni. Japonska svari velesile: Roke proč! Niponski imperialisti v mrzličnih pripravah na večjo vojno Vaini zakonski predlogi bodo na jbri ostali na polici PREDSEDNIK KON-FERIRAL Z LA FOL-LETTOMA Film o mašakru štavkarjev tabu v mnogih krajih Washington. — Is mnogih krsjev dežele prihsjajo poročila, da gledališča nočejo predvajati filma o policijskem masa kru Jeklarskih stavkarjev v So. Chicagu na spominaki dan, bodisi na lastno iniciativo ali ns odredbo oblasti. V Minnaaoti ga ne bodo nikjer predvajali, kot poroča glasilo farmarsko-delav-ske stranke. V Ktnoshl, Wis., so ga obljubili, toda ga do zdaj še ni bilo. V Chicagu ga 4* prepovedala policija in slično tudi v St Loulsu. V New Yorku Je film samo pokukal, nakar so gs vzeli takoj iz prometa. Moitkva. — Rusija je te dni pričela graditi v osrčju Moskve največji nebotičnik na svetu. Visok bo 1300 čevljev sli 52 viš-1 ji od Empire State Buildings v New Yorku. Imenoval se bo Ps-lača sovjetov in gs bo kronsl o-gromen kip Lenina. Glavna dvorana, v kateri bo zboroval vse-sovjetski kongres, bo imela 20,-000 sedežev. Najvišje poslopje je danes v Moskvi neki hotel s 14 nadstropji. Poleg Palače sovjetov, ki bo postavljena v spomin revoluciji, novi gradbeni načrt določa gradnjo več drugih nebotičnikov. Knjižni trust bo postavil poslopje s 23 nadstropji. Potem bo vlada zgradila Institut znanosti s 24 nadstropji, nov hotel s 17 nadstropji, akademijo znanosti z več ko 15 nadstropji. Pred revolucijo je bilo najvii-je poslopje v Rusiji neka apart-mentna hiša s 11 nadstropji Tokio, 81, jul,—Japonska vlada je posvarila vae velesile, naj drle roke proč od Kitajske. Zu-nanji minister Kokl HI rots je v četrtek rekel v poslanski sbor-nlci, da bo Japonska kratkomalo savrgla vsako sunsnjo Intervencijo v konfliktu v severni Kitajski. Pri Imperialističnem ropanju hoče Imeti proste roke. Parlament Je bres debate dovolil vladi 127,000,000 sa ekspe-ditlrsnje vojne a Kitajsko. Revidiral je tudi naborniški sskon in dal generalnemu štabu polno moč, da pri rekrutiranju vojakov lahko snifta starost in poljubno spreminja druge kvalifikacije. Dsl mu je tudi proate roke glede vojne cenzure. Vsa Japonska je v mrzličnih pripravah na večjo vojno s Kl-tajsko. Vojni minister Gen 8u-giyama je pred parlamentom rekel, da severna kitajska armads ne dela Japoncem preglavic, kar bodo s njo lahko hitro oprsvlli, tods treba se je prlprsvltl ns bej • centralno kitajsko armado. Mornariški vojni svet js Isds-Isti načrt ss svakuseijo Japoncev is juine In centralne Kitajske v slučaju potrebe, kakor tudi * protektiranje japonskih interesov v vseh obrežnih mestih, kar pomeni, da bo atopils v akcijo vojns mornsrics. Podadmlral KlyoSi Hasegawa, poveljnik bojnega brodovja v kitajskih vodah, je zagrozil centralni kitajski vladi s napadom na vsako obratno mesto v centralni ali južni Kitajski, kjer se bodo pojavile ao-vražne aktivnosti proti Japoncem. Poročila govore, da ao se slednji začeli seliti v maanem obsegu v severno Kitajsko. tendon, 81. Jul.—Zunanji minister Anthony Kden Je na In-terj>elaclJo laborltov Isjavll v parlamentu, da Anglija ne bo priznala nobenega teritorijalnega razkosanja Kitajske po Japon-Mki, toda vladi "nI mogoče pod-vzeti nobene Iniciative," da bi ustavila japonsko-kitajskl konflikt. Laboritje so zahtevali, da Anglija nastopi proti Jajninskl skozi Ligo narodov. Kden Ja od-govoril, da se ti) težko zgodi, ker nista članici lige ne Japonska ne Združen« države. New York, 81. Jul.-4'red tu-j kajšnji japonski konzulat je zadnji četrtek prišla večja skupina i asortlranlml političnimi napisi in protestirala proti Japonski invaziji Kitajske. Unija proborila delo vladnim ušlukbencem Washington, — Na prizadevanje United Kadsral Workers unije, ki se Je pri delavskem od-lx*ru potegnila za šest odslovi jenih delavcev, j« zvezna komisija za socialno zaščito U» vrnila delo Štirim uslužbencem, dva druga pa še čakata rašltva njunih slučajev, Po zatrdilu unij« so bili odslovtjeni radi unijskih aktivnosti. Washington. (FP) — Med kongresnikl In senatorji je v teku velika kampanja ss takojšnje Sončenje kongresnega zaaeda-nja. V senatu ji načeluje podpredsednik Garner, kateremu kapltallatlčnl časopisi pripisujejo saslugo sa poras Roosevelta v sadevl vrhovnegs sodišča, v nitji sbornicl Jo pa vodi John J. O'Connor is New Yorks, predsednik vpllvnegs odseks, kl določa, kaj pride na dnevni red. Namen te kampanje je, da kongree poloti na polico vso važno sakonodajo, kl Je na predsednikovi nujnostni Usti. Gdlns motnost Js, ds bo kongrss sprejel novo postavo sa reformiranje procedure na nitjih svesnlh sodiščih. Osnutek bo le te dni prišel pred senst. Slabši so isgledl ss vsskoni-tev načrta ss določanjs minimalnih plač In mskslmalnsgs delovnika v meddržavnih industrijah. Senat Je sicer Is prišel i ^vštevanjem osnutka, tods v nitji sbornicl Je še vedno v roksh odseks. Blično js tudi s stanovanjskim načrtom. Ni ps nobenih Ugledov, ds ss bo kongrss lotil nove farmske sakonodajs. Z osirom ns osnutek glede plač in delovniks Js senstor Vsnden-berg prišel ns dsn s več smend-mentl, ki nsj bi klorofor-mirali Wagnerjev delavski takon In gs nsprsvlll le krpo papirja. Vandenbergov! amendment! prepovedujejo sedeče stavke, garantirajo garjevcem "pravico do dela" ali skebanja, podvrgsvsjo unije k vladni kontroli In vaebu-JeJo ostale za h U ve ameriškega veleblznlsa v zvezi a tem vprašanjem. Z namenom, da reši vsaj nekaj svojega programa, se je Roosevelt ob koncu zadnjega tedna odpeljal na svoji Jshti po reki Potomec s senstorJema Rarkleyjem In l*Follettom Ur wlsconsiiiskim governerjem Phl-lipom LaKollottom. O čem ao konferirail, niso hoteli povedati, senator UKotlette Je le dejal, da Je proti zaključku kongreaa, dokler niso rešeni važni osnutki. Ta sestanek predaednika s obema LaKollettoma Je vsekakor obrnil mnogo |wsomostl v političnih krogih. Takoj so nastala ugibanja o novi politični regru-periji, kakor tudi, da Roosevelt namerava P h i 11 p a LaFolletta imenovati na Izpraznjeno mesto v zveznem vrhovnem sodišču. On Je znan progreslvec, kompe-tenten Jurist in prihaja a sred-njegs zapada. Senator LaKollette Je v odsotnosti senatorja Norrisa vodja progreMivrev v senatu. Odkar so aa ju* n I burbonci pričeli obračati od pred*«dnika, Rocaevelt veliko bolj potrebuje |>omoč! progresivnega bloka kakor kdaj prej. V sled tega zadnja konferenca med predsednikom, LaKollettoma in senatorjem Rarkleyjem, vodjo demokratov v gornji zbornici. Prodava otvoritve velikih aovlh satvomlr na reki Tmmmm pri j«« Ch Irkama age. Jez hi» do-graja* leta IM» In ho vUofc 194 čevljev. Nove sat vomlre m dvignile reko za 15 čevljev, kar hm gočile plev» večjih ladij. Sodišče v Texasu pri• etriglo peruti policiji llouston, T«*.—Tukajšnja po. licija na bo v bodoč« mogla več aretirati stavkarjev na obtožbo potepuštva, v »led česar Je bila tirana pred sodišče. Državno vrhovno eodlšče Je odredilo, da Je imelo nižje sodišč« prav, ko je policiji pristriglo peruti. Kampanja za organiziranje uradnikov v Bostonu Ro« t on. Odbor sa Industrijsko orgsnizarijo Je otvorll urad za organiziranje 100,000 uradniških uslužbencev, bančnih kler-kov in inšuranc-agentov v tem mestu. Kampanjo bo vodila nova unija CIO United Office A Professional Workers of America nvirifi PROIVETA v ukiiwiu. M primer [J uns M. mmairnn §*mmit. te »MI » PmmvM» i* prsw«MM>, 4* i Konfuzija ae nadaljuje Zanesljiv novodealski vir J« informiral Javnost, da se je število brezposelnih delavcev v Združenih državah znižalo v prvi polovici tege leta na test milijonov. Zanesljivi delavski viri M nt bodo strinjali s tem poročilom, toda v tem momantu se ne bomo bavili z vprašanjem, kdo Ima prav. lati novodealski vir pa svari induatrijaka magnate, da morajo dvigniti produkcijo dvaj-sat odstotkov nad vrhom iz leta 1929, ¿a hočejo, da bo teh lest milijonov brezposelnih delavcev absorbirani»! v privatnih industrijah, nakar ae bodo iznebili federalne relifne akcije. Na drugi atranl pa čitamo poročila, ki prav nič ne kažejo, da bi se Industrijski magnatje kaj brigali za zniževanje brezposelnosti, čeprav silno godrnjajo nad nadaljnjimi relifnimi ake-mami federalne vlade. V teh poročilih je povedano, kako ae velike ameriške korporaclje kosajo med seboj v dobavi novih "labor saving device«", to je mehaničnih iznajdb, novih strojev, s katerimi nameravajo nadomestiti človeško delovno ailo. Sploh Ae ni bilo v zgodovini takega navala za nove Iznajdbe v industrijah kot v letih to depresije, če so vaa ta poročila resnična in ne vidimo razloga, da bi ne bila. Ameriških kapitalistov se je zadnja leto polotila velika menija, da bi ae najraje otresli vaeh delavcev, če bi se mogli — zlasti odkar novi deal daje delavcem z Wagnerjevlm zakonom in aocialnlm zavarovanjem "veliko potuho". Vsi novi stroji, ki so ae porodili med depresijo, ne bodo praktični, nI pa nobenega dvoma, da mnogo teh iznajdb je praktičnih In to pomeni, da bo na stotlsote delavcev izpodrinjenih in vrftenih na cesto. Na ta način ne bo nikdar konec brezpoaelnoati. Iz tega razloga ae zdi apel na induatrijake magnate, naj dvignejo produkcijo 20 odstot-kov nad vrhom Iz leta 1929, navadna faraa. Tudi v letu 1929, ki ae je ovenčalo s najvišjim vrhom kapitalističnega blagostanja v zgodovini Amerike, dokler ni zdrknilo v eno največjih kriz — je bilo dva milijona brezposelnih. Kaj torej pomaga, če na eni atranl lezejo brezposelni v privatne industrije, ko pa na drugi strani lete tisoči delavcev Iz teh Induatrlj stalno na cesto zaradi vedno In vedno novih "labor aavlng devicea"? Bistvo Kooseveltovega novega deala Je v tem, da ozdravi in ohrani privatni kapitalizem, ki pa ae "mora |ioboiJšsti", kadar bo apet na čvrstih nogah. Delavci morajo v tem "poboljšanem" kapitalizmu imeti več pravic, a tudi oni, delavci, se morajo "poboljšati", drugače "naj kuga zadene obe hiši"! To je bistvena filozofija novega daala It) v to smer drže vsi novodealski zakoni zadnjih štirih let. Ce si bo ameriški privatni kapitalizem v procesu tega "poboljšavanja" zlomil vrat, ne bo to zasluga novega daala. Novi deal noče smrti privatnega kapitalizma, marveč mu hoče novega življenja In doatl dobičkov. Privatni kapitalizem Je pa še neštetokrat demonatriral, da ae ne mora poboljšati, če bi ae tudi hotel, kakor a« ne mora volk izpreme-niti v jagnje. Volku lahko izderaš zoba, ali potem ne bo več volk In poginil bo lakote. To ae lahko zginil tudi z ameriškim privatnim kapitalizmom, če ga bo novi deal "zdravil" toliko časa. da mu izdere zobe. Zavedni delavci Amerike ae ne zanimajo za ozdravljenje in ohrano privatnega kapitalizma, toda. če bolni kapitalizem podleše zaradi igno-ranc« sdravnika, ImmIo delavci to prej prlpiaall trmoglavi naturl kapitalizma, a tudi na zdravnika ae ne bodo jezili 1 Novi deal. stari daal. noban deal ne more ustaviti razvoja mehanike v maani produkciji. Kaj bo torej z odvišnlmi delavci in kronično brezposelnostjo, ki bo atalno naraščala bolj ali manj? Mar to vprašanje reši vlada a svojim relifom? Nikdar! Kaj torej? Samo dve poti sta. Nekomu, ki prida za novim dealom. ae bo moralo posvetiti, da socialna odgovornost In privatna produkcija ne graata akupaj in kdor Je odgovoren za hrezpoaelnoat. naj bo še za produkcijo! To ho driavnl kapi-. tallsem. Druga pot Je, da al delavci (»omagajo aami na kooperativni način In polagoma tagoapodarijo nad produkcijo In dletrlbucijo dobrin. Ta način Je jako počaaen, Ima pa pogoj najzdra-vajše ekonomake In Industrijske demokracije. Glasovi iz nase Odkrivanje "BalkanceV! Cleveland, Ohio, -w V ponde- jak, na 26. džulaja, Je naš meščanski Hat Plain Dealer poročal, da /e bilo 15 tieoč Jugoelovanov pri odkritju spomenikov Ivanu Cankarja, in Simonu Gregorčiču. Enakopravnost pa ni nič drugi da« čestitala možem kot so Tone ana, Jože Grdina, Janez Mi-(nekdanji elevelasidaki alderman), monalgnor Vitua Hri-Jt B. J. Ponikvar (tudi monalgnor), dr. Trdan, ki je maševal dopoldne v cerkvi av. Vida, kakor so nam povedali, če je raa all ni, ne vem. Nekateri pravijo, da a v. Vid Je precej dolžan našemu domaČemu podjetju Sloven-aki dobrodalni zvezi Ako av. Vid ng be mogel plačati, bo pa Bog plačal, plačano bo. Veste, včasih verjamem uis Seme zaslužijo javno priznanje in sodelovanje naš vaeh. Upam, da ae bomo VSI atrni-11 v eno veliko družino in delali na tem, da ne bo še peta "labu-dja pesem". Anna Traven. PONDElJPu Malo tega m Ivan Molek onegil Petineedemdcaetletna starka in delavska bojevnica EÖa Reeve, ki se je v zadnjih M MIh udeležila akoraj vaeh večjih deiavakik bojev. Zahvala sa presenečenje Cleveland, O. —- Ko ao naju v nedeljo popoldne, 11. julija, apra-vili na Goriškovo farmo, jva mislila, da sva ae pripeljala na Ja-dranov piknik, kakor so nama rekli domači in prijatelji. Tam ava našla lepo število ananih obrazov in najina prva misel je bila, da piknik ni bil alabo po-sečen. Mislite al najino presenečenje, ko ao ae nama naposled odprle oči, da ao ae vsi ti prijatelji zbrali, da akupaj t nama proalavijo 26 letnico najinega zakonskega življenja — najino srebrno poroko! Komaj ava izstopila iz avta, že je bila gneča okrog naju in vel ao nama segali v roko, midva pa ava debelo gledala. Nato se nama je posvetilo, "koliko je bila ura". Presneta reč! Nisva vedela, da imava toliko prijateljev. Kaj naj zdaj rečeva? Običaj je, da se da v liste zahvala z imeni prirediteljev in vseh udeležen cev. Toda to vzame preveč prostora, ki ga našim listom itak primanjkuje. Saj bi vzelo skoro dve koloni, če bi hotela navesti imena vseh teh prijateljev, k so nam skupaj z najinimi otroci pripravili to nadvse prijetno presenečenje ter naju lepo obdarili Zato misliva, da bo najbolje, če se na kratko prisrčno zahvaliva vsem skupaj za njihov trud in ljubeznivost, ki so jo nama izkazali ob tej priliki. >. Poveva vam, da nama ll.juli, ne bo Šel nikdar iz.spomina, sa, je bil eden najlepših dni v najinem življenju. Upava, da se bova ob priliki lahko oddolžila vam vaem za vašo ljubeznjivo skrb in prijateljstvo, ki ste ga pokazali na tako lep način. Bodite vs akupaj prisrčno zahval jeni! John in Mary Krnel. Zlet soc. Zarje Cleveland, O.- -Kakor je bilo že poročano, priredi soc. pevski zbor "Zarja" članski izlet dne 8. avgusta na Tanckovi farmi Mentor, O. Odbor je prišel sku paj in uredil vse potrebno, kar se tiče vožnje in okrepčil. Trok bo odpeljal izpred Slov narodnega doma že ob 9. dopol dne. Zato se pozivajo vsi tiati člani in članice, ki nimajo svojih vozil, da pridejo v Dom pravočasno, da se peljejo e trokom Vabljeni ao tudi prijatelji in člani soc. kluba, da gredo skupno z nami, ako nimajo vozil. Oni ki pa imajo svoja vozila, lahko pridejo kadar se jim zljubi. Ti sti, ki še ne veste za cesto, pel j i te se skozi Willoughby čez železniško progo in zavite čez mali mostiček, potem pa levo ob reki ali takozv. "Lost National rd" do letališča za zrakoplove; zavite desno in se peljite do napisa "Salvation Army." Tam peljite notri in boste na mestu. Odbor bo gledal, da bo postregel vsem zadovoljivo. Imeli bomo dober prigrizek in tudi pijačo. Ker je prostor prijazen, bomo imeli razne igre in tudi ba-lince bomo vzeli s seboj. Ves prebitek tega zleta je namenjen v pomoč Proletarcu. Vsi prijatelji in simpatičarji soc. Zarje ste vljudno vabljeni, da nas omenjeni dan obiščete in se bomo v prijaznem gozdičku skupno zabavali. J. K rebel, predaednik. Proleatnt ahod Jekla rakih aUvkarJev aa Pub lir Square. (Vveland. proti rabi mIHee aa razbijanje stavke. Htavkarjl ao grotaatirali Uspeh jeklarske kampanje v St. Louisu St. Louia. — Jeklarski kampanjski odbor je v enem letu, odkar je pričel z delom, v tem meetu organiziral 20,000 jeklarskih in Mesarskih delavcev. Od teh Jih dela 12.000 pod kolektivnimi pogodbami. Teiave t naio «loveniči^ I V starem kraju se pisatelii in * ■ vedno prepirajo, kako in U ali ona pravopisna oblika ževnem jeziku. Na primer še ¿^U sedinili, če je prav "solne*" ali , To ni nič čudnega, kajti dejstvo ie h. I književni jezik še mlad in se IL J ni uitaljen, kakor je na primer knjiLvJ gleščina. Medtem pa vidim v Z l liatih in knjigah vedno več srbohrvaški ■ in tudi srbska krajevna imena uLlufno J jo. Včasi, ko smo bili še v Avstriji Lm za Beograd lep slovenski izraz Belmd J grad, danes je pa ta beseda pozabljena 1 no, da ne pozabijo še Dunaja in nfej0| in Roma namesto Rim! Radoveden »eJ ao tudi bratje Srbi nam tako uslužni 1 Med nami v Ameriki je še slabše Cel hotel kateri Američan učiti slovenščine I ših tukajšnjih časopisov, bi naletel na I vraga. Brez malega v vsakem listu bil malo drugačno slovnico in drugačen urj in obupano Se bi prijel za glavo: Katel prav? "I Najlepše v nekaterih naših listih je J ae bolj in bolj poalužujejo angleških »J slovenščini. Nekateri listi na primer nJ njajo krajevnih imen in pišejo: Vest irl holm namesto iz Chisholma, nesreča v J namesto v Akronu. V starem kraju bi J jali šolarju, če bi pisal: Grem v LjubljJ doma sem iz Novo mesto, tukaj pa rJl šejo v tej formi imena ameriških krajJ sleč, da so bolj kunštni, če to delajo. | Zakaj niso dosledni in pišejo tudi J imena brez sklanjatve? Na primer: Apl predsednika Roosevelt je bil brez Jj Američani, katerim je naš jezik — kaki slovanski jeziki — kitajščina, bi nam bil hvaležni in morda bi kdo naših "amerikl torjev" dobil patriotsko nagrado. 1 Spominjam se nekega incidenta. MilJ socialist po imenu Thompson je prišel v I ni stan stranke v Chicagu in se hudoval J Petriča, takratnega tajnika JSZ. Hudof je zato, ker je opazil v debelem naslovu J letarcu svoje ime v drugem sklonu "TB aona". Zakaj kvarite moje ime? — je] čeno vprašal Petriča — Moje ime je Thons ne Thompsona! Cemu sufiks "a" na J — Petrič mu je pojasnjeval in pojass pravila slovenske slovnice, a vse zaman] mogel razumeti in odšel je uverjen, da jm letarec popačil njegovo ime. Ce torej oj mo sklanjatev osebnih imen — Molek, M Molku (Moleka, Moleku je napačno) — I za velik skok v angleščini oziroma v amen ščini in kmalu bomo imeli svoj poseben j V to smer nas pehajo vsi oni, ki insistj da je treba rabiti v naših listih angleško d "Mra. John Kovač". V angleščini je u d pravilna, v slovenščini je pa "gospa Johj vač" smešna, ker gospa ne more biti JoM Janez, temveč le Johana, Ivana, Urša ali I Kovač. V napačnem so tudi oni, ki hočej bodo "mr., mrs. in miss" tudi v »love^ Mr., Mrs. in Miss kot so v amerikanščinj nas je mister gospod in gospoda ne pišd veliko začetnico, kakor ne pišemo Reneral kadar rabimo mistra, delamo to v »loverl pomenu, ne v angleškem. Kapitalni amerikanizator slovenščine ji kakor oni, ki prevaja članke FMSa v m zik; on piše tudi predsednik in kongr«« i začetnico. Res je križ z našo slovenščino. Se Slovani gledajo nanjo nekako prezirno. leti mi je urednik Spravedlnosti, čeikag» aliatičnega dnevnika v Chicagu, rekel, i slovenščina pokvarjena češčina. Jaz pa brž zabrusil nazaj, da lahko smatraj je češčina pokvarjena slovenščina! Naslov te razpravice "Težave z našo A ščino" ni pravilen. Glasiti se bi moral, ve naših Slovencev, ki ne znajo ali nočejo ti se vsaj priznanih slovničnih in praw* pravil našega jezika in ki ustvarjajo med ameriško-slovensko časnikarsko mešanic« Površna Amerika kooperative sachussets) je dala z velik mi -trn»^ neko prazno hišo. Ko vodstvo zavoda odkrilo, da hi*a. a ^ pravili, ni last banke, pač P® 9 naprej . . . Pred drajsetimi leti I (|ftP|Ms*gl avgu«ts 191| I Dommis tesfi. V CtoM Korče. bivši gl. blagajnik SNI-*. let in rojen na Vrhniki. D,l*v*k* resi«. Suvks ieksa^^ v Chicagu je bila hitro končane, zvišale mezdo. ^ f SvH^vm ^«••-¡¡¡'.Sal lit___aaI« «r.m vii >o\M si» Je tf1* giji so začele ufefles. N"v* da je dospela v Francijo Ruska ravolucij* &JaJ ^¿'s*^ da so se tri ruske divizije fronto v Galiciji in prepuM" Nemcem in Avstrijce"» 2. AVOUST£ e8ti s Primorskega teklem letu ^ proslave "žitne bit-KJ5h so podeljevali ¿niki faAUtičn« stranke .-bluti denarne nagrade m poljedelcem, ki so ae J d» «o na svojih poseli velike uspehe v goje-iit. Podeljene pa so - tudi poljedelcem, ki irsli svoja zemljišča ji veliko pažnjo dru- ^priliki je bilo govora tu-m letošnji letini, o nje-in neuspehih, bodo- ___ih itd. Slednjem prinašamo iz-> iz poročil glede gospodar-goriški, tržaSki in puljski jini Niso na teh že omenje-jvečsnostih bile prinešene Hboe statistike in tudi pre-eelotnega gospodarstva ni i in ne popoln, vendar pa dalo možnost, da lahko rimo le nekaj podatkov os. j;jj o stanju letošnje le-11 tem v zvezi tudi stanje gtva predvsem našega J v Julijski Krajini, kljub (di ni bilo »tanje gospodar-, ¿edano s stališča kmetove-položaja, ampak sf* a državne italijanske stične politike. ieji deželnega odbora sa itivno ekonomijo v Gorici tt dr. Tomaž Ciampini v govoru v glavnih pote-I gospodarsko stanje te-Povdarjal je, da je go-tvo v goriški pokrajini 11 pospešenim tempom v i sankcij ter je na ta način i zvišanje produkcije v negospodarskih strokah, apo hočejo obdržati še v , Zaradi znane avtarhistič-:ike, ki jo Italija mora vo-flvsem zaradi slabega fi-stanja, bodo sedaj tu-ostaiih odsekih goriškega itva, ki do sedaj ni za-< znatnih uspehov, posku vse načine dvigniti pro- io letino je smatrati v «n u povoljno, čeprav so kulture, ki so karakte-za goriško pokrajino trpele in seveda znatno ¡obrodile. Tako je posebno inlo veliko trpela, to pa žalnih klimatskih neprilik. tfa je zadela posebno predele goriške pokra-kjer je vino glavni pride-V nvnini se je posebno iz-koruza, ki je dobro obro-»iwv tako krompir. Pridelek )« bil zadovoljiv, kar je KlavneRa pomena za «jo in njeno prospevanje »tem posredno dan pogoj !#del«tvo. Cene glavnih kov ho bile zadovoljive. Za-gleda prefekt v bodoč-Mjedelitva z zaupanjem, J bo moralo to doprinesti k konsolidaciji velike žrtve. *> potrebne predvsem ■nsolidaeijo lire na medna-trgu. Odloki Klede mo-c»jske prodaje volne, pše-* kokonov no bili izvršeni «n so priborili kmetu Ctner v Prodaji njegovih i>obra je bila prodaja P™ tako so šli dobro tudi sviloprejskl kokoni. opozoril ns potrebo ■ «načHve za izvoz suro-J/T*'kir W pripomoglo k ni ^ji. Za uspe-^vsnju krompirja in ' razdeljenih precej ^'«l*Klar*tveno nadzor-» P^valo po svojih u<1< ^jarstvo, živlnore-"«lojstv®. devalvacija "razčistila" gospodarski horizont, kakor tudi odprava raznih kompenzacij. V zadnjih deeetih mesecih preteklega leta je bilo odpovedanih 147 tvrdk, prijavilo pa ae jih je 202, Režim cen je bil zelo poostren zaradi devalvacije. Za bazo je bil vzet dekret 5. oktobra 1936, kj je odredil, da morajo veljati cene v mesecu septembru še za naprej. V pogledu kreditov je pra-i vil prefekt, da je stanje povoljno. V času abnormalnega stanja (ob napovedi devalvacije) ae je opažalo, da ao vlagatelji pričeli dvigati avoje prihranke iz hranilnic. Ko je bil prebreden ta čaa "popolnoma psihološkega značaja," se je zopet povrnilo prejšnje stanje zaupanja, ki je karakteristično sa normalnost in vlaganje prihrankov se je ponovno dvignilo v zadnjem semestru. Povečano delovanje, povečani dohodki posestev in pošiljke delavskih prihrankov iz Abeainije so brez dvoma povečale tudi denarni obtok. Zaradi tega tudi stati-atika deželnega delovnega urada izkazuje upadanje brezposelnosti. V tem pogledu niso bile podane a strani predavatelja nika-ke številke, ki bi nas posebno za-nimale. Prefekt pa je povdaril, da je bilo leta 1936 zabeleženo najnižje stanje brezposelnosti v zadnjih petih letih. >V mesecih avgust-september 1935, za časa priprav za abesinsko vojno, je bilo najmanj brezposelnih, kar je pač umevno. V Abesinijo je bilo odposlanih 550 delavcev is goriške pokrajine, katerim se je pozneje pridružilo še 250. Nad 800 delavcev eo zapoalile ladjedelnice v Tržiču. Precej delavcev ao vseli premogovniki v Labinju, rudniki v Rablju in tudi največje tovarne v provinci so znatno pomnožile delavske vrste. Prav tako zaposlujejo veliko delavcev obsežna vojaška dela na meji. Pri podelitvi nagrad 29 kmetom in velepoaestnikom iz Istne je podal gospodarsko etaaje comm. Luigi Bilucaglia, predsednik fašiatične zveze istrskih kmetov na avečanoati v Puli. Povdaril je, 'ida je fašistični režim v Italiji započel in uspešno dovršil sijajen povzdig kmetijstva/' Za njim je govoril dr. Leo Pe-tronio, deželni nadzornik za istr-sko poljedelstvo. Preteklo leto ni bilo ugodno za žito, ki je eden glavnih istrskih produktov. Ce bi pa ne bila izvojevana žitna bitka, ki je zelo povzdignila produkcijo, flOIIITI ""rmalnih trgov-kavami in prido- ■nskega trg« jt dobro * Stilno industrijo, u P°*bao dobrega od- L"?** "«vem abesin- Z rl S** to- V pospeše- drvarnica v M"*er), tovar-¿J *«h strojev v Batu-^ * tov»rna v Podgo-^ "^'trlja. .nduMrija > , :;;(""arna v Saloni. * **ekt Otaašfl» da je bi ae preteklo leto gotovo zaključilo s katastrofo. Z žitom posejane površine je bilo nekoliko ven ha nego lani, kar gre na račun pašnikov in slabih gozdov, ki ao jih prekopali. Celotna produkcija žita je padla za okoli 10%, donoa na ha pa od 11.44 na 10.27 kvin-talov. Kljub slabim klimatskim razmeram je znašal donoa na ha po nekaterih krajih celo čez 80 kv., srednji donoa pa je znašal na večjih kompleksih čez 15 kv. Zaradi propagande se je konzum gnojil podvojil, uporaba kmet-skih strojev se Je zvišala za 80 odstotkov, izbranih semen se je uporabilo že 90% od celokupne uporabe. Govornik je priznaval, da je istrski kmet doprinesel strašne žrtve za časa sankcij, ko je bila krma zelo draga, da »je mogel kljub temu obdržati sebi toliko potrebno živino. Tudi na tem polju se že poznajo učinki racionalne vzgoje na j pri pravne j-žih živinakih paaem. Z žitno bitko se je Italija rešila pred uvozom žita is inosematva(?). Toda kljub temu je treba nadaljevati pot. je rekel govornik. Sledila je razdelitev nagrad med velike in srednje posestnike, ki so dobili največ po 1,500 lir. Vsi ti ao večinoma Italijani in velepoeastni-kl. katerih večina stanuje v Italijanskih obmorskih mestih na istrski obali. V Vidmu je prefekt gr. uff. Testa v svojem gospodarskem govoru povdaril. da so klimatske razmere furlanskemu kmetu selo Škodile, posebno je trpelo žlte. Zaradi tega je donos ne ha slabši in znaša 16.4 kv. V Gorici se je vršila U slav-noet v dvorani bivšega Trgov-akega doma. Sitaacijo goriške pokrajine je bil podal Viaca. predsednik deželne komisije sa žitno propagando. Donoa žita na ha je bil pred žitno bitko 12 kv„ po njej pa ee je dvignil na 1» kv. Ker je bilo s žitom oosejanega 4,400 ha, ae je pri tem zvišala prodekcija sa 12,080 kv., kar preda ta vlja r rednost 1,000,000 lir. Znaten je donos koruze na ha, ki je bil preje 13.8 kv., sedaj pa ae je povzpel že na '24 kv. na ha. Ce računamo, da je a koruso posejanega zemljišča 10,343 ha. znaša prirastek torej 103,430 kv., kar da 5,000,000 lir. Tudi v goriški pokrajini je bilo žitnega pridelka manj nego 1. 1935. Spomladi je bi negajal dež, potem pa je pritisnila suša, tako da je letina snatno saoatala za letino l 1936. Posestva, na katerih so prejšnja leta pridelali 28 do 30 kv. na ha, ae zabeležila 1. 1996 snatea padec in je bil donoa na njih komaj U kv., to predvsem zaradi žitnih bolezni (rja itd.) Zaradi propagande sa racionali secijo semljišč ee je zvišala kui tivirana površina aamo za kakih 20 ha. 28,000 Ur nagrad je bilo razdeljenih kraškim kmetom : izboljšanje pašnikov, razširjenje njiv, očiščevanje kamenja itd Vaa jta dela so stala kraške kmete nad pol milijona lir. 8,000 lir nagrad je bilo podeljenih sa pridelavo semenskega krompirja goratem predelu goriške pokrajine. V ravnini ne morejo pridelaš! dobrega krompirja. Ta krompir je aalo dober, toda njegova produkcija je v opadanju. Nagrade so bile razdeljene tudi najboljšim., pridelovalcem koruse. Zaradi propagande ae je njeaa produkcija dvignila in je sebelešHe po nekaterih krajih celo do 80 kv. na ha. V tem pogledu je goriška pokrajina prva izmed vaeh pokrajin Italije. Tudi v tržaški pokrajini ao polagali veliko važnoat na pridelovanje kraškega semenskega krompirja, kjer ao doaegli 390 na ha. Prav tako bodo polagaii večjo Važnost na koruzo. V kratkem nameravajo oaušiti močvirno osemlje ob Pivki in njenih pritokih. Na tem osemlju bi bilo mogoče po končani osušitvi rt ditl 1,500 glav živine in pridela ti 8,000 kv. žita. bi bila celotna slika tega pogleda a fašiatične strani na gospodarstvo os. poljedelstvo v Julijski Krajini, nam manjka še opia sa reško pokrajino. Kljub temu pa ne bi bilo pokazano niti od daleč stanj* našega kmeta Morda ni bila ta svečanost primerna prilika, da bi pokazali vsaj približno ne samo produkcijo, ampak aplošen položaj kmeta, to že morda presega meje, aeveda pri vseh avečanostih, in tudi navideznega optimizma in nekaterih resničnih uspehov, da bi se gledalo nanj tudi z drugih vidikov. Kajti, četudi to preberemo, nam ne bo o našem kmetu prav nič jasnejša sliks. Dobro vemo, da mu gre aJabo. Zato bi tudi radi vedeli raje sa število, prodanih kmetij raznim bankam iz stare Italije, ki eo potem nastanile avoje koloniate na slovenski zemlji. Prav tako bi radi vedeli, kako ao ae dvignile cene in koliko ae je poslabšal pri tem položaj delovnega ljudstva, čeprav so precej porapozno oznanili, da so jim zvišali mezde za nekaj odatotkov. Splošen vtis, ki ga dobimo od raznib strani iz Ju-lijake Krajine je ta, da gre vedno slabše. Tega pa nikakor ni mogoče zahtevati od fašiatičnih govornikov ob slavnostnih prilikah. • (o. k.) Benitova ljubica dobila milo kazen Francoska vlada poti«* čila senzacijo Paria, 81. jul. — Parizu in tudi znanjemn svetu se je prošli četrtek obetala velika senzacija, ko je stala pred policijskim ao-diščem Madeline Gontagea, ker je 17. marca obstrelila francoskega poslanika v Rimu Karla de Chambruna. Nanj se je spravila s pištolo, ker ji je pokvaril ljnbesenBko afero z Mussolini-jem, katerega je proklamlrala za "največjega ljubimca na svetu". Pri ljubimkovanju je bil Musaolini po njeni izjavi sicer precej brutalen, toda ima tudi to svojo privlačnost. Boljša družba, ki je napolnila sodno dvorano do zadnjega kotička, je bila selo razočarana, ker je bila izgnana iz nje, ko je lepa Madelina pričela pripovedovati podrobnoati o ljubezenski aferi z italijanskim diktatorjem. Izpraznitev dvorane je zahteval vladni tožitelj v interesu "javnega reda in moralnosti". Obravnava ae je nadaljevala za zaprtimi vrati, toda je bila kmalu zaključena. Lepa Madelina je dobila eno leto suspendirane ječe in plačltev štirih dolarjev kazni — dokaz, da so francoski poslanikf v Rimu dovolj poceni. Na intervencijo italijanskega pariškega poslanika je francoska vlada prej tudi zaplenila tednik Izpovedi, ki je prinašal podlistke, v katerih je lepa Madelina opisovala avojo ljubezensko afero z "dučejem". Publikacija je bila ustavljena, ko je Madelina prišla do najbolj privlačnega poglavja ... sto filmskih zvezd In svetilnikov, ki so plačali po pet dolarjev vatopnine. Drugi večer je bil predvajan v vili Fredrica Mar-cha, kamor je prišlo okrog 20 povabljencev, ki so po končanju filma prispevali $14.000 za 14 ambulanc za španske lojaliate. Tretji dan je bil predvajan za splošno publiko v Philharmonlc Auditoriumu v Los Angeleea. Prišlo je skupaj dvakrat več ljudi kakor je bilo sanje preetora v dvorani. Tudi v tej avdienci je bilo vač filmskih zvead in svesdnikov. Vstopnina je ta večer prinesla $1000, $2500 pa je saašala kolekta po govoru piee-telja Hemingwayja. Dohodki teh treh večerov eo znašali o» krog $£0,040. ki bodo šli aa pomoč španskim lojalistom. S tam je &la dokazana komsroialna privlačnost filma, ki bo gotove v kratkem prišel aa filmski trg. Film sam na sebi je velika u» metnija. Slika ne bazira na zvezdnem principu, marveč je aktualni portret gradnje iriga-cijskaga projekta 26 milj sa madridsko fronto blizu vasi Faen-tenduena, da tojalisti podesstt rijo pridelek pšenice aa prehranjevanje obleganega Madrida. Projekt je bil še isgotovljan. V filmu nastapaio kmetje in delavci, ki grade projekt, in vojaki v sekopih. Sleherna scena jei vzeta iz aktualnega šlvljeihia v, krvavi borbi proti fašizmu. Nekatere seene eo strahovite, druge neprimerno kraene. Ivens pravi, da je bilo med snease njem filme pobitih 40% "igral cev" od fašističnih krogel. Amerika dobila krasen španski film Slika kaže gradnjo iri-gacijtkega projekta za madridsko fronto Hollywood, CaL — (FP) — Gibanje za pomoč španskim lojalistom je v filmu "Spanaka zemlja (Spanish Earth)" dobilo mogočno aredstvo v boju za poraz fašizma. Po mnenju holly-woodsldh filmskih veščakov je "Španska zemlja" največji film, odkar je Rusija producirala mogočni film "Kronštad". Sigurno je eden največjih filmov, ki so bili kdaj producirani. Nekatere slike tega filma so najprvo predvajali na kongraau ameriških pisateljev v New Yorku. Ves film je bil nato predvajan v Beli hiši za predaednlka Roosevelta in njegovo aoprogo ter nekatere druge vladne uradnike. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway, ki je napravil besedilo, in Joris Ivens, nizozemski direktor, ki je produclral film, sta nato odšla v Hollywood, kjer ata ga poetavila na ogled nekaterim igralcem in direktorjem. Prvo predvajanje filma je bilo v hotelu Ambassador, kamor je bilo povabljenih nekaj nad Zaščitna komisija udarila Illinois Zahteva reformiranje uprave penzi jakega aistema Chicago. — Zvesna komisija ki upravlja sakon sa aoelabio zaščito, je IUinoiau odrekla vaa-ko nadaljnjo aubveneljo is sves-ne blagajne, dokler drftava ne reformira evojega upravnega sistema v sveti s plačevanjem starostne pokojnine. Zveena vlada prispeva polovico, drŽava pa polovico pokojnine. Soclalno-zaščJtna komisija zavihtela bič nad lllinolakol pravo po daljši preiakavi, v ka teri je dognala veliko površnost brezbrižnost in dtakrimlfcacije V svoji obtožnici pravi, da ae II linoiska uprava ne smeni sa ti-soče epllkantov, ki eo vložili prošnje sa starostno pokojnino. Okrajnim odborom da nI dals potrebna pomoči in sadostnih in-štrukelj in se sploh ae smeni sa apela starčkov in stark sa povišanji pokojnina. V okraju Cook znašajo povprečne mesečne pen-zije od države in svesne vlade $19.90 na osebo, v drugih okra-jih manj. Državni blaginjski direktor A. L. Bowen je po tem obvesti-lu iz VVaahingtona naznanil, da bo država nadaljevala s plače-vanjam svojega deleža, to je po-lovico pokojnine 116,000 penzJo-nlstom, governer Horner pa se je razjezil nad svesno aociaJnota ščltno komisijo. Od lanakega do letošnjega julija je država Illinois prejela od federalm h de $9,500,000 v ta namen. Članice ženske brigate avtne unije v Detroltu, ki eo se prtglaaile aa diatribucijo unljakth letakov pred Fordovo tovarno Rlver Rouge. Radi obvestila, da Fordovi pobojnlkl pripravljajo nov napad na or-gaaiaaiorje, je unija prenehala z drugim poakusom, toda letaki vseeno prihajajo v roke Fordovim delavcem. RooseveK o linijski "odgovornosti" Kolektivne pogodbe kr-ie bolj podjetniki kakor unije Waahington. — (FP) — Pred-aednik Roosevalt je na čaanlkar-aki konferenci zadnje dni rekel, ko je bil vprašan, kaj misli o burbonskem kriku sa večjo unlj-ako "odgovornost", da ljudje pri kritiziranju unij često prezro dejstvo, da je kršitev kolektiv-nlh pogodb veliko večja s strani delodajalcev. M Dostavil je, da Isdajatelji ne pišejo radi o teh kršitvah v svojih liatih, šeprav jih je veliko s strani podjetnikov, in da vprašanje ni enostransko. O najnovejši kritiki zveznega delavske ga odbora, češ da Je preveč na klonjen delavcem, je Rooaeveit rekel, da je zadeva nekako ba lanclrana, ker so zadnje čase pričele napadati administracijo unije, češ da ni delavstvu dovolj naklonjena. Vprašan je bil tudi, kaj misli o legislaciji sa "disclpliniranje" unij. Pokazal je na angleški za kon sa registriranje unij, kate rim prepoveduj«* turi! večjn mm patične stavke, In dostavil, du se mu ta zakon vidi najboljša stvar v tej zadevi. Londonski profesor Harold Laaki, ki večkrat napiše kak čla-nek za ameriške liberalne publikacije, Je zadnjič rekel, da so angleške unije izgubile nad polovico članov — od več ko osem milijonov na tri in pol milijona in tudi delavska stranka Je v zastoju, odkar je Anglija po generalni stavki l«ta 1M26 sprejela tako zvanl delavski zakon. A meriški velebiznis zahteva še strožji zakon za vladno kontroliranje unij, m sira na okolščine. Funkcije in dolžnosti delavskega odbora so sačrtane v zakonu, katerega skuša sedanji odbor isvajatl "nepristransko". Toda burboncem ni všeč, ker vsevprek ne udriha po delavcih, predvsem po "komunističnem" CIO. Nye je tudi popolnoma ignoriral dajatvo, da nI še noben podjetnik Javno ugovarjal odlokom delavskega odboru s stališča, da niso basirani na faktih kakor jih ja odbor ugotovil a preiskavo. Gleda "delavske pristra-nueti" bi lahko marsikatera unija povedala, koliko Je odbor res pristranski, ksr unije v msrsl-katerem alučaju niso dobile, kar ao sahtevala pred odborom. V resnici je atvar popolnoma drugačna. Sedanja ' kampanja proti dalavakem odboru gre predvsem sa tem, da kongres odbije nadaljnje aproprlaclje za financiranje tega odbora. Valed velikega pritlaka s strani delavcev in unij, ki sahtevajo tovarniške volitve, kakor tudi, da odbor nastopi proti kršilcem Wag-nerjevega delavakega zakona, Je odbor prišel pred kongraa s zahtevo za nadaljnjih $1,800,000, da bo lahko zmogel dalo. Za letno poslovanje mu Je bil kongres določil le $760,000. Burbon-ci mu bodo skušali odbiti nadaljnje apropriacije ln s tem para-lizirati njegovo delo. Valed tega ti napadi radi "pristranostl" In sveže s "komunističnim" CIO. Homet starke v teranri Voengstowa M dele, ke je Ml z r kar je drašha prve del zanikala, leda je veeeae naprav Ha štrajkolomeko geeto la z «j« Železniške petki je. A Tebe v Reel Chleaga, lad. Delavri ee ee vrnili a V lea jen aekakšea dogovor med eni jo la fcsmpenlje, priznala sklenitev degevere. Ob «tvoritvi Uverae je H pripeljale "lojelne" detevee v tovarno efc straže Senator Nye se je zvezal z Cirdler jem (NadaijsvssJ* • L straaf.) rale bill vlada "nepristranska" v industrijskih sporih; kszno-vala naj bi delodajalce, ako so krivični in tiranski, in prav tako tudi nastopila proti unijam, ako ao nepravične, brezobzirne in nasilne. Taka vlada bi bila mogoče ros — "nepristranska". Toda pod kapitalizmom še ni bilo "nepristranske" vlade In je tudi ne bo. Nye je popolnoma ignoriral dajatvo, da Je vlada že stokrat in tiaočkrat z brutalno ai lo nastopila proti delavakim organizacijam brez ozira, če so bile "odgovorne" ali "neodgovorne", konservativne ali radikalne. Stavk« je razbijala — in jih šs razbija —. a sodišči, policijo in vojaštvom. To bi lahko vedri tudi priložnostni "delavski prijstelj" se nstor Nye, ako bi se ne bil zve zal Z Girdlerjem, Nye bi tudi pre v tako lahko vedel, da zvezno delavsko razsodišče ni nobeno sodišče, ki de-II justico na desno In levo po visokih moralnih principih brez o- Do fdnm plovb• mmd Motkvo in Ameriko pride v dveh letih VVashington.—Alovitl ruski letalci, ki so napravili aadnjl epo-halnl (K)let iz Moskva v Južno Ca-llfornljl preko severnega pola, napovedujejo, da bo v prihodnjih dveh letih prišlo do rasvoja regularnih komercialnih zračnih linij meri Rusijo in Združenimi dr-žsvaml. Sla ho po isti jiotJ kakor so oni napravili nad 6200 milj neprestanega (tolsta. Rusija Je zmotna proriudrati letala, ki bodo lahko letela še enkrat dalj. Njih letalo, s katerim ao napravili ta |mjI«1, je bilo iadela-no 19.12 in Je prej že mnogo pre-vosiio. V Washingt4inu so ti ruski Junaki gostje raznih avtoritet. Cevi i ar »hi baroni v Mainu pogoreli Uwiaton, M-. — Hrdltl boj čevljarskih baronov v tem mestu In »oNrdrijem Auburnu, ki so gs vodili proti uniji več mesecev, je bil popolnoms zaman. Pogoreli so pri vseh dozdajšnjih tovarniških volitvah. V dvanajstih tovarnah se Js 1542 delavcev Izreklo za čevljarsko unijo CIO in Is 21 za kompanijsko unijo. Vae pri roki "IU<1 bi imel lovske potrebščine!" de lovec trgovcu. "Prosim, samo lavolite, gospod Puško in naboje dobite v prvem nadstropju, lovsko obleko In čevlje v drugem, divjačino pa v tretjem r F. M. D08T0JEVSKJJ: Bratje Karamazovi vHWkMfti Končal je »pet e svojim prejšnjim zlobnim In bedastim obregljajem. Toda Aljoša je čutil, da mu £e zaupa in da se ta človek, Če bi bil na njegovem mestu kdo drugi, ne bi tako "raz-govarjal" z nJim in mu ne bi zaupal tega, kar Je pravkar zaupel njemu. To je ohrabrilo Aljo-šo, ki mu je duU kar trepetala od solz. "Oh, kako red bi se spravil z vašim dečkom! je vzkiiknil. "Co bi mogli to .urediti..." "Razumem," Je zamrmrsl štabni kapeUn. "A zdaj ne gre za to, za nekaj čisto drugega gre," Je vzkliknil Aljošs, "poslušejte! Sporočilo imam do vas: prav ta moj brat, ta DmitriJ, Je razšalil tudi svojo nevesto, najplemenitejše dekle, ki ste gotovo ie slileli o njej. Pravico imam, da vam zaupam, kako je užaljena, in celo dolžnost, da storim teko, zakaj ko je ona allšela o veši želitvl in zvedela vse o vašem nesrečnem položaju, ml Je takoj naročila ... baš prejle ... naj vam prinesem od nje to podporo ... a samo od nje, ne od Dmitrijs, ki jo je ostavil, nikakor ne, in tudi od mene, ki sem njegov brat, in vob-če od nikogar drugegs ne kakor od nje, nje edine! Ona vas prosi, ds bi sprejeli njeno po-moč ... Sej sta oba rszžaljena po latom človeku ... Tudi apomnila ae Je vaa šele tedaj, ko Je od nJega pretrpela enako težko žalitev, kakor Jo je prizedejel tudi vam! To Je toliko, kakor če bi prišla aeatra bratu na pomoč ... Naročila mi Je namreč, naj vaa pregovorim, da sprejmete od nje, evo, teh dve sto rubljev, kakor od sestre, ko ve, da ste v taki potrebi. Nihče ne bo niče-aar zvedel o tem, nikake krivične mamje ne morejo naatati ... nate teh dve sto rubljev ln — kolnem se vam — morate Jih sprejeti, če ne .. * če ne... to bi pomenilo, da naj bomo vsi na svetu sovražniki drug drugemu! A sa j ao vendarle tudi bratje na svetu .. . Plemenito dušo imate ... in morata to razumeti, morate I.. Tako govoreč mu je Aljoša pomolil dva nova mavričaata stotaka. V tistem trenutku sta stala baš pri velikem kamnu, ob plotu, ln daleč na okoli nI bilo nikogar. Videti je bilo, da je pogled na bankovca strašno pr^aunil štabnega kapetana; kaj takega ae mu ni niti sanjalo in niti malo se nI nadejal takega konca. Najieko pomoč a katerekoli strsnl, in še na tako znatno, ae niti v aanjah ni upal misliti. Vzel je bankovca in akoro celo minuto ni mogel odgovoriti — nekaj povsem novega mu je izpreletelo obraz. "Meni to, meni? To je toliko denarja, dve sto rubljev! Ljudje božji 1 Saj že štiri leta nisem videl takega denarja — o Gospod! In pravi, da mi kot eestra ... ali je to resnica, ali je resnica T "Kolnem se vam, da Je vae, kar sem vam povedal resnice!" je vzkliknil Aljoša. Štabni ka-peten Je zardel. "Poelušajte, dragec, poslušajte, aaj menda ne bom podlež, če aprejmem? Menda ne bom podlež v vaših očeh. Aleksej Fjodorovič, jellte da ne bom? Ne, AlekaeJ Fjodorovič. poelušajte me do konca, poslušajte me," ae je zaganjal spet in spet, s obema rokama se dotikaje Aljoša, "vi ml prigovarjate, naj sprejmem, češ da mi pošlje 'sestra', toda znotraj, ssmi pri sebi — ali ne boete začutili prezlranja do mene, če sprejmem, a T" "Oh, ne, ne! Na svoje zvellčanje se vam kolnem, da ne! In nikoli ne bo nihče zvedel razen nas: mene, vas, njs same in še neke dame. ki Je njena velika prijateljica . . ." "Kaj dama! Cujte, Aleksej Fjodorovič, poslušajte me do kraja, aaj vidite, trenutek je tak, da me morate poetušatl, zakaj niti misliti ai ne morete, kaj lahko zdaj pomeni zame teh dve ato rubljev," Je nadaljeval alromak, ki ga Je po malem obhajala nekakšna zmedena, akoro kar divja vzhičenoat. Gledal je, kakor da je ob pamet, ter govoril za čuda naglo in hlaatno, kakor bi se bal, da mu ne bodo dali povedati vsega. "Ne glede na to, da Je s poštenjem pridobljeno, od toii spoštovane in svete 'sestre' — ali veste, da zdaj lahko zdravim mamico in Ninočko, svojega grbastega angela, avojo hčerko? Doktor Herzenstube ae je po dobroti svojega srca pripeljal k meni in ju ogledoval obe-dve celo uro. 'Ne razumem/ je dejal, 'ničesar ne razumem,' vendar, mineralna voda, ki jo imajo v tukajšnji lekarni (zapisal Ji Jo je), Ji bo nedvomno koristila, in zdravilna kopali za noga ji je takisto zapiaal. Mineralna voda pa stane trideaet kopejk in izpiti je treba nemara kakih štirideset vrčev. In teko sem vzel doktorjev recept in sem ga položil na polico pod svete podobe, tam leži še zdaj. Zaatran Ni-nočke je pa zapisal, naj jo kopljemo v nekakšni raztopini, v takih vročih kopelih, in to vaak dan zjutraj in zvečer; a kje smo mogli urediti takšno zdravljenje pri nas, v naših dvorih, brez postrežbe, bras pomoči, brez poeode in brez voda? A Ninočka je vaa revmatična, tega vam vobče še nisem povedal, ponoči jo boli vaa desna stran, muči aa in — verjamete? — v svoji angelski potrpašljlvoati se premaguje, da nas ne bi vznemirjala, in ne stoka, da naa ne bi zbudila. Jemo pri naa, kar pride, kar pride, kar pač dobimo, in ona si vzame vselej naj zadnji košček, samo psu bi se ga upal vreči, češ: tega koščka nisem vredna, aamo vem drugim jemljem, v breme sem vam/ Evo, to hoče izraziti njen angelaki pogled. Mi ji stre-Žemo, a njej je težko: 'saj nisem vredna tega, nisem vredna, nevredna pokveke sem, nihče nima koristi od mane' — a kako ne bi zaalužila, ko nam je s svojo angslako krotkostjo vsem milost Izprosila od Boga I Brez nje, brez njene tihe besede bi bil pri naa pekel ; še Varjo — še njo je omočila. A tudi Varvare Nikolajevne ne obsojajte, tudi ona je angel, tudi ona je razžaljena. Prišla je k nam poleti, šestnajst rubljev je imela s seboj, a poučevanjem jih je bila zaslužile in Jih prihranila sa svoj odhod, da bi se septembra meseca, to je zdaj, z njimi vrnila v Petrograd. Mi pa smo vzeli njene denarce in smo jih porabili in «daj ae nima s čim vrniti, tako je, vidite. A aaj ae tudi ne more vrniti, zato, ker dela za nas kakor v katorgi; kakor kijuso smo jo zapregll in oaedlall, vsem mora etreči, krpe nam, pere, tla pomete, mamico polaga v posteljo, in mamica je sitna, mamica sa rada joče, mamica Je zmešana!... In zdaj, vidite, lahko za teh dve ato rubljev najamem služkinjo, razumete, Aleksej Fjodorovič, lehko se lotim zdravljenja svojih dragih, dijakinjo pošljem v Petrograd ter kupim govedine in u-vadem novo prehrano. O Gospod, aaj to so sanjal" Aljoša Je bil strašno v M vil toliko sreče in de je svoje osrečenje. de mu je napra-siromak prisjal na "Stojte, AlekaeJ Fjodorovič, atojte," se je štabni kapetan zdajci spet oklenil nove sanjarije, ki mu je bila mahoma stopila pred oči, in spet razburjeno sablebetal, "sli veste, da bova zdaj z Iljuško nemara res ureeničila svoje sanje: kupila si bova konjička in pokrit voziček, konjička vranca, lakaj on me je proail, da bodi na vsak način vranca, In potlej se odpraviva na pot, kakor sva si predvčerajšnjim zasnovala. V K-ekl guberniji imam znanca odvetnika, prijatelja lisa otroških let; po zanesljivem človeku sem dobil sporočilo, da ml da v svoji pisarni mesto sapisnikarja, in kdo ve, nemara mi ga da zares ... Nu, pa bi poeadil mamico in Ninočko na voaiček in Iljušečko k njima, da bi kočijašll, Jat pa bi hodil peš, kar peš, ln bi jih odpeljal vae tri ... O Bog, in če bi le mogel izterjati neki dolg, ki mi Je tu propal, bi bilo nemara tudi sa to dovolj denarja t A. Cehov; STRAH . Prvi mornar Je vrgel svojo čepico, sledili so mu ostali, tudi Jaz. Izvedeti hočete najstrašnejši doživljaj mojega življenja? VI, ki živite po aalonih, boste gotovo mislili, da bo v moji izpovedi vihar na morju glavna atvar? Kaj še! Morje in burja ata po-vaem neopaana v primeri z več jo strahoto, ki se zove —- človek. V času, ko se je to godilo, sem bil na Jadrnici "Grof Varinia| ki je bila že osmi meaec na potovanju. Oaem meaecev brez žene ali ate me razumeli? Ka kor, divje zvari smo ae plazili po priatanlh in ne bilo bi nam tež ko potegniti bodalo iz nožnice. Končno amo ae približali majhni luki In val amo ae oddahnili. Čakalo nas je kopno in — ženske. Potniki ao se ukrcall, z njimi mlad zakonski par z mnogo prtljage. No, prevarlli smo ae, niamo a mrl i v mesto. Na brod Je namreč prišel neki bankir In ae razgovarjal a kapitanom Si-rena je zažvižgala in odplovill amo dalje. LuH ao ugmaie v uoH. A noč je bilo tako črna Moštvo je bilo na kfovu In vsi smo bili Veko uezedovoijni. Po mojem mnenju so vsi ljudje ogabni, a iskreno moram priznati, da ao mornarji od vaah ljudi najodvratnejšl, odvratnej-št od živali. 2 i val ima vaaj to v opravičilo, da ae še rodi a avo-jimi nagoni. Mogoče ae varam, ker ne poznam življenja. Tode verujem, da ima mornar več razloga od kogarkoli, da aamege sebe mrzl in da ae aam aebi atu-di. Mornar Je človek, ki lahko vsak čaa pade z Jarbola ali pa izgine v valovih, čk>vek, ki avo-jega Boga pozna le tedaj, kadar se potaplja ali z glavo navzdol I>ada z jartmla v morje. Drugače ne |M>zna milosti In ae ne briga za nič na svetu. Pije mnogo žganja in se vdaja vsem alabo-Ntlm, ker nima potrebe, da bi bil na morju kreposten. Vlekli smo torej karte. Bilo naa je dvalndvajaet mornarjev, ki tu nič niamo imeli alužbe. A le dvojici je bilo mogoče, da ae naalanje s redkim prizorom. Kabina namreč, v kateri se Je nastanil mlad sakonakl par, je imela na vratih dve špranji, kateri amo al bili ta takšne primere še davno Urejali. — Tebe Je izbrala sreča! — Koga? Pokazali so name. — In koga še? — Tvojega očeta! Moj oče je bil star, grbast mornar s globoko nagubanim licem. Potrebi j al me je po ra menu: — Danes imava oba srsčo. To nekaj pomeni . . . Nestrpno me je vprašal, koliko je ura. Rilo je baš enajat pred polnočjo. Okrenil sem se, prižgal pipo in ae zagledal v morje. Tema Je bila kakor v rogu, ali v mojih očeh se je odražalo ono. kar se je dogajalo v moji duži. Na črnem osadju noči sem lahko opazil tisto, kar Je mojemu mlademu, te propalemu življenju manjkalo . . . Okrog polnoči sem šai mimo aalona In poškilil akosl vrata. Mladi soprog Je nekaj šepetal a onim bankirjem in sdelo ae je. de ee pri tem isvrstno zabava. I Mlada, visoka, vitka In lepa žena. z velikimi detinakimi očmi Je gledala v avojega moša in v nje ,.m pogledu ae Je odražala brezkončna IJuboten Vrag vedi, kaj je našla na postal njen mož I Pljunil sem, se okrenil in odšel Okrog ene ure prišel oče in me povlekel za rokav. — Pojdiva! Cee je! Takoj aam pohitel po strmih stopnicah do kabine in ae postavil k špranji. Za seboj sem čul težke korekfe svojega očeta. Odprtina je bila zastrta s tanko prozorno zaveso, skozi katero je uhajala bledo rdečkasta svetloba. Istočasno sem zavohal vonj ženskega telaaa. — Pusti me na tvoje mesto! me Je neatrpno porinil v stran oče. Tu skozi to odprtino se vidi bolje 1 Nisem mu odgovoril. — Saj imaš ti boljše oči nego jazi — Ne kriči tako! Lahko bi čulil Mlada šena Je sedela slečena na robu postelje in zrla pred ae. Pred njo je stal oni nerodnež, njen mož in ji neprestano nekaj razburljivega dopovedoval. Zaradi močnega vetra niaem mogel razumeti beeed. Žena ga je poslušala, tiho jokala in odkima-vala z glavo, kakor da ae upira moževemu prigovarjanju. Dvojica ae je še dolgo razgo-varjala. Mož je padel pred ženo na kolena, kakor da bi jo za-klinjal Ona je spet odklanjajoč streeala glavo. Tedaj ae je on dvignil in začel vpiti nanjo. Po njegovih besnih kretnjah aem lahko sklepal, da ji preti. Mlada šena je naposled vstala, prišla k steni in se ustavila baš pred odprtino. Prav razločno sem lahko videl najmanjši drget na njenem obrazu. Pozabil aem na več, zamrlo je v meni oelo hrepenenje po njenem belem telesu, ko sem videl njene oči. -Neka silna, strašna boleat aa je odražala iz njih, nekaj, čeaar ne bom nikoli mogel pozabiti. ' 1 f<» Naposled fr pokimala s glavo: Dal Mož se Je fredostno nasmehnil in odšel iz kabine. Po nakolfkb minutih ao ae vrata apet odprla in vstopil je bankir z obrazom kakor bul-dog. J Pristopil je k ženski, ki je kakor brez zavčsti zrla vanj in jo je nekaj *pfrašaL Bleda kakor smrt je sam4 pokimala z glavo Bankir je Izvlekel iz žepa šop bankovcev In jih prožil možu, ki je vstopil 'fca nJim. Ta je naglo preštel denar, se naklonil in odšel. BanMr je akrbno zaklenil vrata. , 9' Zastokal ešfh, kekor da me je pičila kača. Priatudilo se mi Je... Zgrešil aem ae... Bilo mi je kakor da ee je vzdignil silen vihar in raztrgal ladjo na dve polovici, tako da amo ae vsi morali potopitL Moj oče, star propal človek, me je potegnil sa roko: — Pojdiva 1 Tege ne ameš videti! Saj si še —otrok! Komaj se Je še držal na nogah, tako da aem ga moral naprtiti na ledja in odneati gori. Naenkrat je za nama odjeknil krik, ki nama je prodrl v dušo . . • V ranem jutru sem zadavil onega falota in bankirja. To je bil moj prvi in poalednji u-mor. — A mlada žena? — Ležala je vaa okrvavljena na postelji, mrtva. Ali jo je ubil oni bankir, — aH se je sama, tege nismo nikoli svedeli. Ze tem je prišla nevihta in naša ladja je poekakovala na valovih kakor orehova lupina in ae vrtela v pleeu strahote in smrti. No, mi smo se smejali in vrgli vsa tri trupla v morje. 8mejaii smo se, ker ste morje in viherna nevihta pač neopasna elementa v primeri s strahoto, ki se naziva — človek . . . Šef je zal juM jen "Ali bi ml obrilf eno plat o-braza za tri dinarje?" "Čudna zahteva ... če pa želite .. . proahn! Katero plat naj vam pa obrijem?" "Zunanjo . . "Kako ste bili včeraj zadovoljni a krokanjem?" "O hvala, prav všeč mi Je bilo. Le moja šena Je danea prece, hripava " • • Zdravniška "No. Upnik, kje pa vaa čevel žulir ten neznatnem »iatatip, ki if I Mtu, gospod doktor!" Novole v pismih . . da ae boš vaaj pošteno čudila. iCljub avoji častitljivi starosti pet in dvajsetih let, kljub temu, da sem Hinku že dve leti zgledna zaročenka, kljub temu eem zaljubljene. Pa nikar ne misli, da v Hinkal Tisto je ljubezen, prisrčna in goreča ljubesen, v tega drugega aem pa zaljubljena, tako zaljubljena, kokor moreš biti aamo spomladi in aamo na Dunaju, in aamo tedaj, če ei še zelo mlada. V tem primeru aem ae kajpak apet pomladila! Nikar ne stresaj z glavo, najljubša od vseh prijatar ljic, tudi nikar ne misli, da ae mi je na lepem zmešalo, zakaj: aamo zaljubljena aem, vrhu vsega pa še—nesrečno. "Sleherni dan se vidiva v institutu; skupaj pripravljava veliko znanatveno delo, ki naj njega še bolj proelavi, čeprav je kljub svoji mladosti še eleven Pomagam mu, v roko mu podajam, kar potrebuje. Ponoana sem na svoje delo. Zgledno je vljuden in ljubezniv z menoj, in vendar ee mi niti ne sanja, aH sem mu všeč ali pa ceni v meni samo tovarišico, sodelavko. Včasih me pogleda, tako me pogleda, da mi kar vea kri zapolje obraz. Včaaih moram požirati in požirati, solze namreč, da bi mi kar sredi dela ne zalile oči. Premnogokrat se mi pa zdi vse tako brezbarvno, tako puato, da ai mielim: mož, kakršen je on, se gotovo ne more prav zaljubiti, zlaati v mene ne. Potle, aem pa nenadejano epet vaa srečna, vaa dan se smejem, in delo mi gre tako Izpod rok, da se sama sebi čudim. "Ne vem ka j bo . . . Opazila sem, da ae prav nič ne zanima zame. Odšla bom is instituta ln bom akušala pozabiti... Joj, in če bi vendar lepega dne apre-govoril, Če bi me vendar nekoč prijel in vroče poljubil; kaj potlej? Viš, Hinka imam tako rada, da bi ga nikoli ne zapuatlla — in vendar apet mislim, da bi tudi to zmogla. "Včeraj mi je rekel: 'Ne vem, kaj bi počel brez vaa. Vaše delo mi je tolikanj dragoceno ,. / Odgovorila aem mu (sama ne vem, kje aem vzela toliko poguma): 'In vendar ae kot» več dolgo ostala ¿aj moram tudi še na kakšen drugi oddelek!* — 'Neumnost, drugi oddelek/ je odgovoril, 'kratko in malo vas nikamor ne pustim T ln danes je stal tik sa menoj, nenadoma sem se obrnila in aem ga opazila. Vae to je trajalo samo hip, pa sem vendar mislila: zdaj me bo prijel in me bo poljubil . . . Pa me ni. Odšel je brez besede iz sobe. "Lili, samo to ti rečem, bridko bi se včasih zjokala« tako sem nesrečna, včaaih bi pa od aame sreče ves svet objela. Tako se to menjava še pet tednov. Delam pa od ranega jutra prav do no-_ «jallš ". . . In si torej moje novo znanstveno delo že bral. Kljub vsem uspehom sem pa v poslednjem času nezadovoljen. Bojim ae, da bom v drugo atoril veliko neumnost in se bom sel j ubil. Saj veš, Herbert, kako zelo sem nekoč trpel zaradi Magdine ljubezni. Takrat sem se bil zaklel, da se ne bom nikoli več zaljubil. Imam sicer majceno prijateljico, preprosto skromno dekle, ki se shajam s njo vaak teden. Zdaj ao ml dodelili mlado asistentko. Ali je lepa — ne vem. vsaj povedati ne znam, vem pa to, da je naljubkejše ženska, ki sem jo doslej srečsl v življenju. Predvsem — saj veš, da aem etarokoplten — ni šminkana! Skratka: na moč je ljubka. Oči ima tako čudovito lepe, da se jih ne morem nagle-dati. Včasih me ppboža s pogledom, pa brž stečem vstran, da ne bi storil česa nepremišljenega. Vrhu vsega mi je pa tolikanj dragocena sodelavka, da bi je ne mogel vež pogrešati. Popolnoma se lahko saneeem nanjo; na vae miali. čudovite ideje ima. in vse. kar same dela In stori opravlja a tolikšno nesebičnostjo, da si jo le pohvaliti ne upam. Vae bi bilo lašje in preproatajše. če bi ne bila tako selo dama in bi JI smel lepegs dne reči: 'Kaj boste drevi po-¿eli? AU poj deva skupaj večer jatr Toda tega ji ne morem' reči. Lahko bi mi hladno odgovorila: 'Navajena sem, da večer j sm doma', pe bi jo ne mogel potlej nikoli več povabiti. Midva obadva eva gledala na viaokih turah še maraikateri nevarnosti v oči; ne moreš mi očitati, da aem bojazljivec, nasproti tej dami sem pa res! Morda ljubi tudi že koga drugega? Saj pod božjim solncem ničesar ne vem o njej! Ko ae ji je ondan od aile mudilo, sem jo vprašal: 'Aha, bržčas imate sestanek T Tedaj me je prav začudeno pogledala in je rekla: 'Mislite? Morda!' Nič drugega. Kakšno drugo dekle bi kratko in malo prišel nase. Z njo sem pa skoraj vea dan aam v sobi, pa ai ničesar ne upam. Malce je tudi težko, ker eem njen predstojnik. Morde bi se prsv zaradi tega ne branila, toda od tega bi ne imel mnogo. Rad bi vedel, pri čem sem. Ni mi za to, da bi jo samo enkrat poljubil, zakaj taka je, da bi jo vzel za ženo, da bi jo imel zmerom poleg sebe. Včaaih opazim, kako zardi, če jo pogledam; tudi roke ji drhte, in potlej si vselej mislim, da me morda vendar ljubi! Drugi dan je pa njen pogled tako hladen, tako kalen, da se mi zdi, da kar skozi mene gleda. Morda bi u-tegnil ti . . /' e ". . . LIH, nisem in nisem več vzdržala. Prosila sem za dopust in sem ga dobila. Danes mu bom pisala razglednico. Bog-ve, ali mi bo odgovoril. e ". . . preveč je bila utrujena od dela, vzela ai jo dopust in je odšla v hribe. Ne moreš ai mi- Sedemletni Collin Fr terega migracijske ot v Windaorju s pomočjo lij ter mu ne dovole iti materi in drugim sor Detroitu. Mladi Fraser, I lani deportiran z očetoi obrnil na predsednika velta. eliti, kako zelo sem jo V institutu je bilo vse delo ni Šlo izpod rok. Te nepričakovano dobil razgll od nje. Se tisti dan semj peljal k njej — in odtlej ročena, in jaz sem naje človek na svetu. Ui boš . . ." Naročite Mladinski boljši mesečnik za slove dinol NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Pe sklepe IS. rodne konvencije sa lahko nsroëi as ltit Pr| prišteje eden. dva, tri, štiri alt pet llnnov is cm družine k mí alai. Liât Prosveta atañe aa rae enako, sa lian« ali neéUi» eno latao naročnino. Ker pa člani še plačajo pri ueunenta |1 tednik, ao jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vsroka, Jo Mat predrag aa ëlane 8.N.PJ. List Proeveta J« vala li gotovo Jo v vaakl družini aekdo, U bi rad čitai list vsak dim. lista Prasvata Jet Za Zdruš. državo in Kaaade.tSJS Za Cicero In Chic.ro Je- ta le.•«•••• le la. «»••••»«»••• la..,.«•..•••• ............. ......... 4.80 1 tednik in............. 8.60 2 tednika ia............ 2.40 8 tednike ia............ IJS 4 tednike In............ nič I tednikov in........... Za Bvropo Jo..............$8.00 Ispolnlte spodnji kupon. pri lo H te potratno vsote denarja ali Order v planin ta ai naročite Prosveto. list. ki Je vais laatnisa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali še aa preaall proč od družino in bo sahheval sam iwj tednik, bodo moral tisti član Is dotične družine, ki je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravniltvi h in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvsta. Ako tega ne tedaj mora upravništVo snišntl datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, SSS7 So. Lawndale A ve, Chicafo, I1L Priloženo pošilja« naročnino aa list Prosveto vsote $...... 1) Ime....................................ft- druitrs M... Naslov ,...».•••«»•.•...•••. Vstavite tednik ta ga pripišite k moji naročala! od sledrflfc ■oje družine: f).........................................Ct druitts tt t)................••••••••••••••••••••••••'Û» društva št DmmimmOmiim.....,m.mii,mmi.mmC1. druitfi *< S)...••••.••«..••••<«..»..«>•• ........•••••O. druitva At Mesto .....*. 4...................... Država Nov naročnik..................Star naročnik............. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA f tiskarsko obrt spadajoča dj Tlaka vabila sa veeelice in shode, vizitnice. knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, nns-i slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ia VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ÙJm v iisaAnnn 8.N.PJ., DA TISKOVIN« NAROTA V SVOJI TISKARNI j rxT ir* t rn r Vsa pojosnOa daJe vodstvo tt-karso naljeko dele prv« S.N.P.J. PRINTER' ZU7-6« sa LAWNDAL« AVE* tatou Rockwell 4SSS CHICAGO, ILL.