Uredništvo nupravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 15.
^ urodnikom so more govoriti Vaak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
&6»t«toi>nn potit* kr-’),ri L«uitnom pojavljanji dajo se Popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
r.a celo leto 6 gld., /a pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld r>0 kr., na mosoo 60 kr., pošiljatev na dom volja mo-sočno 9 kr. voč.
Fo pošti velja
za colo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrtleta2gld 00 kr. iu za jeden mesec 85 kr.
Štev. 189.
V Ljubljani v torek, 14. oktobra 1884.
Tečaj L
Gaudeamus igitur!
J.~ Koga ne prime s čudno močjo spomin na minole zlate čase, ko začuje veličastne glasove stare Gaudeamus igitur !
Kakor solnčni žarek izza temnih oblakov posije med to burno vsakdanje življenje spomin »a ono srečno dObo, ko smo brezskrbni aka-demični „meščanje“ ogrevali si mladostna srca na domu vzvišene znanosti in si pojili duše z idealnimi čuti, katere je sijala v naša prsa čestitljiva Alma mater. In sedaj v filisterskem tem živenji človek skrbno sledi vsem dogodkom, ki se tičejo stare njegove univerze, ter se pomladuje in oživlja v spominu na one lepe dneve, ki so bili_____
Gaudeamus igitur doni nam zopet nasproti iz prvega mesta širne naše Avstrije. Tam v središči obhajala se je v soboto redka, vzvišena slavnost — otvoril se je nov prekrasni hram, v katerem se ima v bodoče naseliti prvi znanstveni zavod našega cesarstva, otvorila se je nova dunajska univerza med glasovi stare čestitljive Gaudeamus igitur...!
V bližini čarobno lepe votivne cerkve, v so-sedščini novega krasnega parlamenta, nedavno otvorjene čudovite gotične mestne hiše in velikanskih dvornih muzejev; nasproti cesarskemu gledališču, prvemu jednakemu zavodu cele Evrope, in obdana od družili nepopisno lepih monumentalnih zgradb dviguje se k višku orjaška palača — nova univerza.
V prostranem tem hramu bodo imele v bodoče svoj dom vse štiri vseučiliščne fakultete, tu bode ognjišče, pri katerem se bodo shajali mnogobrojni oni, ki hrepene po vSdi in znanosti. Poprej so bili posamezni oddelki daleč po mestu raztreseni, deloma v jako skromnih, temnih in zatohlih prostorih, pač nevrednih prve avstrijske visoke šole. Sedaj je stvar drugačna postala. Leta in leta uže se je delal nov prekrasni hram največjemu našemu vseučilišču, in gradil se mu je dom, ki je vreden njegovega pomena, vreden dunajskega mesta
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * *.
Ssest ljudi so nas je bilo zbralo nekega zimskega večera pri starem vseučiliščnem tovarišu. Govor se je zasukal na Šekspira, na tipe njegove in na to, kako globoko in zvesto so posneti iz notranjosti človeškega bistva. Posebno smo občudovali njih živo resnico, njih navadnost; vsak iz nas je povedal za kakega Hamleta, Otela, Falstafa, da celo za kakega lličarda tretjega in Makbeta — (poslednja se vč, le kolikor sta mogoča) — s katerim se je bil slučajno v življenji sešel.
— Jaz pa, gospodje, vsklikne naš gospodar, uže postaren mož — jaz sem poznal enega kralja Lira!
— Kako to? vprašamo ga.
— No, tako. Ali hočete, da naj vam povem ?
— Bodite tako dobri.
In naš prijatelj začue takoj pripovedovati.
in ogromne Avstrije — sedaj, po dvanajstlet nem trudu in naporu je delo končano in stara Alma mater preseluje se iz stoletnih svojih prostorov v moderno novo palačo.
V soboto II. oktobra so jo slovesno otvo-lili. Sam presvetli cesar z mnogimi nadvojvodi je bil navzoč pri pomenljivi slavnosti; vse, kar premore dunajski svet veljakov in odličnih mož, zbralo se je bilo, da proslavi redko slavnost in se udeleži otvorenja prvega znanstvenega zavoda cele monarhije.
Neljubo vreme je sicer nekoliko zadrža-valo slavnost iu deloma odpodilo mnogobrojno občinstvo, ki je čakalo pred novo palačo, a vender se je stvar vršila v velikanskem zmislu in z mnogoštevilno udeležitvijo dunajskega prebivalstva. Kmalu po dvanajsti uri jeli so prihajati gostje in polniti prostore nove univerze. Najprva so dospela razna dijaška društva in akademične zadruge. Burši in voller Wiclis postavili so se pri uhodu in polnili notranje prostore, kjer jim je bila naloga, sprejemati prišle goste.
V vestibulu zbrali so se odlični dostojanstveniki: nadvojvode Karel Ludvik, Albreht, Viljem in -Rainer s svojimi adjutanti; minister vnanjih zadev grof Kal-noky , ministerski predsednik grof Taaffe s svojimi kolegi, dvorni nadmaršal princ Hoheu-lohe, nadškof Ganglbauer, deželni namestnik, fcm. baron Bauer, mestni župan z odborniki, vsi profesorji univerze in ostalih dveh visokih šol, mnogo poslancev in druzih imenitnih mož; tudi obilo elegantnih dam bilo je videti med čakajočimi. Ob 2. popolu-dne se je pripeljal cesar s svojima pobočni-koina. Med glasovi cesarske himne stopal je vladar v novo univerzo, kjer ga je Rcctor mag-nificus dr. Z schokke spoštljivo pozdravil ter mu predstavil ude akademičnega senata. V slavnostni dvoraui, kjer je bilo zbranih obilo dostojanstvenikov in slavnih imen, ogovoril je rektor vnovič cesarja. Povdarjal je v svojem govoru veselje, ki ga navdaja, da čez dolzih
I.
Vso svojo otroško dobo in prvo svojo mladost do petnajstega leta, tako prične on
—	preživel sem na kmetih, na imenju svoje matere, bogate posestnice v . . . i guberniji. Skoro edini oster vtis iz tistega davno preteklega časa ostavila je v mojem spominu postava našega uajbližnjega soseda, nekega Martina Petroviča Karlova. Da, težko bi bilo, izbrisati ta vtis; v vsem poznejšem življenju nisem srečal nikogar, ki bi bil Harlovu podoben. Mislite si človeka orjaške rasti! Na velikanskem životu sedela je nekoliko na po-šev ogromna glava brez vsakega sledu o vratu; cela kopa razmršenih, rumenosivih las dvigala se je nad njo, začenši skoro da pri samih kuštravih obrvih. Na obširni ploskvi zamodre-lega, nekako olupljenega obličja dvigal se je krepak, debel nos; prevzetno so se na nji stiskale drobne, sive oči — in se odpirala majhna ali zakrivljena usta, s popokanimi ustnicami in isto barvo, kakor ves ostali obraz. Glas, ki je prihajal iz teh ust, bil je sicer hripav, ali nenavadno krepak in doneč . . . Zvok njegov spominal je na rožljanje železnih drogov, kader se peljejo v vozu po slabem tlaku — in Ilarlov govoril je zmerom enako,
pet sto let svojega obstanka dunajska univerza dobi tako lepo domovje, ki ga je sezidal prerano umrli umetnik; obrisal je zgodovino dunajske Alma mater njene žalostne in vesele ure do denašnjega dne ter končal z besedami tople zahvale do Najvišjega vladarja, ki je omogočil krasno zgradbo in kateremu se imamo zahvaliti za velikodušne reforme, ki so vdihnile novo, sveže živenje v znanost, provzročile njeno razcvitanje in ji podelile ne-čuveno slavo. S klici na Nj. veličanstvo končal je rektor svoj govor.
Cesar je premilostivo odvrnil, da ga srčno veseli, ker zamore otvoriti ta lepi dom prvega znanstvenega zavoda cele države in ko ga vidi v tako umetni in dovršeni podobi. Mladina, ki išče tu vir znanosti, elemente svojega poklica in prihodnje svoje sreče, naj nahaja tu vedno v polni meri, kar išče; ojači naj se na tem mestu v vseh strokah znanosti in naj se okrepi v ljubezni do skupne domovine. „Mojemu srcu bode dobro delo,“ dejal je cesar, „ako bodete v napredku, v pravi vedi in kreposti spoznali poroštvo srečne prihodnosti; rad zago-tovljam učitelje in učence te visoke šole Svojevedne milosti in očetovske skrbi."
Navdušeni klici sledili so cesarskemu govoru. Potem je vladar podpisal pergament, na katerem je ob kratkem popisana zgodo-vina nove univerze in ki s sožaljem omenja prerane smrti mojstra krasne palače, barona Ferstelna, ki ni več videl svojega dela končanega. Pergament so podpisali tudi nadvojvode in drugi odlični gostje — na to pa so ga vložili v kamen in ga zazidali, poznim rodom v spomin. Vladar pa se je podal ogle-davat lepo poslopje, spremljan od dostojanstvenikov in burno pozdravljan od mnogobroj-nih dijakov. Ko je zapuščal Alma mater zapeli so vseučiliščniki za odhodnico Gaudeamus igitur. . ... Nad tri tisoč mladostnih grl donelo je vladarju nasproti in mu pelo čestitljivo
prav kakor bi o silnem vetru črez široko dolino komu kaj kričal. Teško je bilo povedati, kaj je prav za prav izražalo obličje Harlova, ko je bilo tako obširno . . . Zares, ni bilo lehko, z enim pogledom ga vsega pregledati! No, neprijeten ta obraz ni bil — opazilo se je na njem celo neko veličje — samo prečuden iu nenavaden je bil. In kake roke je imel! — Prave blazine za pod glavo! Kake prste, kake noge! Spominam se, da nisem mogel nikoli brez nekega spoštljivega strahu gledati na Martina Petroviča hrbet, širok dva vatla, na njegova pleča, podobna mlinskim kamenom; posebno pa sem strmel o njegovih ušesih! Ta so bila prava pravcata kolača — z istimi pregibi iu krivinami: z obeh stranij pa so se naslanjala na lica. Martin Petrovič nosil je po zimi in po leti kozaško suknjo iz zelenega sukna, prepasano s črkeskim pasom, in črevlje za mažo; zavratne rute nisem nikdar videl na njem; o kaj neki naj bi jo bil tudi zavezaval ? Dihal je počasi in teško, kakor bik, ali hodil je brez šuma. Kader je stopil v sobo, prišlo je človeku na misel, kakor bi se v enomer bal, da ne bi vsega razbil in prevrgel; in za to se je premikal z mesta na mesto jako previdno, potiskajoč se vedno
staro dijaško pesem, z njo najlepše končaje krasno slavnost!
Dne 20. februvarija 1.1. je bilo pet sto let, odkar je avstrijski vojvoda Albreht III. razširil dunajsko univerzo v pravo Universitas littcrarum — in sedaj obhajali so pozni unuki selitev njeno v novi, dostojni dom. Pač so tulile marsikake vihre krog nove Alma mater, pač je videla propade in rasti svoje slave, a dan danes ponosno stoji v središči cesarstva, na vrhunci avstrijskih znanstvenih zavodov, obdana od svetovne slave. Gojila je v teku stoletij v sredi svoji možč, ki žive na veke v spominu hvaležnega človeštva, in tudi danes ji krasijo imena, ki uživajo svetovni glas. Veda, prosta veda bila je njen ideal, njen cilj in konec; na tisoče mladih mož izšlo je iz njene srede, da postanejo probuditelji, dobrotniki svoje roda in tudi slovenska zemlja ima na stotine svojih sinov, ki so se učili na stari dunajski visoki šoli, ki so z njenimi vedami oboroženi šli pred svoj rod in ga prebudili iz dolzega spanja. Vsi ti se pač ljubo spominajo stare Alma mater, kateri kličemo iz polnega srca: Vivat, floreat, crescatl
Poročilo deželnega odbora o nameravanem gradenji dolenjske železnice.
Omenili smo uže, da je bila v slednji seji deželnega zbora na dnevnem redu razprava o gradenji dolenjske železnice in omenili, da so se odsekovi predlogi vzprejeli. Danes podajamo poročilo deželnega odbora o tej zadevi v vsem obsegu.
Slavni deželni zbor! Z dolenjsko železnico pečali so se od leta 18G4. sem vnovič razni zastopi naše dežele. Najpred razpravljalo se je o tem vprašanji vsled ukaza visocega c. kr. ministerstva za trgovino in gospodarstvo dnč 18. avgusta 1. 1864., štev. 1309, v kranjski trgovinski in obrtnijski zbornici, ko se je posvetovalo o načrtu novega železničnega omrežja avstrijskega cesarstva. Trgovinska in obrtnijska zbornica izrekla se je v svojem dotičnem poročilu na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dne 7. novembra leta 1864. za zvezo deželnega glavnega mesta ljubljanskega s Karlovcem. Od tačas predlagale so se vnovič prošnje na visoko skupno ministerstvo in na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, kakor tudi obema zbornicama visocega državnega zbora od kranjskega deželnega odbora, od trgovinske in obrtnijske zbornice, od mestnega zbora ljubljanskega in od dolenjskih občin.
V	zbornici slavnega kranjskega deželnega zbora govorilo se je o dolenjski železnici prvikrat v seji dn6 29. januvarija 1. 1866., in sicer o priliki, ko je slavni deželni zbor za prvotna
dalje in tako rekoč plaze. Moč je imel zares herkulično in žnjo si je v okolici pridobil veliko spoštovanje; naš narod še dandanašnji čisla junake. Celo pravljice so nastale o njem: govorili so, da je enkrat v gozdu srečal medveda ter ga zadušil; drugič pa, da je našel pri svojih bučelah tujega kmeta — tatu in vrgel ga je ob enem z vozom in konjem črez plot, in več takega. Sam Harlov se nikdar ni ponašal se svojo močjo. „Ako je moja desnica blagoslovljena — pravil je — to je po božji volji!“ Bil je prevzeten: ali ni se skazoval sč' svojo močjo, ampak se svojim znanjem, svojim pokoljenjem in sč svojim razumom.
— Naš rod je od Všeda (tako je on izgovarjal besedo Sved), od Všeda Ilarlusa izvira, tako je zatrjeval on; za vlade Ivana Vasiljeviča Temnega (glejte no, kedaj!) prišel je na Rusko; ali ta Všed ni želel postati ču-honsk grof — ampak hotel je biti rusk dvor-nik in za to se je dal zapisati v zlato knjigo. Od njega prihajamo mi Harlovi! — In iz tega vzroka rajamo se vsi Harlovi s plavimi lasmi, svetlimi očmi in belim obličjem, kajti mi smo izpod snega!
— Ali, Martin Petrovič, drznem se ga enkrat zavrniti — Ivana Vasiljeviča Temnega nikoli ni bilo; bil pa je Ivan Vasiljevič Grozni.
dela ljubljansko-trbižke železnice dovolil donesek iz deželnega zaklada.
Dnč 18. septembra 1. 1868. pripoznal je slavni deželni zbor važnost in potrebo dolenjska železnice, ki naj bi vezala Ljubljano s hrvat-skimi, ogrskimi in dalmatinskimi železnicami, ter je sklenil, da se predloži prošnja na visoko ministerstvo. Enake sklepe storil je slavni deželni zbor 1. 1869., 1870., 1872., 1873., 1874.,
1875., 1876., 1878., 1880., 1881. in 1882.
Kakšen vspeh so ti sklepi imeli, je slavnemu deželnemu zboru vže tako znano. Deželni odbor usoja si torej le opozarjati na ukaz visocega trgovinskega ministerstva z dnč 5. apr. 1. 1869., štev. 21845, v katerem se je deželnemu odboru na znanje dalo, da trgovinsko ministerstvo važnost upitne železnične zveze prizna in da se je na to zvezo tudi v dotičnem dnč 15. marca 1. 1869. v zbornici poslancev visocega državnega zbora predloženem načrtu postave zarad dopolnitve omrežja avstrijskih železnic ozir jemalo. Dalje usoja si deželni odbor tudi spomniti na ukaz visocega trgovinskega ministerstva dnč 8. junija 1. 1869., štev. 9251, v katerem se je deželnemu odboru povedalo, da je morala c. kr. vlada prej omenjeni načrt postave zarad dopolnitve železničnega omrežja, z ozirom na zaključek zadnjega državno-zborskega zasedanja, sicer nazaj vzeti, da pa vlada vse jedno tudi za naprej še ostane pri svojem, v tem načrtu razloženem programu. Konečno opozarja deželni odbor na visoka ukaza dn<5 7. in 27. junija 1. 1872., št. 22 593., 1. 1871. in št. 16 090., 1. 1872., s katerima se je tehnično pregledovanje predloženih treh že-lezničnih načrtov zaukazalo in na podlagi teh ukazov tudi zvršilo.
Vsled prošnje, ki jo je predložil deželni odbor dn6 2. februvarija 1. 1882., št. 6317, leta
1881., zopet trgovinskemu ministerstvu, kakor tudi obema zbornicama državnega zbora, naj bi se kar najhitreje predložila in sklenila postava zaradi naprave železnice iz Ljubljane skozi Dolenjsko doli do ogersko-hrvatskih, oziroma dalmatinskih železnic, naročilo je visoko trgovinsko ministerstvo z ukazom z duč 27. junija 1. 1882., št. 1097, c. kr. deželni vladi, naj deželnemu odboru naznani, da ekscelenci gospodu trgovinskemu ministru z ozirom na to, da se v sedanjem času od državnih financ za železnične namene tako ogromno veliko zahteva, za bližnjo prihodnost ni mogoče obljubiti, da bi se na državne troške izvršila zgradba naprošene železnice, katera kot glavna črta onih železnic, s katerimi se ima zvezati, ne zadostuje zdaj uže kazajoči se potrebi, kakor tudi ne zahtevanju za pozneje zaželjeno dopolnitev prometnih polov, vender pa da je pripravljen, za ta slučaj pretresovati vprašanje zaradi državnega doneska, ako bi se udeleženci poprijeli gradenja krajne železnice, ka-
Temnega so klicali včlikega kneza Vasilija Vasiljeviča.
— Kaj lažeš! mirno odgovori Harlov; če jaz kaj rečem, tako je!
Nekega dnš ga sklene moja mati pohvaliti v obraz zavoljo njegove nesebičnosti, ki je zares bila velika.
— Ej, Natalija Nikolajevna! reče on skoro jezen; našli ste, zakaj bi me hvalili! Ali mi, gospodje, ne smemo drugače delati, zato da se ne drzne noben prostak, noben zemljak, noben podložen kmet misliti o nas kaj slabega! Jaz — sem Harlov, svoj rod izpeljujem od tam — (tu pokaže s prstom nekam jako visoko na strop) — in cesti naj bi v sebi ne imel! Kako je to mogoče!
Zopet drugikrat pride na misel neki visoki osebi, ki je bila v gosteh pri moji materi, da bi se pošalila nekoliko z Martinom Petrovičem. Ta je zopet pripovedoval o Všedu Ilarlusu, ki je prišel na Rusko . ..
— Za carja Graba?* prestriže mu visoki uradnik besedo.
— Ne, ne za carja Graha, ampak za velikega kneza Ivana Vasiljeviča Temnega.
— Jaz pa mislim, da je vaš rod še sta-
* Oseba iz pravljice.
tera bi se prilegla posebnim razmeram prometa onih krajev dežele, ki leže med Ljubljano in Novim Mestom, in ako bi se moglo za gotovo prepričati, da so stavbni troški, ki bi se morali kolikor le možno znižati — morebiti po vzgledu gradenja železnice v kremški dolini — zagotovljeni, ako možno samo z izdajo delnic in da se kar največ izogne vsa-kateri kurzni izgubi. Te delnice morali bi večjidel udeleženci prevzeti in država bi samo z onim doneskom pripomogla, katerega bi delničarji ne inogli skupaj spraviti.
Z ozirom na ta ukaz sklenil je slavni deželni zbor kranjski v seji dne 17. oktobra leta 1883. sledečo resolucijo:
»Deželnemu odboru se naroča, naj v sporazumu s trgovinsko in obrtnijsko zbornico kranjsko dela na to, da se sestavi odbor, obstoječ iz zastopnikov deželnega odbora, trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani, mestnega zbora ljubljanskega, kranjske hranilnice v Ljubljani, iz nekaterih posestnikov dolenjskih in zvedencev o železničnih stvareh. Ta odbor naj bi delal na to, da se uže jedenkrat uresniči želja slavnega deželnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice."
Vsled tega sklepa naznanil je deželni odbor zdaj navedeni deželno-zborski sklep trgovinski in obrtnijski zbornici, mestnemu magistratu in kranjski hranilnici v Ljubljani, potem županstvom občin Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Višnja Gora, Žužemperk in Trebnje, dalje gospodom: Karlu Luckmannu, vodji kranjske obrtne družbe; Franu Kotniku v Vrdu, Alojziju Praschnikerju v Kameniku, Jan. Kos-lerju v Cekinovem gradu pri Ljubljani, J. Gorupu v Trstu, J. Tomeku v Rakovniku, Albinu grofu Margheriju v Otoču, Karlu Rudežu, Franu Ksav. Souvanu v Ljubljani in Josipu vit. We-nuschu, vodji gradenja kremške železnice, ter s tem naznanilom ob jednem tudi povabil za vstop v omenjeni železniški odbor.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor smo uže javili, sestanejo se delegacije v dan 27. oktobra v Budimpešti. Umevno je, da bodo morali deželni zbori vsled tega sesijo zaključiti najpozneje do 24. t. m., ker so mnogi deželni poslanci ob jednem članovi delegacije.
V	češkem deželnem zboru čitala se je včeraj tako zvana lex Kvičala. Ta načrt zahteva, da se smejo za šolo godni otroci vpisati le v šolo z učnim jezikom, katerega so po polnem vešči. Izimke more dovoliti le okrajni šolski svčt tedaj, ako se navedejo tehtni uzroki.
rejši, pravi uradnik — in da sega nazaj do predpotopnih časov, ko so še živeli mastodonti in megalotherija...
Ti učeni izrazi so bili Martinu Petroviču po polnem tuji, ali vender je sprevidel, da ga uradnik smeši.
— Mogoče, odvrne mrzlo, naš rod je v resnici zel6 star; pravijo, da je v tistem času, ko je prišel moj praded v Moskvo, živel tam neki norec, ne slabši od Vaše Milosti; taki norci pa se rajajo samo enkrat vsakih tisoč let.
Visoki uradnik vzdivja, Harlov pa zmigne z glavo, stegne svojo brado naprej, zasope prevzetno in odide. Čez dva dni se zopet prikaže. Mati ga pokara zavoljo njegovega obnašanja.
— „To mu bodi v pouk, milostiva gospa, “ povzame Harlov; „ne napadaj na prvi pogled, prej poprašaj, s kom imaš opraviti. On je še jako mlad, treba ga je poučiti." Uradnik bil je prav za prav istih let, kakor Harlov; ali ta orjak je imel navado, imeti vse druge ljudi za nedorasle. Razen tega jo sam sebi mnogo zaupal in se ni prav nikogar bal. — „Kdo pa mi more kaj? Kje jo na svetu tak človek?" spraševal je in zakrohotaval se na kratek ali oglušljiv smeh.
(Dalje prihodnjič.)
Načrt poslanca Kvičale izročil se je odboru v pretresanje.
V	(liilenje avstrijskem deželnem zboru razpravljal se je včeraj predlog, naj se ustanovi deželna posilna delalnica. Predlog bil je po daljši debati sprejet.
Urvatski sabor razpravlja Se vedno o verifikaciji volitev. V soboto provociral je zopet Starčevič nečuven škandal. Razpravljalo se je o volitvi poslanca Pavkoviča. Starčevič govoril je strastno proti verifikaciji Pavkovičeve volitve ter nazadnje izjavil: »Mnogi od vas, ki tukaj sedite okinčani z redovi, so uže davno zaslužili, da bi sedeli v Lepoglavi (kjer se nahaja kaznilnica), a ne v saboru." Predsednik pozval je Starčeviča sicer na red, a ta se je porogljivo zahvalil, da je smel resnico povedati. Ako si dajo članovi hrvatskega sabora očitati take stvari brez kazni, potem res občudujemo njihovo potrpežljivost.
Ogerski državni zbor bavi se sedaj z adresno debato. Debata trajala bode gotovo celi teden, ker se je v zbornici poslancev predložilo pet ndresnih načrtov.
Tuje dežele.
Monakovska „Allgemeino Zeitung“ poroča, da so se uže razposlala vabila za konferenco, katera bode pozvana, da reši vprašanje glede pravnih razmer držav ob reki Kongo. Konferenca obdržavala se bode v Berolinu. Ni dvojbe, da bodo vse vlasti vabilo sprejele ter poslale svoje zastopnike. Konferenca bavila se bode samo z onimi državami ob Kongu, katere do sedaj nimajo pravega lastnika.
Proračunski odbor francoske komore svršil je razpravo budgeta za leto 1885. Skupni dohodki za prihodnje leto znašajo 2418178810 frankov, a deficit 50 371210 frankov. Ker je pa odbor od preliminara zbrisal 52 291072 frankov, ostane še 1919862 frankov viška. Vlada predložila bode komori rumeno knjigo, katera bode obsegala vse dokumente, tičoče se odnošajev na zapadni obali Afrike.
Na rusko-ki tajski meji naleteli so rudo-kopi na zlato rudo. Ker se ruska in kitajska vlada gled<5 posestva tega zemljišča ne morete sporazumeti, vtegnile bi nastati neugodne liomatije.
Anglija obrnila je zopet svojo pozornost na kolonije. V Kaplandu pomnožila se bode angleška posadka, da se bodo mogli vspešneje braniti angleški trgovinski interesi.
Francozi imeli so v zadnjih bojih proti Kitajcem velike zgube, tako da morajo čakati, da dojdejo nove pomočne čete, predno morejo zopet ofenzivno postopati proti kitajski vojski.
Razne vesti.
— (Štirinajst otrok je utonilo.) Iz Osjeka so poroča: Nodavno igralo so je več otrok na obaleh Drave pri slednjih hišah zunaj mesta.
V	bližini bil je privezan čoln, in joden deček meni, naj bi Sli v čoln in bi se na valovih zibali. Na to povabilo podalo se je še trinajst družili otr6k v čoln, in sicor so poskakali v čoln; čoln se je jol zibati in so odtrgal ter zdrčal po reki. Otroci upili so na pomoč in Culi so jih tudi ostali otroci na obali, a preveč so se prestrašili, da bi mogli hiteti klicati ljudi. Prepozno prišla je pomoč; čoln so jo bil užo prokopicnil in vseh štirinajst otrok našlo je smrt v valovih. Trupla treh otrok našli so še isti večer; otroci neko perice držali so se objeti v smrtni uri.
— (Odkritosrčen kralj.) Nekoč potoval jo Friderik VI. po Jtttlandu tor obiskal v neki vasi šolo. Šolarčki so bili jako živahni in veseli fantiči in kralj jih vpraša: »Dočaki, katori so imenitni kralji I)ansko?“ Šolarčki so kar v jodni sapi Pričoli naštovati: »Kanut Veliki, Valdemar, Kristijan VI. “ Nek deček pa, kateremu jo učitelj po-®°pnil na uho, dvigno vosolo roko k višku, češ, jaz v«iu šo jodnega. „Ali veš še katerega?" vpraša k«alj. _ nI)a, Friderik VI.“ — »Kaj pa jo ta imenitnega učinil?“ Dočok jo molčal, naposled pa j(' vender lo z žalostnim glasom odgovoril: „No vum“ —- „Lo potolaži se, dečko moj,“ meni kralj, „saj tudi jaz no vom.“
— (Zanimljiva oporoka.) Prod kratkim umrl jo v Londonu zelo imovit zasebnik, premoženje svojo zapustil je gospodičini IS. Izvrševatelji oporoke podadtf se k gospodičini B., da ji oznanijo oporoko in udobe potrdilo o vzprejemu ded-ščine, a gospodičina jih začudjena gleda, češ, vsaj volilca niti poznala ni. Peljejo jo k mrtvocu; znana ji jo bila pokojnikova oseba, no pa njegovo imo, in ona meni: »Jaz ga poznam; to je isti gospod, katori me je uže nad tri leta korak za korakom zasledoval, občudujoč moj nos. Kjer sva se srečala, obstal je in občudoval moj nos.“ Pregledali so pokojnikova pisma in med njimi našli tudi pesni, katere so opevale kras nosu gdč. B., razen tega pa še nekaj slik tega nosu. Jeden del oporoke se jo glasil blizu tako-le: »Pročim gdč. B., naj izvoli prijazno vzprejeti moje premoženje, obilo je sicer, a mnogo še preneznatno v primeri z neskončnim veseljem, katero sem užival slednja tri leta, občudujoč njen prav zgodovinsko izraščen nosek." Gdč. B. vzprojela je obilo ostalino, in zdaj bode gotovo lehko dobila drugega častitolja, kateri morda ne bode tako zelo občudoval nosu, pač pa bolj denar.
— (Muha jo je umorila.) Iz Berolina se poroča: Hči pokojnega slikarja Oskarja Begasa, lepo jodnoindvajsetletno dekle umrlo je vsled ostrup-ljenja krvi; kri ji je ostrupila muha s svojim pikom, kajti muha jo bila okužena z vraničnim prisadom. Deklici napravil se je vsled tega pika majhen mehurček na ustnih, ustna so jela otekati; zaman je bila zdravniška pomoč. Nesrečnica je umrla v strašnih bolečinah.
— (Razstava žensk.) V Parizu nameravajo prirediti razstavo ženskih lepotic. Dajala so bodo znatna darila, k razstavi pa se bodo dopuščale samo žensko od 20. do 30. leta.
— (Pomanjkanje žensk.) Statistika slednjo ljudsko štetvo v Grški kaže, da jo v mestu Atenah premalo žensk. Število prebivalcev v tem mostu znaša 84 906 duš, izmed toh je 48 248 moških in samo 37 6G0 žonskih. Atončanjo si zdaj ubijajo glave, kako bi so mogel »pokriti ta primanjkljaj."
Domače stvari.
— (Knozoškof ljubljanski dr. Jakob M is si a) storil je dne 11. t. m. cesarju prisego. Koncem tega meseca ali pa začetkom prihodnjega ga bode, kakor smo uže poročali, potrdil papež. In takoj za tem bode posvečen v Gradci ter so preseli v Ljubljano.
— (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar izvolil je svetovalcu pri deželni sodniji v Trstu gosp. Antonu Braunizerju pl. Braunthalu podeliti povodom stalnega umirovljenja vitežki križ Fran Josipovega reda v priznanje zvestega in plo-dunosnega poslovanja.
— (Deželni zbor) imel je danes o pol 10. uri svojo jednajsto sejo. Vršila se je razprava o vino- in sadjarski šoli na Dolenjskem, ter so se dotični predlogi vzprejeli. Seja je trajala do pol 1. ure, potem je bila tajna seja (osebne zadeve). Natančneje poročilo jutri.
— (Imenovanje.) Profesor na državni realki v Poreči gosp. Nikolaj Ravalico imenovan je profesorjom na državni realki v Gorici.
— (Vojaštvo.) Tukajšnjega c.kr.topničar-skoga polka baron Hartliob št. 12 polkovnik, gospod Karol Ludwig, imenovanje topničarskim ravnateljem v Pragi.
— (Tour- in retour vozni listki) na južni železnici med Ljubljano in Litijo prično se izdavati dne 15. t. m. To za prebivalstvo gotovo veliko olajšavo izposloval je tukajšnji trgovec z losom gosp. Fr. Hron. Hvala mu!
— (Golobje-pismonoše.) Izmed 22 golobov , kateri so se v 5. dan t. m. v Ljubljani izpustili , da odletijo proti Dunaju, vrnila sta se v četrtek samo dva še k svojemu gospodarju; drugih 20 jo gotovo mod potjo poginilo. Lotos so v6 da toh golobov nobedon ni dobil darila; drugo loto pa namoravajo golobe izpustiti proj in ob po polnem ugodnem vromenu.
— (Zaprli) so danos Antona Mačka iz Ilovico, kor jo nujuo sumnjiv javnoga nasilstva.
— (Najdona) jo bila včoraj zvečor v Kravji Dolini rudečo pasasta odoja za konjo.
— (Surovost) Dn6 11. t. m. popoludne ob 5. uri tolkel jo nokov M. R. na vrtu na Havpt-rnanci št. 2 Marjeto Zdr. po hrbtu ter jo z nogo suval v prsi, da jo dvakrat pala nozavestna na tla; poškodovana je na desni roki.
— (Tatvina.) Dne 14. t. m. je neki J. N. ukral neznan tat žensk prstan v vrednosti 5 gld. Sumnjiv jo bil Matija Vidmar; prijeli so ga in zvedeli tudi, da jo prstan pri dveh zlatarjih prodajal, a ga ni nihče hotel kupiti. Tat M. Vidmar, brezposelni črovljarski pomagač, pa se je izgovarjal, da je prstan dobil od nekoga drugova, kateri ga je našel.
— (U kr ali) so neznani tatovi v noči 11 ega t. m. kajžarici Jeri Strussovi v Gorenjih Pirničah (okraj ljubljanski) iz nezaklenjenega hleva dveletno ovco v vrednosti 7 gld.
— (Pretop.) V noči 10. oktobra pili so fantjo J. G , J. R., J. J. in Fr. P. iz Peč v gostilnici Ig. Š. v Bičji skoro čez 2. uro popolunoči. Med potom domov pa so so sprli zaradi plačila v gostilni in se jeli tudi pretepati. Pri tem pretopu je fant Janez Janežič zagrabil kol ter udaril z njim Jakoba Grebenca tako močno po glavi, da se je ta kar zgrudil. Grebonec prišel je šo lo čez 16 ur zopot k zavesti, a zdaj ne more govoriti. Janežič pa jo je pobrisal, kam, ne \6 nihče.
— (V Kleoborgovom zverinjaku) poginil je te dni v Mariboru krasni „ N o s o r o g “ (Rhinoceros). Ta žival je bila vredna 10000 gold. Kupiti ga namerava graški deželni muzej za 600 gold.
— (Pri tržaških dopolnilnih volitvah) bil je v V. okraji izvoljen narodujak gospod Valontin Schiwitz z 89 glasovi.
Iz kranjskega deželnega zbora.
(X. soja dn6 10. oktobra t. 1.)
(Konec.)
Posl. Š u k 1 j o poroča ustno v imenu šolskega o prošnji šmartinsko občino, naj se na ondotni čvoterorazrodnici vpeljo poludnovni pouk tor naj so nomščina uči le kot prost predmet. Poročevalec jo govoril blizu tako-lo :
Čast mi jo poročati o peticiji občinskega zastopa šmartinske občine. Le-ta je izročil peticijo do dežolnoga zbora, s kojo se doželui zbor naprosi, naj dosože pri dežolnom šolskom sv&tu:
a) Da so na šmartinski čvoterorazrodnici uvedo poludnovni pouk;
b) da se nemščina kot obligaten predmet odpravi ter le poučuje kot prost predmet.
Šolski odsek so jo najprej bavil s prvo tor-jatvijo glede poludnevnega pouka. Postavnih do-ločeb o poludnevnem pouku sploh pogrešamo Jo-dini § 11. državne šolske novele z dnč 2. maja 1883 določa maksimalno število učencev, katero spada pri poludnevnem pouku na posameznega učitelja. Ta določba se ve da ni v nobeni zvozi s tem slučajem. Sicer pa se v obče lehko trdi, da jo bil namon postavodajalcev, ratio legis ta, dovoliti olajšave s poludnevnim poukom povsod tam, kjor to zahteva ali preveliko število učoncev ali pa posebne krajevne razmere.
Pri šmartinski šoli je v tem oziru gledd obiska, pač velika razlika mod prvima in med trotjim in četrtim. Za prvi razred je užo deželni šolski sv&t dovolil poludnovni pouk, na drugem bi se letos tudi lehko uvedel, v tretjem pa in v četrtom ga no bi trebalo, ako le v poštev vzamemo štovilo šolo obiskajočih otrok. Toda tu so mora pomisliti, da jo okrožje šmartinsko občine jako obširno in da so ušolano vasi in sola, od katorih imajo otroci	nad	jedno uro	hodil do	svoje	šolo.
Poslodico so	čisto	naravne. Mnogo jo	takih	otrok,
kateri šolo lo noredno ali tudi čisto nič no obiskujejo ; in če kdo nepristransko sodi, niti roditeljem nemarnosti ne more očitati. Kajti tudi skrbni oče, katori so briga za odgojo svojo deco, bode vender	le norad poslal	svojega	otroka	jedno
uro daleč v	šolo.	In če so	pomisli,	da slabotni
otrok, katori iz tako daljavo prido v šolo, večjidol čez dan nič gorkoga no užije, ako so pomisli, da jo primoran, stradati v zimskom mrazu pri koščeku kruha, potom bi ukaželjnost njegova v istini mo-
rala biti prav idealna, ako bi se Se zanimal za pouk, katerega mora plačati s toliko osebno žrtvijo. Vrednost pouka jo v takem slučaji le imaginarna, in da si se v obče pri normalnih razmerah nikakor ne navdušujem za poludnevni pouk, moram vender reči, da se da v jednakem položaji zagovarjati tudi s pedagogičnega stališča.
Glede šolske občine šmartinske, oziroma glede razmer na ondotni četverorazredniei, šolski odsek pač ni imel gradiva in prilike, do dobrega prepričati se o istinitosti razlogov, kateri se navajajo v peticiji. Le to mu je bilo znano, da je okrožje te šolske občine zelo obsežno; in ako vidim po razmerji učencev v nižjih razrodih razmerje v višjih, utegne sklep biti opravičen, da jednakene-dostatnosti tudi v tretjem in četrtem razredu učni vspeh zavirajo. Vsled tega je šolski odsek sklenil sledeči predlog:
„S1. dož. zbor naj sklone, prošnja šmartinske občine za poludnovni pouk so odstopi visoki vladi s priporočilom, da blagovoli proiakavati krajne razmere ter potem kolikor možno, ustreže željam ondotnega prebivalstva."
Druga želja občinskega odbora v Šmartnem pri Litiji jo, naj se nemščina odslej uči le kot prost predmet.
Kot poročevalec šolskega odseka nimam povoda, presojati prošnje, če se njena vsebina strinja s koristmi dotičnega kraja. Merodajno je za me le to vprašanje, če se prošnja tega občinskega zastopa strinja z obstoječimi zakoni. In v tem oziru, gospoda moja, rečem naravnost, da tudi najdrzo-vitejša sofistika ne bi mogla najti najmanjoga postavnega protivja. Za učni jezik in za pouk v drugom deželnem jeziku velja, gospoda moja, § Cti drž. šolskega zakona z dnd 14. maja 1869. Treba tedaj najprej konstatirati, kateri da so oni faktorji, ki šolo vzdržujejo in koje ima zaslišati deželno šolsko oblastvo, potom pa se bodemo morali ozirati na zakonite meje, o katerih se govori v ravnokar navedenem paragrafu.
Za šole skrbijo pri nas, gospoda moja, vsled postavo s 19. decembra 1874 in 26. oktobra 1875 šolske občine in norm. šolski zaklad, oziroma njegov oskrbnik, deželni odbor. Občine preskrbujejo stvarne potrebščine, normalni šolski zaklad plačuje učiteljske plače. Iz toga sledi, da ima deželni šolski svet v takem slučaji vprašati občino in deželni odbor.
Ali katerih postav so ima držati deželni šolski svžt, ako mu je razsoditi v taki zadevi? Posobni deželni zakoni v pouku drugega dožolnega jezika pri nas ne obstoje. Tedaj se gre lo ozirati na alin. 3, člena 19 tem. zakonov. Ta glasoviti paragraf pa, uprav magna charta avstrijskih narodov, določa izrečno, da morajo vse javne učilnice biti tako urejene, da si vsak narod lohko zadobi potrebna sredstva, izobražati sev svojem narečji, no da bi se smel siliti k pouku v drugom deželnem jeziku. Ako so tedaj drugi dožolni jezik proti volji dotično občino v šole uvede kot obligaten predmet, potem, gospOda moja, je to nezakonito protiustavno na-silstvo, po katerem so žali jodna najvažnejših ustavnih pravic. Besodo dotičnega zakona so tako jasno, da se niti dvojiti no da o pravilnosti mojo interpelacije, in radi tega se nadejam, da bode visoka zbornica jednoglasno sprejela predlog šolskega odseka:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Visoki c. kr. vladi se odstopi prošnja šmartinske občine za neobligatni nomški pouk na ondotni četverorazred-nici s priporočilom, da po dogovoru z deželnim odborom blagovoli ustreči želji prosilčevi.
Predlog se vzprojme brez ugovora.
Proračun slapske šole za 1885. 1. se odstavi z dnevnoga reda.
Prof. Šuklje poroča ustno v imenu šolskega odseka o prošnjah učiteljev litijskega in črnomelj-skoga okraja za preraembo deželnih šolskih zakonov, in sicer glede zboljšanja učiteljskih plač, prostega stanovanja za vse učitelje, vračunanja vseh let po dovršeni učiteljski pripravnici v službena lota, kadar gre za pokojnino, in pa gled6 službenih doklad na jednorazrednicah.
Vse to prošnje, kakor tudi prošnja za premeno g 87. so broz razgovora odbijejo.
Posl. Šuklje poroča ustno v imenu finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega „aklada za 1885. 1.:
a) Učiteljske penzije znašale so goldinarjev
do sedaj...........................11814,36
ker se je učitelju V. Sturmu
pokojnina zvišala za 85 gld. 11899,36 Za nepričakovane pokojnine predlaga dež. šolski svžt pavšalni znesek 600 gld., ali ker je pričakovati, da ne bodo vsi upokojeni učitelji uživali pokojnino do konca lota, bodi si da prej umro, bodi si da jeden ali drugi zopet vstopi v aktivno službo, nasvetujem le pavšalni znosek.......... 400,—
tedaj	.	.	.	12299,36
ali v okrogli svoti................. 12300
b) Penzije za vdove znašale so
do sedaj................3417,61
za nepričakovane slučaje predlaga dež.	šolski sviit	.	.	.	500,
skupaj	.	.	.	3917,61
nasvetujem okroglo svoto..................... 3900
c) Za rejno doneske je deželni
šolski svet nasvetoval.	.	.	850,—
ker se je siroti Luciji Schott na tri leta podaljšal rejni donesek	v	znesku ....	_.______ 31,66
skupaj	.	.	.	881,66
nasvetujem okroglo svoto...................... 880
d) Miloščine znašajo	dandanes	890,—
toda ker se je učiteljski vdovi
Marj. Junc dovolila miloščina 80 gld., učit. sirotam Ani in Karolini Malenšek miloščina 30 gld. za vsako, ker so so bivš. učiteljema Matiji Hitiju in Matevžu Prašnikarju, nadalje učit. vdovi Karolini Hočevarjevi podarile miloščino v skupnem znesku 160 gld. in učit. vdovi Katri Kromb-holcevi miloščina zvišala na 80 gld., tedaj več 20 gld.,
vkup..........................j____
nasvetujem ....
e) Za odprave je dež. šolski svet v proračun postavil . . .	300,-
katere nasvetujem v nespremenjenem znesku..........................
f) isto tako nespremenjeno posmrtno kvaternino z.............................. 200
g) in uradno potrebščine z........................... 50
1210
300
Vsa potrebščina skupaj..................... 18840
zaklada................... 7726
tedaj bode primanjkovalo.....................11114
kateri se bodo morali pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se potrdi.
Posl. Bleiweis poroča ustno v imenu finanč-noga odseka o § 7., marg. št. 15 do 27, 30, 31. 33 do 36 letnega poročila, kar zadeva dobrodelne zavode.
Poročilo so vzame z znanje.
Rešijo se prošnje:
a) Prošnja Jakoba Al<5šovca za podporo — se ne usliši;
b) prošnja občino Dolonja Vas, da so povrne neka odkupnina orgljarske bire ter dovoli, jo porabiti za razširjanje šolskega poslopja — izroči se doželnemu odboru z naročilom, da v prihodnjem zasedanji poroča deželnemu zboru, oziroma nasvetuje primerno podporo za šolsko zidanje v Dolenji Vasi;
c) prošnja cesarice Elizabetine bolnišnice za otroke gledč podpore — so ne usliši;
d) prošnja občino Trzin glede podpore za napravo šole — izroči so deželnomu odboru, naj se ozira na njo pri nasvetovanji podporo za šolsko stavbo v 1. 1886;
e) prošnja „Čebelarskega društva za Kranjsko" za podporo — so usliši; dovoli se 50 gld. podporo;
f) prošnja občino Št. Jošt gledd podpore za popravo občinskih potov — se izroči deželnemu odboru, naj preiskuje navedene razmere ter da, če je nujna potroba, tudi prilično podporo;
g) prošnja občine vipavske glede podpore za gluhonemo Ivano Kostanjevič — se izroči doželnemu odboru v konečno rošitev;
h) prošnja Marije Illavko, učenko za umetno pletenje na Dunaji — se usliši; dovoli se podpore 100 gld.
Nekaj došlih prošenj izroči so raznim odsolcom.
Konoc sojo ob 12. uri.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1
Pariz, 13. oktobra. Grčvy je podpisal imenovanje Rouviersa kupčijskim ministrom. — General Briere de 1’Isle brzojavlja iz Phulanthuana dnč 11. t. m., da potrebuje general Negrier vsled lahke svoje rane nekoliko dnij počitka. — V bitki dn<5 8. t. m. izgubil je sovražnik z generali in častniki vred kacih 1000 mož.
Telegrafično borzno poročilo
z dni': 14. oktobra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih . »	»	»	»	srebru . .
Zlata renta...........................
5% avstr, renta.......................
Delnice n&rodne banke . . . .
Kreditne delnice......................
London 10 lir sterling................
20 frankovec..........................
Cekini c. kr..........................
100 drž. mark.........................
gld.
80 90 82- — 103-05 95-85 859- — 283-GO 122 15 9-G94 5-80 59-85
Uradni glasnik
z dn<5 14. oktobra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Trebnjem za davkarsko občino Š ko v ec; poizvedbe dn6 24. oktobra.
Razpisnne službe: Služba poštnega ekspeditorja na Krki. Kavcija 200 gld. Prošnje v 14. dnevih c. kr. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu.
Eks. javno dražbe: V Postojini zemljišče Mart. Čučka iz Spodnje Košane (220 gold.) dn6 17. nov., 19. dec. 1884 in 23. jan. 1885 1.; posestvo Mihe Šušlja iz Narina (1050 gld.) dn6 21. nov., 24. dec. 1884 in 25. jan. 1885; zemljišče Ant. Trebča ml. iz Ostrožnega Brda dn6 11. novembra (3. prenos).— V Radovljici zemljiSCe Martina Pretnarja iz beutsch-Birkenilorfa
C485 gld.) dnž 18. nov., 18. dec. 1884 in 18. jan. 1885.
V	Novem Mestu zemljišče Jos. Hočevarja z Brezovice dn£> 30. oktobra (2. narok).
Tuj ei.
Dn6 12. oktobra.
Pri Maliči: Rottenberg, trg. potov, z Dunaja. — Vitez Stransky pl. Greiffenfels, c. kr. topn. stotnik, z Dun. N. Mesta. — Lutherer, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Nojer in Therne, zasebnici, iz Celovca. — Dr. Travner, sodn. pristav, iz Logatca.
Pri Južnem kolodvoru: Lesjak, podjetnik s soprogo, iz Srbske. — Mohar, orgljar, iz Nakla. — Sidotte-netter, kotlar, iz Mozirja. — Mathe, posestnik, iz Šmartina.
Pn Avstr, carji: Majer, zasebnik, iz Maribora.
Umrli so:
Dn6 13. oktobra. Anton Flore, užitn. revidenta sin, 12'/j 1., Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, da-vica. — Antonija Sterk, soproga magistr. sluge, 54 1., Mestni trg št. 1, hiba podtrebušnih organov.
V	civilni bolnici:
Dn6 11. oktobra. Fran Malavašič, košAr, 54 1., bolest v ledvicah.
Meteorologično poročilo.
	a Q	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo- krina v mm
	■o co rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-06 734 13 736-63	+ 6-0 +10-2 + 4-0	vzh. sl. > >	obl. d. js. js.	0-00
Ravnokar je izšla in se dobiva v Ijj. pl. Klein-mayr & Fed. Bambergovi knjigarni:
Poročilo o kmetijski enketi
dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, uredil dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik.
Cena 50 Icr., po pošti 55 ter.
Nemška prestava toga poročila velja 60 kr-> po pošti 65 kr.	______
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.