LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI OSMA K K J l C A i 956 195? JL ZALOŽILA i LO VENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJ (i 13 L J A N I I95H LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI OSMA KNJIGA 1956 m? JL i A l. O 2 1 L A SLOVENSKA AKADIMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJITBLJ ANI t Sprejeto na seji predsedstva Akudeniije dne 1". junija 195S Uredil akademik Milko Ros Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani ORGANIZACIJA • ■ PREDSEDSTVO (po stanju 31. decembra Predsednik: j os i p Vidmar. Podpredsednik: Božidar Lavrič. Glavni lajnik; Milko Kos. Razred Ili tajniki: i. v razredu za zgodovinske in družbene vede France Šteli; 2. v razredu za filološke in literarne vede Ivan Grafenauer; 3. v razredu za matematične, fizikalne in teh nično vede Milan Vidmar; 4. v razredu za prirodoslovue in medicinske vede Anton Melik; 5. v razredu za umetnosti Anton Lajovie. Nadzorni odbor Člani: Srečko Brodar, Josip Flemelj, Ivan Rokovcc; namestnik: J ovnu H a d ž i. Delegati v Akademijskem svetu FLRJ Redili: Milko Kos, France Štele, Milan Vidmar; namestniku: Anton Melik, Anion Peterim. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 19371 I. UPRAVNA PISABNA Upravnik — višji referent; dr. Leo Baebler. Administrator: Na (lit Jesse. Vodja račun o vod siva — računski referent: I'ranjo Mi -lielčič. II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik — znanstveni sodelavec: dr. Matej Smalc. lit BIBLIOTEKA Upravnik — bibliotekar; Primož Ramovš. IV. KEMIČNI INSTITUT »BORIS KIDRIČ« Upravni direktor — višji referent: Ciril Polajnar, Vodja računovodstva — računski referent: Rožica Štok- Med vešček. V. INSTITUT ZA ELEKTRISKO GOSPODARSTVO Upravni direktor — višji referent: Josip Arli. Vodja računovodstva — računovodja; Amalija Keršii. VI. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravni direktor — samostojni referent: Ferdinand Hladil i k. Vodja računovodstva — administrator IT: Ivanka Uršič. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ 1. KEMIČNI INSTITUT >BORIS KIDRIČ* Upravnik; akad. dr. Maks Samec. Znanstveni svet: nkad, dr. Anton Peteri in. akad. dr. Josip Plenici j, akad, dr. Maks Samec, akad. dr. techn, ing. Milan Vidmar. S i s t e m i z i r a n o znanstveno osebje: Znanstveni sodelavci: i nji- Karel An d reč, dr. Marta fil inc. ing. Miroslav Dermelj. dr. ing. Bajko Kavčič, tir, ing. Boris l.avrenčič. Svetnik: dr. ing. It i ko Rrpič. 1 loiiorarni znanstveni sodelavec: prof, dr. Dušan H a d ž i. Strokovni sodelavci: dr, Savo Bta to ž, ing. Miroslav Ceh. dr. ing. Jelena K o m a r - K a n s k v, tir, ing. Štefan Skled ar, Asistenti: ing, Staži ka Çer niC-Simié, ing. An t oni j a-Živa Drovenik, ing. Božidar Hočevar, ing. Tita Kovač, ing. Damjan Kozak. Marina Marčec, ing- Nevenka Mi-1 j e vi c-Suš 1 ar sic, dr, ing. Aleksander Novak. ing. Darinka Per ko. ing. Tatjana Sernec-AvÈÎË, mr. p h. Helena Sočič, ing. Jakoh Villiar. Honorarni znanstveni sodelavec: ing. Botís Ex el. Inštitut je organiziran na principu raziskovalni!: skupin, ki se formirajo po značaju in potrebi dela. V letu 1957 so tako delovale naslednje delovne skupine: 1. Škrob in drugi polisaliaridi, vodja akad. pro F, dr. Maks S a nt e c. 2. Skupina za anorgansko in analitsko kemijo, vodja Ztian-st ve ni sod e 1 a vet ing. Mi rosi a v D c r m e 1 j. 3. Skupina za organsko kemijo, ki se deli na: a) endokriuološko skupino, vodja znanstveni sodelavec ing. Karel Andrée, b) skupino za predpripravo premogov, vodja znanstveni sodelavec dr. ing. Bajko Kavčič, c) alkaloid no skupino, vodja svetnik dr. ing. Biko Repič, d) fizikalno kemično skupino, vodja li on orar ni znanstveni sodelavec dr. Dušan 11 a d ž i, 4. Skupina za biokemijo in mikrobiologijo, vodja znanstveni sodelavec dr. Marta 111 inc. 5. Skupina za premog in koks, ki se deli na: ft) skupino za premog lil koks, vodja znanstveni sodelavec dr. ing. Boris l.avrenčic, b) skupino za ekstrakeijo produkta gorir, vodja občasni sodelavce prof. dr, Salvjsluv Jenčič, c) skupino za racionalno porabo goriv, vodja honorarni znanstveni sodelavec ing. Boris 2. INSTITUT ZA ELEKTRISEO GOSPODARSTVO Upravnik: akad. dr,techn«ing.Milan Vidmar. Ustanova ima kolegij in plenum, ki fuugirata kot posvetovalni organ upravnika. Kolegij sestavljajo poleg upravnika in namestnika vsi načelniki strokovnih in pomožnih skupin. Plenum sestavljajo poleg1 upravnika in namestnika načelniki Strokovnih skupili, znanstveni sodelavci instituta, načelniki pomožnih skupin ter imenovani zunanji znanstveni sodelavci. Čiani plenuma so lahko tudi gosti, ki jili povabi upravnik in vidni zunanji strokovnjaki, ki jih v ia namen imenuje na predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Člani iuštitutskega kolegija: 1. upravnik; akad. dr. teehn. ing. Milan Vidmar. 2. upravni direktor: Josip Ar h. načelniki strokovnih skupin: iiiff. Ožbolt Gros, ing. Edvard Hofler, dr. iug. Marjan Plaper, ing. Janko Rudolf, ing. Srečko S a j o v L c, ing. Branko Vajda, ing. Milan Vidmar. Člani i iišiitutskega p len um ar 1. upravnik: akad. dr. ieclin. ing. Milan Vidmar. 2. načelniki strokovnih skupin (glej zgoraj). 3. znanstveni in strokovni sodeluvri. asistenti inštituta: inženir Franc Curk, ing. Ožbolt Gros, ing. Edvard Hijfler, ing. Stana Muren. dr. ing. Marjan Plaper, ing. Bogdan Remše, iug. Josko Rosi na, ing. Janko Rudolf, ing. Srečko Sajovie, iug. Anitu Sebaher, ing. Franc Spi-ler. dr. ing.Vida I išler, ing. Branko Vajda, iug. Milan Vidmar. 4. načelnik upravno-računske skupine: upravni direktor Josip Ar k 5. zunanji strokovni sodelavci: univ, prof. dr. ing. Vratielav Be- ti j a n i č, direk tor EL ES in g. Vekosi a v Korošec, obratn i inženir tovarne glinice in aluminija Kidričevo ing. Jože \orsie, univ. prof. v Zagrebu ing. Viadimir Zepič. Sistemizir ano znanstveno osebje: Znanstveni sodelavci: ing. Oí-boli Gros, ing, Edvard Höf le t, dr, ing. Marjan Plaper, ing. Janko Rudolf, ing. Srečko Saj o vi c, ing. Branko Vaj da, ing. Milan Vidmar. Strokovni sodelavci: ing. Franc Curk. ing. Bogdan Rcmše, ing. Joško Ros i na, ing. Anita Sebaher, dr. ing. Vida Ti s le r, ing. Franc Špiler. Asistent: ing. Staüa Maren. Inštitut je razdeljen na naslednje strokovne skupine: t. Skupina za proizvodnjo eiektrične energije, načelnik znanstveni sodelavec ing. Oí bolt Gros, 2. Skupina za trans formi ran je. prenos in razdeljevanje električne energije, načelnik znanstveni sodelavec dr, ing. Marjan P1 a p c r, 3. Skupina za zaščito elektrotehničnih naprav, načelnik znanstveni sodelavec ing. Fdvard Höf le*. 4. Skupina za energetsko kemijo in fizikalne raziskave, načelnik znanstveni sodelavec ing. Srečko Saj o vie. 5. Skupina za proučevanje najvišjih električnih napetosti. 6. Skupina za, meritve, načelnik znanstveni sodelavec itlg. Branku V a j d a. 7. Skupina üíi preizkušanje elektrotehničnega materiala. 8. Skupiua za gradnjo in vzdrževanje laboratorijske opreme, načelnik znanstveni sodelavce ing. Janko Rudolf. 9. Skupina za proučevanje splošnih problemov elektrifikacije, načelnik znanstveni sodelavec ing. Milan Vidmar, 10. Skupina za dokumentacijo Lil strokovno literaturo. >. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE L pravnik: akad. dr. ing. Anton K u h e i j. Znanstveno in raziskovalno osebje; univ. prof, dr. ing. Ivo Yu-škovic, zunanji znanstveni sodelavec; ing. Miroslav Peco rnik. glavni raziskovalni inženir; ing.Marijan Dolgan, glavni raziskovalni inženir; ing. Vladislav Simnic» glavni raziskovalni inženir; ing. Miloš Sfiligoj, raziskovalni inženir; i ug. Franc Schweiger, raziskovalni inženir. Organizacija inštituta: a) Splošni oddelek (tajništvo, računovodstvo, komerciala in knjižnica). L) Tehnično organizacijski oddelek (priprava delil, delavnica. kapitalna izgradnja in skladišče). c) Znanstveno raziskovalni oddelek {referat turbine, referat za črpalke, referat za aerodinamiko, referat za hidrOme-hansko oprema, kourtrukcij»ki biro in laboratorij). Vodja: ing.Marijan Dolgan. \ndjc posameznih referatov: za turbine ing. Miloš Sfiligoj, za črpalke ¡lig. Vladislav Simnic, za aerodinamiko ing. Miroslav Pečornik. 4. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik; aka d. dr. Srečko Brodar; vršilec dolžnosti upravnika: znanstveni sodelavec dr. Roman Savn i k. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan Hadži, akad« dr. Anton Melik, akad, dr. Ivan Rakovec, uiiiv, prof, dr, Albin Seli s k n r, znanstveni sodelavec dr. Roman Savn i k. Strokovni sodelavec: Egon Pretner. Asistenta: Frane Hribar, Frane Le bel). Honorarni znanstveni sodelavec: dr, Valtcr Bobinec, Honorarni strokovni sodelavec: Ivan Miebler. INSTITUT 7A GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Anton Melik. Znanstveni svet: akad. dr, Milko Kos, akad. dr. Anton Melik, akad, dr. Ivan Rakovec, nniv. prof. dr, Svetozar Ilešie. Strokovni sodelavec; dr.Ivan Gams, Asistenta: Drago Meze, Milan Šifrer. Honorarni znanstveni sodelavec: nniv. prof. dr. Svetozar ilešie. Y okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf: Vilko P in ž ga v. i>. INŠTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik: akad. dr. ivari liakovec. Znanstveni svet: «kad. dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan Hadži, akad. dr. Anton MeJik, akad. dr. Ivan Rakove C, univ. prof. dr. ing. Jože Duhovnik, Asistent: Raj ko P avl o v ee. Honorarni znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. ing. Jože Duh o v n i k. Inštitut ima naslednje sekcije; a) grcolosko-paJcontološko sekcijo, načelnik a kari. dr. Ivan llti-kovec; h) 111 i 11 e ra loš ko - p ct r og ra f sk o sekcijo, uačeinik univ, prof. dr. ing. Jože Duhovnik: c) prazgodovinsko sekcijo, načelnik akad. dr. Srečko B r o d a r, 7. INSTITUT 7.A BIOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Jovan Ha d ž i. Znanstveni svet: akad. dr. Jovan II a d ž i, univ. prof. dr. Krnest M;iyer, univ. prof. dr. Al hi 11 Seliš kar. univ. prof. dr. Mi-rosiuv Zei. Znanstveni sodclavec: dr. Maks W rabe v. Strokovni sodelavec: dr. Janez Matjašie. Asistent: Stefa n S u š e c - M i c h i e l i. Honorarna znanstvena sodelavca: univ. prof. dr, Albin Sel i -škar, univ. prof. dr. Miroslav Zei. inštitut za biologijo ima še dva laboratorija; Spelcobiološki laboratorij v Postojni, vodja univ. prof, dr. Albin Selišknr; Marmobiološki laboratorij v RjOvinju, vodja akad. dr, Jovan Hadži. 8. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan Hadži, Znanstveni svet: akad, dr. Srečko Brodar, akad, dr, jovan lladži, ukad. dr. Anton Me I i k. akad. dr. Ivan Rakovcc. 9. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akut], tir. JgOr Tavčar. Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan 13 re cel j, akad, dr. AJija K tisi r, akad. dr. Božidar Lavrič, a kad. dr. Igor Tavčar. Honorarni znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Andrej Žnpan-či e. 10. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. Hr.Ivan Grafenauer, akad. dr, Milko Kos, akad. dr. France Siele, univ. prof. dr. Josip Korošec. a) Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik: akad. dr.Milko Kos. Znanstveni sodelavce: dr. Pavle Blaznik. Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Mejiti« Pi vec-S< e 1 e. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik: akad.dr.France Stele. Strokovni sodelavec: dr, Emil i ja n Ccvc. Strokovni svet: akad, tir. Izidor Cankar, akad. dr. France Stcle, strokovni sodelavec dr, Emilijan Cevc. c) Sekcija za arheologijo. Načelnik; univ.prof, dr. Josip Korošec. Strokovni sodelavec: ing. Demetrij Brodar, Asistenta: Stanislav J esse, Alojzij ŠerCelj. Strokovni svet: akad. dr.Srečko Brodar, univ. prof. dr. Josip Klemene, univ. prof. dr. Josip Korošec, unir. prof. dr. Božo Skerlj, upravnik .Narodnega muzeja dr. Jože Kästelte. lt. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad. dr. [ van Grafen sner, Namestnik upravnika: znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarič. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenauer, akad. Anton Sovre. univ. prof. dr. Anton Bajec, znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarič. znanstveni sodelavce Božo Voduäek. Znanstveni sodelavci; dr.France Bezlaj, dr. RudoH Kolarič, dr. Tine Logar, Rožo Vod usek. Strokovni sodelavec: dr. Lino Legiša. Asistenti; Joža Mcze, Jakob Rigler, Saša S c r n e C. Honorarni sodelavec: dr. Vaso S u y e r. Inštitut je po čl. 2 svojega pravilnika organiziran v dve sekciji: I. slovniško-filološko in jezikovno-geografsko sekcijo, načelnik: znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarič; JI. slovarsko sekcijo, načelnik: znanstveni sodelavec Božo Vodušek. Prva sekcija ima še Komisijo za pisavo in izgnvarjavo slovenskega pismenega jezika, druga pn Komisijo za strokovno terminologijo slovenskega jezika, 12. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. Josip Vidmar. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafcnaner, akad. Josip Vidmar. dopisni član dr. Fran Rs, Luk man. Znanstveni sodelavec: Mile Klopčič. Strokovna sodelavca: Dušan Pirjevec, dr. Milena FTršič. Honorarni znanstveni sodelavci: profesor Akademije za igralsko umetnost dr. France KobJar, univ. prof. tir. Anion Oevirk, univ. prof. dr. Anton Slodnjak, 15. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. Ivan Grafenauer, Znanstveni svet: akad. tir. Milko Kos, akad. Anton Lajovie, akad. dr. Anton Melik. prof. Matija lome. Strokovna sodelavca; dr. Niko Kuret, dr.Milko Matičetov, Honorarni Strokovni sodelavci: prof. Alojzij Rolhar, univ. docent dr, Vilko Novak, upravnik Mestnega arliiva v Ljubljani dr. Sergij Vilfan. 14, TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik; akad. dr. Alija Košir. Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir, univ. profesorja dr. Rudolf Sajovic in ing. Albert Struna, gimn. prof. Frane Kap us. a) Pravna sekcija. Načelnik: honorarni znanstveni sodelavec univ. prof. dr. Rudolf Sajovic. Člani .sekcije: univ. profesorji dr. Avgust Munda. dr. Albin Ogris, dr. Leotiid Pitamic in znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarie (jezikovni .svetovalec). Strokovni sodelavec: dr, Vladimir Kukmau. b) Tehniška sekcija. Načeinik: univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: univ. prof. ing. Boris Černigoj (¡ta strojništvo); univ. predavatelj dr. Črtomir Nučič (za kemijo); UJtiv. prof. ing. Vinko Sad ar (za agronomijo); ing.Srečko Sajovic, znanstveni sodelavec Inštituta za elektriško gospodarstvo, in ing.Franc Mlakar (za elektrotehniko); ing. Lojze Ziimer, znanstveni sodelavec Gozdarskega inštituta L RS (za gozdarstvo in lesno predelovalno široko): ing. Lev Pipan (za varilstvo in raziskalo materiala); univ,docent dr.ing, Srdjan Turk (zn gradbeništvo). Občasna strokovna sodelavca: akad. univ. prof. illg. Feliks Lobe (za tehnologijo), akud. univ. prof. dr. Antoil Peteri i u (za fiziko in matematiko). Jezikovni svetovalec: znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kola r i č, c) Medicinska sekcija. Načelnik: akad. univ. prof. dr. Alija Koši r. Strokovni sodelavci: univ, prof. dr. Fran Zavrnik. san. major dr. I ran S mer du, predstojnik Centralne medicinske knjižnice primarij dr. Mirko Karlill. Jezikovni svetovalec: strokovni sodelavec dr. Lino Legiša. Č) Prirodoslovna sekcija. Načelnik: Franc K upu s, profesor Klasične gimnazije v Ljubljani. Pomočnik načelnika: dr. Vladimir Kokole. £ SKUPSCTNA f i PREDSEDSTYO Upravna pisarna Znanstvena pisarna Biblioteka Razredi I I I Hfl ¿UIIOV 0 tli Ivo Ji k 01101» o i RAZRED) I j. ftAZRED O. KA.7RED I_ Inililnt ZgudUTioO I taitltut TJl jezik Jnititul liferniurc r 1. lekcija: Obča in narodna zgodovina I IT. sekcija: Umetnostna fgodnvina r S EI. RAZRED I InSlitut u slovensko narodopisje III. tekeija: \r!if nlojiiju I Kemični Lnšiitn t >Boris Kidri5< I lili ti in! za raziskovanje kraii I Inititui za eiektriEko ^ospodn F*H'O I IV, RAJHED I I lilEliiut za geografijo in Zuuod ia k a rloj talijo I luštilut ^crolojjijo I lnililut ia biologijo n V. RAZRED I |]]ŠtLtui ZB medicinske ved t Odbor za ureje\nnje favne, flore in geje Slovenije I InSlitul za luibinski stroje Termlnoltrika komisija (sckcij s; a) pravna, b) tehniška, c) medicinska, E) priroiloslovJial Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti 2* - ČASTNI ČLANI Josip Broz-Tito, predsednik FLRJ, niuršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta 1948. Gl. Letopis 1 IT, 79—115, Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, izvoljen 6. decembra 194f>. Gi Letopis III, 119—132. L RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni člani Izidor Cankar, rojen 22, aprila 1386, dr. pliiL redni profesor za zgodovino umetnosti na Univerzi v Ljubljani v pokoju» redni činu od 2. junija 1953. — Glej Letopis Y, 67—73. Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr. iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na Univerzi v Ljubljani; redni činu od 2.oktobra 19%; cîan Société d'Histoire du Droit v Parizu. Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Associa lion Internationale de Papyrologues in Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, — Giej i o knjigo Letopisa, str. 33—36. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, dr. phiL, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in historične pomožne vede na i niverzi v Ljnhljani; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik filozofsko- fi lolos ko-historičnega razreda od 31. juUUurju 1940 do 28. junija 1941. od (9. maja 1950 glavni tajnik Akademije, upravnik luštituta za zgodovino pri Akademiji in načelnik njegove Sekcije za občo in nnrodno zgodovino; dopisni član Ju gos la venske akademije z nun ost i i unije to os t i v Zagrebu in Kralovske Češke společnosti nauk v Pragi, član Instituta fur iïsterreichische Cescliicktsforseliung na Dunaju. — Glej Letopis L 53—62. France Stelè, rojeri 21. februarja 1886, dr. pbU,, redni profesor za -umetnostno zgodovino na Univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od £6. maja J940. načelnik fitozofsko-filološko-histo-ričnega razreda od 1. julija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija L948 da]je, načelnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino; dopisni član Ju gos îa vcn.sk e akademije znanosti i lunjet-nosti v Zagrebu, élan Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, član dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član Al CA pri UNESCO, član Instituta Tur oster-reiehiselie Geschiclitsforschung na Dunaju. — Glej Letopis I, 113—123. MaksoSnuderl, rojen 13.oktobra 1895. dr. iur,, redni profesor za ustavno pravo FLRj na Univerzi v Ljubljani: redni član od 2. oktobra 1956; ljudski poslanec, predsednik Zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine; član International Law Association v Londonu, Association de Science politique v Parizu in član sveta Interparlamentarne unije v Gencvi. — Glej to knjigo Leiopisa. str. 3?—38. Dopisni člani Ljudmil Ha apt ma nii, rojen 5. februarja 1884, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 16. maja 1*>40; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu in KrâLovske češke spo-lečnostt nauk v Pragi. — Glej Letopis I, 166—167. Marko Kostrenčič, rojen 21. marca 1884. dr. iur., redni profesor za zgodovino dri a ve m prava narodov FLR J do 19. stoletja na Vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953: pravi član Ju gos la venske akademije znanosti i umjet-nOsti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis V, 74—75. Zdetlčk Nejedly, rojen 10. februarja 1878, profesor Karlove univerze v Pragi; Član vlade ČSR; predsednik Čegkosfo-vaške akademije znanosti v Pragi; dopisni čiau od 7. novembra 1947, Redni Član Poljske akademije znanosti, dopisni Član Akademije nauk SSSR in Nemške akademije znanosti, častni član Bolgarske akademije znanosti in Madžarske akademije znanosti, častni profesor l.niverze I.oiiionosova v Moskvi, Častni doktor Filozofske fakultete univerze v Jeni. Boris Zilierl, rojen 25. septembra 1910, redili profesor za teorijo družbenih ved na Univerzi v Ljubljani; ljudski poslanec; dopisni élan od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 165 do IT J. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phiL, redili profesor za občo zgodovino novega veka na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. jauija 1955; predsednik Zgodovinskega društva za ¡Slovenijo v Ljahljani. — Glej Letopis V, 76—82. II. RAZRED Za filoloike iu literarne Dede Redni člani Ivan Grafenauer, rojen 7. marca 1880, dr. phiL, profesor v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940; redni član od 21. decembra 194b, lajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. decembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje in Inštituta za slovenski jezik pri Akademiji; častni član Slavističnega društva v l.juhljani. — Glej Letopis I, 161 -165. tla j ko Nahtigal, rojen 14. aprila 1877, dr. phiL, redni profesor za slovansko filolopijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik Slovanskega instituta na Univerzi v Ljubljani: redili član od 7. oktobra 1938, prvi predsednik Akademije od 4. januurja 1959 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, lilozofijo in fiiologijo od 2. oktobra 194.5 do 50. septembra 1949; predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede 1921—1939, predsednik Slavističnega društva in njegov častni član od 1957; dopisni član Srp&ke akademije nauka v Beogradu in Jugoslu-venske akademije znanosti t umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis I, 71—75. Anton Sovrè, rojen 4. decembra 1885, redni profesor za grščino na Univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. jauija 1955. — Glej Letopis V, 86—88. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1395; redni član od 6. decembra 1949: od 27. oktobra 1952 predsednik Akademije; upravnik Inštituta za literature pri Akademiji; dopisni član Ju-goslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, ljudski poslanec. — Glej Letopis III, 172—1S4. Do pisni člani A let sandai Belič, vojen 2. avgusta 1876, dr. phil„ profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu v pokoju; predsednik Srpske akademije nauka v Beogradu: dopisni član od 7. novembra 1947; dopisni član akademij znanosti v Zagrebu, Sofiji. Pragi (Akademija in Krulovska českii společnost nauk), Kra-kovu, Moskvi, Kopeiiliagenu in Miinchenu; častni doktor uiti vere V Pragi in Glasgowu. častni profesor T. ni verze Lomonosova v Moskvi. Janko i.avrin, rojen tO. februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi V JMollinghaniu; dopisui član od 2. oktobra 1956. — Glej to knjigo, str. 39—4.2. Frane K.s a v. Lukman, rojen 24. novembra 1880, dr.theol,, dr. phil.. redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino siarokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju; dopisni član od dne lb. maja 1940. — Glej Letopis L 168 -169. K.azimieiz Nitich, rojen 1. februarja 1874, profesor poljskega jezika na Univerzi v Krakovu; dopisni član od 7. novembra 1947; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, Akademije nauk SSSR v Moskvi in Bolgarske Akademije znanosti v Sofiji, III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Redni Člani Anton Kuhelj, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., Tedni profesor za mehaniko na Univerzi v Ljubljani; prorektor Univerze v Ljubljani; redni člun od 6. decembru 1949; upravnik Inštituta za turbinske stroje pri Akademiji. — Glej Letopis III. str. 185. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, redili profesor za predmeta »Mehanska tehnologijam in »Gradnja obdelovalnih strojev« na Univerzi v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 186—187. Anton Peterlin, rojen 25. septembra 1908, dr. sci. nat., redni profesor za fiziko na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, upravnik Inštituta !■ Jožef Štefan«; član American Association for the Ad- va h ceni en t of Science (Washington), American Physical Socielv (Washington), American Chemical Society (Washington), Kolloid Gesellschaft (Küin), Société mathématique île France (Poris), čl il n Makro molekulske sekcije mednarodne unije za čisto in uporabno kemijo, član International Cominittec of Rlico-logy (Amsterdam). — Glej Letopis II, 45—46. Josip Plemelj, rojen 11. decembra 1873, dr. phtL> redni profesor za matematiko; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik ma tcmatično-prirodoslovnegu razreda oziroma razreda za ma-temntične. prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 16. julija i942 do 30. septembra i949; dopisni član JugOsla venske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu, Srpske akademije nauka v Beogradu in Bavarske akademije znanosti v Miiiicheim. — Glej Letopîs I, 93 94. Maks Samec, rojen 27. junija 1881. dr, phil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od i919 do 1945; redni član od 6. decembra 1949, upravnik Kemičnega inštituta »Boris Kidričt pri Akademiji; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnOsti v Zagrebu, član Leopoldinsko-karolinške akademije prirodoslovcev v Halle a/d Saalc, častni član Avstrijskega kemičnega društva, dopisni član in odlikovan s Sare medaljo od Aiibeitsgenieiiischafts-Getreidefolrschung E-V. Detmold, Officier de l'Instruction publique Paris, ponovna doktorska diploma Filozofske fakultete univerze na Dunaju, Lnura-Leo-Jiardova nagrada. — Glej Letopis III, 188—198. Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, dr. teühn., ing.; redni profesor za elektrotehniko; redni član nd i (i, maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnegn razreda od 10. oktobra 1940 do 16. janija 1942, predsednik Akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945. tajnik razreda za matematične, i i L i kalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta Za elektriško gospodarstvo pri Akademiji: častni doktor Tehniške fakultete univerze v Ljubljani, predsednik Nacionalnega komiteja G'IGïlE, dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu in Češke elektrotehnične zveze v Pragi, zlata inženirska diploma Tehniške visoke šole na Dunaju. — Glej Letopis I, HO-143. Dopisni član Venče Koželj, rojen 17. septembru 1901, dr.iechn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 95—97, IV. RAZRED Za prirùdosloviw in medicinske Dede Redni člani Bogdan Brceelj, rojen 6. maja 1906, dr. med,, redni profesor za ortopedijo in predstojnik Ortopedske klinike na Univerzi v Ljubljani, honorarni direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov LBS v Ljubljani, honorarni šef-zdravnik Speci allie bolnišnice za kostno in sklepno tuberkulozo v Valdoltri; redni clan od 6. decembra 1949; član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju, član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, élan Zveznega odbora za rehabilitacijo invalidov. — Glej Letopis 111, 199—200. Srečko Brodar, rojen éi. nt a j ti 1893, dr, pliil., redni profesor za prazgodovino človeka na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; dopisni član il. Ober-inaier Gesel Isehaft fur die Lrforscbuiig des Eiszeitaltcrs und seiner Kulturen (Bonn), — Glej Letopis ITI, 205—206, in Letopis V, 99—100. J o v a n Hadži, rojen 22, novembra 1884, dr. pliil., redni profesor za zoologijo; redni clan od 7. oktobra 1938, načelnik maternatično-prirodosloviiega razreda od 28. januarja 1939 do 10. oktobra 1940, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. septembra 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik Instituta za biologijo pri Akademiji, predsednik Odbora za Ureje-vnnje favne, ilore in geje Slovenije; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis L 29—30. Alija Košir, rojen 6. aprila 1891, dr. med., redni profesor za hi sto logi jo in embriologijo ter predstojnik Histološkega inštituta na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; redili član od 24. junija 1955. — Glej Leiopis VIL 45 -48, Božidar Lavrič, rojen 10, novembra 1899, dr. med., redni profesor za kirurgijo na Univerzi v Ljubljani in predstojnik Ki-rurgičue klinike; redni član od 6. decembra 1949, od 2t. marca 1950 podpredsednik Akademije: rektor L ni verze; dopisni clan Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrehn in Srpske akademije nauka v Beogradu, častni član Češkoslova- Škega kirurgičnega draživa v Pragi in Bolgarskega kirurgičnega dru šiva v Sofiji, t lan Internacionalnega kirurgičnega društva, dopisni clan Association of Surgeons of Great Briuiin and Ireland, dopisni član Société de Chirurgie v Lyonu. — Glej Letopis III, 201—202. Anton Melik, rojen 1. januarja 18%. dr. pbiL, redni profesor za geografijo na Univerzi v Ljubljani: dopisni član od 16. maja 1940, redni član tid 21. decembra 1946, načelnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od oktobra 1955 dalje, upravnik Inštituta za geografijo pri Akademiji, predsednik Slovenske Matice. — Glej Letopis I, 170—171. Ivan Rakovec, rojen 18. septembra 1899, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, upravnik Inštituta za geologijo pri Akademiji; dopisni član Geološkega društva na Dunaju. — Glej Letopis IT, 47—53, Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, dr. med., redni profesor za interno medicino in predstojnik Interne klinike na Univerzi v Ljubljani; redni clan od 6. decembra 1949, upravnik Inštituta za medicinske vede pri Akademiji: Član Internacionalnega društva za interno medicino. - Glej Letopis lil, 203—204. Dop ¡sni člani Franja Kogoj, rojen 13.oktobra 1894, dr. med., redni pro-lesor za dertnatoveuerologijo lil predstojnik Dermato-venero-loške klinike na Vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član J ugosla venske akademije znanosti i 11 Ulj et-nosti v Zagrebu i ji tajnik njenega IV, oddelka Za medicinskc vede, dopisni član Srpskc akademije nauka v Beogradu. Častni član oziroma dopisni član angleškega, berlinskega, bolgarskega, češkoslovaškega, dunajskega, francoskega, Lamburškega, iranskega, italijanskega, madžarskega, m ii neb enakega, nemškega in poljskega dermato loškega društva ter francoskega alergološkega društva. — Glej Letopis V, 101—102. Sinila Sta n kovic, rojen 26. marca 1892, dr. pliii., redni profesor za zoologijo na Univerzi v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953: predsednik Akademijskega sveta FLRJ; redni član Srpske akademije imuka v Beogradu, dopisni član Jtigo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, 103—104. A ii dri j a Stani par, rojen 1. septembra 1888, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Vseučilišču v Zagrebu: predsednik J ngosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni član od 7. novembra 1947; redni čian Srpske akademije nauka v Beogradu, častni član Ameriškega društva za narodno zdravje in Akademije za medicino v New Yorku. Alojzij Tavčar, rojen 2.marca 1895, dr. ing., redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Vseučilišču v Zagrebu; dopisni čian od 2. juuija 1953; pravi član jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Masary-kove akademie praeé v Pragi, častni člun Scientific Society Sigma X, Cornell University, New York. — Glej Letopis V, 105—106. Kos tu Todero vi Č, rojen 5. julija Í887, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni jn upravnik infekcijske klinike na Univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. juniju leta 1953; redni član Srpske akademije nauka v Beogradu in tajnik njenega razreda za incdicinske vede. dopisni član Jugos La venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu. — Glej Letopis V, i 07. Vale Vouk, rojen 21. februarja (886, dr. pbil., redni profesor za botaniko na Vseučilišču v Zagrebu, predstojnik Botaničnega instituta in vrta Pri rodos lovno matematične fakultete v Zagrehu, direktor Instituta za eksperimentalno biologijo Ju-goslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; dopisni Mali od 2. junija 1953: pravi član Jugosluvenske akademije znanosti i UlnjetnOsti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije liauka v Beogradu, Poljske akademije znanosti v Krakovu in Krúíovske češke spoleenosti nauk v Pragi. — Glej Letopis V. 108—109. V. RAZRED Za umetnosti Redni člani France Bevk, rojen 17. septembra 1890, književnik; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 110—115. Fran Sal. Fin ž gar, rojen 9. februarju 1871, književnik; redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23—25. Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887, književnik, in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni član od 2. junija 1953. - Glej Letopis V. 116—120. Božrdar Jaka c, rojen 16. julija 1899, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Gtej Letopis 111, 207—213. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905. redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-mojster; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 121—122. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 1896; redni profesor ua Akademiji upodabljajočih ujiiHuosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 214—215, Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani; redni član od 2. j unija 1953. — Glej Letopis V, 123—124, Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 125—132. Anton La j o v i c, rojen 19. decembra 1878, komponist in muzikolog; redni član od 16. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 dalje. — Glej Letopis 1, 63 -67. Lucij an Marija Škerjanc, rojen 17. decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis lil, 216 do 220. 1.1 o p i s n i člani Ivo An d rič, rojen 10. oktobra 1892, književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni élan Jugo.slavonskc akademije znanosti i nmjet-nosli v Zagrebu. — Glej Letopis Yf 133—134. Milan Bogdanov ič, rojen 4, januarja 1894, dr,, književni in gledališki kritik ter esejist, profesor za novejšo jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu do 19-49, od lakrat upravnik Narodnega gledališča v Beogradu: dopisni član od 2. junija 1953; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis V, 135—136. Lojze Do lin ar, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji za umetnosti v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 137 138. Miroslav Krleža, rojen 7. juliju 1893. književnik; dopisni Člail od J. junija 19153: pravi Član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjeiuosli v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis V. i50—141. SPREMEMBE v članstvu Akademije Dne 3. februarja 1956 je umri dopisni član v razredu za fi-lološke in literarne vede dr. Petar Skok, Dne 12. maja 1956 je umri redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede dr. Janko Polec. Dne 7. januarja 1957 je umrl redni član v razredu za umetnosti dr. ]l c. Jože Plečnik. Dne 29, marca 1958 je umrl redni član v razredu za filoioške in literarne vede dr. Raj ko Nabtigal. Dne 12, junija 1958 je umrl dopisni član v razredu za filoioške in literarne vede dr. Fra ne KsaV, Lukman. Dne 26. junija 1958 je umrl dopisni član v razredu za pri-rodoslovne in medicinske vede dr. Andrija Š tam par. Dne 22. septembra 1958 je umrl redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede dr. Izidor Cankar. V prihodnji knjigi Letopisa bo Akademija počastila spomin v letu 1958 umrlih članov v posebnih člankih. novi Člani RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE VIKUOR KOROŠEC Rojen 7. dec. 1899 v Ljubljani. Rellin profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na Univerzi v Ljubljani. Za rednega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede je iiil izvoljen 2. oktobra 1956. V Kranju je dovršil osnovno šolo in klasično gimnazijo (19) S), v Ljubljani pa pravno fakulteto ((924), kjer je bil 1926 pronioviran zu doktorja prava. T državno službo je vstopil 1924 kol sodniški pripravnik in bi) Se istega îeia imenovan za tajnika Pravne fakultete v Ljubljani! \ letih 1924—1926 se je specializiral za rimsko pravo v Leipzigu in pri profesorju Pavlu Kosehakerju dovršil habilitacijsko delo o dedičevem jamstvu za zapustnikove dolgove po starem rimskem pravu, v študijskem ïetu 1928-1929 pa se je, prav tako V Leipzigu, uvajal v jezikovno in pravno proučevanje akadijskih, lie-titekih in sumerskih pravnih virov, Leta 19Ï2 je zaradi študija zgodovine in sistema angleškega zasebnega prava bival v Londonu na School of Economics and Political Science. Od 1927 je bil docent, od O^fl izredni, od i9^5 pa je redni profesor za rimsko pravo na Univerzi v Ljubljani. Poleg rimskega prava predava na Pravni fakulteti tudi splošno zgodovino dri a ve iti prava v antiki. na Filozofski fakulteti pa kol honorarni predavatelj od 1955 nvod v zgodovino Starega vzhoda. Profesor ^ iktor Korošec je Član: Société il Histoire du Droit v Parizu, Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internationale de Papyrologues v Bruslju, Tnštituta. y.a pravno zgodovino v Zagrebu. International Law Association v London u. 1 Le lopi s — 35 - Seznam spisov I. Rimsko prana: A. knjige; Die Erbcuhaftung nach römischem Hecht (leipziger rechts wissenschaftlich*! Studien, Heft 1927), 127 sir. Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava, I. k v., 1. snopič: 193 h, snopič: 1941, 330 str., Mohorjeva družba, Celje. Očrt rimskega prava: i. Rimsko obligacijsko pravo. Pravna fakulteta, Ljubljana 1948. ¡90 Sir. Očrt rimskega prava, IL del, i. snopič: 1953, 2. snopiči 1955, Pravim Fak ni leta, Ljubljana, 290 str. B. CI a n k i in razprave: Nove smeri v roman istiki (SP 1926). Naäoge moderne rijnskopravne vede s posebnim ozirom na razvoj rimskega prava (SP 1929), Usoda rimskega pTava v Angliji (Z Z H 9, 1912-33). Ob štirinajslstnlclnici digest (SP 1934). Novi odlomki Gaje vili institucij (PSI 1182), (ZZR tO, i 934). Nastanek Avgustovcgs princ i pa ta (ZZR 19, 1943). C. Ocene; v Slovenskem .Pravniku, v Zeitschrift der Sawgny- Stiftung in v Isiorisko-pravnem zborniku (Sarajevo). II. Prava starega vzhoda: A, Knjiga: llethitische Staats verträte. Ein Beitrag zu iliTer juristischen Wertung (Leipziger rechts wissenschaftliche Studien. Heft (iO, 1931), 118 str. B. t 1 «in k i in razprave: Sisteinatika prve hetitske pravne zbirke (KBo Vi, 3), (ZZR 7, J 930). Raub- und Kantelie im hethi ti sehen Recht (Studi Riceobuno, 1, Palermo 1932). Beitrage zum hetli i tischen Privatrecht (Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechisgrsehichte, rorn, Abt.. 52. 1932, Weimar). Položaj žene po pravu asiTSke pravne knjige (SP 1935). Die Ususehe nach assyrischem Recht (Orientalia, N. S. VT, Roma 1937). Članek *Ehe. — 6. Sonet. Dom. pri j. 1906. — 7. Vihar divja. Doni, prij. 1906. — 6. Jaz hočfin življenja. (Pesem.) Dotn. prij. 190", — 9, Spomladi. (Pesem.) Dom. prij, 1907. — 10. Adjunkt Grivar. litim. prij. 1907. — 11, Dovolj. (Pesem ) Dom. prij. 1907. — 12. Vzdih. Dom. prij. — H, Pogreb. (Pesem.) Dom. prij, 1909, — 14. Sonet, Dom. prij, 1909. — 15, Ivan Cankar, V dome Marii Zastupniey, 1910. (Prevod v ruščino.) — tO, Iz balkanskih sonetov. Cas. Chicago. 1917. II. Razprave in samostojne knjige 17. Nietzsche and Modem Consciousness. A Psycho-Critical Study. London 1922, IX + 221 + II str. 18. Tolstoy. A Psych o-Critical Study. London 1924, JX + 224 str, 19. Gogol. London 1925, Vil+ 265 str. 20. Tolstoj in Nietzsche. LZ 1920. 21. Dostojevski in modema umetnost. LZ 1926. 22. lbs en kot umetnik. LZ 1926. 23. Russian Literature. London (927, 80 str. 24. Cehov m Maupassant. LZ i927. 25. Dostojevski in Proust. LZ 1927. 26. Studies in European Literature, London 1929, 222 sir. 27. IhHeii in Shaw. LZ 1926. 26. Balzac. LZ 1929. 29. Charles Baudelaire. LZ 1928. >0. Huismans - Strindbcrg. LZ 1928. 31. O romantični mentaliteti. LZ 1929. 32, Ruska moderna do velikega prevrata. Odmevi 1, 1929—1910, Ii'ari Cankar, The Bailiff Yernev and Ms Rights. Translation from the Slovene by Sidonie Yeras (Jeras) and II, C, Scwell Grant, With an Introduction by Janko Lavrin, London 1930, XIII +115 sir. 34. O Anatolu Franeeu. LZ 1930. 35. Gogolj kot umetnik in moralni učitelj. MP IV (1532/33). 36. Seksus in eras. MP VI (1934/35). 37. O Osen r j u Wildeju. MP VI (1954/35). 38. Aspects of Modernism. From Wilde to Pirandello. London 1935. 217 str, 39. O Hainsunu. MP VII (1935/36). 40. Rimbattdjeva ugunka. MP VII (1935/36). 41. Tvorni skeptičnem. MP VIM (1936/37). 42. O tragičnem. MP VIII (1936/37), 43. Kritiki in umetniki. MP VIII (1936/37). 44. Serge j Jeseni». MP VIII (1936/37). 45. Raincr Maria Rilkc. MP VIII (1936/37). ik. Gabriele D'Anmmzio. Ml1 VIII {1936/37). 47. Luigi Pirandello. MP VIII (1936/37). 48. Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj. Psihokrítifine Študije. V Ljubljani 1937, 333 + HI str. 49. Fuiuristični intermezzo. MP IX (1937/38). 50. Bogomili. MP IX (1937/38). 51. H popotnikovih zapiskov. MP IX (1937/38). 52. Iz popotnikovih zopiskov. MP X (1938/39). 53. Gogol j kot dramatik. Ml' XI (1939/40). 54. Od Ostrovskega ti o CeJiova. MP XI (1939/íO). 55. Poezija ruske revolucije. MR XII {1940/41). 56. Tolstoj. A Psycho-Critical Study. Ail authorized translation into Japonese. Tokyo 1941. (11) + 262 + (VU1) Str. 57. An Introduction to t lie Russian Novell. New York-London 1943, VII+ 216 str. - 2. iitdaja 1947. (IX)+255 sir. 58. Dostocvsky. A Study. Mew York 194-"5, VI + 15& str. + prilogu. — 2. izdaja 1947, (VII) + 161 str. 59. Tolsioy, An Approach. London 1944, VI + 16? str, + priloga. GO, Ivan Cankar, The Bailiff Yerney and his Rights. Translated from Slovene by Sidonie Yeras and H. C. Sewell Grant, Intro-duct ion: Janko Lavrin. II lust rations: Nora Lavrin. London 1946, (X1M + 105 sir.) 01. First Scries of Representative Russian Stories; Pushkin to Gorki, Selected and edited and with introduction by--. London 1947, 239 str. 62. Pushkin and Russian Literature. London 1947. Xf + 326 str, 63. Tolstoy. An Approach. New York 1947, (IX) + iter str, 64. From Pushkin to Mayakovsky. A Study in. the Evolution of a Literature. London 194S, 509 str. 65. Nietzsche. An Approach with a Portrait frontispiece. London 1948, YII -I- 14b str. 66. Ibsftt. An Approach. London 1950, ¥11 + 140 str, 67. Nikolai Gogol —1852). A centenary survey. London 1951, 174 str, OS, Goncharuv. Cambridge 1954, 6li str. Kratice: Dtim, prij: Domaei prijatelj; LZ; Ljubljanski Zvon; MP: Modrii ptica. UMRLI ČLANI Rado Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10, maja 194 L Dr, iur., redili profesor za cerkveno pravo na Univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, i85—190. Metod Dolenc» rojen 19. decembra 1875, Umrl fO. oktobra 1941. Dr. i ur,, redni profesor kazenskega prava na Univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. okiobra 1958, načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do smrti; dopisni član Ji igo slavenske akademije znanosti i uuijetnosti, častni doktor Univerze v Bratislavi. — Glej Letopis L 195—197. Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl i.septembra 1942. Dr. inr., redni profesor rimskega in državljanskega prava na Univerzi v Ljubljani; redili elun pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942; dopisni član Jugoslavenskc akademije znanosti i uuijetnosti. — Glej Letopis I, —238. Aifonz Pavlin, rojen 14. septembra 1855, umrl i. decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za flo-ristiko, filogeografijo in botanično stsiematiko; dopisni član matemati&no-priradoslovnega razreda od 16. maja 194(1. — Glej Letopis I. 241—257. Ferdinand Seidl, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942. Realen i profesor v pokoju; strokovnjak za uieleoro-logijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo; dopisni član matematično-pri rod os lovnega razreda, od 16. maja 1940; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnostL — Glej Letopis I, 261—290. Ribard Jakopič, rojen !2, aprila 1869, umrl 21.aprila leta 1943. Akademski slikar: redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis L 41—43: II, 75—89. Anton B re z n i k, Tojcn 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. pliil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član filo-zorsko-filološko-liistoričnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 157—160; II, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja i872, umrl 4, aprilu 1947. Akademski slikar, redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 47—49; II, 90—103. Ivan Regcn, rojen 9.decembra 1868, umrl 27. julija 194?. Dr. pbil., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo iu občo biologijo; dopisni član matematično-prirodo-s lov nega razreda od 16. maja 1940. Glej Lelopis I, 175 176; II, 104—105. Milan S k e r 1 j, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra leta 1947. Dr.iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis I, 127—150; II, 106—125. Oton Župančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija leta 1949, Književnik; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938; častni doktor Univerze v Ljubljani, odlikovan s čast' tlim naslovom »ljudski umetnik* od Preži dija Ljudske skupščine LRS, redui član Srpake akademije nauka, dopisni član Jugosla-venske akademije znanosti i umjetnosti in School of Slavonic and East kuropean Studies v Londonu. — Glej Letopis I, 151 do 153; III, 225—256. France K i d ri č, rojen 23. marca 1880. umrl 11. aprila 1950. Dr, pilil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije; redni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija t942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik Akademije; redili član Srpske akademije nauka, dopisni član Jugosiuvenske akademije znanosti i umjetnosti, Bolgarske akademije v Sofiji, Krulovske Češke společliosti nauk v Pragi, Časi ni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I, vložek 51—62; II, 34—44; lil, 257—266; IV, 86—100. Sergej Ivanovič Vavilov, rojen leta 1891, umrl 25. ja-uuarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947: član znanstvenih akademij v Beogradu, Zagrebu in Sofiji ter Indijske akademije znanosti. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 3. februarja 1951. Dr. pliil.. upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bihliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in biologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—58; IV, 101—124. Matija Murko, rojcu 10. februarja 1S61, umrl 11. februarja 1*152. Dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni i lan filozofsko-f i lološ ko -historic nega razredu od 16. maja 1940; Časllii dokior Univerz® V Ljubljani in Karlove univerze v Pragi; dopisni člait Ju gos la venske akademije znanosti i uinjetnosfi, Srpske akademije nauka, Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi, Poljske akademije znanosti v Krakovu, Akademije nauk SSSR v Moskvi, School of Slavonic and East European Studies v Londonu. — Glej Letopis I, 172—174; V, 168-177. Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. pilil., redni profesor za fonetiko iu zgodovino slovenskega jezika na l'niverzi t Ljubljani; redni član fiiozofsko-filološko-bisloricncga razreda od 7, oktobra ¡'>38: načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do 31. januarja 1940; glavni tajnik Akademije od 11. julija 1942 do 19. maja Î95G: predsednik Akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik; dopisni član Jugoslavcnskc akademije znanosti i uinjetnosfi, Srpske akademije nauka, Poljske akademije znanosti v Krakovu, Kra lovske éeské společnosti nauk v Pragi, School of Slavonic and East European Studies v Londonu; elan The modern Language association of America (New York); Častili Član Slavističnega društva v l.jubljani. — Glej Letopis I, 105 110; III, 55 in 30; V, 148—i60. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 156—164; V. 161—167. Lucien Iesnière, rojen 31. januarja 1900, umrl 6. decembra 1954. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Mon t pel liern ; dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94; Vil, 59—65. Pavel Lunačck, rojen 51, januarja 1900. umrl 2. aprila letu 1955. Dr. med,, redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekološko-porodniške klinike na medicinski fu-kulleti Univerze v Ljubljani; redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1934. — Glej Letopis VI, 61—65; VII, 55—58. JANKO P O L L C Viktor Korošce Due 12. nmja 1936 je v ljubljanski bolnišnici po dolgi, hudi bolezni umrl dr. Janko Polec, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za zgodovinske in družbene vede, upokojeni redni profesor za jugoslovansko pravno zgodovino ua l uiverzi v Ljubljani. Dva dni pozneje sta se Slovenska akademija in Univerza na ljubijanskill Žalafi poslovili od svojega nepozabnega pokojnega člana, isto popoldne so ga položili na Žalah v Kamniku k zadnjemu počitku poleg njegovih ljubljenih staršev, sina Marijana in brata Julija. V Kamniku je bil rojen dne !9, avgusta 1880. S Kamnikom je ostal vse življenje tesno povezan. Zadnja njegova monografija »Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dve sto letih«, ki je izšla leta 1955 v Kamniškem zbornika (I, 51 —110). vsebuje dragoccno gradivo za dobršen kos mestne zgodovine, hkrati pa tudi priča o veliki pokojnikovi ljubezni do rojstnega kraja. Iz Kamnika je bila rodbina njegove inniere Ane, roj. Pod-rekar (ti. 1917). V svoji pokojni materi je dr. Janko Polee vedno spoštoval vzor plemenite žene in blage matere; njene skrbne vzgoje se je z nežno hvaležnostjo rad spominjal do konca svojega življenja. Tudi z očetom je prav do njegove smrti (194-1) ostal v prisrčnih sinovskih odnosih. Oče Julij Polec, sin Inke Polca. stavca v Blaznikovi tiskarni, si je bil kot pravnik izbral sodniški poklic, V Kamniku je oče služboval večkrat, najprej kot sodniški pripravnik (avskultant., leta 1875), nato zopet kot sodni pristav (1881—1885) in končno kot okrajni sodnik oziroma sodni svetnik (1889—1897). V Kamniku je našel svojo življenjsko družico, tu sta bila rojena oba sinova: Janko (1880) in Julij (1883). Sin Julij je liil pozneje zdravnik v Kamniku. Leta 1944 ga je nemški okupator dal obenem s 24 drugimi talci ustreliti v Šentvidu nad Ljubljano zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Oče Julij Polec je od leta 1919 naprej preživljal svoj pokoj pri siuu zdravniku v Kamniku, kjer ga je prvorojenec Janko pogosto obiskoval in se z njim posvetoval o vseh svojih skrbeli in težavah. Svoja (itroška leta je mladi Janko preživljal v krajih, kjer je oče služboval: v Logatcu, Kamniku, na Brdu in od leta 1889 zopet v Kamniku. k.o je tu kotlčal ljudsko šolo, je odšel V Ljubljano v gimnazijo. Najprej je dovršil štiri razredno nižjo slovensko. naio pa še višjo klasično gimnazijo, kjer je leta 1898 maturiral z odliko. Med sošolci je veljal kot vzoren dijak. »Zanimanje za narodnokuiturua vprašanja iii za zgodovino sta miti, kakor sam pripoveduje (Letopis I, 97) »že v zgodnjih letih razvnela učitelj slovenščine na nižji gimnaziji, ravnatelj Frane Wiesthaler, in zgodovinar profesor Josip Stare, s katerim je vso gimnazijo stalno občeval o počitnicah v Kamniku.k Po maturi se je odločil za pravni študij. Pri tem gotovo ni bilo brez pomena, da i mu je vpliv očeta-sodnika vzbudil zgodaj nagnjenje do pravoslovja« (Letopis T. 97). Pravo je študiral najprej dve leti na Dunaju (1898—1900), nato dve leti v Gradcu (1900—1902), kjer je bil dne 10. januarja 1903. dobrih 22 let sfar, promoviran za doktorja prava. Njegova odlika iz upravnega prava pri drža vos lovnem izpitu kaže, da so predavanja profesorja dr. Ludovika Gumplowicza v Gradcu — z njim je tudi pozneje ostal v prijateljskih stikih — vzbudila v njem veliko zanimanje za ta predmet. Pri pravosodnem izpitu je dosegel odliko iz kazenskega prava in procesa. Du se je za kazensko pravo začel zgodaj zelo zanimati, priča poleg odličnega izpitnega uspeha zlasti razprava *Nove kriminalistične šole*, ki jo je leta 1901 mladi kandidat prava objavil V Slovenskem Pravniku. Razprava, ki je pisana še s precejšnjim mludostliim zanosom. seznanja bralca podrobno s takratnimi novimi tokovi na kazenskopravnem področju. Spis, ki obsega 33 strani, je za pravnika v četrtem Studijskem letu nenavadno zrel znanstveni prvenec. Avtorjeva znanstvena prizadevnost zasluži tem večje priznanje, če pomislimo, da je skoraj istočasno zastavil svoje pero še v dveh drugih smereh, ki sta postali značilni za njegovo nadaljnje pisateljsko delovanje. Tako je dne 25. aprila 1K99 olijavil v Slovenskem Narodu nekrolog o takrat umrlem narodno zavednem sodniku Karlu Plešku (J834—1899). Prvič se je tu pokazal poznejši pisec tolikih mojstrskih življenjepisov in ue-krologov, Se važnejše je. da je mladi pravnik z vso vnemo posegel v takrat zelo živahno horbu za ustanovitev slovenske univerze. Na zborovanju jugoslovanskega akademskega dijaštva v Gradcu je dne 7. novembra 1901 nastopil kot prvi govornik ter je ob sklepu predlagal resolucije, ki so bile soglasno sprejele. X praškem dnevniku Politik je priobčil več tehtnih člankov za ustanovitev slovenske univerze. V dveh tednih je nato objavil v Slovenskem Narodu nič manj kakor osem člankov, v katerih je navajal zgodovinska dejstva in razloge, da bi z njimi podprl borbo za slovensko univerzo, Članki imajo naslove: t Slovensko 4 LE: lupiš - 49 - vseučilišče in leto 1848« (trije članliij — »Vseučilišče in slovenski tabori« — »Francoska univerza v Ljubljani« ■— »Se nekoliko Črtic o slovenskih pravoslovniSi predavanjih v Ljubljani« ((rije članki). Naslovi teh člankov kažejo, kako je v mladem pravniku očitno že začela utripati tudi pravnozgodovinska žilica. Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je skupno z dr. Danilom Majaronom takrat vodil boj za ustanovitev slovenske univerze, je dal srečno pobudo, da naj bi se v posebni knjigi zbralo vse dotlej objavljeno gradivo, ki bi moglo javnim delavcem služiti s podrobnimi argumentacijami v nadaljnjem boju za ustanovitev slovenske univerze. Mladi Janko Poteč se je z vso vnemo loti I tega dela in je za sodelovanje pridobil prijatelja Bogomila Senekoviča (1880 1922). 2e leta 1902 je izšel »Vseučiliški zbornika, ki obsega 438 strani. \ njem je J. Polec prispeval: »Zgodovinske črtice o ljubljanskem vseučiliškem vprašanju« (str. 9 do 254), t Na j novejšo kroniko* (235—299) in »Epilog* (411—456), B. Senekovič pa iČasniške glasove« (299 -410) (Letopis I, 98). Živahna borba za ustanovitev slovenske univerze je imela vsaj ta uspeh, da so posamezni mladi slovenski znanstveniki začeli dobivati od avstrijskega ministrstva za tik in bogočaslje državne štipendije, da bi se z enoletnim študijem na inozemskih univerzah pripravljali za profesorsko kariero na bodočem slovenskem vseučilišču. Tako se je počasi začel zbirati kader mož, predvsem pravnikov, ki so leta 1920, ob začetku pravne fakultete mogli takoj uspešno prevzeti predavanja iz skoraj vseh predmetov. Tudi dr. Janko Polec, ki je bil že julija 1902, takoj po opravljenem pravosodnem izpitu, vstopil v sodniško pripravljalno službo v Ljubljani, je v tretjem letu (1904/05), odkar so se te štipendije začele podeljevali, dobil štipendijo za specializacijo iz kazenskega prava. Odšel je v Berlin in se je tam zlasti v seminarju profesorja Franca von I.iszia, slovečega predstavnika kriminološko-sociološke šole, poglabljal v kazensko-pravno stroko. Skupno z tir. Eriiestoin Delaquisom, drugim Lisztovim učencem, je zbira! iz kakih 50 državnih zakonodaj določbe O rehabilitaciji. Zbirko teb predpisov, obenem z navedbo literature, sta avtorja leta 1905 v Berlinu skupno objavila pod naslovom »Material i en zur Lehre von der Rehabilitation« (498 str.). Leta 1905 je izgledalo, da bo dr. Janko Polec prvi kandidat za stolico kazenskega prava na bodoči slovenski univerzi. Profesor F. v, t.iszt mu je nasvetoval, naj bi se liabilitiral v Nemčiji-Toda kot privaini docent ne bi bil prejemal nobene plače, čakati bi bil moral, dokler ne bi bil pozvan na kako izpraznjeno profesorsko mesto. Kot zaveden Slovenec bi bit pri izbiri kandidatov gotovo zapostavljen. Ker saín ni imel potrebni H sredstev, tla bi mogel Čakati V nedogled* je moral misel lin habilitacijo začasno opustiti. Nadaljeval je sodniško pripravljalno službo. Leta 1907 je napravil sodniški izpit s prav dobrim uspehom. Nato je služboval kot sodni pristav v Trebnjem (1907) in kot okrajni sodnik v Radovljici (1908—1910). Leta 1908 si je ustanovil domače ognjišče. Leta 1907 mu je bila ponudena honorarna profe-sura za kazensko pravo na univerzi v Sofiji. Kakor sam pravi, s pozi va iz rodbinskih razlogov ni mogel sprejeti« (Lelopis I, 97). Poslej ga je pukIicno sodniško delo močno zaposlovalo. Vendar je tudi v tem času objavil več člankov, ki obravnavajo različna pravna vprašanja: primerjalno kazensko pravo (1903); mednarodni položaj Bosne in Hercegovine pred aneksi jo leta 1908 (Í908): Kranjska in Ohči državljanski zakonik (1911). Za Pol-Čevo notranjo znanstveno usmerjenost je značilno, da je že v Berlinu dovršil svoj slovstveni spomenik, ti ga je v Slovanu 1904/05 postavil prvemu slovenskemu poklicnemu pravnemu zgodovinarju, prerano umrlemu tmiv. profesorju dr. Vladimirju Levcu. Obširni življenjepis in podrobno opisovanje Levčevega p ravnozgod o vinskega znanstvenega delu dn slutiti, da je pri dr. J. Poleti zanimanje za domačo pravno zgodovino že močno stopilo v ospredje. Za Polčev nadaljnji razvoj izšla dr. J. Polčevn razprava >Svobndniki na Kranjskem«, ki je prava mojstrovina in spada med najboljše slovenske p ra v n oz god o vinske spise sploh. Podrobno in izčrpno obravnava posamezna vprašanja, ki so v zvezi s svobodni ki (Freisassen): ime, nastanek, predmet njihove lastnine, upravo, imenjsko knjigo itd. Gradivo za to razpravo je dr. ,[. Polec črpal iz bogatega gradiva, ohranjenega v arhivih v Ljubljani in na Dunajn, kakor tudi v dveh zasebnih arhivih svobodnikov. Posamezne svoje trditve pisatelj vestno potrjuje z navedbami iz arhivnega gradiva v 704 opombah. Važno je njegovo dognanje, da je bilo svobodniitvo združeno s posestjo določenega nepod-lož nega, prostega zemljišča (str. 47). V ohranjenem gradivu ni nobene opore za s-domnevo, da bi bili (svohodniki) ostanki starih ji ros tih Slovencev*, nekakega starega plemstva (str. 34, 03). Pri tem jim Polec nikakor ne odreka določenega družbenega pomena (str. 93). — V obrambo svojih dognanj je naslednje leto izpTegovoril ponovno svojo odločno Ijesedo v repliki; »Se enkrat o svobod niki h na Kranjskem i, G MS 19, 1938 (5 sir.). Nadaljnja teb I na prispevka k slovenski pravni zgodovini sta razpravi: »Zgodovina obravnavanih Gorskih bukev in postavitev kletarskega mojstra na Kranjskem«, CMS 18, 1937 (23 str,), in »Paberki o klavzuli deželne obveze za škodo (Landschaden-bund)t, GMS 20, 1939 (14 str.). V prvi razpravi je po novih arhivnih virih dognal, kako je bilo z uzakonitvijo tako imenovanih »obravnavanih Gorskih bukev*, kakor tudi to, da kle-tarski mojster ni na Kranjskem nikoli posloval kot sodnik. — V drugi razpravi, ki jo v* podnaslovu skromno imenuje le »pravnozgodoviusko poročilo«, je po dotlej neupoštevanem gradivu izpopolnil prejšnja dognanja O tej pogodbeni klavzuli, ki so jo v naših krajih precej uporabljali. »Križnikov! odgovori na vprašanja v Bogišičevem ,Na-putku*« (Razprave pravnega razreda AZU, IIL 1945. 75 str.) pričajo o Polčevem prizadevanju zbrati vse vire, ki bi utegnili vsebovati sledove domačega prava. Zelo zaslužni jugoslovanski pravnik Valtazar Bogišie, ki je leta 1874 objavil svoj »Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slovena«, je bil že leta 18b7 razposlal »Naputak za op i si vanje pravnijeh običaja, koji u narodu živu< s 352 vprašanji o krajevnih posebnostih glede posa- meznih zaseb no p ravnili in javnopravnih vprašanj. Po č a dnem ovinku je šele iz rok jezikoslovca in narodupisca j, Bfiudouina fie Courtenaya dobil leta i876 îNaputak^ Gašper Križnik, mlad čevljar v Motniku. Z veliko vnemo je začel zbirali svoje odgovore in jih je leta 1882 poslal Bogišiču, ki jili. ni več uporabil, ker so priš J i zanj prepozno. Ostali so v njegovem arhivu, kjer jih je pozneje odkril takratni beograjski uni v. profesor A. So-lovjev in je nanje opozoril prof.Metoda Dolenca. Kakor tir. Janko Polec omenja, mu je po Dolenčevem prizadevanju pravni razred AZU naročil, da je septembra 1940 v Cavtatu prepisal celoten Križnikov rokopis. Nato ga je objavil obenem z BogiSičevimi vprašanji in s svojimi opombami. V pripisu (str. 67—75) poroča o pravnozgodovinsko pomembni korespondenci nekaterih Slovencev z Bogi si čem; pet pisem objavlja v celoti. Y razpravi s,Župan1 in ,občina' v novejšem slovenskem izrazoslovju» (13 str.), objavljeni v Zgodovinskem časopisu V. 1951, nazorno pokaže, kako so v letih 1848—1852, ïko se je odpravljala stara patrimonialna uprava in Uvajala nova državna« uprava, iskali slnvenske izraze za nove pravne pojme in ustanove. Zn /Kosov zbornik« (—Zgodovinski časopis VI—VII. 1952 ili 1953) je prispeval razpravo »Uvedba občin na Kranjskem 1.1849/1850« (47 str,). Na podlagi dotlej še neraziskanega gradiva avtor pokaže, kako je šel razvoj od prve zamisli upravne občine leta 1768 preko napredne francoske upravne občine do uvedbe občin v letih ¡848 d o 1850. Odkriva, kako velike so bile težave, ki jih jc bilo treba pri tem premagati, hkrati pa ugotavlja, da so pri tem miselno zelo vplivale nekdanje francoske reforme v Iliriji, Omejuje se na bivšo Kranjsko, ker mu arhivi za ostalo slovensko ozemlje niso bili dostopni. S to vrsto monografij, razprav in člankov je dr. Janko Polec ustvaril temeljna dela trajne vrednosti, mimo katerih ne bo mogel nihče, ki bo obdeloval zgodovinski razvoj našega agrarnega prava, sodstva in uprave v dobi pred letom 1848. Polec je S Svojim neposrednim proučevanjem arhivalij globoko zaoral ledino in pokazal pot, kako je z minueioznim obdelovanjem domačega arhivnega gradiva mogoče osvetliti še marsikatero stran naše domače pravne zgodovine. Veselje nad uspehi podrobnega obravnavanja arhivnih virov ga je zadrževalo, da se ni mogel odločiti za sintezo, da bi bil podal že celotni, zaokroženi sistem domače pravne zgodovine v posebni knjigi. To je namreč smatral še za pretiranjeno. fako kakor nekoč stari rimski klasični pravni ki. se je tudi Polec skrbno varoval posploševanja pri svojih dognanjih- V tem poglerlu je leta 1938 značilno ugotovil v poleni i ki glede svojih iSvobodnikovti »Pri prikazovanju, pravne zgodovine me nikdar še ni vodila in me tudi ni v tem primeru kakšna ,glavna', morda celo aprioristična misel, marveč edinole prizadevanje, pokazali prazgodovinski razvoj tak, kakor je hiU poteki i deloma iz pravnozgodo vinskega, deloma splošno narodno kulturnega zanimanja«. S posebno toplino in pieteto je napisal obširne nekrologe več svojim poklicnim tovarišem, profesorjem: Mihajlu Jasinskeniu {ZZR 12. 1936, 6 str.), dr. Radu Kušcj" (ZZR t S, 1942, 32 str.), dr. Metodu Dolencu (Slovence. 1(1. oktobra 1941; ZZR. 1«, 1943, 73 str.; CMS 22, 1941; l.ctopis AZU 1945. 5 str.), dr, Gregorju Kreku (Letopis AZU 1943. 17 str.) in dr. Milanu Škerlju (Letopis AZU 1943-1943, 20 str.). Tudi njegova poročila in ocene pričajo o pokojnikovi široki kulturnozgodovinski razgledanosti. Dr. J, Poiec se ni ozko omejeval na svoj prednicr. ampak se je zanimal za vse družbene ni kulturne pojave okrog sebe. Zlasti je temeljito obvladal vse civilnopravne panoge. Ze kot av.skulta.nt je euo leto predaval na višji dekliški soli v Ljubljani trgovinsko pravo; ravnatelj dr. Lovro Požar mu je ob koncu leta napisal zelo laskavo zahvalo za uspešno delo. — lz pietete do pokojnega prijatelja Frana Regally jo je pred natisom pregledal in v podrobnosti izpopolnil njegov slovenski prevod Občnega državljanskega zakonika. Za pokojnega dr. J.Polca je Sploh značilna njegova izredna dobrohotnost in srčna plemenitost, lak je bil predvsem v ožjem družinskem krogu kot stčuo vdan sin in brat, blag soprog, vzoren oče in skrben dedek. Njegova srčna dobrota pa je veljala prav tako tudi velikemu številu prijateljev in znancev; za vsakega je imel toplo besedo in, če treba, iskren nasvet ali sočutno tolažbo. S srčno ljubeznijo je do smrti sledil napredku slovenske l! rti-verze, zlasti njene pravne fakultete ter Slovenske akademije. Kot profesor je z očetovsko ljubeznijo spremljal rast in delo svojih slušateljev, Spominjam se, kako smo ga po prvih njegovih predavalnih urab slušatelji zaprosili, da bi dovolii izdajo svojih predavanj v obliki skript. Najprej je imel pomisleke — kdo bi jih ne imel, ko bi začel prvič predavali nov predmet! Že v naslednji uri je dovolil in nato je sam z rokopisom mnogo pomagal, da so skripta začela izhajati. V skrbi za znanstveni naraščaj je zlasti študente z dobrimi študijskimi uspehi spodbujal k znanstvenemu delu, po drugi strani pa je nanje opozarjal fakulteto, posebno ob podelitvah Turncrjeve ustanove. Pri tem je vedno imel pred seboj splošne fakultetne interese, svojega predmeta ni nikoli .skušal postavljati v ospredje. Živahno se je zanimal tudi za usodo posameznih študentov in je pogosto podrobno poznal njihove socialne razmere in skrbi. Po svojem zunanjem nastopu je bil dr. J. Polec prava gorenjska korenina. Strog do samega sebe, je svoje kritično mnenje rad povedal odkrito in brez ovinkov. Pri tem poleg sončnih strani ni spregledal senčni!i. Sam blag in iskreno hvaležen za vsako prijazno gesto, je bil pa Iti d i zelo rahločuten. Morda zato marsikdo ni spoznal, kako blago srce utripljc za navidez ne-kolikn raskavo skorjo. Možato je prenašal trpljenje, ki mu ga je življenje v obilni meri nasulo na življenjsko pot. Posebno hudo ga je zadela smrt sina Marijana, ki je feta 1928 v prvem letu svojih pravniških študij postal žrtev za vratne jetike, prav tako pa tudi smrt brata Julija, ki je leta 1944 padel kot talec pod okupatorjevimi kroglami. Mučenilka bratova smrt je dr. J.Polca še bolj potrdila v odločnem odklanjanju sodelovanja z okupu-torjem. Z veliko potrpežljivostjo je prenašal tudi eelo leto obilno trpljenje v svoji mučni bolezni. Kralka vmesna zboljšanja so mu vzbudila upanje, da bo ozdravel. Takoj je začel snovati delovne načrte in študirati nove strokovne publikacije ter splošna kulturnozgodovinska dela. Z dr. Jankom Poicem smo izgubili ne le zelo zaslužnega znanstvenika, ampak tudi moža izredno blagega srca. Dodatek k b ibl iogra l ij i del dr. Janka Polca Svojo bibliografijo do leta 19412 je dr. J. Polec objavil v Letopisu AZU. I, 1943. 98-101. Za čas po letu 1943 je treba dostaviti naslednje podatke. Razprave Križnikov! odgovori na vprašanja v Bogi šiče vem >Naputku<. Razprave pravnega razreda AZU, IIf, l!>45, 151—225. i-Zupan? in >obČina« v novejšem slovenskem izrazoslovju, ZC, V, 1951. 232—234. Uveilha občin na Kranjskem L 1849/1850. ZC, VI—YII, 1952—53, 486—732. Kamniške hiše in njihovi lastniki v dve sto letih. Kamniški zbornik i, 1955, 51—510. Članki in življenjepisi Metod Dolenc, Letopis AZU. I, 1943, 193—19?. Gregor Krek, Letopis AZU, I, 1943, 201—238. Milan Škerlj, Letopis AZU, II, 1943—1947, 106—125. Josip Siarč, Koledar Mohorjeve družbe, 100, 1953, 134—142. V Slovenskem biografskem leksikonu članki: Pfeifer Henrik, Pfeiler Josip, Pfleger vitez Wertenan Anton. Pire Ko rek Tire Tomaž, Plencič Leopold, Pleško Karel, Polet Julij (oče in sin), Prasnikar Alojzij. Primožič Anton» JOŽE PLEČNIK France Stclč Dne 7. januarja 1957 je v Ljubljani na svojem doinu v Ka-runovi ulici v Trnovem umrl redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in utemeljitelj slovenske sodobne arhitekture Jože Plečnik. Rojen je bil 23. januarja 1872 v Ljubljani, v Gradišču št. i2. Oče je bil mizar in tudi /ože se je odločil za njegov poklic. Mikalo ga je sicer slikarstvo, a ga je razočaranje s slikarjem Fer-dom Veselem, ki naj bi mu bil poslal učitelj, odvrnilo od tega in je 14 let star odšel na obrtno šolo v Gradec, da se posveti umetnemu mizarstvu. Med učitelji je bil tudi arhitekt Leopold Theycr, učenec slavnega dunajskega stavhcnika Friderika Schmidta; posredoval mu je do fines izbrušcni risarski način klasične dunajske šole, ki je ena najizrazitejših značilnosti Plečnikovega življenjskega dela in njegove šole. V Gradcu ga je kot odličnega strokovnega risarja spoznal arhiiekt Leopold Miiller, šef dunajskega podjetja za umetno mizarstvo J. W. Millier, ga vzel s seboj na Dunaj in ga zaposlil pri Svojem podjetju. Na neki arhitekturni razstavi se je navdušil za O. Wagnerja, utemeljitelja dunajske arhitekture ob koncu 19. stoletja. Sklenil je postati arhitekt in zaprosil za sprejem na arhitekturno šolo umetniške akademije, ki jo je vodil Wagner, Bil je sprejet in Plečnik je postal eden \Y agnci jevih najljubših učencev. Po kratki dohi v splošnem oddelku ga je zaposlil v lastni delavnici, kjer so izdelovali načrte za dunajsko mestno žclezuicn; lu je že našel drugega pomembnega slovenskega arhitekta, nekoliko starejšega Maksa Fabianija. ^ tej delavnici je bujno cvetela umetniško domišljijo sproščujoča seeesionistična smer, ki je tudi Plečniku raz vezala likovni jezik in poslala ena izmed podlag njegovega osebnega stila, Prvi velik uspeh je doživel z dekoracijo rotunde v Pratru zu jubilejno razstavo leta 1898. Na eno najvidnejših mest v umetniškem življenju Dunaja pa ga je pomaknila L in 11. nagrada, s katero je bil leta 1898 nagrajen načrt za Gu ten-bergov spomenik, ki sta ga izdelala skupno s kiparjem O.Schint-kowiTzcm. Proglašali so ga za najgenialnejšo zamisel svoje vrste j n ostro ugovarjali, ker je bilo delo oddano drugemu. Po do vršit vi specialne šote pri Wagner ju mu je bilo podeljena tako imenovana »rimska nagrada«, ki mu je omogočila leta 1898 in 1899 enoletno bivanje y Italiji in krajše bivanje v Franciji, pred vsem v Parizu. Obiskal je več ali manj vsa po- menibnejša umetnostna, središču v Italiji in si bistro opazujoč brusi i osebni nazor o arhitekturi, njeni problematiki in njenem poslanstvu. Kar je prinesel iz \Vugnerjeve šole S seboj, je kritično vzporejal s tu doživetim; obenem je že takrat mislil na arhitekturno zanemarjeno Ljubljano in spočel marsikatero zamisel. ki se je uveljavila desetletja kasneje, Že takrat ga je posebno zanimal tudi problem sodobne cerkvene arhitekture, ki je postal ena izmed hrbtenic njegovega kasnejšega dela. Med trajne pridobitve je treba šteli doživetje klasične antike, firentinske renesanse in Michelangela, o katerem izjavlja v pismu bratu Andreju z dne 22. februarja 1899. da mu je postal resnični vzor. Po vrnitvi je ostal Še dve leti v Wagnerjevi delavnici, nato pa je odprl lasten atelje v X VI1 i. okraju, l.uzaristengaSse 30. Uspešno seje udejstvOval kot notranji «rliilekt z več opremami za zasebnike, s sprejemnim salonom v avstrijskem paviljonu na svetovni razstavi v St.Lonisu in s Salonom za \VarSzawO, kamor je tudi osebno potoval in so niii tam ponujali še druga dela. Zmaga v konkurenci za ZacherlovO palačo sredi starega Dunaja leta 1900 pa pomeni najvažnejši prevrat v njegovem življenju in delu, Ko v letih 1903—1905 zgradi to palačo, se uvrsti med najvidnejše dunajske arhitekte tistega časa. J. Zacherl, proizvajalec takrat tudi v Sloveniji priljubljenega proti-mrčesnega caberlina, se mu je izkazal kot resnično meče ns k i naročnik in za vse življenje iskren prijatelj. Njegova družha potegne Plečnika iz osamljenosti in ga poveže s celo vrsto vidnih predstavnikov takratnega dunajskega kulturnega življenja. Tu se razširi njegovo obzorje in oblikujejo bistvene poteze njegove osebnosti. Vodilno sodelovanje v seCesiji ga istočasno seznani z najvažnejšimi predstavniki umetniškega življenja. Sodelovanje s propagatorjem obnove kultne umetnosti msgr. H. Swobodo pa raz vname v njem bojevitega zastopnika lastnih nazorov, kar je odslej ena njegovih najznačilnejših osebnih potez. Ob gradnji Zacherlovc hiše je Plečnik umetniško dozorel, Z vso mladostno vnemo se je lotil dela, zavedal pa se je tudi odgovornost za uspeh ali neuspeh. Dokazati je hotel, da Slovani ne zaostajajo po kreativni sili za drugimi narodi, posebno pa se je žeiel uveljaviti kot sin majhnega preziranega naroda. Nekajkrat se ga je prijemala ninlodušnost in bi bil najraje vse pustil, bodrilo pa ga je neomajno zaupanje Zacherlovo. Ko je bila stavba dovršena, je sproži hi navdušeno pohvalo, pa nič manj žolč no odklanjanje. Zaničljivo so jo označevali kot ikranjsko kostanjarsko peč-c, Berta Zuckerkaildl pa je bila ogorčena nad temi napadi in mu je ponudila svojo pomoč. Znani pesnik du- najske modeme Peter Allenberg, ki ga osebno ni pozilal, mu je napisal dve navdušeni pismi, kjer proglaša to stavbo kot gran-diozno tragično pesnitev in znanilko novih časov, S to stavbo je dosegel Plečnik prvi višek v svojem življenjskem delu, Zacher-lova hiša velja danes po soglasni sodbi umetnostne kritike za eno najsamostojnejših in najpomembnejših del dunajske arhitekture iia začetku 20. stoletja. Čeprav je še vedno otrok sece-sionističmsga časa, se mu ludi že odločno odmika. Njegovi igračkaš t i sproščenosti nasproti postavlja ideal s t ro gosi i. ki ga izraža v jasno kubično skupnost zajeta zunanjost, temno resna v črnem granitu, a vseeno likovno boguia po težkem michelungelovsko odločnem, na Metznerjevih orjaških telamonih slonečem venru in podobno Šopku osamljeno na oprsje sten pripetem prav tako orjaškem Andrijevem Mihaelu. Novo, kar je tu uresničil, se je Plečniku odkrilo ob klasični antiki iu klasični renesansi Michcl-angclove arhitekture. Študije za ta vence Zgovorno pričajo o borbi s tem velikanom arhitekture. Da poprečni Dunaj ni našel razumevanja za to stavbo, je razumljivo, saj je nekaj iet nato ob razstavi poijskega slikarstva izjavil, tla ga ne more razumeti. Obakrat se je slovanska Čustvena toplina postavila nasproti razumarski hlad nosi t. ki je značilna tako za \Vagnerja kakor se bolj za Plečnikovega sodobnika Loosa. Plečnik pa je prav tako značilno Z vsemi simpatijami sprejel poljsko razstavo. Zaeherlova bišft pomeni višek Plečnikovega ustvarjanja na Dunaju, pa tudi odločen prelom. Odslej se uveljavlja nov, zrelejši Plečnik, Plečnik z notranjimi in zunanjimi značilnostmi, ki jih je obdržal kot lastne du smrti. Sprememba se izraža tudi zunanje, v pisavi. Do začetka 20. stoletja je bila njegova pisava mulo izrazita, tako da bi jo lahko zamenjuvuli z marsikaterim sodobnikom. Sedaj pa dobi zanj značilno iskano osebnostno obliko, ki je postala kar značilna tudi za njegove učence. Zanimivo je ta razvoj primerjati z razvojem njegove risbe, ki je z,a arhitekta vsekakor prvenstveno izruzilo. Do stika z Wagnerjein je ta risba izredno precizna, kar pedauti&aa, toda brez osebne značilnosti. Secesijn pa, ki je sprostila njegovo stvuriteljsko domišljijo, je sprostila tudi njegovo risbo, ki postane virtuozua in se '£ občudovanja vredno izraznostjo prilagaja mehkemu ritmu notranjih pobud. Ta lirična mehkoba se delno izrazi takrat tudi v pisavi. Kasneje je ludi uačiu risbe očistil liričnih pripevk iu ga podredil stvarnemu izrazu, toda za prve likovne spoprijeme s podobami, ki so se porajale v njegovi duši, je ta s L vari -teljsko neposrednejši uačiu ostal veljaven do konca- Kü je V družbi Zachcrla in njegovih prijateljev dozoreval v človeka trdniIi življenjskih načel, je v tej družbi spoznal tudi moža, ki mu je ostal do smrti udan in vzpodbuden prijatelj, Ril je to benediktinec P. Willibrord, svetnim imenom Jan Ver-kade, ki je prišel na Dunaj, da priredi beuronski oddelek na veliki razstavi sodobne cerkvene umetnosti v Seccsiji leta 1907. Ta Holandec, po poklicu slikar, je leta 1891/2 v Parizu pripadal znani zu razvoj sodobnega slikarstva pomembni skupini Nabijev (Prerokov) s priimkom Nabi obcliseal. Bil je prijatelj Gaugu-inov, pud čigar vplivom je tudi slikal. Iii! je protestant, a je prestopil v kaiolištvo in stopil v benediktinski samostan v Reu-rnnn, ki je prav takrat pod vodstvom P. Deziderija Lenza uveljavljal reformo Cerkvene umetnosti v lit urgično strogem smislu. V svojih spominih se s toplo simpatijo in resnim občudovanjem spominja svojega sodelovanja in prijateljstva s Plečnikom. Za Plečnika je bil ta stik velikega pomena. Misel o strogi hieratični umetnosti je ustrezala njegovemu razpoloženju in ga oplodila za vse življenje. Toda tudi tu se je uprl beuroiiskernu racionalizmu in hodil lastna, predvsem umetniško poglobljena pota. Združena z doživetjem klasične, predvsem dorsko stroge antike, je beu-ronska umetnost postala ena izmed osnovnih sestavin njegove zrele umetniške osebnosti. Leta dela za Zac.herla so biia za Plečnika najlepša leta njegovega življenja. Bil je prost vsakdanjih skrbi za življenje, mogel je po mili volji izbirati Sredstva za čim večjo popolnost dela. v hiši iu družbi pa je bil bolj domač prijatelj kakor k mizi povabljen zunanji gost. V tem času se je v njem končno izoblikoval ideal arhitekta kot neodvisno ustvarjajočega umetnika, lakega, kakor ga je v Avgustovi dobi opisal rimski arhitekt Viiruv. Bil naj bi človek neomadeževanega značaja in nesebičen, človek, ki ne misli samo na naročila, dostojanstveno varuje svoj ponos in skrbi za dober glas. Naslednji h pel let, do poklica v Prago, je čas preskus nje zanj. Bil je preponoseu, da bi se sebično naslonil na svoje prijatelje, ki so mu, če so opazili njegovo stisko, ponujali celo svoje naložbe v bankah, da bi lahko razpolagal z njimi. Pri naročilih, katera je imel. je bi! preveč vesten in neprestano iskal še popolnejših rešitev ter tako tratil čas, ki mu ga nihče ni plačeval, naročniki pa so zaostajali s plačili, tako da ob rokih večkrat ni vedel, kako bo poravnal svoje obveznosti. V tem položaja je pogosto vzdihoval po domovini, ki nima kruha zanj. čeprav jo z vso dušo ljubi in bi ji bil rad koristen. Kar cankarjevski stavki Se pojil v I ju jo v pismih bratu Andreju, Čeprav mu jc bil osebno Cankar »bohêm«, kakor tudi v Mtinchenu i kralj bohê-inovi Azbč neprivlačen. Zaradi pomanjkanja sredstev seje začel odtujevati družbi in se zapiral sam vase in v svoj duhovni svet. Vitruvovemu načela o nesebičnosti in o neomadeževauem značaju idealnega arhitekta pa je sedaj dodal, opirajoč se na Michelangela. Puškina in Jiirgcnsena, še globlje etično načelo, da prava umetnost korenini v kreposti in zato tudi sama vodi h kreposti. Tu je bistvo njegovega s posvečenega življenja«, kakor ga je na dan pogreba na Žalah posrečeno označil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. Kako je ta težki čas vplival nanj, je najbolj izrazil on sam v nedati-ranem pismu iz leta 1910 ali 1911, kjer pravi: * Prejšnje čase sem bil mehak človek, Sedaj se trdim in mnogokrat vem, da imam srce koi kamen trdo, tako .spegla' življenje človeka in ga im-pregnira,« Iz te stiske ga je rešil leta 1111 poziv za učitelja dekorativne arhitekture na Umetno obrtno šolo v Prago. V skrbi zanj pa tudi v misli, da bo z njim praško umetniško življenje dobilo j nočno oporo, je la poziv povzročil njegov prijatelj in tovariš iz Wagner je ve šole, reformator češke arhitekture na začetku 20. stoletju, Jan Ko t era. V Pragi se iti takoj znašel, sprejet pa je bil z največjimi upi. Do začetka prve svetovne vojne je imel še ozke stike z Dunajem in še ne izvršene obveznosti. Najvažnejša od teli zadolžitev je bila cerkev sv.Duha. v Ottakringn na Dunaju, v izrazito proletarskem okrožju, ki je bila v surovem dovršena v letih 1910 do 1913, To je drugo delo, katero je Plečnik gradil z največjo prizadevnostjo. Pred očmi je imel ideal kultne stavbe v proletarskem okolju, ki naj brez bahaStva služi svojemu namenu, zgrajena pa naj bo v novem, do takrai za take namene skoraj šine upoštevanem gradivu, želez obe tonu. Z dosledno uporabo tehničnih možnosti novega gradiva se tu v zutiaiijščini druži spoštovanje do dediščine klasične antike, v notranjščini pa odsev spoznanj ob stiku z beuronsko umetnostjo. Kakor poprej pri stavbi Zacherlove hiše, je tudi za to delo zastavil \so svojo umetniško osebnost. Zato ga je tem huje zabolelo razočaranje, ki mu ga je prineslo to delo. Dne Î9. januarja 1911 je pisal bratu, da je »FranC KonopiŠkit (prestolonaslednik Franc Ferdinand) izrekel obsodbo te stavbe in jo označil kot »mešanico Venerinega templa, ruskega kopališča in konjske stale ali skladišča za seno«. Posledica je bila, da Se stavba ni nadaljevala po njegovem načrtu. Čas še ni bil dozorel za novotarske rešitve in se je notranjščina /, emporami v nepodprti ^viseči« konstrukciji zdela za-smeh najosnovnejšim zakonom stavbarske smiselnosti. Še enkrat je Plečnik razgibal dunajsko javno mnenje, ko ga je po upokojitvi O. Waguerja Umetniška akademija izbrala za njegovega naslednika. Kljub trikratnemu izboru njegovo imenovanje ni bilo potrjeno, čeprav je visokošolska mladina brez razlike strank celo s stavko protestirala proti nepo trdit vi. Začasno so jih potolažili s tem, da so poverili šolo še za eno leto upokojenemu Wagnerju. Plečnik pa se je medtem udomačil v Pragi, kjer je prvo svetovno vojno preživel kot učitelj dekorativne arhitekture na Umetno obrni šoli. Na zunaj so bila to precej neplodna leta, pomembna pa so bila za notranje zorenje Plečnikovo. Dosedanjim sestavinam njegovega likovnega sveta se je sedaj pridružila važna nova sestavina, slovanska ljudska umetnost Spoznaval jo je na ekskurzijah na Moravskem ill Slovaškem in ji posvetil pozornost tudi v šoli s tem, da je obravnavat ljudske naloge. Zgodovinar te šole pripisuje temu naravnost prevraten 2nučaj. Zanima ji je za ljudsko motiviko Plečniku že zdoma ni bilo tuje, razbohotilo pa se je posebno pod češkim nebom in deloma nedvomno tudi kot odziv na vojno in prebujenje slovanske miselnosti, ki se je ob nji vžigala. Neki prirojen slovanski zanos mu je bil, podobno kakor drugemu njegovemu dunajskemu prijatelju arh. J. Jagru, sploh lasten; v krogu slovenskih umetnikov \eSnatiOv je bila v njegovem dunajskem času ideja ustvaritve lastnega slovenskega umetnostnega izraza kar vodilna, še večjo vlogo pa je imela tisti čas pri severnih Slovanih želja po lastnem umetnostnem slogu. Za ljudska ornamentiku se je v dejanju in v teoriji boril tudi j. Jager. To razpoloženje je končno dozorelo pri Plečniku med svetovno vojno in postalo važna sestavina njegove umetniške osebnosti, kakor že pTej vvagnerjevska seeesija, klasična antika, Michelangelo in beuronska hieratičnost. V teh na videz neplodnih letih je arhitekt Plečnik končno dozorel in dobil svojo izrazilo umetniško osebnost. Značilno zanj pa je, da je kljub temu trezno presojal vprašanje obnavljanja ljudskih značilnosti, ki so ga pred prvo svetovno vojno priporočali posebno glede noše. Leta 1914 je v tej zvezi izjavil, da ue odobrava obnavljanja, ker eno in isto delo samo enkrat vzklije iz duše umetnikove in se več ne ponovi, ker ni nikdar več istega notranjega in zunanjega pogoja in sile za to, Po svetovni vojni se je domovina končno le spomnila tudi Plečnika in ga poklicala, da organizira arhitekturno šolo na tehniški fakulteti ustanavljajoče se slovenske univerze. Posebno arhitekt Ivan Vurnik, ki je bil odgovoren za priprave za to šolo, je poudarjal, da je Plečnik nujno potreben, čeprav so bili na drugi siru h i izraženi tudi pomisleki, češ da uiti srednje šole nima. Medtem ga je izbral prvi prezident češkoslovaške republike T. G. Masaryk za vodjo obnovitvenih del rezidence prezidentovo lia Hradčanih in njegovega letnega bivališča v banih. Bili sta to dve nalogi, kakršne se nudijo arhitektu zelo redko in ki sta po obsegu in pomenu spominjali na velike naloge renesanse in baroka. Ni Što samo zu ustrezno uredite* stavbar-skih objektov samih, temveč za najširšo urbanistično nalogo, zadevajoče llradeaue z bližnjo okolico in vključitev te celote v urbani stični organizem mesta. Plečniku so sc s to nalogo odprle zavidanja vredne perspektive. Poprečen človek bi tako priložnost zgrabil z obema rokama. Plečnik pa se je izmikal. Užival pa je polno zaupanje prezidentovo In bil dejansko suveren v svojih umetniških odločitvah. Za zvezo med seboj kot gradbenim gospodarjem in arhitektom je T, G, Masaryk določil svojo hčer dr. A lice Masarykovo, ki sc je s polnim razume van jem in zavestjo odgnvornosti posvetila sodelovanju s Plečnikom. Kakor pred dvajsetimi leti v Zacherhi, je tudi sedaj dobil Plečnik idealnega naročnika, ki je izločil iz njegovih umetniških kalkulacij ozire na sredstva in ga iti omejeval s svojimi pomisleki in lastnimi idejami, temveč je z razumevanjem sprejemal njegove zasnutke in pospeševal njihov razvoj. Prijateljsko ozračje tega sodelovanja je bilo najboljša garancija za uspeh dela. I oda vse tu ga ni moglo zadržati od vrnitve v domovino. Začela se je pravcata borba zanj. Da ga priklenejo na Progo, so ga izbrali leta 1920 ¿& profesorja arhitekture na Umetniški akademiji. Prepričevali SO ga, da Če služi Pragi, služi kulturnemu napredku in ugledu siovanstva in s tem tudi svoji ožji domovini. Služil ji bo Celo boljše kakor v njenih skromnih razmerah. Ker pu SO videli, da gu ne pregovorijo, so ga prosili, da jih nc zapusti in kljub temu vodi praško delo naprej. Mogoče, da bo v Ljubljani cel O bolj svoboden kakor bi bil v ozračju praške akademije. Ustregel je tej želji, organiziral stavbarsko delavnico na Hradčanih in jo vodil po svojem učencu arh. O, Holhmayerju ter se po poirebi vračal v Prago. Začela se je najzanimivejša doba njegovega življenja, ko je do leta potekalo njegovo delo paralelno po dveh črlah, praški in ljubljanski. Problematika velikih praških naročil se sedaj intimno prepleta s problematiko skromnejših nalog, ki mu jih je stavila domovina. Domov se je vrnil v precej negotovo okolje. Kljub zmagi moderne in impresionizma jc bila Ljubljana za likovno umetnost, posebno pa za arhitekturo in kiparstvo še vedno dolgu Vas. Za uvel j a vi jen je mu je manjkalo tudi nujno 5' — 67 — potrebnih osebnih stikov 111 iudi njegovo delo zunaj je bilo doma skoraj neznano. Učinkovito je opozoril nanj doma prvi Kosi a Strajuič z lepo izdano monografijo o njem. Tako je kmalu začelo odmevati njegovo ime. Znanec iz dunajskih let, ravnatelj mestnega grud Lenega urada inž. Mat ko Prelovšek, ga je pritegnil k reševanj u raznih mostni h nalog, pozorni SO postali nanj Iudi cerkveni krogi in toko je okrog 1925 že pognal korenine med nami. Najprej si je sam postavil skromen doni v Karunovi ulici št. 4 v Trnovem, Skromni predmestni, tipično trnovski vrtnarski iiišici z velikim vrtom je na vrtni strani prizidal okrogel nadstropen prizidek, kjer si je uredil delavnico iu stanovanje. Po svoje jc uredil tudi vri s čebelnjakom iu majhnim alpiuetom, tako da je nastalo kar prijetno. čcpra\ do skrajnosti skromno bivališče. Po svoji zunanji podobi iu notranji vsebini s soncem in zelenjem je bila to nekaka poplemeniteiia ponovitev rojstnega okolja v Gradišču. Tako si je ustvaril dom po svojem okusu. Ko ga je zidal, ni mislil samo nase, temveč je pričakoval, da se bosta brata preselila k njemu in bo to doni vseh, tisti dom, o kuterem so že dolgo sanjaii. Ostal pa je nazadnje sam, Ta dom ima največji pomen zanj v zadnjih tridesetih letih življenja. Tu je snoval, kadar ni bil v šoli. tu na isti mizi so sc sreeavale zamisli za urbanistično lepotno regeneracijo Ljubljane in načrti za Prago Tu so zoreli in se vzajemno izpopolnjevali načrti za cerkev v Šiški in za Srce Jezusovo na \inoliradih. Tu je snoval mojster, čigar delo se je razvijalo po dvojnem tiru. Kar neopazno, dozdevno po slučajnost ni h pobudah je vračal stari Ljubljani lepotno skladnost in jo povezoval z novimi deli mesta. Sedaj, ko je smrt potegnila črto pod ta pri zadevan ja, nam je jasno, da je imel vselej pred očmi skupnostno predstavo o Ljubljani: po desetih letih se je kar neprisiljeno uveljavil pojem »Plečnikova Ljubljana*. Izven Ljubljane pa jc najprej pritegnilo Prekmurjc, kjer je med ieti 1923 in 1927 posiavil enega izmed znanikov te dežele, cerkev v liogojini. I udi eno njegovih zadnjih del, notranjščina ladje cerkve v Gornji Lendavi, je nastalo v Prek-murju in presenetilo s samostojnostjo rešitve spomeniško varstveno kočljive naloge. V Ljubljani je svojevrstno uredil in opremil notranjščino Zbornice za trgovino, obrt in industrijo s sodelovanjem svojega učenca arh. Fr. 1 oniažiča, s katerim je zidal tudi palačo Vzajemne zavarovalnice, ki se je po svoji zu-n&njščini uvrstila med najbolj svojevrstne stavbe naše prestolnice. Mnogo kritike je vzbudil laku imenovani »Peglezenc na začetku Poljanske ceste, še bolj p ti Tromostje iu kasneje Žale in "tržnice. Hud boj za in proti se je razvil v tridesetih letih okrog projekta Narodne i i> univerzi letne knjižnice, kjer so se njegovi klasiki uprli zastopniki sodobne funkcionalne arhitekture. Polemika je bila pogosto zelo žolEna in celo žaljiva. Plečnik pa je vztrajal pri prepričanju, da polemika ni pravi način za reševanje resnih vprašanj in je svoje prijatelje prosil, naj tudi oni molčijo. Istočasno so se tudi v Pragi izvrševali veliki načrti. Hradčani in okolica so dobivali novo lice, na Vinohradili pa so gradili najzanimivejšo njegovo obredno stavbo, cerkev Srca Jezusovega. Kakor \ Ljubljani, so i udi v Pragi njegovo delo spremljali številni napadi, deloma resni s strani zastopnikov varstva spomenikov. deloma žolčni in pogosto tembolj ostri, ker so imeli fndi politično o/,adje in bili preko Plečnika naperjeni na Masaryka. Ob velikih načrtih je v času med obema vojnama nastajalo nešteto manjših del spomeniškega, posebno pokopališkega, obrednega in umeaioobrtuega značaja. Rečemo lahko kar. da ni stroke, kjer hi se ne bil uveljavil Plečnikov vpliv. Tiskarska grafika, oprema knjig, keramika, kovaštvo, umetno mizarstvo, posebno pa kanmoseštvo in pasarstvo, so po njem dobili množino plodnih pobud in doživeli nov razcvet. Konec dvajsetih let Plečnik ni bil trdno zasidran samo v Sloveniji, temveč tudi že v vsej Jugoslaviji. Že zmagovita Srbija ga je pred letom 19i4 skušala pritegniti in z njegovim sodelovanjem organizirati likovno umetniško življenje. Najbolj si je za tu prizadeval njegov dunajski prijatel j Ivan Meštmvie, Tudi po vojni so ga večkrat skušali pridobiti za pomembna dela, za opremo novega parlamenta, za dvorec na Bledu in še kratko pred smrtjo ? vabilom, da izdela projekt za opero v Novem Beogradu, i\jegov nasvet in načrt je bil zaželen povsod, posebno cerkveni krogi so ga zelo upoštevali. Zvestega prijatelja in navdušenega propagatorja je našel od začetka tridesetih tet dalje v beograjskem gvardijanu in frančiškanskem provineialu P. Josipu Marku si ču. Tudi on se je pri gradnji cerkve sv. Antona v Beogradu izkazal kot razumevajoč gradbeni gospodar, čeprav ni razpolagal s takšnimi sredstvi kakor Zaeherl ali Musaryk. Po smrti brafa Andreja ,je poslal On Plečnikov najzaupnejšj korespondenc in po svojih močeh tudi pospeševaiclj njegovih zamisli. V zvezi s temi i stiki je nastala cela vrsta velikih načrtov, ob katerih se je razvijala Plečnikova predstava o idealni kultni stavbi kot razpoloženjskih pobud prežeti stavbi. Veliki načrti za Osijek, Zagreb. Sarajevo, Marijo Bistrico so bili do podrob- — - nosti izvršeni in deloma ponazorjeni v m odeti h. V Plečnikovem življenjskem delu zavzemajo izredno pomembno mesto. Drugo svetovno vojno je Plečnik preživel na pragu starosti V Ljubljani. Zaprl se je v svojo delavnico in s svojimi asistenti snoval idealne načrte za bodočo Ljubljano. Pred temi je še iz realnih pogojev nastal načrt za novi rotovi na Vodnikovem trgu. Sedaj so sledili monumen talni načrt /a dohod na Grad od Senklavža, načrt za Odeon, za Akademijo znanosti, za iliše pod občinsko streho in podobno, Po osvoboditvi so se zopet odprle možnosti realnega udejstvo vatija. Z vso vnemo se je posvetil predvsem spomeniškim nalogam in izdelal sam ali po učcncih nepregledno število načrtov, ki so največkrat ostali na papirju, ki pa so. kolikor so bili izvršeni, dvigali umetniško stopnjo te vrste izdelkov po loiuialni in umetnoobrtui strani. Pakoj ga je zamikala tudi misel o slovenskem parlamentu. Kc.ševal jo je liajpTcj idealno z naslonom na prejšnje misli o moiiumen talnem dohodu na Grad in preureditev Gradu za namene parlamenta. Wagnerjanska ideja o j mestni kroni« je sedaj z vso silo zopet oživela. Končal je z mislijo, da grajsko poslopje nadomesti z novo, namenu, pa tudi urbanistični funkciji ustreznejšo stavbo. Ko je misel o parlamentu postajala zares aktualna, je zasnoval vrsto idej v zvezi s položaji, ki so prihajali za to v poštev. Ti načrti so dogoreli v skici za j katedralo svobode«, kakor jo je Sam imenoval, v velikem projektu izredno monumentalnega izraza in nevsakdanjih rešitev notranjščine* čigar osrčje bi bilo izvededno v popolni zvestobi do doslednosti železobetonske konstrukcije, toda lepotno ublaženo z izrazili klasične tektonske arhitekture, V tem času so dozorele v nji'in tudi nekatere za njegovo pozno tlelo značilne ideje kultne arhitekture. To je »božji grobt, s katerim se je ukvarja! že na Dunaju, posebno pa ^krstilnica«, ki pomeni njegovo samostojno kreacijo. Posebno d vem cerkvam je posvetil svojo pozornost; Sv. Cirilu in Metodu pri Sv. Krištofu v Ljubljani in Stranjam. Pri Sv. Krištofu je že pred vojno dozidal ua zuuaj malo ugledno, a po notranji funkciji samostojno dozidavo, katere opremi je po vojni posvetil veliko skrb; v Stranjah pa je šlo za skromno, po Nemcih v bunker spremenjeno stavbo z izredno lego, ki jo je soseska brez posebne ambicije restavrirala. Njeni opremi je posvetil Plečnik vso svojo ljubezen, lak o da je danes resničen muzej njegovih zamisli, izvršenih v najrazličnejših obrtniških tehnikah. Majhen biser v tej celoti je v minimalnem prostoru pod zvonikom urejena prva njegova krstilnica. Siedile so krstilnica v Nevljah in ibožji grob« pri frančiškanih v Kamniku ter najintimnejša izmed njenih prostornin, krstilnica v Črnučah, 0 kateri se je izrazil, da se mu je posrečilo »ujeti v prostor tišino«. Bil je to višek njegovega življenjskega stremljenja, uresničiti sarhitek-turo. ki bo peta*. Njegovo povoj no delo je ožarjeno od usodne sence starosti, Intimnejše je, pogosto se po vračajo ideje iz mladostne dobe, ozko sodeluje z obrtniki in jih poučuje, kako doseči vsestransko točnost izdelka, sam modelira svoje osnutke, nekaj časa zaposluje za tu namen tndi kiparico Rraiuževo, ukvarja se z rešitvami zamotanih tehničnih nalog, študira najpopolnejšo peč in celo funkcioniranje vžigalnikov ter j) od ob no. Porabnc predmete, kakor so kelihi in podobno, snuje osebno glede na človeka, kate^ remu so namenjeni, in vlaga v njihov sestav polno skritih pomenov glede na njih namen ali pomen za lastniku. Množina ta čas nastalega je nepregledna in raztresena po vsej Jugoslaviji. Unietnoobrtne predmete, izdelane po njegovih načrtih, so celo izvažali. Pri tem se je v njem uveljavljalo prepričanje, da je šele sedaj dnrastcl svojemu poklicu in da je arhitekt zrel šele s sedemdeset i ni i leti. V glavi je imel načrte, o katerih se je izražal. da bodo šele ti. če run bo dano uresničiti jih, višek njegovega življenjskega dela. V tej misli je snoval načrt za »katedralo svobode«, v tej misli je nekaj let pred smrtjo zasnoval svojo misel za generalni štab v Beogradu, iz te misli je nastal zadnji njegov veliki zasnurek, dograditev in arhitektonska ureditev reprezentančnega dela ljubljanskega pokopališča in Žal, Še dober mesec pred smrtjo je bil prepričan, da ima v glavi svoje najpomembnejše delo. ki ga pa m označil in ki tudi v zapuščini ni zapustilo otipljivejših sledov. Ali je hila to opera za Novi Beograd ali kaj podobnega, ni mogoče uganiti. Zadnje njegovo večje delo, paviljon za rezidenco državnega predsednika na Brionih, je značilno za ta čas. Bilo naj bi klasično, toda ne suho, temveč vsestransko oživljeno, nekak ha rok, ki pa le ne bi smel biti kopija baroka; izpadlo je živahno zaradi sknlptur, ki ga krase, a skrajno resno zaradi strogih oblik arhitekturnih členov in liionumcutalnega prekritja: tu bi bil rad tekmoval z monolitno kupolo I eodorikovega mavzoleja v Ra-■ventii, a se je pn skušnjah z monolitom na Hradčanih odločil za dvodelni sestav, da se izogne že sicer precejšnjemu tehničnemu tveganju- Plečnik je bil izredno trdne narave, čcpTav je že v mladosti večkrat tožil, da ntu slaba vid; po šestdesetem letu je preživel večjo krizo, a ko je ta prešla, je zoget v polni moči zaživel, V zadnjem desetletju je večkrat oslabel, pa si je zopet opomogel in se ni dal zlomiti V svoji delovni sili. Oteklina ila desni roki ga je večkrat ovirala, da ni mogel risati, kar je najteže prenašal, češ polno glavo načrtov imam, pa se roka. ki mi je bila vselej tako poslušna, noče pokorili, du jih zabeleži. Zadnji mesec življenja je naglo hiral, a se še vedno boril z oslabelostjo, dokler mn ni odpovedalo sree in je pred poldnem dne 7. januarja 1957 doma mirno umrl. Pred smrtjo je dobesedno pospravil delovno mizo, ko je oddal zadnji veliki načrt za pokopališče. Večje ne-dovršeno delo je po njem ostalo v Križankah, katerih preureditev v kulturno reprezentančne namene je zasnoval na s vojski način z «grafitnim okrasjem, lapidarijeni, letnim gledališčem, okrepčevalnico, intimnimi dvorišči, Aškerčevim spomenikom in podobnim, Izvedba kompliciranega zasnutka je bila zaupana n jegovemu učencu arh. Tonetu Bilencu, vendar je mojster prav do zadnjega kontroliral razvoj dela, S Plečnikom je legel v grob eden najpomembnejših predstavnikov tiste generacije, ki je od devetdesetih let 19. stoletja dalje postavljala temelje slovenski kulturi. Ob književni Moderni, ob slikarskem impresionizmu in napredku slovenske znanosti stoji Plečnikovo delo kot trden temeljni kamen naše arhitekture, ki je v 19. stoletju izguhila že zadnji stik z lastnim izročilom. On je zavestno iskal to izročilo in čutil, da je oplojen z njim. Ni pa ga priznaval kot neko normo, katero je treba posnemati, temveč je videi cilj v lem, da bo prežet s tem Čustvovanjem ustvarjal dela. ki bodo enakovredna delom drugod in bodo vzdržala najstrožjo oceno kot arhitekturne ustvaritve, Pri zasledovanju tega cilja mu je bilo ljudsko izročilo ena izmed pobud, ue pa vodilo; izražalo se je lahko kot forma, posebno v tehniki obdelave in porabe lesa v arhitekturi, kot oporišče pri snovanju spomeniških arhitektur ali kot svojska vsebina, kakor na Žalah, ali po poelieni pojiienskosti. ki približuje mnogo njegovega dela ljudskim umetninam. Bila pa mu je tudi ta sestavina samo dobrodošel pripomoček, da izrazi samega sebe, kakor antika ali secosija aH benronska hieratikn. Šolan ob tujih vzorih, je vselej nosil s seboj misel na domovino in njene probleme. Že v Italiji so prvi zarodki njegovih ljubljanskih rešitev. Na Ljubljano je mislil kasneje v Pragi, sam se je celo smatral za potomca Mačkovega; že leta Î9Î4- je izjavil, da nosi podobo Mačkovega rotovža s seboj po svetu in se je podpisal t Jože Maček mlajši*. Druga pomembna lastnost Plečnikova je bila. da je bil predvsem umetniški ustvarjalec: njegov najvišji cilj je bila »mu- zika*, ki jo s pomočjo tehnične rešitve uresniči arhitektovo (It I o, Od tod velika sugestivua sila njegovih tlel. V duhu te sugestivne osebnosti si je znal podrediti učence, naročnike in izvrševalce toliko, da so postali njegovi soustvarjalci. Mnogim, kakor spočetka celo Mest rovi čn, je bil mentor, drugim potrpežljiv učitelj. Soustvarjali so z njim na Dunaju P. Willibrord Verkade, kipar in slikar Jose! Engel hart, kipar Otmar Scliimkoivitz, kipar Franz Metzner, kipar in slikar Ferdinand Andri. v Pragi kipar Pešau in nešteti drugi veliki in majhni, umetniki in obrtniki. Tudi doma, kjer sta veliko sodelovala z njim kipar Božo in slikar Slavko Fengov, si je ustvaril krop sodelavcev, ki so zvesto sledili njegovim pobudam in dvigali predvsem umetnoobrino stopnjo po njem projektiranih izdelkov. Velik kol človek in učitelj pa Plečnik ni bil nič manjši kot umeinik. ki je kljuh skrajno razburkanim časom svojega življenja ustvaril crelo vrsto del. po katerih bo ostal v zgodovini arhitekture prve polovice 20. stoletja kot pozornosti vreden pojav. Zunanji pogoji njegovega življenja so ustvarili okvir, v katerem se je osebnostno razvil. Dobe njegovega razvoja so po zunanjih dogodkih njegovega časa izredno jasno razmejene in ustrezajo tako zunanjemu razvoju njegovega življenja kakor razvoju njegove osebnosti in umetnosti. Brez nasilja ji k lahko opredelimo kot mladost, ki se zaključi z njegovo potjo v Italijo, dunajska doba do 19t I kot doba njegovih prvih velikih uspehov in osebnega zorenja, praška doba, ki je v glavnem doba prve svetovne vojne, na videz neplodovita, a za njegovo umetniško zorenje izredno pomembna, ljubljanska doba med obema vojnama, ki je čas njegove največje stvariieljske moči in rasti v osrednjo osebnost slovenske arhitekture, doba drage svetovne vojne kot druga prekinitev rednega dela in čas ponovne duhovne poglohitve ter doba starosti po osvoboditvi kot Čas zadnjega napora, da uresniči svoj umetniški ideal v luči zrelih življenjskih spoznanj. Sumarc h pregled njegovih najpomembnejših del kaže tole podobo: Zacherlova hiša na Dunaju 1905—1905. cerkev sv.Dtiha v Ottakriiigu na Dunaju 1910 1912, preureditev gradu na Flrad-Čanih v Pragi /,a sedež prezideuta Češkoslovaške republike 1918 do 1958. cerkev v Bogojini okrog 1927, istočasno sv. Frančišek v Šiški, Vzajemna zavarovali!icu v Ljubljani (skupno z arhitektom l1 r. 1 omažičein) od 1928 dalje, posojilnica v Celju (skupno z arh. Lenarčičem) od 1928 dalje. sv. Anton v Beogradu od 1932 dalje. »peglezeiK v Ljubljani 1933, Srce Jezusovo v Pragi od 1928 dalje, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 1939 do 1942, Žide od 1940 dni je, uršnlinska gimnazija 1940—1942, tržnice v Ljubljani okrog 1941, oprema za cerkev v Stranjah od okrog i950 dalje, Križanke v Ljubljani (skupno z arh. T. Biten-eein) od okrog 1950 dalje in vrtni paviljon na Brionih 1956. Ce temu dodamo še velike neizvršene načrte za cerkev Lurike M. B, 1935, za magistrat v Ljubljani 1936—1939, za cerkev in samostan Srca Jezusovega v Osi jeku od 1938 dalje, »Aedes Sancti Joseph i Patriarchae« za Sarajevo 1939, za Marijo Bistričko 1942/3, za slovenski parlament od 1945 dalje, za generalni stali v Beogradu 1954 in idealne načrte za Ljubljano med drugo svetovno vojno, kakor so posebno >hise pod občinsko streho*, Odeon, Akademija znanosti in umetnosti, Glasbena matica, muzej Ljubljane in podobno, smo zajeli opus, ki resnično impOflifa. Kot človek je bil Plečnik mož patriarhalno strogih etičnih nazorov in je veroval V Ruskinovrm duliu na visoko etično poslanstvo arhitekture. Njegov učitelj in prvi pospeševatelj, Otto Wagner, ga je primerjal s Pygmalionom, bajeslovnim ciprskim kraljem, ki se je zaljubil v ženski kip, katerega je sam naredil in preprosil Afrodito, da ga je oživela. Umetnost mu je bila edina izvoljenka v življenju; da. bi mogel neodvisno samo nji služiti, sc je odrekel ženi in denarju, češ če je njegovo delo kaj vredno, je družba dolžna, da mu da toliko sredstev, da more nemoteno ustvarjati. Trdovratno je vztrajal pri svojih nazorih do konca, ostal do smrti dejaven v našem arhitekturnem življenju; čutilo pa se je, da ga prerašča bolj dinamično kakor je bil njegov razpoloženi novi čas. Veličina njegova jc tudi prav v tem. da vseeno ui klonit in vztrajal pri svojem idealu, četudi je postajni vedno bolj osamljen. Ni pa umrl pozabljen in se je že ob ča.sn pogreba dvignila pred oči sodobnikov njegova podoba v vsej soku lami veličini. V tem spoznanju je zapisal ob njegovi smrti naš vodilni sodobni arhitekt Kdo Ravnikar: »Ce se bo obdržalo, kar je Plečnik začel, se ne bomo nikdar vrnili v čase, ko domače arhitekture nepravi neialnega značaja še ni bilo, in bo ta umetnost spremljala in pomagala spreminjati naše življenje.* Malo je mož v zgodovini našega naroda, o katerih je mogoče zapisati tako besedo! Plečnik ni hlastal za priznanji in častmi, čeprav je imel ienek posluh za to, kar se spodobi, nasprotno, odklanjal je tako imenovana javna priznanja, češ da. vzbujajo samo zavist pri ljudeh. Kljub temu pa jc bil počaščen med drugim s članstvom Masarvkovc akademije dela v Pragi, z zunanjim članstvom Češke akademije znanosti in umetnosti (1932) in z rednim članstvom Slovenske akademije znanosti, in umetnosti (1938); Jeta 1952 je postal častili dokior Tehniške fakultete v Ljubljani in Tehniške visoke šole na Dunaju; Royal Institut of British Architects pa ga je izb jai meti 105 Častnih korespondentov z vsega sveta; meti njimi so prva imena sodobne arhitekture, kakor njegov mladostni tovariš Josef Hoffmann, H. van de Velde, 11. Aalto, Le Corbnsier, L. Mies van de Rohe in Frank Lloyd Wright. Podroben seznam njegovih del je tiskan v Slovenskem biografskem lekfc ¡kuri !J. i f. z v., str. 374—376. O lat? ne objave njegovih det SO: K. Strnjnič, 5- P-, Zagreb 1920; Iz ljubljanske šole za arhitekturo, Ljubljana 1923 in 1925; Yyber praci skoly pro dekorativni architekfuru v P raze z roku 1911—1921, Praha 1927; Lučine iz ljubljanske šole za arhitekturo, Praha 1928: Novosti Pražskeho h ra du a Lán. Yydala k iO. vvroíí stavebni s prava Pražskčho hradu 192ÍS; Projekt chrámu Srdee Jeziänva na K ral. Vinohradeeh, Praha 1928; Študija franjcvafkng hrama M. B. l.urdske u Zagrebu, Ljubljana Í935; Aedes Sanctt Josephj Patriarcliae, Ljubljana 1935; Šveti&te Srdca f.susova u Osijekn. Ljubljena 1938; Architecture peren-nis (z esejem K r, S teletu in A. Trsienjaka), Ljubljana 1941; Napori (z esejem o arhitekturi Fr, Steleta), Ljubljana 1935, Biografija: T h ieuie- Becker. All ge m, Lexikon deT bildenden Künstler XXVII (1953). Str.+6 (Fr. átele): Letopis AZU v Ljubljani I (1943), str. 87—89 (Fr. Stele); Slovenski biografski leksikon 11. str, 372—376 (Fr, Stelé). Bibliografija: I Jo 1946 gL Slovenski biografski leksikon, II, zvezek, str. 376. Dopolnilo: E. Ravnikar. Arhitekt Jože Plečnik 76-leiiiik, Slov. Poročevalec 24. januarja 1943: B. Kobe, J. P.. Novi svet 111 (1949), sir. 149- 150; E. Justin, Tovariä V (1949), št.52: D. Grabrijsn, Spomeniki in nagrobniki narodnoosvobodilnega boja, Plečnik in njegova šola, likovni svet 1951, str.9—35: F.S.Finžgar, J. P.. Oznanilo Vil (1950/1), št. 9—10; Fr. Stele, Arhitekt J. P. osemdeseiletnik, Slovenski Poročevalec, 20. januarja 1952: isti, Arhitekt J. !'.. Ob osemdesetletnici, Koledar Mohorjeve družbe za 1952, str. 42—53; Marjan Tepina, Arhitektura J. P.-a. Ljudska Pravica 19. januarja 1952: E. Ravnikar, J. P. in sodobna Slovenska arhitektura, Arhitekt 2 (1952), str. I—3; F.Lehmann, V senci Adulftt l.oosn (prevod iz Die Presse. Dunaj), Arhitekt 3 (1952), str. 27/8; K.Dobida, Arh. J. P. osem dene t letnik, Tovariš VIII (Í952), št. 3, Stf. 41/2; E. Cevc, Oh Plečnikovi osemdesetletnici, Ljubljanski Dnevnik 19. januarja 1952; Fr. Sijanec, J. P. steber slovenske arhitekture, Nova obzorja V (1952), str. 167—(73; Kmnič j ovan. J. P. — veliki slovenaeki arhitekt, Telmika VII (1952, Beograd}, str. 29—34; isti, J. P. veliki sloveitHki arhitekt, Uuiverzitetski vesnik, Beograd. 51. jan. 1952; D. G rabiti jan, NajnovejSe delo mojstra P.-a. NaSi razgledi, 29. novembra 1952; Stane Mikuž, Arhitekt j. P. osemdesetletnik, Obzornik VII (1952), sir.65—"2; M. Muli, Arhitektura na prelomu stoletja. Arhitekt 9 (1953), str. 6/7; Ciril Zlobec, Človek, ki ni misli! nase, Ljublj. Dnevnik 11. januarja 1957; T. P.. Veličastno slovo Ljubljane od velikega mojstra. Ljubljanski Dnevnik tt. januarja 1957; Prazna predavalnica. Iz spominov na človeka, Tribuna VII (1957). 16. januarja 1957; b. p., Mojster je oilSei, Slovenski Poročevalec It.januarja 1957; isti. J. P., Slovenski Poročevalec 8,januarja 1957: zz, Ljubljana bo dobila krematorij, Ljubljanski Dnevnik 9. januarja 1957; M.Mušič, Domovina, glej umetnik, E. Ravnikar. Plečnikovo poslanstvo. Stane Mikuz, P. in stari spomeniki, Ljudska Pravica 10. januarja 1957; j. I1, (nekrolog), Ljudska Pravica. 8. januarja 1957; »Minljiv si - a Tvoje delo bo Tvoj spomine (nckrolog), Ljubljanski Dnevnik S. januarja 1957; E.Ravnikar. J. P. (nekrolog), Naši razgledi VI (1957), št. 1, str. 1: M. Mušič, Spominu J. P.-a, Arhitekt 21/32 (1957), str. 67; isti, Snovanje ob spomin« jia P.-a, Naši razgledi 9. februarja 1957, str. 65: Ferdo Kozak, Ob Plečnikovem grobu, Naši razgledi 9. januarja 1957, str. 56/7; Jarmila Jin-drovi, Zemrel urch. J. P.. Vytvarna praoe, Praha 1957, V, št. 2: Fr. Štele, Pesnik arhitekinre, Tovariš 20.januarja 1957, str.32/3; Karel Štipl, Arehiiekt ]. P.; isti, Josip P. zenirel..., Ceskoslovenskv arebitekt III (1957), str. i; Avg. Kostelec, J. P. umetnik bo ostal med nami, Družina 1957, it. 2, str. 4; P. Martin, In piam memoriam. Poročila Slovenske frančiškanske provineije sv. Križa XI (195?}, it. J, str. in - 16; J. L., Plečnikovi učenci v Pragi častijo spomin svojega učitelja, Naši razgledi 8, junija 1957, str. 264; Stane Mikuž, Spominu arhitekta J, P.-a. Obzornik 57. št. 5, str. 205—209; F. S. Finzgar. Jožu P. v spomin, Mohorjev koledar za leto 1958, str. 44/5; E, R-. O arhitektu. Naša sodobnost 1957. str. 202—205; Fr. Štele. Pesnik v arhitekturi, Naša sodobnost 1957. str. 193—201; isti. Od oblica do velemojstra, Mohorjev koledar za leto 1958. sir. 46—62; M, Mušič, Ob prvi obletnici Plečnikove smrti. Naši razgledi 11. januarja 1958, str. 19/20. PET A. R SKOK: Franci Bezlaj Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen razred za filološke in literarne vede se oddolžuje spominu velikega hrvaškega znanstvenika, umrlega 5- februarja 1956 v Zagrebu. Peiar Skok je bil jezikoslovec svetovnega pomena, edeu izmed največjih, kar se jih je rodilo na ozemljil Jugoslavije, za nas Slovence pa je bil še toliko bolj pomemben, ker se je s slovenskimi jezikovnimi problemi ukvarjal več, kakor katerikoli drugi lir vaški ali srbski lingvist pred njim. Blizu nam je bil že po svojem rojstvu. Doma je bil iz Jur-kovega sela v Žnmberku na slovensko^vaški jezikovni meji. Bil je sirota iz stare uskoške družine in šolanje mu je omogočila štipendija nekdanje Vojne krajine. I o je brez dvoma bistveno vplivalo na njegove kasnejše nazore, zaradi katerih je v ozkih domačih razmerah večkrat trpel, Že v dijaških li tih je bil odločno jugoslovansko usmerjen. Zanj so bili balkanski Slovani višja enota; ni delal med njimi razlik in vedno ga je živo zanimala njihova skupna jezikovna preteklost. Seveda ne smemo tega etičnega jugoslovanstva zamenjavati z različnimi političnimi gibanji v preteklosti. Skok je bil eden izmed tistih redkih, ki se niso nikoli odrekli etičnemu pojmovanju jugoslovanske ideje. Zato je bil pri vseh južnosiovanskih narodih enako cenjen in spoštovan. -Študiral je na Dunaju primerjalno jezikoslovje, roinaui-sliko in germanistiko. V prvih letih našega stolelja, ko se je tam šolal Skok, je bil Dunaj največje svetovno žarišče za balkani-stične študije. Kasneje je polagoma izgubljal na svojem pomenu, vendar Skok ne bi bil io, kar je bil. brez velikih tradicij dunajske šole. Najgloblje se je posvetil romanistiki, ta pa je bila in je se danes vodilna veja v jezikoslovju, kjer so se porajale in preizkušale vse nove ideje in metode moderne lingvistike. Ni naključje, tla so tudi vodiliH slovenski jezikoslovci izšli iz iste šole in lahko trdimo, da jim je bil Skok soroden po svojih pogledih na jezik in po svoji znanstveni usmerjenosti. S Slovenci je ostal vedno v živahnih stikih. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani se je nekaj semestrov vozil iz Zagreba predavat romani-Stiko na lilozoLki fakulteti in takrat je posta! stalen sodelavec slovenskih znanstvenih publikacij. Objavljal je svoje študije v 'Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino« ter v »Etnologu«. A tudi po vojni se je še večkrat oglasil v »Slavi- stični reviji«. Poglabljal se je posebno v probleme slovenskega besednega in imenskega fonda in dolžni smo mu livale za celo vrsto bistrili in duhovitih razlag slovenskih besedi in imen. Niso pa njegovi si oveni stični prispevki brez pomenu tudi za glaso-slovje, za slovensko historično gramatiko, a posebno še za študij sloveusko-romunskih fonetičnih substitucij. Vendar bi bilo napak, če bi Skoka ocenjevali samo s stališča njegovega pomena za šitidij slovenščine, Njegovo znanstveno delovanje je bilo izredno obsežno in med jezikoslovci slovanskih narodov bi od Miklošiča dalje koirtnj našli še koga, ki bi bil tako širok in vseslranski. Komaj bi našli jezikovno panogo od lingvistične paleontologije, ilirščine, i ruščine in druščine preko vulgarne latinščine, dalmatinske, istrske in alpske romanščine. romnnščine, aromunščine, albanščine, si are, bizantinske in nove grščine do turščine, madžarščine in slovanskih jezikov, kjer ne bi bilo treba resno upoštevati njegovih znanstvenih izsledkov. Njegovo življenjsko delo obsega blizu pet sto knjig, razprav, člankov, kritik in poročil, ki posegajo na vsa področja jezikoslovja, kar jih prihaja v poštev za študij jezikovnih Tazmer na nekdanjem in današnjem Balkanu. Dokler je živel in neprenehoma objavljal nova in nova do-gnan j a na vseh teh področjih, ki daieč presegajo okvir katerekoli običajne lingvistične specializacije, si je bilo težko ustvariti neko dokončno in zaključeno sliko o njegovem hotenju. Njegovo delo je bilo preobsežno, da bi mu lahko kdo sledil v najširšem konceptu in v vseh podrobnostih. Včasih se je zdelo, kakor da Skok nemirna bega od predmeta do predmeta, ne da bi se mogel kje ustaliti. Poznal sem strokovnjake, ki so ga sicer cenili, pri tem pa obžalovali, da je tako nestalen. Šele sedaj po njegovi smrti se začenjamo zavedati, da Skok ni hlastal za znanstvenimi senzacijami, ampak se je vse življenje zvesto držal širokopolez-ncga načrta. Desetletja se je sistematično trudil, da bi čim globlje prodrl v poznavanje vseh jezikovnih plasti, ki so kdaj-koli v preteklosti odigrale Svojo vlogo pri jezikovnem formiranju južnih Slovanov, šele njegovo zad nje, šc ne izdano delo »Etimološki slovar srbohrvaškega jezika« se nam pokaže kot nekakšen sklepni kamen vsega njegovega življenjskega iskanja. Ne vem, kako daleč nazaj segajo njegovi prvi zapiski za ia načrt, javno ga je napovedal šele nekaj let pred svojo snu tj o, komaj dve leti pTcd začetkom svoje bolezni. Leta 1952 so ga operirali na želodcu in takrat smo vsi obžalovali, da se bo znani tragični usodi slovanskih etimoloških slovarjev pridružil še eden, ki bo ostal nedokončan. Toliko bolj pa smo bili presene- ceni. ko je težak bolnik, ki jc počasi Iiirai za metastazami, to veliko delo dovršil malodane do kraja tik pred začetkom agonije. Samo i?. mladostnih načrtov in iz velike ljubezni do predmeta je lahko črpal toliko moči. Vedel je, da po njegovi smrti nihče ne ho z mil brati tisoče v in tisoče v njegovih, povečini ste-uograliranih zapiskov in jih postaviti tja, kamor spadajo. Zato jc štel tedne in dneve, računal s sleherno uro in vztrajal pri delu do zadnjega v lej strahotni dirki s Smrtjo, ki je tudi S stališča medicine fenomenalna. Seveda potrebujejo nekateri odstavki tega slovarja še vrsto dopolnil in kontrolnih pregledov, vendar upamo vsi, da bo V doglediiem času dostopen v tisku. Prav nič ni čudnega, da lingvisti različnih strok daleč po svetu nestrpno pričakujejo izida tega slovarja, ne samo zaradi vsebine, ampak morda še bolj zaradi metod leksikološkega raziskovanja, ki jim je Skok vtisnil svoj pečat. Skoku je najbolj zanimala slratigmrija jezika. Medtem ko so ililadogramatiki upoštevali samo tiste jezikovne elemcuie, ki SO kuzab na staro, skupuo iudoevropsko dediščino, je po Meil-letovi Cenitvi v modernih evropskih jezikih vendarle najmanj osemdeset odstotkov besed, ki so po drugačni poti zašle v jezik. Tem besedam je Skok posvetil svoje življenje. Vendar ne samo besedam, urnpak t ml i imenom. Imena tvorijo več kot polovico izraznega fonda v vsakem jeziku, pri tem pa so mnogo bolj konservativna kakor besede in ostanejo vezana na kraj, kjer so bila dana, 7.a straiigrafijo jezika so imena po navadi še bolj dragoceno gradivo k ukor besede. Po zaslugi svoje odlične šole, ki je mlademu Skoku posredovala sproti vse, kar se je porajalo novega v stroki, se je tega zavedal že Ha začetku svoje poti, 2,C v svoji disertaciji iOie mit den Suffixen -üCutii, -änum, -asciuil und üseum gebildeten siidfranzosischen Ortsnamen« je obdelal zanimiv pojav, kako so se v času romanizacije predromanskill plemen na ozemlju rimskega imperija tvorila romanska krajevna imena iz pred romanskih osebnih imen, Trinajst let kasneje je Kaspers obdelal isto letno tudi za ozemlje severne Francije, Kasneje so poslali pozorni tudi na enake imenske tipe ob slovensko* furlanski jezikovni meji. Se danes smatrajo Skokovo disertacijo za eno izmed temeljnih dci francoske onomastike. Tudi habilitiral se je Skok z delom iz romanske toponoma-stike ?Die Verbalkornposition in der romanischen Toponomastik«, Toda čeprav je ia njegova študija izšla v tisku že leta 1912, so ga vendarle Šele proti koncu prve svetovne vojne imenovali za privatnega docenta jia univerzi v Zagrebu, Trinajst let je preživel kot gimnazijski profesor v Banjalnki. Vendar ta leia niso bila zanj izgubljena. Profesor v okupirani Bosni je uživa! posebne preti pravite, da so mu morale zaželene knjige posojati vse znanstvene knjižnice v avstrijskem iu v ogrskem delu stare Avstro-Ogrske. Tako je bil Skok deloma na boljšem kakor marsikateri strokovnjak na Dunaju. V tem času je poglobil svoje balkanističiie študije ter jih razširil do temeljitega poznanja starili in novih jezikovnih prilik na celotnem polotoku. lakoj po izidu njegove habilitacije mu je dunajska akademija omogočila potovanje po Dalmaciji in njenih otokih, kjer je nabiral imensko gradivo- Vendar ga že takrat niso zanimali samo romanski in predroinanski jezikovni ostanki v imenih, kakor so verjetno pričakovali od njega tisii, ki so mu omogočili zbiranje, ampak ni nič nianj pažnje posveti! tudi slovanski to-ponimiji. Lahko bi rekli o njem, da se je z očmi slavista poglabljal v halkanisliko. Balkanska romani Čina je bila takrat že dolgo predmet intenzivnega študija. Skok je v glavnem dogradil samo še njen slavistični protiutež. L besednim in imenskim gradivom je preciziral fonetiko medsebojnih substitucij ter časovno opredelil posamezne pojave. S subtilnimi glasoslovninti metodami je rekonstruiral izhodne oblike, ki jih je le malokdaj mogoče ovreči, pojasnil na tisoče oblik romansko slovanske simbioze V Dalmaciji in prodrl tako globoko v probleme jezikovne etno-geneze južnih Slovanov, kot nihče pred njim. Študij substrata in adstrata v romanskih jezikih pa mu je n udi! OporO tudi pri tipanju v prazgodovinske pogoje jugoslovanskega Balkana, o katerih vemo neprimerno manj kot vedo zahodni romanski narodi o prazgodovini svojega ozemlja, Sko-post antičnih poročil in nepoznavanje starili jezikov more vsaj do neke mere nadomestiti ioponomastika. Zato jc bil Skok prisiljen tudi slovanskemu imenoslovju posvetiti veliko jiažnje. Slovanska onomastika se je z Miklošičem nekako prenehala razvijati za več desetletij in Skoknvo delo pomeni tudi na tem področju znaten korak naprej. Saj je bilo potrebno pri vsakem imenu najprej preiskati vse slavistične razlage. Svoje gradivo je neprestano dopolnjeval, luščil ime za imenom ter besedo za besedo, obenem pa sproti objavljal ghisosiovne zakonitosti in dokaz i) ne primere zanje, poteg vseh mogočih preciznih ekskur-zov v tuje jezikovne sfere, ki jih jc to gradivo zahtevalo. Med večja sistematična dela tega iskanja bi bilo treba navesti njegove knjige Dolazak Sla vena lin Med i teran« ter »Naša pomorska i rlbarska terminologija«, v katerih je v dokaj po- Ijudno esejistični oh lik i zbral izsledke svojih številnih razprav o romansko slovanski simbiozi. Po vojni se je tem delom pridružila še knjiga »Slavenstvo i roman sivo na jadranskim otocimat, posvečena v prvi vrsti analizi imen in procesu slovanske kolonizacije. Predaleč bi zašlh če hi hoteli navajati vse njegove nnOma-stične iu Jeksikolnšlte študije. V kasnejših letih si je izoblikoval neko posebno metodo za stratigrufsko analizo. Izbral si je manjše okrožje, navadno mesto z okolico, ter je na podlagi vseh imen, njihove starosti in relalivne kronologije substitucij skoraj nedvomno sklepal o poteku kolonizacije in o plasteh, ki so se je udeležile. I ako je nastala toponomastika Dubrovnika, Splita, Šibcnika, Zadra, Reke itd. Pripravljal je tudi takšno analizo Trsta, pa ga je prehitela bolezen. Od vseh Skokovib del bi te študije še najprej in najbolj potrebovale monografičnega ponatisu. Škoda je samo, da še nismo izpod njegovega peresa dočakali takšne sinteze jugoslovanske toponomastike, kakor jo je napisal Lougnon za Francijo. Toda za takšen načrt je bilo pri nas še prezgodaj. Manjkalo je potrebnih preddi'1. en sam človek pa ni mogel opraviti vsega. Vendar bi to, kar je naredil Skok sam, zadostovalo za celo generacijo znanstvenikov. Stok je bil pri svojem delu preveč osamljen. Čeprav so njegove študije ojačile zanimanje za onomastiko pri Hrvatih iu tudi pri Slovencih, ne moremo govoriti niti o Skokovi šoli niti o kontinuiteti dela. Vzgojil je vrsto solidnih romanistov, ni pa imel priložnosti, da bi vzgoji) balkanologe. Zaman se je vse življenje trudil, da hi v Jugoslaviji poglobil zanimanje za bal-kauistiko. V ozkih domačih razmerah ni našel razumevanja. Časopis >Rcvue internationale des etudes bflicanicpie«, ki ga je izdajal skupaj z beograjskim profesorjem Budiinirom. je moral prenehati izhajati že po treh letnikih. Pri nas ni bilo samo premalo dclavcev, ampak je manjkalo tudi širšega koncepta in razumevanja, da bi mogli prevzeti in dalje razvijati vsaj del stare dunajske dediščine. Ožji nacionalni interesi so vedno pa-rnlmrali vsa takšna Skokova prizadevanja. Danes, ko pomenijo Atene in Sofija neprimerno več v balkanistiki kot jugoslovanski znanstveni ceniri, se lahko kosamo, da Skok ni uspel. Ostali smo brez naraščaja za kompleksne vede, brez katerih ni mogoče reševati zapletenih leksikoloskih, imenoslovnih in drugih palc-ontoloških problemov niti v slavistiki niti na drugih področjih. Skok je bil v svetovnem merilu enkraten pojav. Rilo bi seveda pretirano trditi, da je bil na vseh področjih svojega udejstvovanja enako močan. Najbogatejši so brez dvoma njegovi romanistični prispevki. Slovel je kot najboljši poznavalec balkanske roma tišči ne. Njegove bistre besedne in imenske etimologije, zaradi katerih so ga v strokovni i li krogih imenovali >čaro-strelec«, pa ga tudi v slavistiki postavljajo na izredno častno mesto. Tudi v jezikovni paleontologiji je bil priznana avtoriteta. Gotovo bi tudi v Skokovem delu našli primere, kjer se je zmotil v svojih zaključkih. Vendar se na koncu izkaže, da so taksni primeri povečini samo stara sporna vprašanja, ki jih z današnjimi delovnimi metodami še nt mogoče definitivno rešili. Drobne zmote lie morejo zasenčiti priznane solidnosti njegovega dela. Njegovo ime je neizbrisno zapisano v ogromnem razvoju slovanske leksikologije, balkanistike in ilirologijc v zadnjih tridesetih letili. Ni pa še niti od daleč izčrpana vsa snov. ki jo nudi bogato pestrost južnoslovatiskih jezikov, balkanska paleontologija in o no mas tika-. Pri tem pa tudi Sk okovi pogledi na jezik niso še niti najmanj zastareli, lahko bi rekli, da šele danes v svetu zmagujejo. Ostal bo še dolgo aktualen učitelj ne samo preciznih delovnih metod, ampak tudi širokih ideoloških perspektiv. Ni pa bila lingvistika edino torišče Skokove ustvarjalnosti. Že v svojih zgodnjih dijaških letih je aktivno posegel v kulturna življenje svojega naroda. Pisal je literarne kritike in eseje. Globoko so ga zanimala pedagoška in nacionalno etična vprašanja, h katerim se je vračal tudi še kasneje, v zrelih letih, sredi največje lingvistične delavnosti. Zvesto je spremljal pojave vplivanja romanskega duha na južuoslovanske nacionalne kulture. Njegova JI a j večja ljubezen pa je hil Jadran 111 njegova obala. Njegovi preteklosti iu njegovim kulturnim problemom je posvečena dolga VTsta Skokovih objav, predvsem veČina njegovih esejističnih popularizacij, Njegova znanost ni nikdar izgubila1 živega kontakta z aktualnimi problemi, ki so jih prinašali s seboj čas iti razmere. Potrebovali bi vrsto posebnih študij, ki bi natančno in dokončno ocenile posamezna torišča Skokove delavnosti. Predvsem pa bi bilo želeti, da bi Akademija v Zagrebu čimprej izdala njegov etimološki slovar. Mislili pa bi bilo potrebno tudi na. skupno izdajo vsaj najvažnejših njegovih lingvističnih spisov,, ki SO raztreseni v različnih jezikih po mnogih, tudi dokaj težko* dostopnih znanstvenih časopisih in zbornikih. Že samo spisov ki Se dotikajo problemov slovenskega jezika, bi se nabralo za poseben zvezek. Najbolj potrebno pa bi bilo, da bi Skokov duh oplodil miš lingvistični naraščaj, ker je mogoče priti še daleč po njegovih stopinjah. III POROČILA O DELU AKADEMIJE h' DELO AKADEMIJE V LETU 1956 C1 a h i in funkcionarji Akademije število članov Akademije je v lein 1956 narastlo za iri: na skupščini 2. oktobra 1956 sia bila za redna člana \ razredu za zgodovinske in družbene vede izvoljena tir. Viktor Korošec, Tedni profesor za rimsko pravo in prava Starega vzhoda iiu Univerzi v Ljubljani, in dr. Makso Šuuderl, redni profesor za n stavno pravo FLR J na L ni verzi v Ljubljani, za dopisnegn činu a v razredu za filološko in literarne vede pa Janko Lavrin, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na LTniverzi v Nottingliamu. Dva svoja člana pa je Akademija v letu 1956 izgubila: dne (2, maja !956 je umrl redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede, redni univ. profesor v pok. dr. Janko Poloc, 3. februarja 1956 pa dopisni član v razredu za biološke in literarne vede, redni univ. profesor v pok. dr. Petar Skok. Ob koncu leta 1956 je štela Akademija dva častna člana. 35 rednih članov in 20 dopisnih članov. Redni in dopisni člani so bili porazdeljeni po razredih: v prvem razredu 5 rednih. 5 dopisnih; v drugem razredu 5 rednih, 4 dopisni; v tretjem razredu 6 rednih, i dopisni; v četrtem razredu 8 rednih, 6 dopisnih; v peteni razredu 11 rednih. 4 dopisni. Skupščina, zbrana 2. oktobra 1956. je izvolila za triletno Funkcijsko dobo za predsednika Josipa Vidmarja, za podpredsednika Božidarja Lavriča, za glavnega tajnika pa Milka Kosa. Razrednim tajnikom poteče dveletna funkcijska doba jeseni leta 195?. Predavanja in obiski Ze pred leti za početa predavanja, ki jim je glavni namen, da bi tudi širši zainteresirani krogi spoznali delo članov Akademije pa delo njenih inštitutov in sodelavcev, so se tudi v leiu 1956 nadaljevala. Izkazala so se koi prav koristna uvedba. V letu 1956 so od domačih znanstvenikov predavali: A kad. um v. prof. Anton So vre, 12. januarja 1956 o temi sHonioeroticnost pri Starih Grkih«. Univ. prof, dr. Božo Skerlj. 26, januarja 1936 o temi »Nekaj problemov evolucije človeka . Znam sodelavec dr. Rudolf Kolarič, 9. februarja 1956 n temi »Prleško narečje in slovenski naselitveni problemi*; Akad. dr. Ivan Grafenauer, 23. februarja 1956 o icmi »Celovški rokopis iz Bafeč. podružnice prafare Marije na Ziljii. Univ. prof. dr. France Hribar. 22. marca 1956 o temi »Izumiranje smrtnih, bolezni zadnjih 10 let«. Strokovni sodelavec dr, Emilijau ( evc. 5. aprila 1956 0 le.ini ¡■Srednjeveška plastika na Slovenskem. — Problemi in izsledki:. L ni v, docent dr, Dužan Hadži, 10. maja 1956 o temi ?Pota in cilji teoretične organske kemije«, Univ. docent ing. Ladislav Jenček. 24. maja 1956 o temi teoriji vokalovi. Akad- dr. Ivan Grafenauer, 2j. novembra 1956 o temi »Človeška stavbna daritev v balkonski in slovenski ljudski književnosti«, Univ. prof. dopisni član dr. Fran Zwitter, 6. decembra 1956: »Anton Tomaž Linhart kot zgodovinar«. Govor na proslavi dvestoletnice rojstva Antona Tomaža Linharta. Utiiv. prof. dr. Josip Klemene, 20. decembra 1956 o temi »Be-konstrukcija spomenikov iz Šempetra v Savinjski dolini«, Poleg domačih so pa na Akademiji predavali kot gostje tudi inozemski znanstveniki: Univ. prof. W. K. Matthews iz Londona, 6. aprila (956 o temi »Balto-slovanski jezikovni odnosi«. Ulli v. prof. G. Guirand iz Grouingena. 20. aprila 1956 o temi »Srednjeveška poezijam. Dr. med, et pilil. prof. Paul V on willer iz Rheinau, dne 25. maja ¡956 o temi »Vitalna mikroskopija in nova živčna barvanja«. Univ. prof dr. Vojeslav Mole iz Krakowa, 22. junija 1956 o temi »Iz problematike zgodovine poljske umetnosti« in 25. junija 1956 o temi »Poljska umetnostna zgodovina po letu 1945«. Univ. prof. dr. Qthmar Kühn z Dunaja, 16. oktobra 1956 O temi > Velika kred na transgresija iu alpidska OrOgeueza V Vzhodnih Alpahc, Univ. prof. Enrico Bompiani iz Rima, 15. novembra 1956 o temi >0 uniturnih teorijah polja«.. Doktorati Od leta 1949 je imela Akademija poleg Univerze — pravico podeljevati, potem ko je bila odobrena in ohranjena teza. naslov doktorja znanosti. Vsega je na Akademiji bilo pro-moviranih 14 doktorjev znanosti, največ v letu 1936, ko je ta pravica za Akademijo prenehala. V letu 1956 je na Akademiji obranilo teze 10 kandidatov. Promovirani so bili: za doktorje kemije izredni profesor Marjan Dorer (teza: »Volumske izpreniembe pri strjevanju Sadre ter vpliv zunanjih in notranjih Cilliteljev na trdnost sadrinih odlivkov«); ing. Raj ko Kavčič, znanstveni sodelavec (teza: »Narava organskega žvepla v raškem premogu«); ing. Jelena Komar, strokovni sodelavec (ieza: »Izraba koruznih odpadkov v svrho fermentacije«); Bogomir Koželj, asistent (teza: »Antibiotične snovi fuso-rije v t); ing. 13oris Lavrcneič, znanstveni sodelavce (teza: »Prispevek k reologiji posameznih premogov in njihovih mešanic v temperaturnem intervalu plastičnega stanja«); ing. Gorazd Mohorčič, strokovni sodelavec (teza: »Prispevek k sintezi nitastih velemolekul. — Polimerizacija acenaftilena«}; ing, Riko Rcpič, svetnik (teza: »Vrednotenje kardenolidov v digitalisu in uporabnost domačih vrst digitalisa v zdravilstvu*); ing. H te lan Skleda r, strokovni sodelavec (teza: »Nekatere reakcije jiirita s posebnim ozirom na pridobivanje železa^); za doktorja folklorne znanosti Niko Kuret, strokovni sodelavec (teza: »Slovenske pastirske in zibal ne kolede<); za doktorja tehniških znanosti ing. Janez Dcklcva, strokovni Sodelavce, (teza: »Fncrgijskc razmere v rtuhofTckvenčnem masnem spektrometru*). P u h 1 i k a c i j e Najbolj viden znak znanstvene in strokovne dejnvnosfi Akademije so njene publikacije, pa tudi razne ekspertize, elaborati, mnenja itd. Postopna ureditev in namestitev inštitutov pa zvečanje števila znanstvenih iti strokovnih sodelavcev v zadnjih letih je imelo za posledico povečano znanstveno in strokovno delovanje, ki se jasno odraža tudi v zvečanem številu del in razprav, sprejetih za tisk v razredih iu predsedstvu. Z letnico 1936 ua naslovni strani je naša ustanova objavila 12 del v skupnem obsegu okrog 148 tiskovnih pol, V primerjavi s prejšnjimi leti je to manj, v leiu 1954 je bilo objavljenih 14 tlel z okoli 175 tiskovnimi polarni. v letu 1955 tudi 14 del z okoli 175 tiskovnimi polarni. Vzrok manjšega obsega objavljenih del v letu 1956 ni mogoče v zmanjšanju števila ali pomanjkanju za tisk sprejetih oziroma pripravljenih del. marveč v težavah glede tiska. Preohloženost naših tiskarn z delom po eni strani, po drugi strani pa tehnične pomanjkljivosti v 1 iskani ali niso dopuščale, da bi mogli naš tisk po kvantiteti zvečati. Tehnična Strnil tiskanja pa ni bila in ni lahka, zatekati se moramo tudi v tiskarne izven Ljubljane (Kranj, Koper. Zagreb), kar pa seveda zaradi raznih potov, pošiljanja korektur, kraja iiska daleč od avtorjevega ali urednikovega, tisk komplieira in kajpak tudi podraži. Medtem ko raste število za tisk sprejetih del, se pa hkrati pojavlja vprašanje, kako kriti velike stroške, ki jih ima Akademija s tiskom. Postavke za tisk (brez avtorskih honorarjev) v proračunih Akademije se v zadnjih letih gibljejo na višini okoli letnih 5 -6.000.000 din (1954: 6.100.466 din. 1955: 6,759.864 din, 1956: 5,506.698 din). Oh teh postavkah pa cene za tisk, kiišeje in vezavo rastejo. Pred petimi leti so znesli celotni stroški za natis in objavo ene tiskovne pole (s honorarji avtorjem itd.) okrog 45.000 din, danes okrog 65.000 din. Stalno raste število roko p isti v, za katere avtorji po pravici pričakujejo, da bodo vsaj v doglednem časti objavljeni. Nagel napredek znanosti v svetu terja, da bo tudi sodelavec pri naši Akademiji mogel objaviti Svoje izsledke čimprej, da bi ga eventualno ne prehitel z objavo istih izsledkov tovariš po stroki kje drugje po svetu. Zopet moramo poudariti, da zvišanje postavk zu tisk terjajo tudi obči interesi Akademije. Naša ustanova je v publika -cijski zamenjavi z okroglo sedem sto naslovi, od teh jih je 570 v inozemstvu. Zlasti inozemski naslovi zaradi zmanjšane pubJikaeijskc dejavnosti Akademije že sprašujejo, kaj je z objavo in zamenjavo publikacij. IO pa je treba na vsak način obdržati, kajti z zamenjavo dotekajo v biblioteko Akademije in v biblioteke njenih inštitutov publikacije, ki bi jih sicer — če bi jih kupovali — morali drago plačevati. Vrednost v zadnjih letih po zamenjalni poti Akademiji poslanih inozemskih publikacij znaša, preračunana v naš denar, na leto okrog 5,000-000 din. Manjši je kajpak izkupiček pri prodaji lastnih publikacij. V zadnjih treh letih je ta znesel okrog enega milijona dinarjev na leto. Skupščine, seje, sveti, komisije, odbori, nameščenci V letu 1956 je bila sklicana glavna skupščina na dan 12. ok' tobra. Predsedsi vene seje so bile štiri (30. januarja, aprila. 17-septembra, 1. oktobra). Razredi pa so imeli seje: prvi štiri (9. marca, 6. in 26. septembra, 20. novembru); drugi pet (16. januarja. 3, aprila, 23. maja, 15. septembra, 21. decembra); tretji pet (20. januarja, 16-marca, 25,maja, h. okiohra, 7. decembra); četrti (Ive (25, februarja, 29. septembra, samo pri rod os lov ni oddelek eno, medicinski oddelek pet): peti šest (20. januarja, 3. februarja, 20. aprila, 20. junija, 1. in 26. oktobra), Znanstveni s vel i inštitutov in komisij, plen umi in kolegiji inštitutov ter razni delovni odbori in kolektivi v inštitutih so se sestajali po potrebi. Uslužbencev in delavcev je bilo po slunju z dne 31. decembra 1956: 286 (31. decembru 1955: 284). Od teh je bilo prosvetno znanstvene stroke 77 (1955: 80^, upravno tehnične stroke 85 {1955; 90), honorarnih 40 (1955: 27), delavcev 84 (1955; 87), zunanjih sodelavcev (nesistemiziranih) 18 (1955; i9), V letu 1956 je bilo na novo sprejetih 27 uslužbencev in 17 delavcev, ena uslužbenka je umrla, 27 uslužbencev in 14 delavcev je pa zapustilo služIjo. Študij in bivanja v inozemstvu S sredstvi, ki so ji bila na razpolago, je Akademija v celoti ali delno podprla bivanje v inozemstvu na kongresih, zborovanjih in podobnem naslednjim: a kad. dr. Bogdan Brecelj (Kongres za revmatične bolezni v Aix-lcs-Bains, Francija); nkad. dr. ing. A. Kuhelj (Kongres uporabne mehanike v Bruslju in Kolokvij za mehaniko v Gottin-genu); akad. dr. M. Sumeč (Kongres industrijske kemije, Pariz); nkad. L. M. Skerjaite (Muzikološki kongres na Dunaju): znanstvena sodelavka dr. M. Blinc (Kongres za kruh Ln pecivo V Det-muldu); znanstveni sodelavec ing, M. Dcrmelj (Kongres švicarskega kemijskega društva v Baslu); znanstveni sodelavec inženir Edvard llofler (Kongres mednarodnega komiteja zu elektrotehniko v Milnchenn); znanstveni sodelavec ing. dr. 13. Lavrenčič (Sestanek nemškega društva za proučevanje mineralnih olj in kemije premogov v Essenu); strokovni sodelavec dr. Niko Kuret (Narodopisni kongres v Celovcu). V študijske namene so se s sredstvi oziroma podporo Akademije mudili V inozemstvu: a kad. dr. Srečko Brodar (študij paleolitskega materiala v Gradcu}; akad. dr. Ivan Grafenau er (študij arhivskega gradiva v Celovca); akad. dr, Jovan llfidii (študij znanstvenega problema kleiiolore Luchlore rubre v Neaplju); akad. Gojmir Anton Kos (študij umetniških del v München U, Parizu in Amsterdamu); akad. dr. France Stele (udeležba na bienalu v beneikah); nkad. Josip Vidmar (študij draroaturgije v Belgiji in estetike v Parizu); univ. profesor dr. Josip Klemene (proučevanje načinov konservaeije in ohranitve spomenikov na prostem v Trieru in Frankfurtu); znanstvena sodelavka dr. Marta Blinc (študij organizacije in delovanja Inštituta za poljedelsko kemijo v Parizu); znanstveni sodelavec Alfonz Cspan (raziskovanje inku-nahul slovenske provenience na Dunaju, v Celovcu in Gradcu); strokovni sodelavec dr. Ni ko Kure t (zbiranje narodopisnega gradivu na Koroškem); asistent ing. Damjan Kozak (specializacija v Londonu); asistent Frane Leben (sodelovanje pri arheološki Ii izkopavanjih v Men nebu rgu). Skoraj vsi, ki so se udeležili kongresov in znanstvenih sestankov v inozemstvu, so imeli na teb predavanja in referate. Nadalje je Omeniti, da je stekla zamenjava gostov-predavate! je v na podlagi dogovora, ki ga je naša Akademija sklenila Z Družbo za gojitev znanstvenih zvez z Jugoslavijo v Gradcu (Gesellschaft zur Pflege der wissenschaftlichen Beziehungen mit Jugoslawien). V letu 1956 sta v tem okviru na graški univerzi predavala: akad. dr. France Stele »Srednjeveške freske v Sloveniji.« in akad. dr. Anton Peter lin ^Orientacija in deformacija klobčičastih veleniolektd v strujanjui. Ostali predavatelji od naše strani oziroma Gradčani pri nas se bodo zvrstili v letu 1957. Inštitut za slovensko narodopisje pri naši Akademiji je v dneh od 26. do 28. marca 1956 organiziral sestanek narodopiscev iz Jugoslavije, Avstrije, Itulije in Svite, ki niu je bila glavna problematika povezava slovenskih narodopiscev z narodopisci vzhodnoalpskih predelov zaradi raziskovalnega dela na področju ljudskega slotstva in ljudskih običajev. Stroške za sestanek je krila Akademija, iz Avstrije sta bila dva udeleženca, iz Italije trije, iz Švice pa eden. Inštituti V ok viru Akademije je bilo v letu 1956 dvanajst institutov pa Terminološka komisija s štirimi sekcijami (pravno, tehniško, medicinsko in prirodoslevno). Z delom Inštituta za geografijo je tesno povezano delit Kartografskega zavoda, z rlelom Biološkega inštituta pa delo Odbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, Speleobiološkega laboratorija v Postojni iti naši Akademiji pripadajočega Marinobiološkega laboratorija pri Biološkem inštitutu Ju gosla venske akademije znanosti in umetnosti v Rovinju, Končno je omeniti še osrednjo biblioteko Akademije ¡11 fotolaboratorij. Inštituti Akademije »o: Kemični inštitut »Boris Kidrič«. Inštitut za eleklriško gospodarstvo. Institut za turbinske stroje. Inštitut zu raziskovanje krasa (s sedežem v Postojni). Inštitut za geografijo, Inštitut za geologijo. Biološki inštitut. Inštitut za medicinske vede. Inštitut za zgodovino (s tremi sekcijami: za občo in narodno zgodovino, za zgodovino umetnosti, za arheologijo), Inštitut za slovenski jezik. Inštitut za literature. Inštitut za slovensko narodopisje. Tudi v letu 1956 je veljalo prizadevanje inštitutov, poleg notranjega znanstvenega in strokovnega dela. izgraditvi, spopol-nitvi in zvečanju uslužbenskega kadra, nabavljanju instrunien-tarija, zbirk, knjig, spopolnitvi in nabavi opreme, pridobivanju delovnega prostora. Omenili bi bilo zlasti pri Inštitutu za elek-triško gospodarstvo dograjevanje laboratorija za visoko napetost: pri Inštitutu za turbinske stroje dograditev velike stavbe v Yižmarjih; pri Inšiitulu za raziskovanje krasa v Postojni obsežna zunanja in notranja obnova stavbe, ki je ondi last Akademije; pri nekaterih inštitutih, nameščenih v poslopjih Akademije v Gosposki ulici 13 iu na Novem trgu 4, pa ureditev notranje opreme. Kemični inštitut »Boris Kidriči, Inštitut za elektriško gospodarstvo in Inštitut za turbinske stroje so ustanove s samostojnim finans i ranjeni in lastnimi računovodstvi. Poleg dotacije iz sredstev republike imajo še lastne dohodke, ki pritekajo iz njihovega sodelovanja in pomoči, ki jo nudijo gospodarstvu. Za osiale inštitute — mimo navedenih pa opravlja posle osrednje računovodstvo na Akademiji. Znanstveno, strokovno in organizacijsko delo. ki so ga opravili inštituti, je razvidno iz poročil, ki sledijo. Akademijski svet F L R J Akademija je po Svojih delegatih sodelovala v Akademijskem svetu FLltJ. Svet je v letu ¡956 zasedal trikrat, in sicer: 23, in 24. januarja v Zagrebu, 25. in aprila v Ljubljani, 21, in 22. septembra v Beogradu. Ena glavnih nalog Akademijskega sveta je odrejanje delegatov na znanstvene kongrese in sestanke V inozemstvo. Od Članov in znanstvenih sodelavcev naše Akademije oziroma tir njene predloge je Akademijski svet v let« 1936 odredil na kongrese in sestanke v inozemstvo naslednje delegate, ki so povečini na teh imeli tudi predavanja in referate: 1. akad.dr. Maks Samec, Mednarodni simpozium za makro-molekularno ketuijo v Rehovodu. od 3. do 9. aprila 1956; 2. doe. dr. Dušan Hadži, VI, mednarodni kolokvij za spektroskopijo v Amsterdamu, od 14. do 16. maja 1956: 3. akatl. dr. ing. Milan Vidmar. VI. mednarodna konferenca za velike električne mreže v Parizu, od 39. maja do 9. jun. 1956; 4. prof. dr. Branko Volavšek, II. kongres evropskega kardiološkega društva v Stockholmu, od 10. do 14. septembra 1936; 5. a kad. dr. Anton Melik, XIIi. mednarodni limnoloski kongres v Helsinki, od 27. julija do 2. avgusta 1936; 6. «kad. dr. Anton Melik, 100-letniea Geografskega društva na Dunaju, od 1. do 5. oktobra 1956. Kakur v prejšnjih letih, so tudi v letu 1956 pri nekaterih znanstvenih proučevanjih, ki jim je dal iniciativo Akademijski svet, sodelovali Člani in sodelavci naše Akademije. V nacionalnih komitejih pri Akade?nijskem svetu za posamezne znanstvene stroke je Akademija zastopana po svojih delegatih, Po svojih razredih in oddelkih sodeluje Akademija pri koordinacijskih odborih z ostalima Akademijama v državi, tako zlasti medicinski oddelek četrtega razreda. KEMIČNI INSTITUT * BO RIS KlDRlCi Investicije Kljub prizadevanjem se nam za leto 1956 ni posrečilo dobiti zadostnih sredstev, da bi dokončali inštitut ske zgradbe. V okviru proračuna LRS Smo dobili i.OOO.OOO din. S tem smo skušali urediti najnujnejše. Opremili smo z ventilacijo dva digestorija analitskega laboratorija, dokončali termostat ni laboratorij in hladilnico ter zasilno uredili elektronično napeljavo v poizkusni bali II in zaprli z ograjo dvorišče inštituta. Zelo pereče je vprašanje nabave aparatur v okviru investicij, V letu 1956 smo nabavili le dve aparaturi in nekaj rezervnih delov, kar pa je premalo. Upravno poslovanje Inštitut posluje od leta (954 dalje kot linančno samostojen zavod. Tak način poslovanja daje možnosi tesnejšega stika z industrijo, vendar delo zaenkrat še ni stekle v zadovoljivem obsegu. Vzrok leži predvsem, v okornem načinu financiranju naročenih poizkusov. Sredstva podjetij, namenjena za pospeševanje proizvodnje, so se v večji meri koncentrirala pri Zvezni industrijski zbornici, le majhen del jc ostal pri pozameznih podjetjih. Ta del je bil veliko premajhen, da bi nudil podjetjem možnost, naročevaii potrebna raziskovalna dela v obsegu, kakor ga zahtevajo naloge. Sredstvo, zbrana pri Zvezni industrijski zbornici, pa so se delila zelo okorno, saj je moralo vsak predlog pregledati samo v okviru zbornice 5 komisij in upravnih odborov, preden je šel predlog v dokončno potrditev Zveznemu Izvršnemu svetu. Postopek je trajal skoraj eno leto, tako da je inštitut, kljub temu, da je vložil predloge v avgustu in septembru 1955, dobil potrditev le-teh šele v maju in juniju 1956. Zaradi !ega je prišlo v začetnih mesecih leta 1956 do popolnega zastoja, tako da je inštitut le s težavo izplačeval celo plače uslužbencem. Mnenja smo, da bi bilo potrebno: J. postavili neki organ, ki bi tcsnejo koordiniral delo med gospodarstvom iii inštituti; 2, poenostaviti pri naših zbornicah način, razdeljevanja sredstev za raziskave. Delo — v pretežni meri za potrebe industrije — pa je prineslo poleg dobrih strani tudi precej težke posledice zaradi prekomerne izrabe inventarja in zaradi odtegovanja večine osebja znanstvenemu raziskovanju. Skrčiti smo morali znanstveno raziskovanje na minimum, ker nam sredstva, dodeljena v okviru proračuna LRS, niso dovoljevala večjega obsega. VeČina teli sredstev je Šla za vzdrževanje stavbe. Raziskovalne skupine, ki so sc oblikovale do leta 1955, SO nadaljevale svoje delo pod vodstvom sodelavcev, imenovanih Se v prejšnjih poročilih: ing. And reč, dr, BI i ne. ing, Dermelj, dr, Hadži, prof. dr. Jenčič, tir, ing. Kavčič, dr. ing. Lavrenči.č in dr. ing, Repič, V letu 1950 je pričela na novo poslovati skupina, ki je reševala probleme toplotne tehnike izključno za potrebe naše industrije, od katere je bila finansirana; je pod vodstvom pogodbenega sodelavca ing. Borisa Exeia. Raziskovalna skupina ing. A n d reč se je ukvarjala; z razvijanjem analitičnih metod za klinično določanje estrogenih in drugih steroidnih hormonov v ur i mi in drugem biološkem materialu s pomočjo pupirne kromatografije in jonskih izmenjeval-eev; z raziskovanjem fizikulnu-kemičnih lastnosti hipofiznili beljakovin s pomočjo papirne elektroforeze; z raziskovanjem uporabnosti lignita kol adsorbensa za fenole iz generatorskih vod in kot adsorbensa za klorirane derivate fenolov in z izdelavo postopka za izolacijo estrona iz konjskega urina na pol industrijski in industrijski bazi s pomočjo adsorpcije lla jonske izmenjevalce. Delo raziskovalne skupine dr. BI i n c je bilo povečini povezano s pogodbenimi naročili Pol j opri vred ne komore Beograd, Savezite industrijske komore Beograd, »Komnisa* Beograd, in drugih naročnikov. Obsegalo je naslednje probleme: antibiotiki iz raznih gliv p lesni v k; krmni kvas iz odpadnih sulfilnih Inžnic in odpadkov koruzne rastline; butauol-aceton iz sulfitnih lužme in odpadkov koruzne rastline; bolezni moke in kruha ter odprava nitavosti in plesnobe iz notranjosti in S površine kruha; odstranjevanje fenolnih komponent iz industrijskih odplak Železarne Jesenice z adsorpcijn na šoto ali Z aktiviranim hlatom: krajše raziskave, izvržene po priložnostnih naročilih naše industrije, predvsem p re h ru n j e va I ne. Vsi navedeni problemi znanstvenega dela so bili pozitivno končani, razen problema čiščenja fenolnih komponent, ki je Se v de i a. Jelka Komar je dokončala disertacijo »Izraba koruznih odpadkov v svrlio fermenta ci je«, Bogomir Koželj po disertacijo »Antibiotične snovi fusarijevc, Nada ITerzog je izdelala diplomsko delo ^Mikrobiološka sinteza mlečne kisline«, Alenka Jeršič pa i Poizkus submerzne ocetue fermenlacije z uporabo vol lega mešala«, Na »Broltagungi v Detmoldu je predavala dr. Blinčeva o temi »Einige Beobachtuiigen iiher die Einwirkung von /?-Amy-Jase auf d as Althackcnvvcrdcn von Brot«. I udi raziskovalna skupina ing. Derineljn je bila povečini angažirana s pogodbenimi deli, in to: analitične preiskave premoga iz rudnikov Zagorje, I bar, Ranovac, Dobra sreča ter lignita Velenje: razen tega pa je ta skupina izvršila tudi veliko število analiz z manjšim preiskovalnim obsegom. V sodelovanju Z raziskovalno skupino Eifil je bilo na pravi jeni h mnogo analiz premogov, premogovega praliu, ogorkov in dimnih plinov v zvezi s konirolo kotlov Šoštanj, Trbovlje in raznih drugih koflovnih naprav. Veliko dela je bilo posvečenega odpadnim vodam Železarne Jesenice, ki so bile nabrane iz raznih kanalov železarne ¡11 struge reke Save: tvorijo naj podlago za študij uničenja in koriščenja škodljivih odplak. V zvezi z industrijskimi poizkusi v Železarni Hisak glede uporabnosti domačih koksov so bile napravljene kontrolne analize osnovnih surovin in produktov. Več članov te raziskovalne skupine je sodelovalo pri raznih industrijskih poizkusih, in to: v koksarni Eukavac, železarni Sisak ter v rudnikih Velenje, Dobra sreča, Thar in Ranovac. V znanstven o-str okov nem pogledu se je osebje te skupine trudilo z iskanjem novih analitičnih postopkov za določitev dušika. žvepla in karbonatnega ogljika v trdih gorivih. Raziskovalna skupina ing. Exeï je pričela svoje delo v začetku leta 1956. potem ko je inštitut podpisal pogodbo o delu na področju racionalnega izkoriščanja goriva v industriji in v gospodinjstvu S Su vezno industrijsko komoro. Po sklenitvi pogodbe s Komoro so bila izvedena naslednja dela: prevzemni poizkusi parnih kotlov v koksarni Lukavac; primerjalni preizkusi v I E Velenje glede na delovanje parnih kotlov z dvema različnima vrstama lignita; analiza delovanja tekstilne in kožne industrije TRS glede na izrabo goriva in energije. Po naročila Elektrogospodarske skupnosti Slovenije je bil izpeljan preizkus na tO t parnem kotlu v TE Trbovlje glede na pravilnost izgorevanja. V TE Bresianica so bile postavljene normative za porabo toplote, ki služijo kot baza za ocenjevanje delovanja centrale. S pripravo, izdelano v inštitutu, so bile napravljeno štiri meritve količine prahu v d i milili plinih, oziroma določene stopnje odprasevanja elekirofiltrov. Od tega odpadejo tri meritve na TE Trbovlje, ena pa na Železarna Jesenice. Organizirane so bile, ob sodelovanju Metalurške fakultete, preizkušnje mi vaijarniških pečeh v železarski industriji. V Železarni Jesenice sta bili opravljeni dve meritvi vaijarniških peči novejše konstrukcije. Pri meritvah so sodelovati tudi slušatelji Metalurške fakultete in pa toplotni tehniki iz več jugoslovanskih železarn. Skupina je sodelovala pri reševanju problema sušilnice lignita v Velenju. Izdelana je bila okrožnica z navodili za vskladiščenje premoga v teku poletja in razposlana najvažnejšim industrijskim podjetjem. Skupini je uspelo nabaviti si nekaj neobhodno potrebnih merilnih instrumentov in si zasilno urediti delovne prostore ler se med drugim pripravili na obsežne naloge, ki so bile predložene Savezni industrijski komori v realizacijo za leto 1957. Y skupini sta dva stalna člana inštituta, pri preizkusih pa sodeluje vedno po več zunanjih in inštit.utskih sodelavcev, analitski orldclck pa opravlja vse potrebne kemične analize. Delo skupine dr, H a d. ž i je bilo posvečeno predvsem infrardeči spektroskopiji. Proučevani so biii spektri primarnih in sekundarnih aminov (arom. in alif.), hid razo nov, ulkoholov in .sulfonamidov, s posebnim pogledom na deformacij s It a nihanja NH oziroma OlI skupin. Obdelani so bili spektri spojin, ki vsebujejo skupino SO2. ter spektri izomernih aininobenzojevih in piridiilkarbon-skili kislin. Pri slednjih je bil poleg drugega zasledovan način asociacije v trdnem. Napravljen je bil račun potenc ialnega polja furanovega skeleta. V delu je analogen račun tudi za ostale petčlenske heteroeikle. V izgradnji je aparatura za merjenje dielektričnili stalnic iu izgub pri različnih frekvencah. Proučevani so bili spektri velenjskega lignita in raškega premoga. Dogotovljcna je bila aparatura po McBuinu za določanje adsorpeijskih izoterm. Raziskovalna skupina prof. dr. Jenčič je proučevala in začasno zaključila delo na bitumen n »A« v vel en i tu. Opravila je aualizne ekstrakcije bitumena »A« v ircli vzorcih premoga Ibar. v štirih vzorčili premoga Dobra sreča in v sedmi li vzorcih premoga iz Rano ven. izvršene so bile tudi manjše informativne preiskave katranov in sorodnih produktov. Dr. ing. Kavčič je izdelal disertacijo »Narava organskega žvepla v raSkem premogu«. Njegova skupina se je ukvarjala s problemom oplemenitenja rjavih premogov in lignitov za pridobivanje koksa s pomočjo delnega h i dri ran ja in s študijem narave organskega žvepla v premogih z visokim deležem žvepla, Diplomant Stergar je izdelal temo »Učinek vodika na ksi-litni razliČek velenjskega lignita«. Za strokovnjake »Istarski ugljeookopi Rašat je imel dr. Kavčič predavanje o temi »Narava organskega žvepla v raškem premogu« (dne 3. septembra 1()56). V raziskovalni skupini dr, ing. Lavrenčič so v sklopu raziskav, ki naj služijo razširitvi surovinske baze naših koksarn, reološko karakterizirali premoge iz ibarskega bazena ter delno premoge premogovnikov Dobra sreča in Ranovac. Sodelovali so pri pol industrijskih in industrijskih poizkusili glede uporabnosti koksov iz mešanic z našimi premogi v železarni v Sisku in pri pripravah za koksanje lignitov v Marienau v Franciji. Do koč ali so laboratorijske raziskave velenjskega lignitu in karakterizirati vse tri ruzličke (ksibt, velenit in lignit) s pomočjo sušilnih iu omočit v en i h diagramov. Sodelovali so pri za k I j ličnem industrijskem sušenju velenjskega lignita v novi sušilnici Rerubaeh v Avstriji. Dr, ing. Lavrenčič je dovršil disertacijo i Prispevek k reo-logiji posameznih premogov in njihovih mešanic v iemperatui-nem intervalu plastičnega stanj as, Alojzij Plan lan pa diplomsko delo idbarski premog kol aktivna komponenta pri proizvodnji koksa«. Skupina dr. ing. Rcpičn je nadaljevala z delom na vprašanju vrednotenja digitalisa in digitulisovih preparatov. Izdelala je kompleten predpis postopka pri analizi določevanja karakterističnih številk, s pomočjo loto m etri ene analize na geniiiski in sladkorni komponenti, kakor tudi biološko ti t racijo, in uvedla novo določitev, t, j. resorptivnost z inteslinalno reakcijo na golobih. Za kemično razpoznavanje različnih vrst digitalisa so bile iskane značilne reakcije oziroma določitve poedinih substanc v različnih vrstah drog, Kromatografija klorofilov, karo-tinskih barvil, kardenolidov in geninov ni pokazala tako specifičnih razlik, da bi s sigurnostjo lahko diferencirali posamezne vrste. Vendar je bilo opaziti nekatere zaznavne diference tako v obnašanju barvil ?. Ingotu, kakor tudi v sestavi glikazidov. T Le topi t — 97 — Edino s fotometrifcno kemično analizo ugotovljen faktor razmerja geninske in aglukonskc meritvi: ima značilne vrednosti za tri vrste digitalisa, to je purpureo, lanato in ambiguo. Dr. ing, Repič je končal disertacijo »Vrednotenje kardeno-lidov v digilalisu in uporabnost domačih vrst digitalisa z zdravilstvu«. Prof. dr. Samec se je v letu 1956 ponovno poglobil v ke-mizem Škroba. Neposreden povod je bila velika svetovna potreba po škrobovih derivatih, ki so potrebni za tekstilno in papirno industrijo. Cilj delu je bik pridobiti iz koruznega škroba, kot ga bo v vel i ki li količinah proizvajal Kombinat 7. re-njanin, proizvodnjo takih produktov, katere bi izvažali pod mnogo bolj ugodnimi pogoji kakor pa škrob satu. Pričel je s študijem vpliva raznih vrst žarkov na posamezne vrste škroba. O svojih delih je predaval kol gost prirediteljev na Mednarodnem simpozinmu za makromolekularno kemijo v Rehevodu in Jeruzalemu v Izraelu, udeležil se je Mednarodnega kongresa za industrijsko kemijo v Parizu iu predaval na posvetovanju o škrobu v Detmoklu v Nemčiji. V letu 1950 zaključena in publieirana dela: M, Kline: Izraba sulfitnih lužnic domačega izvora za pridobivanje krmnega kvasa. Nova proizvodnja 5, 313—31?, 1956. M. Bline: Einige Bcobacil tu ngen iiber die Einvirkung von Amy-la sen auf das Aitbaekenwcrden des B rotes. Brot Und Gebiick. 12, J g., 10, 249—352, 19%. M.Blinc: Some observations on Bread Staling and the influenee of beta Amylase. Biscuit Macer and Plant Baker, J 2 Dee., 900—904, 1956. M. Blinc-B, Koželj; Contributions to the Study of Some Moulds Found at Oil rid (Macedonia) and Their Antibiotic Properties. Bull. Scient. Youg. 2, No. 3, 93, 1956. M. Blinc-V. Julian ides; Antibiotics from Aspergilli with speeieal regard to species isolated in Yugoslavia. Hull. Scient, Youg, 2, No. 4, 99, 1956. M.Dezmelj-L.Strauch: Einc Mikroinethode zur Bestir turning von Stick sto ff in Kohl en naeh Kjcldahl. Bull. Scient. Youg. 3, No. 1, 6, 1956. D. Hadži, S. Bratož and N. Sbeppard: The infra-red absorption band* associated with the COOH and GOOD groups in d i metric carhii-xylic neid — II (the region from 3700—1500 cm), S pec t roc li i mica Actn 8, 249—2b i, 1956. D.Hadži: The structure of ioutomcric qmnone inonoximes by infra-red spectroscopy. Bull. ScieDt. Youg. 3, No. I, 5. 1956. D. Hadži-A. Novak: Infrared spectra of lignites. Bull. Sclent. Yuug. 3. No. 2. 42, 1956. B.Lavrenčič, M. Reisner, SCernič: Prispevek k problemu tvorbe koksov iz mešanic raznih premogov, Vesluik Sloveoskega kemijskega druStva 2, 95—110. 1956. M. Samec: Neucre Bcitrage ztun Problem der Al terungserscličinu ngen v on Stfirkc-Waaser-Systeraen. ?Die Starke« p. 107, 1056. M.Samec: Viskosimetrie van Losnngcn einiger Acetfiylamylosen. tGeireide und Meh It 6. 33, 1956. Tehnična poročila: M. Bline: Izraba sulfitmh lu/nic domačega izvora za pridobivanje krmilnega kvasa. Sklad Borisa Kidriča«. Strani 80. M. Sline: Izraba koruznih odpadkov, pBeaične slame in stebel sončnic za pridobivanje krmilnega kvasa. Zavod za prehran be nu i dnvan-sku industrij ti. Novi Sad, Strani 92- \- 88. M. Blinc: Koriščenje poljoprivrednih otpadaka u cilju dobijanja stočnog kvasea ili bntanota. Suvezni fond za una p red en je polj op ri-vrede, Beograd. Strani 78. M. lil i nt: Einige Beobachtungen iiher d as Altbacken wcrden v on Brni. Brottagung, Detmold, september I95h (predavanje). M- Dermelj: Analitska preiskava premoga rudnika lignita Velenje. Rudnik ligniia Velenje. Strani 207, od tega 173 iabel. 14 slik, M. Dermelj; Analitska preiskava premoga vrline VII-37/56. Rudnik lignita Velenje. Strani 24. 13 tabel, 4 slike. M. Dermelj: Poročilo premoga rudnika Dobra Sreča, Institut za tehnologiji! mineralnih surovina, Beograd. Strani 59, 25 tabel, 11 slik. M-Dermelj: Poročilo o raziskavah premoga Ranovac. JriHiitnt za tehnologija mineralnih surovina, Beograd. Strani 38. 23 tabel, 8 siik. M, Dermelj: Poročilo o raziskavah premoga ¡barskih nidnikov. Insiitut za tehnologi ju mineralnih surovina, Beograd. Strani 119, 52 tabel, 30 slik. M, Dermelj: Poročilo o raziskavah odpadnih vod Železarne Jesenice in njih koriščenja. Železarna Jesenicc posredno za Savezno industrijsko komoro Beograd. Strani 171, več tabel, 1 slicma za tehnološki postopek. B-bxel: Preizkusi na parnih kotlih v koksarni Luka vac, Primerjalni preizkusi na parnih kotlih v TE Velenje z lignitom sortimenta oreh, nasproti sorti mentu prah. R. Exel: Preizkus na valjarniški peci v Železarni Jesenice, proga javormk, B. Exel: Preizkus na valjarniški peči v Železarni Jesenice. proga 2400 Javornik. B, Exel: Preizkus 6Q-tonskega parnega kotla \ TE Trbovlje glede na možnost izgorevanja posameznih frake i j pretuogovega prahu. B. E\cl; Preizkus delovanja elek,irofiltra za čiščenje visokopeč-nega plina v Železarni Jesenice. B, Exel: Preizkusi v TE Brestanica v svrho postavljanja normativov porabe toplote. B. Ex.el: Toplotno gospodarstvo v tekstilni in kožni industriji LRS, S. Jenčič: Kvalitativna analiza iPolnilca por . Opremoiehtia. Ljubljana. S. Jcnčič: Opredelbe bitu mena v raznih vzorcih ksiiita, lignita in vel eni ta. Bud n i k Velenje po oddelku ing. Lavrenčiča, S. Jencii; Poročilo o znanstvenih in tehničnih delih, ki so Lila izvršena od leta 1050 dalje, vključno seznam publikacij, S. Jenčič; Poročilo o analizi) i ekstrakciji bitu mena >A iz vzorcev premoga Ibar. Institut za tehnologiju mineralnih surovina. Beograd, po oddelku ing. Dermelja. S. Jeačič,' Poročilo o analizai ekstrakciji bitumeaa >A< iz vzorcev premoga Dobra Sreča. Institut za tehnologij u mineralnih surovina, Beograd, po oddelku ing. Dermelja. S. Jenčič: Poročilo o analiz ni ekstrakciji biiinnena »At iz vzorcev premoga Ranmac. Institut za tehnologiji! mineralnih surovina, Beograd, po oddelku ing. Dermelja. INSTITUT ZA ELEKTRI5K0 GOSPODARSTVO L U v o d V letu 1956 je inštitut dokončal analizator in gradil prvi del zgradbe za visokonapetostni laboratorij. Med letom je obravnaval probierne po naroči In operaiive. II. Gradnja laboratorijev Analizator je dokončan z izdelavo d veli stabiliziranih usmer^ ni ko v za rezervne ojačevalnike in zaključno montažo ter ureditvijo vseh provizorijev. Visokonapetostni laboratorij je bil glavni objekt, v katerega je inštitut investiral leta 1956. Takoj po dodelitvi kreditov 2, junija 1956 so bila komisijsko oddana tlela na stavbi in v glavnem so bila gradbena dela končana do konca leta. Preostala so predvsem razna obrtniška dela. Izdelani so vsi detajlni načrti za električno instalacijo, ozemljitve, komandni pult, kabelske jaške in fotolaboruiorij. Dobavljen in montiran je bil 3-lonski mostni žerjav v laboratorijski dvorani. Od opreme za. ta laboratorij so izdelani: a) krogelno iskrilo 500 mm, b) napajalni agregat za preizkusni transformator 200kV, e) elektronski ničelni indikator, uporovna dekada in preskusna posoda Scheringovega mosiičn za izolirna olja, č) prototip kondenzatorja 0.2 K 100k V za udarni generator. Izdelane so konstrukcijske risbe in predračuni za udarni generator 800kY, 8kWs in naročeni sestavni deli. Naročen je tudi ves material za katodni oscilograf in usmernik za iOOkV, 5mA. Končan in preskusen je preskusni transformator 200kV, ki je bil tudi razstavljen na razstavi ob desetletnici elektrogo-spoda rstva TRS. ¡nštitutska delavnica je izdelala vso zgoraj omenjeno opremo in razne drobne naprave za kemijski laboratorij, Ili. Organizacijski pregled Ukinjena je bila skupina za energetsko ekonomiko, osnovana nova strokovna skupina za energetsko kemijo in fizikalne raziskave (načelnik ing. Srečko Sajovic) in skupina za gradnjo in vzdrževanje laboratorijske opreme (načelnik ing. Janko Rudolf). V strokovni skupini za proučevanje iraiisformirauja, prenosa in razdeljevanja električne energije, ki jo je do zdaj vodil upravnik prof. dr. ing. Milan Vidmar, je bil postavljen za načelnika tir. ing. Marjan Plaper. Med letom je bilo pet rednih in ena izredna seja kolegija. Knjižnica je imelu pri ras I ka 144 lujib in 121 domačih knjig. Celotni knjižni fond znaša 2016 knjig. Knjižnica prejema 38 tujih ¡¡i 32 domačih revij, V zvezi s prehodom k Samostojnemu finunsirailju je bil osnovan v okviru npravno-račuuske skupine poseben komercialni sektor (vodja Stanko Sušnik). Ob koncu leta je bilo v inštitutu zaposlenih 48 oseb, od tega strokovno osebje: upravnik. 7 znanstvenih sodelavcev, 4 strokovni sodelavci, 5 asistenti, 4 laboranti; v delavnicah; t mojster, 1 visokokvalifieiran in 6 kvalificiranih delavcev; nameščencev: t upravni, 3 račuusko-komereialni. 1 knjižničar in 4 administrativni. Število nekvalificiranih delavcev ter tehničnega in pomožnega osebju je znašalo skupaj 13. IV. Opravljeno d e l o Ekspertize Si. 72. Recenzije knjige: Die Gestah der eiektrischen Frci-leitung II. del. Si. 73. Ing. Joško Rosinu: Vodni upor. Št. 74. Lig. Ožbolt Gros; Problemi zaporedja dravskih elektrarn. 3t. 75, Ing. Jurij Delieek: Prispevek k standardizaciji merilnih metod in kvalitetnih predpisov za izolirna olju. Št. 76. Ing. Bogdan Beniše: Osnove reševanja prehodne stabilnosti vzporedno delujočih sinhronskih strojev. Št. 77. Vsi oddelki v sodelovanju: Groba študija o perspektivnem razvoju superponirune mreže za prenos električne energije v FI.RJ, ing. Janko Rudolf: Uvod in posnetek. Tng. Srečko Sajovic: Prognoza porasla porabe električne energije, karakteristike obremenitve. Ing, Ožbolt G ros: Tehniško-ekonomska izbiro elektrarn za pokritje perspektivnih potreb po električni energiji. Ing. Srečko Sajovic: Bilance perspektivne porabe in proizvodnje električne energije. Ing. Marjan Plaper in ing. Janko Rudolf: Tehniško-ekonom-ski predlog superponirane mreže. Ing. Branko Vaj da: Podatki o karakterističnih napetostnih razmerah, O pretakanju aktivnih in reaktivnih moči in n izgubah, kot rezultat meritev na analizatorju. Sodelovali SO: ing. Milan Vidmar ml., ing. Anila Sebaher, ing. Bogdan Reinše. ing. Edvard llofler, ing. Joško Rosina, ing. Franc Curk in ing. F rane Špiler. Št. 78. Ing. Edvard llofler: Poročilo o zasedanju Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) 1956 v Miinehenu. Ing. Bogdan Rcmše: O prehodni stabilnosti paralelno delujočih sinhronskih strojev (interni referat). Knjige in publikacije \ založbi Rirkhaitser Bascl je izšla lil. popolnoma predelana izdaja knjige »Milan \idniar, Die IransformatoreiK. Menda ni v tej stroki bolj znane in priznane knjige v svetovni literaturi, kakor je ta. Toda njena 11. izdaja je izšla že pred 30 leti in je seveda zelo zastarela. Avtor je zbral vse podatke o napredku v tehniki gradnje transformatorjev in knjigo v celoti predelal, tako da je zdaj pravzaprav nova, sodobna naslednica prvih dveh izdaj. V izdan ju založbe »Življenje in tehniku t je izšla brošura: ing. lidvard llofler: »Elektromotor na vasi«. Članki inšiiiulskih sodelavcev: Ing. Edvard Hofier: Rad distantnih rclea u rezervnim stepenima Elektropri vreda 1956. Enoosni turbo-agregat za 275 MW — Elektrotehniški Vesl-nik 1956. I 3. Parne turbine z nad kritični m tlakom — Elektrotehniški Vestnik 1956, 4—5, [¡ig. Franu Špiler: Domači sodobni gospodinjski aparati — referat za glavni odbor ljudske tehnike Slovenije. Ing. Branko \ajda: Proizvodnja iti razdelitev električne energije v LRS — Gospodarski Vestnik 1956. Predavanja, referati idr. Ing. Fislerjeva je predavala v seminarju za osebje podjetij Llektrogospodarske skupnosti Slovenije o mineralnih oljih, njihovi negi in lastnostih. Referat na strokovnem posvetovanju Jugoslovanskega nacionalnega komiteja ( IGRE v Niški Banji: »Delovanje zaščitnih relejev v rezervnih stopnjah (ing, I liifler). Predavanje v Elektrotehniškem tiru št vu o potovanju v ZDA ob priliki kongresa CIGRE (ing. Hofler). Elektrika v kmetijstvu, predavanje v Kočevja (ing. Hofler)^ Sodobni gospodinjski aparati, 3 predavanja pri Ljudski univerzi in pri Ljudski tehniki v Ljubljani in Škofji Loki (ing. Spi-ler). Kako je stekel prvi agregat v Vuhredu, predavanje v Radijski univerzi (i ng, Hofler). Navodilo za uporabo pribora za preiskavo transformatorskega olja (ing. Tišlerjeva). Zvezna uprava za patente je podelila ing. Grosu patent pti naslovu; s Vodna elektrarna«. Laboratorijsko delo in preiskave Laboratorij za energetsko kemijo je opravil 206 analiz transformatorskih in turbinskih olj iti 4- širše raziskave o regeneraciji transformatorskih olj po naročilu operative. Poskusna regeneracija je bila izvršena na aparaturah treh različnih dimenzij in z mešali specialne domače konstrukcije. Poskusi na aparaturi za 25 kg SO dali zelo ugodile rezultate za neoporečen prehod na industrijski obseg dela. ki ga namerava prevzeti operativa. Ker je regeneracija mineralnih olj za naše cieklriško gospodarstvo ogromnega pomena, je ta uspeh laboratorija posebno važen. V laboratoriju so bili tudi preskušani visokonapetostni izolatorji glede kemijskih lastnosti. Oddelek" za merit De je za Zajednico jugoslovanske elektroprivrede meril na analizatorju omrežje 35 kV Makedonije, projektirano superponirano 220 k V omrežje ter 1 JO k V omrežji Slovenije in Srbije, za Elektroenergetski sistem Slovenije pa priključek HE Idrijca, defektu« stanja v današnjem omrežju glede na priključek TE Šoštanj in dravske zbiralnice glede na priključek IIE Ožbolt. V merilnem laboratoriju je bilo preskušenil) 24 motorjev za podelitev kvalitetnega znaka, umerjeni so bili 3 f rek ven cm etri, kontrolirani varovalni vložki. Izmerjene so bile izolacijske upornosti transformatorjev v VIostali in v Dohlarju in merjena poni kal na upornost za ozemljitev v HE Vuhied, Za Železniško transporlno podjetje so bile merjene ozemljil ne upornosti na progi Rakek—Postojna. Opravljen je bil tehnični pregled agregata A in B v Vu-bredu, tabora torij za visoke napetosti je izvršil 18 preskusen j po naročilu Elektroenergetskega sistema Slovenije. Telekomunikacij. Radia Ljubljana. Kirurške klinike v Ljubljani, industrije porcelana v Arandjclovcu in Jugoslovanske elektroprivredne zajed uice (meritve kapaeitivnosti in izgubnib kotov kondenzatorjev). Sodelovanje članov inštituta v strokovnih organizacijah Prof. dr. ing. Milan Vidmarje kot predsednik Nacionalnega komit.cla CIGRE predsedoval sejam komiteja in zborovanju v Niški Banji in se je v tem svojstvn udeležil tudi mednarodnega zasedanja CIGBE v Parizu. Predsedoval je na proslavi Nikolc Tesle v Beogradu, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki elektrotehniške znanosti vsega sveta. Obiskal je kot .strokovni Svetovalec, tovarno Rade Končat. Prisostvoval je v Mariboru pregledu daljnovoda Pekre—Kidričevo, ki je Zgrajen po njegovi zamisli S čistimi aluminijevimi vodniki. ^ Jugoslovanski elektrotehniški komisiji (JEK) jc sodeloval ing. MoFIer kol sekretar odbora TO 28 (koordinacija izolacije) in kot Član v odborih I O 8 (normalne napetosti) K- i? a (visokonapetostna stikala), pa se je v tej funkciji udeležil soslanka Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) v Munchenu, V od- borih TO 36 (visokonapetostni izolator ji) in TO 12 (visokonapetostne meritve) je delal ing.Spiler, V TO 23 je sekretar ing.Curk. V komisiji Elektrotehniškega društva za podelitev kvalitetnega znaka Sodelujeta ing. Hofler lu ing. Spi! cr, \ komisiji Zvezne industrijske komore za izolatorje je ing. Hiifler sodeloval na zasedanjih v Beogradu, Novem Sadu in Arandjelovcu. Na zasedanju Nacionalnega komiteja CIGRE v Niški Banji je hi l poročevalec skupine za daljnovode in kable ing. Rosi na- Osebje kemijskega laboratorija sodeluje z JEK.-T 10 (izo-lirna olja), kjer mu je poverjeno vodstvo. Sekretar je bil v prvi polovici leta ing. Detiček, ki je v tem svojslvu potoval na mednarodna zasedanja CIGRE v Parizu in IEC v Miinchenu. Pozneje je sekretariat prevzela ing. i tšlerjevu. V konusi j i Izvršnega sveta za izbiro variant IIE I.obniea je sodeloval ing. Gros. V tarifni komisiji ELES sodeluje ing. Sajovic, v elektro-strojm komisiji Ljudske tehnike LRS pa sta Člana ing. Sajovic in ing. Hofler. Na strokovnih kongresih v inozemstvu so bili pTof. dr. Milan Vidmar, ing. Detiček, ing. Hofler in ing. Mlakar. Dr. ing. Plaper je šel na daljšo študijsko prakso v Nemčijo. INSTITUT 7.A TURBINSKE STROJE V zvezi s preselitvijo inštituta v nove prosiore v Vižmarjih-Šentvidu SO bile med letom ponovno postavljene in umerjene vse stare merilne naprave, na novo pa je Inla zgrajena poslaja za preskušanje turbin z zrakom in naprava za zračno preskušanje aksialnili in polaksiainifi črpalk. Inštitut je tudi dovršil vse projekte za veliko turbinsko kavitacijsko postajo. Aerodinamični oddelek je proučeval nekatera vprašanja v zvezi z oblikami aksialnih ventilatorjev in je konstruiral prototip dvosmernega in navadnega aksialnega ventilatorja za lesne sušilnice. Poleg tega je po raznih naročilih določil karakteristike večjega števila ventilatorjev in izdelal projekte za nekaj industrijski b prezračevalnih naprav. \ zvezi z izgradnjo EIC Peruča je inštitut napravil več preiskav z aerodinamičnimi poskusi na loputah raznih oblik in izvedb ter tako dobil podatke za njihovo racionalno dimenzioniranje. Prav tako je preizkušena na modelu najprimernejša oblika odcepov dovodnih cevi k I ur bi nam in določen profil hitrosti pri vstopu v Spiralo. Na zračni turbinski postaji je bil izveden študij vpliva spirale in lopat na porazdelitev energije fluida pri izstopu iz vodilnika in vpliva medsebojne lege vodilnih in pred vodilnih lopatic na izgube v dovodnih organih. Oh koncu leta je bila usposobljena tudi mala kavitacijeka postaja za turbine in so bili izvršeni poskusi lia prvem modelu tekača za zgoraj imenovano centralo. Oddelek za Črpalke je delal pri preskusih več črpalk raznih izvedb po naročilu in za potrebe industrije. Oddelek je dalje konstruiral prototip rotacijske črpalke po predlogu ing.Bereriija ler izvršil proračun in konstrukcijo polaksialne črpalke za nf — 400. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Organizacijsko delo. Popravila prostorov inštituta so prešla v zaključno fazo. Do konca decembra so bile končane vse potrebne prezidave ter pleskarska In slikarska dela. No vili namestitev ni bilo. da.si je že več let nujna zaposlitev hišnika, zadnji Čas pa tudi geologa, ki bi se hkrati posvečal preurejanju inšti-tutskili zhirk. Razširili smo mrežo poročevalske službe o kraških pojavih na področju Hrušice, na Cerkljanskem ter okoli Divače in Sežane, kjer smo dali pobudo za ustanovitev spelcoioških krožkov s primernimi predavanji v Divači, Sežani in Kostanjevici na Krasu. Inštitut so v tem letu obiskali spelcologi, arheologi, geologi, botaniki, geografi in zoologi iz Avstrije, Anglije, Italije, Francije. obeh nemških republik, Švice in ZDA. Več tujih znanstvenikov je pri nas tudi predavalo. Žive stike smó vzdrževali s speleološkirni organizacijami vseh naših republik. V inštitutu so se več dni mudili asistent Geografskega inštituta v Skopju Dušan Manakovik. asistent Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v ZagTebu Mirko Malez in asistent Biološkega inštituta V Sarajevu tir. Adcm Bnturovié, vsi z namenom, da bi uvedli v svojih republikah speleološko dejavnosl po naših vidikih. Znanstoeno delo. Terensko raziskovanje je opravljal inštitut samostojno, deloma v povezavi z Društvom za raziskovanje jam Slovenije, deloma pa je pomagal pri terenskem delu drugih organizacij in ustanov. Študij Sajevškega poljn in njegovega podzemlja je zaključen, prav tako raziskovanje Rločiškega polja in podzemeljskega sveta v širšem okolišu Iti rije. Od tod smo posegli z delom na Cerkljansko, kjer smo unšli in raziskali ara-gonitno Ravensko jamo. Ker predstavlja ta jama v svetovnem merilu prirodno redkost in je tvorba aragonita še nejasna, smo jamo zaščitili in bo v bodoče namenjena le študijskim namenom. Raziskan je bil vzhodni del sistema podzemeljske Pivke, kjer je hilo opravljenih tudi nekaj barvanj z iluoresciuom. To delo jc omogočila uprava Zavoda Postojnske jame s posebno subvencijo 80,000 din. Uprava za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani nas je podprla s subvencijo v znesku 40.0 din. kur nam je omo- gočilo vrsto liidrogralskih raziskav v Pivški kotlini (bruhaltiik Fužine pri Postojni, Palško in Petel tujsko jezero) in na idrijskem (zlasti \ovkova jama, kjer je izvir Ovčjakarice). V Pivški kotlini smo prenesli raziskovanje na sektor okoli Prcdjame, zlasti na področju Hrušice. V povezavi z drugimi organizacijami je inetitui sodeloval zlasti pri raziskovanju kraškega polja C lobodo! a na Dolenjskem, brezna pod Triglavskim ledenikom, Fo-garčka pri Planini ter nekaterih kraških jam na Nikšičkem polju in v Bosni blizu Sarajeva. Inštitut dela na utrjevanju naše kraške terminologije, pomaga pri arheoloških izkopavanjih zlasti v spod molih na robu Pivške kotline ter se posveča posebnostim vegetacije in flore pred jamskimi vhodi, za kar je pridobil sodelavca Srečka Groma iz Sežane. Asistent Frane I.eben je dobil študijski dopust, ki ga je izrabil v Nemčiji, kjer se je seznanil z ondotnim terenskim arheološkim delom. Strokovni sodelavec Egon Pretner se je udeležil z našimi hiologi raziskovanj na Skadarskem jezeru in v nekaterih črnogorskih in hercegovskih jamah. Asistent Franc Hribar je zaključil florislična raziskovanja v Smrekovi dragi in pred vhodi bližnjih ledenic. Znanstveni sodelavec dr. Val ter Boliinec nadaljuje z izpisovanjem kraške bibliografije, pomaga pri redakciji prispevkov članov inštituta in sodeluje pri internacionalni kraški bibliografiji, ki izhaja na Dunaju. Strokovni sodelavce Ivan Michler nadaljuje s člani našega inštituta raziskavo podzemeljske Pivke kot vodja ekipe. Kataster kraških objektov obsega sedaj 2013 številk: Število registriranih jam v LR Sloveniji je 1540. voda 389, ostalih kraških objektov pa 84. INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO V letu smo nadaljevali že prejšnja leta začete morfološke študije na subpanonskem ozemlju in v zaledju Tržaškega zaliva. Z novim gradivom je bilo mogoče dopolniti sedanje znanje o kvartarnem periglacialnem in glacialnein dogajanju v porečju Kamniške Bistrice. Ugotovljeni so bili nekateri novi lokalni pleistocenski ledeniki v vzhoduokaravanškili gorskih skupinah. V poletju 1956. ko je bilo v gorah snega izredno malo, smo izmerili in proučili nove »zelene snegovet, pa tudi doslej prezrti ledenik »Skedenj« pod Prisankom. Kot vsako leto smo tudi to jesen izmerili najnižje stanje na Skuluiem in i riglavskem ledeniku, kjer smo sodelovali tudi pri raziskovanju ledeniškega brezna pod Glavo, Proučevanje slovenskih jezer smo pričeli z Jezerom pri Pod-peči. potem, ko nam je uspelo, da si delno izpopolnimo potrebni instrument ari j. V okviru ugotavljanja geografskih posledic, ki jih zapuste v pokrajini elementarne nezgode, smo pregledali učinke zimskega potresa v območju Ilirske Bistrice. Tudi letos smo v sodelovanju z gozdno upravo vzdrževali tutcžo opazovalcev snežnih plazov. Z gospodarskimi organizacijami so naši člani sodelovali še pri izdelavi orientacijskega načrta za vodno gospodarstvo v porečju Krke in Kolpe. Pri regionalnem proučevanju Slovenije snm v tem letu sodelovali Z Geografskim društvom Slovenije pri raziskavi Po-murju. Rezultati bodo objavljeni v lokalnih revijah. V okviru proučevanj robnih gospodarsko zaostalih slovenskih pokrajin smo pregledali ostanke kolonizacije na slovensko-hrvatski meji, naši vnanji sodelavci pa so pričeli s študijem mejnih krajev v Istri. Tudi v tem letu smo dopolnjevali in izpopolnjevali geografsko kartoteko Slovenije, Odkar smo lahko namestili stalnega fotografa, pospešeno nadaljujemo zbiranje gradiva za geografsko fototeko Slovenije, V letu 1956 je Inštitut izdal Geografski zbornik, zvezek IV. Vsebuje šest geomorfoloških in agramogeografskih razprav, večinoma z novoosvobojenega ozemlja. KARTOGRAFSKI ZAVOD Sredi prve polovice letu 1956 na m je h honorarno pogodbo uspelo pridobili novega kartografskega risarja-grafikn za mesto, ki je bilo izpraznjeno od septembra 1955, Od priložnostnih risarjev sta bila delno zaposlena v prvi polovici leta dva študenta geografije. S lemi močmi smo nadaljevali delo na kartah zaposlitve industrijskega delavca v Sloveniji, Delo pa je bilo prekinjeno z drugim nujnejšim. Izdelana je bila karta nivojev v Novomeški kotlini in osnovna karta glacialnih in periglaciahiih sledov v porečju Kamniške Bistrice. Dalje dve karti o gibanju prebivalstva na področju Maribora in Celja ter situaeijski kartici ledenikov pod Skuto in pod Prisankom. Narisana je bila tudi velika karta nivojev v Prekmurju. L redili in invcntarizirali smo zbirko kart ter izdelali osnutke o delovanju geografske fotos lužbe, o delovanju geografske fototeke in o ureditvi in poslovanju zbirke kart. Letos smo zbirko kart precej dopolnili; šteje preko 2900 primerkov. Naš foiolaboratorij smo v aprilu končno vendarle preselili v kamrico v dvoriščni stavbi SAZU, kamor pa nismo mogli postaviti vsega inventarja in ga imamo delno shranjenega na stopnišču, kjer se po potrebi opravlja tudi nekaj laboratorijskega dela. Ker razen mokre temnice nimamo pripadajočega delovnega prostora, smo prisiljeni reprodukcije večjega formata izvrševati oh lepem vremenu celo na dvorišču. Delo vendarle teče dovolj zadovoljivo. Izdelujejo se slike s študijskih ekskurzij za študij, za fotoleko in za tisk. Rep reducirajo se karte za kartografsko delo ter izdelujejo mikrogrami kart in tekstov, Omislili smo si mikrogramc jugoslovanskih kart merila 1 : 25.000 za področje Slovenije. Razen delovnega prostora najteže pogrešamo dobro reprodukcijsko kamero. Geografska fot.oteka se je povečala, za okroglo 400 slik. Od približno 5000 vseh je doslej evidentiranih in urejenih 500 slik. Za evidentiranje slik, za administrativne posle ter za zbirko kart nujno potrebujemo nameščenca, ki bi vse to delo opravljal, da bi bili s fot ote ko na tekočem in bi strokovno kartografsko delo ne zastajalo. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Geoloii ko-pa leon toloika s e kc r ja L pravnik Geološkega inštituta akad, Ivan Rakovec je zaključi! raziskavo osteo loškega materiala bobrov iz mosliščarske dobe na Ljubljanskem barju. Oniogeneiski razvoj strukture zobnih ki on je ugotovil na podlagi številnih serijskih prerezov in razjasnil pri tem marsikatero doslej nerešeno vprašanje. Zanimiva je tudi ugotovitev nekaterih patoloških primerov ined barskimi bobri, kakršni pri tej vrsii živali doslej še niso bili znani. Razpravo o tem je predložil Akademiji v natis. Nadalje je dovršil obdelavo pleistoceilske favne iz jame pri Črnem Kaiu. L gotovifi se je dalo, da jamski medved, ki je med favno najštevilnejši, ni živel v optimalnih razmerah in da je izginil iz tamkajšnje okolice že v začetku wiinnskega glaciala, O pomenu čmokalske pleistoeenske favne je predaval na Akademiji, o določitvi geološke starosti te favne pa v okviru Slovenskega geološkega društva. I udi razprava o čru<>ka Iski favni je predložena v natis. V delu je preiskava bogatega osteološkega materiala iz črnogorske jame Črve ne Strjene, ki kaže po dosedanjih determina-eijah na najmlajšo pleistoeensko dobo. Med lavno SO posebno pomembni številni svizci, ki pripadajo alpski vrsti. Crvene Sti-jene so za sedaj najjužnejše najdišče te živalske vrste. Na dalje je determiniral ostanke pleistocenskih sesalcev iz Mokriške jame v Savinjskih Alpah. Asistent Rajko Pavlovec je nadaljeval z obdelavo zgornjo-eocenske favne iz okoiice Promiue pri Drniiu. Pri raziskovanju gre predvsem za ugotovitev natančnejše starosti štirih najdišč, v katerih kamenine jusO povsem enake. Med ugotovljeno favno so predvsem zastopane korale in moluski. 2e lansko leto nabrana favna iz polžnrice na Barju je pri nadaljnji obdelavi pokazala še večje število različnih vrst. Do sedaj jih je Hajko Pavlovec ugotovil nad 20, medtem ko jih dosedanja literatura omenja komaj pet. V zvezi, s tem bodo proučeni ekološki pogoji, ki so vladali v času Bed imen taci je polža-rice. V jeseni (956 je izvedel vrsto kontrolnih ogledov važnejših gramoznic v Ljubljanski kotlini. Ob tej priliki je bila pri Jeperci najdena kost nekega pleistoeenskega bo vida. Posebno pozornost pa je posvetil prodnim plastem v gramoznici na Polici pri Kranju. Pri prodni analizi se je poslužil granulometrične in morfo-metriČue metode. Slednja se doslej pri nas še ni uporabljala. Prvi poskusi kažejo, da je morfometrična metoda uporabna tudi za naše kraje. O rezultatih in O metodi Sami bo asistent Pavlovee poročal na II. jugoslovanskem geološkem kongresu v Sarajevu. Več časa jc posveti! proučevanju paleoccna in eoccna v okolici Slavnika, Sečovelj in Idrije. Za ckskurzijski priročnik, ki ga bo izdalo Slovensko geološko društvo, pripravlja geološki opis poti iz Kranja čez Jošta na Škofjo Ivtiko, za Spominski zbornik ob tO-letnici priključitve Primorske pa geološki oris Postojnske kotline. Dr. Anton Ramovš, asistent Geološko-p aleontološkega inštituta na univerzi, je zaključil obdelavo zgornjepermskib skladov v večjem delu zahodne Slovenije. Ugotovil je pravi položaj tamkajšnjih ^žažarskih plasti« ob primerjavi z drugimi enako starimi skladi v območju zahodnega dela tctidinc geosinklinale. Delo bo velikega pomena za bodoča raziskovanja zgorujeperni-skih skladov v juŽUOvzhodni Evropi in Aziji. Daljšo razpravo o tem je predložil Akademiji v natis. Ob ji rili k i petrografskega kartiranja ozemlja v območju brežiške in krike občine je posvetil posebno pozornost tako imenovanim vetikotrnskim skladom, ki so tvorili doslej poseben facies zgornje frinde. Na podlagi v njih najdenih fosilnih ostankov jim je treba po njegovih ugotovitvah prisoditi zgornjekredno iu ne zgornje triadno starost. S tem se odpira novo obsežno delovno področje o razvoju krede v vzhodni Sloveniji. I udi članek o tem je predložil v natis. Asistentka Donata Nedela-Devide z zagrebške univerze obdeluje kredne fosile in proučuje stra [igralski položaj tako imenovanih volčanskih. skladov. Prof. dr, Olluuar Killin z dunajske univerze še nadalje raziskuje skupino amonitov z Dolenjskega in iz Doline triglavskih jezer. Docent dr.Helmuth Fliigel z graške ujiiverze ima v obdelavi koralo iz hochwipfelskega kompleksa oziroma starejšega karbona, ki je bila odkrita pri Pod 1110 laiku nad Lamščem. S Letopii — 1J3 — U i rt eraluš ko- pet rogr afs k a sek c i ju Načelnik sekcije komorami znanstveni sodelavec prof. dr. ing. Jože Duhovnik je petrografsko preiskoval domnevne tneta-morfne kamenine iz okolice Blegaša. Pregledal in za liak je pri pravi i disertacijo pokojnega Cveta Germovš ka. Valerija Oslerc. asistenika Mineraloškega inštituta na Pri-rodoslbvno-matematično-filozof&ki fakulteti, je mikroskopsko in rentgensko preiskovala sanidin iz Zle lova. Prazgodovinska sekcij a Načelnik prazgodovinske .sekcije akad. Srečko Hrodar je obdelal gradivo iz jame pri Črnem Kalu. Izvedel je granulome trične analize jamskih plasti iu preiskal kulturne ostanke. Razpravo je predložil Akademiji v natis, O izsledkih je predaval na Akademiji, Paleolitskim izkopavanjem v Mokriški jami, ki jik je julija 195h izvedla Arheološka sekcija SAZU, je Prazgodovinska sekcija nudila strokovno in finančno pomoč. Ing. Milja Brodar, strokovni sodelavec arheološke sekcije SAZU. je uredil paleontološko gradivo i2 Mokriške jame. Za granulometrične analize jamskih plasti nabavljeni Kopeckvjev aparat se že koristno uporablja. V Roški spil ji v škocijanskih jamah pri Divači je bilo od 6. septembra do 3. oktobra 1956 izpeljano sislematsko izkopavanje. ki je imelo nalogo, d ukazati bivanje pleistoceuskega Človeka v tej jami. Pri vhodu v jamo je bilo raziskanih okrog 50 m1, V profilih so bile ugotovljene do globine 5,3 m naslednje plasti: 1—? (0,00—2,50m). Ilumus, grušči in ilovice. Prazgodovinske (eneolitske in neoiitske) najdbe. 8a (2,50—3,00m). Rumenkastobela drobtinčasta siga z vmesnimi kosi od stropa odpadlih sig. Redki kostni odlomki eervidov. Siloks nedoločene kulturne stopnje (mezolitik?). Na spodnji meji dve manjši ognjišči. 8b (3,00—3.50 m}. Droben grušč z rjavkasiordečim sigastim drobirjem. Kosti in glodačt alpskega svizca ter mi krotili, redki fragmenti prežvekovalcev (cervidi?), številne ptičje koščice. Drobci lesnega oglja. Cravrma konica (mlajši paleolitik), 9 (3,50—4,00 m). Cista rdeča ilovica, Humerus in metapodij manjšega sesalca, sicer v splošnem sterilna. j10 (4,00—5,50 m; globlje neizkopano). Podom! bloki breče. nekdanjega više ležečega jamskega sediiuenta. Izkopane bo bile tudi tri sondfc V sondi ] v sredini j Linie ni bi i o nobenih najdb. V sondi II v sklepnem delil jnme so bili ugotovljeni kostni odlomki jamskega medveda, prežvekovalcev (cervidi in bo vid i) in plic. \ sondi 111 v predjamskem prostoru je izkop zadel v globini 2,50—3.00 m na obsežno ognjišče s kostnimi fragmenti prežvekovalcev (večinoma jelenov) in odbitkom sileksa, Gra vel i ranil konica iz plasti 8 b izpričuje, da je tudi Roško špiljo Šteti med mlajše paleolitske kraške postaje. Potrebna pa so še nadaljnja raziskovanja, zlasti da se ugotovi, ali je šteti v sondi III odkrito ognjišče še puleoliliku. Inštitut je obiskala ekskurzija H. Obermaier Gesellschaft für Erforschung des Eiszeitalters und seiner Kulturen iz Nemčije (20 udeležencev). Pri ogledu naših paleolitskib postaj od 19. do 25. ninja t. I. jo je spremljal predstojnik sekcije. Publikacije članov i n sodelavcev Geološkega instituta K. D. Adam. Dicerorhinus kirchbcigensis (Jäger) aus einer Karslhölile bei Črni Kai in latrien. Razprave IV. razred« SAZU, 4 (v tisku). S. Brad ar, Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh. Zgodovina Ljubljane I, Ljubljana 1955 (izšlo 19%). S. Brodar, t rni Kai, nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju. Razprave IV. razreda SAZU. 4 (v tisku). S.Brodar, Sledovi ledenodobnega človeka v Pivški kotlini. Spominski zbornik ^Ljudje in kraji ob Pivki« (v tiskaj. H. Flügel, Uber die Stroiuatoporeii und Korallen aus den Devonkai äsen östlich von Ljubljana. Razprave IV. razreda SAZU, 4 (v tisku). C. Germoväiek, Triadne predoru ine na Štajerskem. Razprave i V. razreda SAZU, 4 (v tisku), 0. K lili n. Die Triasfossilien aus den Julischen Alpen. Razprave IV. raz- reda SAZU, 4 (v tisku), I Rakovec, O ostankih evropskega losa v lugoslaviji. Geološki Anali Balkanskog Poluostrva, 24, Beograd 1957. I. Rakovce, Pleistoeenski sesalci iz jame pri Črnem Kalu. Razprave IV. raz red h SAZU, 4 (v tisku). 1. Rakovec, Bobri iz mostišča rs ke dobe na Ljubljanskem barju in iz drugih holocenskih najdišč v Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU, 4 (v tisku). A. Ramovä, Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhogrojskih hribih. Razprave IV. razreda SAZU, 4 (v tisk tj). A. Ramovš, Starost velikotrnskih skladov v okolici Velikega Trna. Razprave IV. razreda SAZU. 4 (v tisku). INŠTITUT ZA BIOLOGIJO T. Splošno Stanje in spremembe Z« Biološki inštitut: pomeni veliko pridobitev, da je dobU sobo z aslrezajočo opremo za upravnik«, za knjižnico in inšti-tutsko pisarno pa tudi sobo, ki pa bo kmalu pretesna za namesti lev publikacij. .Naj 110 potrebna je oprema knjižnice s sodobnimi omarami. Delovni kolektiv obstaja iz upravnika, štirih biologov in ene administrativne moči (ki je formalno nastavljena pri Odboru za floro, favno in gejo Slovenije). Nujno potreben bi bil asistent za pedologijo (pri oddelku za fitoceuologijo), asislent-pomočnik v istem oddelku in asisient za linniobiologijo. Oprema Inštituta se je bistveno povečala z nabavo velikega Reichertovega mikroskopa (Biozet), fotoaparata Praktika z objektivi in hladilnika. Še vedno zaostaja oprema SpeleObiološkega laboratorija v Postojni in ni se premaknilo z mrtve točke vprašanje postojank za raziskovanje biologije visokih planin in za limnobiologijp. Izpopolnjena je bila oprema laboratorija in delovne sobe v Inštitutu za biologijo morja v Rovinju. Inštitutska knjižnica se je povečala za 1395 knjig in separatoV ter 305 zvezkov časopisov. Raziskovalno in administrativno delo je potekalo v glavnem nemoteno in uspešuo. 11. Raziskovalno delo a) o osrednjem laboratoriju Poleg obsežnega sortiranja in določevanja bogatega na ekskurzijah zbranega biološkega materiala, dela, ko SO ga opravljali vsi člani kolektivu, so še posehej raziskovali: Znanstveni sodelavec dr. Wraber je izdelal številne elaborate gozduo-fitoeeno-loškega značaja, Asistentu Matjašiču je kot prvemu uspela gojitev jamskih kožic od stadiju jajca do odrasle živali (material je v obdelavi); končal je obsežna raziskovanja epizoično-para-zitskih vrtinčarjev {večinoma jamskih) iz skupine letunocefalov, kar mu bo doktorska disertacija; nadaljeval je raziskovanje sladkovodnih d ek a podov in morskih pantopodov ter talne favne v območju Kamniške Bistrite. Asistent Miebieli je eksperimentiral z žuželkami, zlasli glede na skototaktične Oziroma kontu rne reakcije pa spremembo barve prt stenicah. Nadaljeval je raziskovanja na emhioptcrih. Skupno z laborantom Camelutfi-jem je obdelal bogat material, zbran v Triglavskem rezervatu, okolici Kočevja in na Ralitovcu; Carnelutti pa še sam žuželke Hrvatskega Primorja (Crikvenica) in s Krvavca. Vsi sodelavci-zoologi so obdelovali bogat material, ki je bil zbran na veliki ekskurziji v nekaterih južnih krajih (Skadarsko jezero in okolica z jamami. Vjeternica ita Popovem polju, pri Bi-leci). Kol zunanji sodelavci so v našem laboratoriju stalno delali asistent Savo Brelih (iz Prirodoslovnega muzeja), Jože Bole (iz Biološkega inštituta Medicinske fakultete), Boris Skct {študent biologije, ki je za del izsledkov pri raziskovanju podzemskih mfargidov prejel študentsko Prešernovo nagrado) in strokovni sodelavec Egon Pretner (iz Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni). b) Speleobioloski laboratorij o Postojni Honorarni znanstveni sodelavec prof. dr. Albin Seliškar se je Še nadalje posvečal gojitvi in opazovanju obnašanja različnih vrst jamskih živali ter izvajal laboratorijske poizkuse, ki bodo dovolili proučitev biokemičnih procesov pri njihovi dcpiginen-taci ji, c) Marinobicloski laboratorij n Romnju l pravnik jc dvakrat (sezijsko) po okrog 10 dni delal v labora toriju, raziskujoč bentonskc hidroide. zlasti tiste, ki stalno živijo na morskih »travah* , dalje planktonske meduze in kteno-fore. posebno pa razvoj in usodo kladogonij pri vrsti Jlalecium putillunu Posebnih laboratorijev za limnobiologij® in biologijo visokili planin se nimamo, vršile pa so se raziskave na terenu, material pa je bil nuio obdelan V osrednjem laboratoriju (Blejsko in Skadarsko jezero, več naših planin). Č) Terenska in raziskomthin dela V poznem poletju je bila odpravljena druga ekspedicija, kL naj bi nadaljevala že začeto raziskovalno delo na ogroženi in izredno zanimivi favni Skadarskega jezera, njegove okolice in zlasti tamkajšnjih kruških jam. Tudi to pot so sodelavci zbrali obilo opazovanj in živega ter konserviranega material«. Omenimo naj le nekaj najdb: odkrit je bil samec nove vrste jamskih kožic (S pelaeocaris pretneri): samica druge vrste kožic iz \ jeterniee (Troglocaris hercegooinensis, s tem je bito potrjeno bivanje t! veli vrst kožic v isti jami); odkrite so hi le velike jate sladkovodne meduze (Cranpedaciista); našli so v jezera ličinke orjaške povodne stenice, nove vrste jamski Ii hroščev itd. Izvršeno je bilo po načrtu večje število ekipnih ekskurzij v različne predele Slovenije {Blejsko jezero, v zvezi z Institutom za zdravstveno hidrologijo: Kočevje, v zvezi z raziskovanjem mikromamalij, skupno s KOMNIS; dolina Triglavskih jezer, v zvezi i Zavodom za spomeniško varstvo: Ratitovec itd.). Številne daljše ekskurzije v razna gozdna podrOČja Slovenije je opravil, deloma ob sodelovanju pedologinje ing. Kodri-čeve dr. Wraber, Manjše ekskurzije so bile Usmerjene na Krvavec (Caraelntti), v Hrvatsko Printerje (Carnelutti), več ekskurzij v Kamniško Bistrico (Matjašič, s postavljanjem pasli napolnjenih z etilenglikolom), Belo krajino in Kočevje (Maijašič, v zvezi z naseljevanjem divjadi). Stično, Brežice itd. Upravnik je zopet izkoristi! letovanje na Bledu, da je zbral veliko i usek t nega malcriala. Prol. dr. Ernest Mayer je s podporo inštituta kot stalni zunanji sodelavec tudi v pretekli seziji obšel še neraziskane planinske kraje Slovenije in proučeval floro. lil, Sodelovanje z drugimi Ustanovami Kot v preteklem smo tudi v letu 1956 sodelovali z raznimi ustanovami; pri raziskavanju Blejskega jezera z Inštitutom za zdravstveno hidrologijo: s kOM_\IS pri raziskavanju klojiov in mikromamalij v zvezi z mcningoeflceFalitiBom; z Zavodom za spomeniško varstvo (Triglavski narodni parki: z lovsko sekcijo pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo LRS (povojno naseljevanje divjadi); s Prirodoslovnim društvom pri izdelavi Pri-rodoslovnega leksikona in izdaji Proteus-at; z Botaničnim inštitutom in z drugimi na univerzi; z 1_ pravo za gozdarstvo TRS (dr. Wraber pri raziskovanju bioloških problemov obnove, gojenja in urejanja gozdov, pogozdovanja krasa; enako s številnimi gozdarskimi upravami); z L pravo hidrometeorološke službe {dr. Wraber v službi lenoiogije ter vegetacijskega proučevanja). IV. Studijskega potovanja V letu 1956 je bil na stadiju v inozemstvu le upravnik, ki je deset dni delal v Zoološki postaji v Neaplju (reševanje problema knid pri ktenoforah in tako imenovanih rozctnili organov pri teh živalih), študiral je tudi v bogati knjižnici in zbiral pri nas redke planktonske živali in hidroide. \. Objavljena in za objavo pripravljena dela Zaradi izredno počasno potekajočega tiska čaka večina že v letu 1956 v rokopisu zaključenih del na objavo. \ tisku so izšle le štiri publikacije (ena dr.Wrabra, Pregled gozdnih združb arboretuma Volčji potok, v knjigi ing. C. Jegliča; tri upravni-kove, dve v Comptes rendus XIV. internacionalnega kougresn zoologov v Kopeiihagnu. ena v Bulletin seieutiliqiie). V tisku je 12 razprav (Hadži 4, Wraber 3, Mayer 1, Malja-šič 2 in Michieli 2. ena skupaj s tov. Boletom). nekaj razprav in objav pa je v pripravi. Sem je šteti osem elaboratov, ki jih je izdelal dr. Wraber nn podlagi študija na terenu za razne gozdne uprave in raziskovalne ustanove v Sloveniji. Za poljudno-znanstveno delo je asistent Matjašic prejel Levstikovo nagrado. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN CEJE SLOVENIJE Delo je potekalo v glavnem v dveh smereh. V/, vseh publikacij. ki so bile dostopne, smo izpisovali podatke, ki se nanašajo na Slovenijo oziroma Jugoslavijo \ celoti. Nadaljevali smo z izpisovanjem kartonov za posamezne živalske skupine, zlasti metulje, opiiione, psevdoskorpione itd. Iz zvezkov serije »Das I inrreicb*. v kateri je obdelana favna celega sveta, smo izpisovali podatke o naših hiiueuopierih, Z determinacijami na ekskurzijah zbranega živalskega materiala so bili pridobljeni številni novi podatki o domaČi favni. Za antofitne rastline opravlja delo popisovanja prof. dr.Erncsl Maver, avtor osrednjega dela o naših višjih rastlinah, glede talofitov pa je prof. Jože Lazar ravnokar zaključil svoje delo o algah Slovenije s ključi za de-terminacije, s čemur je Odbor veliko pridobil. Začeto delo pri organizaciji popisovanja flore in favne v zveznem merilu je zastalo, ker ni bilo odziva pri ustreznih ustanovah. Zato je na zadnjem zborovanju naših muzealcev tovariš Mutjejev predložil nov načrt, o katerem se bodo biologi Jugoslavije v kratkem posvetovali. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Ortopedski m t r a. v m a t o i o š k i oddelek 1. Sinaoialni eksudati. V leto 1956 so se nadaljevale obsežne in dolgotrajne preiskave sinOvialnih eksudatov, ki jih navaja poročilo iz leta 1953. Metodiko dela, ki jo bila izdelana v preteklih letih, smo uporabili za obsežne serijske preiskave, liilo je preiskanih nad 200 eksudatov iz sklepov, ki so pripadali afakcijam različnih etiologij in ki so bili odvzeti v različnih Tazah obolenja. Statistična analiza rezultatov preiskav je v teku, vendar razpoložljivo število podatkov še ne zadošča za določene zaključke; zato te serijske preiskave še tečejo. Pričaka jemo. da bo sistematična obdelava rezultatov omogočila boljši vpogled v vzroke in potek eksudati v ni h sklepnih obolenj. Obseg dela je laže ocenili, če upoštevamo, da traja kompletna preiskava eksu-data skoraj tet!en dni. Poleg omenjenih serijskih preiskav so bile preizkušene razne druge metode, ki naj bi z novimi podatki olajšale interpretacijo ali podprle zaključke rezultatov. Mnogo dela je bilo opravljenega uu jonoforezi hialuronske kisline ter na fiziško-kemijskih metodah, ki naj bi omogočale Cenitev molekulske teže in sklepe o obliki molekule te spojine. Delo pri teh raziskavah je v teku. Našteto raziskovalno delo je bilo izvršeno na Ortopedski kliniki in na Inštitutu za kemijo Medicinske fakultete. Kemijski del preiskav opravlja predstojnik Tnšfiluta za kemijo doc. ing. Dnšan Štucin: pri delu je stalno v pomoč en laborant. 2. Konseroiranje in uporaba kostnih hnmoioiransplantatnn I? Ortopedski kirurgiji. Doslej sta bili uvedeni in uporabljeni dve metodi konserviranja kostnih homoiotr«nsplantato v, in to v raztopini »Mertiosala« in pri nizkih temperaturah. Od leta 1954 dalje se V ortopedski kirurgiji uporabljata obe vrsti t.ransplan-tatov in sc vodi dokumentacija o usodi i np lan ti ranega konser-viranega kostnega tkiva, na podlagi kliničnih in rentgenskih preiskav pa drugih kriterijev, ter primerjalno opazuje pogoje vraščanja in končne rezultate. Operiranih bolnikov z navede- nimi konscrviraniuii inplautati jc do danes 440 in se opazovanja nadaljujejo, Sodelavci.: doc. ing. Dušan Stucin; serijski bakteriološki ptegledali prof. dr, Milica \ abuutičič; tehnično vodstvo bonu-Banka, kartoteka in registracija sestra Slavica Mari ti ič. 3. Problem tranmattzmu v naši državi, l'o 11 a lop u koordinacijskega odbora medicinskih razredov oziroma oddelkov naših treh akademij je leía 1954 pričelo delo za temo Pozne posledice tr&vmntizma in ocena dela zmožnos t i z obširno anketo, katere rezultat je pokazal, da v državi ne obstajajo enotni kriteriji za oceno dela zmožnosti, niii nimamo enotnih gledišč, na kakšen način in po kateri metodi naj bi prišli do takih kriterijev, Delo v zvezi s i cm vprašanjem je bilo v lotu 1956 preneseno v okvir Zavoda za rehabilitacijo invalidov LRS v Ljubljani, pridobljen je bil širši krog sotlelavcev-sirokovnjukov 11a različnih sektorjih procesa rehabilitacije in izdelan program prve faze delu nn tem področju, ki bo predvidoma trajalo nekaj let: obsega metodiko psihofizičnega testiranja invalidnih oseh na eni in analizo delovnih mest na drugi si rani. 4. Uporaba radijskih izotopov. Leta 1955 je bila prvič vpeljana uporaba radijskih izotopov v terapevtske namene pri kroničnih sklepnih obolenjih hrbtenice. S pomočjo instituta Jožefa Steiana v Ljubljani je bil v te namene uveden preparat Thorium X, ki ga danes serijsko uporabljamo pri tovrstnih bolnikih, ki prihajajo iz vseh republik. Aktivnost prepuruia pro inj. znaša 200 ESE in v šesttedenski kuri dobi bolnik skupno 1200 ESE. Vodijo se klinične in laburntorijske preiskave na bolnikih med kuro samo in v določenih časovnih presledkih po njej ter se na ta način zbira točuejša dokumentacija o uspešnosti tovrstnega zdravljenja. Doslej je bilo v 6 serijah na la način zdravljenih 57 bolnikov. Preliminarno poročilo o rezultatih tega zdravljenja je objavljeno ^ Letnem poročilu Instituta Jožefa Štefana leta 1956. Sodelavca: višji asistent dr. Franc Debevce, Ortopedska klinika Medicinske fakultete; ing. Lado Kosta, Inštitut Jožefa Štefana. J. Pojav kongenitatne luksacije kolka v Črni gori. Na po-hudo, ki jo je sprožilo aucno druítoo II C me Gore, jc leta 1954 začela skupna akcija imenovanega društva z Medicinskim oddelkom SAZU ter t. drugimi zdravstvenimi ustanovami V državi z namenom, proučiti pojav nenavadno visokega odstotka prirojenega izpaha kolkov med prebivalstvom bazena Zete. \ preteklih letih SO se vršili obsežni pregledi prebivalstva na tem terenu i ji organizirana je bila obširna anketa, ki naj bi z različnih vidikov pripomogla k osvetlitvi problema, predvsem pa skušala dobiti vpogled v etiološke fakiorje. ki utegnejo vplivati na pojav te prirojene deformacije. Klinični in rentgenski material je zbran na bazi 300 pregledanih oseh iu v delu je statistična obdelava tega materiala, ki ho sporočena na letošnjem kongresu Društva lekara Cme Gore. Sodelavca: dr. Ni kola Zlatarov, generalni sekretar Naue-nega društva NR Črne Gore: dr. Filip Soe, direktor Lečilišta OAT Risan. Interna klinika 1. Nadaljevali smo s študijem presnove radioaktivnega joda, določali krivuljo tiksacije radio-joda v tireoideji, krivuljo aktivnosti krvne plazme, aktivnost urina itd. S pomočjo topografske diagnostike snio diagnosticirali izredno redek primer metastaz karcinoma tereoideje. ki smo ga z uspehom zdravili z radio-jodom. Nadaljevali smo zdravljenje polycithaemie vere z radioaktivnim fosforoni. ^ vseh primerih smo opazovali zboljšanje obolenja. (Asistent dr. Bojan Vari.) 2. V letu 1956 smo s sistematičnim raziskovanjem Waaler-Rosejevega testa in 1 largravesovih celic pri mezenhimopatijah iskali serološki in eifološki dokaz kroničnega obdobja reaktivnih vnetij, ki so pogojena po tako imenovanem xself perpotuatiugc procesu. (Akad. prof. dr. Igor Tavčar.) Mnenja si no namreč, da ne gre pri omenjenem serološkem in eitološkein testu za globulinske frakcije, ki hi bile specifičen dokaz le enega nbolenja, temveč za paraprotcine, ki nastopajo pri obolenjih, ki imajo izraženo simptomatiko predvsem s strani mezenhiuia (niczeuhimopalijc). S serijskimi preiskavami bolnih na mezenhimopatijah smo dokazali nesjiecitičuost gornjih testov. \ teoretično raziskovalne namene smo skušali opredeliti vlogo popolnih kompletnih antiteles krvnih grup A in B ter inkom-pletuih bloki ra joči li antiteles krvi - dokazljivih s Coomlis testom v nastanku Hargruvesovih celic in vitro. (Asistent dr.Bojan Aecetto. dr. Marjan Jerše.) Programska raziskovanja v okviru Interne klinike potekajo še vedno. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija za občo in narodno zgodovino Sekcija je nad a! je vala z deli, začetimi v prejšnjih letih. Za agrarno .skupino Leksikona za gospodarsko in socialno zgodovino SlovericeO so bila prrili.skutirana gesla: ribolov in rihnrstvo (arhivar Umkova), obdelovalni načini v agrarnem gospodarstvu, prvi del (prof. dr. Bogo Grafenauer), kmetijske organizncije in pnblikueije (dr. Vuientinčid). Vrsta nadaljnjih gesel je bila v delu. Znanstveni sodelavec dr. Pavle Blažil i k je dokončal in za tisk pripravil obsežno objavo starejših urbar jen in njim sorodnih tekstov za nekdanjo freisinško posest na Slovenskem (Loka in Dovje na Gorenjskem, posest na Dolenjskem). Da dokončno priredi edicijo, je dr. Blaznik nekaj tednov delal v arhivih v M linchen n. Pri historicno-topografskem leksikonu srednjeveške Slone-ni je je napredovalo zlasti delo za območje nekdanje Štajerske (docent dr. F. llanptmann v Sarajevu). ¿a delo o gradovih na Slovenskem (zgodovina, opis, stavbni razvoj, tlorisi, upodobitve) se je začelo z izpisovanjem ar bivalnega gradiva. Izdelan je bil tudi pregleden zemljevid gradov, graščin, taborov itd. (konservator Kontelj). Od leta 1956 je Sekcija udeležena pri mednarodnem znanstvenem podjetju >Repertorij srednjeveških virooe, ki nuj bo razširjena in predelana nova izdaja Potthastove Bibliotheca histórica med i i aevi. Vodstvo tega znanstvenega podjetja je pri Historičnem inštitutu za srednji vek v Rimu. Naša sekcija ima delo pri tem repertoriju organizirano v tesni povezavi s Historičnimi inštituti akademij v Zagrebu in Beogradu. Zaradi koordinacije dela So Se vršili sestanki delegatov iz Historičnih inštitutov naših treh akademij. Sklicuje jih koordinacijski odbor, ki ima sedež v Zagrebu in tnu je na čelu akad, dr. Marko Kostrenčič. Prof.dr.F.Grivcu je bila poverjena v celoti obdelava virov za zgodovino Cirila in Metoda, kar je tudi že bilo opravljeno, Akad. tir. M. Ros je sestavil kartoteko virov, ki prihajajo v poštev za Slovenijo. Začet o je bilo delo za Historični atlas Slovenije. Kot ena prvih je v evidenci izdelava zemljevida cerkveno-upravne razdelitve Slovenije, kar je prevzel prol . dr. Maks Miklavčifc. Retrospektivna slovenska historična bibliografija. Trije sodelavci so obdelali revije: Časopis za slov. jezik, književnost in zgodovino. Bogoslovni vestnik in lilatter fiir Heimaikunde. delno pa lllyrisehes Blatt, Carinthia in Karntnerisehe Zeitschrift Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del d znanstvenih knjižnicah Slovenije. Nadaljevalo se je s pregledom knjižnih fondov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in začelo s pregledom Studijske knjižnice v Mariboru (znanstvena sodelavka ilr. M. Pivec-Stelfi). Končana je za centralni katalog inkor-poracija listkov Študijske knjižnice v Novem mestu in Muzejske knjižnice v Ptuju, začeta pa inkorporacija listkov Studijske knjižnice v Maribora (bibliotekarka SI. Kaj bova). Sekcija za zgndnviiio umetnosti Kakor v preteklem letu se je sekcija tudi v letu 1956 usmerila v prvi vrsii na sestavljanje temeljne kartoteke in lototeke uiuel.nostiiozgodoviri.sk i h spomenikov LTCS, pri čemer smo eks-cerpirali ustrezno .strokovno literaturo po raznih periodikah, predvsem pa vnašali na kartotečne listke zapise iz terenskih dnevnikov. Zbirka je že toliko napredovala, da postaja dragocen strokovni aparat ne samo za delo sekcije, ampak za vse, ki se ukvarjajo s problemom slovenske umetnostne zgodovine, še posebno tudi za delo raznih muzejskih in galerijskih ustanov, s katerimi je sekcija na vseh področjih uspešno sodelovala. Nekoliko počasneje se odvija delo pri sestavljanju fotoieke naših umetnost nozgodovinskih spomenikov, čemur so krivi delno visoki stroški za nabavo fotografskega materiala, delno pa preobremenjenost akademijske fo to delavnice. Tako ne moremo sproti kopirati niti vseh negativov, posnetih na terenu, kaj šele dopolnjevati zbirko z negativi tujih Fototek. I eli smo se posluževali posebno pri zbiranju posnetkov našega srednjeveškega stenskega slikarstva, pri čemer se moramo zahvaliti za pomoč zlasti Zavodu za spomeniško varstvo l.R Slovenije, s kaletim tudi sicer plodno izmenjujemo znanstvene izsledke, V okviru fotoieke nastajajo tudi monografsko urejeni albumi, ki zajemajo posamezne umetnike in stilna razdobja. Pomembno gradivo — doslej posebno za 17. ni 18. stoletje — se zbira tudi v vrsti arhivalnih podatkov in izpiskov, ki pomenijo pripravo za izdajo virov za umetnostno zgodovino Slovenije. Terensko delo se je zaradi omejenih kreditov omejevalo predvsem na najnujnejšo revizijo nekaterih spomenikov, katerih obd elava je aktualna V okviru sekcij skega programa, delno pa na obisk doslej umetneStnozgodovinsko še nezadostno preiskanih predelov. Tuko je bila n. pr, topografsko pregledana okolica Vtič, Mora ve i ji Kandrška dolina, okolica Velenja i ji zaledje Brestanice, Pri tem smo registrirali lepi poznoroinanski portal pri sv. Jakobu v Sedim in zelo značilne, čeprav renesančne freske na podstrešju cerkve sv. Ahaca v Ložtcah nad Brestanico iz časa okoli i530: zelo dragocena pa je nmetnostnogeogrftfska ugotovitev, da pripadojo sicer skopi Ostanki fresk iz časa okoli leta 1400 na fasadi cerkve Vseh svetnikov pri Brestanici slikarju furlanske smeri in nudijo torej v jugovzhodni smeri doslej najskrajnejši spomenik te slikarske skupine. Pri Sv. Juriju nad Trnovcem pri Sevnici smo odkrili freske, ki spadajo najbrž še v zgodnejše 14. stoletje, niso pa doslej še podrobneje stilno opredeljene. Poz nogotske freske v Gorenji vasi pri Logatcu so se izkazale kot delo, nastalo okoli srede 15, stoletja, ki lepo povezuje srednjeevropske in (itulo-) kraške stilne značilnosti: novoodkrite freske V Strahotnem pri Igu — iz tretje četrtine 15. stolet ja — pa na-kuzujejo pot v realizem konca 15. stoletja. Prav tako so Člani sekcije zasledovali tudi odkrivanje novih fresk po Gorenjskem, za kar gre hvala sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo LRS in muzejema v Kranju m Radovljici. V okviru študija poznogotske arhitekiurne plastike se je — poleg vrste sekundarnih kamnoseški!! skupin — izluščila jasneje podoba kiparja H R, avtorja sklepnikov v prezbiteriju škofjeloškega sv, Jakoba, v cerkvi sv. Kaiurine v Srednji vasi pri Kranju, v llribcih nad Poljansko doli m» in enega sklepu i ka. v Crngrobu: kipaT je deloval v dvajsetih in v začetku tridesetih let 16. stoletja in pomeni vzporednico delti Mojstra škofu Rau-berja V Gornjem gradu. (Podrobnejše rezultate objavlja L mili-jan t evc v koških razgledih III, — »Kipar II Rt.) Posebno skrb smo posvetili tudi študiju naše renesančne umetnost i, v prvi vrsti arhitekture. V zvezi s tem smo ponovno proučili tudi freske na fasadi vbodnega stolpa v Bistri. Na Koprskem smo posneli vse doslej znane spomenike pleteni uaste ornamentike. Obisk Krkuvč in Koštabone je bil topografskega značaja. Opus ljubljanske kiparske delavnice ¡2 srede 15. stoletja je bil dopolnjen z dvema kamni in i m a kipoma na Petkove» v Iiov-tuh, ki sla bila doslej napačno datirana s časom okoli leta 1600. 7. lesenima kipoma sedeče Marije iz Matcne pri Igu in sv. Gregorju v krilnem oltaičku na Visokem pod Kureščkoio pa se nam nakazuje ekspanzija škofjeloške umetnosti v ljubljanski kulturni prostor še ob koncu 15. stoletja; obu sta delo Jakoba Schnitzerja iz Loke. V okolici Slo ven jegu Gradca in Dravograda smo revidirali in ua novo fotografirali več gotskih in baročnih plastik, revizija del slikarjev StraussOv pa vnaša nove momente v problematiko našega baročnega slikarstva, posebno pa Meizingcrjcvega in Bergantovega dela, Sekcija za arheologijo Kakor doslej je Sekcija za arheologijo vršila tudi v letu 1956 znanstvena terenska in notranja znanstvena tlela, dalje laboratorijska. preparatoraka in eksperimentalna delu. Tudi v I- 1956 je nudila strokovno in materialno pomoč drugim znanstvenim ustanovam v Sloveniji, strokovno pa tudi ustanovam drugih repuhljk. Terenska dela. Terenska znanstvena raziskovanja, ki jih je vodila sekcija v letu 1956, so bila omejena le na nekaj sistematičnih raziskovanj, obsegajočih paleolitik iu neohtik. Večje število raziskovanj je bilo preprečeno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nekaj pa tudi zaradi vremenskih razmer, posebno na Ljubljanskem barju, kjer naša tehnična sredstva ne dovoljujejo dela pri visokem vodostaju. Sondažna dela so bila izvršena na raznih mestih in bili so ugotovljeni razni znanstveni rezultati. Omeniti je potrebno, da obstoja sedaj večja povezava med sekcijo i 11 raznimi, predvsem akademijskimi institucijami. Ne manjka pa tudi povezava z drugimi sorodnimi ustanovami izven Lj ubija ne. Strokovni sodelavec sekcije ing. Mitja Brodar je nadaljeval raziskovanja Mokriške jame, ki jih je začel že pred tremi leti. Izkopavanja so trajala od 22. junija do 27. julija 1956. Pogoji pri tem delu so bi i i tudi letos, ie glede na mesto izkopavanja, izredno težki. Vremenske razmere so bile pa v splošnem zadovoljive. Nadaljevanje raziskovanj v letu 1956 je bilo prvotno omejeno nu čiščenje profilov iz prejšnjih izkopavanj, ki so bili precej porušeni. Scle ualo se je začelo raziskovanje novega dela. in sicer leve polovice, kasneje pa tudi desne, vhodnega dela jame. Že pri prejšnjih, izkopavanjih ugotovljene plasti so tudi pri novem izkopavanju pokazale isti karakter. Fav ni stični oslanki so isti, kakor so bili doslej. Novo pa je, da je sedaj ugotovljenih nekoliko kulturnih strni umov, kar je posebno pomembno že glede na to, da doslej takšnih primerov v visokogorskih postajah nismo imeli. Arheoloških objektov doslej sicer ne najdemo v večjem številu, so pa zato tembolj pomembni. "V posameznih stratumih so najdeni le koščeni arlefakti, Ocenitev vse dosedanjih najdb bo mogoče pravilno postaviti šele z novimi raziskovanji v tej jami. Naslednje sistematično raziskovanje se je vršilo na ueoli-tičnem najdišču na Drulovki pri Kranju. Raziskovanje je vodil načelnik sekcije prof. Josip Korošec s sodelovanjem asistenta sekcije St. Jessetu, asistentke za arheologijo Tatjane Rregant in arheološkega seminarja Filozofske fakultete. Oh tej priliki je bila ndkrita večja naselbina neolitičnega značaja. Zaradi terenskih i 11 drugih težav ni bilo mogoče zajeti večji kompleks, temveč je bilo mogoče raziskovanja vršiti le bolj deljeno. I ako je celo izkopavanje dobilo predvsem značaj raziskovalnih jarkov, Temu načinu pa ustreza tudi konfiguracija terena. Čeprav so bile najdbe zelo bogate, vendar ni bilo mogoče ugotoviti nobenega tlorisa stanovanjskih stavb, kar je mogoče tolmačili ua več načinov. Med najdbami spadajo na prvo mesto keramične in kamene ostaline. medtem ko so ostale dokaj redke. Delno je temu vzrok tudi zeiulju, v kateri so predmeti ležali. I.e trajnejše vrste predmetov, na katere ne delujejo kemijski procesi, SO se ohranili, medtem ko so predmeti organske sestave zvečine propadli. \endar so pa nove najrlhe ne sarno izredno zanimive, temveč tudi pomembne, tako za kronologijo kakor tudi za vpogled v način življenja neolitičnega prebivalca na Gorenjskem, saj je za sedaj to prva o nd o t na postaja te vrste, Dobo, do katere je približno trajala naša naselbina, je mogoče s komparativnim gradivom in tudi z raznimi vplivi določiti še dokaj točno. Začetek naselbine pa je t& sedaj še precej nejasen. Na vsak način pa spada, v grobem, naša naselbina pod konec neolitika na naših tleh in prehaja časovno že proti bronasti dobi. Poleg te neolitične naselbine je bila istočasno raziskana tudi še manjša nekropola okoli cerkve na Drulovki, kjer je bilo odkrito manjše število skeletov, žal z zelo skromnimi pridevki. Časovno spada ta nekropola nekako v dobo po 10. stoletju n. e. Negativna so bila pa poskusna raziskovanja, ki SO bila napravljena na Labnrah pri Kranju pri bencinski črpalki oziroma Agroservjsu, kjer so spomlad i pri planiran j ii naleteli na nekaj skeletov. Sekcija za orlico logi j o je tudi v letu 1956 finančno pomagala pri raziskovanjih, ki jjli je vodil asistent Instituía za raziskovanje krasa v Postojni Fran Lelietj. Tako je vršil poskusna izkopavanja v Brlovki pri Orehku, kjer je ugotovil p red zgodovinsko kulturo, ki pripada koueu neoliiiku ali pa bronasti dobi. Zal iz tehničnih vzrokov ui mogel nadaljevali raziskovanja ter so vsa dela dobila značaj le sondažnega deia. Poleg tega je raziskoval s poskusnimi sondami v Turščevi in Martinovi skcdnenci pri Rločicah. Medtem ko je bilo v Turščevi skednenci najdenega nekaj gradiva, ki spada časovno v kovinsko dobo, je bila Martinova skednenca negativna. Neznatne rezultate so dala tudi sondiranja V Zegnani jami in Ovčarskem spod molu. Sondažjia izkopavanja so se vršila tudi v okolici Rašice pn Velikih Laščah, ki jih je vodil asistent Staško Jesse s sodelovanjem asistentke Bregantove. íal so bila ta raziskovanja dokaj negativna in ni hiio mogoče ugotoviti lego neolitičuega najdišča, ki se je tukaj, sodeč po posameznih površinskih najdbah, moralo nahajati. Terenska dela v Šempetru v Savinjski dolini so biia v 195b. letu omejena zaradi pomanjkanja kreditov le na neznatna sond aína dela ter ua zasipavanje. Pač pa je problem Šempetra stopil v novo fazo zaradi osvojitve predlogov za rekonstrukcijo tu odkritih edikul. Po nekajkratnih sestankih je Zavod za spomeniško varstvo l.RS prevzel v svoj načrt rekonstrukcijo brana. Indi komisija, sestoječa iz članov Zavoda za spomeniško varstvo LR Slovenije in delegiranih, članov, ki jih je postavila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ter enega arhitekta. Doslej je bilo izbrano mesto, kjer se bodo postavile edikule, ki pa ni istovetno z mestom izkopavanja, ker leži okoli 500 metrov oddaljeno v smeri proti Celju, Dalje so bife napravljene skice predlogov za zavarovanje objektov. Problem se je sukal okoli stalnega alt samo začasnega zavarovanja objektov v zimskih mesecih. Končni sklep je bil. da se rekonstruirane edikule morajo zavarovati s stalnimi stavbami — lopami. Načrti takšnih stavb so bili že predloženi, vendar še ue v končni redakciji, ker so se pojavila tudi vprašanja razširitve stavb glede na eventualno novo odkrite edikule. Registriranih je bilo tudi nekaj novih topografskih točk, bodisi s pomočjo in obiskom sekcijskih sodelavcev bodisi s sporočili, ki so jih poslali razni posamezniki in tudi razne institucije. Univ. prof. dr. Bogdan Vovk je ugotovil keramične najdbe 9 Le top i; — 129 -- pri pedoloških delih v Beli krajini. Tov. dr. Ivan Gams iz Geografskega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je ugotovil v okolici PeCe nekaj jam, ki hi mogle imeti kulturne arheološke ostaline- Podjetje Marmorindus je obvestilo sekcijo 0 najdbi paleonloloskih ostal in v Kostanjevici na Krasu itd. Nekatera uajdišča so si sodelavci sekcije ogledali in podali svoje ocene in mnenje, ostalih pa še niso obiskali. Asistent za paleohotauiko Alojzij Ser cel j je med drugim delom napravil tudi več vrtin na Ljubljanskem barju zaradi pelodne analize in drugih analiz. Člani sekcije so nudili svojo pomoč tudi drugim republikam. Tako je strokovni sodclavec ing. Mitja Brodar raziskoval Grveuo stijeno v Črni gori, in sicer od 4. maja do 4, junija ter od 50. avgusta do 24, septembra 1956. Ta izkopavanja je finansirala I.B Cm a gora. Doslej so pri raziskovanjih dospeli do 10 m globine in odkrili več kulturnih paleolitskih plasti s kulturnimi ostuli-nami, favno in ogljenino. Ing. Mitja Brodar je na prošnjo muzeja v Bihačn rekogno-sciral okolico Bihača in si ob tej priliki ogledal več jam in drugih mest glede eventualnega bivanja ledenodobnega človeka. Notranje znanstveno delo. Notranje znanstveno delo je bilo omejeno na preiskavo materiala iz Danila pri Sibeniku, dalje materiala z Ljubljanskega barja, z Drulovke, iz Mokriške jame, Crvene stijene itd. V glavnem se pripravljajo objave rezultatov iz teh najdišč, od katerih bodo nekatere dovršene v letu 1957. Bavnn tako se pripravlja objava prve edikule iz Šempetra v Savinjski dolini. V sekciji je bilo napravljenih tudi več klasifikacij materiala drugih najdišč, ki jih ni izkopavala Sekcija za arheologijo. Antropološki oddelek tudi v letu 1956 zaradi pomanjkanja prostora ni delid, kar bo trajalo pač tako dolgo, dokler ne bo dobil ustreznega prostora. Instrument ari j jc za sedaj deponiran. V okviru paleobotaničnih raziskovanj je asistent Alojzij šercelj izvršil analize oglja iz Danila, Crvene stijene, Mokriške jame in Črnega kala, analize lesa iz Tuhinjske doline in Tuzle, palinološke raziskave iz Danila, z Drulovke, Sajevškcga polja in še druge. Asistent Šercelj je obdelal tudi profile in material iz vrtin, ki jih je dobil pri raziskovanju Ljubljanskega barja z globinskim vrtanjem. Laboratorijsko delo. Prepariralo in restavriraio se je gradivo iz Danila (izkopavanja leta 1955), z Drulovke pri Kranju 1 ii iz nekaterih drugih manjših najdišč. Istočasno se je v labora- toriju napravilo i udi več odlitkov raznega materiala. Nadaljevalo se je tudi z risanjem objektov z Ljubljanskega barja, Drulovke in iz Danila. Publikacije in zamenjava knjig. V letu 1956 ni zaradi tehničnih težav s tiskarnami izšel noben zvezek Arheološkega vestnika. Tako bodo vsi štirje zvezki VII. letnika mogli iziti šele v začetku leta 1957. Gradivo za letnik je v tiskarni, v predpripravi je pa tudi že prvi zvezek VIII. letnika. Izšla je razprava: J.Korošec, Arheološke os ta line v Pred jami. kot zvezek I V/l Razprav razreda za zgodovinske in družbene vede. — V tisku pa je razprava Stane Pahič, ZaruO grobišče v Rušah, ki bo, kakor se vidi, izšla v Začetku leta 1957. Zamenjava knjig se je v letu 1956 zopet nekoliko povečala, zlasti z obnovljenimi stiki z Romunijo in Bolgarijo. Biblioteka obsega 1454 signutimiih številk s 4560 zvezki. Povečala se je tudi fototeka in zbirka ki i seje v. Ta obsega 2060 inventurnih številk, fototeka pa 1187 iuventarnih številk negativov. Napravljenih je bilo tudi večje število diapozitivov. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK A. Lingvistična sekcija V poročilu se držimo nalog, ki so sekciji določene v pravilniku inštituta. I. Temeljna slaoniika dela; A. Za veliko slovnico slovenskega pismenega jezika se je nadaljevalo zbiranje gradiva iz zgodovinskih virov in narečij. Ob sodelovanju R. Kolariču je leia J95G izšla nova izdaja Slovenske slovnice za višje razrede srednjih šol. R. Za nadaljevanje Ramovšem historične slovnice smo zbrali novo gradivo iz narečij. To gradivo je marsikje rešilo stare probleme slovenske historične slovnice. C. Zbiranje in obdelovanje gradiva za opisne slovnice slo-venskih govorov se je nadaljevalo: i. a) R. Kolarič je zapisal prleškc govore med VeL Nedeljo —PolenSatom—Moškanjci in Gajovei ob Dravi. Pri trm je dognal, do sega poinurska-ščuvniški govor do Drave pri Gaj ovci h in da gre meja med pesniškim in ščavniškim govorom med Polen Šakom (ima v osnovi pesniški govor) in Brez ovc i, ki imajo ŠČav niš ko-dravski govor. Ta in druga dognanja je upošteval v preglednem članku Slovenska narečja (jezik in slovstvo II, 1957, -47—254) in V drugih študijah. Sieer pa bo služilo vse gradivo za obširno monografijo o prleškcm narečju. O središki govoriei in spodnjepi-leškcm govoru. je Že izšla razprava v Slavistični reviji IX, 1957, 162—170- h) Asistent J, Rigler je v letu 1956 končal zbiranje gradiva za celoten opis narečja Ribnice na Dolenjskem in širše okolice. Preliminarne rezultate je sproti sporočal inštitutu. Sedaj urejuje gradivo za monografijo. Obenem ima iz obširnega gradiva o južnonotranjskib govorih od Ilirske Bistriec in okolice preko Vremske doline do meje kraških in istrskih govorov v delu di-seriaeijo o glasoslovni podobi teb govorov. — V tisku je izšla študija \okalna disitnilaeija v slovenščini (Slavistična revija VIII. 225—231). c} Za celot ji i opis notranjskega dialekta se je leta 1956 v glavnem končalo zbiralno tlelo gradiva. Ena ekipa s sedežem v Vipavi (pod vodstvom H- Kolariča) je obdelala ves zgoi nje-vipuvski govor od Lozic do Ajdovščine, druga k sedežem v Dolnjih Vremah (pod vodstvom asistenta J.Biglerja) je pregledala in zapisala govor vse Vremske doline in Brkinov do eakavskih govorov v Istri in do kraških govorov severno od Divače. V obeli ekipah so sodelovali trije člani inštituta, ena profesorica srednje šole in štiri absolvirane slavistke. Zapisovanje se je v obeh govorili tikalo fonetike, morfologije, sintakse in deloma besednega zaklada (abstrakta in glagoli). Gradivo se bo v obeh zapisoval-nih centrih letos dopolnilo še z magnetofonskimi posnetki, ker lani nismo imeli magnetofonskih trakov. Po prepisu tekstov s trakov se bo začela nadrobna obravnava notranjskega dialekta, kolikor za pivške govore že ni zajeta v razpravah B. Kolariča, r. Logarja in J. Mezeiove, ki smo jih že leta 1955 oddali za Baz-prave II. razreda za Biološke in literarne vede. 2. a) Lingvistični al las Slovenije (LAS). Za njegov fone-ticno-morfološki del Se je leta 195(> zbiralno delo nadaljevalo po raznih krajih Slovenije. I. Logar je zapisal 15 novih govorov: 4 v Istri (Prešnica. Podgorje, Rakitovie, Sočerga), 4 na Goriškem (Kojsko, Medana, Kožbaua, Banjšice), 2 na Dolenjskem ob Savi (Badeče, LcskoveC pri ¡Vrškem). 2 v Beli krajini in ob Kolpi (Semič, Stari Trg) in 3 na Stajei^kcm (Bogaška Slatina, št, Hj V Slovenskih goricah, Sevnica ob Savi). Hkrati je na hitro pregledal vsaj osnovne dialektične črie mnogih drugih krajev v bližnji okolici omenjenih eksploracijskih točk. da je dobil sliko o dialektičnem razvoju širših področij. Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU je v obliki poročil sproti podajal vse važnejše nove ugotovitve. Julija se je udeležil ekipnega raziskovanja v Vipavski dolini. Za tisk je pripravil dve razpravi; Značilnosti ko j scenskega govora. Slavistična revija IX, 54—44. in Prispevek k poznavanju semiškega govora (poslano za Zbornik Matice Srpske za filo-logiju i lingvisiikn). V Oibisu je medtem izšla že prej napisana razprava »L'čvo-lution des ehides slovenes depuis la premiere guerre moudiale«, Orbis IV, (1955). str. 492—498. h) R. Kolarič je po vprašal niči za LAS zapisal dva govora: Velike Nedelje in okolice ter Polenšnku in okolice. c) Slavistka I. Kozlevčar je po vprašalniei za LAS zapisala govor vasi Gornje Brezovo pri Višnji gori. V celoti je bilo torej za LAS v letu 1956 zapisanih 18 govorov. Gradivo za LAS prenaša v kartoteko asistentka Saša Semec. e) Za mor fološko-sin taktični del LAS je bilo v letu 1956 zbrano po zapisu gradivo v \ romski in Zgornjevi pevski dolini (gl, zgoraj točko 1 e). 3. Zbirka narečnih tekst od se v letu 1936 ni pomnožila, ker nismo imeli magnetofonski li trakov. 4. Asistentka Saša Sernec je za bibliografijo ose sloveni stike nadaljevala z ekseerp i ranjeni No vic do 1890; ekscerptrala je tudi Slovenski glasnik 1858—i86S, kres 1881—1886. Planinski vestnik 1895—1955. Življenje in svet 192?—1939, Zgodovinski časopis 1947—1933, Geografski vestnik 1925—1953, Glasnik Muzejskega društva 1919—1945, dopolnila Carniolo 1916—1918, German osla-vica 1931 —1936, Gottscheer Kalen d er 1921—1941, Izvestja Muzejskega društva 1908—1909 (dopolnilo), Mitiheilungen des Musealvereines liir Krain 1866 -1907. Mitiheilungen des hisiorisebeu Vereines fiir Krain 1846—1868, Carinthia 1810-1955, Argo, Zeit-sehrift fiir krainisehe Landeskunde 1892 (začela). Sestavila je tudi bibliogralijo topenom&stike, ki pa še ni pregledana in izpopolnjena. 5. Delo za novo izdajo Slovenskega pravopisa je zaradi bolezni enega člana komisije in prezaposlenosti ostalih članov malo napredovalo. 6. Nadaljevalo se je tudi prepisovanje tekstov za ureditev in izdajo novih zvezkov Kopitarjevih zbranih spisov. 7. R. Kolarie je vse leto sodeloval pri raznih terminoloških komisijah v SAZU in izven nje. V Jezik in slovstvo I in II iu drugod je priobčil tudi vrsto člankov o pravopisnih in drugih sodobnih problemih pismenega jezika. B. Slovarska sekcija I Priprava splošnih slovarskih izdaj, zlasti Priročnega besednjaka slovenskega jezika. Zaradi odsotnosti načelnika Boža Voduška in smrti labo-l-anlke M. Himmelreichove se je v letu 1956 ustavilo urejanje stare (splošne) kartotečne zbirke. Omejiti se je moralo tudi iz- pisovanje starejših tekstov iz 16.—18. stoletja ter primerjalno izpisovanje novoknjižiiih besed in njihovih sinonimov iz besednjakov 19. stoletja. V glavnem se je izpisovanje koncentriralo na izpisovanje literature 19. Stoletja, ill sicer V prvi vrsti njegove druge polovice, nekaj manjšega pn se je poleg tega izpisalo še iz literature in dragih virov 20, stoletja. Pri vodstvu izpisovanja so sodelovali strokovni sodelavec dr, L. Legiša, asistentka J. Me-zetova, pokojna laborantka M, Himmelreichova in novo nastavljena Marija Dolenc, izpisovalo pa je okrog 20 honorarnih sodelavcev. Zbiranje slovenskega besednega zaklada med ljudstvom se je vršilo samo oh priliki ekipne znanstvene ekskurzije na teren, o kateri poroča L sekcija. Pregled v letu 1936 nabranega gradiva (po stanju 15. januarja 1957) je naslednji; a) Besednjaki 17. in 18. stoletja . . . 20.307 listkov b) Literatura 16.—18. stoletja . . . . 29.292 listkov c} Literatura 19. stoletja Proza ........... 79.763 listkov Poezija .,..,,,,,, 11.566 listkov Č) Literatura 20. stoletja Proza .,,,,,,,... , 11.712 listkov Poezija .,,.,...., 5,975 listkov d) Rastlinska imena...... 1.234 listkov e) Geografska imena...... 1.977 listkov f) Besednjaki 19. stoletja . . . . 44.493 listkov g) Novejša prevodna literatura . . 7.505 listkov Skupaj , . 213.824 listkov Na koncu omenjenih 7505 listkov izvira še iz starega načrta ekseerpiranja, pa so prispeli v inštitut šele v letu 1956. Ker je znašalo število vseh kartotečnih listkov, ki jih hrani slovarska sekcija inštituta, po stanju konec teta 1955 ......1,551.000 listkov se je vzdignilo S prirastkom .... 20.824 listkov na skupno število 1,7(>4.824 listkov oziroma; eden i ji tričetrt milijona, Priprava etimološko-zgodovinskega besednjaka Znanstveni sodelavec dr. F. Bezlaj, ki vodi nabiranje tovrstnega gradiva, je svojo zbirko v letu 1996 nadalje pomnožil, tako da je dosegla okoli 100.000 listkov. Iz kreditov, ki so bili za to delo posebej določeni, sta bila pritegnjena dva honorarna sodelavca, in sicer profesor Stanko Debevec, ki je do konca leta eks-cerpiral 6BG2 listka besednega in imenskega gradiva iz urbarjev, rokopisnih in tiskanih, in pa iz strokovne onomastiene in leksi-katne literature, in poleg njega profesorica Me i a Sever, ki je ekscerpirala 6699 listkov imenskega gradiva iz nekaterih domaČih iu avstrijskih onomasličnih zbirk. Sam dr. Bezlaj je sproti ekseerpiral vso novejšo strokovno literaturo in periodične znanstvene revije, ki prihajajo v Ljubljano. Razen tega se je v zadnjem času začel prav posebno zanimati za ljudsko terminološko sinonimi ko in je zbral s teh področij žc nad 6fXK) listkov. Objavil je v letu 1956 prvi del monografije s S love tiska vodna imena«, za katerega je prejel Prešernovo nagrado, in pet leksi-kaluih in onomastičnih študij, člankov in kritik. V glavnem je dokončal že drugi del Slovenskih vodnih imen, ki ga bo v najkrajšem času predložil za tisk. in Strokovni sodelavec dr. V. Sttyer je bil ittdi v letu 1956 zaposlen z ugotavljanjem ledinskih imen in priimkov na področju in v okolici Polhovega gradca in je izpisoval v in namen podrobne podatke iz terezijauskega, jožefinskega iu francisecj-skega katastra, pritegnil pa je tu ti i še druge razpoložljive zgodovinske vire. Delo je vodil samostojno, in sicer tako, da bi bilo opravljeno dokončno iu tla bi zbrani material ustrezal vsem potrebam lingvisiike, geografske in zgodovinske znanosti. V teku dela se zmeraj bolj razločno kaže, da ugotavljanje podrobnih zgodovinskih in geografskih podatkov zavzema pretežni del njegovega raziskovanja in je torej s stališča slovarske sekcije iu Inštituta za slovenski jezik želeti, da se uredi vprašanje projektirane zgodovinsko-geografsko onomastične komisije, ki bi prevzela I o delo v svoj program, da se olajša slovarski sekciji izvršitev njenih specifičnih tcksikalnih nalog. INSTITUT ZA LITERATURE 1- Komisija Za bibliografijo a J Retrospektivna knjižna bibliografija Poj vodstvom. Janeza Logarja je bibliografska skupina opravila 1063 delovnih ur za popis knjig, časopisja, klasifikacijo, revizijo in vlagan je listkov. T kartoteko je bilo na novo vloženih 444(i glavnih in 569 pomožnih listkov, od tega je bilo 101(5) časopisnih enot. b) Bibliografija člankov Tn bibliografijo ¡ra lela 1945—1950 pripravljajo Janez Logar. Štefka Bulovec in Ančka Posavec. Delo je v zaključnem stadiju. Rokopis do dovršen kakor se vidi V mesecu aprilu. 2. Urejanje Slovenskega biografskega leksikona Pod uredništvom prof. A. Gspaiiu so si sodelavci prizadevali naj i i čimveč in čimbolj popolnih podatkov za posamezne osebe, sprejete v SBL. To je bilo potrebno zaradi preverjanja že oddanih prispevkov, kakor tudi za nove sestavke. ^ ta namen je uredništvo ckscerpiralo gradivo Frana Vesela od 11 do 2, ki gn hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Prav tako je ekscer-piralo rokopisno delo Janka Novaka »Učitelji in učiteljice nu Kranjskem«. Poleg tega lahko uredništvo Opozori na dvoje dragocenih pridobitev. Inštitut je pridobil iz zapuščine Janka Polca obsežno gradivo, ki ga je avtor zbiral s posebnim ozirom na SBL. Zlasti dobrodošlo je gradivo za črke 11—Z. Drugo podobno gradivo je dal na razpolago dopisni član Akademije prof. dr. F. Ksav, Lukman: zapiske pokojnega Viktorju Sleske. To bogato rokopisno gradivo vsebuje predvsem podatke s področja likovne umetnosti, treba ga bo pa še sortirati. 3. Zbirallje gradiva za primerjalno književnost in teorijo Zariirli tehničnih ovir je nadaljevanje dela potekalo nekoliko počasneje. Zaključeno je bilo ekscerpiranje Ljubljanskega Zvona in Dom in sveta ter prvili letnikov Slovenca in Slovenskega Naroda, Ekscerpirani so i udi že vsi le i ni ki Rimskega Katolika. 4. Pablikacije A. Gspan in J, Badalič sta pripravila za tisk obsežen rokopis z naslovom Inkimabule v Sloveniji. Pod vodstvom Janeza Logarja pa so Rudolf Kodela, Jože Mimda in Niko Rupel pripravili za tisk izčrpno Bibliografijo Ljubljanskega Zvona. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Oddelek ljudsko slovstvo, Pri načrtnem zbiranju gradiva iz periodičnega tiska so bili pregledani in izpisani časopisi: Angelček 102S/39—1035, Slovenec (celovški) 186?—Jadranska zarja 1869—1870. Šolski prijatelj (Prijatelj, Slov, prijatelj S 852— (883, Slovanski svet 1888—1889. Laibneher Schulzeitung 1873—1918, Letopis Matice Slovenske 1867—1912. Zbornik Matice Slovenske 1899—1912, Čitalnica 1865-1866, Zora (Razlagova) 1853. To je opravila nameSČenka Albina Strubelj do avgusta !956; odtlej je bila do konca leta na bolezenskem dopustu- Pri nabiranju živega gradiva iz ust dobrib pripovedovalcev na sin venskem podeželju smo v letu 1956 dali prednost Tren-tarju J. Marinčiču, saj ga zaradi starosti (jeseni je dopuluil HO let) lahko vsak čas zgubimo. Strokovni sodelavec dr. M. Mati-eetov je potoval k njemu v Sočo dvakrat. Ker bi bilo ncodpusl-Ijivo ju nenadomestljiva izguba, če bi ne obranili avtentične besede in podobe tako nadarjenega in živali nega pravljičarja kot je Marinčič, sami pa še nimamo potrebne tehnične opreme, smo bili prisiljeni iskati pomoči drugje: magnetofon nam je ljubeznivo dal na razpolago upravnik G1 asbeno-narodopisnega inštituta, ki je šef sam zraven kot. snemalce, filmsko kamero pa nam je posodil Inštitut za turbinske stroje SAZU, Z eno izmed pripovedi nepismenega Marinčiča smo napraviti posebne vrste eksperiment. Izbranim šolnikom po vsej Sloveniji smo razposlali eno in isto pravljico v d veli oblikah: kakor jo je povedal Joža Marinčič in kakor jo je napisu! Josip Jurčič, Naprosili smo šolnike, naj bi prebrali v razredu oba teksta, ne da bi izdali avtorja, potem pa od dijakov terjali pismeno mnenje, katera pripoved se jim zdi boljša. Dobili smo vrsto zelo zanimivih odgovorov. Ankete se je udeležilo okoli 30 razredov, tako da se število odgovorov suče okoli 1000. Čeprav gradivo še ni obdelano, je že zdaj mogoče reči, da Marinčič uspešno tekmuje z Jurčičem. Na magnetofonski trak smo posneli tudi nekaj pravljic, kakor jih je povedala na Logu v Trenti 82-letna Tu ž Luka. Nanjo m njen pripovedovalski tiar nas je opozorila učiteljica iz l rente, Svetka Zori-Grafenauerjeva. Pri mladem dolenjskem pravljičarju Resniku v Petrušni vasi je dr. Matičeiov nadaljeval z zapisovanjem na roko. Poleg starega ustnega izročila se je posebej zanimal tudi za razmerje med ustnim izročilom in tem, kar je še v nam ne tako odmaknjenem času bilo samo v knjigi. Za Jurčičevim Jurijem Kozja-kom, ki ga je Resnik povedal pred leti tako, kakor je slišal praviti deda, je decembra 1956 prišla na vrsto ( iglerjeva povest »Sreča V nesreči«. Tudi to je Resni ko v ded pripovedoval v zim-skili večerih domačim in -sosedom za pečjn. Tematsko nam Res-nikova pripoved ne pove nič »novega«, razni oblikovni prijemi, jezik, stil, kompozicija in drugo pa ne more bili nezanimivo za raziskavanja o tem, kaj je bistveno za (oko imenovana »ljudska c ali ustna in kaj za knjižna besedila. V avgustu se je naš sodelavec dr. Mutičetov za dva tedna pridružil terenski delovni skupini Etnografskega muzeja, ki se je mudila v Kostanjevici nn Dolenjskem. V kostanje viški okolici je med dragim hote! posebej razrešiti k rti je v no izročilo o treh okamenelih dekletih v Opatovi gori (prim. Kcleminu, Bajke in pripovedke, št. 222: »Čestitke«). Pokazalo se je, kako so domači folklori s ti-s v svoji razgreti domišljiji napletli na skromno ljudsko jedro vse mogoče in nemogoče in nekritično prenesli ledinsko ime ^Čestitke« na bajna bitja, ki j i tu ljudje sami pravijo samo »deklice*, »žene«, >babe« in podobno. Lep, svarilen zgled, kako previdno je treba jemali iz raznih * virov« krajevna izročila, pripovedke, bajke ipd.! Od ciganov je Matičefov izvedel za starega zgovornega Fr. Brajdiča, ki ga je končno našel v domu onemoglih Impolca pri Sevnici, vendar že hudo betežnega (mesec dni kasneje je umrl); povedal je — po slovensko in po cigansko — le zgodbo o začetku ciganskega rodu. Leia 1956 smo viselo presenečeni zvedeli, da se je ohranilo okoli 100 slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je ujela na fonograf ruska zbirateljica J, E. Lineva že pred prvo svetovno vojno. Mislili smo, da so najstarejši ohranjeni zvočni zapisi naših ljudskih pesmi na valarjih. ki jih je posnel rajni dr. Stanko Vurnik in jih hrani Etnografski muzej v Ljubljani, pa je zdaj nepričakovano prišlo na dan, da folklorni oddelek »Instituta russkoj literatury (PuŠkinskij Dom)« prt Akademiji znanosti ZSSR v Leningradu hrani večjo in starejšo zbirko zvočnih zapisov, ki izhajajo iz zasebne lonoteke J.E. Lineve. Po podatkih, ki nam jih je ljubeznivo posredoval vodja omenjenega oddelka, profesor dr. M. O Skripilj in po kasnejšem poz vedo vanju pri osebah, ki so gospe Line vi kakorkoli pomagale pri njenem tlela (to sta predvsem dr. Eleonora Jenko-Giojerjeva iz Ljubljane in učiteljica Poldka Bavdkova z Vinice), se je ruska folkloristka mudila v septembru 1915 na Gorenjskem in v Beli krajini. Zvočni zapisi ho z Bleda, Rečice, Brezja in drugih gorenjskih vasi, potem pa i k Črnomlja, iz Adlešičev in z Vinice. V rokopisnem arhivu Line ve so ohranjena fndi besedila leh pesmi. Folklorni oddelek »Puškinskega dtimat, ki pripravlja zbirko J. F, Linevc za izdajo, nas je naprosil za razne informacije v zvezi s slovenskim gradivom, na našo prošnjo pa nam je poslal za zdaj kot vzorec šest pesmi, presnetih na magnetofonski trak in v tekstnem prepisu. Oddelek za ljudske običaje in igre (strok, sodelavec dr. Niko Kmet) je mogel le deloma izvesti svoj delovni rac it. ■ a) Maske. Zaradi zakasnitve »Glasnika« je mogla iziti od predvidenih dveh vprašalnic o maskah na Slovenskem komaj prva (v 1, številki). Dohajajoče gradivo bo mogoče urejati šele v letu 195?. Pač pa je oddelek filmal pustne kaviarje« v Cerknem, medtem ko filma o bohinjskih >šemahc ni bilo mogoče izdelati, ker do dogovorjenega sodelovanja z Zavodom za šolski in poučni lil ti i v Ljubljani spričo pomanjkanja sredstev ni prišlo. Skupno z Etnografskim muzejem v Ljubljani je oskrbel inštitut našo udeležbo na mednarodni razstavi mask v Antwerpeiiu (september-november 1956), za katero je prispeval Inštitut dve lavfarski maski iz Cerknega ter vso dokumentacijo. — b) Oiroiike igre. Zbiranje otroških iger se ni odložilo, a novo gradivo dejansko ne doteka. Pač pa se je ugotovilo, da je v S t reki je ri zapuščini v rokopisnem oddelku NUK obilo zapisov otroških iger, Te bo treba prepisati in jih uvrstili v našo dosedanjo zbirko. Poskus ureditve in klasifikacije gradiva se dotlej odloži. — c) Ljudska igra, Nadaljevalo se je zbiranje gradiva o naši ljudski igri, dopolnjevala se je literaiurn za primerjalni študij (mikrofilmanje iz inozemstva izposojenih razprav in knjig). Dr. N. K ure t je meti svojim bivanjem tla Koroškem septembra 1956 obiskal Kostanje, si ogledal in fotografiral nekdanjo Drahosnjakovo domačijo na Zgornjih Jezereah št. 17, v Črezpolju pri p. d, Žvnbu pa stari oder (»pinjo«), kjei so zadnjič igrali Drabosnjakove igre 1952 (prostrani oder je zdaj spremenjen v šupo). Poiskal je še žive igralce zadnjih predstav Drabosnjakovih iger v okolici. Od 11 oseb se mu jih je odzvalo 10, ki jih je fotografiral in s pomočjo celovškega radia posnel na magnetofonski t rti k fragmente besedil, kolikor se jih še spominjajo. Ob tej priliki je odkril tudi osein rokopisov Drabosnjakovih iger. ki jih sicer ni mogel pri- dohiti, pač pa jih iinu oddelek v evidenci za čimprejšnje tuikro-filmanjc. Imenovani je nato v knjižnici Slovanskega inštituta univerze na Dunaju poiskal še dva Drabosnjakova rokopisa ter ju dal v mikrofilnianje laboratoriju dunajske univerzitetne knjižnice. Oba filma sta že dospela. Imenovani je tudi dosegel, da se v slovenski spored celovškega Tadiu uvrščajo Drabosnja-kove igre v izvirnem narečju in v izvedbi domačinov ter da bo Inštitut mogel prenesti te oddaje v celoti ali v odlomkih za svojo bodočo fonoteko. — d) Običaji. Na povabilo domačinov jc oddelek izvedel v Senlanelu (Jamnici) pri Pre valjali opis in fotografiranje pristne mežiške lovseti« (ženitovauja). Ziljskega »steh vari jat oddelek sicer ni mogel filniati, kakor si je bil postavil v svoj delovni načrt, pač pa je dr. N. Kuret med svojim bivanjem na Koroškem zagotovil ugodne pogoje za pomoč pri tonskem in filmskem snemanju »Steh van jat po raznih krajih Ziljske doline v letu 1957, ako bodo na naši strani za io na razpolago potrebna devizna sredstva. iGIastiiiCi. Po dolgem Času se jc Inštitutu jeseni 1956 posrečilo najti tiskamo za »Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje«, čigar prva (oktobrska) številka je izšla v začetku, druga (decembrska) pa konec decembra 1956, Glasnik bo izhajal 4-krat na leto in bo posredoval po dve vprašalnici na leto, Njegov namen jc, da vzdržuje zvezo z Inštitutovinii poročevalci, omogoči čim cenejše razpošiljanje vprašalnic ter nudi vsa potrebna pojasnila y zvezi z njimi. Naslovnikov ima doma 2893, v inozemstvu pa 354. Inštitut, ga pošilja predvsem zamejskim rojakom v Italiji in Avstriji. Doma in na tujem je naletel na lep odziv. Drwge objaDc. Upravnik in sodelavci so v letu 1956 objavili — poleg uvodnih in drugih nepodpisanih prispevkov v »Glasniku* — naslednje spise: Akademik dr. T vati Grafenauer: Matije Murka znanstvena pot. Razprave II. razreda SA?.U, 11, 5—50; — /maj iz petelinjega jajca. Razprave TI, 311—333; — Slomškov rokopis narodne pesmi »Juri s pušoi, Slovenski etnograf IX. 197—202; — Arhivni doneski k podobi Slomška pedagoga, Razprave 11. 145—231; — Nekaj novega o Rateškem (Celovškem) rokopisu, lezi k in slovstvo T (1955/56) št. 6—7, 165—169; — Die Reichweite der Ur pfarre Maria Ga i I im Süden, Garinthia I (1957h 261—274; — Dunajska izdaja pohorskih pripovedk, Glasnik ISN I, št.2, 8—9; — StioF, Studies in the liussian Historical Song (ocena), Slov. etnograf IX, 304.; — Jahrbuch fiir Volkskunde der Hei-ma t vertriebenen (ocena), Slov. etnngraf IX, 108, Strokovni sodelavec dr. Ni ko Kuret: Harlekin v Bohinju? Slovenski etnograf IX, 257—252; — Dcsctništvo v irskem izročilu, Glasnik ISN I, št.2-, 1+; — Še k izvajanjem L, Schmidta. Glasnik ISN I, št.2, 9: Zbor narodopiscev v Celovcu, Glasnik ISN I, št. 2, 11; — Mednarodna razstava mask, Glasnik ISN I, št. 2. 11; — Smrt pustil! Oživljen "Starodavni pustni običaj v Cerknem. Tovariš XII, št. 8, 204—216; — it O i marino vo jutro, liep nageljčov dan! Stara kmečka sovset« v Šenturičlu, Tovariš XII, St. 29, 810—811, 817; — Maska in njena skrivnost. Tovariš XII, H. 43, 1148; — Lied und Brauth (ocena), Slov. etnograf IX, 311; — Tostbi, Le origini del teatro italiatio, Slov. etnograf IX, 313—314. Strokovni sodelavce dr.Milko MaUčetov; Brat in ljubi, Zbornik Primorske založbe Lipa, 35—63; — Pregovori in uganke, Zgodovina slovenskega slovstva I, 115—118; — Ljudska proza, n. rt., It9—158; — Posvetovanje vzhodnoalpskih folklor i sto v v Ljubljani marca 1956, Slovenski etnograf IX, 279—282; — Dr, Karel Strekelj, Jezik in slovstvo II [1956/57), št. 2. 120—i23; — Ln dizionarietto e due Paternoster resiani inediti (z G. Perusinijem), Ricerche Slav isti che IV, 76—87; — Millien-Dclaruc, Contes du Ni verna is et du Mor van (ocena). Slovenski etnograf IX. 314; — Boratav, Contes tiircs (ocena). Slov, etnograf IX, 3i5; — Ranke, Schleswig-Holsteinische Volksmärchen (ocena), Slovenski etnograf IX, 515; — Thompson, Moiif-Index of Folk Literature (ocena). Slov. etnograf IX, 316. Honorarni strokovni sodelavec dr, Vilko Novak; O bistvu etnograf i je in njeni metodi, Slovenski etnograf IX. 7—16; — Današnja madžarska efnogrsTija, Slovenski etnograf IX. 278—279; — A s z lov en neprajzi kutatömunka U94.0—19515) ¡Slovensko etnografsko raziskovanje 1940—1955J, Ethnographia LXVII, 176—178; — Šafarik, Slovansky ni rod op is (ocena), Slov, etnograf IX, 299; Neprdjzi Ertcsitö (ocena). Slov. etnograf I K, — Megas, The Greek I louse (ocena). Slov. etnograf IX, 307, Honorarni strokovni sodelavec dr. Sergij Vilfan: Vprašanje »opa-süa.i, Slovenski etnograf IX, 253—260. Inštitut je udeležen pri urejanju Slovenskega et nog ril fa s strokovnim sodelavcem M. Matičetovim. Mednarodno sodelovanje. Da ustvari širšo osnovo narodopisnemu raziskovanju slovenskega in sosednih ozemelj, je sklical Inštitut za dneve 26.—28. marca 1956 v Ljubljani posvetovanje vzhodno- in osrednjealpskili narodopiscev. Poročila o tem so objavili; Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje I (1956-57), št. t, str. 5; Slovenski etnograf IX (t956), 279—282; österreichische Zeitschrift für Volkskunde 59 (1956), 149—150 (Leop. Kletzen bac h er); Schweizerisches Archiv für Volkskunde 52 (1956), 178—179 (Robert Wildhaber). — O tem je tudi predaval strokovni sodelavec dr, Niko Kuret v slovenskem programu Radia Celovec dne -9. septembra 195b (Vzajemnost vzhodnoalpskih narodopiscev). — Na tem posvetovanju kakor tudi na kongresu jugoslovanskih folkloristov v Črni gori su se utrdile znanstvene zveze Inštituta z inozemskimi narodopisci in sklenile nove (tako n. pr. z Ustavo m pro ethnographü a folklnristiku Ceškosloven-ské akaderuio vëd v Brnu), — Tem plodnim zveza in je bilo namenjeno tudi letno poročilo v francoščini (Rapport annuel 1956 sur l'activité de I Institut ries Traditions Populaires auprès de L'Académie Slovène des Sciences et Beaux-Arts, a Ljubljana), ki smo ga razposlali številnim narodopisnim ustanovam in posameznim vidnejšim naxodopiseem v inozemstvu. Odziv nanj je bil zelo povoljen. Kongresa jugoslovanskih folklorietoo n Črni gori septembra 1956 sta se udeležila oba strokovna sodelavca vsak z enim referatom s svojega delovnega področja- Dr, N. Kuret je v predavanju Sodelovanje v raziskovanju južnoslovanskih maske (3. septembra) dal pobudo za nujno potrebno sistematično raziskovanje mask na vsem jugoslovanskem nzemljn. Dr. M. Matičetov pa je v »Uz nove vaTijantc Vukove priče .Carigrad'^ (-i. septembra) ob tem konkretnem primeru posegel v zapleteno, a živo in privlačno problematiko zbiranja in raziskovanja ljudske proze v Jugoslaviji. Inštitut je bii zastopan na 4. kongresu avstrijskih zgodovinarjev (4. ös ter r. Historikertag) septembra 1956 v Celovcu z dr. Ni kom Kuretom na sejah sekcij »Historische Volks- und Völkerkunde* ter »Slawentum in Osteuropa*. Einogmfski film. Inštitut je s snemanjem lilma »I.avfariju v Cerknem na Goriškem - v februarju 1956 začel svojo dejavnost na področju 16 milimetrskega etnografskega filma, ki se v svetu čimdaljc bolj uporablja v znanstveno-dokumentarne namene. Scenarij in režijo filma je oskrbel Peter Brelih, snemalec je bil Boris Brelih. Dolžina filmu znaša 240 in. Film zaradi skopo odmerjenih denarnih sredstev še ni prišel preko delovne kopije, ki smo jo sicer predvajali na posvetovanju vzhodnoalpskih narodo-piscev v Ljubljani konec marca 1956. — Junija meseca 1956 je napravil Božo šlajer pod vodstvom dr. Milka Maiičetova glavne posnetke filma o Jožu MarinČicu, pravljičarju iz Trente. Filmu manjka še okvir. — Drugih filmskih načrtov Inštitut ni mogel izvesti, — V na novo ustanovljenem jugoslovanskem Komiteju za etnografski film, ki je del mednarodnega Comité du Film Ethnographique (Paris, UNESCO), je zastopan na! Inštitut z dr. N. Kuretom. Razno■ Iz svojih skromno odmerjenih sredstev je Inštitut podprl terenska razi s tavanj a celjskega Mestnega muzeja v S milici u nad Mozirjem; z inajliuo subvencijo je omogočil, da SO se desetdnevnega terenskega dela sredi julija udeležile tri študentke etnografije. Inštitut je sklenil, da si oskrbi prepis gradiva iz tako imenovane »Gothuve serij ei v Joaneju v Gradcu (odgovori na sta-tistično-topografsko-etuografsko anketo nadvojvode Ivana za Štajersko v prvi polovici 19. stoletja), kolikor zadeva slovenski del Štajerskega. Cradivo bo omogočilo zelo popolno podobo slovenske Štajerske v prvi polovici 19. stoletja in pa Inštitut namerava izdati. Delo je pričel v Gradcu septembra-oktobra 1956 dr. Ni ko Kuret, a ga zaradi Omejenih denarnih sredstev ni mogel končati. Inštitut je bil ua razpolago za strokovne nasvete različnim javnim delavcem (ocena filmskega scenarija M. Badiure »Zlato-rog-s po folklorni plati, pomoč pri izboru snovi filmskim delavcem in likovnim umetnikom). Zaradi prezaposlenosti obeh strokovnih sodelavcev čakata tako lisikovua narodopisna bibliografija kakor nastajajoča foto-teka ti a dokončno ureditev, ustanovitev potrebne f ono teke pa je odvisna od nabave magnetofona iu trakov, ki v letu 1956 še ui bila mogoča. U> L«topia — 145 — TERMINOLOŠKA KOM I SI J A Terminološka komisijo je poslovala v lelu 1956 v št ¡rili sekcijah: pravni, tehniški, medicinski in prjrodoslovhi. Pobuda, d« hi se ustanovila še nadaljnja, peta sekcija, za vse liste stroke, ki še niso vključene v dosedanje sekcije, je naletela sicer na pozitiven odmev v zadevnih razredih akademije, vendar je njena ost vari te v odvisna od potrebnih kreditov. Po smrti predsednika Terminološke komisije akademika prof. dr. Janka Polea, je bil po sklepu skupščine z dne 2, oktobra 1956 za predsednika izvoljen akademik prof. dr. Alija Košir. L Prau/1 a sekcija Dve okoliščini sta delo p ravne sekcije Terminološke komisije v poslovnem letu 1956 znatno ovirati: prvič, večmesečna bolezen treh od šestih članov sekcije; eden izmed njih, akademik univ. prof. ilr. Janko Polee, je dne 12. maja 1956 umrl; drugič, nezadostni krediti. Sekcija je delala v sejah in izven sej. Izven sej se je sekcija ukvarjala z izpisovanjem pravnega gradiva za pravno terminologijo. To delo je opravljalo poleg strokovnega sodelavca sekcije še nekaj izpisovalcev. Dne 31. decembra 1956 je znašalo število vseli dotlej oddanih listkov 236.060. Dva člana sekcije sta dokončala v letu 1956 prvi osnutek elaboratov za črki K in R ter pričela sestavljati prvi osnutek elaboratov ja črki N iu O, načelnik sekcije in njen strokovni uslužbenec pa sta na podlagi novega in slarega gradiva dopolnila prvi elaborat za črko A. Sekcija je imela v 1956. letu 12 sej. Na teh je obravnavala, del prvega osnutka za črko D (od gesla sdac* do gesla idenarnegospodarski«) in razpravljala o jezikovnih pripombah člana sekcije znanstvenega sodelavca dr. Rudolfa Kolariča k elaboratom za prvi del črke D (do gesla »demoneiizacija«) ter za črke G, j, L, Š in Ž, kakor tudi o jezikovnih pripombah k dopolnitvam elaborata za črko A. Stanje dela pravne sekcije konec leta 1956 je bilo torej iiasled nje: 1. konec leta 1l>56 so bili izdelani elaborati za 20 črk (A z dopolnitvami, B, C, C. D, E. F. G, H, I, J, K. L, M, P, Q, R, S, T in Z); 2. od teb 20 črk je bilo dotlej v sejah pravne sekcije usta-nov![eno besedišče za 12 črk (A z dopolnitvami. R, C, Č, E, F, G, H. J. L. Š in Z) in za del črke D. Vse to je tndi že znanstveni sodelavec dr. Rudolf KoUirič jezikovno pregledal; 3. v delu sta elaborata za 2 črki (N in O}: 4-, popolnoma neobdelane so še 4 črke (S, U, V in Z), pač pa je zanje že nabrano gradivo. II. Tehniškd sekcija ichnišku sekcija je v preteklem letu dalje zbirala in pripravljala gradivo za sestavo rokopisa za »Splošni tehniški slovar«. To delo spričo nekaterih objektivnih zadržkov ni dalo pred videnega učinku po znuiisli, pri čemer velja Omeniti kof prvega reševanje precej številnih konkretnih nalog, ki s slovarskim delom niso ime te neposredne zveze. Sem sodi predvsem prečiščen je in kodificiranje strokovnega izrazja iz raznih tehniških panog, ki ji je bilo predloženo v presojo od članov sekcije samih aH zunanjih interesentov (sestav!jaleev učbenikov, piscev raznoterih strokovnih pripomočkov, prevajalcev filmskih besedil itd.). Nekaj manj, toda vendar je bremenilo sekcijo zavzemanje Za pristojno odločitev, tla bi se uradni jugoslovanski standardi razen v srbohrvaščini — izdajali iudi v slovenskem jeziku, kar je hilo medtem v veliko zadovoljstvo vse tehniške javnosti že pozitivno rešeno. Delo pri prevajanju pod okriljem Zvezne komisije za standardizacijo bo steklo po opravljenih formalnostih s sklenitvijo ustreznih dogovorov (sporazum s SAZU in pogodbe s potrebnim krogom sodelavcev). Sekcija bo v do zdaj ustanovljenih štirih podkomisijah za prevajanje JIJS zastopana s po enim članom oziroma namestnikom, ki je prejel navodilu za poenoteno delo, kakršna so v veljavi pri sestavi splošnega slovarja. Ne glede na te občasne in dovolj zahtevne dejavnosti izven tesnega delovnega okvira za slovar, ki jo je sekcija pretresala na 17 rednih in 2 izrednih sejah, pa sledujič tudi prizadevanje za dolgo odlagani prehod od priprav k dejanjem, za njegov na-tisk ni bilo brezuspešno. Ker na izdajo dela v ccloti, ne samo zaradi nezmotljivih finančnih zahtev, marveč tudi zaradi prešibke zmoglijvosti pri tem zaposlenega kadra, ni bilo mogoče misliti, se je sekcija resno oprijela že poprej dozorelega sklepa, da bi slovarsko gradivo kot kakršen koli dodatek v nadaljevanjih priključila kakšni že izhajajoči ipo možnosti tehnični) periodiki in tako storila prvi korak za publikacijo slovarskega osnutka. Izmed treh interesentov je do konca leta zaključila priprave za sklenitev zadevne pogodbe z revijo za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo »Življenje in tehnika«, ki jo izdaja glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije v Ljubljani. Ta pol-mesečnik bo založil osnutek Splošnega tehniškega slovarja in ga tiskal kot posebno prilogo obzornika mesečno enkrat na 4 Straneh revialnega formata A V načrtu je. da bo v letu 1957 natisnjenih 48 strani osnutka (ali prvih okrog 160 strani slovarskega gradiva z gesli A — E! ali F). Za izvršitev rlela bodo Sekciji potrebna nekatera izredna denarna sredstva, ki ji še niso zagotovljena brez pridržkov. Stiki z mednarodnimi terminološkimi ustanovami predvsem z Unescom in ISO/TC 37 {mednarodnim terminološkim komitejem pri organizaciji za normalizacijo in standardizacijo} v zadnjem letu niso bili posebno živahni, tembolj, ker se sekcija zaradi pomanjkanja deviznih sredstev v letu 1953 ni mogla udeležiti zadnjega zasedanja v Bruslju. Vsekakor pa dobiva sekcija nekaj informativnega gradiva o napredku dela na tem področju meduarodnega sodelovanja iz biltenov zadevnih ustanov. Mimo tega pa je sekcija na pobudo Akademije nauk ZSSR v Moskvi dostavila le-tej pt^eej obširen historiai o razvoju in trenutni ravni slovenske tehniške terminologije z vsemi bistvenimi bibliografskimi podatki o do sedaj izdanih tovrstnih delili, hkrati pa sporočila željo Zvezni komisiji za standardizacijo v Beogradu, naj bi ta podrobno gradivo zbrala morebiti tudi za srbohrvatsko jezikovno področje, ///. Medicinska sekcija Nadaljevalo se je z ekscerpiraujeni medicinskih strokovnih izrazov iz knjig, ki so skoraj že vse pregledane, deloma pa še iz Zdravniškega {Zdravstvenega) vest ni ka. Vzporedno so se v splošno kartoteko, ki jo hrani načelnik sekcije, viagaii listki raznih ekscerptorjev. Enkrat tedensko so se prerešetavali strokovni izrazi skupaj z jezikovnim svetovalcem dr. Linom Legišo-Pri tem delu smo dospeli do črke 11. LkscerplOrja sla i po smrti gimnazijskega direktorja Iva Skerlja) dr. Luvro Sušni k mi načelnik sekcije. ^ sekciji delujeta še prof. dr Fran Zavmik in sanitetni major dr. Fran Smerdu. Konec leta smo kooptirali še priiuarija tir. Mirka Karlina. IV. PrirodasIoDiut sekcijn Število listkov z ekscerpiranimi termini je naraslo v ietu 1956 za 12.8JG, Lisi ki pišejo v dveh izvodih, ker bo eu izvod potreben pri urejanju splošnega slovarja slovenskega jezika. Eksctirpirane so biie knjige iz vseli panog prirodosiovja in ma-lematike, predvsem srednješolski nčbeuiki. Zaradi enotnega postopka je izdelala sekcija v soglasju z jezikoslovci ločna navodila za ckseerpiriinje v tehničnem in si varnem pogledu: po teh delajo vsi ekseerptorji, \ smislu teb navodil imen krajev, živali, rastlin, mineralov in kemičnih snovi ne ekscerpirarno, razen tistih, ki so vzelu iz ljudske govorice, izvzeiuši seveda krajevnega imena. Ekscerptorjev je bilo 12: za biologijo 3, geografijo 5, geologijo iu paleontologijo 2. fiziko I, astronomijo I, kemijo t in matematiko 1. BIBLIOTEKA i. Stari knjižni fond. Od starega neurejenega knjižnega fonda knjig in revij, ki jili je Akademija prejela iz inozemstva pred letom i 949. smo katalogi žira Ji kakili 1000 zvezkov, Ves osi al i del pa smo zasilno uredili toliko, da je možna vsaj najbolj splošna orientacija. S tem je tudi podana prva priprava za nadaljnjo obdelavo. Knjige in revije, ki jili je Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni prejel kot dediščino po bivšem italijanskem Speleo-loškem zavodu, še čakajo ureditve. II. Akcesija. Literatura, ki je prispela v letu 1956, je urejena in in ven t ari žira na. Vendar pa zaradi pomanjkanja Časa dela knjig, ki smo jih prejeli v dar. nismo katalogi zirali- Vso ostalo literaturo pa smo bibliotekarsko popolnoma obdelali v centralnem abecednem imenskem katalogu ter v centralnem sistematičnem katalogu in jo postavili oziroma dodeli!) inštitut-skim hibiotekaiu. Razen inštituta za elekuiško gospodarstvo in Inštituta za turbinske stroje, so v centralnih katalogih biblioteke SAZU upoštevani vsi akademijski inštituti in Sekcije, 17 po številu. V letu 1956 je znašala knjižim akccsija 9124- knjig oziroma letnikov revij. Od lega jih je prišlo v zameno 5058. v dar 1772. v nakup pa 2494. Vse knjige in revije, ki smo jili prejeli v zameno. smo še knjižili v posebno kartoteko, ki je urejena po naslovih ustanov. III. Dublete. lz prejete literature smo v letu 1956 izločili odvečne duplikale, 418 po številu, Da bi mogli te duplikate koristno uporabiti, smo jih ponudili raznim drugim bibliotekam v zameno. Izdeiali smo 4 sezname in jih poslali vsem važnejšim knjižnicam republike. Uspelo nam je zamenjati 310 duplikatov, IV. Celotni knjižni fond. Konec leta 1956 je imela biblioteka SAZl 50.604 enote, izkazane po inventarnih knjigah. K temu moramo prišteti še neurejeni knjižni fond, to je okoli 1000 knjig knjižnice bivšega Znanstvenega društva za humanistične vede. okoli 650 knjig zbirke »Dela članov Akademije« ter kakih 2000 zvezkov še neurejenega knjižnega fonda. Celotni knjižni fond je torej ob konca leta 1956 obsegal blizu 55.000 knjig. V. Mesečni seznami. Ker so zaradi velike akcesije postali mesečni seznami biblioteke u novodošli literaturi nepregledni, smo pričeli z januarjem 1956 izdajati posebej mesečne sezname zu prejete knjige in posebej za prejete periodike. Ti seznami obsegajo skupno 323 strani (193 strani obsegajo seznani i knjig, 130 si rani pa seznami periodik). Vsak seznam smo razmnožili na ciklostilu v 103 izvodili in ga poslali v vednost vsem rednim ter dopisnim članom akademije v Ljubljani, vsem akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim znanstvenim, strokovnim in študijskim knjižnicam v državi. VI. Krediti, 7,a nabavo znanstvene literature je bilo v okviru akademijskega proračuna predlaganih za 1956, leto 14,112,00(1 dinarjev. Odobritev je znašala le 2.300,000 din. Med letom smo povečali ta znesek z raznimi virmani za 403.1X10 din. Tako je znašal skupni kredit za leto 1956 na poziciji 3-130-01 2,703,000 dinarjev, potrošnja pa je znašala 2,702,977 din. Inštituti s samostojnim proračunom, to je Kemični inštitut Borisa Kidriča, Inštitut za elektrisko gospodurstvo ter Inštitut za turbinske stroje, pa so predlagali za nabavo znanstvene literature skupaj 2,465.000 din, odobritev njih predlogov je znašala 2,028.000 din, potrošnja pa 2,381.905 din. Celotna potrošnja za nabavo znanstvene literature je torej v letu 1956 znašala 5.084.882 dinarjev. Za nabavo inozemskih knjig in revij je potrošila biblioteka v okviru akademijskega proračuna 259.003 devizne dinarje, inštituti s samostojnim proračunom pa 40.047 deviznih dinarjev, skupaj 299,650 deviznih dinarjev. VII. Zamena. V letu 1956 smo navezali redne zamenjalne stike s 76 novimi ustanovami (15 v FLUJ, 61 v inozemstvu); odpadle pa so tri inozemske ustanove. I ako smo ob koncu leta vršili redno knjižno zameno s 675 ustanovami, in sicer s 131 v FLRJ in 544 v inozemstvu. V teh številknh pa seveda niso upoštevane razne enkratne aii priložnostne zamenjave. Biblioteka je v letu 1956 pošiljala akademijske publikacije na vse kontinente v 63 raznih drŽav iti jih zamenjavala skoraj Z vsemi akademijami sveta in S številnimi drugimi važnejšimi znanstvenimi ustanovami. Poleg ustanov je v letu 1956 biblioteka zamenjavala svoje publikacije tudi z 28 znanstveniki, in sicer s 4 v FLRJ in s 24 v inozemstvu. I akti je ob koncu Ifla 1956 pošiljala biblioteka v zamenjavo svoje publikacije na 703 naslove (135 v FLRJ in 568 v inozemstvo). VIII. Ekspedit. Biblioteka je v letu i956 odposlala 673) akademijskih publikacij, in sicer 4043 v zameno, 1253 v dar, 1435 pa v prodajo. Stanje zaloge akademijskih publikacij v skladišču je znašalo na zadnji dan preteklega leta 45.988 publikacij. Skoraj vse starejše akademijske publikacije So že razprodane. Prav tako pa je razprodanih tudi že več publikacij i/, zadnjih let. Vsega skupaj je razprodanih 33 akademijskih puhli-k uci j. IX. /z posojena nje, Za uporabo v čitalnici centralne biblioteke je bilo izposojenih 1333 zvezkov, na dom pa 3107, luštitutskiin bibliotekam pa je dodelila centralna biblioteka v stalno uporabo 9117 zvezkov. X. knjigoveznica, V sredi februarja 1956 je dobita biblioteka svojo knjigoveznico za vezavo knjižnega fonda. Od konca junija tlaljc. ko je bilo poslovanje knjigoveznice dokončno urejeno, veže knjigoveznica mesečno po 60 kosov. V letu (956 je knjigoveznica zvezala vsega skupaj 554 knjig in revij, Delo opravlja honorarni knjigovez. XI. Posebna dela. Ker od obsioja biblioteke ni bila izvršena nobena revizija katalogov, smo smatrali za potrebno, da to izvedemo in smo tako v preteklem letu revidirali celotni abecedni imenski in sistematični katalog. Prav tako smo izpeljali tudi revizijo knjižne zamene. Ker se je skrajšana oblika decimalnega sistematičnega kataloga, ki smo jo doslej uporabljali, zaradi obsežnosti literature pričela kazati kot premalo detajli rana, smo zato uvedli ob koncu leta nov sistematični katalog po mednarodni decimalni klasifikaciji. Seveda pa knjig, ki so bile obdelane v prejšnjem sistematičnem katalogu, ne bomo obdelovali na novo in bo stari katalog ostal nespremenjen v veljavi. XII. Personalia. Centralna biblioteka ima 5 sistemiziranih delovnih mest: 2 bibliotekarja, 2 knjižničarja, 1 administratorju. \ sa ta mesta so bila zasedena skozi vse leto. Vse leto je bila zaposlena še 1 stalna honorarna mOČ. Zaradi puvečuujn dela in bolezni uslužbencev pa tO Osebje ni zadoščalo, povečali smo ga morali ined lciom z dvema novima honorarnima uslužbencema. Nekatera druga neodložljiva dela StnO pruv tako Opravili S ho-noraruuni močmi. V bibliotekah akademijskih inštitutov in sekcij opravljajo potrebne bibliotekarske posle (izposoj evanje, pomožne kartoteke) inštitniski uslužbenci, 21 po številu. Od teh je 1 knjižničar, administrativni uslužbenci, 11 asistentov ali laborantov, fi pa honorarnih uslužbencev. Večina teh uslužbencev opravlja bibliotekarske posle poleg drugega svojega Tcdnega dela v taki meri. kot 10 zahtevajo Trenutne potrebe. XI11. Stanje prostorov in opreme. Prostori, ki jih ima hiblio-leka za svoje delo na razpolago, so zaradi razmaha dela tako po svojem obsegu, kakor tudi po notranji ureditvi z vsakim dnem bolj neprimerni. Stanje se je zaradi povečanja prometa letos poslabšalo v taki meri, da se je treba nujno lotiti rešitve tega problema. Oprema je nezadostna. Knjižne poliee so prenapolnjene in moremo novo prispelo literaturo postavljati le se po tleh. Skladišče akademijskih publikacij ne bo zadoščalo niti za leto dni več. DELO AKADEMIJE V LETU 1957 Člani i 11 funkcionarji Akademije V letu 1957 se število članov Akademije z izvolitvijo novih ni pomnožilo; Akademija je ob koncu leta štehi 2 čustna člana, 34 rednih članov in 20 dopisnih članov. Izgubila pa je enega svojih članov, 7. januarja jc umrl redni Član v razredu za umetnosti dr. h. c, arh. Jože Plečnik. Po razredih je bilo: v prvem razredu 5 rednih in 5 dopisnih članov, v drugem 5 rednih in 4 dopisni člani, v tretjem 6 rednih in 1 dopisni Član. v četnem H rednih in 6 dopisnih Članov, v potem 10 rednih in 4 dopisni člani, Razredi so jeseni po preteku funkcijske dobe volili rajnike za novo dveletno lunkcijsko dobo. Izvoljeni so bili: v prvem razredu akad. France Štele, v drugem akad. Ivan Grafenauer, v tretjem akad. Milan Vidmar, v četrtem akad. Anton Melik, v petem akad. Anton I.ajovic, Predavanja in obiski Akademija je tudi v letu 1957 nadaljevala s prirejanjem predavanj, tako domačih znanstvenikov kot tujih p reda vatel je v-gostov. Od domačih znanstvenikov so na Akademiji predavali: akad. prof. dr. Viktor Korošec, 3. januarja 1957, Klinopisuo pravo; akad. prof. dr. Srečko Rrodar, 17. januarja 1957, Crui Kal. nova postaja ledenodobnega človeka v Slovenskem PriinOrju; akad. prol. dr. Ivan Rakovec, 5!, januarja 19?7, Pomen Črno-kalske plcistoCenske favne: akad. prof. dr. jovati Hadži, 7. marca 1957. Biologija in mik rij lizika; univ. prof. dr. Ernesl Maver, 4. aprila 1957, Horološka problematika cvetnic v jugovzhodnih apneniških Alpah; docent um verze v Skopju dr. Branislav Rnsič, 8. maja 1957, Ldeo jed noga dela Južnih Slo vena tk stvarauju grčkog i arha-naškog naroda. Od znanstvenikov-gostov iz inozemstva so predavali: profesor dr. Heinrich Felix Selimid (Dunaj), 12. marca 1957, Nadaljevanje in obnova antičnih uredb v srednjeveških mestih; profesor dr. J. Mokre (Gradec), It. aprila 1957, Sociološke spremembe v delavstvu; profesor dr. Endre von Ivanka (Gradec), 6. maja 1957, Literarne oblike bizantinskega zgodovinopisja; profesor Henri Levy-Bruhl (Paris), 7. maja 1957, Zgodovina sodnega dokaza; profesor dr. ing. Hermann Beer (Gradec), 9. maja 1957, Raz-motri vanj a o varnosti gradenj; profesor dr. Gianfraneo DArouco (Padova-Udtne), 15. junija 1957, Folklora v Furlaniji s posebnim poudarkom na ljudskem slovstvu; profesor dr. Zdistaw St i eher (Warszawa), 27. septembra 1957, Metodološki problemi pri raziskovanju narečij. Pub I i kaclje Fiiblikacijska dejavnost Akademije se v letu 1957 ni mogla tako razvijali, kot bi terjalo čedalje bolj množeče se število za tisk sprejetih in pripravljenih rokopisov, Preobloženost tiskarn z delom, delno njihove težave tehnične prirode pa pomanjkanje kreditov, to so glavni razlogi, da številni rokopisi ne morejo priti na vrsto za nälis in objavo, da se nasprotno ti pri Akademiji v vedno večjem številu m nože. Ob koncu leta 1957 je imela Akademija za okrogio 250 tiskovnih pol za natis pripravljenih rokopisov. Z letnico 1957 na naslovni strani je Akademija objavila v iisku 8 del, v skupnem obsegu 120 tiskovnih pol. Kljub sorazmerno majhnemu številu edicij se je pa zamenjava teh s publikacijami domačih in inozemskih ustanov pomnožila. Ob koncu leta 1957 je bila Akademija v publikaeijski zamenjavi s 771 naslovi, od teil je bilo f)28 inozemskih in 143 domačih. Skupščine, seje, sveti, komisije, odbori, nameščenci V letu 1957 je bila sklicana glavna skupščina na dan 30. oktobra, Poleg tega so bile na Akademiji šc: 14. januarja žalna skupščina v počastitev spomina akad. Jožeta Plečnika, 18. niarea žalna skupščina v počastitev spomina predsednika. Ljudske sku pščine FLRJ Moša Pijadc in 27. aprila skupščina v počastitev akad. Rajka Nahtigala, prvega predsednika naše Akademije, ob njegovem osemdeset let nem življenjskem jubileju. Prcdsed-stvene seje so bile štiri (6, februarja, 16. aprila, ioktobra in 28. oktobra). Razredi so imeli seje: prvi 4, drugi 5, tretji 4, četrti 5 (poleg tega 5 seje Sekcija za medicino) in peti Znanstveni sveti inštitutov in komisij, plenu mi in kolegiji ter razni delovni odbori in kolektivi V inštitutih so se sestajal po potrebi. Uslužbencev in delavcev je bilo po stanju z due 31. decembra 1957: 274 (31. decembra 1956: 286). Od teh je bilo prosvetno znanstvene stroke 77 (1956: 77), upravno tehnične stroke 86 (1956: 85). honorarnih 25 (1956: 40). delavcev 86 (1956: 84). zunanjih sodelavcev (nečistem i ziranih) je bilo 18 (1956: 18). V letu 1957 je bilo nu novo sprejetih 17 uslužbencev in 8 delavcev; 26 uslužbencev in it delavcev pa je dalo ostavko na službo. Kongresi, študij in podobno v inozemstvu Akademija je s sredstvi, ki so ji bila na razpolago, v celoti ali delno podprla bivanja v inozemstvu na kongresih, zborovanjih in podobnem naslednjim: dr. Marta Rlinc. znanstvena sodelavka v Kemičnem inštitutu (Mednarodni kongres za industrijsko kemijo. Atene); akad. prof. dr. Bogdan Brecelj (Kongres mednarodnega društva za kirurgijo, ortopedijo in Iravmatologijo. Barcelona); akad. prof. dr. Milko Kos (Sestanek za izdajo repertorija virov za zgodovino srednjega veka. Rim); akad. prof. dr. Anton Knhelj (Mednarodni kongres društvn za uporabno matematiko in mehaniko, Hamburg); dr. ing. Roris l.avrenčič, znanstveni sodelavec Kemičnega inštituta (Druga mednarodna konferenca o premogu, \alketiburg, Holandska); akad. prof. dr. Božidar Lavne (Kongres sklican od Associa-lion of Surgeons of Greut Britain and Ireland, JVewca.siIe-upon-Tv ne, Anglija); dr. Janez Matjašič, strokovni sodelavec Biološkega inštituta (Kongres nemških zooiogov, Gradec); akad, prof. dr. Anton Melik (Konferenca gospodarskih geografov, Praga); akad. prof. dr. Maks Samec (Mednarodni simpozij za inakro-molekularno kemijo, Praga): Štefan Sušec-Micliieli, asistent Biološkega inštituta (Kongres nemških zoologov, Gradec), Predavali so. raznih prireditev so se udeležili oziroma zaradi študija so se s sredstvi Akademije mudili v inozemstvu: Gorazd Blaznik, laborant Inštituta za turbinske si roje (Gustavsburg. Zahodna Nemčija); ing. Mitja Brodar, strokovni sodelavec v Sekciji za arheologijo (Francija); akad. prof, dr. Srečko Brodar (Francija); akad. prof. dr, Ivan Grafcnauer (predavanje na univerzi v Gradcu in proučevanje nekaterih slov, dialektov na Koroškem); uuiv. prof. dr. Josip Korošec [Madžarska): akad. prof. dr. Božidar Luvrič (Edinbutgll); Rajko Pavlovec, asistent Inštituta za geologijo (Dunaj); akad. prof. tir. France Štele (predavanje ^ Salzburgu): akad.prof.Lucijan M, Skerjanc {Italija); akad. Josip Vidmar (udeležba pri proslavi 100-letnice smrti Josipa Reslja na Dunaju); akad, prof. dr. ing. Milan Vidmar (udeležba na proslavi 250-1 etnice Inženirske šole v Pragi), V okviru zamenjave gostov-preda vatel je v na podlagi dogovora, ki ga je naša Akademija sklenila z Družbo za gojitev znanstvenih zvez z Jugoslavijo v Gradcu (Gesellscllaft /ur Pflege der wisscnsehaftlichen Beziehungen mil Jugoslaivien), so v letu (957 na Akademiji predavali zgoraj Omenjeni profesorji Mokre, Ivanka iu Beer (glej str. 155). Od naših znanstvenikov pa je jirednval na univerzi v Gradcu o paleoliliku v Jugoslaviji akad, prof. dr. Srečko Brodar, dočim sta že v letu (95fi v Gradcu predavala akad. prof. dr. F. Štele 111 akad. prof. dr. A. Peterlill. Dne 1. marca 1957 je bila v Beogradu sklenjena konvencija med Akademijskim svetom FLBJ iu Poljsko akademijo znanosti glede sodelovanja nušib in poljskih znanstvenikov oziroma znanstvenih institucij. V okviru te konvencije je že v letu 195? prišlo do obiskov in predavanj naših znanstvenikov na Poljskem in poljskih v Jugoslaviji. Od sodelavcev naše Akademije se je v letu 1957 mudil na Poljskem ing. Mitja Brodar. Akademijski svet FFRJ je v ietu 1957 iz vrst članov in sodelavcev tiaše Akademije oziroma na njene predloge odredil za kongrese in druge priredil\t- v inozemstvu naslednje delegate, ki so na teh povečini imeli tudi predavanja; docent dr,Dušan lladži (Kongres evropske skupine za molekularno spektroskopijo, Freiburg i. B.); akad. prof. dr. Jovan lladži (Kongres nemških zoologov, Gradec); dr. Miroslav Hribar (Mednarodni kongres za psihiatrijo, Ziirieh;) prof. dr. Sveto/ar llcšič (Mednarodni kolokvij za geografijo in agrarno zgodovino, Nancy)| akad. prof, dr, Maks Samec (Mednarodni kongres za kemijo premoga, Valkenburg); akad. prof. dr. France Štele (Mednarodni komite za zgodovino umetnosti, Bonn): prof. dr. ing. Milan Vidmar (proslava desetletnice Office Europčen des Narions 1 nies, Geneve; proslava 250-letniee Inženirske šole v Pragi). Z devizami po dvojnem kurzu, ki jih je dal na razpolago Akademijski svet FLBJ, je bilo od sodelavcev Akademije omogočeno študijsko bivanje v inozemstvu znanstvenemu sodelavcu dr. Rudolfu Kolariču (Švica) in asistentu Štefanu Sušcu-Michie-bju (Zahodna Nemčija), Inštituti Akademija je v letu 1957 štela 12 inštitutov. Na novo pa je skupščina 30. oktobra odobrila ustanovitev Oricntalističnega inštituta. Njegova naloga in namen je proučevanje prav in kultur Starega vzhoda, katerih viri so ohranjeni v kiinopisni pisavi, zlasti v sumerskem, akadijskem (asirskem in babilonskem) ter heiitskem jeziku. Za svojo konkretno nalogo si je Inštitut postavil, da sestavi zbirko pravne terminologije, uporabljene v kliiiopisnih virih. Javnosti so bile na novo odprte zbirke Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni (5. aprila 1937). Poleg inštitutov deluje Še Terminološka komisija S Štirihii sekcijami (pravno, tehniško, medicinsko, prirodoslovno). Z Inštitutom za geografijo je tesno povezan Kartografski zavodi z Biološkim inštitutom pa so povezani Odbor za urejevanje favne, I lore iti geje Slovenije, Speleobiološki laboratorij v Postojni in Murinobiološki laboratorij v Rovinju. Biblioteka iu fotolabora-torij zaključujeta vrsto ustanov v okvira Akademije in njenih razredov. Znanstveno, strokovno in organizaeijsko delo vseh teh je razvidno iz poročil, ki sledijo. Proračun V letu 1957 je imela Akademija v proračunu LRS za redno poslovanje na razpolago 56,550.558 din kredita, njeni finančno samostojni zavodi (Kemični inštitut -Borisa Kidriča«, Inštitut za eleklriško gospodarstvo, Inštitut za turbinske stroje) pa 20,600.000 din dotacije. Blagovnih deviz je inieJa Akademija na razpolago V znesku 600,000 din, neblagovnih pa v znesku 400.000 din. Za investicije je prejela Akademija 6.000.000 din, posebej Inštitut za turbinske stroje pa 15.000.000 din. Akademija je v okviru investicijskih del izvršila manjša vzdrževalna dela na stavbah v Ljubljani, Novi trg 3 in 4, in Gosposka ulica 15, popravila streho doma na Bledu in opravila večja poj)ravila na poslopju Inštituta za raziskovanje krasu v Postojni. 1 uši i 1 iit za turbinske stroje je dovršil dela na svoji laboratorijski hali v Vižmarjih ter nadaljeval dela na trafo postaji in kavitacijski postaji- Akademijski svet I' 1,11 J Akademija je preko svojih delegatov sodelovala v Akademijskem svetu FLRJ. Ta je v lelu 1957 zasedal trikrat. 8. in 9. marca v Zagrebu. 7, in 8. junija 7ia Bledu in 22, oktobra v Beogradu. Glavna tematik« razpravljanja pri zasedanjih Akademijskega sveta v letu 1957 se je sukala okoli vprašanja njegovega bodočfiga delokroga in položaja, to pa glede na novi Zakon o organizaciji znanstvenega dela oziroma Sveta zu organizacijo znanstvenega dela pri Zvezni vladi. Do organizacije tega je in bo Akademijski svet opravljal svoje dosedanje posle, kot so odrejanje delegatov na znanstvene kongrese, zamenjava znanstvenikov s Poljsko in druge zveze z inozemstvom, organizacija Nacionalnih komitejev, kotizacije, objava znanstvenega Biltena, znanstvena proučevanja, skupna našim Akademijam itd. Pri vsem tem je tudi naša Akademija primerno soudeležena oziroma sodeluje. K.EMICNI INSTITUT s BORIS KIDRIČ« V zadnjih letih izoblikovane raziskovalne skupine so deloma nadaljevale v prejšnjih letih pričete Študije, deloma so posvetile svojo pozornost novim vprašanjem, ki so postala aktualna z razvojem našega gospodarstva oziroma znanosti lia svetu. Endokrinološka skupina (ing. Karel And reč) je ugoiovila, da je tudi lignit dobro uporaben za adsorptijo hloriranih fenolov iz rečne votle. — V tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti uvaja proizvodnjo mlečnega sladkorja po poenostavljenem postopku ii sirotke. — Začela je pridobivati eition iz urina žrebcev pri Veterinarskem zavodu v Murski Soboti. — Delo se razvija v smeri pridobivanja bormonalnih, vitaminskih in eu-cimatskih produktov iz domačih surovin, ki se delno pojavljajo kot odpadki v industriji. V biokemičn i-mikrobioloik i sku p mi (dr. Marta Bliuc) so končali študijo O očuvallju kruha pred uilavostjo in pred ples-nijo. Ni ta vos t preprečimo popolnoma zanesljivo ob uporabi preparata iz propioiisko-kislinskih bakterij (imenovali smo ga »Kipro«): plesnivost se izdatno zmanjša ob uporabi dehidru-acetne kisline. Postopka sta takoj praktično uporabna. — Nadaljevali so študije o pridobivanju krmilnega kvasa iz sulfitinh lužin,' ki je poleg drugega visokovreden tudi zato. ker vsebuje razne vitamine. Zeio dobro uporabna je zato lužina iz »Arulldo d ona xi v Pločah in lužiua Videm-Krško, Zaključena je študija o uporabnosti liidrolizatov rastlinskega materiala za gojenje kvasovk. Tudi fabrikaeija butanola in acetona na takem substratu je bila podrobno preštudirana. — Važna je ugotovitev, da ima šota veliko vezav no kapaciteto za Fenole, ki nastopajo v odpadnih vodah Železarne Jesenice in da je mogoče predhodno deloma de fenoli rane odpadne vode v veliki meri očistiti z aktiviranim blatom. — Trenutno študirajo v tej skupini uporabnost modernih metod za konzerviranje domačih Živil in kmetijskih produktov ter izrabo nuklearnega obsevanja za kouserviranje sladkorne pese. Vodja analitske skupine ing. Miroslav Dermclj jc na študijskem dopustu v Ziiriehu. kjer dela ob problemih izrabe koksov neobičajne sestave za metalurgijo železa, V laboratorijih te skupine smo zaključili analitična dela za karakterizecijo premogov Ranovac, Dobra Sreča, Nova Jen na, Velenje IX, in X. vrtina; trenutno deloma ob premogih Pod vi s, M a kole, Žreče in Kaša. Preiskovali smo odpadne vode iz Železarne Jesen i ee, napajalne vode raznih obratov in izvrševali tudi analize vzorcev za toplotno tehniko. Skupina zn fizikalno kemijo (dr.Dušan Hadzi) je v okviru študija vodikovih vezi proučevala probleme v zvezi z možnostjo tunelskega efekta (prebijanja protona skozi potencialno bariero, ki loči lege protona v potencialnih kadunjah). Zlasti se je ukvarjala z infrardečimi spektri in s teorijo feroelektričuosti v skupini KHjPOj, ter s problemom prehoda protonov s kisline na baze. Trenutno se zaključujejo dela v zvezi s pridobivanjem humin-s kili kislin iz slovenskih premogov. Skupina za toplotno tehniko (ing, Boris Exel) je opravila večje Število nalog za Zvezno industrijsko komoro, in sicer: Informativna analiza toploinega in energetskega gospodarstva v industrijah črne metalurgije, barvaste metalurgija in papirja v I RS. Detajlna analiza toplotnega gospodarstva v podjetju Predilnica in tkalnica Maribor. Normativi porabe toplote v termoelektrarnah Šoštanj in Brestanica, Analiza valjarnižke peči Igu i s v Železarni Jesenice, Stehiometrični podatki nekaterih vrst slovenskih premogov. Možnost izkoriščanja sončne energije. Meje ekonomičnosti izolacij v industriji in gradbeništvu. Skupina za kemijo premogooih derioatoo se ukvarja z vprašanjem o uporabi mineralnih olj jugoslovanskega izvora pri izdclpvj preparatov za zaščito lesa. V skupini zn organsko kemijo (premogov) ¡dr, ing. Rajko Kavčič] so u golo vil i, da je mogoče lignit in rjave premoge s hi-driranjem oplemenititi v material, ki daje sam ali pomešan z drugimi premogi, trden koks. Trudijo se dobiti po tem postopku važne organske kemikalije. V zadnjem času so se posvetili študiju o povprečni sestavi zemeljskega plina iz lendavskih vrtin in s poskusi delenolacije odpadnih vod z absorpcijskimi metodami ali z oksidacijskimi sredstvi. Skupina za kemijo in tehnologijo premogov (dr. ing. Boris LavrenČiČ) je slej ko prej posvečala svojo skrb vprašanju premoga in koksa. Ker je fabrikaeija železa v Sisku ob uporabi koksa, ki je dobljen iz ca. 37 % jugoslovanskih premogov, dala nepričakovano dobre rezultate, nadaljujemo delo s ciljem, zniža t i količino uvoženega koks nega premoga vsaj na 4(1 % sedanjega uvoza. Mnogo pozornosti posvečamo v tej skupini vprašanja lignitov, zlasti velenjskega, v vidiku sušenja in labrikacijc polkoksa. Važna je študija, ki je v teku: obnašanje žvepla v zvezi s proizvodnjo koksa. V skupini za raziskano zdravilnih zelišč (dr.ing. RikoRcpie) so nadaljevali z raziskavami sestavin v vetecvetnem naprstecu. Izolirali so v kristalni obliki digiloksigenin, in to v koncentracijah, ki dajo perspektivo za tehnično pridobivanje. Dalje so obravnavali problem vrednotenja v farmaciji uporabnega listja in korenin volčje češnje. V skupini za kemijo makrornolekul (škrob) |prof. dr. Maks Samec] smo preiskali uporabnost raznih tehničnih škrobovih derivatov v papirni industriji in študiramo spremembe škrobov pod vplivom raznih žarkov s ciljem Ugotovitve, kako daleč smemo voditi pasterizaeijo z nuklearnimi žarki, ne da bi uničevali v hrani škrob, na drugi strani z namenom, izrabljati nuklearno energijo za fabrikacijo oplemenitenja škrobovih derivatov, Inštitut je o svojem delu poročal v publikacijah, tehničnih poročilih in v referatih na kongresih, posvetovanjih itd. Tehniška poročila so bila dostavljena naročnikom posameznih del in predstavljajo v večini tehnološki del investicijskih programov raznih gospodarskih organizacij. Puhl i kaeije K. And reč, H. Soči č, M.Kreč: Nova metoda za določanje estroge-nov v urinu nosečnic (Zbornik III. kongresa ginekologov in obstretičar-jev Jugoslavije) j v tisku j. K. Andre?,. K. Sevard, B-Brooks vank, C- Rcyneri, H. Dorf man: The Biosyn t liesis of estroue and pmgesierone in pregnant mare (Woreester Foundation for Büxperimental Biolog y, Shrewsbury). Federati on Pro-eeedings, vol, 16, No, 1. 1?57, M. Elinc: Ein Beil rag zur Frage der B rot kon servierung, Chemie & Industrie, Vol. 78, No. 3, 1957. M.Blinc, L.Strauch: Prispevek k pridobivanju butanoln. in acetona iz sulfitne luznice bukovega lesa, Nova proizvodnja 1957. — Slovenska Akademia Vied, Bratislava 1957 [v tisku). M. Blinc, S, Klemene, L. Strauch: Neuere Erfahrungen über die Anwendung von Propionsaurebakterien als Schutzmittel gegen Faden -ziehen des Brotes. Brot und Gebäck, Detmold, Jhrg. 1Ü, H.3, S. 66. M.Blinc, S. Klemene: Bread Staling with and without addition of ^-iimylase. Bulletin ScL Youg., 1.3, No. 3, p. 65. M. Dcrinclj, L. Strauch: Eine MikrOineihode zur Bestimmung von Stickstoff in Kohlen nach Kjeldahl. Mikrochimica Acta- H. 1, p. 96—102, J 957. M, Dermclj, L, Strauch: Eine neue Hiilbmiiiro-Kjeldahl-Metliode zur Bestimmung des Stiekstof fes in Kohlen. Bulletin Sei. Youg., T. 2, No. 4, 1956, D. Hitdži, M. SkrbJjak: Infrared Absorption Bands Associated with the Nil Group. Part. I. Some Secondary Aromatic Amines, journal Client. Soc., li>57, (158), 845—84?. Purt. II. Some Secondary T hi oa inkles and N-MethyltoIuenc-p-sul-phonamide. Journal Chem. Soc., 1057, (159), 847—8JI. D. Hadži, S, Bratoi: Infrared ..Spectra of molecules with hydrogen bonds. Journal Chcm. Phys., 1957, 27, 991—«7. D, Hadii, D. Jercmii: The Infra-red spectrum and the OH- in plane deformation frequency in CHsCDiOH, Speetro-chim. Acta, 9, p. 263, J957. D. i la d ž i, S. lietoni: Infra-red spectra of some sulphuroxvgen compounds, Spectrocliiinicti Acta, 1957, p. 601—60S. D. Hadžl, D, Prevoršek: Infra-red absorption hands associated with I he NU group- — lib The hydrmutmic acids and derivatives, Spcctro-chimica Acta, 1957, 10, p,3S—51. S- Jeneie; Prispevki k anulizi bitu men a iA< velenjskega primnga (v tisku). Ii. Kavčič: Pridobivanje koksa iz domaČih lignitov s pomočjo delnega hid ri ran ja, Glasnik srp. kem. društva 1957 [v tisku)- E.Kavčič: Kemična narava produktov hidrogenacije raškega premogu, Glasnik srp, kem. društva 1957 (v tisku), B. Lavrenčič: Zur Rheologie der Kohlenmisehungen, Brennstoff Chemie, 38. 77—82. 1957. B, Lavrenčič: Das Theologische Verhalten der Rasa Kohle. Brennstoff Chemie, 39. Eebr, 1958. M. Sanice: Najnovejše raziskave o škrobu. Akademija nnuk SSSR, Moskva 1957. M. Samec, Dj, Maširevie: Der Einfluss einiger Stiirkcarten auf die mechanischen Eigenschaften von Papier. Die Starke, 7, 1957, 125—151. M. Samec, I. Kosovinc, ¡1. Reusehl: Einfluss verschiedener Strahlen auf Stärke. Journal of Polymer Sei., Jan. 1958. M. Sanice: Des etn d es physico-ehimitjues les plus recentes sur l'amidon. Journal of Polymer Sei,, VoL 72, 801 807, 1957. INSTITUT 2A ELEKTRISKO GOSPODARSTVO I. Uvod V letu i 957 je Inštitut dokončal zgradbo za visokonapetostni laboratorij in znaten del opreme zanj. Tekoče delo je v glavnem ' veljalo naročilom zunanjih institucij. 1 T. G r a d n j a Visokonapetostni laboratorij se je po dokončanju zgradbe meseca aprila vselil v nove prostore in začel z montažo prcsku-ševahiih naprav. Po montaži transformatorja 200 kV je meseca avgusta začel z rednim delom po naročilih. Leta 1957 so dokončani naslednji deli opreme: a) naprava za umetni dež s tlačnim kotlom in razprševalno napravo; b) usmerniki 100 k^ 20tnA za napajanje udarnega generatorja; c) prednpor za usmernik 100 kV; Č) usmernik 20 k V 5 mA V prevozlji vem pultu; d) zračni kondenzator 2000 pF za meritve tg r} nizkonapetostnih izolatorjev; e) upravljalni pult za preskusno kaskado; f) nabavljeni so kondenzatorji za 100 k V za udarni generator 800kV. izdelane vmesne izolirne posode in dci pogonskega mehanizma; na novo so preračunani elementi kompletne vezave z uporovtio-kapačitivnim delilnikom napetosti za novi standardni udarni val 1,2/50; g) prispeli so zadnji manjkajoči deli za katodni oscilograf udarnega generatorja iz inozemstva in od Inštituta za clektro-zveze; pripravljeni so načrti za pult in šasije (s pomočjo zunanjih sodelavcev ing. Flereia iu ing. Osojnika). Laboratorij za energetsko kemijo smo opremili za regeneracijo transformatorskih olj v po!industrijskem meriiti. 1'retežni del opreme za zgoraj navedene namene je izdelan v lastni delavnici Inštituta. Spričo kompliciranosti le h enkratni!] izdelkov je uspeh vreden posebne omembe. Delavnica pa je opravila tudi splošno servisno službo za laboratorije. lil. Organizacijski pregled Bistvenih organizacijskih sprememb ni bilo. Deloma se je povečal delokrog inštiiutskega strokovnega dela glede nn došla naročila ekspertiz izven naše republike. Študij in obdelava detajlnih projektov konzorna in bilausiranja električne energije je zahteval, da se organizira poseben resor in se podredi posebni skupini z nazivom Splošni problemi elektrifikacije«. Skupina je bila ustanovljena na seji kolegija že ob koncu leta 1936, s 1. januarjem 1937 pa je začela poslovali. Vodstvo je prevzel ing. Milan Vidmar ml. Konference: Inštitutsk i kolegij se je v teku lela sestal na 3 rednih in 1 izredni seji. Knjižnica: Prirastek znaša 148 knjip. od tega 106 domačih in 42 lujjli. Stanje revij se ui spremenilo iu znaša 12 domačih in 38 tujih. Celotni kujižni fond znaša 2447 knjig, Institut je imel oh koncu leta zaposlenih skupaj 45 oseb. Razporeditev osebja je Lila nasledujn: upravnik« T znanstvenih sodelavcev, 6 strokovnih sodelavcev, i asistent, 3 laboranti; v delavnicah: mojster, 1 visokokva-lifieirati delavec, 5 kvalificiranih delavcev; na m en š cen cev: 1 upravni, 3 računsko-komerc.ialni, 1 knjižničar. 4 administrativni. Število nekvalificiranih nameščenec v ter tehničnega iu pomožnega osebja je znašalo skupaj 11. IV, Opravljeno delo Ekspertize in raziskave Št. 79. Ing. Defiček: Osnutek nabavnih pogojev za izolirua olja. št. 80. Inženir Rosina: Povečanje zmogljivosti clekfričnegn plavža Železarne štore. št.81. Ing, Sebaher: S potovanja po ČSR leta 1956. Št. 82. Sajovic, Vidmar mL, Gros, Sebaher: Potrebe električne energije v zahodnem bazenu za leti 1%1 in 1963. Št. 84. [ng. Vajda: Študija o dravski ilOkV mreži, prvi del. Št. 92. Ing. Vajda: Ozemljitev električnih naprav v Železarni Štore, Št. Prof. dr. Vidmar, ing:. Remše: Kritika osnutka daljnovoda za 220 k V. Št. 94. Saj o vi e, Vidmar m k, G ros, Plapcr, Sebaher, Vajda: študija o izgradnji izvorov električne energije in supcrponirane mreže 220 k V v FLRJ za 1961 in 1964. Št. 97. Recenzije Vidmarjeve knjige o transformatorjih, I. Št. 98. Dr. ing. Tišler: Regeneracija izolirnih olj. Ekspertize Št. 82, 93 in 94. ki smo jih izdelali po nalogu Save znega zavoda za privredno piani ran je, Beograd, so imele poleg kolektivnega predvsem kampanjski karakter z izredno kratkim rokom in so intenzivno zaposlovale večjo skupino sodelavcev od februarja do septembra 1937. Pri dveh ekspertizah so bili naročnikom izdani začasni izdelki, a se delo nadaljuje v letu 1958. inštitutski sodelavci so delali na vrsti ekspertiz, katerih zaključek je predvideu v letu 1958. Št.99. Problem razpetin v nadzemnih prenosnih progah (študija je bila izdelana za Elektrogospodarsko skupnost Slovenije). Št. 100. Kontrola izolacije generatorjev dravskih elektrarn (študija je bila izdelana prav tako za Elektrogospodarsko skupnost Slovenije). Na zahtevo Zavoda za privredno planiranje je Inštitut izdelal izčrpno kritiko prvega osnutka načrta O elektrifikaciji FLRJ (ing. Sajovie, ing. Vidmar mL). Na osnovi te kritike je prišlo do sestankov z Ostalimi inštituti in do naročila ekspertiz št. 82. 93 in 94. Ing. Gros je nadaljeval raziskave problema kavitaeijc in ku-vitacijskih korozij. Ing. Vidmar ml, je delal pri harmonični analizi transforma-torjevegft vzbujevalnega toka na osnovi analitičnega izraza krivulje magnetiziranja. Članki, predavanja, referati, sodelovanje z ostalimi znanstvenimi organizacijami Prof. dr. ing-Milan Vidmar se je v jannai ju udeležil konference s predstavniki največjih nemških c!ektrolehniških gradbenih družb ter največjih nemških družb za prenašanje električne energije, Bazprave so obravnavale razpetinsko teorijo in še niso zaključene. Maja meseca je bil povabljen na praznovanje 250-letnice Inženirske šole v Pragi. Junija meseca je bil povabljen na Tehniško visoko šolo na Dunaju, kjer mu je bila podeljena zlata inženirska diploma» V oktobru je potoval v Ženevo in se udeležil proslave 10-1et-niee e lik tro energetskega komiteja UNCÍ. Komisija za kulturne zveze z inozemstvom v Beogradu je sprožila vprašanje izmenjave znanstven i ko v-preda vate! jev med Avstrijo in Jugoslavijo. V tem okviru je prof. dr. Yidmar imel novembra meseca Štiri predavanja na Dunaju, in sicer: a) Die Spannweiteutheorie der Freileitung; b) Fünfzig Ja lire Trans forma toreo ban; c) Die Kosten der elekt rise hen EneTgiciibcrtragung; Č) Elektrizitatswirtschaft Jugoslawiens. Vrhu tega je predaval še v Radiu-Beograd »Covek i mašinat 1. in II, del ter v Radiu-Ljubljana »Razmišljanja o napredku človeštva v 1957. letu«, Ing. 1 Tofler je objavil tri članke v »Elektrotehniškem Vcst-niku* (Zasedanje IEC v Miinchenn 1956, Dielekiiične izgube izolirnih olj, referat z zasedanja CIGRE 1956), v ^ Elekt rop ri-vredk članek Kontrola sušenja električne izolacije: predaval je v Radiu-Ljubljana (Pomen visokonapetostnega laboratorija za elektrogospodarstvo LRS) in v okviru Elektrotehniškega društva (Prenapetostim zaščita, atmosferske prenapetosti). ing. Vajda: Nekaj o elektriškem gospodarstvu v Sloveniji — Gospodarski ktiledar 1957 (Zal. Nova proizvodnja), sfr, 74-—77. Ing, Mlakar: \oltinetri z raztegnjeno skalo — Elektrotehniški Yestnik 1956, sir. 166 168, 197—199; Zasedanje tehniškega koiuiléja št, 13 (merilni instrumenti) Mednarodne elektrotehniške komisije v Budimpešti — prav tam, 1956, str. 144 -146; Prispevek k študiju feroinagnetnih duši I k s konstantno induktivnostjo prav lam, 1957, str. 257—259. ing.Spiler je imel več predavanj o elektriki v gospodinjstvu in kmetijstvu. Iug, Groé je predložil referat, ki je bil objavljen v okviru Svetovne konference za energijo v Beogradu »Der E in sat z der Wasaerkraftwerke mit Tagesspeicherung insbesondere solclier mit Durehlaufsspeiehcriiugt. Odobren mu je tudi patent pod naslovom Krmilna naprava za spreminjanje objem nega kola vtočne spirale«. Izdal je strokovno mnenje o investicijskem programu I1E Tribuía. Inštitutski sodelavci so napravili tudi pripombe k načrtu zakona o elektriških napravah. Dr. ing. Tišlerjeva vodi sekretariat JEK TO-10 (izollrna olja), kjer se obravnavajo lastnosti izolirnih olj v mednarodnem sodelovanja. V tarifni komisiji ELES sodeluje ing. Sujovic. v clektro-strojni komisiji Ljudske tehnike sra člana ing. Sajovic in ing. Hofler. V tehniški terminološki komisiji SAZT je član ing. Sajovic. V komisiji Elektrotehniškega društva za podelitev kvalitetnega znaka sta sodelovala ing. Hofler in ing. Špiler. V TO-2" JEK je sekretar ing. Cutk. Laboratorijske preiskave Laboratorij za visoko napetost je opravil v letu 1957 za razne naročnike (podjetja v sklopu Elektroenergetske skupnosti Slovenije. Železniško elektro-podjetje, Železniško transportno podjetje. Tovarna dušika Ruše, Železarna Jesenice, Jambor Črnuče, Inštitut za elektrozveze) 24 preizkušenj na izolatorjih, odvodnikih. kondenzatorjih, meritve tg d tekoče izolirne mase in podobno. Laboratorij za energetsko kemijo je opravil analizo 221 vzorcev transformatorskih in turhinskih olj, vrhu tega pa še pet posebnih analiz kurilnih in motornih olj, za katere se je usposobil v tem letu. Regen er i ra l je tudi nad 600 kg izrabljenega transformatorskega olja. Meritve Analizator je bil v začetku lela revidirati glede kontaktnih upornosti, funkcij relejev itd, Bil je vse leto zaposlen v glavnem za potrebe ELES (povezava S oš tan j-Trbovlje, vpliv defekiov v slovenski J10 k V mreži, analiza obratovanja IIE Fala in Dravograd te. TE Trbovlje, gorenjsko 55 k V omrežje, možnost prehoda 60 na 35 k V, meritve dravskih zbiralnic, paralelno obratovanje zahodnega in centralnega sistema, idr.), pa še za rudnike svinca in topilnico Mežica. Za študijo o perspektivnem razvoju elektrogospodarstva (št. 94) je izdelal zelo obsežne meritve za presojo rnznih variant in za karaktcrizacijo glavnega osnutka. Merilni laboratorij je preizkusil in montiml napajalni agregat za visokonapetostni laboratorij, izpeljal vrsto manjših nalog za operativo (obratovanje liE Fala preko dvojnega daljnovoda na TP Pekre, paralelna vezava dveh transformatorjev v HE Fala, kontrola kablov razdelilne mreže rudnika Mežiea, kontrola motorja luba«, pteakusllja kabla za Jruclal). Oddelek je izdelal tudi koncept navodil za meritve na električnih strojih S posebnim pogledom na stavijo nje v obratovanje- Skupilli za zaščito in za meritve sla sodelovali v prevzemnih meritvah generatorja B v ME Volired (izdelan tudi obratovalni diagram za generatorja A in B) in za generator C v 11E Vuze-nica. Pregledana je pogodbena dokumentacija za HE Ožbolt (Litostroj, Metalna. Rade Končar). Skupina za zaščito je preizkusila zaščitne naprave pri prevzemnih meritvah in izdelala osnutek omrežne zaščite za rudnik Mežica. Kontrolirala je izolacijo sinhronskib generatorjev (Faln, Tubreri. Dravograd). Sodelovala je pri elaboratu o poskusnem paralelnem obratovanju !10k"V mreže Slovenije z direktno vzem-Ijeniin centralnim sistemom. Razen del po naročilu je skupina za zaščito obravnavaln v okviru 1EC oziroma nacionalnega komiteja za zaščito in releje (načelnik skupine ing. Hdfler je sekretaT komiteja) probleme te specialne stroke. Tudi sekretariat TO 28 (koordinacija izolacije) je že od ustanovitve pri Inštitutu. V preteklem letu je bil izpopolnjen in popravljen predlog jugoslovanskega standarda za koordinacije izolaeije. ki je bil tudi dokončno sprejet. Ing.ITofler je sodeloval tudi v drugih tehničnih komitejih TEC, in siccr TO \"č A (visokonapetostna stikala), TO % (visokonapetostni izolatorji) iu TO 42 (visokonapetostne preskusu jc). Posebno delo je pripravljal oddelek v pogledu meritev jn-kosti toka strele na daljnovodih srednje napetosti. Povezava s prof. Norrinderjem iz TJppsale na Švedskem in njegova pomoč pri nabavi specialnega jekla jt: omogočila dalekoscžne priprave za te meritve, ki so za našo državo s tako številnimi nevihtami velike važnosti. Dr. ing. Plaper je bil na daljši študijski praksi pn AEG v Nemčiji in pri Mofor Columbus v Švici, kjer je delal pri gradnji daljnovodov. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Inštitut je zaključil raziskovalna dela za hidrooentralo IV-ruča. Določena je bila najugodnejša oblika odcepov tlačnih eevi k turbinam, lega prediurbinskili loput in vpliv hitrostnih profilov na delovanje turbine. Z vrsto poskusov je bila tudi določena hidravlično najbolj ugodna oblika tekača in poiskana so bila primerna mesta na spirali za merjenje vodnih množin po metodi Winter-Kennedy. Ko je obdelal nekatera vprašanja pri gibanju vode skozi Kaplanovc tekače, je oddelek za turbine vzel v študij tndi naročilo za zvečanje specifičnega števila obratov obstoječega tekača in sestavil načrt za eksperimentalno delo. Poleg tega je oddelek sodeloval pri prevzemu drugega agregata pri hidrocen-trali Vuhred iu tretjega agregata pri hidrocentrali Vnzenico-Zaključeni so bili tudi primerjalni poskusi z zrakom na modelu Finkovega vodilnega aparata za Kaplunovo lurbino in modela novega vodilnika pa predlogu ing. O. G rosa. Poskusi so pokazali prednosti in pomanjkljivosti raznih tipov vodilnikov ill nakazali njihovo upora hno območje. Oddelek za črpalke je izpeljal poskuse nu polaksialni črpalki z na = 400 do 470 in dognal vpliv nekaterih fuktorjev na hidravlične razmere v tekaču in vodiluikn. Pri tem se je pokazalo, da vplivajo tla gihaujc vode skozi črpalko v zelo veliki meri Številni parametri in dn so podatki v literaturi v tem pogledu pomanjkljivi. Oddelek za ventilatorje je preskusil prototipe enosmernega iu dvosmernega aksialucga ventilatorja za lesne sušilnice. Da bi pridobil zanesljive podatke za tipizacijo aksialmh ventilatorjev za sušilnice lesa, SO bile z meritvami na 9 sušilnih napravah določene potrebne množine zraka in pritiski pri raznih izvedbah sušilnic. Oddelek za hidromehansko opremo je določil hidravličue karakteristike loput pri raznih izvedbah. Začel je tudi z zbiranjem ustrezajoči h podatkov v literaturi zaradi primerjave z lastnimi, da bi mogel tako sestaviti navodila zu praktični proračun naprav. — t?0 — INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Organizacijsko delo. Po preuredil.vi veže in stopnišča je 5. aprila 1957 predsednik S AZU slovesno odprl zbirke inštituta javnemu ogledu. Do konea leta si jili je ogledalo 1850 ljudi, med njimi strokovni krogi z vseh kontinentov. V inštitutu ho se zglasih spel eo log i, geologi, geografi, biologi in arheologi iz Anglije, Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Sovjetske zveze in Švice, Konkretne strokovne stike smo navezali zlasti z vodilnim poljski ni speleologom docentom Kazimir jem Kowalski ni iz Krakowa, z vodjem slovaških speleologov Anionom Droppo iz Lip lovskega Mikulaša in z generalnim sekretarjem nemške speleološke zveze iz Laiehingena Helmutom Frankom, ki se je skupaj z našimi strokovnimi krogi lotil proučevanja netopirjev v jamah Jugoslavije. Znanstveno delo- Terensko delo je inštitut nadaljeval v Pivški kotlini, na Idrijskem, okoli Sežane in v Trnovskem gozdu. Speleološke raziskave v Pivški kotlini je podprl Zavod Postojnske jume z dotacijo 50.000 din in še s kritjem stroškov pri študiju podzemeljske Pivke, ki ga vodi strokovni sodelavec Ivan Miehler. Njemu je inštitut poveril tudi vodstvo pri raziskovanju jam v sektorju med Otoško jamo in Zagonom. Vzporedno so tekle preiskave na vznožju Javornika okoli Stare vasi in Petrlinjskega jezera, po daljšem premoru pa se znova nadaljujejo v podzemlju pri P red jami. Na Sajevškem polju se je delo končalo z analizo materiala iz ondotnih vrtin. Na Idrijskem smo končali študij kraške bidrografije pri Podroteji in ob Kanoniljici. Od tod smo se lotili proučevanja na Cerkljanskem in na Šentviški gori, kjer so zanimive vodne jame in se na površju odpirajo sveži ugrezi. Pri Sežani smo se lotili raziskovanja jam v smeri proti meji pri Bazovici. Na pobudo Pokrajinskega muzeja v Mariboru je inštitut izmeril in raziskal Hudo luknjo pri Doliču. Asistent France Hribar je ob Sodelovanju priložnostnega sodelavca Srečka Groma končal s fiiosoeiološkim opisom področja okoli Smrekove drage v l rnovskem gozdu. Srečko (>rom je v posebnem referatu obdelal pred jamske in jamske mahove v Dragi pri Ponikvah in je začel s študijem mahov v Rakovem Skoejanu. Strokovni sodelavec Egon Premer se je udeležil ekskurzije v Črno goro, ki jo je organiziral Biološki institut SAZU. Tu in v južni Dalmaciji je sodeloval pri raziskavah Biološkega inštituta JAZU v Dubrovniku in pri proučevanju jam v ekipi slovenskih speleologov na Nikšičkein polju. V ondotnih jamah je nabral nekatere nove vrste jamskih liroščev. Med drugim biološkim materialom je našel v dveh jamah Zo&peum balcanicum, ki je bil doflej velika zagonelka. Znanstveni sodelavec Roman Savn i k je bil v decembru v Zahodni Nemčiji in jc v Ta i c hi n genu navezal redne strokovne stike inštituta s predstavniki nemških speleologov. Kataster kraških objektov Slovenije, ki ga vodi, obsega sedaj 2328 številk; od teh jc 1722 jam, 504 voda in 102 ostalih kraških objektov. Znanstveni sodelavec dr. Valier Bohinec je z izpisovanjem kraške bibliografije dosegel 3000 številk. Pomagal jc pri končni ureditvi Acta Carsologica 11. ki pa zaradi finančnih težav šc niso izšla. Asi s tem Franc Ieben je v nekaterih jamah na Bločišfcem polju in pri Orehku blizu Postojne izkopal arheološke predmete in o tem poročal v Arheološkem vestniku. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO To leio Smo nadaljevali z geoinorfološktm proučevanjem Panonskega oh rob j a Slovenije. Pohorskega Pod ra v ja, Bele krajine, kot tudi doline Kamniške Bistrice s pritoki. Na novo pa smo začeli z raziskovanjem Zgornje Savinjske doline in visokih kraških planot, predvsem Snežnika in Trnovskega gozda. V ieh študijah smo poleg številnih drugih vprašanj še posebno proučili obseg in genezo različnih ilovic, peskov ter ledeniškega gradiva, posebno tam, kjer so pomembni za človeka. Mekaieri rezultati s Panonskega obrobja. Pohorskega Podravja, Snežnika in Indi Kamniške Bistrice so že v končni redakciji ali pa iik pred njo. V delu je tudi primerjava geomorfološkili rezultatov na slovenskem Panonskem obrobju z ostalim obrobjem kotline. Opravili smo prav tako preglede Triglavskega in Skutinega ledenika, ki spadajo v okvir rednih vsakoletnih opazovanj, podobno kot študij snežnih plazov in njih učinkov. Nadaljevali amo s široko zasnovanim proučevanjem Po-mu rja ter zaključili s podobnimi proučevanji v Novomeški kotlini, ki jih pripravljamo za objavo. končni úbdelfivi je tudi študija o dnevni fluktuaciji delovne sile med krajem bivanja in krajem d (d a za VSO Slovenijo, kot tudi gospo d a rs ko-geografska proučitev pokrajine med Snežnikom z Javorniki in Vreulščico ter Sl&vnikom. Tudi v letu 1957 smo raziskovali elementarne nezgode in njihove geogralske učinke. V tu okvir spada Študija O pozcbi oljk v FLRJ v lehruarju i956, s posebnim poudarkom na pozcbi v Slovenskem Pri morju. KARTOGRAFSKI ZAVOD Letos Smo končali a prvini delom kartografskega prikazn dnevne fluktuacije industrijskih delavcev med krajem bivanja in krajem zaposlitve. Karta je izdelana v merilo 1 : 100.000 za vso Slovenijo, Nadaljnje večje delo je karta glacialnih in peri-glacialnih sledov v porečju Kamniške Bistrice; izdelana je v merilu t : 25.000 in pripravljena za tisk, Pričeli smo s podobno karto istega merila za področje notranjskega Snežnika, potem ko smo predhodno izdelali pregledno karto obsega poledenitve istega področja v merilu 1 : 100.000. Izdelana je kartica polede-ni i ve na Peci in pripravljena osnova za karto poledenitve ua Poliorju. Opravljena je bila še vrsta manjših del, kot n, pr. kartici razvoja prebivalstva v Pohorskem Podravju ter vrsta tektonskih profilov iz Kamniške Bistrice, Prek m ur j a iu Snežnika. S samo enim kartografom in enim risarjem nismo mogli izvesti vsega obširno zastavljenega programa ter tako kartografsko delo čedalje bolj zaostaja za raziskovalnim delom Inštitutu za geografijo. Za geografsko fotoleko smo izdelali številne fotografije po študijskih posnetkih predstojnika in asistentov Inštituta za geografijo ter kartografa. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Geološk o-pal con tološka sekcija Upravnik Inštitutu akad. Ivan RakoveC je dokončal obdelavo pleiatoeeilskib Sesalcev izpod previsa Crvena Si i jena pri Petrovičih v Črni gori. Med Ugotovljeno favno spadajo Samo bo-vitli V izumrle vrste, os I a Je živalske vrste žive še danes v srednji in deloma južni Evropi. Zastopane So gozdne živali nižinskega in sredogorskega sveta ter visokogorske vrste. Za presojo takratnih klimatskih razmer So posebno važni alpski snežni zajci, alpski svizci in alpski kozorogi ter snežne, jerebice vrste LagOpuS lagopus. Zanimivo je, da ni med preiskano favno niti enega ostanka jamskega medveda, čeprav so jih v jamah bližnje soseščine že našli. Favna kaže ua wiirmski glaciak 111 sicer prvi iiilerstudial {\vurm 1/11} 111 vfiirm li. \ išje, oziroma mlajše plasti je pripisaii že postglaciulu. Raziskal je nadalje o s teološki material iz bronaste dobe, ki je bil izkopan pri Blatni Brezovici na Ljubljanskem barju. Med njim so omembe vredni lobanjski fragmenti rjavega medveda in patološka deformacija jelenove rogovi le. V obdelavi ima ostnnke pleist.ocenskih živali, ki so jih odkrili novembra 1957 v kamnolomu Koearija pri Kostanjevici. Na II. zborovanju slovenskih geologov, ki je bilo v Ljubljani 4. novembra 1957, je predaval o pomenu faciesov za stratigrafijo in tektoniko. Asistent Rajko Pavi o več jc dokončno obdelal bogato coccn-sko favno iz okolice Drniša. Nabrana je bila v štirih nahajališčih pod Promino. Opisanih je 35 vrst koral, 32 vrst polžev, 54 vrst školjk. Poleg njih so bile najdene različne foraminifere, 2 vrsti trd oži vojakov, 2 vrsti skuto podov, 1 glavo UO žec in morski ježki. Novi vrsti sta Spondybls variocostatus in Carrlium čuljinense. Favna potrjuje zgornjceocensko starost prominskih plasti in prikazuje približno sliko okolja, v katerem so nastajali t i sedimentL Članek o tem je predložil Akademiji v natis. Tudi V tem letu je izvršil nekaj kontrolnih Ogledov gramoznih jam po Ljubljall&kl kotlini in nadaljeval proučevanja pleistoceuskega proda iz okolice Kranja. Za morfometrične preiskave pripravljen material izpod Sv. Jošta iti iz bližine opekarne v Robovku bo primerjal z že obdelanim prodom iz gramozniee na Polici. Začel je sestavljati kartoteko favne iz paleogenskill plasti v Sloveniji. Od dunajske univerze je dobil enomesečno štipendijo. Zato je mesec avgust 1957, ko je bival na Dunaju, uporabil /a študij eoceu.ske favne. Skupaj z Alojzijem Šerefjem, asistentom Sekcije za arheologijo in Francetom Drohneloni, asistentom Inštituta zu mineralogijo in geologijo rudarske faknliete, je preiskal pleistocenske sedimente v opekarni Lokarji pri Vodicah. Tu se menjavajo sive mastne gline, temne gline, rumenorjave peščene gline in po ena plast trdnega, drobnozrnatega konglomerata ter debelega, pre-pcrelega proda. Podrobneje je bila preiskana tamkajšnja favna, izvršene pelodne analize in narejeni poskusi preiskav s težkimi minerali in termičnimi analizami. Anton HauiOvš, asistent Geolosko-palcontološkegu inštituta na univerzi, je nadaljeval z raziskovanjem mlajših paleozojskili skladov v okolici Vitanja. Dognal je različne permske Člene, ki doslej tam še niso bili znani. Obdelal je tudi že precej bogato makro favno, s pomočjo doc. dr. Vande Kochansky-Davide pa tudi važnejšo mikrofavuo, ki sta mu omogočili določitev starosti posameznih Členov. Za to potrebne zbruske so izdelali v Inštitutu za geologijo SAZL, Od tujih geologov še vedno obdeluje prof. Othmar Kiihn z dunajske univerze glavonožce s triglavskega pogorja pa iz nahajališč med St. Jan že m in Krmeljem ter severovzhodno od Bučke. Adolf Papp, profesor dunajske univerze, je določil polže in školjke iz Lokat je v pri Vodicah. Ugotovil je njihovo pleistoeen-sko starost. Kratko poročilo o leni je predložil Akademiji v natis. Obdeluje tudi eocenske mi mu lite iz Gračišča pri Kubedu v severni Istri. To bodo prva novejša raziskovanja naše d ti m ulit ne lavne i 11 zato Osnova za vse nadaljnje delo. Doc. Erieh Thenius z dunajske univerze je obdelal molar pleistocenskega medveda iz okolice Vrliovelj. Članek o tem je predložil Akademiji v natis. Mincraloško-petrografska sekcija Načelnik sekcije, honorarni znanstveni sodelavec prof, Jože Duhovnik je nadaljeval s preiskavami domnevnih metamorfnih kamenin z ozemlja med Poljansko in Selško Soro. Material je nabiral na več terenskih obhodih. Diplomirana mineralogiiija Valerija Osierc je nadaljevala z raziskavami sanidina iz Zleiova. Optične in rentgenske preiskave so končane. \ delu so še kemične analize. Pred zgodovinska sekcija Izkopavanje nove paleolitske postaje v jami V l.ozi na Pivki je trajalo od 5. avgusta do 4, septembra 195?. V glavnem je stroške za raziskovanje kril Inštitut za prazgodovino na univerzi v Ljubljani, manjši del izdalkovpn tudi Prazgodovinska sekcija. Od Arheološke sekeijc SAZU je sodeloval pri izkopavanju ing. M. Brodor. Pred izkopavanjem je bil vhod v jamo skoraj popolnoma zadelan. Izkop v širini 2 m se je začel 5 m pred vhodom in je segal 6 in daleč v jamo. Do globine približno 2,20 m so bile ugotovljene naslednje plasti: A. nametano skalovje, B. humusna plast z gruščem iit skalami, vsebujoča neznatne ostanke pra-hislorične keramike, C. bronastorjava ilovica, pomešana z apnenčevim gruščem, D. rjava, z gruščem pomešana ilovica, L. deloma čista sivkasta ilovica deloma grušč, pomešan bolj ali manj s sivkasfo ilovico, s paleolitskimi kulturnimi ostanki in redko ledenodobno favno, F. rdeča čista ilovica, pomešana v spodnjem delu z apnenčevim gruščem. Do 70 cm debela kulturna plast E. je vsebovala nad tri sto kamenih artefakiov, rezil, praskal, strgal, vbodal» svedrov in jeder. Posebno pozornost med njimi vzbuja tipična izjedena konica (pointe à cran atypique). Koščeni inventar zastopa dobro oblikovana koščena konica okroglega prereza, prvi primerek koščenega artefakia v slovenskih kraških paleolitskili postajah, Kostnih ostankov pleistocenske favne se je ohranilo le izredno malo, in sicer od jelenov, med njimi tudi severnega jelena, alpskega svizca in pragoveda. Industrija kulturne plasti razodeva že zelo pozni mlajši paleolitik {grimaIdien) ter spada nedvomuo v zelo pozno fazo wiirmske poledenitve. Pod zgoraj navedenimi plastmi je bila nato v jami izkopana Še sonda v obsegu 4X 2 ni, ki je v globini 5 m pod prvotnim jamskim tlom dosegla skalno dno. V sondi so se menjavale rdeče in rumene ilovice z neznatnimi gruščnatimi vložki. Y njihovem spodnjem delu sia bila odkrita dva močno paiinirana odbitka sileksov, Jamo V Loži je potemtakem pozna! že človek srednje-paieolitskc dobe. Ali je zapustil še znatnejše kulturne sledove, bi moglo pojasniti le nadaljnje raziskovanje. Obdelava kulturnih ostankov jame Y Loži je že skoraj dovršena. Granulo metric na raziskovanja vzorcev plasti so v teku. Za Bibliographic annuelle de 1'age de la pierre taille (palčo-I i t h iq u e-m csol i t h i q ne) So bili sestavljeni podatki in odposlani prof. R. Yaufreyu v Pariz. Prav tako so bili izdelani bibliografski porla tki in poročilo o paleolitskih raziskovanjih v Sloveniji za Cowa Bibliographic, Current publications in old world archaeology, Cambridge, USA. Prof. Brodar se je kot član častnega komiteja udeležil proslave SO-letnieC H. Brcnila v Parizu. Na univerzi v Gradcu je predaval o paleolitiku Jugoslavije, na TI. zborovanju slovenskih geologov v Ljubljani pa je imel predavanje Pregled dosedanjih paleolitskih najdišč v Jugoslaviji. Sekcijo so obiskali prof E. Guenther iz Kiel a. prof. D- M idler-Using iz Gottingenn in prof, Riek iz Tiibingena. Publikacije Članov in sodelavcev Inštituta za geologijo S. Prod er. Zur Frage der Tlohlenbarenjagd und der Höhlenbärenkultur in den paläe!¡tischen Fundstellen Jugoslawiens. Quartär, 9, Renn 1957, str. U7—159. F, Drobne, R. Pavlovec in A. Sercelj, Pleistoccnski sedimenii iz opekarne Lokarji pri Vodicah [pripravljeno za tisk). A. Papp, Bemerkungen Uber Mollusken ans T.okarjc nördlich Ljubljana. Razprave IV. razr, SA ZU, 4 (v tiskti). R.Pavlovec, Prvi poskusi z morfometrično metodo v Jugoslaviji. Referat na H. jugOftl. geol. kongresu, (pripravljeno za objavo v kongresnem zborniku). R. Pavlovec. ZgOrnjeeucenska favna iz okolice Drniša v severni Dalmaciji (pripravljeno za tisk). R.Pavlovee, Cardium dalmatimim Dain. in Cardium gratum Defr, iz. dalmatinskega eocena. Geologija (v tisku). — 1?8 — [. Rakovi C, Pleistocenski sesalci izpod previsa Crvena Stijena pri Petrovičih v Črni gori. Glasnik Zcmaljskng muzeja, Sarajevo [v tisku). A. Ramovš, Stratigrafsfci razvoj in nomenklatura Zgoinjepermflkii skladov v Sloveniji in primerjava z razmerami drugod v Jugoslaviji Referat na II. jugosl. geul. kongresu fpripru vljeno za ohjavo v kongresnem zborniku), K Then ins. Über einen kleinen Bären aus dem Pleistozän von Küstenland nebst Bemerkungen zur Phylogenese der plio-pleistozünen Kleinbären, Razprave JV. rtizr. S AZU. 4 [v tisku). jj* — 179 ■ institut za riofooijo I. Splošno stanje V letu 1957 glede sestave kadra, opreme in organizacije ni bij o bistvenih sprememb. Za delo na terena jc Inštitut prejel denarne podpore od ljudske oblasti v i-R Čini gori in od Sklada za pospeševanje gozdarstva. Operativne gozdarske ustanove pa so krile stroške terenskega proučevanja gozdnih parcel. Začele so se akcije oziroma nadaljevale; 1. za limnološko raziskovanje Blejskega jezera, 2, v Triglavskem parku in 3. ob bregovih morja v Slovenskem Pri morju, II. Raziskovalno delo A. 1 ure tisk o delu: a) LR Slovenija. Fn vni stična raziskovanja v 1'rigiavskem parku (Carnchltti-Michieli). Proučevanje metuljev okrog Gorice in Bohinja (Carneluifi): anlropodske in talne favne na Krvavcu [pasti z etilenglikolom] (Camelutti); insckčske favne na Rledu (Hadži); lovske favne v Beli krajini in na Notranjskem (Matjašič) in talne favne s pomočjo pasti z etilenglikolom v okolici Kamnika (Matjašič), Trinajst večjih ekskurzij (110 dni) obenem s kartiranjem je bilo namenjenih raziskovanju flore in vegetacije slovenskih gozdov (Wraber), b) Na jadranu (Rovinj). Nadaljevanje raziskovanja panto-podov in dekapodov (Matjašič), kopne favne embidije (Miehieli), favne ohrežne mivke ter trat pozidonije zosfere (Hadži). e) Skupna ekspedieija v LR Črno goro kot tretje nadaljevanje že začetega dela {jamska favna Vjctcrnice in drugih jam, favna Skadarskega jezera, kopenska, kraška in planinska favna). č) Botanična ekskurzija v NR Bosno in Hercegovino ter Makedonijo (WrabeT). B. Laboratorijska delo. Ves obilni biološki material, zbran na številnih ekskurzijah, je sortiran in prepariran ter deloma že obdelan. Pri tem je prišlo do pomembnih ugotovitev, na primer odkritje nove mikrofavnule na naselbinah jamskega cevka rja m ari f ugi je, uspešno gojene v akvarij 11 (z novo vrsto folikulini' fin v, prvo v sladki h voda L Jugoslavije). Iz Obodske pečine je bil ugotovljen spclcokaris z epizoičnimi temliocefali (Matjašič). Izdelane so bile rajonske karte nizke divjadi Slovenije (Matja-šič) in monografska študija o favni metuljev Triglavskega parka (Michieli in Carnelutti); raziskavan je bil mehanizem spreminjanja barv pri nekaterih heteropterih (Michieli); proučevane so bile skototaktičue reakcije pri Členonožeih (disertacija tovariša Michieli j a); analizirane so bile rasne dilerenciacije majhnih populacij nekaterih vrst metuljev (Michieli); analizirau je bil insektski material, nalovi jen z uporabo Fluorescenčnih svetilk (Michieli); izdelana je bila monografija nekaterih lipološko zua-čilnejših gozdnih področij (Pohorje, Triglavsko pogorje. Slovensko Prlmorje) [\Vrahcrl; izdelani so bili številni elaborati na osnovi terenskega proučevanja gozdnih združb (VVraber), karta gozdnih združb Pokljuke (Wraber), dokončana je bila morfološka analiza hogaiega materiala opilionov iz Portugalske (lladži); raziskovani so bili rozctni orgauei pri ktenoforah (Iladži) in analizirana jc bila favna v morski mivki (lladži), III a) Aktivna udeležba celotnega kadra Biološkega inštituta pri simpoziju ob letni skupščini Nemškega zoološkega društva, ki je bil v štajerskem Gradcu (junija 1957). s temo; »Posebnosti kraške favne«. Člani inštituta so imeli referate in se udeleževali diskusije. Beferati bodo objavljeni leta 1958 v »Verhandlungen der Dentschen Zoologischen Gesellschaft«. Pri simpoziju so sodelovali tudi z.ooiogi iz ostale Jugoslavije. b) Član Biološkega inštituta dr. Wraher jc organiziral: 1. raziskovalno ekskurzijo poljskih botanikov in jih spremljal po planinah Slovenije, 2. proučevanje sestojev domačega kostanja po ing. Benčat'u, slovaškem gozdarskem strokovnjaku. Carnelutti in Miehieli sta sodelovala pri ekskurzijah češkoslovaške ekipe, ki se je ukvarjala s proučevanjem naše favne mikroniamalij in njihovih klopov v zvezi z menlngoencefali-tisoui. IV. Sodelovanje z drugimi ustanovami Člani Biološkega inštituta so vzdrževali že od prej vzpostavljene delovne zveze s številnimi domačimi in tujimi ustanovami (I ermi no loška komisija, Odbor za urejevanje lavne, flore in geje Slovenije, Sektor zu lovstvo pri IGLGS, Zavod za poučni in šolski fit™, Zoološki muzej v Ljubljani. Zavod za spomeniško varstvo, Uprava za gozdarstvo LRS, Botanični iu Zoološki inštitut univerze, lušiHut za pedologijo AGV fakultete, Šumarski inštitut v Skopju, Prirodno naučili muzej v Skopju, Inštitut za šuma rs t vo i drvim indnstriju LR BiH itd. Aktivno so sodelovali tudi v številu i li domačih in tujih strokovnih in znanstvenih društvih. V. Publ i k a ci j c Težave publiciranja se večajo tako. da se kopiči vedno več že izdelanih rokopiso\ in smo zato prisiljeni puhlici rat i v večjem obsegu v inozemskih časopisih. Veliko novih rezultatov je objavljenih v obliki kratkih poročil (»pisem uredništvu«) v Bulletin scientifique, ki ga izdaja Akademijski svet FLRJ. Za tisk pripravljenih in objavljenih je bilo 27 originalnih zuan-stvenih prispevkov (Carnelutti 3, Michieli b, Matjašič 6, Wra-ber S in Iladži b}. VI. Na študijskem potovanju se je mudil asistent Michieli (Tiibingen). Vil. Popularizacija Razen večjega števila Člankov v Proleusu in drugih revijah so člani Biološkega inštituta predavali pri radiu v seriji Radio univerze. Vodja inštituta je v zvezi s tem poročal o organizaciji, ureditvi, problematiki in uekaterih rezultatih dela Biološkega inštitutu. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN CEJE SLOVENIJE Kljub temu, do se je delo v zveznem merilu popolnoma ustavilo, smo v našem Odboru nadaljevali z delom. Natisniti smo dali vefije število kartotečnih lisi kov in izdelati vzorec v obliki štampiljke s potrebnimi oddelki. Sedaj ne vpisujemo podatkov le za Slovenijo, ampak tudi nove literarne podatke za celotno Jugoslavijo. 7. deli prof. E. Maverja in J.Lazarja smo dobili osnovo za celotno kartoteko flore Slovenije. Po zaslugi zunanjega sodelavca can d. bioL Save Breliha je Odbor pridobil zanesljive podatke za čez 300 vrst perojcdov (inalophaga) in za 70 vrst mikromalij. Nadaljevali smo z izpisovanjem metuljnih, opilinnskih in psevdoskorpionskih vrsi. Dr, J. MatjaSič je prispeval popolno kartoteko teninocefalov Jugoslavije, INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Interni oddelek Znanstveno raziskovalno delo Interne klinike je bilo usmerjeno tudi to leto v napore /a objektiviranje splošnega patološkega procesa v organizmu, ki dobi odraz z dosedaj razpoložljivimi metodami predvsem v biokemičnih analiza Ji seruma, to je seru ms kili beljakovin lipoproteinov, glukoproteiuov, elektrolitov, pil itd. 1. Sodelavec prof. dr. Volavšek. Uvedene so bile nove metode in nadaljevan je bil sistematični študij in praktična aplikacija že vpeljanih endoskopskih kliničnih metod — iapara-skopija, gastroskopija, katetrizacija, angiokardiografija, separi-rana angiografijn malega krvnega obtoka pri analizah in proučevanju putofiziologije krvnega obtoka, posebno v zvezi s prirojenimi In pridobljenimi angi opatijam i. 2. Sodelavci: doc. dr. Mahkota, znanstveni sodelavec ing. Dolar, dr. Jagodic. Opravljene so bile raziskave na obširnem kliničnem gradivu serumskih beljakovin v posameznih bolezenskih stanjih. Uporabljena je bila trias elekiroforcza (protcino-gram, lipidogram, lucidogram). Rezultate je bilo mogoče strniti v posamezne konstclacijske tipe trias elektroforeze, karakteristične za določena bolezenska stanja. S to mciodiko je bistveno obogatena elektroforeza proiehiov sama, ker je z njo poglobljen vpogled v posamezno faze reaktivnega vnetja, posamezne stopnje difuzne okvare jeter in ledvic, razširjen naš vpogled v kvalitativne značilnosti parupioteinov luielotna in makroglobulineniij (o tem dejstvo vanju sta izšli dve publikaciji). Ista skupina proučuje tudi metabolizem lipoidov posebno v zvezi z arteriosklerozo, diabetesom in lipemičnimi stanji. Skupina se približuje dokazu soudeleženosti motenj metabolizma pri nastanku ateroskleroze oziroma dokazu aktivne in latentne faze aterosklerotičnega procesa (dve publikaciji) Zavedamo se, da z vsemi omenjenimi metodikami zajame t no v glavnem le spremembe (posebno pri reaktivnih vnetjih), nastale v inezenhimu oziroma rnetabolizmu osnovne mezenhimalne substance ter delno imunološke procese. Kvantitativno so v pripravah nadaljnje študije iste problematike, ki bodo pa zajele zgodnje spremembe na parenhimu po eni strani, ter kvalitativno opredelile posamezne imunološke procese. Slednje ne iz infek-tivno in alergično imunološkega stališča, marveč imunopato-loškega gledišča. V ta namen je v pripravah šiudij nizi mat skega metabolizma (transamiiinzni sistemi in aktivnosti drugih enzi-mov v serumu) dalje imunoeleklroforeza z antihumanim serumom, an H revmatičnim in anfihepatitičnim serumom itd. — V načrtu je raziskovanje opredelitve C-reaktivnega proteina, properdina itd. Rezultate bomo skušali poglobiti tudi z uporabo polarografijc. 3. Sodelavca: doc. dr. "Varguzon, doc. dr. Ha nič (Mikrobiološki inštitut). Serologija reaktivnih vnetij, v prvi vrsti revina-tizmu in drugih stanj akutne uvtoingresije (plevriiis, nefritis), s pomočjo AST testom in Waaler-Roeejevo reakcijo. Potrjena nespecifično s i omenjenih testov in odkrita praktična klinična pomembnost posebno v diferencialni diagnozi evolutivnih kroničnih reaktivnih oziroma bakterialnih vnetij na endokardu ter diagnostiki difuznih mezenbimopatij. V programu je razširjenje tega študija z drugimi testi (antihialuronidazni test itd.). O delu sta izšli dve publikaciji. i. Sodelavec asistent dr. Aecetto. V zadnjem letu smo usto-novili koagula.cijski laboratorij, kalerego namen je dvojen: a) diagnostično opredeliti koaguloaijska obolenja v smislu določevanja posameznih kongulaeijskih faktorjev, b) iz raziskovalnega stališča obravnavati razširjenost posameznih koagula-cijskili motenj na področju I.RS, kakor tudi ugotavljati posamezne koagulacijske motnje, ki nastopajo pri spremembah beljakovinske slike. Letos smo osvojili osnovne metodike določevanja kvalitativnih izpadov posameznih faktorjev koagulacije, v prihodnjem letu pa borno prešli k kvantitativnim metodikam določevanja istih. Obravnavajo se še nadalje morfološke karukterislike bu-kalne mu koze v zvezi z R12 avitaminozo, o čemer sta izšli dosedaj že dve publikaciji. Izvlečke našega dela je bilo opaziti v zbirnih hematoloških referatih s področja hematologi je v inozemstvu v letu 1957. 5. Sodelavca asistent dr. Aecetto, asistent dr. Bohinjce. Uvajajo se sodobnejše imun o hematološke metodike v praktično aplikacijo ter raziskovalno delo sodobnega problema imunoh.ema.to-patij. 6. Sodelavec asistent dr. Bohinjec. Nadaljnje se sistematično ki i nično vrednotenje glukukortikoidne terapije in širjenje njene široke klinične indikacije, nadalje citostatične ierapije, — Prizadetost kodeksa suprarenalke v napredovalih anemijah s pomočjo obremenitvenih testov za funkcionalno sposobnost korteksa, 7. Sodelavca asistent dr. \ ari. dr. Cibic, Proučujeta meta-bolizem elektrolitov nasploh, posebno pa pri kroničnih lnezen-himopatijah, ne le onili, ki zajamejo ledvični parenhim s posledičnim patološkim izločen jem kalija in natrija in spremembami pil, marveč tudi ostalih. Odkrita je hipokaliemija pri difuznem panarteritis nodosa kot osnovni simptom. PolinevritiČna simptomatika, tako tipična za to obolenje, je po vsej verjetnosti predvsem odraz hipokaliemije (ena publikacija). V teku je študij in dokazovanje motenj eleklrolilnega inetabolizma, predvsem kalija pri tireotoksikozi. Odkrila je hipokaliemija. ki ima za posledico obširne spremembe v trofiki mišičja pri teh stanjih (invatonije), dokazljive tudi histološko. Ista skupina se ukvarja z izotop.sko problematiko (diagnostično iu terapevtično). Nadaljuje se delo iz leta 195(i. v načrtu je zasnova izotop skega kliničnega in raziskovalnega laboratorija, ki naj hi se s časoin razvil v biofizikalni laboratorij na Interni kliniki. Sodelavci dr, Mahkota, dr, Rosina, dr. Košuta. Nadaljnje se klinično vrednotenje peroralne ierapije diabetesa ter študij elektrolitnih premikov v zvezi z dekompenziranim nieiaboliz-mom pri diabetični acidozi. V načrtu je osnovanje res p i m toni ega centra mi Interni kliniki, v sodelovanju s polikliniko; osnovanje različnih dispanzersko urejenih ambulant posameznih vej interne medicine (hematologija, endokrinologija, gastroent.erologija, alergija), ki ne bodo imele le praktičnega, pomena glede na proučevanje terapevt.ičnih uspehov iu njihovega vzdrževanja, marveč predstavljajo bazo za statistično proučevanje posameznih obolevnosti v merilu področja ljubljanskega okraja in delno tudi v republiškem merilu, ter bazo za eventualne potrebne preventivne ukrepe. Ortopedski i ti travmatološki oddelek 1. Obsežne preiskave o spremembah sestavin sinovialuih eksudafov pri raznih sklepnih obolenjih, ki jih vršimo že več let, smo tudi v letu brez prekinitve nadaljevali. Preiskali smo v tej dobi ■vsega nekaj nad 40 eksudatov in pripadajočili serumov. V vsaki preiskavi smo določili po ¡0 različnih komponent. Analiza eksperimentalnih podatkov dopušča domnevo o razlikah v strukturi hialuronske kisline pri različnih obolenjih. Tehnika eksperimentov, ki so potrebui za dokaz te domneve, je zelo komplicirana in težavna. Kljub sistematičnim naporom nam še ni uspelo, izdelati primerne metode, ki bi bila uporabna v ta namen. Temu so v prvi vrsti vzrok velike eksperimentalne težave; prav gotovo pa je delo počasneje napredovalo tudi zaradi tega, ker zanj nismo imeli trn razpolago prav nobenih sredstev - piti za material niti za osebne izdatke. Slednje je bilo naj-občutneje. ker smo izgubili asistentko-sodelavko (ing. M. Hud-nik), ki je večino svojega časa posvečala delu ob te; problematiki. Kljub navedenim težavam je delo v tej smeri v preteklem letu znatno napredovalo iti ga brez prekinitve nadaljujemo, Navedeno raziskovalno delo se je izvrševalo na Ortopedski kliniki in na Inštitutu za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Kemijski del preiskav vrši predstojnik Inštituta za kemijo Medicinske fakultete doc,ing. Dušan Stncinpri delu jc sialno v pomoč en laborant. 2, Transplantacije konserviranega kostnega tkiva so se prav tako nadaljevale in je bilo v letu 1957 izvršenih nadaljnjih 49 transplantacij. Primerjalna opazovanja vreščanja na različne načine konservi ran i h komoio-transplantatoT do danes ne kažejo razlik niti v kliničnem poteku niti v procesu vraščanja trans-plantata samega. Ker je za vrednotenje končnih rezuliatov potrebna opazovalna doba več let, bomo z delom tudi v letu 1958 neprekinjeno nadaljevali. Sodelavci: serijski bakteriološki pregledi prof. tir. Milica \'alentinčič; tehn. vodstvo Bone-Banka; kartoteka in registracija sestra Slaviea Marinič. 3. Uporaba radijskih izotopov v zdravljenju kroničnih sklepnih obolenj hrbtenice, s katerim smo pričeli v ietu 1935, je pokazala zadovoljive klinične rezultate, in v Iela 1957 je bilo s preparatom iborium X zdravljenih nadaljnjih 42 bolnikov. Vodijo se klinične iu laboratorijske preiskave in se zbira točna dokumentacija o zgodnjih in kasnih rezultatih tovrstnega zdravljenja. - ISi — V deseti L serij ah je hilo s preparatom Thorium X do danes zdravljenih 99 bolnikov. Z zdravljenji in opazovanji bomo v letošnjem letu nadaljevali. Sodelavca: višji asistent dr. France Debcvec, Ortopedska klinika; ing. dr. Lado Knsfa, Inštitut »Jožef Štefan«, 4. V letu 1957 je bilo zaključeno raziskava a je pojava prirojenih anomalij kolčnih sklepov pri prebivalstvu v območju Dolnje Zete v Črni gori, Pregledanih je bilo 589 otrok od 0 do 2 leti starosti in je bilo pri teh ugotovljenih patoloških sprememb na kolkih 40,58 % prirojenega izvora. Prvi rezultati preiskav so bili podani na kongresu Zdravniškega d rušiva Crnc gore v Ti tog radii novembra 1957 v referatu: Urodene mal formacije kuka u Don jo j Zct.i, ki bo izšel v posebni kongresni publikaciji. Kontrolna slikanja leta 1954 prvič pregledanih otrok pa so pokazala značilne posebnosti v spontani evoluciji displastičnih sklepov in omogočajo nadaljnji študij poedinih kriterijev za rano diagnozo kongcnitalne displazije kolka. Predvideni so nadaljnji rentgenski kontrolni pregledi in nadaljnji študij nakazane problematike. Sodelavci: dr. N. Zlatarov, Celi nje; dr, F. Šoc, Risan; doc, dr. V. Cupic, Beograd. Kirurgični oddelek V letu 1957 smo vse naše raziskovalno in znanstveno delo usmerili v kirurgijo žilnih transplantatov. I porabljali smo alo-plastične proteze, ki so se pokazale za neuporabne. Za leto 1958 je na programu nadaljevanje šIndija o žilnih transplantatih in parakorporealna cirkulacija krvi v eksperimentu in mogoče operacija pri odprtem srcu na človeku. Sami smo skonstruirali aparat za pa ra k or po real no cirkulacijo, katerega uporabljamo v eksperimentu. Dosedanji rezultati so po-voljni. Publikacije prof. dr. B. Lavriča v letu 1957: 1, Nekaj misli i m pripomb k razvoju kirurgije danes. Zdravniški vcsfnik XXY1, 1-Í. str, 1-3. 2, Kolaps i reakcija {skupno z dr, Furlanom in dr. Goldmanom), Zbornik rado v a X. kongresa ftizjologa FNR J, Sarajevo 1957, str. 5—6. 5. A p ropos d'ua cas de fistule artério-veineaae da as le poumon (skupaj z dr, Koša kom). L yon Chirurgical, Tome 55, Nr. 4, julij 1957. 4, The Trend of Modern Surgery in Yugoslavia (skupaj z dr. Zdravi Eem), The British Journal of Clinical Tract ice, Vol. It, No. 10. oktober 1057. V tisku: 5. Oklu zija likvorskih fistula u fossi cranii anterior, za Acta C hirurgiea J11 goslavica. G. Hcconstruclion of Arterial Circulation (skupno z dr. Košakoin), za British Journal of Surgery. 7. Double Coarctation of lite Aorta. A report of a Rare Case treated by Aortic Ligation and By-pass Crafting (skupno z dr. Ko-Sakom), za Lancet. Predavanja: 1. Nekaj o opeklinah. Predavanje v okviru Rdečega križa, dne 9. januarja 1957. 2. Resekcija pljuč pri tuberkulozi. Slovenska zdravniško društvo. 11. januarja 1957. 3. Diaphragm al ne hernije, predavanje na Golniku, 11. julija 1957: 4. OkluzLja likvor fistule v fossi eranii anterior, predavanje na sestanku Kirurško-ortopcdske sekcije v Portorožu in na Kongresu plastičnih kirurgov, 7. oktobra 1957. 5. Kirurgija roke, predavanje v Izoli, 2. novembra 1957. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija za občo in narotino i g o r! o v i n o Tudi v letu 195? je Sekcija nadaljevala z deli. začetimi že v prejšnjih letih. Za agrarno skupino Le ksikona za gospodarsko in socialno zgodovino Slovence p jc bil pred isk utiran prvi del referata tir. S. Vilfana, Zemljiška gospostva. Nov zvezek Srednjeveških urbarjev za Slovenijo, ki je v pripravi, bo obsegal edieijo starejših urbarjev za nekdanjo bri-ksenško posest na Blejskem in v Bohinju. V ta namen je akad. M. Kos delal v arhivih v Brikscnu in Bozcnu. Zaradi pomanjkanj« kreditov še ni mogla iziii za tisk pripravljena edicija starejših urbarjev za freisinško posest na Slovenskem, ki jo je pripravil znanstveni sodelavec dr. P. Blaznik. Nadaljevalo se je delo za TIistorično-topoMrafski leksikon srednjeveške Slovenije (akad dr. M. Kos. docent dr. F. Ilaupt-mana). Za delo o gradovih na Slovenskem je bil sestavljen alfabc-tarij kot osnova za zbiranje podatkov iz arhivalnih in drugih virov, Z izpisovanjem in obdelovanjem arhivalnih podaikov za gradove iz obsežnega kompleksa zapuščinskih inventarjev plemiških rodbin, ki jih hrani Državni arhiv LRS v Ljubljani, je začela arhivnrka Majda Smoletova. Nadaljevalo se jc delo pri mednarodnem znanstvenem podjetju *Reper torij srednjeveških virov s. V ta namen je koordinacijski odbor historičnih inštitutov treh jugoslovanskih akademij sklical več sej v Zagreb; sestanka glavnega odbora za reperiorij v Rimu. 5. in 6. novembra 1958, pa sta se za Jugoslavijo udeležila akad. dr. M. Kos in asistent M. Kurelac iz Zagreba. Retrospektivna slovenska historična bibliografija- Z oddajo 1705 listov za bibliografijo člankov je bil zaključen pregled koroških historičnih revij, razen »Caiinthie*, ki je še v delu, od splošnih revij pa pregled časopisa lliyrisches Biait. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih, del v znanstvenih knjižnicah Slovenije, Pregledana je bi J a nadaljnja partija kujiž- m!i fondov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, do približno polovice Študijska knjižnica v Mariboru, evidentirane pa so bile primorske revije v Mestni knjižnici v Piranu, To delo, kakor tudi retrospektivno historično bibliografijo vodi oziroma opravlja honorarna znanstvena sodelavka dr. M. PiveC-Štele, V seriji del Sekcije je izšla monografija: Josip Žnntar, Svilo-gojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 1 (>. do 20. stoleija. Sekcija za zgodovino umetnosti kabinetno delo. V prvi vrsti smo nadaljevali s sestavljanjem kartoteke slovenskih umetnostuozgodovinskih spomenikov, ki je urejena topografsko, Vzporedno s tem delom smo ekscerpirali tudi razne periodične in lokalne publikacije in rokopisne kronike. Ta kartoteka je postala nepogrešljiv znanstveni a parat, ki je v študijske namene že dostopen. Tudi topografsko urejena fototeka se je pomnožila, vendar bolj v negativih kot pa v kopijah, Izredno dragoceno gradivo se nabira v zbirki arhivaluili virov, ki naj bi služili kot priprava za izdajo Virov za umetnostno zgodovino Slovenije. Največ zbranih podatkov zadeva pozno 16. stoletje in baročno t a zd obje. Posebno mnogo novih momentov vnašajo v poglavje o arhitekturi, tako da vabijo kar k reviziji dosedanjih topografskih izsledkov. Zaradi pomanjkanja kredita smo sredi leta delo omejili, zbiranje atliivalnih virov pa sploh ustavili. Da smo mogli vsaj S temeljno kartoteko do konca leta nadaljevati, se moramo zahvaliti tovariškemu sodelovanju S konservuturškim oddelkom MLO Lj ubljaua. Terensko delo. Načrt za leto 1957 je obsegal mnogo širši program, kot pa nam ga je uspelo uresničiti. Odpasti so morala vsa kompleksna raziskovanja zaključenih geografskih predelov, Edina večja terenska akcija je bilo petdnevno potovanje na Štajersko, čigar glavni namen je bilo fotografiranje nekaterih najpomembnejših umetnostnih spomenikov v Zgornji Savinjski dolini, v okolici Celja, Konjic, Ptuja in Maribora. Potovanje smo izvedli s podporo Umetnostno zgodovinskega društva. Med po-memhnejšiini odkritji na tej poti moramo omeniti dve slikani gotski tabli iz časa okoli leta 1520 pri Sv. Joštu nad Dreto in ftergauiovo sliko sv. Alojzija v Siuartnem ob Dreti. V okolici Motnika in Trojan smo preiskali in revidirali spomenike poznogotske arhitekturne plastike. Mikaven umeinostnozgodovinski diagram, ki pa še ni do kraja razčiščen, se je nakazal ob obiska Pivke V sektorju Postojna—Kneza k. Ozemlje je umetiiostnozgodovinsko sicer revno, ker so turški napadi uničili večino prič Starejše umetnosti, Uiuetnostnogcografsko pa se nakazuje problematika prostora med pravim kraškim in dolenjskim prostorom z močnim poudarkom na ljudskem umetnostnem izrazu, Posebno presenečenje je prineslo odkritje nekaterih zelo kvalitetnih baročnih plastik, med drugimi tudi oltarja sv.Trojice v Slavini, ki ga lahko uvrstimo med doslej neznana dela kiparja Francesca Robba. Po sledeh gotske arhitekturne plastike smo pregledali okolico Kranja in Preddvora, Y sodelovanju z Mestnim muzejem v Kranju smo med pripravami za razstavo srednjeveške plastike na Gorenjskem revidirali spomenike gorenjske srednjeveške plastike. Med novimi odkritji naj omenimo Marijin kip na Suhi pri Kranju, delo rezbarja Jakoba iz Loke, kip sv. I-ovrenca iz Kokriee. ki pripada dletu Mojstra prjmskovske Madone in Iinago Pietatis, delo Rezbarja sopotniške Madoue. Relief iz Nemškega Rovta (Srečanje pri Zlatih vratih) in fragment sedeče Marije iz Stražišča pri Kranju sta se izkazala kol izdelka koroškega mojstra Casparja iz Brez. Tudi sicer se je delež koroških mojstrov na Gorenjskem točneje zarisal. Enako velja tudi za furlanske stilne elemente — prim. n. pr. kip sv. Jakoba v Ratečah. Načelnik Sekcije, akad. dr. France Stelč se je udeležili sestanka Mednarodnega komiteja za umetnostno zgodovino v Bonnu. V SalzhurgU je predaval v okviru Muzejskega društva o srednjeveški umetnosti na Slovenskem, s posebnim ozirOin na salzburške zveze. Sodeloval je tudi na kongresu jugoslovanskih kotiservatorjev v Vrnjački Banji. Strokovni sodc.lavcc Sekcije dr. Emilijan Cevc je v novembru u a povabilo Bavarskega Nacionalnega muzeja v Miincbenu in Inštituta za raziskovanje umetnosti merovinske in karolinške dobe v Erlangenu obiskal Zahodno Nemčijo, predvsem Bavarsko. Obisk muzejev in pomembnejših bavarskih umetnostnih spomenikov je razčistil več vprašanj naše umetnostne preteklosti, v prvi vrsti srednjeveškega kiparstva. Med najpomembnejšimi rezultati lahko omenimo revizijo izvora renesančnega Mojstra škofa Raubcrja, avtorja Andrejevega oltarja in nekaterih nagrobnikov v Gornjem gradu, čigar korenine segajo proti Augsburgu in v gomjeavstrijski krog donavske šole. Posebne pozornosti je bila deležna tudi protestantska molil niča v Golcah pri Celju. Izkazalo se je, da je to doslej naj- starejša znana, prosto stoječa in ad lioc sezidana protestantska sakralna stavha, kar jih v Srednji Evropi pozuamo. Izražena je biia želja, da bi izšla posebna monografija o njej tudi v nemškem jeziku. Uspelo nam je navezati tudi sodelovanje in zamenjavo literature z nekaterimi tujimi umetnostnimi ustanovami, med drugim s Centralnim inštitutom za umetnostno zgodovino v Miinefieuu. Sekcija za arheologijo Sekcija za arheologijo se je v letu 1957 omejila v glavnem na notranja znanstvena ter na preparatorska in eksperimentalna dela- Terenskih raziskovalnih del zaradi majhnih dotacij ni mogla vršiti. Drugim znanstvenim ustanovam arheološkega značaja j C mogla nuditi le strokovno pomoč, medtem ko je materialna pomoč, ki jo je sekcija dajala doslej, povsem odpadla. Terenska dela. Delo je bilo omejeno le na nekaj manjših sondiranj, ki so se pa zaradi nezadostnih kreditov morala ustavili. Iz istih razlogov se predvideno raziskovalno delo ni moglo začeti. Odpadla so vsa raziskovanja v Šempetru, ki bi jih moral voditi prof. Klemene, dalje v prejšnjih letih začeta dc!a in izkopavanja v Mokriški jami, predvidena za leto 1957, ki bi jih moral voditi strokovni sodelavec ing. Mitja B rod ar. Prav tako so odpadlu predvidena raziskovalna dela na Ljubljanskem barju, ki bi jih moral s sodelovanjem asistentov SAZU voditi prof. Korošec. Ta so bila predvidena zaradi regulacije Iščice. Arheološko sekcija je pa v sporazumu z Zavodom za spomeniško varstvo prevz.ela nadzorstvo pri delih na regulaciji Iščice. Dve manjši sondi velikosti 3X5 in 2X4 sta bili napravljeni ob Resnikovcm kanalu pri Igu. LgOtOvljena je lokacija kolišča, ki je bilo že dalj časa znano po raznih najdbuh. Kulturno gradivo, predvsem keramika, kaže novo stopnjo V materialni kulturi Ljubljanskega barja. \ odja del je bil asistent Sekcije za arheologijo SAZL Staško Jesse. Poleg tega so bili na Ljubljanskem barju — brez izkopavanj — izvedeni topografski ogledi levega brega Iščiee v zvezi z njeno regulacijo pa okolica Sivčevega kanala in jarka Založnica blizu Preserja. Ob levem bregu Iščice se, po posameznih znakih sodeč, nahajata dve novi kolišči; S sondami in daljnim raziskovanjem jih bo treba še točno lokalizirati in raziskati. Pri ogledu Sivčevega prekopa in jarka Založnica so sc pa, kljub obvestilu, da so odkrita nova kolišča, mogla konstatirati le že doslej znana. 1J r. J: top i- 193 — Asistent Staško Jesse je v okolici Rudnika ugotovil čoln, ki leži v šotni plasti, a je delno odkvii in tudi že fragmentiran. Strokovni sodelavec ing. Mitja Brodar je pregledal na področju med Polhovim Gradcem in Horjulom iri jame (brezno na Taboru, Jaka.seva jama in Konča nova jama) ter ugotovil, da za paleolitik ne prihaja nobena v pnštev. S finančno pomočjo Mestnega muzeja v Celju je ing. Mitja Brodar kopal v jami Spchovki, kjer so se vršila izkopavanja že pred drugo svetovno vojno. Kljub pričakovanju kulturnih osta-lin niso našli, pa tadi paleoutološki niaierial je skromen. Inženir Miija Brodar je sodeloval tudi pri izkopavanjih v jami V Loži pri Orehku, ki jih je vodil akad. prof. Srečko Brodar. Pri rekognosciranju terena v Godeških Dobravah na račun kranjskega in skof jeloškega Mestnega muzeja je sodeloval asistent Franc Lebcn. Zaradi zaščitnih del v Ptuju je ob tedanji odsotnosti tamkajšnjega arheologa Sekcija za arheologijo poslala v pomoč arheologinjo Ivo Miki. Notranje znanstveno delo je zajemalo raziskave in študij materiala iz raznih paleolitskili postaj, kakor so Crvena Stijena v Črni gori in Mokriška jama, dalje materiala Jieolitskih postojank, kakor so D m lovka pri Kianju in Danilo v Dalmaciji, materiala iz postojank v začetku kovinske dobe, predvsem razni h najdišč na Ljubljanskem barju ter rimskega materiala iz Prek-murja, Raziskava materiala nekaterih najdišč je končana; pripravlja se končna redakcija za tisk. Sekcija za arheologijo sodeluje z Zavodom za spomeniško varstvo pri izdelavi arheološke in topografske karte Slovenije. Tozadevno je dala vse zbrano gradivo na razpolago in sodeluje pri njegovem končnem urejevanju. V okviru paleobol a ničnih raziskav je asistent Alojzij Šercelj izdelal analize oglja in lesnega materiala raznih arheoloških in pieistocenskih najdišč, tako iz Mokriške jame. Roške spil je, Crvcnc Stijene, jame V I.ozi, Blatne Brezovice, Vodic, kolišča ob Pesnikovem kanalu itd. Palinološke preiskave je pa vršil na Barju, Predjamo, v Vodicah in pri raznih sondah na ljubljanskih terenih. Laboratorijsko delo. Pri tem delu smo nadaljevali z že začetim restavriranjem in konserviraujem raznega gradiva, ki je v laboratoriju že izza prejšnjih raziskovanj. Kavno tako smo nadaljevali z risanjem arheološkega gradiva raznih najdišč. Publikacije in zamenjana knjig. V leiu 1957 so zaradi zastoja v t i sirarn ah izšli 4 zvezki Arheološkega vestnika letnika VII in pivi zvezek letnikn VIII. Ostali zvezki VIII, letnika so pripravljeni za tisk, pa zaradi pomanjkanja sredsiev niso mogli Liti tiskani. Gradivo za prvi zvezek IX. letnika je tudi že pripravljeno. Izšla je razprava Stanka Pahiča, Drugo žarno grobišče v Rušah, kot IV/3, zvezek Razprav prvega razreda SAZU. Za tisk je pripravljena razprava: Stane Gabrovee, Prazgodovinski Bled. Potonanjii in stiki z inozemstvom. Od članov Sekcije se je prof. Klemene udeležil Mednarodnega epigrafskega kongresa v Rimu. Na bazi zamenjave kulturnih delavcev med Jugoslavijo in Poljsko je bil strokovni sodelavec ing, Mitja B rod ar tri tedne na Poljskem. S pomočjo Akademije se je prof. Korošec mudil 14 dni na znanstvenem potovanju na Madžarskem. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Lingvistična sckcija V leiu 1957 je sekcija izvršila tele svoje naloge, določene v pravilniku inštituta: i. Temeljna slovniiku dela a) Za veliko slovnico slovenskega pismenega jezika se je zbralo le nekaj gradiva iz zgodovinskih virov. V narečjih zaradi znižanih kreditov nismo mogli sistematično nabirati* b} Za hislorično slovnico (nadaljevanje Ramovševe) smo nabrali novo gradivo iz narečij. R. Kolarič je lia novo preštudiral vse historične vire od najstarejših lastnih imen in tekstov do celovškega rokopisa vključno pO grafični in fonetični strani. Pri tem jc dognal različne JI O ve momente za zgodovinski razvoj slovenskega jezika. Studijo O tem pripravlja. R. Kolarič je napravil tudi prvi poskus periodizacije zgodovinskega razvoja slovenščine (Ju ž nos loven s ki filolog, Slavistična revija) in o tem predaval na jugoslovanskem slavističnem kongresu v Beogradu. e) Zbiranje iu obdelovanje gradiva za opisne slovnice slovenskih govorov se je nadaljevalo; R, Kolarič je nadaljeval zapis prleškega narečja v sektorju Ptuj —Moškanjci—Formin—Muretinci—Vopošnica ob Dravi — Ptuj. Dognal je, da spadajo govori tega odseka v glavnem že k pesniiko-dravskem delu prleškega narečja; imajo pa tudi sledove haioskega narečja. Meja med temi govori in pomursko-ščavniško-velik onedeljskim govorom teče nekako od Gorišnice do Muretinec ob Dravi pii Borlu. Vse to in drugo zbrano gradivo bo porabil za obširno monografijo o prleškem narečju. Asistent Rigler je dopolnjeval narečuo in zgodovinsko gradivo za svojo razpravo Glasoslovni razvoj predlogov iu predpon na, za, nad, nato razpravo dovršil (ok. 1 Yi pole) in jo oddal za tisk. Dopolnjeval je tudi narečno gradivo za opis jnžnonofranj-skih govorov in nadaljeval z obdelavo vokalizma v južni notranj- Ščitil. — Priobčil jr tudi Članek >K našemu pravorččjut (Jezik in slovstvo, 11). likipe za sistematično raziskovanje narečij zaradi znižanja kredita niso mogle na teren. 2. Slovenski UngOiitiSnty etnografski atlas. 7.a njegov fo-neiično-morfoltoSfei del se je leta 195? zbiralno delo nadaljevalo po raznih krajih Slovenije. Eksplorator T. Logar je zapisal narečno gradivo v 14 krajih (9 v Beli krajini: Vas pri Kostelu, Osilnica, Adlešiči. Preloka, Meflikn, Dragatuš, Dobliče. Vinica, Podzemelj- in 5 v istr.sko-koprskem področju: Pomjan, Krkavče, Korie, Trebcše, Osp). Poleg tega je pregledal celotna področja med zapisanimi govori, da bi se mu ne izmuznil kak doslej nepoznan dialektični pojav, Delo v Beli krajini je v glavnem zaključeno, Preostali govor (Zapodje) bo zapisal v letu 1958. 2e na podlagi doslej .zbranega gradiva je napisal obširnejšo študijo o belokranjskih govorih in jo bo objavil v Slavistični reviji. O istem predmetu je tudi p red ¿t vid na slavističnem zborovanju v Dolenjskih Toplicah, — Nii jugoslovanskem slavističnem kongresu v Beogradu je predaval o izgubi nominalnih koneuie v nekaterih slovenskih primorskih govorih. Za lingvistični atlas je do konta 1957 bilo v celoti zapisanih 169 govorov. Gradivo za atlas prenaša v knrtoteko asistentka Saša Sernec. 3. Zbirka narečnih tekst op se v letu 1957 ni pomnožila, ker zaradi pomanjkanja kreditov nismo mogli na teren. 4. Asistentka Saša Sernec je za bibliografijo vse slooenistike začela prenašati dosedanje gradivo V kartoteko. Izpopolnjevala je tudi gradivo za bibliografijo toponomastikc. 5. Delo za novo izdajo Slovenskega pravopisa je prišlo v tek. Gradivo toliko narašča, da bo obseg nove izdaje vsaj za eno četrtino večji od izdaje f950, 6. Gradivo za Kopitarjevo zbrane spise, 1. knjiga, se je začelo urejati, prof. Na h ti ga 1 dela za knjigo komentar. 7. Člani sekcije Kolarič, Logar in Rigler so se udeležili t. jugoslovanskega slavističnega kongresa v Beogradu. Kolarič in Logar sta imela i ud i predavanje. 8. Dr. V. Suycr je pregledal vse zbirke patentov in kurend Državnega arhiva Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice. Mestnega arhiva Ljubljana in Škofijskega arhiva Ljubljana ter sestavil kartoteko slovenskih prevodov teh patentov in kurend; kartoteka obsega 860 lisikov z označbo, kje so originali v shrambi. — Inštitut je poslal Državnemu arhivu Slovenije, podružnici Maribor, in arhivu v Ceije seznani štajerskih izdaj kurend s prošnjo za sporočilo, aii imajo v svojih zbirkah še druge slovenske prevode. Maribor je sporočil, da ima 40 prevodov, ki jih rti mamo v ljubljanskih arhivih, Celje pa dva. Ker so v tukajšnjih arhivih 4 slovenski prevodi koroških kurend, med njimi najstarejši slovenski prevod patenla Marije Terezije z dne 10. maja 1754, jc Inštitut naprosil Deželni arhiv v Celovcu za informacijo, če imajo v svojih zbirkah še kake druge prevode kurend; prejel je pa žal negativen odgovor. Muzejski knjižnici je skupno z zastopniki Narodne in univerzitetne knjižnice in Mestnega arhiva Ljubljana uredi! zbirko .kurend ter pri tem izločil cfl-. 380 izvodov duplikat.ov slovenskih prevodov, ki jih je Muzejska knjižnica odstopila inštitutu. Inštitut jih bo ekscerpiral in jezikovno obdelal. 9. Člani sekcije so 1957 priobčili: R. Koiarič 8 razprav in člankov, pripravil za tisk 2 razpravi; T. Logar 2 razpravi, pripravil za tisk 3 razprave; j. Rigler 1 razpravo, pripravil za tisk 1 razpravo, pripravlja pa tudi disertacijo. Slovarska sekcija V letu 1957 so delali kot stalni nastavljenci v slovarski sekciji Inštituta za slovenski jezik: načelnik Božo Vodušek, strokovni sodelavec dr. Lino Legiša, asistentka Joža Mezetova in tehnična strokovna sodelavka Marija Dolenčeva — vsi zaposleni 2, Organizacijo in kontrolo izpisovanja in pa z urejanjem materiala za projektirane slovarske izdaje Akademije, zlasti za Priročni besednjak slovenskega jezika. Razen njih je bil zaposlen v tej sekciji tudi znanstveni sodelavec dr. France Bezlaj, ki pa je opravljal samostojno raziskovalno delo. Honorarnih sodelavcev pri splošnem leksikografsketu delu je bilo 26, pri onoma-stičnem izpisovanju, ki ga vodi dr, F. Bezlaj, sta bila 2, vendar se je do konca leta skupno število znižalo na polovico. Pregled v letu 1957 nabranega kartotečnega gradiva za Priročni besednjak slovenskega jezika (po stanju z dne L januarja 1958) je naslednji: a) Stara in ljudska literatura .... 23.000 listkov b) Literatura 19. stoletja Poezija 2,586 listkov Umetniška proza 47.090 listkov Znanstvena proza....... 15.259 listkov Skupaj literatura 19, stoletja . . - 64.935 listkov — 198 — c) l iteratura 20, stoletja Poezija ..... 5.1list ko v 7,792 listkov 8.433 listkov 664 listkov 4.766 listkov Umetniška proza Dramatika . Otroška literatura . Revije in časopisi . Skupaj literatura 20. stoletja č) Besednjaki 19. stoletja. . . d) Novejše leksikalno gradivo . 26.850 listkov 10.020 listkov 22.380 listkov Skupaj . 147.185 listkov Stanje kartotečnega gradiva z dne 15. januarja 1957 (ko je bil napravljen pregled za leto 1956) je znašalo .... 1,764.824 listkov Skupaj torej stanje dne f. januarja 1958 . 1,912.009 listkov Letni prirastek kartotečnih listkov se jc v tem letu znižal glede na objektivne okoliščine, zaradi katerih se število stalnih nastavljeneev sekcije ni moglo vzdigniti, število honorarnih iz-pisovalcev pa se jc zmanjšalo. Vendar je bilo v tem letu več ali manj «končano izpisovanje manj pomembnih avtorjev 20. stoletja, zaključeno je bilo poglobljeno izpisovanje Levstika in v glavnem tudi Stritarja s celotnim izpisom Zorina. Slovenske narodne pesmi so se eksccrpirale zelo podrobno in število v pregledu omenjenih listkov se nanaša zaenkrat samo na prvi del Štrekljeve zbirke. Hkrati se je začelo sistematično zbiranje izrazov naše znanstvene liieraiure od Vodnika naprej. Kar zadeva novejšo umetniško literaturo, je bil napravljen in deloma že uresničen načrt za izpisovanje po strokah (na primer dramatika, otroška liieratura) in ekscerpiranje poezije je seglo do najnovejšega Časa. Zbiranje materiala iz slovarskih del je sicer nekoliko zaostalo: primerjalno izpisovanje besednjakov ji rej š njega stoletja se je nadaljevalo v skrčenem obsegu, pač pa so lhla prenesena na listke celotna Pleteršnikova dopolnila k lastnemu besednjaku in izpisan je bil v pretežnem delu tudi Breznikov izvod Pleteršnika, ki vsebuje zelo dragoceno zgodovinsko gradivo. Od virov, ki segajo nazaj v 19, stoletje, se je nadaljevalo, prav tako v skrčenem obsegu, izpisovanje Dalmatina, to pot v primerjavi z novejšimi prevodi istih tekstov, za ugotovitev menjave besednega zaklada v teku razvoja našega pismenega jezika in evidence sinonimov. Poleg izpisovanja, ki so ga stalni sodelavci sekcije sproii kontrolirali in dopolnjevali, se je vršilo tudi pregledovanje in urejanje starejšega materiala: urejena je bita kartoteka Kuslel-čevega besednjaka in kartoteka dopolnilnih izpisov iz Cigalela, pregledan pa je bil podrobno i udi ccloteu izpis Prešernovih Poezij in Levstikovega Martina Krpana. Končno se je nadaljevalo pregledovanje in urejanje starejše zbirke, ki se nanaša na čas od leta iR95 dalje. Dr. F. Brzlaj je v juniju ,1057 dokončal drugi del monografije Slovenska vodna imena (M—Z) in se takoj lotil priprav za monografijo »Besede in imena«, ki naj bi bila nekakšna sfTali-grafija slovehskega imenskega in besednega fonda. Obenem je začel tudi prenašati etimološko dokumentacijo slovenskih besednih družin z listkov in iz slovarjev na pole. ker je v Ljubljani dostopna strokovna literatura povečini že vsa ekscerpirana. Objavil je v časopisu Reilrage zur Naineiiforsehung 1957 članek :?Deutsch Notsch, sloveniseh Čajna . \ Slavistični reviji X, 1957, članek »Pozabljene besede (s loven, sovatna; si oven, smet) t in je na sestanku slavistov v Beogradu septembra 1957 predaval o temi »Stratigrafija Slovanov v luči onoinastike«. Asistentkn Saša Scrnec je dokončala kompletno retrospektivno bibliografijo slovenske onomastike (ea. 1500 listkov) in zbrala vso dokumentacijo za številne slovenske imenske tipe', tvor jene iz osnov selo in vas. Poleg tega jc ekseerpirala okoli 1000 listkov imenskega in besednega gradiva iz rokopisnih dia-lektološkib zbirk. Ekscer p tor Stanislav Dcbevec jc v letu 1957 ekscerpiral 4747 listkov iz elimoloških iu ouomastičnih zbirk, ekscerptoricu Meta Sever pa 5188 listkov primerjalnega gradiva za slovensko mikrotoponimijo. Dr. Bezlaj je iz nov od oš le strokovne literature ekscerpiral okoli 1000 listkov etimološkega gradiva. Število listkov za elimološki slovar in onomastiko je doseglo po približni cenitvi okoli 120—125 tisoč listkov. INŠTITUT ZA LITERATURE 1. Komisija za bibliografijo a) Zaradi pomanjkanja kreditov je teklo delo v dosedanjem obsega samo do junija 1957. Kartoteka za retrospektivno knjižno bibliografijo je dosegla naslednje stanje: glavnih listkov .... 27.825 od tega 698 časopisja, pomožnih listkov . . . 8.040 od tega 77 časopisja, skupaj....., ■:« 35.865 od tega 775 časopisja. b) Komisija je pripravila za tisk 1485 strani obsegajočo publikaciji» o člankih in leposlovju v slovenskem časopisju in zbornik i li med leti 1945—1950. 2. Slovenski biografski leksikon Uredništvo je predvsem izpopolnjevalo gTadivo za 8, snopič, tako da bo rokopis v letu 1958 pripravljen za tisk, Uredništvo je pregledalo in sortiralo gradivo iz zapuščine Janka Polca ter gradivo, ki ga je prejelo od F. Ksav. Lukmana, ter nadaljevalo z zbiranjem gradiva za naslednje snopiče. 3. Zbiranje gradiva za primerjalno književnost in literarno teorijo Inštitut je pričel z revizijo zbranegu gradiva, hkrati pa nadaljeval z ekseerpiranjem revij in časnikov. Zaradi pomanjkanja kreditov je potekalo delo v manjšem obsegu, vendar so bile do sedaj ekseerpirune že skoraj vse glavne revije: Zvon, Slovenski Glasnik, oba Slovana, Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Rimski katolik in Novice. Pričelo pa se je tudi že ekscerp¡Tanje Slovenca in Slovenskega Naroda — to delo pa napreduje zarodi obiliec drobnega gradiva nekoliko počasneje. 4. Inštitut je poveril profesorju Antonu Sladujaku ureditev in izdajo korespondence Frana Levca. Ker je bila Levčeva korespondenca že doslej nenadomestljiv vir za literarnozgodovin-ske informacije, sta pomembnost in nujnost lake ureditve in izdaje sama po sebi očiina. V preteklem letu je bil izvršen pregled nad vsemi ohranjenimi Levčevimi pismi. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Oddelek za ljudsko slopstoo. Pri načrtnem zbiranju gradiva iz periodičnega tiska so bili pregledani in izpisani: a) časopisi IHyrischei Blatt f 819—1849; Lai backer Wochenblatt 1804—1810. 1814—18(8; Blätter für den Abteilungenterricht 1904—191( in 1913; Ljudski glas 1882—1885; Gorenjec 1900—1905; Domači prijatelj 1904—1915; h) almanah Vedež 1849—1850. To je delala samo nameščenka Albina Strubel j, ker ni bilo dovolj kredita za honorarje ekscerptorjem, taka da se to prepotrebno delo vleče a d cnlendas graooas. Pri nabiranju živega pripovednega gradiva se je vodja oddelka lotil pravljičarja Avgusta Fišerja (Grabnarjev Gustl) z Gol a ve Buke pri Slovenjem Graden; mož je zidar in godec in ima obsežen repertoar, ki je bil šele načet, Obisk pri starem pravljičarju Marinčiču v Soči je pokazal, da mu verjetno peša spomin, ker nekaterih poprej zapisanih ali na magnetofon posnetih pravljic ni izpeljal do konca ali je zašel na stranpota. Potovanje po Pohorju — po sledovih Paula Schlosserja — v marcu 1957 je prineslo nekaj dragocenih potrdil o trdoživosti ustnega izročila in o problematičnosti beleženja ljudskih pripovedi. če niso zajete iz ust poročevalcev ad notam et lilteram. Izročila, ki jih je Schlosser ujel pred pol stoletjem in pri tem še Loži! o minljivosti bajnega vzdušja, so v mnogih primerih še zmerom živa; registrirana v pristni ljudski obliki izzvenijo po navadi celo bolj arhaično kot pri Schlosser ju. Zadevni izsledki izidejo v Članku Ob robu Schlosser je ve knjige »Baehernsagen* V Slovenskem etnografu XI. Na povabilo urednika mednarodnega glasilu »Fabulae je bilo sklenjeno, da se v inštitutu pripravi antologija slovenskih pravljic za založbo Walter de Gmytftr & Co v Berlinu. V letu 1957 je bil opravljen izbor in prevod besedil: uvod in znunstvetii komentar so v delu. Oddelek za ljudske običaje in igre. — Maske; Izvedena je bila anketa o maskah na Slovenskem (2 vprašalnici, skupaj 215 odzivov). Gradivo še ni obdelano (odgovori na drugo vpraša In ico so dohajali v teku poletja, ko je bi jo vodji oddelka že poverjeno nujno delo v oddelku za ljudsko slovstvo). Raziskani SO bili pustni običaji v Kostanjeviei na Krki, posnet o tem arhivski film (gl. tam). Izvedeno je bilo bnrvno fotograliranje (ita diapozitive) in arhivsko filmanje ikorantije« v Markovcih pri Ptuju. — Ljudska igra: Vodja oddelka je med dvakratnim bivanjem v Celovcu posnel na mikrofilm vse na Koroškem doslej znane rokopise Drabosnjakovih iger in napravil skupno okoli 900 posnetkov (zaradi pomanjkanja kreditov in deviz je stroške potovanja in bivanja kril sam s predavanji v celovškem radiu); filmi so uvrščeni v arhiv. — Otroška igra: Zbiranje novega gradiva je začasno zastalo. Vodja oddelka si je ogledal zbirko otroških iger v brnskem Ustavu pro ethnografii a folklori stiku Češkoslovaške akademije znanosti. Zaradi ustvaritve mednarodne klasifikacije otroških iger vzdržuje stalne pismene stike z raziskovalci otroške igre v Evropi in Ameriki. Etnografski film, — Posneti filmi: »Belokrajinska svatba v Preloki pri "Vinici«, i6 mm/45 m, 23. februarja 1957; »Kurenti v Markovcih pri Ptuju«, 16 mm/30 m, 1, marca 1957; >Selma v Kostanjevici na Krkie. 16 mm/120 m, 4.—6. marca 1957. Snemalec je bil povsod Božo Štajer. Filmi so mišljeni kot arhivski posnetki, a zaradi pomanjkanja denarnih sredstev šc niso zmOnti-raui. Dokončana je bila predvajal na kopija filma »Lavfarji v Cerknem t (predvajano v Varaždinu, gl. tam). — Dr. N. Kuret je organiziral »Večer etnografskega filma« v okviru IV. kongresa Zveze folkloristov Jugoslavije v Varaždinu (govoril uvodno besedo in predvajal naš film o lavfarjih ter 3 filme Triglav-filma) 30. avgusta 1957. — Isti se je udeležil 6. mednarodnega seminarja etnografskega filma CIFE-UNESCO v Pragi od 17. do 23. septembra 1957 in predvajal tam dva slovenska filma (Triglav-fihn). — Isti je sodeloval pri ustanovitvi slovenskega odbora za etnografski film (v okviru Slovenskega etnografskega društva), kjer deluje kot tajnik. Nove pridobitve. Od Švicarskega narodopisnega muzeja V Biislu je dobil inštitut v dar magnetofon »Grundig TK 8i. Nabavili smo večjo količino trakov in žepni povečcvalec za branje mikrofilmov. Knjižnica se je Z darovi, zamenjavo in nakupi pomnožila za 330 del. Poleg najnujnejše tekoče literature se počasi dopolnjujejo tudi vrzeli iz preteklosti, Omembe vredna je zbirka del iz ostali ne Frana Nedeljka; poleg raznih tiskov je tudi nekaj rokopisnega gradiva, ki nam lahko posveti v ozadje Nedeljkove zbira teljske delavnosti (v osemdesetih letih prejšnjega stoletja). Od organista Franca Kramarja, znanega zapiso- valca ljudskih pesmi z uapevi, smo kupili nad 70 sta rili rokopisnih pesmaric. Kongres p VüFñidinu- — Na kongresu je sodeloval z organizacijskimi pripravami — kol tajnik Zveze društev folkloristov Jugoslavije — dr. M. MatiČetOVs 0 predavanjem (gl. tam) in z organizacijo s večera etnografskega filman (gl. tam) pa dr. IViko Kuret. Razno. Zaradi prezaposlenosti uslužbencev še ni prišlo do ureditve fot o teke, ne do nadaljevanja listkov ne narodopisne bibliografije, zaradi prepoznega prihoda magnetofona se je zavlekla ustanovitev fonoteke, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je ostala Štrekljeva zapuščina še neurejena v rokopisnem oddelku \UK. so obležale v tiskarni razne publikacije, med njimi zbornik predavanj vzhodnoalpskih narodopisccv (Ljubljana 1956), zaradi pomanjkanja deviz se ni nadaljevalo prepisovanje narodopisnega gradiva iz »G i) t ho ve serije« v Gradcu in ni prišlo do obiskov še živeči k pravljieajev na Slovenskem Koroški'm. Objave, — Glasnik: Tzšli sta 5. in 4. številka i. letnika >Glns-nika Inštituta za slovensko narodopisje«. Nasltfriiikov v tnzem-gtvu je 2504, v inozemstvu 222. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je bilo treba nadaljnje izhajanje Glasnika odložiti za novo leto 1958. Druge objave Akademik prof. dr. Ivan G r a i en a ner : Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — A, Slovenski etuograf X, 0?—112. — Človeška stavbna daritev v slovenski narodni pripovedki in pesmi, Slavistična revija X. 41—60, — l>ie Yolkserzahlung yo m falschen Sarg, Fabula 1, 52—46. — Aškerčev -sMejnikc in ljudsko izročilo, Jezik in slovstvo 11, 241—247, — jukob Keiemina, Slovenski etnograf X, 100—200. — Nekaj ü koroških slovenskih narečjih (predavanje v slov. odseku celovškega radia), Koledar Slovenske Koroške za 105y, 53—36. Strokovni sodelavec dr. Niko Kuret; Zanimiva oblika ljudskega lutkarstva na Slovenskem, Slovenski etnograf X, i 15—124. — Ethno-grafic a folklori®tika v Slovi nsku po r. 1945, Cesky Lid 44, 277—380. — Dcsctnišivo v irskem izročilu, Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje i, 14. — Ljudsko življenje v ormoškem okolišu pred sto petdesetimi leti, Glasnik I, 20, 26. — Bazni nepodpisani ali s šifro ,nkt podpisani članki v Glasniku Inštituta za slovensko narodopisje I. Strokovni sodelavec dr. Milko Matičetov; Jurčič ali Mtirinčič? Glasovanje o dveh oblikah iste pravljice. Glasnik Inštituta za sle v. narodopisje 1/3, — Slovenske etnografske disertacije na tujih univerz ali in V Ljubljani, prav tam, 1/4, 21, — Tri zbirke preoblečenih »pripovedki, prav tam, 23. — Jakob Kelemina, prav tam, 22. — Sodelovanje pri zbirki F. in A. M. C i rase. Canti popolaii del le colonic alavomolisane, pnbblicati eolla collahorazione di Giovanni Mayer e Milko Matičetov, Rieli 1957, 71 strani. — Nekaj nepodpisanih ali i »M t v. i signiranih člatikov v Glasniku Instituta za slov. narodopisje. Honorarni strokovni sodelavec docent dr. Vilko Novak: Vprašanje nabiralništva pri Slovencih, Slovenski etnugraf X, 19—38, — Kotnikov zbornik, Celje 1956 (ocena), ihidem, 220. — 0 ljudski kulturi v Selški dolini. Loški razgledi IV, 41—46. Honorarni strokovni sodelavec dr. Sergij Vilfan: K obdelavi polja v slovenski Istri, Slovenski etnograf X, 61—70, ■ J.iEontar, Zu.r Problematik der Rechtsarchäologie bei deti Völkern Jugoslawiens, Graz-K o In 19% (ocena), ibidem, 239, Inštitut je udeležen pri urejevanju t Slovenskega einografat po strokovnem sodelavcu dr, M. Matičctovu. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Komisija je obravnavala na svojih sejah aktualne probleme posameznih sekcij iu dosegla soglasno sodelovanje Inštituta za slovenski jezik s posameznimi sekcijami, kolikor je tako sodelovanje že aktualno. Vendar zavira poman jkanje kredita za jezikoslovca delo zlasti Tehniške sekcije, ki iz prav tega razloga ne more nastaviti nove pisarniške moč L Opozoriti je. da nimata ne Pridodoslovna niti Medicinska sekcija še svojih prostorov. Želeti bi bilo, da se zvišajo materialni krediti. Delo v sekcijah zadovoljivo napreduje. I. Pravna sekcija Zaradi smrti akad. nniv, prof. dr, Janka Polca {umrl dne 12, maja 1956) je bila Pravna sekcija Terminološke komisije večji del leta 1957 brez zastopnika pravnozgodovinske stroke. Meseca oktobra tega leta pa je Razred za zgodovinske in družbene vede določil za p ravn oz g odo vinskega zastopnika pri tej sekciji akad, u ni v. prof. dr, Viktorja Korošca. Sekcija je delala v sejah in izven sej. Izven sej je nadaljevala z izpisovati jem pravnega gradiva za slovensko pravno terminologijo. To delo sta opravljala poleg uslužbenca sekcije še dva izpisovalca. Dne 51. decembra 1957 je znašalo število vseh dotlej izpisanih in oddanih listkov 237.934. Dalje sta v tem letu dva člana sekcije dokončala prvi osnutek elaboratov za Črki N in O, sekcijski uslužbenec pa je sestavil prvi osnutek elaborata za črko U. Sekcija je imela v letu 1957 enajst sej, V sejah je nadaljevala z obravnavanjem prvega osnutka elaborata za črko D (od gesla »denar siri < do gesla -¿deželna ustava s) ter reševala druge tekoče posle. Ker so bili krediti sekcije za to leto bistveno znižani, ni mogla izvršiti svojega namena, da bi bila objavila v »Pravniku« kakšno že v sejah obravnavano črko ter s tem dala pobudo za konstruktivno kritiko slovenske pravniške javnosti. Konec leta 1957 je bilo stanje dela v Pravni sekciji naslednje: 1. izdelani so bili prvi elaborati za 25 črk (A z dopolnitvami. 13. C, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N. O, P, Q, R, S, T, U iu Ž); 2. od teh 23 črk je bilo t sejah Pravne sekcije ustanovljeno besedišče za 12 črk (A z dopolnitvami, li, C, Č, E, F, G, H, J, L, S in 2} ter za del črke O. Te črke je tudi že jezikovno pregledal znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarič; 3. popolnoma neobdelane so se 3 črke (S, V in Z), vendar je tudi zanje Že zbrano gradivo. II. 1 chnjska sekcija Leto 1957 je bilo za delo I ehniške sekcije terminološke komisije najpomembnejše po tem, da je pn dolgotrajnih notranjih pripravah, združenih z iskanjem najprimernejše tehnične oblike slovarja in zamudnim ter težavnim reševanjem problema materialne Osnove za natisk njegovega osnutka (sestava rokopisa je v danih okoliščinah izvedljiva sami) v občasnih, količinsko omejeni h nadaljevanjih) začel Splošni tehniški slovar z aprilom 1937 izhajati. Založho je s posebno pogodbo prevzela polmesec na revija »Življenje lil tehnika« — glasilu Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije — ki prilaga slovarsko besedilo vsaki drugi številki (mesečno enkrat) redne izdaje publikacije {do konca decembra je bilo natisnjenih 64 si rani v lormalu A 5). Delo pri slovarju se pod enakimi pogoji nadaljnje tudi v novem letu. Po dobljenih skušnjah je zmogljivost sodelavcev in ekspe-dilivnost pri delu preveč omejena, da bi z izdajo celotnega besedila Juliko računali pred potekom nekaj let, kolikor se medtem ne bi pojavile še nove, nepričakovane težave. To počasno napredovanje pa bo tudi v škodo vsebinski vrednosti slovarja, ker prav tehniški besedni zuklud neprestano narašča in se tudi že uveljavljeni stalno brusi ter dobiva nove variante in venomer bolj dognane opredelitve. Kakor že omenjeno, je morala sekcija svojo poglavitno dejavnost usmerili v pripravljanje slovarskega gradiva. Mimo iega so njeni zastopniki sodelovali v štirih podkomisijah Zvezne komisije za standardizacijo, ki so prevzele prevajanje jugoslovanskih standardov (JUS) v slovenščino in do konca letu 1957 tudi že izpolnile do zdaj prevzete obveznosti. (Prvi penzuin tega dela je obsegal približno 145 standardov na okrog 260 tiskanih straneh iz panog varjenja, gozdarstva in lesne industrije, vrtnarstva in sadjarstva ter elektrotehnike.) Sekcija je imela v 1957, leiu 16 rednih in eno izredno sejo, na katerih je rnzen terminoloških vprašanj (predvsem sprotnih zu uvrstitev v slovar) obravnavala še druge konkretne naloge te vrste, največ na željo stolnih ali priložnostnih infereseniov. Stiki z mednarodnimi terminološkimi ustanovami — predvsem z UNESCO i h FSO/TC 37 (mednarodnim terminološkim komitejem pri organizaciji za normalizacijo) — so bili inauj živahni kakor prejšnja leta, ker za neposredno vzdrževanje stikov ni bilo na voljo deviznih sredstev. III. Medicinska Sekciju Tudi v letu 1957 se je nadaljevalo z izpisovanjem slovenskih medicinskih strokovnih izrazov iz strokovnega slovstva, zlasti iz Zdravniškega vestnika in iz mouogrufije o pemfigusu, ki jo je izdala Dermatovenerološka klinika v Ljubljani. Razen tega se je začelo z vnašanjem manjkajočih strokovnih izrazov iz novega Černičevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka. Ko bo to delo končano, bo kartoteka pripravljena za tisk, če bo ves ta material obdelala še sekcija na svojih rednih sestankih. Doslej sta črki A in B obdelani. Poleg tega odgovarja sekcija na razna strokovna terminološka vprašanja in ocenjuje terminološko prevodno strokovno slovstvo. Delo je oviralo nezadovoljivo materialno stanje. IV. Pri rodoslo vn a sekcija V letu 1957 je nadaljevala sekcija z eksccrpiranjem srednješolskih učbenikov. Ekscerpiranih je bilo tudi nekaj znanstvenih knjig, kolikor je bilo to mogoče zaradi občutno zmanjšane dotacije. Kartoteka se je povečala za 7753 listkov. Največ jih je iz fizike (3647), geografije (1387) in geologije (1156). Listki se sproti urejajo po abecedi za vsako stroko posebej. Nabavljenih in naročenih je hilo nekaj tujih terminologij, ker namerava sekcija potem, ko bodo srednješolske knjige ekseerpirane, iskati termine v naši literaturi tudi s pomočjo teh knjig. Splošno mnenje ekscerplorjev jc namreč, da hodo prišli na ta način laže do strokovnih izrazov, ki Se že uporabljajo, obenem pa bodo ugotovili, katerih strokovnih izrazov v naši literaturi še ni. Eksccrptorjev je bilo 12, S I, februarjem jc prevzel posle pomočnika načelnika sekcije dr. Vladimir Kokole, ki je vodil eksccrpiranje iz geografije, meteorologije, geologije in paleontologije. Na mnogih sestankih sta razpravljala z načelnikom o delu sekeije in dajala po potrebi navodila ekscerptorjein. Delo je bilo tudi letos zeio ovirano, ker sekcija še ni dobila delovne sobe. BIBLIOTEKA I. Stari knjižni forul. Od starega in neobdelanega knjižnega fonda knjig in revij, to je od onih, ki smo jih iz inozemstva prejeli v zamenjavo pred letom 1949, smo obdelali 532 volumnov. To delo ji' bi in opravljeno v poletnih mesecih, ko je bil redni promet, v biblioteki toliko manjši, da srno mogli začeti tudi izredna dela. Knjige in revije, ki jih je Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni prejel kot dediščino po bivšem italijanskem Speleolo-škem zavodu, je pričel inventariziraii honorani uslužbenec Inštituta za raziskovanje Krasa. II. Akcesija- Vse knjige in revije, ki so prispele v letu 1957, smo uredili in inventariziraii, Zaradi preobilice dela in pomanjkanja časa pa manjšega dela nismo mogli kataloško obdelati. Sicer pa je vsa ostala došla literatura popolnoma obdelana v centralnem abecednem imenskem katalogu ier v centralnem sistematičnem katalogu in je postavljena oziroma dodeljena bibliotekam akademijskih inštitutov in sekcij. V centralnih katalogih so upoštevani vsi akademijski inštituti in sekcije, 17 po številu, razen Instituta za clektriško gospodarstvo ter Inštituta za turbinske strojc- Akccsija biblioteke je znašala v letu 1957 — 7580 knjig ali letnikov revij. Od tega smo jih prejeli v zameno 4062, v dar 1206, kot nakup pa 23J2. Vse knjige in revije, ki smo jih prejeli v zameno. smo še knjižili v posebno kartoteko, ki je urejena po naslovih ustanov. Ta kartoteka nam je tndi potrebna zaradi kontrole zamenjalnih pošiljk. III. Dubieie. Iz prejete literature smo v letu 1957 izločili duplikate, ki jih ne potrebujemo. Teli je bilo 593. Te dvojnike smo skušali zamenjati z raznimi drugimi knjižnicami in smo zalo izdelali 4 Sezname. Bazposlali smo jih raznim važnejšim knjižnicam v republiki ter Bibliografskemu institutu v Beogradu. Uspelo nam je zamenjati 186 duhlct. IV. Celotni knjiini fond. Konec leta 1957 je obsega! celotni knjižni fond biblioteke približno 62500 knjig in letnikov revij, Od teli je po in vcntfl mi It knjigah izkazanih 57.562 enot, Ostali del, ki še ni inventariziran, pa predstavljajo: okoli 1000 knjig knjižnice bivšega Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, okoli 650 knjig v zbirki »Dela članov Akademije*, okoli i2i>0 knjig v Inštitutu za raziskovanje krasa ter okoli 2000 knjig še neurejenega starega Fonda. Mikrofilmov ima biblioteka i 34. V. Mesečni seznami. Biblioteka je izdajala skozi vse leto sezname o prejetih knjigah in periodikah. Seznami so izhajali vsak mesec in so biti razmnoženi na ciklostiln v tOO izvodih. Razposlali pa smo jih vsem rednim ter dopisnim članom Akademije, vsem akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim znanstvenim, strokovnim in študijskim knjižnicam v državi. Seznami so izhajali vsak mesec; seznami o prejetih knjigah obsegajo skupaj 162. seznami o prejetih periodikah pa skupaj 116 strani. TI. Krediti. Za nabavo znanstvene literature je bilo v okviru akademijskega proračuna za leto J957 predlaganih 16.009.558 dinarjev, Odobreni kredit pa je znašal samo 1,800.000 din. Meti letom je bil kredit povečan z virmanom za 90.000 din, tako da je bila skupna razpoložljiva vsota za nabavo knjig in revij f.890.000 tlin. Ta znesek je bil v celoti potrošen. Inštituti s samostojnim proračunom, to je Kemični inštitut sBorisa Kidriča«, Inštitut za elektriško gospodarstvo ter Inštitut za turbinske stroje so predlagali za svoje potrebe 2.000.000 din. odobritev je znašala 1.600.000 din. Potrošnja teh treh inštitutov za nabavo znanstvene literature pa je znašala 1.752.182 din. Celotna potrošnja za nabavo znanstvene literature je znašala 1957. leta 3.642,182 din. Za nabavo inozemskih knjig in revij smo potrošili 398.500 deviznih dinarjev. VIL Zamena. Poleg številnih priložnostnih zamenjav je biblioteka v letu 1957 zamenjavala akademijske publikacije skoraj z vsemi akademijami sveta in z mnogimi važnejšimi znanstvenimi ustanovami. Ta zamenjalna mreža se jc raztezala po vseh kontinentih v 65 državah. Pri reviziji zamene v začetku leta 1957 je odpadlo i6 inozemskih in 6 domačih ustanov. Med letom pa smo še prekinili redne zamenjalne stike s 3 inozemskimi ustanovami, Tnko je v preteklem letu odpadlo 25 ustanov. Na novo smo navezali redne zamenjalne stike s 95 ustanovami (79 v inozemstvu, 16 v FLRJ). Ob koncu leta smo tako izvajali redno knjižno zamenjavo s 745 ustanovami (s 141 v FLRJ in 604 v* inozemstvu). Razen lega smo redno zamenjavali akademijske publikacije tudi k 2fi znanstveniki l.z 2 v FLRJ in 24 v inozemstvu). Skupna redna zamenjaIn a mreža je torej ob koncu leta 195? obsegala 143 naslovov v FI-RJ in 628 v inozemstvu, skupaj tore; 771 naslovov. VIII. EJcspedit V letu 1957 je biblioteka odposlala 6879 akademijskih publikacij v zameno. 3331 v dar, 2104 pa v prodajo- Skupaj je bilo torej razposlanih 12.314 publikacij- Stanje zaloge akademijskih publikacij je bi In na dan 31. decembra 1957: 50,522. Večina starejših akadenujs kili publikacij je Že razprodana. Pošlo pa je tudi nekaj izdaj iz zadnjih let. Od 153 publikacij, ki jih je Akademija doslej izdala, je razprodanih 33, od 20 pa imamo le še manjšo zalogo. IX. Izposojcoanje. Centralna biblioteka je v letu 1957 izposodila na dom 3523 zvezkov; za uporabo v čitalnici pa 1050. Inštitutskim bibliotekam je v stalno uporabo dodelila 7990 zvezkov. \ inozemstvo je izposodila 13 zvezkov. Biblioteke akademijskih inštitutov in sekcij iz svojih knjižnic same izposojajo knjige. Ker pa ne vodijo zadevnih evidenc, njih izpoSojevan je v gornjih podatkih ni upoštevano. Centralna biblioteka SAZ1 je tudi posredovala izposojo knjig iz inzemstvn in inozemstva za potrebe raznih akademijskih inštitutov. X. Knjigoveznica. Knjigoveznica akademijske biblioteke je vezala mesečno po 60 kosov, skupno 720 knjig in revij, XI. Pernonalii*. Centralna biblioteka ima 5 sistemi/iranih delovnih mest, ki so bila zasedena skozi vse leto, 2 bibliotekarski in 5 knjižničarska mesta. Poleg teh so bile še zaposlene 5 stalne honorarne moči s povprečnim skupnim delovnim časom 10 ur na dan. Knjigoveškc posle je opravljal honorarni knjigovez. V bibliotekah akademijskih inštitutov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in evi-dcuce, izposoje vanje) razni i uši itn i ski uslužbenci. 20 po številu. XIi. Stanje prostorov in opreme. Prostori, ki jih ima biblioteka za svoje delo na razpolago, so zelo neprimerni v vsakršnem pogledu. Predvsem so premajhni in nesmotrno razporejeni. Prav tako je tudi oprema nezadostna. Vse police so s knjigami prenapolnjene in kljub temu, da smo dobili na razpolago vse razpoložljive omare, moramo novo došlo literaturo postavljati že po tleh. Zlasti pa je še neugodno, da je knjižni fond raztresen po vseli nadstropjih akademijske palače v 6 različnih prostorih. Obe skladišči akademijskih publikacij na Novem trgu 4 sla se že skoraj popolnoma napolnili in bosta mogli zadoščali le še za kratko dobo. Zalogo obeh \Viesthalerjevih lai insko-slo venski h slovarjev (v tiskovnih polah), ki je vskladi-ščena v garaži na Novem trgu 4. bo nujno treba prenesti v bolj zdrav prostor, ker ho sicer zaradi vlage začela propadati. XIII. /faz/io. V ietu 1957 so uslužbenci biblioteke napravili študijske ekskurzije v več krajev. Ogledali so se novo urejene ljudske knjižnice v Polju, Vevčah ter Semen i 5 ko knjižnico v Ljubljani. Zlasti pa je bilo poučno študijsko potovanje po Italiji. kjer smo si ogledali knjižnice v Padovi. Bologni, Fireuzah in Elirnit. O priliki spomladttnskega bibliotekarskega tečaja v Narodni iu univerzitetni knjižnici je naša biblioteka vzela na prakso 7 tečajnikov, ki so se v naši biblioteki praktično seznanili z vsem kn j i ž d i čarsk i m posl oranjem. IV PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1956 in 1957 SPLOŠNE IZDAJE letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Se dum knjiga (Uredil Milko Kos.) V Ljubljani 195". 351 + (IV) hit. S*. 1200 izv. 450 din. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave IVj l. Josip Koroiec: Arheološka ostal i ne v Predjumi, Ljubljana 1956. 64+(fl str.-fXL!X tab. + l priI. 8». 800 izvodov. 600 ¿in. Razprave IV/2. France Štele: Slikar Fortunat Rergniit, Umetnik in njegov stil Ljubljana 1957. 55 + (I) str. f 52 slik. 8". 800 izv. 600 din. Razprave IV15. Stanko P a h i C : Drugo iurun grobišče v Rušah. Ljubljana 1957. 75 str,+ lt pril.4-XXVJ tab, 8", 800 iz v. 500 din. Razprave IV/4. l/idar Cankar: Lansusove risanke. Začetki romantičnega slikarja. Ljubljana 195". 30 str. 4- 52 slik (I) str. 8®. 1000 izv. 500 din. Razprave IV/5. Marijan Z a d nikar: Romanska Stična. Ljubljana 1957. 39 str. + (LI) str. slik + (I) Str. S". 1000 izv. 600 din. Dela 11. Inštitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino 3, J os i p 2o n t ar : Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16, do 20, stoletja. Ljubljana 1957. 160 str. 8". 1000 izv, 600 din. Arheološki vestnih VtlH—2. Ljubljana 1956. 200 str. +1 pril. 8». 1000 izvodov. 800 din. Vsebina: Josip Kur o Soc: N'eolilična naselbina v Drdlovki pri Kranju. M i 1 u t i n G a r a š a n i n : Neka pitanja relativne praistoriske bronologije. Anton S ni o d i č : Bronasti dopo iz Mitjanc. Stanko Pahič: Posamezne najdbe z Klinika. Stane Gtbiovee: Ilirska gomila v Volčjih nji vali. Zlata Dolinar-O aole: Ilirska okostju iz gomile v Volčjih njivah, R Pripombe k R, fira-taniča novim najdbam i/ Ptuja*, Pran A 1 i £ : Se o ptujskem grškem napisu. Branko Ma ruiič : Dva spomenika zgod nje srednjeveške arhitekture iz južne fstre. Zlata Dolinar-Osole: Nova pitekantropoidna oblika hominida iz Severne A Trike, knjižna in druga poročila. Staško Jessfi: Zamenjava. Arheološki cestnik VUJ3. Ljubljana mt>. Str. 20i—330 + 2 pril. S5. 1000 izvodov, 650 din. Vsebina: Mitja Hrodar: Prve palcoliiske najdbe v MokriSki jami. Josip Klemene: Ganimedov relief iz Šempetra v Savinjski dolini. Stanko Pahič; Neolitske jamo v Brezju pri Zretah. Franc L c b e n : Poročilo o izkopavanjih v Koški špilji leta 1955. Alojz B n i I n : Ilirske najdbe iz Bifnika pri Celju. Meh ti Ida U r I eb : Arheološke najdbe z Uma pri Rakeku. Peter Petru -Vinko Sribar: Nove najdbe. Branko M ara lič : Polačine pri Ferem-Eh, novo rgodnjesrednje- veško najdišče v Istri. Knjižna i a druga poročila. Arheoloiki vestnih VUI4, Ljubljana 1956- (1957.) Str. (IV) -J- 337—50(1 &>. 1000 izv. 700 din. Vsebina; Josip Korošec: Nekaj o stratigrafiji pri arheoloških raziskav a njih. fiožoSkerlj: Vloga in mesto neandertalcev v Človečki evoluciji Paola Korošce: Nekaj novih podatkov o slavonski kulturi n» področju jadranske obale. Josip Klemene: Grobne skrinje za pepel pokojnikov iz Šempetra v Savinjski dolini, Vera Berce: Dva nagrobnika iz Brega v Celjti, S t o j a n D i m i t r i j e v i č : Vučedolska nalazista nn področju grada Vin kovača, Tatjana B regant: Dve slučajni najdbi. Praoče L eben : Sondiranje v jami Brlovki. Andrej V alič; Nove najdbe iz rimske dobe v okolici Kranja. Peter Petru: Z rimskega grobišča v Ljubljani. Paola Korošec: Še nekaj slovanskih najdišč v Vzhodni Fur-lanijL Knjižna in druga poročilu. Staško Jesse: Bibliografski prispevki k jugoslovanski arheologiji 1955. Staško jusse; Zamenjava. Arheološki vestnih Ftll/L Ljubljana 1957, 89+(II) str. + 2 pril- ft», 1000 izv. 450 din. V s c b i a a : Josip Korošec: Zanimive upodobitve na keramičnih fragmentih iz >Cjrapčcve spilje« na Hvaru. Panlu K n rošec : Keramika 7. iieensko Ornumentiko (Litzeo-keramik) na Ljubljanskem barju. Josip Klemene: Beg J fi genije s Ta uri de im Sem pe trškem reliefu. S t j e p a n Vukovič: Vrpčastu keramika spil je Vindije. Josiy Korošec: Stralbenica v Danilu pri Sibeniku, Branko M a r u š i £ : Poročilo o sondftžncm izkopavanju v Vi-zinadi pri Kaiitelii. Josip Korošec: In memoriam — Miloje M.Vasič. Josip Korošec: Vladimir H, Pet ko vid Knjižna i» druga poročila. IZDAJE BAZ REDA ZA FILOLOŠKE IM LITERARNE VEDE Razprave U. Ljubljana 1036. 333 + (1) str. 800 izv. 1800 din. Vsebina : Ivan Grafe na u er: Matije Murka znanstvena pot. M i 1 n 11 Grošelj: Notes d'étymologie grecque. Anton Grad: L'inversion da sujet dans la principale précédée d'une subordonnée en ancien français. Anion Grad: Notes about the origin of the ?for -t Snbject 4- Ittfinitive< construction in Englisb. Mirko Rupel : Prva prekmurska knjiga — Temi i nov Mali katekizem i 715. Milena U ršič : Kopitarjeva pisma Jožefu Rudežu. I v an Grafe naucr: Arhivni doneski k podobi Slomška pedagoga, J a 11 cz Logar ; Fran Knrclae in Slovenci. Donesek k zgodovini slo vensko-hrvatskih kulturnih stikov v 19. stoletju. J oža Meze: O očetu Ivana Cankarja. Frane K s a v er L u k 111 a n : Kdaj je Avguštin napisal svoj Enchiridion ? Ivan Gittfcnsuer: Zmaj iz petelinjega jajca. Dela V. Institut za slovenski jezik 6. France Bezlaj; Slovenska vodna imena. L del (A- L). Ljubljana 1056. 303 | (l) str. 8*. S00 izv. 1400 din. Del;t 10, Institut za literature 3. Alfonz Gspa 11-Josip Bada-lié: Inkuaabule v Sloveniji. Ljubljana i957. —|— 11> str.-f XXX Y p ri L 4". 1000 izv. 2700 din. Dela Inštitut kij slovensko narodopisje 2. Josip Dtavec: Glasbena folklora Prekmurja, Pesmi. Ljubljana l'>37. LIX + 300 str. 1 zemljevid. 8», 1000 izv. 1400 din. GtavtiA In£tttut$ z a slovensko narodopis je pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leto J, Ljubljana 1056—1057- 4®. St. 1. V956. 6+ (II) str. 4000 izv. 15 din. Št. 2. i056. Str. 7—14. 4000 izv. 13 din. Št,5. 1057. Str. 15—i» + OU). 3700 izv. 15 din. St. 4, 1957. Str, 21- -28, 3700 izv. 15 din. IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE. FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razprave. Serija A: Matematične, fizikalne in kemične vede. VIL Ljubljana 19%. IJH9-MII} str 8". 800 izv. Vsebina : Anton Peterlin ; Vpliv električnega polja na svojsko viskoznost suiijieuzije dipolnih elipsoidov, i20 din. Frane Križa a i e : O osnovnem lenima variaeijskegs računa. 100 din. Peter Gosar: Razširjenje svetlobe v optično nehomogenem sredstvu, če so razlike lomnih količnikov majhne. 450 din. F ran i o Ha v liček: Sistematična raziskovanja mikroobjcktiiov. IH, Mikroobjektivi višjih apertur, 120 din. Drago I.ehez: Kvalitativno papirnokromatografska analiza pepsiaa in nje ga vili proteoliznih produktov. 230 din. IZDA IE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za medicino, i. Ljubljana 1957. 71 str. + (IV) tab. 8". fiOO izv. 400 din. Vsebina: AlijaKo£ir:0 pljučnem raku. Miha Likar: Serološka študija endemičnega lueuingocefaiitisa v Sloveniji. Bojan Aceetto in Ivan Maiko: Doprinos k efetodiagno- stiki manifestne in lalcntnc avitaminoze Bn. Ivan Lenart: Ura umiranja in biotropifui vremenski činiielji. Geografski zbornik IV. Ljubljana 308 str,+ 8 pril. 8'. 800 izv. i500 din. Vsebina: Vladimir Kokole: Gospodarska geografija in geografija naselij v področju med Savo in Sotlo. A n t o n M e I i k : Pliocenska Soča. i go r Vrišcr: Morfološki razvoj v Guriških Brdih. Vladimir K » k O 1 e : Morfologija Savriuskega gričevja in njegovega ubrobja. Andrej HriSki: Agrarna geografija Čavrinskcga gričevja. Anton Mel i k : Iziennlpske planine na Slovenskem. IZDA IE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela S. Serija za glasbeno umetnost 8. Anton L a j o v i e : Album samospevov za glas s klavirjem, Ljubljana 1956. 1J8 + {1I) str, 4°. 700 izv. 1200 din. Deia 9. Serija za glasbeno umetnost 9. Lueijan Marija Sker-j a ii c : Koncert /a violino in orkester. Partitura, Ljubljana 195t>. 166 + (I) str. 4°. 300 iz v. 2200 din. Dela 10. Serija /.a glasbeno umetnost 10. Marjan Kozina: Proti mOrju. Partitura. Ljubljana 19%. 95 str. 4°. "500 trv. 150(1 din. Delu 11. Serija za glasbeno umetnost 11. M a c j a n K o z i n a : Padlim. Z al na glasba za veliki orkester. Pa rti tura. Ljubljana 19%. 41) str, 4®. 300 iz v. 8% din. Delu 12. Serija za glasbeno umetnost 12. Anton Lajovic: Pesem jeseni. Simfonična lirska pesnitev. Partiuira. Ljubljana 19%, 99 str. 4". 500 izv. noo din. Dela 17. Serija za glasbeno umetnost 13. Lucijan Marija Sk t r-j a n e : Gazele. Sedem orkestrskih pesnitev. Partitura. Ljuhljaitu 19=5?. (IV) + 87 str. F". 100 izv, 2600 din. ZA ME N JAVA P UBLT K ACI J Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letih 1^56 in 1957 redno pošiljala v za menu akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam: La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences ce des arts entretenait dans les années 19% et 195? un service régulier d'échange <1e publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: JUGOSLAVIJA — YOUGOSLAVIE Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauku Astronomska opser va torija Srpske akademije nauka Društvo mateinalifara i fizičara NRS Geografski institiit Srpske akademije nauka Geološki institut Srpske akademije nauku *GcoIoški institut Uni verzi teta Gradevinski fakultet Institut za ckologiju i biogeografiju Srpske akademije llatika Institut zs fiziologiju razviča, genetiku i selekcijn Institut za nuklearne nauke — jBohs Kidrič« * Institut za proučavanje krša »Jovait C vi j ici Institut za zaštitu bilja Istorisko društvo ÏVRS *Katedra za matematiku. Elektrotehniški institut *.Mašinski institut Srpske akademije nauka Matematički institut Srpske akademije nauka M i j zej gruda Beograda *Muzej pri men j ene umetnosti Na rod ti i muzej Prirodnjacki muzej srpske zemlje Sa vezna uprava hidrometeorološke službe FNRJ Sa vezni institut za zaštitu spomenika kulture * Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno \ letih iti 193~ so označene z zvezdico. Les Institutions avec lesquelles nous sommes entrés en relations d'échanges en 1956 et 1957 sont marquées pat un astérisque. Seminar za is toriju j ugoslo venske književnosti Srpaka akademija nauka *Srpsko geografsko društvo Srp s ko nemi s ko društvo Srpsko lekarsko društvo * 5 um a rs ki fakultet L"ni verzi tetska biblioteka iSvetozar Marko vi čc Vojni muzej Jugoslovanske narodne armijc Zavod za geološka, geofi/.ička i radarska istraživauja NRS Zavod za zaštitu pri rod e i naučim proueavanie pri rodnih retkosti NRS *Zavoil za zaStitu spomenika kulture NRS Bihač; *Zavičajni muzej Brežice: Posavski muzej Celje; Družba sv. Mohorja Cetinje: Istori.ski institut Črne Gore Na učno društvo "S po I eo kiška sekcija »Prirodnjačkog društva/ Dubrovnik; I listorijski institut Ju gos I »venske akademije znanosti i umjetnosti Naučil a biblioteka Idrija; Mestni muzej Koper: Studijska knjižnica Zgodovinsko društvo Kotor; Pomorski muzej Kraitj: Mcsfni muzej Ljubljana: Arheološki seminar Univerze Društvo slovenskih skladateljev Elektrotehniški vestnik Etnografski muzej ^Fakulteta za agronomija, gozdarstvo in veterinarstvo *jGeografia Revuo< Geografsko društvo Geološki zavod LRS , Hidrometeorološka služba LRS Inštitut Jožef Štefan; Inititut za gozdno in tesno gospodarstvo Mestni maže j Narodni muzej J' r i rod os lo v no druStvo Slovenska malica *'TehniSki mtizej Slovenije Uprava ¿.Planinskega vee trnka Zavod /.a statistiko in evidenco Zgodovinsko društvo Znanstveni bilten Maribor: Pokrajinski muzej JVis: *Na rodni muzej 1Vot>i Sad: "Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srpska Vojvodmiski muzej Novo mesto: ^Študijska knjižnica Mirana Jarca^ Ohrid: •Hidrobiološki zavod O&ijek: Muzej Slavonije Patin: *N a rod ni muzej Piran: *Mestni muzej Postojna. Notranjski muzej Priština: *Muzej Kosovu i Metohije Ptuj: Mestni muzej Pula: Arheološki muzej Istre Rijeka: Državni arhiv Rooinj: Institut za bintogiju mora Sarajeoo: Biološki institut *Biolnško društvo Bosne i Hercegovine Geografski) društvo Institut za uaučna gumarska istraživanjn NR BiH Institut za proučevanje folklora Istorisko društvo Bosne i Hercegovine M a učno društvo NR Bosne i Hercegovine Orientftlni institut *Roljourivredni šmnarski fakultet •Zavod za geološka istraži vanja i ispiti vanja gradevinskog materi -jala i tla Zcmaljski muzej Zemaijski zavod za zaštitu spomenika i kuhure i pri rodnih rijet-kos i i NR BiH Skopje; Arheološki muzej Filozofski Fakultet Folkloren institut Geološki zavod Institut za geografija na Lili verzi tet ot * Institut za makedonski jazi k Institut za matematika na Univerzitetot J ns ti tu t za šumarski eksperimenta Lni ispituvanja na NR Makedonija Muzejsko konzervu turško društvo na NR Makedonija Naučen institut za nacionalna isturija na makedonskiot narod Prirodonaučen muzej Seminarot za makedonski iazik i literatura na Univerzitetni Seminarot za i s torija na Univerzi tetot *SpeIeu loška sekcija pri Geografsko društvo na NR Makedonija Zavod za ribarstvo na NR Makedonija Zemljodelsko-šu murski fakultet na Univerzitetni Split: Arheološki muzej Etnografski nuizej Galerija umjetnina Gradska biblioteka institut za oeeanograf i ju i ribarstvo Muzej grada Splita Muzej hrvniskilt arheoloških spomenika Sremtki Karlooci: ^Državni arhiv A. P. Vojvodine Skofja Loka: Muzejsko društvo T it ograd: 'Črnogorsko geološko društvo 7. ad ar; Arheološki muze; Državni arhiv Etnografski muzej * Institut Jug osi a venske akademije znanosti i umjetnosti u Zadm *Institut za historijske nauke fikizofskog fakulteta sveučiiišta u Zagrebu 7,ugreb: *ArheoloSki institut Sveučiiišta Arheološki muzej Arhiv grada Zagreba Botanički zavod Prirodosiovnog fakulteta Društvo materna I i čara i ffziČara Društvo m 11 ze j sko- ko n zer v n tors k i h tadiliku NR1T Državni arhiv Geofizički zavod Geografsko društvo flrvotske Uistorijski institut Jugoslavenske akademije Hrvatsko prirodoslovno društvo *ln»titut Français Jugoslavenska akademija znanosti 1 umjetnusti * Komisija za istraži vanje krša J ugosla venske akademije Muzej grada Zagreba *Naučna misse. Drušivo v.u nnapredi vanje i širen je nauke Povijesno društvo Hrvatske S i ideološka sekcija Pluninarskog društvu »Zeljezniiarc *Spekološko društvo 'NRH Starodivenski institut Gumarski institut Zavod za geološka istraži vuiija EVROPA — EUROPE Aarau (Suisse): Aargauisehe Nuturforsehende Gesellsch&ft Aarhus (Danemark): Statsbiblioteket A berdeen ( G ra n d e Brc t a gne) : University Library Aberystmi/th (Grande Bretagne): The National Library of AVales .Amersfoort (Pays-Bu s) : Uijksdienst voor bel Oudheirfkniidig Bode monde rzoek Amsterdam (Pays-Bas) r Arehaelogiscli-hisioriseh Instituai der Un i vers i ici t *Koniuklijk Instituut voor :1e I ropen *Koninkli]k Oudbcidkundig Genootschap Rijksmuseuirt Koninklijkc Ncderlandse Akademie van Wetenachappen Nedevlands Genciötschap voor Anthropologie Nederlandschc Entomologi-sche Vereeniging Aquileia (Italie) : Associazione Nazimsule jjer Aquileia Athènes (Grèce): Akadimia Athenon American Scliool of Classieal Studies Hritish SchCHil of Areientlogy ut Athens Deutsches Arehaeologisches Institut í:cole Française d'Aliènes *Laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Uni verni té Société Archéologique d'Athènes "Société Spéléologique de Grèce Bad Godesberg bei Bonn (A Me mag no) : De UtSche Forsc huu gs gc nici n seh a ft Bad Homburg (Allemagne); Staatliches SaaSbmgmuseum Barcelona [Espague): Associación de Químicos Museo Arqueológico Hase! (Suisse); Geograph isck-ethnologische Gesellschaft Historische und antiquarische Gesellschaft Institut für L'r- und F ruh gesell i eine der Schweiz Naturforschende Gesellschaft *Schwcizerischc Gesellschaft für Urgeschichte Bautzen (Allemagne): *Stadtmuseuni. Natur Wissenschaft liehe Ah t eilung Bel fort (France): Société Bd for tai ne d'Émulation Bergen (Norvège): Oniversitetsbibliotekei Berlin (Allemagne): Deutsche Akademie der Wissenschaften Institut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut für Vor- Und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften Museum für Vor- und Frühgeschichte Univcrsitiitsbibl iotlie k Bern (Suisse): Allgemeine geschieh ti forschende Gesellschaft Heimisches Historisches Museum Nu iurforschende Gesellschaft Schweizer («¿he entomologisehe Gesellschaft Besançon (France): •Institut d'Archéologie de la Faculté des l ettres I rs fi tut de Géo gra pliie Université rie Besançon Birmingham (Grande-Bretagne) : Birmingham & Midland Institute Blindem {Norvège) : Dct Norskc Météorologiste Inslitult Norvvegian Gcograpliieal Society Bologna (Italie): Istituto di Archëoiogia deU'Uiiiversîtà Bonn {Allemagne}: Geographisches Institut der Universifët Institut fiir Vor- nnd Frühgeschichte der Universität Natu rhisto ris cher Verein der Rheinland c und Westfalens Verein \on Altertums freunden im llheinlaude Bordighera (Italic] ; Istituto Internationale di Studi Liguri Bratislava {République Tchécoslovaque): *Arehcologieky scininar Filosofické inkiiIty Geologicky fistm i ). Stura Kniznica Slovenskej univeriity Slovenskâ akadémia vied. Üstredna kniinica *Qstrednâ kniznica Prirodovedeekej fakuity Uuiverzity Kulucn-skéh" *Üstredna tehnickd knizniea Bremen (Allemagne) : Museum für Natur-. Volker- und Ilriiideiskunde — ttbersee-Museum ßrno (République Tchécoslovaque): Arclieologieky ûstav CSAV IJckanut Filosofické fakulty Masarykovy L'uiversity v Rrnè Faculté des Sciences de l'Université Masaryk *Kabinei pro ethnografii a fulklyrisliku ÇSAV *Matica Moravskâ Moravské Museum Moravské Museum. Oddëieni pro tl il avium *Spcleologiekv klub •Stâtni archii * Üstav pro ethnografii CSAV ts LetopLu _ 225 — *Ostav pro prcliistorii a protohistorii pfi Masarykovë Université v Brné *£lstav v Seul icenc a systeniatkké bot a ni ky Masarykevy University Bruxe lies I Bel gi q tte) : Association dis Conservateurs d'Archives» de Bibliothèques et de Musées de Belgique Institut Royal des Sciences naturelles de Belgique Kfininklijkc Vlaamse Académie voor Wefenschappen ] ,ohoratoire de Physique Nucléaire Les M usées Royaux d'Art et d'Histoire Secrétariat de 1 ta Revue »La Nouvelle Cliot Service des Fouilles Société Belge de Géologie, de Paléontologie et d'Hydrologie Société Royale Itelge d'Anthropologie et de Préhistoire • Société Royale Zoologupic de Belgique Bucureçti (Roumanie) : Biblioteea Aeademiei Repuhlicii Populare Routine *Biblioteca Central« de Sut a R. P. R. *Comitetid Géologie de Cercetiiri si Kiipiorare a Rogaiiitor Solului si Sub&olului ^institutul de Arheologie ni Aeademiei H. P. li. *In&titutiil de Ccreetfiri Piscicole Budapest (Ho ng r ici : FCdlajjztu d omânyi Kiinyvtâr Institut (Géologique Hongrois 'Magyar FBldrajzi TârsasAf TCônyviaïa Magyar TudomânyOs Akadémia kdnyvlarn Orsz&gos Magyar Torténeti Mûzeum Orszdgos Szépmiïvészcti Mûzeum Orszâgos Természettudomanyi Miizeum Konyvtara *'i'orté 11 ettudomânyi lntézete. Magyar Tudomduyos Akadémia Cambridge (Gronde-Bretagne) : Uiiiversity Lïhrory Cardiff (Grande-Bretagne): National Muséum of Wales. Department ol Arehaeology Ca Stella n a - G rot te 111 o I i e) : *Istituto ïtaliano di Speteologia Chxrlottenlund i Danemark) : Danmarks Geologiske Undersegelse Clermont-Ferruiid (Fr an ce) : 'Institut de Géographie Coimbra (Portugal) : Museu Zoologico da Universidade de Coimbra Soekdadc Broleriana Crem on a (Italic): Bililioteca Governativa di Cremona Debrecen (I Ion g rie): Kossuth Lajos Tudamény-egyeteni Den Heider (Pays-Bas); Nederlandsche Diwkundige Vereniging Dijon (France): Bibliothèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités *Spéléo-Cïub de Dijon Dresden (Allemagne); Lan des m us eu ni f ii r Vor ges ch i eh t e Dublin (Irlande): Royal Dublin Society Royal Irish Academv The Boyal Society oï Antiquaries of Ireland Durham (Grande-Bretagne); Durham University Library Edinburgh (Grande-Bretagne): Royal Society of Edinburgh Eisenstadl (Autriche) : Burgenlëtidisches Landesmnseum Erlangen (Allemagne): Deutsches Institut fur merowingisch-karolmgische Kunst Forschung Slawisches Seminar der Universität Ferrara (Italie): Isiituto Ferra rese di Paléontologie Umana Firenze (Italie) : AecademSa della Crusca Aceademia Tuscana di Scienze e Letters Rivista di Seiende Preisioriche Frankfurt a.M. (Allemagne): Deutsches Archäologisches Institut. Römisch-Germanische Kommission. Senckenbergische Datnrforschende Geseälsehaft Freiburg i. Hr. (Allemagne) : Badische Geologische Landesanat&tt Historisches Seminar der Universität Institut für Lr- und Frühgeschichte *Natu r Forse h ende Gesellscha ft Uni versitlits-Bi bliüthek Gdansk (Pologne): Inst y tut budownictwa Wodnego PAN 'Instytut Murski Geiièoe (Suisse): Archives Suisses d'Anthropologie Générale Bibliothèque. Notions Unies Musée d'Art et. d'Archéologie Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève *Soeiété de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société Eatomoïogique de Genève Société Genevoise de Linguistique Genooa (Italie): Accademia Ligure di Seienzc e Lettere Istituto di Filologia Classic« Museo Civico di Storia Naturale Gent {Belgique): iCooinklijke Vlnamse Aeademie voor Taul- en Lettcrkuude Seminarie voor Archaeologie Glessen (All ci nagne ) : Uni ve rs i ta tsbib I io th ck Glasgow (G ra ri de- B re tag ne) : *The Ceological Society of Glasgow Göteborg (Suède): Göteborgs Stndtsbibliothek Göttingeii ( Al le m a gne) : Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Slawisches Seminar der Universität Graz (Auiriehe) : Historischer Verein Für Steiermark Institut fiir allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Geschichte des Altertums und Altertaraskunde der Universität Landesmuseum »Joanneum Seminar für slawische Philologie der Universität Stcicrin ärkisehe Landesbibliothek ^Steierisches Volkskun demuseum Uni versiiiitsbibl iothek Grenoble (France) : Société Scientifique du Dauphiné Groningen (Pays-Bas) : Biologisch-Arehaeologisch Instituât der Hijks-Universiteit Halle/Saale (Allcningiic): Lacidesmiwetim für Vorgeschichte II all ¡statt (Aniridie): Museum in Hallstatt Hamburg (Allemagne): *Geosruphischc Gesell.schuft in Homburg Geologisches Staatsinstitut Museum für hamburgische Geschichte Maaeuni Tür Völkerkunde und Vorgeschichte Staats- und Universitätsbibliothek llattnoDer {Allemagne); Natu rllistar isch e Gesel I sch u f t Heidelberg (AI lern Ogne): *Slavisehes Institut der Universität Univenifäts-Bibllotbek Helsinki (Fi nl and et: SocteLas pro Fan im et Flora Feunica Societas Zoologica-Botanica Fennica tVonamo« Suomalui neti Ticdeakatcmia Suomen Hyünteistieteellinen Seura Suomen Muinnipmuistoyftdistys Suomen R iistanhoilo-sMtiöö Suomen Tiedeseura Ia (Roixmanie): *Aeademia RepubUcii Populäre Romine. Filialu iasi *Inatitutul de Cliimie »Petru Fonit *Institutul l'olitehnic Innsbruck (Antriebe): ÖSterreich isehe humanis 1 isehe Geselkchaft Ka iserslautern {Allemagne): Pfälzische Landesgewerbean sta I i Karlsruhe (Allemagne): Naturwissenschaftlicher Verein Kiel (Allemagne): * Geographisches Institut der Universität ■Seminar für Ur- und Fr ü geschieh te der Universität L" n i vc rsitä t s-B i bl i o thek Kien (SSSR): Derzavna publicua biblioleka IJRSR Klagenfurt (Autriche): Geschichte ere in für Kärnten Kobenhaun (Danemark) : Botanisk Ccntralhibliotek Datisk Naturhistorisk Forening *Det Kongelige Danskc Geograiiske Selskab Det Kongdige Danske Videnskabeines Selskab Det Kongelige Nordiske Oldskrifteelskab Entomologisk Forening *MineraIogisk Museum Nation almuwet Köln (Allemagne! : Geographische* Tn&titut der Universität Köln Kraktin) (Pologne): *Înstytut Historii Kuitury Muterialnej PAN Insiytui Ochrony Przyrody Pols! ;a Âkademia Nauk l'olskir Towaizystwo Geologie une *Sfowuik ta ein y Sredoiuwiecznej w Police Studium Sfowiariskic Uniwcrsytetu jagiellonskiego Toviftrzystwo MiloÄnikÄw Historii i Zubytköw Krakowa Towarzystwo MiTosttikoTV Jezyka Pol ski ego Krefeld (Allemagne): Verein Linker Niederrhein e.V. Lausanne (Suisse): Société Vaudoise d'Histoire et d'Archéologie Société Vntuloise des Sciences Naturelles Leiden I Pays-Bas) : Bibliothek van het Kamerlingh Onues Laboratorium Koninklijke Ncderlandaehe Botanische Vereeniging Rijksmuseum van Natuurlijke Historie Itijksmuséum van Outheden Leipzig (Allemagne); Deutsches Institut für Länderkunde Institut Filp Vor- und Frühgeschichte der Karl-Mars-Univers Liât Sächsische Akademie der Wissenschaften Leningrad (SSSR) : ßiblioteka Akademii Nauk SSSU Neuïntija hiblioteka im, M. Gurkogo Libérée (République Tchécoslovaque): SeveroËeské Museum Liège (Belgique): •Fédération Spélcologiquc de Belgique *Latomus * Université de Liège Linz (Autriche): Christliche KuiistbUitter Obe rd s ter reí chis ch es Lande s musen ni LiptvDsky Mikuláí (République Tchécoslovaque) : *Múzeum slovcnského tfasn ÍUboa (Portugal): Musen e Laboratorio Mineralógico e Geológico Ser vicos Geológicos ríe Portugal Soeiedade de Geografía de Lisboa Soeiedadc Portuguesa de Ciencias Naturals Liverpool (Grande-Bretagne): The Prehistoric Society Lódi (Pologne) : Jiiblioteka U ni w ers y tec ka Muzeum Arehcologiezne L orí don (Grande-Bretagne) : British Institute of Archaeology at Ankara The Department of Scientific and Industrial Research Institute of Archaeology joint Library of the Hellenic and Human Societies The L hinca ri Society of Loudoo Loudon and Middlessex Archaeological Society The Royal Anthropological Institute Royal Geographical Society The Royal Institution of Great Britain School of Slavonic and East European Studies Victoria & Albert Museum Lou oain ( Be Ig iq ue) : Centre international de Dialectologie Générale près Université Catholique de Louvatu Lublin (Pologne) : Acta Microbiologic» Polo nica Riblioteka Un:wersyteeka K. U, L. Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej Lund (Suède): *Slavi«ka tnstitulioiicn vid Lunds Lniversitet Un i versi t etsb i bliote ke t Luxembourg (Luxembourg): *Snciáté des Naturalistes Luxembourgeois Luzern (Suisse) : *Na tu r f o rsefic n d e Gesel 1st ha î t L'000 (SSSRJ: Naukova Bibliotcka L'vivs'kogo deríavnogo Universiteíu i men i Ivana Franka L,I/On (France); Soeiclc Céograpbique de Lyon. institut des Études Rliodauíennes Sociéié Linnétnne de Lyon Madrid (Espagne): Comisaria General tic Excavaciones Arqueológicas Institute de Arqueología Rodrigo Curo« Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva .lf(ígde¿>itrg (Allemagne): M u sem o für Naturkunde t) ml Vorgeschichte Mainz (Allemagne): Akademie der Wissenschaften und der Literatur Rinn isch-Ger nía n i sc Ii es Zc n t ral m ti sc ii m .l/a rtefi est er (Grande-Bretagne): Manchester Geographie^ Society Marburg/Laim (Allemagne): ü ai versi t a ts- Bi bi k> t h ek Vorgeschichtliches Seminar der Univerníiat Westdeutsche Bibliothek M a rseil le (Fra n ce): Bíhlioth&qne de tUniversité d'Aix-Marseille *Musée d'Histoire Naturelle Marlin (République Tchécoslo vaque): *Slovenske narodne múzeum Milano (Julie); Istituto Lombardo di Seienze e Lcttere Uní versi ta degli Studi Minsk (SSSR): •Akademija navuk BSSR Modena [lialie); -Emilia Preromtinu. R¡vista dei Centro Emiliano Studi Preistorici Moskna (SSSR): FundamentaTnaja Biblioteka Obices t venu v h Nauk Akadcmii Nauk SSSR Gasudarstvenn&ja biblioteka SSSR imeni V.I.Lenina *lnstitut naučnoj informacii *Moskovsktj Institut himičeskogu rnašiuostroeiiija Naufnaja biblioteka im. A. M, Gor'kogo Monkovskngo Gos ud a r- stvennogo universiteta Vsesajuznaja gosndarstvcnnaja biblioteka in ost ran noj litcratury München (Allemagne): Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische Biologische Versuchsanstalt * Bayerisches Geologisches Lanciesamt Institut für Erforschung der Geschichte und Kultur der UdSSR Institut Tür Vor- und Frühgeschichte der Universität Slavisches Seminar der Universität Südost-Institut *7enlrn linst im für Kunstgeschichte Zoologische Sammlung des Bayerischen Staates Mitraler i, Westfalen (Allemftgne): Landesmuseum für Vor- und Frühgeschichte Westfälisches Lnndesmuseuin für Naturkunde Nantes (France): Soeiete des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France Napnli (lt(die): Semiruirio di Slavistica Socictä Naziono le di Seien ze, lottere ed Ar Li Neuchitel (Baisse): Soeiiti Neuchäteioise des Sciences Naturelles Niee (France): Association des Naturalistes de Niee et dn^ Alpes Maritimes Nijmegen (i'ays-Bas): Bibliotheek der R. K. Universiteit Nifra-hratl (Republiquc Tchecoslovaque): Archeolugieky dstav SAV jV i'j rji berg (All emag n e): Germanisches National-Museum Offenbach/M. (AJIemagne): * Bibliothek des Deutschen 'Wetterdienstes Olomouc (Republique Tch&oelcvaque): *Hiatoricky iistuv Vysoke skoly pedagogicke *Krojske museum Opar>a (Republique Tcbfeoslovaque): Siezski Museum Slezsky studijni ustav Oslo (Norvige): The Faculty of Mathematien and Sciences U ni versitetets Old&aksamling Oxford (Grande-Bretagne): Ashmolean Museum Bodlcian Library Taylor Institution Padova (Italie): Ts i H uto di Antropología Isliluto rii Filología Slava "Istituto di Geografía dell'Université Istiiuto di Geología del l'Univcr sita Pamplona (Espagne); Diputación Forai de Navarra Museo de Navarra Parí* (France): Académie des Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences * Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque Nationale Centre National de la Recherche Scientifique *Coir)ité National de Spéléologie Institut d'Ethnologie Institut d'Études Slaves ■"Institut Français d'Archéologie de Stamboul Société Française de Minéralogie et de Cfcristallograpbie Société Géologique de France Société Préhistorique Française Union Géodes i que et Géophysique Internationale l" a ota (Italie): Athenaeum Istituto di Geología del)'Université Soeíetñ Pavcse di Star i a Patrie Péc» (Hongrie): *Janus Pannonins Múzeum *Majorossy- Imre-Mnaeii m Pisa (Italie): *Istitutn di archaeo^.ogia Società Tusca na de Ile Seienze Natural i I'loodiD (Bulgarie): *Narodeu orheoîogiéeski muzej Pontevedra (Espagne): Museo de Pontevedra Porto (Portugal) : Associaçâo da Filosofía Natural l 'aeuldade de Ciencias Poznan (Pologne) : lastytnt Zaehodni Mnzeum Aicheologieine Poznañslde Towarzystwo Przyjaeiôt Nank »Slavia Antiquai iStudia Logicai Praha (République Tchécoslovaque) : Archeologickf ústav Ceskuslovcnské akademie vid *Archivní správa •testos I a venská sp oleónos t entomologieká CSAY Ces k os loven s ká spoîeïnost zc m épi sná *IV. oddélcni geografi ckého ús ta vu Univers it y Karlovy Geofysikální ústav Ceskoslo venské akademie véd Historicky ústav Ceskoslovenské akademie véd Kabinet pro kartografu Ceskoslorenské akademie vëd *Kabinet pro studia Feeká. rimska a latinska *Katedra slov isti ky na Filologické fakultè Llniversity Karlov y Matematieky ústav (T'eskoslovenske akademie včd Národñí Muséum * Národ ni Muséum. Entomolocickc od déle ni •Publikaéní komise hiologïcké fakulty Uuiversity Karlovy Slovanska kniliovna Slovmisky iistav Ccskoslovenské akademie ved Universitnf knihovna O s ta v tehnické fysiky Ceskoslovenské akademie vëd Os t rední ústav géologie k y Základní knihovna Ceskoslovenské akademie véd Rennes (France): OGAM — Tradition Cekiijue Société scientifique de Bretagne Reykjavik (Islande) : *llidh islenzka fornleifafjela^ .. Secte tas Selen tiarutn Islándica Riga (SSSlî): l.atvifas PSR Zinâtnu Akademija Roma (í ta lie): Accademia Naz tonale dei Lin ce i Circolo Spéléologie o Romano Consiglio Nazionale delle îiicWehe Isti tuto di Archeologia dell'Università Estitulo dí Filología Slava ístituto Nazionale d'Archeolugia e Storia del I'Arte *Mu$eo P rei sto rico-etnográfico jL, PigOrinU •Pontificia Accademia Romana di Archeologia Servizio Geologico d'ltnlia Society Geográfica Italiana Sabadell ( Ekpagne) : Museo de la Cuidad de Sabadell Salamanca (Espagne) : Seminarlo 'le Arqueología Santander (Espagne): Museo Prehistórico Schaff hausen (Suisse) : Naturforsebende Gesellschaft Schlesmig (Allemagne) : Schleswig-Holsteinisch es Lande&museum Tür Vor- und Fr il h geschieh ie Schwäbisch Hall (Allemagne): 1 lis turi scher Verein für WürttembergiBeh-Franken Seckau bei Knittelfeld (Antriche)i Abtei Seoilla (Espagne) : Mlisco Arqueolâgico Provincial ■S'j'en a (Italie) ; Accadcmia Musicale Chigiuna S ion (Suisse): Rédaction der Schweizerisch™ Spelaeologisthen Revue i Stalactite« Sofija (Bulgarie): Hiilgarska akademiju ua imiikitc *Viss ikonumiceski institut ^KotI Marks« So prou (Hongrie) : 4Franz Liszt Muscnni Stockholm (Suède) : Kungh Vetenskapsskademiens Bibliotek Knngl. Vittcrhets Historie oeil Antikvitets Akademien Hyska lnstitutet *Svcnska Sällskapct for Anlropologi oc h Geografi Strasbourg (France); Laboratoire de l'Institut de Géographie de l'Université Stuttgart (Allemagne) : Insiitat für Auslandsbezichuniien Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg Württem bergi sc I ies Lan des tn use u m Szeged (Hongrie): * Weira Fe reue Mtizeum Tallinn (SSSR): *Eesti NSV Tcuduste Akadeemia Kcskraamatugoku Tarasco u-s nr -Ariège [ Fr an ce} : Société Préhistorique de l'Ariège Tarragoiia (Espagne) : Real Sociedad Arqueolügka Tarraseonense Tilff (Belgique); Institut Archéologique Liégeois Timifoara {Roumanie): * Academia R, P. R. Baai de cercetâri stiintifice ToruA (Pologne)r Towarzysiwo Nantowe Toulouse (France) : *Bibliothèi|iic de la Faculté des Seicnecs •Société d'Histoire Naturelle de Toulouse *Sociétc Méridionale de Spéologie et de Préhistoire 7'rier (Allemagne) : Rheinisches Lan des muséum 7>(csfe (Italie): *Gruppo Crotte »Carlo Debeljak Istituto de Geografía delI'Uiiiversità Museo Ci vi eo di Storia Naturale Società Adriatica di Science Naturali Università ílegli Studi di Trieste Tromsa (Norvège) ; TromsH Museum Trondheim (Norvège) : Det Kgl. Norskc Videnskahcrs Sel s ka h Tübingen (Allemagne); Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität * Internationale Zeitschriftenschau fiir Bibel Wissenschaft und Grenz- gebiete Turrioo (République Tchécoslovaque); •Yyzkumní üstav pro minerály Tu tzing bei Iiü nahen (AUem a gne) ; * Museum Georg Frey Udine (Italie): Società Alpina Friulaiia Società Filológica I"' ri tila na G. I.As coli Uppsala (Suède): Uni versi tetsbiblioteket Vaduz (Liechtenst ei n) : 1 listiirischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein Valencia (Espagne! : Servicio de investigación prehistórica Viilletx (Malta): The Royal University of Malta Far«e (Italie): Mnsci Civic i Venezia {Italic}: Istituto Veneto di Sticnze, Let I ere etl Ani MuSeo Civico di St aria Naturale Verona (Italic): Museo Civico di S tori a Naturale Vilnius (SSSfl): *Lietuvos TSR Mokslu Akademija IVa rxza ton (Pol og ne): *Instytut Chemii Fizycznej PAN Instytiit Geografii PAN *lnstytut liistorii Kultury Materialnej *Inslyttit Podstawowych Problemen* Techniki * 1 nstytut Polsko-Radriecki *Iiistytut Zoologically PAN Pafistwowe Muzeum Archeologiczue Polaka Akademia Nauk Polskie Towarzyslwo ArcheoJogiczne Zaklad Parazytologii Polskiej Akademii Nauk *Zuktyd Slowianoztiawstwa PAN *Zakladzy Geograficzny Uniu'ersytetu Warszawskicgo Weima r (A11 e m a g ae): Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens Weh (Autriche): Museal verein Wels Wien (Autriche): Amt der uiederosterreichis dien Landesregierung Anthropologische Gesellschaft Anthropologisches und Urgeschichtliches Institut Bundesdenkmalamt Geographische Gesellschaft *Geographisches Institut der Hochschule für Welthandel 'Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschaft Historisches Museum der Stadl Wien Kunsthistorisches Institut tier Universität Wien Naturhistori sc it es Muse u tu Miederoslerreich isclti: l.andesbiliätotliok Österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische NationalMbliothek Österreichisches Archäologisches Institut Österreichisches Museum für angewandte Kunst Seminar fiir slawische Philologie Spe lâolog i selles J nstitut * ver band iréteireiehiseher Hiihlùnforscher Zoologi s eh-bo tan i selle Gesellscho ft Wiesbaden íAllemagne}: Hess i sell es Lamtesamt fiir Red en for s eh Ung Wrocin ru i Pologne ) : Pol ski Zwutzek Enlomo] OgífzILy Polskie Towarzystwo Antropologiczne Polskie Towarzystwo Ludoznawczne Polskie Towarzystwo Zoo logiez ne Wrodawslde Towarzystwo Miíoáników Ilistorii Wroclaw skie Towarzystwo Naukove Zurich (Suisse) : (j cobo la ni se h es Forschongsinstitut Riihel N a I u r f orscl i ende G ese 11 se ha f t *Schweizerische entomologische Ge&ellschaft Sebwei zer i sch es La nd esm 11 se n ni AM ERIK A - AMÉRIQUE Alabama (États-Unis): Alabama Muséum nf Natural History Albuquerque (États-Unis): The University of New Mexico Atlanta (États-Unis): Trevor Aruett Library fia U ¡more (États -U n is) : The Library. The Jons Hopkins University Berkeley (États-Unis): University of California Bloomington (Etats-Unis): *Thc Slavic and East European Journal Bogota (Colombie): 'Academia Colombiana Academia Colombiana de Ciencias Exactas. Físico-Químicas y Na tura les Instituto Colombiano de Antropología Buenos /lires (Argentina): Academia Argentina Nigerift< Magazine Le Caire (Egypte) : Institut d'Egypte "National Research Council of Egypt Lourenfo Marques (Afrique Orientale Portugaise) : Museu Dr, Alvaro de Castro *Sneicdade de Eslucîos de Mozambique I.miro (Congo Belge): institut ponr la Recherche Scientifique en Afrique Centrale Nairobi (Kenya) : The East Africa Natnral History Society Pretoria (Transv&al) : *Die Suid-AFriknnnse Akademie vir Wetenskap en Kunn Transvaal Muséum Rabat (Maroc): Bulletin d'Archéologie Marocaine Société des Sciences Naturelles du Maroc Saint-Louis de Sénégal (Afrique Occidentale Française): *Bibliothèçne du Centre JEAN Michel Adanson Tunis (Tunisie): Société des Sciences Naturelles de Tunisie AVSTRALIJA, INDONEZIJA IN OCEANIJA -AUSTRALIE, INDONFSIE ET OCEANIE Bandung (Indonfeie): Faculty of Mathematics ami Natural Sciences Koninklijke Natunrkundige Vereenlgin^ in Indonesie Brisbane f A u s I ral ic): Royal Society of Queensland DjaJraria (Indonesie): *Dinas Purhakala Rejmhlik Indonesia Fil2roi/ (Australia): *Australian Speleological Federation Ilobart (Tasmanie): The Royal Society of Tasmania Joe Jakarta (Indonesie): Gad jali Ma da University Melbourne (Australie): Com men wealth Scientific and Industrial Research Organization Hoyal Society of Victoria Sydney (Anstrulie): Nicholson Museum oE Antiquities *Svdney University Speleological Society VSEBINA I. Organizacija Predsedstvo , ............................................. ., 7 Vodilni uslužbenci uprave Akademije ............................................S Uprava inštitutov in komisij ..............................................................8 IJ, Člani Častni člani ..............................................................................................21 Redni in dopisni člani ..........................................................................21 Novi člani: \iktor Korošec ................................................................33 Makso Šnoderi , ........................................................37 Janko Lavrin ...........................39 Umrli člani ........................................................................43 J sika Poleo ....................................................................4B Jože Plečnik .........................................................(>1 Peta r Skok ......................................................................77 lil. Poročilo o delu Akademije Delo Akademijo v letu 1956 ........................................................85 Kemični inštitut »Boris Kidrič................................................93 Inštitut za efektriško gospodaisivo ............ ..............l(M Inštitut za turbinske stroje ....................................................107 Institut za raziskovanje krasa ...........................................108 Institut za geografijo -......................................................110 Kartografski zavod .........................................111 Inštitut za geologijo .........................................113 Inštitut za biologijo ...............................................................116 Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije ............120 Inštitut za medicinske vede ..............................121 Inštitut za zgodovino Sekcija za občo in narodno zgodovino ..........................124 Sekcija za zgodovino umetnosti ........................................125 Sekcija za arheologijo ..........................................................127 Institut za slovenski jezik ..........................................................132 Inštitut za literature .....................................................................137 Inštitut za slovensko narodopisje ..........................................139 Termi nološka komisija Pravita sekcija ................................... - 146 Tehniška sekcija ....................................................................14? Medicinska sekcija ..................................................................148 Prirodoslovna sckeija ........................................................149 Biblioteka .....................................................150 Delo Akademije v letu 1957 ............................................................154 Kemični inititut »Boris Kidriči ..t..........................................160 Inštitut za elektriško gospodarstvo .................................164 Inštitut za turbinske stroje ........................................170 Inštitut za raziskovanje krasa ....................................171 Inštitut za geografijo .......»-..... ..........................175 Kartografski zavod ........................................................................174 Inštitut za geologijo ......................................................................i 75 Inštitut za biologijo ......................................................................ISO Odbor za urejevanje iavne, flore in geje Slovenije ............185 Inštitut za medicinske vede ........................................................1S4 Inštitut za zgodovino Sekcija za občo in naroduo zgodovino ..........................190 Sekcija za zgodovino umetnosti ........................................191 Sekcija za arheologijo ...........................-. 195 Inštitut za slovenski jezik ...............................................196 Inštitut za literature .........................................201 Inštitut za slovensko narodopisje ..........................................202 Terminološka komisija Pravna sekcija ..........................................................................206 Tehniška sekcija ....................................................................207 Medicinska sekcija ...............................................................208 Prirodoslovna sekcija .....................................208 Biblioteka ...........................................................209 IV. Publikacije in zamenjana publikacij ............................................215 LETOPIS SLOVENSKE A k A DEM J JE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Osma knjiga 1W6, 1957 Izdala Slovenska akademija innnosti in umetnosti v Ljubljani Natisnila Triglav* M tista rila v Ljubljani v oktobru It» Obseg 15 m pol poli Naklada 120U Livminv t