15S. ffevifta.
I tlrtllMl, i Mrtti ML juifi 1919.

ULim.
fefeai* T»a& tfaa vveter, IiijmiM aMtlfli 1b prasalk«. kis *ratl x Prostor 1 m/m X 54 mm za navadne  in male oglase 40 vin.,
za u*adns razglase 60  vin.,   za  poslano  in  reklame 1 K.  —  Pri narottlu
nad 10 objav popust Vprašanjem  glede Inseratov naj  te  priloži znamka za odgovor.
*pr vikiitvo „Slov. Naroda" in „Naroda« TUkarma*4  baltova ul ca *t. 5, prltličao. — Tetefo* *L #0.
„Slovenski  narod11  velts  v Lint>l|a»? in po poSU a v Jn^oalavlft:                              ¥ taca cm stro:
celoletno naprej plačan     .   K 84'—     celoletno      ......   K 95*—
polletno   .......   „  42*—     pollelno.......„ 5O—
3 mesečno  ....,..„  21*—     3 mesečno......w  26*—
1          m             •      «••••»'  —"**                    ••             •      •••••     M       9"—"
Novi naročniki naj  pošljejo v prviČ  naročnino   vrtdno   8M5^ pa nalaznici. Na samo pismena naročita brcz poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo »SIot. Xmroda<s KcaSlova ulica ŠL 5f I> aafetropie.
Telefon stev. 34.
Bopteo sprefema 1« pođpisaii* bi xađostno tranfcov&ao. Bfff   RokopUov ne vrata«   "99
Posameina ifevlSks velja 40 vinariev.
Vlatka konvencija taed Italif o In Keinifco A¥Stii|oS
(Naše posebno porodilo.)
Za&rea, 26. junija. V aprilu 1919 sta skleaJM Netoška A v-strSja In Italija vojaško konvencijo proti Jugoslaviji. Italija se je zavezala, oskrbovati nemško vojsko dejansko z municijo in vojaško opremo, ziasti za čete na Koroškem in Štajerskem. Ustanovila se je tuđi skupna pisama za špijonažo, kjer bi s! Lahi in Nemcl i z-c c n j a v a I i svoja opazova-nja. Sklenjena je bila raz-vsn tega tuđi skupna voja-š k a akcija v slučaju pre-memba na Koroškem. Dogo-lerieno je ćelo bilo. da se spravi trikotnik Jeseitice-severozapadnl del Kranjske v roke Italije, vsa Koroška razven Trbiža pa v roke Nemške Avstrije kot ođ-ž kn '7 n in a za nemške izgube aa   Tirolskem!
M jmm domarlBciiska
&ft i telite - nnn -ifeii prioi stt Ml
(Naše posebno brzojavno porodilo.)
Pariz, 24. juni i a. Vrhovni svet Antrnte je odredi! novo definitivno demarkacijsko* crto na Koroškeni. Ta Sita £re od PaJeŠSa (Malome?) iužno od Blaskeira jezera in doseže Dravo 6 !rn vzhodno BeUoka. 2re potenf ob Drarl do približno 1 km vzhodno Srni Veta, od tod na Vrbsko jezero, južno Vrbe, dalje po sred! Vrbske^a je-nra do iezerske<ia fztoka, nato ob Otjr-i do izHva v Krko, cb Krki do ^pHca, od tam ob sevsro- in severo-vzhodnf meii poiitičnesa okraia VeH-kovoD nroti mzu. zooet proti Dravi in seve/no od Labnća na koto 1522, kjer s« s.fka z naš© severno štajersko mejo. Vrbrvii? svet četvorice je određfl, da »e B-orajo umakniti jusoslovansTie čsts na t^ crto. Poslana so bfla tozadevmi navodi'a antant?*?» kormsili v Celovcu in direktno vladi v Reo«rradu. — V krostfh ?tan?anske (tetesracHe se kovotI, da je tećteSel predseđr?k Wi!son nov* po«rec?ovaln4 predio*? za avtonomno državico med JusoslavJfo In Italilo, ki na! obseia otoka Cres in Krk, Reko brez Sušaka, dalje gre meja zapadno do Paše !n se rarprostira severno, iz-p»7Stivšl paT'n Jn B»7,a+. t^!cf>, da prfde pod nfo tvć\ $c Idriia (!) V te* avto-•v>ntfi državici bi h'M 160.000_i70.000 ^rosirjvnffov !n ^O.ft^o ItaHi^nov. V nnir-ac?l! koncedtra W?!con Ifalljli -Lo-§*t| !n zadrte otoke. WJlson je s tem s^^ofiin novim r>redlo??om oooitstl! v prt?<x2: lt?Vtf. ftaH.ia??ska deleierf»cjjla ie 4t5^i tr> ni^ff-ovo VoTn^iraciH cdkloTi'la,-fn^s ti*;*) Nato jfe Iaška vlada demi-9?.W??raht,
Si 3fr?rie refonfli.
(Naše posebno porodilo.)
^osrrad, ?6. jnnifa. Seja mffltefr-^iopa sveta je tn>efa nocojl cez polnoC. PečaJa se ie z csrrarno reformo. S tem K5 ston?k> to vprašanie v aktiten stadij ?t ?• r^orda že da*»es odločl, ali nasta-nz min!?trska kriza, ali ne. Radikalno kr!?o minisfrske«ra sveta ni za P^o-većho nače! JDS, no katerih jte tr«oa ?zv#sti asrarno reformo. Mbrtstrl JDS pa vztraiato na svojih zabtevab, ziasti t^d5 m?nister za agrarno refonno đr. P^jak,
SpomifiMijte se
Draztesv. CMii umetali
8 bou laisea ihistnFvii.
O njega sestavi smo že poroeali-Najmarkantnej^e osebe so predsednik Nitti, zunanji minister Tittoni, ki je obenera šef nove laske mirovne delegacije v Parizu, in gakladni ministar Schanzer. Zanimiva je podrobnost, da j© izprva imel postati v novem kabinetu niinister tuđi senator Torre, (ki je ?klenil svoječasno rimski pakt z Trura-bićem!), da pa je tik pred imenovanjem v pozni uri skuDinn, senstorjev odloč-no protestirala proti njemu, ees, dft jo kompromitiran, ker je vzdrževal med vojno intimne zveee z Juproslavijo-Novo ministrstvo ima značaj libern-lne-ga ininistrstva, germanofilske in zuna-nje politično zro^me smeri- Tako laska katoliška stranka kakor socijalisti sprejemajo tiovo ministrstvo z najvac-jim nezaupanjem, ceprav je pričakovati, da se bodo klerikalci sprijaznili ž njim, ker 3im je Ti [toni blizu, Xava T>a njihov odlooen pristaš- Ekstremni na-cijonalci pa silovito napadaio novo ministrstvo- Tittoni velja za pristaSa Wilsonovega kompromisa in vse ministrstvo kot zelo zmerno tuđi v jugoslo-van?kem vprašan;Iu. AH jo to res. je treba še Ie počakati- Ob tolikih na-sprotstvih z različnih strani ni priea-kovati. da bo to ministrstvo dolgo ži-velo- Mogoče bo padlo že nad miro\rno pogodbo- Mojjoče pa je, da se loti velikih in silno pereoih notranjih refo rm ter tako zadovolji širše sloje in radikalne stranke ter ubije imperijaliste in stranko mlade laske veleindustrije in nenasitnega imperijalizma- Počakaj-mo! — Splošen naziv za novo vlado ie: >Kairruflirana (neprestavljiva franco-ska psovka) Giolittijeva vladac >Cor-riere dela Sera< in vsi veliki listi jej nasprotujejo, tako tndi »Giornale đT Italia< (katoliški), >Tdea Nazionale« (d' Anmmzijeva) in >Epoca< (Orlando-va). >Corriere< zlrsti napada Nitti ja kot nerodneža, >Giomale d' Ttalia< konstatira, da so proti novi vladi vse one velike struje, ki so odloči?e zmago. Vsi dosedanji Antantini pristaši oštro kritiziralo OioHttij^nske tendence in — Giolittijcv glavni oriran >Stasnpa< od-klanja vsaleo identificiranje z novim kabinetom in graja njega .ses-ts«ro! To je seveda naibrže ena onih zahrbtnih taktičnih potoz. ki ostanejo nsun veđno nerazumljive in v katerih so Labi moj-stri- Samo ^Secolo« podnira ministrstvo radi njegove zmerne zun.inje politične tendence-
Nitti je 51 let star. bil je žurnalist. potem odvetnik, vseučili^ki profesor, minister za poljeđelstvo pod Giolit ii>tti 1- 1911- in finanrni minister pod Orlan-dom. Ti toni je star 63 let, bil je v upravni službi, 1- 1903- zunanji minister pod Giolittijem. 1905 rohiis'r ki predsednik, 19W- zopet zurnnji minister, potem poslanik v Londonu, leta 1910- zopet zunsnii minister in potem do 1- 1916 po?l*inil: v Parizu; izr>rva prepričan prijatelj trozveze, potera zineren Antantist« Kolonijalni inini?ter Rossi, finančni minister Todesco, zakladni minister Schanzer. mjnictcr nauka Baccelli so iroreči Gioiittijanr!, justični Mornara je Zid. znan pravnik in od 1. 1915- predsednik knsariisliepa sodišča- -Jinistrr industrije Ferrari? je izredno bogat vojni dobičkar, drugi, v članku neimenovani, so, kakor pravimo, ničle- Proti sadnjeimenovanemu so ziasti socijalisti-
Izgleda, da je Italija tuđi prišla v dobo, ko si imnistrstva kar kljuke po-Hajajo. Poka!
Mn e adToftatsn ii ianib Mti-liit
Brzojav nam poroča, da 00 Je Predstavništvo dne 34- junija poevetovalo o zakonskom predlogu glede advokaturo in javnih beležnikov- Z malimi^ stili-stičnimi izpremembami je bil zakonski predlog sprejet soglaeno- Dasi sta od-vetnižki in beležni^ki stan velikoga jMMuon* in daei ima nova 4s£*v» naj-
zanebljivejše pripadnike v ten dveh stanovih, ni Liv krst dosouaj zvedel, da se je Predstavništvu pred]ožil zakon in nikoinur se ui poveđalo kake dolo-čila obsega doačni zakonski predlog. Nam se zdi tilco postopanje jalio čudno, kor gro tu za stvar, ki je velikega po-menrs V pametni držari se take zadeve no kuhajo za LuMsjjni in prej kot i ih vir da predloži parlamentu spravi do-tiono nr.Crte v javnost, da le ta dobi priliko, da so o njih pouči in da pokli-cn.iie orjsni7.acr"e lahko izreko svoje mnonjo o reformah, katere se hočejo uvesti- Obsefja li zakon o edvoliaturi in nottirija'u kaltsne posebno reforme, n© verno- Vsekako želimo, da bi vlada v bodoče ne postonala na ta način, kakor je «f»đnj rostoT>a!a. ker je nemogo-er>, da bi v Beogradu sami vse vedeli in znali t
Prof. —j'vofl:
i^Iil telllstiizgia.
HL
Kako je nastal?
Dcscdanji »uspeh« boljševizma razloži samo zgodovlna. ki opisuje nazor-no jarem. ki je šest stoletij bremenil na velikoruskem kmetu: Najnrej strahovlada Tatarjev, potem domača de-spotija, tlačansr/o in potem najtežja doba, druga polovica 18. stoletja, ko se je odvisnost od zemlje in zospodarja razvila v popolno si:ženistvo. V obubožani nnožici je takrat nastal idealni program boljše bodočnesti, ki ko prišla, ker mora oriti. V kratki formuli slove ta prorram: »Bog, car in Mir«, — Bog, car in kmečka obćina s kolektivno veči-no zemlje. Slavofilni teoretičarji 19. sto-letja so to rečenico preveđli v »Pravc-slavje. samodržavje in narodnost«. V politični praksi so potem n^srlašali prvi ove jresli »ircedine istine«. Ne tako ruski kmet. Bil je mnenja: »Boj? visoko, a car daleko«. Mir J2 pa blizu, v njem ie rrrMe življenje, moj svet, moja pri-hodnjost.
Prirodni dernekratski Mir je ostal ruskernn km rtu ?zza sive davnine. Reforme Petra Velikega se jra ruso dotak-nilc, tlačanstvo fra ni razrnšilo, ker je poni:"rJo le ćc\ kmetov v domaće in tvorničko su:T*:?*stvo, v katerem so se duše prodale in kumovale. Tuđi v dobi n°Hr?^p:a t!?.'j?n«;tva jft vcč'na kmetov živela v rrno^otisoč avtonorrnih va.^kih občint?.h, ki so lim lastTrki odka-7.9]}, če tndi nrj?«.?4bsi del zemliišč, v uživanje. Za plačilo so kmetje moraH iz vrše vati tlako in dri'Sfa dela na ple-lni^k'b ^">r*°^\'!h. ^Trncčko rosest je ob-čni zbor Mira razdeli! med kmečke dni-žine po štr\rHu dns in kakovosti zem-iie. v ćo]9rlh o^Vih parcelali. Ta zbor /Vira je do'očsl č5s 5etve in :"etve, je na t":br:n in brc: vednosti v'ade sodil in đeJil rravico med tovariši Mira ter sklc-pni no?;^ jn vr^r al; beior v ttuino, če je tla^a presceala običajno mero, — izkratka: Mir je ure.ieval vse gospodarsko, socijalno m duševno življenie ruckrs:a kme^a. TY*r mu je bil najv'';i oblast, upor proti Miru pa naj^coja •"»re-^r. rh^. ^e danes je med vcl'koruski-mi l'rnefi nafrrjla psovka: »Izneveril si se Miru«.
K^kscrf vv bo idealni Mir? Veliko-rusVi kvr.'?t. odgrovprj** na to virasaire z zr.htcvo. ki io izraza v narodni rcCeni-ci: »ZemHa i vo!.«a* (Zemlja in svobo-da). Prva leseda romeri: Vsa zemlia je lart krre^ke občine. ki deli zemljo med člane po pravičnih delih. »Volja« (Svoboda) porren:: Vaška občina je v rneinh svojega območja avtonomna. ona sur.a imenate svoje uradnike in ifh od-stavlia po bstnem r^revdarku, ona daje zakone itd. in nobena sila na svetu, tuđi car, se ne srne vmesavati v niene sklepe. ne srne iemati davkov od zem-Ijiške posesi'_. u*: sme šteti ljudi in živine, ne jebati rekrutov, niti izvrševati sodišča. Vse te premnoge avtonorrine vaške republike skupaj tvorjjo federativno državo. Njcj načelufe car, ki mora skrbetj za zunanjo varnost države. Vsefedno je. ali naj bo carska oblast deđna, ali do preklica in novih volitev. Car je državni poj em. Narodno predstavništvo, ki naj bi stalo carju ob strani in mu pomagalo, je mišljeno kot zbor Mirovnih odposlancev. Kakšno mesto tri v takšni agrarni državi pri-padaio dmgim rtanavom In pokHcom, — za to se velikoruski kjnet ni brisaL
Ccl:h sto 'et je ruski kmet ča!:al usodne ure, ki bi mu uresničila njegov ideal. CrKal ni tako potrpcžljivo, kakor se nfivaclno pripovediiie In misi?. Poro-eila r:i-**'e žendarrr.eri'-e javljalo 508, beri: nststoosem krr.ečkih uporov samo iz dobe Nikoga I. Iz salorov nle?n?Ških posestnikov se je p°Časi razširila med ljudstvom c:ovor«c?, da bo novi car po-delil zpžel'eno svobodo. In nrišel je veliki dan prve nedclje v rnarcu I. 1861., ko je ,svečenik z olte.rjn rrečit?! manifest svrbnde Aleksr.-^dra II. Z ^'ob^kim razočaranjem so milijom zapustili cer-Irve. Torei zopet r.Jč! »Oospodskaja zem1ia« ostade sror,podu! Za kmečko zemlio, kf ie že itak last Mira, pa mora lonet odslei r>1ačevati nov davek. pod nazivom zerr.ljiške^a odkupa. Na mesto lastn:kove^a despotizmi stopi sedaj xsl:rb in nadzor denaria lačnecra urad-ništA'a. Pa vendar ie velika agrarna reforma Aleksandra II. preprcčHa elementarno se razširjajočo kmečko revolucijo, ki bi se ne bila prav nič razlikovala od divi* revolucije Pucačeva v IP. sto-letju. Osebn^. svcbo^i, prisilni odkup kmečke zctrljc in cbsirna samouprava na podlntji Mira je bila kmetu vseeno podešena. Kolektivna občinsVa zerrlji-ška last je ostala iz treh razlogov. Ve-ljala je za narodno nisko, radi solidarne zaveže vseh člarov Mira nanram davanim ohlastim so fo smatrali za'ze-!o komod^.o in — tako je vsaj takrarna vlada veriela — ž nio ie kmet, ki se preseli z dežele v mesto. bil absolutno zavs.rovsn pred socijalno demokracijo. Kaj ti, tako so argumentirali, kmet ne postane proleta^ec. dokler ostane član Mira in ta!:o cbdrži svojo pravico r del obCins'ic zem1?e.
Težka roka Aleksandra III. ie kakor svinčeno breme ležala nad ruskim narodom. 2e dovoljeno osebno svobodo so vedno boli omejevalf z upravnim! sredstvi in kmečko samoupravo so te-premenni v karikaturo, ko so ustvarili leta 1SS9. urad »zemskih načelnikov«. Nobena dnicra »reforma« Aleksandra III. ni tako revolucionarno vplivala na kmečko ljudstvo, kakor ta, da je v vseh ] krriečkih zadevah sodstvo in upravo nrevzel Dlem^šld posestnik kot od države imenovan uradnik. Stvarnika tega s-'stema, Pobiedonoscev in SH"of Dmitrii Tolstoi sta brez dvoma mislila. da oživita sfaro tlačarstvo v moderni birokratski obliki. Za urad zemskega načalnlka je z?.dostova!o, če si bil reakcijo -iaruesra. pc^tične^a preDričarrja in plemenitejra rodu. Zato je razumljivo, koliko in kako težko so uresili nad ruskim kir-etcrn t^di brez zle voTie, iz same lenobe cl] ncvecrrosti. Pa tuđi zla volja se je mnngokrat našla ori zem-s!dh r^čain'kih in ž r»ir> ^odkur>liivost rlihovih pisarjev. Koncem stoletia se je nezadovoljnost kmeta znoet mo3no kazala v številnih kmečkih revoltah v raznih ruskih pokrajinah. Vlada :;h ie zatrla s starim! dobrimi sredstvi. Poslala je nad nezadovoline-že vo'nške kazenske ekspedicije, ćele vaši ie brrz sodbe ta razsodbe »rro^u'-stila« v Sibirijo, obesila je vse adta-tOTjc. Kljub temu je rod najbotj reakci-ionarT-im režr^or1 ne"-»dovo1.inost ved-110 brl.i srozeČe dvijrala svojo jđavo.
Tud' rr." tnf rroletrrijat se je v tej dobi začel živahneje- gibati. Na mesto *ajne, »podr>o!3naje« (podzemske) de-livnop1* ^ c -^;i0 ??vnc c*rmrnstraciie. Do leta 1S90. ru^kemu delaven ni ve-Ijala za glavno nalosro borba za politične pravice rrrJet^riata, »ker rusV' de-lavec na ^nlošno se ni zrel zn politično borbo«. Deio sociialne demokracije se ■* n~t;anizaci.io in vodstvo strokovnih stavk in politično vzffoio inas na ter'c'iu te »o!conomske borbe«. Tada žc 10. štcvilka lista »Vpered« (»NarreJ«) decembra 1900. ob.iavlja novo rjrorersion de f°is (izjavo.uverenfa) ruske delivske stranke: Naša najvaž-nejša in prva naloga je. da vržemo zlo-činsVi absiohifistični red in si priborimo polit'čr.? pravice svobode. Na rudečem praporju ruske socialne demokracije je odslej zapisana radikalna srrcmemba vse?:a družabnesra reda, besede, ki so nam jih spcročHf junaki 14. decembra 1825.: »Za politično svobodo! Za pravice ljudstva! Doli s samodrštvom!«
Prvih 15 let 20. stoletja so posvetili vodje niske.ca revolucijonarpe!?a gibanja izvrŠitvi manjsih in večjih stavk in terorističnih činov, zajedno pa in v glavnem — mi.stemu prepiranju o raznih manj *^ :'h točkah programa. Samo jeden "cd njih je že takrat vedei, kaj hoče. V prvih števi!kah svojega li-sta »Iskra« In svoje brošure »Cto dja-
lat?« (Kaj se ima zgoditi?) je Ljenin izraz!! svoj nrogram tako: »Za ekonomično borbo proti delodajalcem in proti vladi ne potrebujemo središnje organizacije, ki bi obsegala vse oblike politične opozicije. Najvažnejša in neodlož-ljiva naloga ruske socijalne demokracije je organizacija revolucijonarjev, da borno mo^li voditi politično borbo vstrajno. energično in uporno. Zato rabimo kolikor mo^oče majhno število re-volucijonarjev po pokliču. Njim se mo-rajo podvreči vse delavske organizacije. Oni morajo de!o"-rati v Imenu vseh stp.nov in poklicev.« 2e iz teh Ljenino-vih Stavkov vidimo njegovo voljo po diktaturi revoluciionarjev po pokliču nad vsemi stanovi. Kako je pa mogel ta doktrinarni fanatik postati gospodar vse oblasti v Rusiji? Nezmožnost msfce sosuđarstvenaje dume (parlamenta) in potem svetovna vojna so izmučile ru-skega kmeta in mestnega delavca, da ništa več razumela vojnih dljev, ne ru-skega vojnejrn cilja, pa tuđi ne —. nem-skega. Nemški sovražnik je dobro za-pazil to izmučenost Podnihoval je tlc-čo nezadovolfnost. dokler ni razpiha! nemirov. Sovražni nemški sosed je znal potem s* smotreno in prav nič iz-birno agitacijo na fronti in za nfo voditi z bes©do in.materijelnimi sredstvi veHkansko agitacijo. Vporabljal je veliko nezadovoljnost kmeta In delavca, da je boljševizmu pomajral na noge, goiil n^e Tovo rast, ga brani! in koneno vzgo-Jfl ter pognal preko brest - litevskega mira Rus^jo v stanje, — da se sedai zgroei nad nthn Nemec sam, ker posta-:a njemu samemu nevaren oni hndi duh, ki gn fe snm pdđicsd v ris.
-   Stralno to seđanjott RvsBci posku-šam naslikati v prihodnian ttwikw.
PolitiSn® vesti.
Pc'ftlčii! klub JDS htia rborovanj^ v vetek 27. jtmtfe ob 20. wi v Narod-nem domu (Češka obec). Dnevni red? Razgovor o političnem položaju.
Stanovanfska beda se bo obravna-vala danes na shodu ob pol 20. uri v dvorani Mesrnesra doma. Prizadeti Javni ushižbenci vdeležite se ga!
Stanovanjsko bedo bi se gotovo dalo v gotovem času temeljito olajšati, ako bi se dalo pod državno nadzorstvo vse nemske opekarne v Jugoslaviji in bi vlada izdelovanje opeke forcirala. Opekarno Denvuschek pri Mariboru se ie dalo že pod tako nadzorstvo. Kaj pa je z veliko opekarno Steinklauber na Pragerskem? AH je naši vladi znano, da so lastrr'ki te opekarne pri-, vandranci rz Nemške Avstrije, zagrizeni Nemci, ki poznajo edinole jagoslo-vanski denar in naša živila, sicer jim pa že od daleč vse smrdi, kar je slo-vanskega?! AH ve naša vlada, da je bila ta opekarna nekdaj takorekoč ste-ber nemšketr?. mostu do Adrije? Napravimo red tiidi tukaj!
Vidov dsn v Prag!. Vidov dan bodo Jugoslovani letos obhajali tuđi v Pragi. V soboto ob 9. uri bo v cerkvi sv. Ljud-mile na Kraljevskih Vinogradih slav-nostna mnšn v staroslovensketn jeziku; ob 11. uri bo v Obecnem domu svečana akademija, a ob 13. uri priredi na§ poslanik Ivan Hribar istotam higo-slovanski koloniji skupen obed.
OKUPACIJA  CRTE  BELJAK - SV. VID.
Pod tem naslovom prinaša »Lai Tribuna« z dne 17 .junija zemljepisna skico, na kateri je debelo zarisana takozvana transalpinska železmea, spo-daj pa razpravlja sledeče:
V kratkem članku, ki je poiasoje-val brzojavko iz St. Vida o važnem prodiranju naših čet na crti Bejjak - St, Vid, smo predočili veliko pomemJbnost tega podjetja z gospodarskfi£:a m voia^ škeza vidika. Naše prodiranjle hočd preprečiti Jugosiovanom posest V^nd železniške procre* ki spaja Dunal s Štajersko, Koroško in Kranjsko in služ! trgovskemu tranzitu zaledi a s Trstom. Da pa bo imela ta akcija popolen uspeh ter zavarovata Trst in drujce jadranske lake v njih treovski funkdtii t blvšimi avstro - ogrskimi deždami, sei mora ćela transaMnska proga JBOdvre^ či strogi kontroli.
Od itaHjansk* vofakonr zaDOČetaf akdja mora dovesti do odstranitve vseh zaprek, kl bi Uh atovitt Jutjoslo-vani na pot ekonomski ekspiuuivnosti Trsta. Ne> ^adosraje nam* c* oosedtH Jemo Trbiž in Beljak; naJe r Sete naj nadzirajo tuđi železnlSko sredRSe le-seaice, ob iahodaJte K|i H,Hgi*Hi» W*
Stran %
„SLOVENSKI NAKOO** One 26   jttntja 191».
148.   .sev
don ln ob hribovfu, kl Jasno ktSk nem-Mko Korotto ođ Kranjski, teročeae Ju> •oslaviJL R&ivanttga ao Jeseirioe pt-'povrstm obrtnim ooulimn, kjer sj n»-tajsJo pfcrrB in tovarne »Industrijske drulbc*, kl ta* lađi v Skednju ori Trstu svoje ptevze.
Trrt je M pred vodno ipojen po ireti železniških probah. Glavna prosa Juine Mesnice teče mtmo Li ubijane, fceija, Maribora, Gradca, Bmcka (od Postojao do Celja teče po iujcoslovan-slđh tleh!) do Dunaja in na tej prosi je danes kontrola otežkočena. Po sklepa miru p* se bo moral mediti tranzit blaga v Trst ali ven potom doir.ovorov.
Droga proga, ki ie velikeca nome-na za Trst, je transalpinska, ob kateri se je zapričela naša vojaSka akcija. Ta proea je tržaški Iuki neobhodno potrebna in zato ne smemo dopustiti, da bi Jugoslavija imela kakršenkoli vpHv na njo. Mi moramo razpolajrati z njo v vseh deželah. koder teče in ki težijo proti Trstu in Jadranu.
Tretja je pontebska prosa, ki Je pa večje važnosti za Benetke nesro Trst. Ta ne spada k današnjemu vpra-šanju, kajti tja do Trbiža teče po ozem-liu, ki  ga  nadziramo.
Koncu jemo. Menimo, da bo ta vo jaška akcija, zapričeta na široki podlaci, dosledna ter da meri na osvobo-dltev tržaske luke od vsesa, kar bi utegnilo ovirati njen procvit.     P. P.
(Porodila iz Beograda.1) KAKO SODIJO BEOGRADSKI POLITIČNI KROGI O NOVEM ITALIJAN-SKEM  KABINETU-
Beograd, 24- junija- (Zakasnelo.) Sestava novega italijanskega kabineta je vzbudila t tukajšnjih političnih kro-gih mnogo pozornosti- Izgleda, da bo tuđi novo italijansko ministrstvo zasle-dovalo staro Orlanđovo politiko in se postavilo na temelje londonskega pakta ter zahtevalo tuđi Reko-
VA2EX  MINISTRSKI   SVET-
Beograd. 24. junija- (Zakasnelo-) Danes dopoldne se je vršil važen mini-strski svet, ki se je bavil i zunanjepo-litičnimi vprašanji-
VESTI   O   KRIZI   V  KABINETU-
Beograd, 24- juni ja. (Zakasuelo-) y političnih krogih so se danes razna-£a-le obšime govorice o. krizi ▼ mini-strskem kabinetu-
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA-Beograd, 25- junija- Po današnji eeji Narodnega predstavništva je imel Demokratski klub sejo. na kateri se je raspravljalo o poiitičnem položaju-Soja je trajala do polnoci-
SEJA NAITODNEGA   PREDSTAVNIŠTVA.
Beograd, 25- junija-    V Narodnem ^predstavništvu  je prišlo danes iaradi [snanih naredeb med vojaškimi oblast-?jni in visokošolsko omladino- do prečoj [bučne debate- Poelanec Zlatic, ki je ho-ispitant  Demokratske  zajednice   in   po-ftofanee SegoviĆ is Nar* kluba, eta stavila Joatra vpražanja na vojnega, notranjega *in ministra prosvele.    V6led    nerodne [stilizacije vprašanj poslane* Zlatica je [yoJBi' mjpigter Hadžič bil mišljenja, da fje hptel' poslanec   Zlatić  žaliti  oficirje lin je v silno oštrih, razburjenih bese-[<laii  proteatiral čas, da srbeki in Jugo-ffilovanski čaetniki nišo noben >nekdoc, ItamveČ da so pravi sinovi svojega na-JTođa, ki so v velikih borbah za evobo-So dokazali,    da so vredni vsega spo-f^ovanja- Oštri odgovor vojnega minl-rfetja je »opet razburil poslanca Zlatica, ki ]e y jako   nespretnih   besedah raz-"fravljal o odnošajih med vojaštvom in i dri Inim    prebivalstvom ter vibudil v »tabornici mnogo racburjenja*    Tuđi na [niinistrsldh klopeh Je bilo opažati veli-[to> vznemirjenje in veliko pozornost je vzbudil minlster đr- Krulj, Id je s ogor-čenimi  medklici  in  živahnimi   geetami jjproteitiral  proti    izvajanjem  poslanca [Zlatica* Poelanec Segvič je 6voje vpra-;(anje utemeljeval s tako demagoškim! jirazami, da si je bil parlament tak oj na Sistem, da nm ne ^re za stvar,  ampak ijBamo sa politično hujskanje*  Poslancu ^3egvlču sta  sijajno  odgovarjala minl-!tea PribičeviS   in Davidovič,   Id sta 'v2»1a vseučiliško mladino energično v isačttto, a priznala rodi vojaštvu dobro kpljo- Po izvajanjih obeh ministrov iz-jrieda, da^^e glavni krlvec mestni poli-iSjpld naŽelnik Beograda- Napeto raz-taplogenje    v cbornici    se   je    izdatno fwblažilo> in umaknilo vaeobčemu dobre* !mu  raepoloeenju  vsl«đ   silno   ponesre-bape repjiko  poslanca Begvica na od-Itpvore \jftni8trov Pribiteviča in Davi-fiovtta.    Poslanoc 8ogvi6    se    Je    med ^lodcfan smohom umaknll ■ svoje na-Ijo^d&bi« pozicije-    —    Kot prvo to6ko đnniintnrn  đnevnega reda je sbornica jBbnes    raiprmVljala o isprememU    in Jdopolnitvah zakona o ljuđskem Solstvu tn o T^goteciji Tfgi^skih plac; ki na| bto^l v velJaTO m 1* decembrom- Mlnl-^tor prosvete Daviđević Je predlog sa-bon« ntemeljeval  s  prekrasnim  goro-irotn, t kslerem Je povdarjal velik po-iaen ^nđskega    solstva in saeluge na* ^odnega uSlteljstva sa prosveio in do-Jbrobit naroda. Ministar ie tuđi prosl&v-$al uatelje   kot junake v osvobodllnl Vojni tor isjavil, da je domovina dolina J>ostaviti učitelja, pijonirja kulture, so-^sino in materijalno taka visoko, da ^bo bres   borbe   mm vsakdaaii   krah
klioa- Oovorniki rasnih strask; slasti
Demokratske sajednioe« so sa toplo sft-vmemali sa učitelje in priporočali od^ ministra predloženo novalo, kl ja bila v nadelu »oglasno sprejeta* dpećdjalna debata sa vrsi v petek* Jutri je dan sa interpelacije in ae prične eeja se ob 9-uri đopolđne-
USTANOVITEV EMISUSKE BANKE-Beograd, 25- junija. Mlnister sa trgovino in industrijo predloži v naj-krajšem dasu zakonski projekt o usta-novitvi emisijske banke kraljestva Sr-bov, Hrvatov in Slovencev Narodnemu predstavništvu- Banka bo imela 50 mi-lijonov dinarjev v zlatu kapitala- Delnice se bodo glasile na ime- Prvo leto se ustanovi 9 filijalk, med njimi v Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Zagrebu, Novem Sadu, Cetinju in Skoplju. Dose-danja srbska narodna banka prehaja 6 svojim kapitalom in s svojimi zalogami zlata v to novo emisijsko banko«
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Sioventsv.
PRESTOLONASl .EDNIK    PRI   1NVA-LIDIH.
LDU. Beograd, 25. junija. SnoČnje -invalidsko veće« je posc:il prestolo-lonasledrJk v s^remsrvu vojvode Mišica. vojne?a rr»'!vstr^ r!^dž:ča in drugih. jPrestolonaslednik je zbral okoli sebe invalide, a dva je pozval k sebi v ložo. Razgovarjal se je z vsemi in se obnašal tako bratski, da je v mnejrih prisotnih izvalo solze. Prestolonaslednika je po-zdravil z odra rredsednik društva vojnih invalidov dr. Milivoje Jovanovič, rrofesor, rcz?rvnj karetn.n in invalid, V svojem govoru, ki je na vse g!o-boko vplival je govornik naghšai težkj položaj naših invalidov. ki so izvršili svojo patriotično dolžnost in se odteg-r.ili jdvnemu divljenju. Herojska skromnost, Ici je odsevala iz vsake njegove besede. je napravila na vse velik vtis. Presto'onasletinik je podaril društvu 3000 dinarjev.
VTOOV DAN V MARIBORU.
UDU. Maribor, 25. junija. V proslavo Vidoveca dne priredi rnestno po-veljst\*o v Mariboru s sodelovanjem vojaške godbe in mariborskega pev-skega zbora pod vodstvom deželno-sodnega sve ini ka Oskarja Deva dne 28. junija primerno slavnost ili sicer: 1.) Dne 2S. junija je vojaški praznik za vso mariborsko gamizijo: 2.) Na predvečer dne 27. junija ob 20. uri se vrši vojaški mirozov z gođbo in pohodom po glavnih ulicah mariborskih, med pohodom se priredi serenada pri stanovanju generala Maistra, pred okraj-nim glavarstvom, pred knezoškofijsko palačo in rotovžem. Serenado izvaja vojaška godbr1 in Devski zbor; 3.) Dne 28. junija ob 6. zjutraj slovesna budnica z vojaško godbo in pohodom po mestu brez izvajanja serenade; 4.) Ob 9. predpoldne slovesna sveta masa v frančiškanski cerkvi; 5.) Od 1130 do 12.30 promenadni koncert v mestnem parku, ki ga izvaja vojaška godba.
_ZAPLENJENI TRANSPORT KONJ.
LDU. Maribor, 25. junija. Včeraj ie bil v Mariboru zaplenjen konjski transport ki je bil namenjen iz Zagreba na Dunaj in bj! označen kot klavna živina. Konje so zaplenili na \4sji ukaz iz Beograda. Konj je bilo 187, od katerih je vojaški veterinari referat zaplenil 103. Večina teh konj se bo v soboto ob 10. dopoldne oddala po nizki ceni kmeto vale em: v ^rvi vrsti pridejo V poštev obmejni Slovenci iz Slovenje-graškega okraja. ki so pri zadnji nem-ški invaziji izgubili konje, potem pa kmetovalci iz marirj^rskega okraja,
Slovnnskl svet.
Poljska du^Jt-
La Marehe do France prinaSa razgovor z gospo Curie (roj. Sklodowsko)t profesorico fizik© na pariški znanstveni fakulteti: >Nemčija je hotela iztre-biti naše pleme- Poljaki eo trpeli ka-kor Alzačani - Lorenci* Kot oni so moji rojaki delovali na to, da stro jarem-Čim je izbruhnila vojna, so storili vsc, da pomorejo Franciji ter uničijo Nem-Čijo-c — V najstrašnejših dneh so Poljaki molili svoj Očenaž, katerega Je minister Viljema II- (von Reinhaben) ovadil z ogorčenjem v pruskem Land-tagu- Evo beeedila: >Oče nafi, ki ei t nebesih, daj nam poljsko kraljestvo-ReSi nae sužnjosti. Daj nam danes naž vaakdanji krah, a no zalit s krvjo in otrovan % »lobo naših neprijateljem-Odpusti neon ubojstva, ki se zaznamu-Jejo na naših me^ih. Ne uvedi nas t eknSnj&vo, da bi so odrekli Poljski, to-mu<5 reži nas zla, kakriao je tuje go-Bpostvo*€
Mirovna tonfcitncu
Zvesa' naroior-
V Waahingtonakem senatu }• pred-l&gal Kaos; naj ra lofii liga narodov od mirovne pogodbo m N«m2ijo, 6aA pregledano besedilo poveeuje mofnoet, da postane sveza narodov praveata vojna svema* »Zahtevam, da ea prisna daljM rok sa pretres dolooeb te lige- Prepri-eati be moramo, ali bodo imele Zdrule-ne države v rokan mo£ glede vstopa Amerike v vojno oziroma bo U isrooe-na ta oblast kakemu zboru isven vlade* Zahtevam tuđi potreben odlog wm raspravo predloga, ki namerava oropsr II adisslfinri đrtmv* pravice pssBnoiUi
▼ potrebi vojaltvo ia mornarioo, ae da hl morali vpraiati droge driave, ki bi ntegnile delovati pod vplivom svojih koristi*«
Oigevemest Avetrije.
Ifaurio* Muret pile v Oasette de Lausanna: >SedaJ ko gori habsburška ladja, jo Renner iurno ostavlja. Ćelo ne mara imeti ni6 skupnega s slabim! krmilarji, ki ao jo vodili v pogubo* To je prebrisano, dasi neslavno, toda za-vezniki ne padejo v past. Clemenceau je nedavno ožigosal deželo >gniHh vesti«- Pazil bo, da se ne pojavijo zno-va čudne britanske simpatije za Av-strijo in Madžarijo, ki bi utegnile škoditi bodocemu miru-<
Itolllo.
Agrarno gibanje v Italiji je vedno obsežnejše kljub vladnemu prizadeva-nju, da bi se zadušilo. V Drovinci Pia-cenza je izbruhnil dne 22. junija štrajk poljskih delavcev, ker ni moglo priti do nove kolonske pogodbe zbosr trdovrat-nosti velikih posestnikov. \z Bergama poročajo, da je tam veliko eibanje med pnllsVim! dflavci, k] zahtevajo, da se jim da zemlja v najem. Vrše se burni shodi, kriki in viki, zvonovi zvone, ljudstvo se obraća Droti lastnikom zemliišč in bati se je spopadov in po-bojev. Pri Padovi je pa naihujše. Laški listi poročajo o boUŠeviških poiavih in krvavih spopadih. Cavaliere Talno ni hotel podpisati nove pogodbe z delav-ci. Zato so vdrli v njejarovo stanovanje in ga pretepli, Talpo ie posrrabil revolver in enega kmeta ustrelil, dva pa težko ranil.
~'                  BRATJE!
Pozivljamo vse brate, ki se ne udelež© sokolfekega sabora v Novem Sadu, da ee polnoštevilno udeleže Vido-. ve slavnosti v petek, dne 27: t- m- ob 7« uri pred Mestnim domom, kjer se vrši sestanek vse ljubljanskih prosvetnib društev-
Zbiramo se ob 6- uri pred Narodnim domom, vsako društvo z zastavo, v kroju.
Bratje pridite polnoštevilno. PređBedsr\o  Slov-  Sokolske  Zveze-
SOTv'O? -^\TT! Zh^ramo se član!, ki Imajo sokolski kroj an ne, ter članice, brez razlike na vrtu Narodnesa doma ob 6, zvečer. Tam boste oddeijeni v svoje oddefke. Preiskusen trobentašld zbor dobrodoicl!
IZPRtf JOtllKtt
bpred mariborske porote. Dve smrtni obsodbL
Trikrstnl roparsld mor&c
Maribor, 24, juniia.
U.
Dva   vojaka   umorjena   in oropana.
V  pojasnilo dojcodkov   roparskega umora v Peckah,   vsled   katorih se ic razkrila   ćela vrsta    drugih    zločinov, bodi ob kratkera omenjena   zgodovina dveh roparskih umorov. ki iih ie- Klav-ni krivec Kropec po lastnem priznanju izvršil nad neznanim! vojaki.
V  juliju 1918 so na travniku v go-Sd med Spodnjo Polskavo in Prager-skem našli že nagnito truplo neznane-zsl vojaka s sezutimi čevlJL qdyez,ani-nd dvokolenicami oieobmjenimi žepi, sploh z znaki, kl so kazalL   4a Je bil mrtvec oropan: da je bil obenem tuđi umorjen, to se ie dognalo po več smrt-nonevarnih  vbodljajih.    Kdo je  umor-jerri vojak, se ni dalo dojniatt najbrže je bil pripadnik ojjrske armade,    Vse poizvedbe  o storilcu so ostale    brez-uspesne. Takoi po roparskem umoru v Peckah pa se je raznesla v tej okolici govorica, da je Kropec sam se poba-hal nasproti sostorilcema ter tuđi proti drugim ožjim znancem, da je ta (zadnje umorjeni Matalen) že  tretjt  ki ga   je  zaklaL Kadalje »e je govorilo, da je Lzmed ostalih dveh umorje-nih bil eden vojak, kojemu je Kropec oropal 14 K 60 vin. denarja in vojaški plašč, katerega je kratko pred tretjim umorom prodah
Toda te govorice so prišle v stik $ preiskavo o zadnjem umoru sele koncem marca 1919. Priznala sta io soob-toženca brata Kodrič, a Kropec sam jo je trdovratno tajil Kmalu nato pa se je sam izdal nasproti nekemu Jeriču In Eserju. ki sta bila ž njim v čelici pre-tskovalnega zapora. Napram Jeriču Je izprva piiznal samo umor in roo ene-ct vojaka. Ta dogodek je Kropcc tako natančno opisal, da so se vsi oodatki strinjali z umorjenim vojakom bliza Pragersketra. Dne 29. marca je Kropec končno tuđi sam prizna! preiskovalne-inu sodntku ta umor, easrovarjal se Je p* z zmedenosijo in prošli, da se in milostno sodi. Izpovedal Jt, da Je ts^ krat aM Iz voiaškeca taborišča v Leb-Ttegtu da Je priSel oeS do Pnwerskew. na pota skcot gošćo pa ^ srečal veg-ka, doileta tz Spodnjt Potekave. Prišla sta v razgovor — oni vojak ie baje govoril slovensko — krmnjsko narečje —w Ko nm ie Kropec novedaL da Je vojtiki nbežnik. fra ie oni vojak orijel st roka Cei. da »rt odpelie na bHfnip vojaSko oostala kjer doW za to 30 K. To vm Js Kropca tako raztogotilo, da se mu je upri In med nastalhn bojem ga trikrat z tMjonetom stmil v trebah In nrss. nakar se ie voisk zinudiL Potem ta |e natančno nreiskal bi mu od-vzd pet bejikovcer po J0 K. Izpocetki m to doaisMiala da irt to » «mt
samo tega vojaka. Kmalu na to pa ie Kropec sam priznal, da je mesec po tem dogodku v blizini Slov. Bistrice umoril in oropal še enega vojaka. Ker pa o tem tretjem umoru ni bilo nobe-nega sledu, se je vnovič dotnnevala zamenjavs enega kot drugega dos:od-ka, ampak Kropec sam je tuđi te dvo-me pojasnil. Izpovedal je, da se je vsled vednega zalezovanja od strani orožništva odločiL da se kot begunec zopet javi v vojaško službo. Na potu v Slov. Bistrico ie srečal vojaka, ki se je tuđi izdal za ubežnika. Ta novi tovariš je Kropca sili!, da orooata. oziro-ma okradeta bližnjega posestnika, če-mur pa se je Kropec odločno usrL Prišlo je med njima do hudega SDora in pretepa, oni neznani vojak je prvi na-padel Kropca, ta pa da ie, kakor pravi v silobranu onega z bajonetom sunil v smeri srca, tako, da ie bil prepričan, da ga ie do smrti. Nato mu je oropal 14 K 60 vin. gotovine in odšel res zopet v Lebrinj?. Pcbral pa je, predno je zapustil prizorišče, Še na tleh ležeći vojaški plaše, ki ga ie umorjeni nosil preko rame in kateresra ie Kropec ne-kaj dni pred tretjim umorom prodal. Ravno ta plašč pa — ki se £a je v med tem že prenareieni obliki res izsledilo, je v zvezi z izpovedbo dogodkov, ki so časovno, krajevno in po dejanju zelo različni od slučaja pri Pragerskem naj-denesra umorjenesra volaka, so sodno preiskavo dovedli do sklepa, da gre tu res Še za tretji, in sicer dotlej popol-noma nepoznani roparski umor, da sta na ta način postala dva neznana vojaka žrtvi Kropčeve zverinske narave. Ta plašč igra tuđi v ćeli glavni raz-pravi veliko vlosro v vorašanju, ali gre za umor Ie enega ali dveh vojakov. Pri polesr Pragerskesa najdenem umorjen-cu so namreč našli plašč, torej mu ga Kropec ni vzel.
Sodišče je ukrenilo preiskavo po tem tretjem umorjencu, toda vse iska-nje je ostalo brez uspeha. Končno so Kropca pustili prepeliati na lice mesta. Vse njegove izpovedbe glede kraja so se vjemale. Ko se mu je na licu mesta, ki ga je zaznamoval kot prizorišče umora, predočilo, da je netnogoče, da bi bil tam umorjeni mogel obležati, ne da bi se ga bilo prei ali slei zasledilo. Je Kropec še vedno vztrajal, da ga je umoril in oropal, priznal pa ie moŽnost, da je bil vbodljaj nezadosten za smrt in da se ie ranjeni vojak morda poa-neje vendarle sam dvignU in izginiL
Se na večer istega dne, ko so Kropca iz lokalnega ogleda prepeljaH nazaj v Maribor, pa se je spotoma v duši tega izpriienca porodil sklep, da vse, kar je glede obeh zadnje omenje-nih umorov doslej priznaL ni — res-nica in da svoje izpovedbe odio fino prekliče. Obstal ie samo še pri zadnjem umoru v Peckah. Na vpra-šanje, zakaj prekliče, se je izgovarjaj, da so ga v to priznanje zapeljali drugi, zlasti njegov sovjetnik Jerič, ki mu je svetovaL da je vseeno, ali prizna enega ali tri ali makari deset umorov, s tem da vse prizna, kar se mu hoče naprtiti, si skrajša čas preiskave in priđe preje do glavne obravnave, tam ima prilika vsa orejšnia priznanja ovreči kot zgolj izmiSUena.
S tem nacrtom Kropec tudl operira ćelo današnjo razpravo nasproti vsem pričam in prottdokazom--s kak-šnim uspehom, to pokaže iuiriSnja ob-ravnava.
Morda to prvo Javno porocuo prl-pomore .odgrmiH zaveso, ki zakrlva vsekakor skrivnosrni slučaj dozdevno tretjega roparskega umora pri Slov. Bistrici.
Maribor, 25- Junija- Po dvodnevni porotni razprari sta bili snoSi isrooe-ni dve smrtni obsodbi, 241etni Frano Kropeo in 221etni Franc Kodrič is Počk pri Slov- Bistrio! sta bila zaradi roparskega umora in tatvin, oziroma zaradi soudeležbe obsojena na emrt na vešalih. Radi istih zločinov obtoženi Kodričev brat Alojz j© bil obsojen Ie na 8 let težke ječe, ker še ni dovrMl 20 let.
Izpred ljubljanske porote.
Tatvina hranilnih knjižlc
VČeraj se je vršila porotna razpra-va proti Ivanki Ravnihan ki je bila obtožena, da je kot uslužbenka na glavni pošti v Ljubljani ukradla neke hranilne knjižice in jih pri Kranjski hranilrrfci v Ljubljani realizirala, Iz obtožnice sledi, da je poslal noseća januarja 1919 orožniSki stražmojster Martin Podlogar iz Maribora po pošti dve hranilni knjižici na naslov Kranjske hranilnice v Ljubljani in zahteval nakazilo obresti ta preteklo leta. Ker denar ni došel na naznačen naslov, niti mu ni hranilnica vrnila knjižic, obrnil se je Podlogar po preteku kakih H dni zopet na hranilrrico in prosil pojasnila. Hranilnica rau je sporočila, da sta bili obe knjižici realizirani in da ie prejela denar z obrestmi vred neka Hela Podlogar, ki je potrdila prejem denarja (okoli 7500 kron) v hranilnič-nem uradu. Ker je ta dozdevna Hela Podlogar navedla rudi geslo, na katero je bil denar vinkuliran, je hranilnica Uvriila realizacijo brez obotavljanja. Začetkom febmarja je poslal flnančni poduradnik Anton Pestotnik z Vran-skega po poštni nakaznici Hranilnid kmečkih občin v Li ubijani znesek 200 kron in sočasno ▼ priooročenem pismu svojo hranilno knjižico. Neposredno pred dostavitvijo nakazanih 200 kron pa je prišla neka gospodična v hranil-nico fn zahtevala izplačilo glavnice in obresti na Pestotnlkovo knližico. Hra-nllnica je tuđi v fesnici realizirala knlf-Žlco z 2999 K. Stvar je oostala sumlji-vm Sele, ko ie dobila firanilnics takol si t«B Bil:>itnta> i 300 K t proinic*
da pripiSe ta znesek Pestotnikovi vlo-gL — Policija je prišla kmalu na sled obtoženki. ki je bila tak rat uslužbena kot pomožna moč pri glavni pošti v Ljubljani. Tekom preiskave se je dognalo, da je na enak način zmanjkala tuđi hranitna knjižica, glaseča se na ime JoŽefa Jankeja. Predložila je tuđi to knjižico, vredno kakih 800 K, v izplačilo, a je pobegnila iz hranilničnih prostorov, ko ie uradnik odnesel knjižico, da konstatira, da je stavljena pod začasno prepoved. Ivanka Ravniharje-va prizna, da je ukradla hranilne knjižice na pošti o priliki, ko ie nesla pri-poročena pisma iz enesra oddelka v drugi. Denar, ki ga je dobila, je naložila na ime svojega nezakonskega otro-ka (5000 kron), 1000 kron je posodila nekemu Zabršku, ki se nahaja seda] na Dunaju, pri njej pa je zasegla policija znesek 2533 kron. Nekaj denarja je porabila obtoženka že prei za oble-ke in hrano. Obtoženka, ki jo zasrovar-ja dr. TekavČič, se izjrovarja na pomanjkanje, da je imela na pQšti spo-četka 70 kron plače, pozneje sele 170 K mesečno, s čemur pa ni mogla izhajari. Ker ni imela nikogar, da bi pomajral njej in otrokom, io je prilika zapeljala, Porotpiki so vprašanie glede krivdo potrdili in sodišče je obsodilo obto-ženko radi hudodelstva tat\ine na 18 mesecev težke ječe.
Tatvtae v VevČah.
Nadalje se je vršila včeraj obrav-nava proti čevljarju Antonu Rantu, mesarskim pomoćnikom Andreju Rantu, Viktor ju Dimniku in Ivanu Resku, ki so vsi doma z VevČ, ter proti delav-cu Ivanu Jančarju iz Zadvora. Obdol-ženi so bili, da so ukradli dne 16. marca 1919 iz vojaške pralnice v Vevčah razno blago (platno, sukanec moko, milo itd.) v skupni vrednosti nad 35.000 kron. Andrej Rant in Ivan Jančar sta ukradla Francetu Roderu tuđi prašiča v vrednosti 400 K. V zvezi s tatvino v Vevčah je tuđi desetnik Henrik Sotlar, ki pa spada kot vojak pod vojaSko sodišče. Proti drugim soudeležencem pri tatvini je uvedeno posebno postopanje pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Sodni dvor je na podlagi krivdo-reka porotnikov obsodil Anlpna Ran ta na eno leto; Andrej a Ran ta na dve leti; Viktorja Dimnika in Ivana ReJSka, vsa-kega na 15 mesecev in Ivana Jančarja na 18 mesecev težke ječe,__________
Dnevne vesti.
—    PredsedniStvo   Deželne   vlade
iavlaja, da se je gospod predsednik Dežeine vlade dr. Janko Đrejc pov-nfl iz Pariza in da vodi zopet posle predsedpištva Deželne vlade za Sio-vcnlja Vsled preobložeoosti z uradnimj poeii bo spreJemaJ stranke samo vsak torek med 10. in 13. uro in sicer Ie y važnih jn nujnfli zadevah.
—  Mestni solskl svet je v svoji se* !i dne 23. t m. skjenll, naj se Sol sic« maše v nedeifah in prazniklh ođpra-vijo po vseh ljubljanskih ljudskih in meičansklh šolah. Za odpravo teh mai se izreka tudl »Slovenski Učitelj«, glasilo kršćansko mislečih učiteljev, v svoji 5. »tevtllri.
—  RaspstfčeiM drnftra.   Vlada je Ie  razpostila  vse  nemSke  »Turnvo-reine«,   ki   so   organizirani v zv%zi xSud6sterreichischer Turagau«.    nadalje »Touriitemreroto«, »Die Naturfreurh de«  fn orjc«mjzaci)o »Deutschevan^tlt* scher Bund in sicer radi tega. ker fma-jo svoj sedeŽ v sovražnem inozems.Vu.
Lipo svobođe nameravajo vsaditi n& Petrov dan v Celjn na Deacovom trgu pred Narodnim domom* A dro-godi?
Snes o krsto. Z Oorenjskega nam plšejo: Tako krasne slike v naši lepi Gorenjski že nad 40 let ni bilo. ka^-kršno nudi danes. Po dolini vse v naj-lepšem zelenju in cvetju, žito se priklanja s svojimi težkimi klasi, vmes se smehljajo napol rdeče črešnje, koseo kleplje koso, — a naSe v najbujnejšl flori žareče planine je pokril v noči od 24. na 25. junija svež sneg do nlža-ve 1000 metrov.
»Žensko telovadno društvo« v Ljubljani je priredilo včeraj v risalni dvorani »Mladike« kot nekak zaključci svejesa letošnje^a delovanja prvi javni naston svojeg deškejra in dekliškesa naraščaja. — Podalo Je res krasno bilanco uspehov svojega neumornega notranjega dela, na katero Je društveni odbor z vaditeljicami in predtelovad-kami vred lahko upravičeno ponosen. — Dekljce in dečki v starosti od jedva 4 do ponajveč 14 let ki so nastopili s svoji starosti primernimi lepo kompo-niranimi in ljubko izvedeniml prostim! valami, so pokazali toliko strumnosti in obenem elegantnosti v nastopu, da lahko po pravici upamo, đa borno mno-gotere izmod njih še lahko pozdravlH paed našimj najboljšimi sokotekjmi te-lovadkami in telovadd Pod vodstvom vaditeljic so nastopile tri skupine; pred-vsem na5i najmlajši 4 do 8 letni nara-ščaj, ki je izvajal pod vodstvom sestre Vidmarjeve prav prilično sestavljene proste vaje z nepričakovano točnostjo in ^lnljivo strumnostjo kar priča o iz-redni vnemf vaditeljjce. kl se ji je po-srečilo ta pestri |n živahni »drobi« v tako kratkem času tako lepo zdisclpli-nirati. Posebno pozornost je vzbujala druga skupina dečkov !n deklic, ki je pod vodstvom sestre Kokalieve nasto-pila y prostih vajah s prnporcl, ki so bile izvedene prav ljubko in elegantno. Največje presenečenje pa je bila skupina *o;enk, ki je izvajala pod vodstvom sestre Srichalove z ?zredno itra-cijoznostio nroste v»?e 7 obroci v lah-* kem. plesu podobnem stilu sestavljene. V splo§nem je bil nastop v telovad-sjtem  iii vzgoiaem   pogleda  pavlin
.__ __t_________i_   ____
štev. 148.
.SLOVENSKI NAROD*, dne ?6. junfja 1919.
Stran 3«
Gspel in vse pohvale vredna priredlter, za katero si je odbor slasti pa gospe Dr. Tavčarjeva, dr. Kokaljeva in Krof-tova stekel posebne zasluge. Malenko-stni nedostatkl. ki smo jlh opazili, se t>odo ob vnemt ki jo kažejo vsi odele-ienci za plemenito stvar, zlahka popravili do prihodnjega nastopa. — Žen-skemn telovadnemu društvu radi tega čestitamo in le želimo, da bi tuđi zana-pref gojilo tdovadbo našega najmlajSe-fa naraščaja z isto požrtvovalno Uti-beznijo, katere najlepli dokaz je bila sinoćnja priredba.                       —tt—
»Načelnik u Ljubljani«- Pod tem naslovom javlja beogradska >Pravđac: >G- Hugon Hofbauer postavljen je za greskog načelnika u Ljubljani*< Kak-šen načelnik bi naj to bil, ne vemo-
— Poroka. Poročil se je včeraj g. Fran K r a p e ž. kavarnar v Ljubljani, z gdč. Rozo K r a S n j o v Ljubljani. Iskrene čestitke.
Za začasnega ravnatelja celovške gimnazije je imenovan profesor dr- Fr-K o t n i k-
OdvetniSld izpit je napravil dr-Fran Koš iz Hrastnika- Svojo pisarno otvori dne 1- julija v Laškem-
Za ravnatelja na učiteljišču v Čakovcu je imenovan profesor Pavel Lesjak, međimurski rojak-
»Deutsches Haas« v Celju jo društva, katerega last je bilo to poslopje, prodalo za 260000 kron konzorciju nemških Celjanov- V nove roke je >nemška hiša< prešla dne 3. t. m> Od-slej bo se imenovala hotel > Union«- Hotel bi upravljaj isti najemnik-
Smrtna ko*a- Policijskerau adjunk-m v Celju, g- Franu Logarju je umrla soproga Marija, vrla Slovenka- V so-boto je umri v Celju vpokojeni polkov-nik šušiS v redki starosti 96 let- Pokojnik se ni vdeleževal javnega življenja, bi! pa je dober Sloveneo-
Zrelostni izpit na SHS drž- višii realki so napravili z uspehom g« abi-hirionti: Ivan Benkovič, Jožef Bučar, Mirko Cerne, Vilko Eržen. Husro Fink, Franc Golob. Venceslav Glešeič, Jaka Jesih. Janko Modri jan, Franc Mazi. Mirko Oražem, Adolf Paulin, Oskar Pečak, Stanko Robnnann, Šaša Stare, Šaša Schwarz, Ivan Vrč, Vekoslav Zu-pančič, dne 23- in 24- junija-
Vrnitev vojaštvu posojenih konj-O priliki zadnje rekvizicije konj po vojnodajatvenem zakonu je došlo k po-voznemu oddelku v Ljubljano 9 konj. za katere se ne ve. niti čegavi so, niti odkod so>, ker so njih vozniki ubežali ali ostali doma- Ker se konji ne potre-bujojo vec za vojaštvo in se zopet poš-ljejo domov. se lastniki ten konj vabi-jo, da do 1- julija 1919 pridejo po svoje konje, sicer se konji na javni dražbi prodajo. Vsak tak lastnik ima prinesti seboj od svojega županstva uradno po-trdilo, da je bil njegov konj vpoklican in da njegov lastnik. oz. voznik ni pri-sel s konjem-
Na drž- gimnaziji v Nbvem mestu se bo vpisovalo v prvi razred v nede-ljo, dne 29- junija od 10- do 12- ure, za vnanje učence tuđi v soboto, dne 5- julija od pol 9- do pol 10- ure- Sprejemni izrpiti vseh priglasenih. učencev pa bo-do v soboto, dne 5. julija ob 10. uri-
Na IV- mestni deški ljudski soli na Prulah se vrši v ponedeljek, dne 30« maja ob 6- popoldne roditeljski se-stanek- Predaval bo g- dr- Mavricij Rus- Starši in fiolski prijatelji se uljudno vabijo k udeležbi-
S pošte- V zadnjem Času so se otvorile naslednje telefonske centrale z javno govorilnico in sicer: pri pošt-nem uradu Vuzenica, pri poštnem uradu Vrbnika ter pri poštnem uradu Muta* — Podelitve poštnih uradov- Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu (III/1) v Polzeli se je podelilo pošt-ni aspirantki Anici Rojnikovi; nadpo-štarsko meeto v Rogaški Slatini se je podelilo nadpoštarju Vladimiru Fabia-niju; Tiadpo?tar<=ko mesto v Slovenjem prradcn se je podelilo nadpofetarju Fran-čišku Erlitzu, poštarsko meeto v Zagorju ob Savi se je podelilo poštarici Franci ški Draškulicevi; poštarsko mesto pri poštnem uradu Maribor 3 se je podelilo poštarici Juliji Marohovi; poštansko mesto v Pletrovčah se je podelilo poštarici Angeliki Kokaljevi- — R^zpisano je poštarsko mesto v Kočev-ski Reki (II/2)- Prošnje je vloiiti v 14 dneh.
Ravnateljstvom vseh javnih in zasebnih srednjih Sol in uciteljišč, vsem okrajnim in mestnim šolsldm svetom ▼ obmocju deželne vlade za Slovenijo-Ker pade god Njegovega Veličanstva kralja Petra L letos na nedeljo, odreja višji šolski svet, da naj ee praznuje ta god na vseh šolah v sobcto, dne 28. junija 1919 na slovesen način z božjo službo in s primerno šolsko ilavnostjo, kateri sledi proslava Vidovega dne, kakor se je ta odredilo s tukaJSnjim odlokom z dne ad ravnateljstva 21* ju-nija 1919, št- 8530 ad okr- (mest-) šol-sv.: 18- juni ja 19l9t gt. 8530-
Brzovlak Ljubljana (Zagr«^1^-naj. Te dni vpelje južna Železnica na progi Ljubljana-Dunaj nov brzovlak et. 5;a in 6/a; prvikrat odpelje brzovlak z Dunaja dne 25-, iz Ljubljane dne 26-junija 1919- Odhod vlaka št- Va % Dunaja ob 20*30f iz Gradca ob 1*42, iz Maribora gl. kol- ob 301, lx Celja ob 407, z Zjdanega moeta   oj^.4'43^ prihod %
LJnbljano gl. kol- ob 5*57; na Zidanom mostu Ima 1% vlak tokopnjo ■▼•*• ■ bnovlakom it- 512 ▼ Zagi^b (prikod ob T10) in Zemun (prihod ob 18*00). — Odhod vlak* fe. 6/a li Ljubljant gl k-ob 2340, s Zidanega mo«ta ob 0*64s prihod t Coljo ob 124- t Maribor gl* k-ob 331, t Gradec ob 4S4, na DunaJ ob 10*20; na Zidanein mostu ima ta vlak »vezo i% Zemuna (odhod ob 11*80) in Z&greh (odhod ob 90*05). Ta brao vlak ima direktne vozove I„ II- in III- razreda sa relacijo Ljubljana-Dunaj, direktni vos I. in II. razreda Ba relacijo Zagreb-DunaJ in spalni voi za relacijo Zemun-Dunaj.
Savinjska podmiBiem SPD na-manja, da se dne 29- junija t. 1- otvori-ta Piskemikova hiša v Logarski dolini in Frischaufov dom na Okrešlju. Turisti dobe tam: vino, čaj, kavo, mleko, žgance, po možnoeti tuđi kruh in meso, vendar naj turisti radi providnosti prinoso kruh in meso seboj- — Kocbe-kova koča in koča na Korošici se letoa ne bodete oskrbovali- — Clani se pro-sijo, da kmalu plačajo letnino v »neaku 6 K- Kdor ne bode imel izkaznice, ne dobi   v  kočah  določenih   olajšav-
Teoretslu   državni  izpiti   pravnikov*
Kakor izvemo, se določijo prvf termini za pravoaodni (judicijelni) in za đržavoslovni državni izpit pred \z-praševalno komisijo v Ljubljani sele po počitnieah. torej koncem meseca Beptombra. Keda.i in kjo se je treba kandidatom z^rlnsiti, bode komisija pra-voea^no objavila- Ri^orozi se delajo slej ko prej le na vseufilisčih-
Razpis mesta inž<*nirja- Mesto Maribor vzamo enec;a, event- več inženir-jev v službo. Pogoji za sprejem «o: a) jucroslovan^ko državljanstvo, b) la-dovoljivo zdravstveno stanje, c) popol-na znanost slovenskega jezika, d) ab-solviranje inžonirske etroke na kaki visoki tehnični soli z oboma državnima iznitoma, e) starost ne cez 40 let. f) pri-merna praksa- Plača in pokojnina kakor pri državnih urndnikih- Prosi 1 ci, ki nišo bili do sedaj nastavljeni v kaki javni službi, se sprejmejo definitivno še le po enoletnem zadovoljivem službovanju. V drusri javni službi izvršena leta se zaračunajo po dogovoru- Plača oziroma uvrštenje v cotovi činovni razred je odvisna od dosodanje prakse prosilca- Dobro kvalificirane moći lah-ko računajo z hifrim napredovanjem Določene ponudbe jo predložiti naj-pozneje do 10- iulija 1019 mestnemu magistratu v Mariboru, ki daje tuđi ven eventualno zaželiena bližja pojasnila-\faribor, dne 24- junija 1919. Dr- Pfei-fer s- r.
Razpis služb oradu ih živinozđrav-nikov- Deželna vlada za Sloveniio. poverjeništvo za kmetijstvo razpisuie mesto veterinarskega nadzornika pri deželnem veterinarskem uradu v Ljubljani in tri mesta uradnih živino^drav-nikov pri okrajnih glavarstvih Za vla-ganje prošenj je določen rok do 15- julija 1910-
Ker j© kredit za brezpla^no pođe-litev obleke, obutve in perila že izdatno prekorač-en. se občinstvo opozarja, da so vse prošnie za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila, naslovljene na poverjeni^tvo za socijalno skrbetvo in Posredovalnioo za begunce brezpred-metne- — PoverjeniStvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani, dne 24- junija 1919-  Za poverjenika:  Jug-
Od doma je pobegnil dne 21. junija t- 1* učenoc 5- razreda ljudske sole Edvard Dirnplatz. ki se domnevno po-tika nelcje po mcstu in okolici- Deček je za starost primerno vzrasol, krepak in dobro hranjen, polnih lic, modHh oči, kostanjevih las ter oblečen v modro letno jopico, crne kratke blaće, je brez pokrivala in bos- Govori slovensko in dobro obvlada nomščino- Na eni roki ima nad palcem in kazalcem 3 om dolgo brazgotino po vreznini- V slučaju, da bi ga kdo izsledil, naj se odda policiji- Tuđi 3icer so vsakateri podatki dohrodožli in naj se prijavijo policiji soba št- 16.
— Umri je v Zagorju ob Savi g. Maks To m e. N. v m. p.!
Na naslov poštnega in brzojavne-ga ravnateljstva- Med po^tnimi promet-nimi, računskimi in posebno med če-kovnimi uradniki vlada veliko razbur-jenje vsled zapostavljanja polno kva-lificiranecra uradništva napram nekva-lificiranemu o»obju, ki je bilo ne glede na pređizobrazbo, službeno dobo in bre* pred pisanih izpitov le vsled prijateljskih zvez imenovano v činovne razrede, ki mu ne gredo ne po prediz-obrazbi in ne po službeni dobi, medtem ko 86 je polno kvalificirano uradniitvo deloma popolnoma prezrlo, deloma pa oSkodovalo za več službenih let Pod-pisana >Zveza poštnih organizacije najodločnej© protestira proti takim kri-ricam in odločno zahteva, da se vsa n#-lakonita imenovanja prekličejc- lfenda ie na Turikem ni mogoče, kar •• jo zgodilo pri čekovnem uradu, dm ]• imenovano uradniitvo i Ijudskoeolsko is-obrasbo, osiroma s dvema ali tremi kovnega urada, os mogoce ie sadofiča red po Stirih meeecih službene dobe v za napredovanje v službi, će je uradni-ca, vigojiteljica predstojnikovih otrok? Valed takih krivic m im* wntoi*T9
t boliieriaem; Jemlje m ma vso ▼•ro t prtvieo in veselje 6» Jele, — Opo-sarJsjDo postao lm brsojavno ravnatelj-•tro, da Bemndoma odpoilje minlstretvu ma poito in bnojav aaie poročilo glede imenovanj, kakor tuđi glede drugih afer oekovnega orada in iijavljamo, da borno spravili vse te sadeve v Narodnom Predstavništvu t javnost, če bi se hotelo potlačiti- »Zvesa poitnih organisacij ▼ Ljubljani«. — Opomba uredniltva: Ker želimo, da se po&tae-mu uradniitTU ne dela nobena krivica, smo priobčili ta dopis, prepuštamo pa odgovornost za trditve in okolsčine, navedene v tem dopisu, >Zvezi poštnih organizacije samih*
Vremensko poročilo.
rttli* tU aerjea M4-1              lrt««JI mM tUk 736 ■■.
*"J*.   ? mm    £ S                     I_________
25 2. po?   73} 1     190      bfezvet.      ooi. obi. .   9. 2V.   733 0     14 9           .          V€č.   blač
25   7. zj.  730 9     119          m               dež
Padavina v 24   urah 0^ mm __ Srednja   s^Ce ai^na teimeratu a 14 7°, normalna   18 79   — Vremenslfa naroved  MM jutri: Lcpše severno vetrovno vreme
Kulturo.
V?Ma orkestralfierja društva »Oias-bene Matice« se vrši v petek 27. t m.
Vi*             i    'i.  drr.§rva.
Spored ITI- produkcije gojencev »Olasbene Mfttif«« v žetrtek, 26- junija 1019. 1- Chopin: ?!azurka. Na klavir igra gtlo- Nada Brejc- Šola gdč- D- Ko-blorjevo, VL r- 2- a) Schumann: Uspavanka- b) Bohm: Ritonel- Na gosli svira g- Fedor SvigelJ. Sola g- J- Ve-drr.la, III- r- S- a) J- Prochazka: Tak si lena- b) Mas^enet: ^pev iz opero >Wer-tbor<. Poje g- Fran MohoriS- 6ola g- M. Hubnda, II- r- 4- Stanko Preinrl: Sonetni stavek — Allesfro - inoderato- Na gosli svira g- Alojzij Šone- ^ola g. J-\>drnla, V- r- 5. a) Scbvtte: Pomladno šumenjo- b) Grieg: Škrateljčki- Na klavir igra ?do- Helena Mlinar- 6ola g« J. Pavčiča> VI- r- 6. Josip Pavčič: a) Zenjica- b) Uspavanka II- (Prvo javno izvajanje-) Pesini poje gđ& Jelica Sa-dar. Soia g. M- Eubada, VL r. 7- Louis Spohr: Koncert sa gosli, št- 2, I- eta-vek* Svira prdč- Lidvina Poženel. Sola gdč- St- Haj>kove. VII. r- 8- F- S- Vil-hr.r: Fantazija v C - molu z motivom: >Le vstani, borni narod moj, da da-nes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoi, tvoj je — vst&jenja dan!« Na klavir igra gd<*. Nilka Potočnik- Sola g- J- Pavčiča, VIIL r- 9- a) Puccini: Molitev iz opero >Tosca<. b) Mascag-ni: Komanca iz O7!ore >Cjrra!Ieria ru-3ticana<- Poje ^dč- Jelica Sadar- Šola g. M- Hnbada, VI- r- ia a) Grieg: Sonata, op- 7. I- stavek- b) Fran "Liszt: Le rossignol (de Alabiev-) Na klavir igra gdč- Hcdvika Poženel- Sola gdo- M- Do-lcjševe, VIII- r-
Društvene vesti in prireditev.
Slovensko zidnrsko in tesArsko društvo v Ljubljani vabi vse svoj© elane, da ee udeleže v krojih proslave Vidovega v petek, dne 27- t« m- pred Mestnim domom. Odhod iz društvene sobe točno ob Hl. zvečer- Obenem na-znanjamo, da se vrši v nedeljo, t» j- 29-t- m- točno ob 9- uri dopoldne v društveni sobi se§tanek vseh dosedanjih in novih elanov, s katerim dnem začne društvo zopet redno delovati v svojem narodno - socijalnom smislu- Vse za-vedno delavstvo vabimo, da se sestanka gotovo udelež!-
»Zveza poštnih organizaci] v Ljubljani« vabi tem potom člane ožje-ea odbora h kratki važni seji na petek, dne 27- t- m- ob 18- uri t pismonoško dvorano-  —   Polnoštevllno!
Sknpšcina >Zveze podtnih organJ-zacij v Ljubljanic, katera bi ee imela vršiti 29- t. na. je radi raznih ovtr pre-ložena na poznejši čas-
Ohfni sbor DrnStva rpokojenega nčiteljstva se bode vrSil v »redo. dne 9-julija t- 1- ob 15- uri popoldne v sobi IL mestne deške sole na Cojzovi oesti- V slučaju nesklepčnosti, se bo vršil čez pol ttre poeneje drugi občni zbor pri vsakem številu članov. Drugih obvestil naj se ne pricakuje- — Odbor.
Predsedstro Z- J* 2- pozivlja vse tovarile urađnlke, ki 00 bili pred naći-jonalisacijo dlani prejšnjega skupnega >Osterr- Eisenbahn-Beamtenvereina«* da na dopisnici nemuđoma izjavljo, koliko 6a*a to bili člani tega dmStv* Izjava Je nnjna In častna zadeva vea-kegft poMm«mil»- Naalov: Pr«đ09d-§tvo Z- J. Z„ Narodni don, Ljubljana*
Poizvedbe.
Da* 16. Innlia se ie od Mestne hranilnlce mimo frofovcita vrta v Ra-dovijid izinibila rumena taška s preče jšnjo vsoto denarja. Tekom časa se je Da pojavil očtvidcc ki najdfteUa točno opisuje, tedai se dotična oseba opozarja, da najdeno stvar v izoitib neprilike pri mestnem županstvu ali v ivpnišča v naikrajicm čUu proti na-crađl odda.                                  (321
Najnoveiša poročila.
(Naša iivirna poročilaj
ITALUANI  PODPIRAJO   MAD2AR-SKE BOLJŠEVIKE-
LondoB, 24- juni ja- >New Europe« potrjuje naša razkritja o italijansko-madžarski kooperaciji in navaja kot detajlni zgled, da fio Italijani 24- maja ftprejeli cei vlak, natovorjen z zlatom, kot plačilo za dobavljeno municijo, so-liter in drugo blago*
GIBANJE  PROTT  MINISTRSTVU
NITTI.
Milan, 25- junija- D'Annunzio in Mussolini, ki stojita na Čelu nacijona-listov, pripravljata upor proti ministr-stvu, sestavljenemu iz Giolittijancev-Na drugi 6trani pa *e pripravljalo tuđi socijalisti na najostrejšo borbo proti Nittijevemu kabinetu- Položaj je vele-resen.
FRANCOZI   SE   RADU.TEJO.   —  PO-NIZANJE   NEMCEV.   —   HLADNOST
NAPRAM LAHOM. Pariz, 25. junija. Čim je prispela nemška nota, da Nemci sprejemajo mir. ic dal Clemenceau povelje, da ima artiljerija streljati salut. Ceprav se VVilsonu in Lloyd Georgi mudi, da od-ideta, je Clemenceauu uspelo, da jih pregovori, da se ceremonija slovesno izvrši. Pariz je v morju zastav. Tuđi dane5; valovi 'a bulvnr.iih stoti?očgla-va mno^ica, kl Drepeva nadionalne himne. Priprave za nodDis miru so končane. Ceremonija se izvrSi v ealeriji ofcledal v versaillskem gradu. Nemške delegate bodo pripeljali v dvorano po zadnjih stopnjicah, vsi drugi delegati pa pridejo po glavnih stopnjicah. —-Novo la^ko ministrstvo so v Parizu vzeli hladno na znanje. V splošni radosti se vobče prav malo brigaio zanj. Tittoni je Francozom simDatičen izza svoje-a  pariškoga bivanja.
PODPIS  OTT?OVXE  POGODBE  Z
NEMCIJO.
Pariš, 25- junija- >Libert6c javlja, da bo nemška dslegajcija danes zjutraj prispela v Pariš pod vodstvom Herma-na Mtillerja* Ceremonija pođpisa mirovne pogodbe bo se izvršila z veliko sve-čanost3o- Nemški delegati bodo stopili v palačo skozi park- Ob njihovem prihodu se jim ne bodo izkazovale nobene časti. Predseđnik mirovne- konference bo prvi podpisal pogodbo, za njim predsednik V."ilson in Lloyd George, nato pređe'avitelji Italije in ostali za-vezniski delegati- Prvotno se je dolo-čila ura ceremonije ob 5- popoldne, in sicer v četrtek, nato pa se je odgodila do petka z ozirom na novo italijiinsko delegacijo, ki prisr^ P°d vodstvom ministra Tittoniia- Splošno se sodi, da bo mir, sklenjen z Nemcijo, vplival odio-čilno tuđi na probleme notrzmje politike- Časopitje izraza nado, da se bo v do^Iednem Času izvršila splosna demobilizacija in da s» bodo volitve mogle vršiti žo tekom meseca oktobra. V javnosti se živahno razpravlja o cenzuri in o obscdnem stanju- Razni žurnalisti so s© glede teh vprasanj obrnili za pojasnila na ministrskega predsednika, ki pa ni daj na ta vprašanja nobenoga točnega odgovora- Demisija ministrstva Clcmenceau se smatra po promulgaciji mirovne pogodbe začetkom meseca. av-gusta kot signrno* Pazprava o mirovni pogodbi v parlamentu bo trajala ves mesec julij- Clemenceauvova demisija bo docela prostovoljna- Clemenceau bo vtemeljeval svojo ostavko s tem, da je izvršil delo, za katero je prevzel po-oblastilo*
FRANCOSKO    CASOPTSJK   IN  UNI-CENJE   XEMSKEGA   BRODOVJA.
Pariš. 24- junija- Francosko časo-pisje jo silno ogorčeno vsled potopitve nem^kega brodovja, in izjavlja, da je ta do^odek nov dokaz, kako Nemci iz-polnmjejo dano be?edo- >Tve Tempsc svari zaveznike z ozirom na ta dogo-dek, naj bodo oprezni, da jih Nemci ne bodo iznova prevarili- Nemce je treba držati krepko in energično v rokah, dokler ne bo mirovna pogodba izpolnje-na do zadnje pičice. V interesu miru bi bilo najboljše, ako bi vlada ne računala vefi z Davidom in Erzbergerjem«
NOVA ITALIJANSKA MIROVNA DELEGACIJA-
Pariš, 25- jujnija- Novo italijansko mirovno delegacijo bodo tvorili Tittoni, Scialoja, Marooni, Imperiali in Fer-raris- Salandra je ponudbo, da bi vsto-pil t delegacijo^ odbil-
ODHOD WI1JSONA. Paria, 24- junija-  WiUon  odpotujt rrečer po podplsa mirovne pogodbe v Versailles-
ANTANTINA    MIROVNA   PONUDBA
LJENINU?
London, 23. junija- S strini ruske vlade sovjetov je bila objavljena mirovna ponudba, ki je bila meseca junija vročena Ljeninu 00 posredovanju dveh amerisTrih žurnalistov Bullittu in Steffensu in franeoskesra stotnika Petita. Ta mirosni nacrt so redigirali Wilson, Lloyd George in House. An-tanta predlasa v tej ponudbi sestanek vseh vlad, ki eksistirajo v Rusiji, v svrha da sa posvetujejo o načinu, kako 1 bi se mogle med sabo poravnati bi is-imtttL Splofao vtmaUi* U Mio riU(»»
torično za ves čas, dokler bi trajala tt konferenca. Konferenca bi naj razprav* ljala o teh-le vprašanjih: 1. Poeđln* vlade v Rusiji obdrže svojo oblast % krajih, kjer imajo v rokah krmilo, do* kler prebivalstvo samo ne odloči o ob-» liki nove vlade. 2. Sovrainosti med temi vladaml se prekinejo. 3. Blokadsj Rusije se odpravi. 4. Vzoostavitev trgovinskih odnošajev z Rusija 5. Vsi razredi ruskega naroda bodo enako udeleženi pri razdelitvi blaara in živit 6. Generalno politično pomUošČenje, ki ga dosrovore vse vlade za vse politični nasprotnike, 7. Zavezniške čete zapuste Rusijo. 8. Demobilizacija armađ. tako sovjetskih, kakor protiboljševV-ških. 9. Solidarno priznanje vseh finan-ciialnih obveznosti s strani vseh vlad. 10. Pravo svobodne trgovine za VS0 Ruse v ćeli Rusiji. 11. Povratek vsefi vojnih vjetnikov. — Anglija in Amert-ka jamčita, da bo Francija odobrila td točke.
LAŠKI    POSTARJI  —  BOLjSEVIia
Milan, 24. junija.   Šesti   kongresi
poštnih, telegrafskih in telefonskih na*
! stavljencev vse Italije v Turinu  se Je"
j izjavil za laško sovjetsko republiko hi
! je  poslal  Rusiji in Ojfrski bratske 9^
zdrave.
SOCIJALIZACIJA   RUDNIKOV   V
ANGLIJL
London. 25. junija. Sodnik Sankey! je izdelal projekt za socijalizacijo rud-* nikov, s plači lom odškodnhie lastnin kom. Najprej bi prišli na visto premo-« gokopi. Poročilo, ki je vzbudilo pozornost je skoro vsa angleška javnost sprejela z velikim odobravanjem.
POLJSKO   UKRAJINSKO   PREMIRJE RAZBTTO.
VarSava, 25. junija- OficiJalno y Ltovu sklenjeno premirje med poljftki-mi delegati in delegati generala Petlju« re so Ukrajinci razbili- Zvezali so se z boljševiki in so pričeli napadati poljske čete- Ukrajinci in boljševiki so med sabo skleaili premirje z demarkacijsko crto Jampol-Stari Konstantiiiov'
ANGLEŠKO   CASOPISJB  O  VOLIT-VAH NA CE8KEM-
London, 24. junija« >Times< pravi ja jo obzirno o iziđu volitev nal Češkem in konstatirajo, da so te volitve1 dokazale, da obstojajo zelo močne fte^ gke manjsine v onih delih Češke, W se proglašajo ia nomike- To manj&ine bo veliko številnejše, kakor ao nam doalej vedno zatrjevali Noroci- Dej«tvot da so si socijalisti priborili večino, ni vzne-mirljivo, ker eo socijalisti bili v»dnoi pripravljeni patrijoteki podpirati vlado s tem, da so vzbujali v ljudskih ma-sah p atrij otizem- Ni se bati, da bi se na Češkem razširilo boljševičko gibanje-NEMCIJA  IN ZVEZA NARODOV.
London, 24- junija- >Westminster Gazette< naglasa, da bo Nemftija izrab-ljala veako mogočo* priliko, da bi kršila mirovno pogodbo, vondar pa bo ku-luar med Nemčijo In Poljsko, kakor tuđi obstoj neodvisne poljske države same vedno ogrožal Nemce- Toda mir bi ne trajal niti eno leto«, ako bi zvez a narodov ne nudila pomoći narodnim državam- Zato bo liga narodov zahte-vala od Nemčije vee mogoče garancije na korist slovanskim državam, predno bo ji đovolila, da vstopi sama v to iveao«
USPEH   VATIKANA.
Pariz, 23. junija, Vatikan je izvoje-val eklatanten uspeh. Monsienore Fe-retti, ki ga je papež poslal v izredtđ misiji na mirovno konferenco, da izpo-sluje spremembo člena 438. mirovne pogodbe, je dosegli, da je odbor četvorice usrodil njegovi zahtevi. Ra^en-te^a bo Vatikan v mirovni posrodbl oficijelno priznan kot najviSja avtoriteta nad vsemi ka toliki.       *
*  AMEPIŠKA KOMISIJA ZA POLJSKO.
Pariz, 23. juni]a. Predsednik Wil-! son je imenoval posebno ameriško ko-j misijo,   šestoječo Iz 7 Članov,   ki   ima
•  naloero,   da  dožene   istino o posrromih na Poljskem.    To komisijo je izprosil Paderewski sam, da se izkaže korektno postopanje poljskih oblasti.
P
9
Nakazfta za moko naj si preskrbe peki in trgovci Jutri v petek, ker se v soboto 28. i m. ne bodo dobivala.
+ Za javne uradnike in nsliiiben-oe» Vnovoevalnioa- za živino in mast v Ljubljani bo prodajala od vfctete sobo-te, dne 28- junija 1919 naprej v Ljudski mesnici na Sv. Jakoba trga Tiem Jar« nim uradnikom in uslulbeacem, tmq javnim in ubožnim savodom, goveje sadnje meeo s priklađo po 12 K za kg ter goveje sprednje meso s priklađo po 10 K za kg- Vsak upravloenec se mora iskasati v mesnici s legitimacijo^ (• j- b potrdilom svojega urada, da tam službuje. Heso mm bo sekalo, kakor dol sedaj v pcmedeljskih, aredah in soboiali od 6- do 10* ure-
Icdalatsd ta odfovornJ mdflUc;
Valenda Kopitar. Lattnlna Ia tiik »Narodne ttiliraii
Naisl m Je obessk* I«gubiUlJ §i| dobi   pri KpsrtL   Krliiralikii   vlfair
_gtra» i,_________________________________________________________^SLOVBNtfftU NAftCUU*, *t rt  jttnija ma,______________________________________14» slev.
Mm« kredenot  5c   skorai   nova m» in   kopaloa   ktnja.  Poizve se pri uprav. Slov. Njiod«.           6O0B
HAM mmMM s p1**0 L **•* a£Sa «l*.    •                      em
Rfaafi flfil najboljeg Mets\i, sasuta fHU ta« »ov fll melo rmblien 2t-l«ft« JraptH. Ponude tvrtci SckwarezJ dr«r, lipe*. taiatfarfćara 1.         3347
RIMI pBBffO vrstntm zemljtečem, vgjjfci« rnoĆL električna razsvetfcava, v BifpfH C*0*u se vsted izstfitve za nfiSt c«ao pftahu Pojasnila se dobici* prijaaaosti v Kolodvorski ulici Sto*. A.                                          6344
laMal tt   novm sahMHkft «Meta. Kfe
inll fS   pove   upravntStvo   Stmr««-
akaga Naroda.                                 M75
L«jdb feinih urt ilabtiae in set-rfpfNH brnine sprejrae F. CudtmSfci — naapfoti glavne p»§te v Ljabljaai. Tofaa fn sofufau izvršite*.            1531
■^gj. n več lepih stavbiSČ v ftaMr)a rllH K pri Ctlji. Izve se pri kre-dftni in stav beni za drugi .Uitai <Ua« v C*|*L                                            6245
Kuni iič ii&s oinMi wti-ia kata, irtttnMtoi ti me prt-
Mrfjha vsafce vrste za koi»«a, motor c 111131 in avtcrcobile. — Fiarl—fllt
Šcleflbnrjova oflea 6.                        42*3
Neizprosna usoda nam je ugrabila dancs našega brata
MAKSA TOMETA
Pogreb se vrši dne 26. rožnika dopoludne. PriporoČarno ga v blag spomin* Zagorje ob Savi, dne 24. rožnika 1919.
„SOKOL"
Izven stanu, vsakemu posame^n&niu za ljube dokaz« stč-iVS£* sočtffta povodom težke izrnbs vsled smrti mo;e predrage, predobre iri nepozabliive sorroge, gaspe
se zahvaHti, bedi tem potom preČ. gosp. žuanikoma Ci2ek in Jurko aa vodstvo sprevedt. pev?kcrru zboru Narodne čit»hiice v Slovenjfradcu za ganlive žalostinke, darevslcem kmenih vencev rn šepkov kaleor vsern csta!:rn za čaertno sr-iemstvo ptedrage mi pok^ine moja najrrisrčn-sjša zahvala izražena.
Sloveo.gradec, dne 22. rožnika 1919.
Gioboko Žalu i oči so*rog
Štefan Blsžič,
okra*ni tajnik
?3fei|l» 5feit-'S         zdrave    korsize    na
dii^'f^li      prodaj.     G^dasfai    se
u       ^ttlS^i'&ei 8        i© ceie vagone.
^-da^a,   ć^k^ar <ts?> zri ost«, prvo^rsteo ćf«^ č«»ai» ss oivi|«  po K 21*50  za dn9«4.    l^rcđ&Ja sa  sssae v v#^S!k
*#>y                g        ^-^      .rorrie^tne pre-:rr:*te ve'ie 2a*e i. s.     2 p#«*?-
^ Uil!?<2 WO      i^a^Blfe.a (Vo':!ijitt«r\ ed?n 35 col. druji 24 co
rsrai stroj žiokoroobila) 20—50 HP, kurjsva z 2ag«i eii fn irv.n:mi o4padki ("štsbUcn aH provizorii!?o ursjen); f točfio (Dre'TPc'.eibe), vagonet* itd.; 10 vagonov itf«xafH trmčmtc ,i gozdne žeJe'-vc^ 5—S m d»lS->e no *eko «m metru, pr«frt 7 kg t^e. — IJonuGbe n-- S^AČA 5AESK9VIĆ trfovtv« h I««««!, legrtli, Ho3M>-5t6r?a ulica 3.                       6 14
za Dieselmotor, starija, iskasna i savjesni sila, koj: manje popravke sarn izvesti može, trati ta za cđ-nab k 4 tilindričnom gradačkom motoru od 350 HP. Pontide sa oznakom plaće na: .JISTST11 ivcsfrfca ctrsicva a 52el«va?-a.              6381
Bl^             Stovttl   zdravilni vreScl (kolalisć«)              ^^e
rn       •    i     v     s       ^n       t i    ^
zdrav'40 z aanesljivim u si; eh om vse
vrste revmetičnlh afeketj mišić in člen-
Jcov, protin, vse živčne bolezni (ishias, nev-
rastemjo,  nevral^ijo,  histerijo, bol«Činc v hrb-
tesicf), dalje vse kropične bolezni na ledicah   n mc-
hurjo, zastrupljenje s  kavinami   in   kožne bols2ni.  Pri
Ženskih bole?mni vplivajo dobr^deino na netvo-ne p--'sve v
klwiwk1eriiu, pri vn«tnb maternice ter eksud^tih. M«t*nč«t«ft«
Moruni   Im   prospekte daje zast«nj   ravnateljstvo.
vrtlar (vrtlar),
Itoji }£ posve npućan u povrćarstvo i voćarstvo. Nastup odmah. Mjesečna plača K 300*— uz stan i opskrbu 11 naravi. Pon«da neka se šalje na uprav-ništvo Slov. Naroda pod nTrflw Wnt M5*".
4 ai 17N ft 1M rta. ^i
titm m aa mrmćmj. VMmša»i« m* Amom-fn# Bkiptici^ Al *Ut*£ UabtjiM. Ktntresni trf S.                             635.
^B^ 2 dekliS« itmftni flaičai rlMi sobni klosct, podtfco Mtt«ce »ožje, 2 jerb*JCka u cvttice. Pratakova iKlcm 3/1 dmmo ed 3 — 5 f»-poldne.                                            «3i9
Kiito tato ilnrti Muk 9
ali pianino. Ponuđbe na MMM iftlNt, L?ufcH— »^M«aka
—ta 4>_______________6378
IBvjBvlUl  IJLC MH9    ž «i
Ztexde « dtoti o«t cali dan. N»-tl#v uprav. Slove»*kvgft   Na roda.                               6376
Lesno volno
ima na prodaj g«idarakl vrad v 09lcriDl€t fli B«B|i#ah. t!a4er»%0.                         6219
Par koni
f let starih, za labko ah t«2ko votnlo se takoj ceno proda. Naslov pod I.Jt-r#6k»vaa«ki an«iiai U UUrnačii u?«4 Bese^ak * l#taac                           0366
OozdnRuiai,
oženien, sposoben in krepak, dobi takoj službo pri gozdni industrijski del. dr. „Croatia", Ljubljana, Mar. Ter. c. 2.         6360
Na prodaj:
4 mas^Mfači, atojal«, iteUia sa kuhimjo, velik JMflh, ▼#>-aiM plftkto, nifcai a>|)aiaiMi »lik. 0rt>4&ćka alU M#t. i C uađfttr.                             6380
ćIta:«2 »trs|  ma k^toboviao
(Pelznahmfischine). Ponudbc na tvrdko A, Pergoht, LfoMfasa,
^>Tl^Pj^?> hitili. čl*i. «rtč»,  IiTlid teje
JKgkCaTJRl    tvarice,    ^refrećj    zastmplienie
K^ab^g^y^   knri !■ o»era<l}e. VpoMBa sa««
&Jk3M!& FT*"  *n4fta«t travko I %M
%#W^^r   « 1 «•*• tržnica TWtrry-j« v
Prtfra4I tB gtav. nioga t Ljtib-
iju! lekanu R. Satnik, Martin trg 5
———— ia nt drage fekarac ————
DamsKo Frizerka
Samo prvovrstna moč, v ondu-Mranju in manikiranju, z dobro plačo in dobrim nostranskim za-služkom, se ioe xa tah<Hfl Dober letni dohodek. P1!WTE1 i^-*s*a4 629olipi »?4twi, Zagreb aferlie Val orilo «Slea 8.
insrifti
v veli!:o§tt 47X^k* cm pnporoča
,^: iiiiaf^ ? L!iHm
Ccna   v i njigarni   X   15*    ,   v trdem evo;u po pošti ^ 16*99«
^          _   !■ v
22 let stara, i*U1igentna, zmažrja slo-venskegs, nen*ii;?£a in itaHjanbfiega •Z'ka v £*vem «n plsavi, želi vsto-r!ti v siužbo kot bia^ajničarka ali drugo. Cenjene p<»fiuibe pod ..Rt&ee* r>a uaravništvo -»Slovirnskega Naroda«.
stavtoiii In ^•MitvMii :::   pJe^frar in Htor  m
ItimsUa c«cta ft. 16.
naznai.ja, da Se vtdno deta s prts.nim blagom.
Uvrtttev točna.           Sa&OMia ea»«
Za  ?sa iz»r§eaa dala jmflra   dve  M
Ing Milan Rojan
^fpittka poalovaiM sa
knilfti iiliMi
iBauMalaiaa iakaviva) v ta- ki laa-
^■^^B^HPaiai^P^^^a^a^^af bi         aw ^b^bbb^^^^b^ibb              aBBBBBBB^BBaaBBBBBBBBjfej
IINmKJU alBHi     »«4W na
i^^^^^_^ baa^b^^h! a^^M ft        alaas
Tb^hB Irakior   tttdi   v«Č   itcictt  m MQI aanjan proti do»r«anu ftečtt« v trajno dajo. J^i— PtilaijFt—alai
Knlfl H VMlN Kranj.PomidV be pod ftFatafc*1 postao ležeče Kranj.                                    6372
Piitcračam svojo veliko ztof>
viigalnfkov
ra benem. Trgovci dofjijo znaten po-•u*t F. X. Sateerf £eto«amrfovo «Haw *!.•                                      6383
7 JAJCA %
jajca za čaj (temno rumena) 85 v. la ifjca (čei 50 jj težka) 80 v. Ha jajca 70 v. Plavci (SchNvmmer) in umi'ina 6 > v. en komad, sa pi*«4iaUai«» v originalnih iabo)ih pri EH SUfPANZU f Rafatca, Sltvenak« štafersk*.         ^1>
Kiavir
ie   skoro   nov,   se   proda.   NaslGv   se izve v upravmitvu .Slov. Naroda«. 6362
Želim vzeti v najem ali na račun
gostilno.
Kavcija na raztolaganje, pozneje b* tuđi kupil. Ponudbe prosim pod ,,JagO6foTanu na upravništvo »Sioven-•kega rJaroda".                               63S3
: fiKlfliii kiHKiia:
za Ljubijano se z letom 1920 odda. Dopisi na uprav. „Slov. Naroda" pod: »KmcMita/6357
delavcev
za vzdržavanje čest in ulic išče maalu   «Mlna  UaMlacsVa.
Zglasiti se je pri mestnem nad-
zorstvu na magistratu med 11.—1.
uro dopoldne.         6261
Hlad  konj
Ponav, galitfjiki plemenjak, 41/, leta star, se proda z elegantno vprego \Ted fLsksMSita oprema In H6«n lahak anfflasVkl vozlček).   Evrn
tue4ro se odda k garnituri tuđi večjf * Ofiji Fposoben za vožnio in jtžo, Naslov pove upravnlStvo »Slovenskoga Naroda«.                                          6S71
Sr«A«ai aMele^ o%r&t»#ffa ravviat«l)9tya Ini.   ieleraise
v Ljubljani  potrebuje nujno
tri risarie
za stavbene risbe. Reflektanti naj
se osebno  predstavijo  pri ome-
njenem   ravnateljstvu   (Gradbeni
oddelek).
Mit ČM
Slovenec, izobražen v hotelirski stroki, knji^ovodja in zmožen frančoščine, angleščine, nemščine in laščine iftie slaftfee. Naslov pove uprav.  BSlov. Naroda".
liiifiiitistR
Mite dttsllton pri večjem stivbe-nem podjetju ali v risarni kakor pomoč inžen^rju. Vešč je risanju načrtov. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „koliša »OČiae4^  __________6364
Svica.
Oseba, ki potuje začetkom priboomjega tedna v trgtvskih poslih v Švlco, pre-vzame razaovrstne trgovske Mioge za to de2elo. Ponuđbe na upravaiStvo .Sltvensktfa Nar«da* pod „Srka". 6366
Tim Mn i Z|. iniiai
lite sa takaj
k leiira Me.
Osobao    vpraiati   v   to Tami
Bj(D|vV ^ w7 aass aajBaaaaaaaas aiaiai IliH^ML______         6319
Mila ,i!ggaa. Srna
Tvornica mHa in sode IGNAC FOCK, Kreni.
! SVETLA !
■atwi|#   terafi, •l^ktrotekaMol »r#«fli«M,  (isddek 9V«tovne slovaaske tV6C»ice.) Genersilna rtprezentanca za ta groe v krali«atva SHS
JANKO POOACAR, ZAGREB,  mi
iačasno Lj«al|ana9                                         Baatnl tr«. Htv. »S.
Odvetnik dr. RODOLF RAVH1K
aasaaaia« da \9 vnmMl svoja otivatalUia pisarao lx Rs-
BtiBfve ea^l« št- 11 * Maribora ▼ SoOastSsko sttco st. 14,
prva &adstropj« (prod sodni}a.)
n1 ii   «n <gip3g^Bafcr!g=^ i --^ffg^r^j,^^        -»-fu
s podstrešnimi stanovanji, v I. in n. nadttropju so sobe s parketi vložene, v pritličju se riahaja gostilna, hlia je v sredini mesta Ljubljane in je še 7 let davka prosta, c«na K 150.000. Plaćati je takoj K 50.000, ostanek se vkniži. — NatanČna pojasnila daje: Ifanadj  E02!ek,   trgovec,   Selo  28,  pošta  Moste  pri  Ljubljani.
V          I
željeznarske    struke  potpuno  vješt  expediciji i  I
upravljanju skladišta traži se za odmah.             I
Ponude sa oznakom plaće na:                   1
[          rSm9ft(   tvornica   strojeva  u    Bjelovaru,  g
Knjigama L. SCHOEHTHEB
V UUBUAf«, PRESaiNOVA Ul. 3.
be oi 1 Ss 15. julljn t. L zaprto.
nerfektsn dektromonter ^Sn^ot^:
P«l J CA IKIl WltR 11 VlUVUfi«! ) jsivanj, omrai^a, streiovod-nlh naprav   popiavil vseh električnih aparatov  hi elektromotorjev ter inSta-
'^-\^ strojnlk za Dicsclov motor
z daijžo praiwo in -moien vseh strojnoključarekih dcl. — Ako hna kdo zmožnosti elektroaicntcrja in strojnika za Dteselov »iiotor ob jedoem, trna »cveda prednost in bi se mu povarilo vodstvo obrata. V vsakesn slupaju sa refftktira 1c na *rvovrstrk) moč; treznost in popolna zanesljlvost je nredpo-£Oj. Ponoćke na i vsebujejo: dokaz vsposob!jt»fiosti, doseaeuije službovanje m plačilne zahtevke. — Siužba trajnau nastop takoj.
Elekfrarna v Kranju.
zalog®  bi'iiiiiviiliUi  salam
kakor tući salaat Iz gojali po M|mi±Hli aaaah.
Pri tti iriliki opuzariam. da je moja tvornica za izdelavo rarjjčnih Mlam, kloba* in klobasic yrvo la eOioo ftaajosfrrazssko pođfeif am Srmnjlskeci. — Moja tvo n'ca btla te At v letu 1904 na medna-r«dni razstavi v Parizu odlikovana. — PričakajoČ nmogot>rojn4ii iia-ročil jamčim za tečno in solidno postiežoo.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Golob,
mesar in irekajevalec t Sp. JiiJci pri Ljo%licn(*
Z- Andrija Golubić H
aagffc, iutUHsva trtica 10. PRODAJE:
Vino belo ki rdeče, staro in novo, moelavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40*/* jakosti, fini aroma, SHvovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40 7« jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljiih obče. Vse na vagone In manjiih količinah, hitro in točno odpremljanje! Posredujem za vsakovrttno nabavo živfl9 gospodarskih pro-izvodov ttd. — laiUpil u 14«M|aM la olMliM
Ivan KoSofti, Triaika mti 5tv. 27.