GLAS Uči se molčati/ Sodobni rek’. NARODA St. 126. Ljubljana, sobota 1$. junija 1936 Leto IL Ali so mar pozabljeni? Naši kraji in ljudje na meji Ljubljana. 12. junija. Srečk važnih dogodkov, pogajanj in konferenc, ki nam mesto vsega drugega dajejo za tolažbo komunikeje, je morda le dobro, da včasih kdaj za spremembo mislimo tudi sami nase. Reoimo in povejmo brez domišljavosti: V Jugoslaviji smo in ostanemo Slovenci tisti trdni zid, ki je s svojo odpornostjo proti navalu tujine omogočil Jugoslavijo. Ne mi-sfliite, da se žaba napihuje v slona. Kar mi trdimo, je resnica, ki jo P razna va merodajni svet. Brez nas Slovencev bi jugoslovansko vprašanje oh koncu svetovne vojne skoraj niti ne obstojalo — v Avstriji. Če ga pa v Avstriji ne bi bilo, ga ne bi bilo niti na mirovni konferenci. To se pravi, da bi bil obveljal zloglasni »Londonski pakt« brez nas in proti nam, kakor so naši državniki tako radi izražaio v platonskem navdušenju. Tedaj danes ne bi 'bilo — (jugoslovanskega Jadrana. Kaj to pomeni, ve v Jugoslaviji vsak pošten in resničen patrijot, zdi se pa. da tega ne vedo mnogi politiki, ki jim sicer nočemo očitati — pomanjkanja dobre volje. Naše meje Po čem to sklepamo? Odgovor se glasi: Po brezbrižnosti za naše meje! Ta odgovor ni morda diplomat-sko-demagoška fraza, ampak krik narodove duše. Razmere na naši meji so obupne. Ne samo danes, ampak od vsega početka. Kdor se potrudi in s ka-tastralno mapo v roki hudi ob meji. bo našel gorostasnosti, ob katerih mu bo odrekla pamet, ako se mu ne bo razlil žolč. Toliko je bilo govora o razvodju med Jadranom in črnim morjem, meja pa se na to čisto nič ne ozira. Kakor da je tamkaj kolovratil zarubljen kmet, ki se je v obupu napil, taka je ta meja. Pol njive istega posestva v Jugoslaviji. sosednja v Italiji, res — oprostite besedo: kakor da se je kura izprehajala po gnojišču! In koliko je v Italiji slovenskih vasi. katerih vode se kot ponikalnice izlivajo v Črno morje! Ali je sploh kdo kdaj ugotovil razvodno črto? Kje je dostopen rezultat te ugotovitve? Ta in še bolj trpka druga vprašanja so v človeku dramijo, kadar hodi ob meji. Se bolj žalostno na je gledanje sedanjega stanja med obmejnim prebivalstvom. V pojasnilo naj povem tole: Nekaj let pred vojno je mala občina H. ob sedanji meji imela 6 študentov in 5 študentk, ki so iiih vzdrževali pri šolanju starši. Da bi bila šla kaka domačija »na boben«. ni bilo v tisti občini slišati cela desetletja. Danes ni v občini menda nobenega študenta, na prodaj pa je od 16-letne device do uglednega grunta vse. kar kdo hoče kupiti. In še to: V napetih dneh pred svetovno vojno je pisec teh vrstic v občini skrivai organiziral fante, da se v primeru vojne ne bodo borili proti slovanskim državam. To ie bilo društvo brez protokola, pravil in funkcijonarjev, a je vendar odlično uspelo. Nekaj teh ljudi se je vojni umaknilo v Ameriko in so se deloma po vojni vrnili ter v občimi v jugoslovenskem duhu zavzemali odlična vodilna mesta. Drugi so v zvestob; do obljube preživeli vojno v nevarni pasivni rezistenci in se kot ranjenci ali ujetniki umaknili avstro-ogrskim ciljem. Tako silo je to kmetsko prebivalstvo razvijato nekdaj, ko ie bilo zasužnjeno v Avstriji. Kaj pa se godi danes v sodobni narodni državi? Danes je v tista občini vse na psu. Od zadnjega dninarja do nai-veljavnejšega kmeta vse omahuje pod pezo gospodarske stiske in brezbrižnosti tistih krogov, ki bi morali najbolj skrbeti za medo. Nekdaj junaki — danes izdajalci Vse gospodarske žile. ki so vzlic siromašnosti pokrajine pomenila vir nekega blagostanja za te ljudi, so danes izpodrezane. Glavni dohodek teh krajev pomenita les in živina. Prvo kot drugo danes mi vredno nič in je trgovsko — gospodarsko gledano, vseskozi pasivno. Kazen ten aonodtcov ljudje drugih nimajo. Mest mi v bližini, pro- Ali vas politika zanima? Ali vas politika ne zanima? Vsekakor pa vas mora zanimati roman d Pod pisanim zmajem “ ki se razpleta v prihodnjem stoletju na Slovenskem, v tistih časih ko bo 20 XrOC* rilo —_1 ___ i i f v vsa propadla Evropa pod gospodstvom rumenega plemena. Berite predgovor k temu romanu na str. §. Beseda tedna Ljubljana, 12. junija. Zdaj 'smo v sezoni velesejmov razsitav, tujskega prometa in kon Kresov. Vse to spada skupaj, ke vse to služi reklami, propagand Pri vlačit vi in poživitvi. In ljudem dela veselje, če kai le Pega vidijo in slišijo. Sai zato ho oiijo na velesejme, razstave, po tovanja in kongrese, da bi kai le pega videli in slišali. In prineseji potrebno dobro volk) in dovzet most kar s seboj. Zato lahko kdo na kakem kor Kresu pripoveduje tudi najčudovi pravljice, ljudje jih radii po slušajo in radi verjamejo. Da, lahk ihn tedaj pripoveduješ, da zim: sije sonce, čeprav lije iz oblakot «hko pripoveduješ o dobri letin čeprav je še daleč do žetve in r ®Pbro dneva hvaliti pred večeron Da, smeš se celo potrkati na on 'p reči; Gospoda moja, dobra let yia ie moja zasluga, ljudje ti bod Jp verjeli in časopisi te slavili. Ne Kdo seveda se bo pni tem mil •tnehljal; ljubi Bog v nebesih. I J® edino Njegova zasluga, če ie le Cna dobra. — No. ljubi Bog ie de »er mož in milostno odpušča liu fleni take In enake bahadje. Sal ife vse samo reklama. * V nedeljo so imeli v Mengšu Koroščevo proslavo. Veliko ljudstva je bilo tam zbranega, in prav je tako. Saj je dr. Korošec res zaslužen mož. noben pravičnik mu tega ne more odrekati Ampak na tej proslavi nekaj pa le ni bilo v redu. Kadar ie takole zbrana velika množica ljudstva, takrat je najlepša prilika govoriti tei množici dobre besedo bratoliublia, spravljivosti. složnosti in pomirjenia. Žalibog pa takh lepih be,sed mi bilo slišati, ampak so ti in oni govornik; spet vse preveč pogrevali preteklost in ubirali strune, W niso baš take, da hi vplivale blažilno na duhove. Ko bi mi tako pisali, b; nam kdo gotovo očital, da hui-skamo. Pa ie stal tam zadai med poslušalci star mož. pozorno vlekel na uho. kar je pravil govornik o grozodejstvih prejšniegn režima, pa zmajal z glavo: »Hudimana. to sem pa tista leta prav prespal, da tega nisem n;č opazil...« O kpnfinaciji dr. Korošca ie danes veliko govorjenja in pisarie-nia. »Slovenec« se kar ne more dovoli napisati o tem. in na razrih shodih slišimo govorrike ropotati s tem glavnim Singerjem proti prejšnjemu režimu. Pno oa ie zanimivo: dr Korošec sam oa o tem ni še črhnil besede. Tu se vidi modra umerjenost starega izkušenega politika. Pa bi se takole kak mlad bojevit učenček, ki hodi oo deželi in se ne more dovoli nakracati proti tistim, kj so danes na telh, lahko marsikaj naučil od svojega mojstra in učenika. Tudi za politiko velja pregovor, da je molk zlato, govor pa samo srebro. Da ie bila konfinacija dr. Korošca težka pregreha nad možem, ki je bil soustanovitelj Jugoslavije in vedno dober patriot, to ie jasno. Povrh pa je bila tudi velika politična neumnost, to smo v našem listu že večkrat povedali. Gospod Hitler je nekoč izjavil: »Pravzaprav sem dolžan zahvalo svojim nasprotnikom, ki so me preganjali in vlačili po zaporih, sai so mi s tem pomagali do moie karijere...« Torej gospodje, kai danes še toliko no go vil'te s to konfinaetio ko morda nit; ne veste, kako dr. Korošec sam o tem danes misli in sodi? Vsekakor je njemu ta kon-finaoiia več koristila nego škodovala : vsekakor je podvignila n;e-gov moralni kredit v narodu im njegovo popularnost. Kakor mi poznamo dr. Korošca, smo prepričani, da je v svojem srcu nasprotnikom že zdavnaj odpustil storjeno mu krivico: gotovo pa jo je odpustil možu. ki je za konfinaol-Lo nravzanrav hil mlimvore.n: sai tistega moža danes ni več med živimi... * Ker je pa že toliko govorenja in pisaren:a o tisti konfftnaciji, nad omenimo še to zanimivost: Takrat se ni smelo nič o tem pisati. Ves svet je vedel, da je dr. Korošec poslan v konfinacijo, ampak noben list ni smel o tem črhniti niti besedice. Bog varui! Napoleon pa ie dejal: »Vsaka poštena vlada' mora vsak čas znati zagovarjati svoj dejanja in nehania. S orikri-varaiem in slepomišenjem se ■ izgubt kredit.« Tako je gospoda moja, s prikrivanjem in slepomišenjem se ne pride nikamor! In na tisoče stvari j,e. kjer bi bila na mestu od," krita, poštena beseda, stvaren pameten pogovor. Kako b; to očistilo današnje tako zatohlo ozračie, razbistrilo pojme, pozdravilo splošno razpoloženje! S svobodno besedo na plan, gospoda moja! Pogovorimo se med seboj kot možje z možmi, pa se bomo bolje poznali in razumeli« in — sporazumeli. Odkrita beseda dela včasih čudeže. Spominjamo se, — kakih deset let bo že tega, — ko ie v narodni skupščini na pritožbe slovenske delegacije radi prevelikih bremen, ki se nalagajo Sloveniji, v predmetni govor dr. Go-saria nadel tam •41« vam - vi nam V želji, da naš list postane res glasilo vseh naših čitateljev in da se bo v njem izražalo tudi njihovo mnenje o raznih javnih vprašanjih, otvarjamo z današnjo številko favne besedo in prosimo vse čitatelje in čitateljice, naj nam odgovore na tale vprašanja: 1. Kdo je po vaši presoji najboljši politik v Jugoslaviji ? In koga smatrate med Slovenci za najboljšega politika ? - 2. Kako si zamišljate ureditev oziroma rešitev našega denarstva? 3. Kako bi dosegli razdolžitev prezadolženih stanov? ■ 4. Kako upate rešiti naša podjetja iz tujih rok (TPD, KID, itd.) ? Naši čitatelji naj odgovore na vsako vprašanje, za katero se zanimajo, na kratko v nekaj vrstah, ker dolgih odgovorov radi pomanjkanja prostora ne bi mogli priobčevati. Dopisov, ki bi nasprotovali oblastvenim predpisom, seveda ne bomo mogli objaviti. Vsakdo, ki želi na svoje pismo posebej pismenega odgovora ali neposrednega dopisovanja z nami, naj to v pismu posebej omeni in priloži Din 5.— v znamkah. - Tako bo naš list s krogom svojih čitateljev v ožjih stikih in postal res to, kar je bil že od početka njegov namen: glasilo za vse in vsakogar. • Javna beseda o zgornjih vprašanjih traja do 8. julija tako, da moramo zadnje odgovore, ki jih še lahko objavimo, prejeti najkasneje do 6. julija. Po zaključeni tej besedi razpišemo tekmovanje o tem, kateri izmed objavljenih odgovorov je bil čitateljem najbolj všeč. Tisti odgovor, ki prejme največ glasov, dobi nagrado, ki jo bomo razpisali. Ob taki tesni povezanosti in v želji »Vsi za enega, eden za vse« — vabimo vse, ki so dobre volje, na plemenito tekmo ! * Uredništvo in uprava »GLASA«. Ubijanje na daljavo Strašni Izumi in dognanja meta ni, tujcev ni, kredita ni. Samo pokopališče še obkrožava farno cerkev kakor pred 30 leti. In semkaj legajo nekdanje korenine, medtem ko mladina dorašča v močvari bede im gorja. In spričo tega cvete danes tam. kjer je pred leti bila beseda trdnejša kakor granat, tihotapstvo z vsemi bolestnimi sencami: razpasla se je lahkomišljenost, nezna-čajnost in nemorala. Imamo celo primere, ko so bili ljudje obsojeni radi — vohunstva. „ Jaz jlih ne obsojam. Niitii enemu teh ..udi ne morem reči nič hudega, Rečem samo: Jedro, ki ni zmož no ohraniti v zdravju svoj obod. je samo bolno. Namerava! sem pisati o vsej naši severni in zapadm meji. Ko pa sem začel razmišljati o podrobnostih, sem se zgrozil in mi je zastalo ^ pero. Kriknil hi od pekla do nebd. — Toda, ali ni že to malo. kar sem zapisal, strašen krik? Dal Bog, da bi ga slišali in uva-ževali tisti, ki jim ie namenjen, trpečim pa bodi zagotovilo, da niso pozabljeni. jat. človek in zver Človek mori, dokler ee mu hoče. zver le, dokler mora 1 ¥ Zver služi ljubezni, človek ee ljubezni samo poslužuje I ¥ ' Na smrt zveri čakajo le zaradi lakote, na smrt človeka pa čakajo ljudje zaradi dobička in koristo-lovstva. r" ¥ Zveri živijo v svetovnem stvarstvu tnedsebojno in družno, ljudje pa le v nad ali podrejenem razmerju. ¥ Mnogokrat bi se moral človek učiti od zveri, predvsem pa: kako naj ohrani Človeško dostojanstvo. ¥ Zver bodi po svetu v svojem kožuhu in nikdar ni še lev trdil, da je tiger, . človek se pa navadno kaže z drugim licem. Trdi, da je ovca, kadar je volk. s srbijanskih klopi medklic: »Za osvobojenje morate plačatiI« ^Dobro,« je odgovoril dr. Gosar. Plačamo. Ampak imenujte točno svoto, koliko in kako, mi bomo pa plačali in potem bomo kviit. Ampak kar takole naprej in naprej na negotov račun, na bianoo menico, tega ne zmoremo. In to ni ne pošteno ne bratsko.« Na to ni bilo s srbijanskih klopi nobenega medklica več. „ Vidite, to je bila odkrita in možata beseda. In ie zalegla. . Zato pravim: Pogovoriti se je treba, vse medsebojno razčistiti in se pobotati CIara pacta. boni arnici — jasne pogodbo, dobri prijatelji. Aemonus. Janez je na vso moč »hofiral« lepi Mari. Nekoč jo jo hotel poljubiti, kar je pa Mara odločno odklonila rekoč: — Ne, jaz se ne bom poljubovala z nobenim moškim, dokler ne hom zar ročenal Janez potegne listek, napiše nanj svoje ime ter ga poda Mari: — Evo gospodična, moj naslov. Cim se bosta zaročili, ml takoj pišite, da vas pridom poljubovat do onemoglosti! Človeštvo gre v svojem razvoju svojo triumfalno pot naprej, tehnika vrtoglavo napreduje. Eno je pri vsem tem silnem napredku značilno in verno sledi stari normi: nič ni na tem svetu novega. Čudno se sliši takale ugotovitev, pa je vendar le resnična. Vsporcdno s pozitivnimi izumi gredo tudi negativni. Abesinijo so zavojevala moderna letala in pa strupeni plini. Marsikdo misli, da so plini pridobitev moderne dobe, pa temu žali bog ni tako. Strupena plani so morili ljudi že v pradobi Velikanska skupna najdišča pračlovika v različnih votlinah in brlogih nam jasno kažejo, da je ogljikov plin monoksid že moril te praljudi po njih bivališčih. Zadnje čase eo tudi dognali, da so se že stari Rimljani posluževali plinov, ki so se razvijali pri gorenju smole in žvepla. Pred utrdbami so zažgali velikanske grmade in nanje sipali obe snovi, da so tako omamili sovražnika. Nemci razburjajo svet zopet z novim strašilom..Nemški tehniki so prišli na »ženijalno« misel ubijanja z zvokom. Postavili bodo kar nekakšne sirene in z njimi tulili toliko časa, da bo sovražnik popadal v silnih mukah. Dokazano je namreč, da človeški organizem prenese le gotove tone v akustiki, kar je pa višje od človeškega dojemanja, tega človek ne dojema s svojimi čutili; če pa še umetno zvišamo število dojemljivih tresljajev, je to za človeški organizem pogubno. Tak nesrečnež umre v silnih mukah. Znana nam jo še pravljica o ruskem orjaku, ki je moril ljudi s strašnim žvižganjem. Prebival je globoko v gozdu in tam prežal na svoje žrtve. In tako se tudi ta stara pravljica vrača nazaj v realno življenje, ki je pa tedaj ko je nastala imela gotovo podlago za vsaj delno resničnost. Skrivnostni eksperiment Ni še padla v pozabljenje senzacionalna vest, da je prišla iz dežele tehnike in napredka iz Nemčije. Tudi neprizadete osebnosti so vedele pove-dati, kako so se kar sredi vožnje ustavljala vozila v nekem delu nemške države in se na noben način niso dala premakniti. Čim je tisti čudežni vpliv prenehal, so se zopet vozila dala svobodno kretati po cestah. Ko se je ta senzacija razvedela po tehničnem svetu, so vse države postale pozorne na Nemčijo. In sedaj je pač vse to nekako zaspalo, sigurno na nemško višjo željo. Trdili so tedaj, da se je za ta eksperiment prekmalu zvedelo, kar ni bilo všeč izumiteljem. V zadnjem času se je tudi dosti govorilo o ubijanju na daljavo. Nastale so najrazličnejše kombinacije in verzije. Paje so poizkusi pokazali naravnost, »sijajne« uspehe, kako se da kar na -fofine kilometrov ubiti cela mesta. Havajski čarovniki Kot v ironijo naši kulturi, je pa pred kratkim izdal Mr.Freedora Long obširno razpravo o — Havajskih otokih. Mr. Long je živel štirinajst let Da Havajih In je tam proučeval tajin-stveno ter za nas belce nealuteno havajsko magijo. Resnost pisatelja, M jo obdelal tvarino res znanstveno, nam je dovoljno jamstvo, da so nje« gove trditve tudi resnične. Mr. Long trdi kategorično, da havajski čarovniki lahko ubijejo človeka na veliko razdaljo. Ljudstvo te čarovnike imenuje »kahune«, kar bi pomenilo lastnika velike tajnosti. Kahunl. učijo in verujejo, da ima človek v sebi dva duhova, ki potem po smrti tudi lo4 čeno obstojata dalje. Enega imenujejo »unifil«, drugega »uhana«. Kahunl so prepričani, da je mogoče s pomočjo takozvane »mane«, to je hipnotične sile zapovedovati »tmufihi« in pa »uhani«. Kakor lovski psi Kadar hoče čarovnik, da ubije človeka se najprej uspava v globoko spanje imenovano transo. Pokliče 8 svojo silno voljo oba duhova in jima zapoveduje. Da se Izključi vsaka zmota, mora imeti tak čarovnik tudi kakšno malenkost smrti namenjene osebe, na pr. kos nohta, prepoteno srajco, slino itd. Čarovnik nato po tej sledi napoti svojega unifila, kot nekakšnega lovskega psa, da usmrti nesrečneža. Mr. Long trdi, da so tudi točno v treh dneh umirali ti smrtni kandidati vsled neznane bolezni! Čarovniški kahuni pa tudi lahko na laljavo kontrolirajo delovanje teh od-[►oslanih morilcev. V ta namen se poslužujejo posebne kristalne čaše vo-ve, v katero vržejo temen kamen. V vodi vidijo vse delovanje in kretanje unifilov in kuhanov. Mr. Long nato v svoji razpravi navaja posamezne primere, ki so se pripetili na Havajih. Delovanje teh ka-hunov je takos plošno znano po vsem otočju, da živi ljudstvo stalno pod njih vplivom. Civilizirani .svet si seveda zna vse to znanstveno .razložiti z razlago hipnoze in silno sugestije teh kahunov. Izključeno ni, da se bo vojna strategija tudi kdaj poslužila vseh teh spretnosti in nas bodo ubijali havajski kahuni. Vsekakor pa. gotovo takrat, kadar se bo dvignilo rumeno pleme, da pohodi belo pleme. Ne kupuj pri trgovcu, ki ne delu reklame! Ali ima: slabo blago in sl ga ne upa ponuditi preveč javno, ali pa mu gre že brez reklame trgPViria dovolj dobro Oba ne zaslužita,'do jih podpirali s svojim nakupom! — Vaša drama je sinoči sijajno-propadlal Ljudje so metali na igralce gnila jabolka in gnila jajca. — To je že vse res! Ampak ali ste slišali tudi ploskanje? Nekaterim jo bilo pa vendar všeč! — Ploskali so le tedaj, če se je komu od gledalcev posrečilo zadeti igralca z gnilim jajcem sredi čela Išče se: ŽENIJALEN UREDNIK ki zna kljub višji sili v listu napisati vse tisto, kar javnost najbolj zanima, in sploh urejati list tako, da mu ljudje verjamejo in se zanj pulijo, in ŽENIJALEN UPRAVNIK ki je sposoben iz lista, proti vsemogočni konkurenci, razpolagajoči z vsemi sredstvi in tudi z vso močjo, da ga zatre, vendarle napraviti pridobitno podjetje. Ponudbe pod šifro »Tudi nemogoče je mogoče (princ Evgen)« na upravo »Glasa«. Teden v verzih Kako je pesnik naš dejal: »Pustite mrtle z mirom«? Kdor je z ljubeznijo začel, končal bo rad s prepirom. Čemu vam tole govorim? Ker mi je za resnico: Čeprav tu tam rad kdaj molčim, borim se za pravico. Politika je huda reč, povzroča včasih krče, ljudje po njej prevračajo tu kozle, tamkaj vrče. V zakup Slovenci dali smo, poštenost In moralo, zdaj od kupčije nam je (e Se kup dolgov ostalo. Kjer naj Ideje bi bilč, stoje le črke gluhe, naj se konča na S, na Z — blagajne so pač suhe. So prazna srca, prazen Sep, brez upa naše nade: Kar več Sivi jen ja zmožno ni, to naj pač v smrt razpade. Kdo naj posluša še koncert slovenske polomije: Ljudje reko, da siti so gladu in beračije. Zato je pesnik naš dejal »Pustite mrtve z mirom«, v politiki mrličev roj bi rad končal s prepirom. Pustimo to, kar je pri nas, ozrimo se po svetu, se zdi, da tudi tamkaj kvas v kipečem je zaletu. Na desni dum, na levi TUum, kdo pojde tu po sredi? Ljudje trpe, drhte, groze v obupa mrki bedi. In dum in Blum in roSenkrano in stavk oklep železni, vse to zgovorno priča nam, da so bogovi Jezni. Hoteli goljufati smo naravo, nje zakone in Sivo kri in žulje vse prelili smo v — kanone. Kanon Pariz, kanon Berlin, Rim poln je dinamita — in kjer kdo kaj spregovori, je laž, na sveže umita. Kot zver zijajo v nas čeri, brez ladij smo mornarji In London, Tokio, New-York žare v viharjev zarji. Le mi Slovenci, mi smo mi, smo ptiči brez peroti, Bogu in sebi in ljudem smo venomer na poti. Zarili smo se kuščarji v uboge svoje skaVce, igračkasto Igramo se Se klero — liberalce. Pri nas nihče nič ne velja, kdor zmožen ni intrige: »Bog živil« — »Zdravo!« so še edine brige. Črke nam Obtoženec, zakaj ste vzeli denar?« »Oa sem mogel plačati najemnino, gospod sodnik!« »Tako, tako ... No. bomo pa poskrbeli, da vam dvanajst mesecev ne bo treba plačevati najemnine.« Trgovec, ki oglašuje, ima gotovo čisto vest, on stavlja blago svobodno na ogled in to tudi javno pove, ker ne računa samo na trenutni dobiček. Le špekulant se skriva in čaka skrivaj da vjame slučajnega nevedneža. Da ima reklama uspeh, je spoznal že tuji svet. Reklama ne podraži blaga radi svojih stroškov, temveč ga poceni radi popularnosti ter radi izdelave blaga v večji množini. V tem je tudi eden glavnih uspehov reklame! PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, I VERMOUTH, PLAVAC NAJBOLJŠE VRSTE, DOBITE PRI STARI VINSKI TVRDKI PERO KQLIĆ — Dubrovnik OSNOVANI LETA 1877. SKLADIŠČA: BEOGRAD, ZAGREB, PRAHA. NA ZAHTEVO BREZPLAČNI VZORCI. CENE SOLIDNE. Križem kražem, mirne dražim Kako je kolporter Pik dobil nekaj na glavo Ljubljana, 12. junija. Sonček božanstveno greje ljubljanske kosti posamezno zbrane pri posameznih stvorih, ki jim pravimo tudi ljudje (čeprav tega večkrat ne zaslužijo!) Posamezno ali pa v dvoje (je lepše!) lazijo po cestah, delajo napoto avtomobilom in tramvaju, še celo aametno »nebeškemu Ikarusu« so zoperstavijo tako, da mora rad ali nerad treščiti vanje, jih politi z gorečim bencinom, da tako zgorijo na žrtveniku svojega duha! No in tako sem tudi jaz prerival ljudi sem in tja, se jim ogibal, delal gnečo (uradno povedano: gmoto!) ustvar jal javno mnenje (pa nič proti državi prosim! Ker država sem tudi jaz sam kot delec njen in v lastno skledo vendar ne bom pljuval.) — Vidiš ga, tale je pa svojčas prodajal Glas, sedaj so jim pa' dali po gobcu! — mi sikne mimo glave piskajoč glasek. Verjemite mi, da me je pogrelo takšno »ugotavljanje«. Potreben bi bil lakonski odgovor! Ga že imam: — Resnica oči kolje! — In že romam naprej, Kar zazijal je, Park ra t mu je še zažvižgalo skozi grlo, zato raje nisem počakal, da bi še meni začela ta pritlikava resnica »oči klati«. — Hej tl, vaš »Glas«, je res nehal izhajati? — Res, na počitnice je šel! Kdor molči, se devetim odgovori, sicer je pa bolje molčati, kot lagati! — Hudiča, lagali ste? Zazdelo se mi je, da sem predaleč zašel, zato brž zavijem: — Kdo pa danes ne laže? — Tisti, ki trdi, da se kriza še ni prav nič omilila, ta prav gotovo ne laže! In tisti, ki trdi. da imamo Slovenci toliko strank, kolikor glav, tudi ne laže! — je ugotovil drugi možak. Joj, ta je pa eden političnih, pred tem pa le pozor! Rog ve, s kom ima veze? Takile so nevarni, s samim hudičem se zvežejo, podpišejo z njim pogodbo za devetstodevetindevetde-set let in potem jim pa sam Belcebub nosi novce kar v koših, mi pa trdimo, da jim politična »konjunktura« nese !n nosi toliko in toliko. In tako tl ubogi zaslužni možje trpe na ugledu in dobrem imenu. Zato sem jo rajši pobrisal naprej. — Hej ti, kaj je z »Glasom*? Za vraga že zopet! Po pravici ne smem, lagati ne maram, kaj naj porečem? . Pa me že prehiti rekoč: — Je zmrznil? — Samo zamrznil, kakor naš denar. Pa saj bo zapihal na jesen tisti južni veter, ki bo vse skupaj o tajal »Glas« in denar, kakor je že napovedano, da ne bo med nami več krega — Ali ga bo? — Seveda bo! Ali no vesto, kaj pravi Klabund v Krednem krogu: »Rogovi južni varujte me pred naklepi demonov severnih!« In nas so pretili uničiti »demoni severni«. — Pa sedaj? — Nič! Za nekaj časa smo sedli v bolj varno zakotje, da se obvarujemo pred »demoni severnimi«. In možu je bilo takoj vse čudovito jasno! Prišlo je nanj razodetje, da je sedel, čeprav ni bilo v bližini nobenega stola. Jaz pa zopet naprej in naprej! Glavo sem tiščal kar med ramena, da me zopet kdo ne bo onegavil, kaj je s tem preklemanim Glasom. Do danes nisem vedel, da smo bili tako priljubljeni (in tako trn v peti!!) sedaj šele vem. 0 bogovi južni zahvaljeni, da ste nam pokazali demone severne in njih sovražne naklepe! Sicer mir, »Glas« ni vendar nikdar imel bogov v zakupu, še manj pa, da bi si lastil to pravico. — Hej ti glasnik »Glasov«, sedaj bo pa konec s teboj in tvojim trobe-njem, smo te, kaj? — Ste nas, ste! Ampak kvečjemu še bolj priljubili med narodom! Ker tako smo postali tudi mi narodni mučeniki, dasi na naknadno znatno odškodnino ne reflektiramo. Ljubljana, 12. junija, j V sodni dvorani. Malo poslušalcev, večinoma kmečkih ljudi. Obtoženec je mlad, vitak plavolasec. Zagovarja se s priznanjem deloma, deloma pa z razburjenostjo. Seveda. Veste, za kaj je šlo? Za vžigalnik. — To namerč ni malenkost. Vžigalniki so pri nas prepovedan sad. So pa za te dni, ki jih preživljamo, skoraj ekonomska nujnost. Saj ne bomo tega razlagali, kako in kaj. Vsak kadilec ima o tem itak že svoje mnenje. Zasliševanje, govorjenje sem in tja. Slika, kakor jih vidimo včasih pred kinematografi. Fant si nažge cigareto. Amen, Pride katastrofa. Oblastni organ hoče po predpisih vžigalnik zapleniti. Fant se brani in upirg. Zmerja ga. Seveda lete psovke, take pač, kakor Cveto na naših vrteh. Nekaterih se spominja, drugih ne več. Jih ne taji in ne priznava. Pa je še rekel, da ga bo treščil v vodo, ako ne izgine. No, ni bilo mišljeno tako resno, ker je voda oddaljena od Zunanji svet je že zdavnaj spoznal pomen reklame, zato pa tudi uspeval Ali res hočeš na vsak način propasti? Će tvoja reklama ni imela uspeha, ni tega kriva reklama, temveč ti sam. Znal je nisi pravilno usmeriti, še manj pa pravilno sestaviti. Zaupaj se samo strokovnjaku! Tedaj pa je nekaj pn letelo na mojo ubogo glavo, zašumelo je, segel sem v lase, pri tem pa zučutil uš. Mož mi jo je »preselil« iz svojega rokava na mojo glavo, ko je zamahnil. Sprva sem se ustrašil te živalce, kmalu oem se pa razveselil, saj vendar uš pomeni denar! Zasmrdelo je po žveplu in smoli, in moža ni bilo nikjer več! Prišlo je pa sedaj tudi nad mene spoznanje in razodetje! Sam hudič mo je skušal in me mučil. Na tleh ležeča uš je pa kar zamrgolela, hipoma jili jo bilo na milijone in razlezle so se od vzhoda do zapada. Sedaj je ta golazen že tako razširjena po mili naši domovini in gorje mu, kdor se je no otrese pravočasno. Zažre se v kožo, kosti in kri, napade možgane ter jih napravlja senilne. Posebno besno napada ter uničuje vse, kar so zgradili drugi. Vsa naša dobra hotenja, vsa naša trdna volja, ves trud, vse nič ne pomaga proti besnim napadom ta^ kih bolnikov, okuženih po sami peklenski uši, ki je breja zavisti, razdora, napuha in pohlepa — pa še škodoželjnega veselja, če se bratu godi slabo. Pik. j hiše kakšnih 8 metrov, fant pa ni tak 1 orjak, da bi koga mogel vreči 8 metrov daleč. Sodišče sodi. Vse upošteva. Neoporečnost in cel kup olajševalnih okolnosti. Pa so le paragrafi hudi. Prestopek sam in pa še uradna oseba. Sitna reč. Pa prisodijo gospodje v imeiu postave fantu 1 mesec m $ dni 300 Din povrhu. Pravni pouk. Fant stoji kakor sveča. — Ali sprejmete kazen? Nak, tega pa ne! Za tako malenkost, da bi sedel cel mesec in še tri dni? Ne, tega pa ne. Ni toliko vredno in tudi ni mislil z besedami tako zares. Vložil bo torej priziv in revizijo. Državni pravdnik posluša. Niti nasmehniti se noče. Samo s tihim gla* som pove, da tudi on vloži priziv. Dvorana se prazni. Potoki črnila, ki so tekli za neznaten vžigalnik, se suše — do prihodnjič. »Očka, zakaj pa imajo žirafe tako dolge vratove?« »Ker se hranijo z listjem dreves.« »Zakaj pa raste listje tako visoko?« »Da se žirafam ni treba pripogibati« Izdatna nagrada Za malenkost Zjutraj in zvečer: Med bedo na periferiji Ljubljana, 12. junija. Poletje je tu in pasji dnevi se bližajo, a vročine ni. Ker pa se je uprlo sonce, je vroče vsaj drugje. Konec šolskega leta je tu in mnogo njih, ki so upali, so sedaj brez upanja. Ko gre človek takole zjutraj po mestu, oziroma po tistih delih mesta, hi jim pravimo periferija, srečuje pare in skupine v iskrenih razgovorih. »Obljubila mi je popravnega, zdaj pa pravijo, da bom čisto padla —». Besede se lomijo, so včasih brez zveze, včasih zgoščene kakor aforizmi. Kaj. kdo, kje, zakaj in čemu je obljubil? Gre včasih za profesorja, za učitelja, za mojstra, včasih za fanta ali za oko postave. fturja očesa, trdo kožo In zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter Strokovnjaško zmasiramo noge v naSl pedikuri. OblSčlte nas. prepričajte se! Nega nog Din 10,— Ljubljana, 8elenburgova 7. Začaran svet Periferija je namreč začaran svet. Biser in smet, sonce in blato, vse se druži v neposredni soseščini. Biserov je nekaj. Kdo jih najde? Gorja je dosti. Kdo ga vidi? Tu je leglo malih afer, zarodek samomorov in skrivnostnih nezgod, tu je kraj, kjer se trpljenje skriva za krinko pajacev. Bi kdo dejal, da me vse to nič ne briga, — Prav. Bi pa jaz dejal, da javnosti nič ne briga, če poročajo listi, da je tu ali tam kdo koga ubil, da je mati zavrgla plod, da je fant ubil dekle, da je žena pobila moža, bi torej dejal jaz na vse to, da tudi ti dogodki nikogar nič ne brigajo. Čemu soditi, kar nam ni na srcu?! Usodne resnice Tako smo si torej na jasnem. Radi bi bili ljudje, a smo zveri. V skrbi za parado pozabljamo vsakdanjost. Za asfalt skrbimo, da je vedno v redu in očiščen, za plesen in vlago v predmestjih nimamo oči. Res je pa, da se slomi množe počasi in minejo leta, preden par slonov da mladiča. Res je pa, da se sloni množe pomnože s pošastno naglico. Iz ene same jih v nekaj urah nastane milijarde. To je problem, dragi moji. Recite mi, da nisem resen, recite mi, da sem demagog. Prav. Saj ste ljudje in vam moram verjeti: Toda jaz vas vabim zvečer v tiste mrtve gaje, kamor doslej zahaja samo beda in »po službeni dolžnosti* odrejeni — policist. Tam bomo gledali in poslušali: Teh ljudi ni strah in ne sram. In boste videli, da lakota, ponižanje in pomanjkanje niso strup za največjo šibo človekovo, za ljubezen, ampak prej blagoslov. Tu se ljudje vdajajo naravi brez računov. Ne gre za to, kaj bo jutri. Trenutek je tu: Zgrabi ga, kdor moreš! Sloni, ali čutite, kako strašnega tekmeca imate v bakterijah na periferiji? Nemara pridete kdaj semkaj na sprehod in tedaj vas bo drage volje vodil. Jat. -A. malo rabljena In šivalne stroje vseh znamk, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni kupite, /tudi obročno) edino pri »PROMET« < nasproti k rižanske cerkve) Sen kresne noči Kako ga je doživela gospa Evelina Z gospo Evelino sva bila v kinu »Sloge« in gledala film »Sen kresne noči«. Gospa Evelina je bila ves čas kar zamaknjena, tako jo je ta film očaral, in še zdaj, ko jo spremljam domov, je vsa prevzeta: njene oči se svetijo, lica ji žarijo kakor razveseljenemu otroku. »Ah to je najlepši film, kj sem ga kdaj videla! In najrajši bi ljudem tu na ulicah klicala: pojdite td to pogledat! Kar žal mi je za vse, ki ga n® bodo videli. Veste, Joe, če moja srečka zadene, pa bom naročila ta film in povabila Vso Ljubljano. 'Ah, ali nisem otročja, Joe? »Boga zahvalite, da ate, mati am. Tudi mene je zgrabilo, mo. ram priznati. In vidim, da mi je ostalo v duši še nekaj tistega> kar-.. Ne, to ni važno. Ampak kaj vam je bilo na tem filmu najbolj všeč, madam ?« »Vse, Joe! Te slike, ta oprema, ti igralci, — sijajno, sijajno! To je Reinhart, to je šekspir, to je angleški humor in groteska! Tar ka fantazija, taka čarobija, taka razkoana opojnost! čudovito. -. Z vso dušo sem preganjala tudi jaz s®n kresne noči — zanešena v drug, čaroben, blažen svet Ah, Joe, kako lepo je takole doživeti pravljico — jaz sem jo doživela, in bom temu filmu večno hvaležna za ta užitek. Alj me razumete, Joe?« »Seveda vas razumem, madam. Zato si pa n<> morem predstavljati, kako bi kak ljubljanski cvič-kar in filister, ki ga hočete povabiti na grntispredstavo, našel v tem filmu kaj užitka- Kvečjemu bi zabavljal « »To nič ne dš, Joe- Zato bo pa toliko drugih našlo toliko več užitka-« »Ta pravljica ima tudi svoj globoki življenjski misel,« pravim čez čas. »šekspir je to po svoje prikazal. Ali ste doumeli tisti smisel, madam« »Pravljica je že sama sebi smisel, več pa treba ni,« je odgovorila Evelina. »Zaenkrat o smislu tudi nič ne premišljujem- Vendar si bom šekspirov »Sen kresne noči« zdaj še enkrat prebrala in preštudirala- Potem bova pa o tem d®. batiraJa, Joe. Ampak zazdiaj me pustite, da se zibljem še vedno samo v snu kresne noči ■..« Pustim gospo Evelino na miru. Ampak strašno rad bi vedel, kaj pravi ona k tistemu, da se lepa gozdna vila zaljubi v osla. To kar je meni na filmu največ dalo misliti. Vendar si ne upam prav napeljati pogovor na to točko. Gospa Evelina bi takoj zaslutila ka- ko bodico- Naposled pa, ko šemi spremil gospo Evelino žg do nje* n ih hišnih vrat, riskiram to iti pravim: »Diven je bil prizor, za moške oči prava paša, ko tista prekrasna vila — pestuje osla-.. Ta vražji šekspir... Tu jo je pogruntal!« Gospa Evelina me postrani ošine izza polzaprtih trepalnic, to je njena navada* pomolči za hip» nato pa pravi: »Je že tako v življenju« mistef Joe- Zadnjič sem rekla svojemu možu, ko sva se nekaj pričkala. Najboljši ženski se lahko prime-* ri, da poroči osla-« »In kaj je na to dejal gospod soprog?« »Dejal je: Najpamertnejšemu možu se lahko primeri, da poroči gos- Pa sva bila bot. Lahko noč, Joe« Taka je gospa Evelina. Ona ni Pravljica, ona je resničnost- Joe. Male bolj zveste kakor velike Pariški advokat dr. Moro, poznani strokovnjak za ločitvene tožbe je napisal v nekem pariškem listu zanimivo razpravo o ločitvah zakona. V tej s tvoji razpravi navaja najrazličnejše vzroke Ločitve in zakonskih kriz. Značilno pa je, da trdi dr. Moro. da so majhne žene nizke rasti najboljše in najbolj zveste žene. Le redkokdaj se ločijo od svojih mož. Nasprotno se pa ženske vdsoke postave največkrat pojavljajo pred ločitvenim sodnikom. Od vseh žena, katere je dr. Moro ločil jih je bilo 04% visoke rasti- še nekaj o ljubezni Ljubezen živi od prvih početkov, od prvega zanosa, prvih strasti in — laži. Ljubezen živi od prvih razočaranj :n bolečin. Ljubezen umira in umre, ko se pojavi zavest, da ljubezen more umreti, ker mora vsemu na svetu priti tudi — konec. ★ Največje priznanje veljaj ljubezni zaradi tega, ker je iz nje rojena — umetnosti ★ Ljubezen je zadnje sredstvo, da si modri osvoji žensko, ki ni naprodaj za denar. ★ Nekateri ljudje ljubijo s srcem, nekateri z denarnico, nekateri s strastjo, nekateri — nekateri — Ampak tudi srce, razum, a Se prav posebno denarnica, morajo biti — polni. ★ Moč poljuba zaljubljene ženske ni merilo za njeno Iskrenost! ★ Nekateri ljudje se poročijo, da hi uživali v ljubezni, nekateri pa uživa-,o v ljubezni, ker se niso poročili. ★ Ljubezen, ki se začenja z lažjo, se redno konča z resnico. Glas ima prijatelje Vsakdanje misli Običajno pravijo: Obleka dela človeka. Točneje bi pa bilo; Obleka dela ženo, a zadolžuje moža! So ljudje, ki so s svojim pseudonimom dosegli svetovno slavo. Še več jo pa takih, ki niti s svojim pravim imenom ne morejo doseči prav niči ★ Kdor trpi od prve ljubezni ima brezspeče noči. Pozneje, ko se človek navadi na ljubezen, pa noče žrtvova* ti zanjo niti enega popoldanskega spanj” ★ Nesmrnost velikih mož jo velikokrat le zasluga prebrisanih potomcev. ★ So ljudje, ki so samo radi svojega razvedrila pesimisti. ★ Odpovedati se sebičnosti je ial-O1* kot odpovedati se življenju. ★ So ženske, ki strastno želijo, da bi so naučile, kako se strastno sovraži! Trgovec, zakaj tožiš, da ti gre kupčija slabo? Ali pa tudi kdaj ponudiš kupe suvoje blago, ali tudi kdaj inse-riruš? čokati, da pride kupec sarn k tebi, se pravi umirati. Zato počivaj v miru na kupu svoje revščine/ Študent Jaka stopi v trgovino. ’ »Kaj želi gospod?« sc mu priklanjajo izza pultov. »Nič,« pravi študent Jaka. »Zunaj dežuje.« ★ Mož: Draga ženka, letos nam ]>a ostaneta na izbiro samo dve leto\ i-fiča, za počitnice: ali Gradaščica v Ko-leziji ali pa Ljubljanica na »špici** sedaj pa izbiraj sama! Zona: Dobro, jaz Izbirami Gremo torej v Nico! -¥■ — Zakaj te je pa birt vrgel iz stilno? — Eh, samo malenkost! Zaradi kega poziva. — Kako? In s tem sl ga tako goneta z- žalil? — Ne. On me čam ceho. jo pozval, da m»i TO MORATE BRATI! Pod pisanim zmajem Roman skrivnostnih razodetij Hotel,Madeira* Vrboska (na otoku Hvaru) Dalmacija. Daleč na okrog Je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž, velikih borovih gozdov in modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Garantiramo tudi za prvorazredno čistočo (brez vsakih golazni ! !) Pension od Din 50.— do 60.— dnevno. Motet >*Broha< (3 ie d Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10.— Din naprej, dijaki, trg. potniki samo Din 5.— Porcija rib samo Din 10.—. Postrvi po velikosti. 10 dnevni abonma, vključno vse takse samo Din 440.— Vsak večer plesne zabave! Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci, (pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. Ako si hočete ohraniti mladostno svežost, tedaj treba da redno pijete znamenito ROGAŠKO SLATINO »TEMFEL«, ki Vam na prijeten način čisti Vaš organizem. Rimske toplice Jugoslavenski G as tein zdravi nervozo, ženske bolezni, revmo itd. Znižane pavšalne cene. Prošpekti brezplačno pri kopa-lišnem ravnateljstvu. Obiščite hotel NOVO ŠVIC ARI JO v ROGAŠKI SLATINI. Pod istim vodstvom hotel marirorski dvor Maribor 80 sob, kopalnice, avtogaraže, hišni telefon, avtotaxi, sobe od 20.— Din havzgor. Klubove, sobe pripravne za tikete. Prvovrstna restavracija. Se priporoča ADAM ČREŠNAR Ta izvirni slovenski roman je začel Izhajati pred dvema letoma v Mariboru v tedniku >Razgledu« in je vzbujal veliko pozornost. Izšel pa je samo prvi del tega romana, ker je izdajatelj »Razgleda« pred drakonsko cenzuro tedanjega režima s svojim listom pobegnil iz Maribora v Ljubljano. V Ljubljani pa je v tistih viharnih dneh, ko Je Slovenijo zajel bojev. niški pokret, bila situacija taka, da. •. No, to ne spada semkaj. Skratka: »Razgled« je prenehal izhajati in s tem tudi roman »Pod pisanim zmajem«. Zdaj pa bo spet izhajal v »Glasu« in ni dvoma, da ga bodo brali vsi naši čitatelji z največjim užitkom, tako tisti, ki se za politiko zanimajo kakor tisti, ki se za politiko ne zanimajo- Roman »Pod pisanim zmajem« je napisan po skrivnostnih sanjskih razodetjih in igra leta 2112 po Kristu- torej v tistih časih, ko bo po vseh znamenjih, napovedih in prerokbah Panazija že zavojevala Panevropo, in ko bo v banski palači na Bleiweisovi cesti sedel kitajski mandarin. Senzacija leta 2112 Kako zanimiv je ta roman, naj za primer omenimo poglavje »Zadnja konferenca«, v katerem je opisan za Slovence velepomemben dogodek, ko je bila na 1 avgusta 2112. v ljubljanski Kazini, ki je bila tedaj prvglašena za nevtralna tla, sklicana politična konferenca. Bila je to l7l. konferenca v teku zadnjega stoletja, na kateri naj bi bil še enkrat pod-vzet poizkus doseči spravo me slovenskimi klerikalci in liberalci. Časi so resni, razmere v dečeli neznosne, ljudstvo je vse zbegano. •. čigava je sploh še zemljica slovenska ? .. povsod se klatijo tolpe divjih Azijatov, njih kamele bodo kmalu popasle zadnjo travico .•. v beli Ljubljani pa se gospodje tostran in onstran Ljubljanice kakor pred sto leti še vedno prepirajo za načela in za stolčke. Torej skrajni čas, da pride do sloge in odločnega nastopa združenih Slovencev, da se ne bo več mandarin na vse pritožbe ko doslej samo smejal in držal za trebuh. Mr. Rybba in gospod prošt In taiko stopi tistega lepega toplega poletnega dne, točno ob 10- opoldne, tam iz kavarne »Emo. ne« mister Rybbn. predsednik časopisnega velekoncerna »U=0« in pomigne bližnji rikši. • »V Kazino! veli zajetni mister Rybba, sedši v rikšo, in mršavi kuli Knaf Li-Čang krepko potegne in se spusti v trab po šelenbur-govi ulici, tuleč na desno in levo, da pasantje preplašeni odskakujejo. V isti čas, ko prispe pred Kazi. no rikša z mistrom Rybbo, pripelje z druge strani krepki kuli Ter. Se-Glao v svoji rikši gospoda prošta- Gospoda se pozravita in Se po-dasta v Kazino. Medtem ko traja konferenca, pa čepita tovariša, kuli ja Ter-Se-Glao in Knaf-LLČang, ob svojih rikšah tam na asfaltnem tlaku, jesta čebulo in banane in imata modre pogovore o časih, ki so bili, so in še bodo. •. Konferenca konča seveda brez uspeha, in ko prideta mister Ryb-ba in gospod prošt iz Kazine, se brez pozdrava in mrkega obraza vsedeta v svoje rikše in se odpeljeta vsak v svojo stran. »V Škofijo!« veli gospod prošt svojemu kuliju. »Na magistrat!« veli mister Rybba svojemu kuliju. »Ampak po oni strani, po Prešernovi!« Potem pa nanese nesrečno naključje, da tam na vogalu Wolfo-ve, kjer stoji danes šmalcova, trgovina, rikši trčita- In kulija, valeč krivdo drug (na drugega, si besno skočita v lase — v veliko zabavo gospodov v rikšah in zbranega občinstva... Kakor so se pred sto leti slovenski časnikarji — tintenkuliji —• lasali med seboj za gospode politike. •. Slovenski davkarji v puščavi Imenitno je tudi poglavje, ki pripoveduje, kako je 1. 2113 vrhovna japonska vclevlada v Tokiu, obstoječa iz 300 ministrov, prišla do prepričanja, da so najboljši davčni uradniki slovenski, da daleč prekašajo češke, pruske in francoske davčne uradnike, ki so v prejšnjih stoletjih sloveli kot najboljši fiškali. Zato mobilizira Tokio takoj celokupno davčno in finančno uradništvo Slovenije in ga pošilja kot letečo kolono v vse tiste dežele, kjer je davčni aparat pomanjkljiv oziroma kjer ljudje neradi plačujejo davke. In tako so slovenski davkarji na večnem potovanju kakor Ahasveri, vi dijo sicer veliko sveta, toda žal samo najbolj puste in divje kraje: Saharo, Kamerun, Arabije puščavo, kjer se ptiček rodi, kakor je pel že oče Vodnik, in najsamotnejše otoke v Tihem oceanu. Ginljivo opisuje avtor, kako junak romana Jo na zračnem potovanju v Tokio tam v neki majhni oazi sredi puščave Gobi, kjer je letalo pristalo naenkrat zasliši od nekod slovensko pesem- Domovina mili kraj, — kjer visoke so gore, kjer zelene so planind mile trate in doline, cerkve bele k jej stoje . . . Pa stopi okoli vogala pogledat: tam pred borno mongolsko krčmo sedi pri mlačnem kislem pivu družba sl oven« skih davčnih uradnikov in prepeva', Lepo pojo, toda na obrazih jim leži globoka otožnost, staremu v službi osivelemu davkarju polzijo debele solze po vel ih licih ... Domotožje domotožjel —------ Na Slovenskem pa uradujejo kitajski davkarji. Ti se široko režijo ko vidijo, kako voljno plačujejo Slovenci davke. Zato so od sile vljudni h se pred vsakim davkoplačevalcem trikrat do tal priklonijo. To pa slovenskemu človeku dobro de. Kaj takega v prejšnjih stoletjih ni bil vajen. Usodepolni zmajček Naše čitateljice pa bo posebne) zanimal skrivnostni zmajček Ling. Ling, ki igra v tem romanu veli. ko in kaj usodepolno vlogo. V s/ ženske so nore nanj — a vsem jr ta zmajček v pogubo: kajti v bližnjem dotiku z njim postane vsaka ženska rumena- Torej politično in nepolitično in sicer in sploh zelo zanimiv in kanten roman! Prične izhajati v prihodnji številki »Glasa«- Crlžanka 1 1 2 1 3 !■ * 5 | | 6 ■ 7 8 IH 9 10 H|n IHIi2! 13 14 H H i* m 16 H 17 H 18 | ■ 26 H 19 H 20 | j 21 22 [ 28 | 231 |2«|al25|. 1 1 MB IH 29 I 1 Vodoravno: 1 .triglavska dolina, 4. nakit, 7. sveta podoba, 9. osebni zaimek, 16. žensko ime, 17. iglavec, 18-del voza, 20. ura (srbohrv.), 22. veznik, 23. prva žena, 2o. osebni zaimek, 26. nekdanje rimsko mesto v naših krajih, 28. utežna mera. 29. sirijska narodna igra. Navpično: 1. kolonialno blago, 2. osebni zaimek, 3. veznik, 4. desni pritok Save, 5. kratica za ploskovno mero, 6- osebni zaimek, 8. del obraza, 10. svetnik, 12. francoski revolucionar, 14. moško ime, 15. neob-ut, 18. samostanski predstojnik, 19. moško ime, 21. sorodnica, 23. žensko ime, 24. žensko ime, 26. števnik, 27. kemijski znak za aluminij. Rešitev v prihodjnji številki »Gla* sa«. ----4C$>--- Žena pričakuje v jutrnji zori pija* nega moža: ( — Sram te bodi, komaj sva en te« den poročena, pa že izostajaš % doma! ( — Ampak zlata moja, samo svojim starim prijateljem sem opisoval prve dni zakona. * Natakarji med seboj: Uost mi je rvnil cigarete, češ, da smrdijo po sardinah. Drugi natakar: Tem ljudem je pa res težko ustreči. Ravnokar mi je pa sličen sitnež vrnil sardine, češ. da. smrdijo no tobaku! SKRIVNOST S1NC-SINC A’ IZ, ZAPISKOV DR, ANDERSOSA II. V novi obleki Čim opravi brivec svoje delo. prinesejo obsojencu lepo novo obleko, ki jo je naredil jecmiUi krojač nalaš5 za to p.c iko. Navada je. da krojač sam izroči obleko obsojencu z besedami: »Tukaj tvoja nedeljska oble kal Pazi, da je ne pomažeš, da te mama ne bo kregala!« Ta »dovtip« je tradicionalen, in bi bi! prestopek proti bontonu, če l> ga krojač ne povedal. Zdaj stopi v celico duhovnik, da pomaga obsojencu preko zadnjih težkih ur, da ga tolaži in hodni, da ž njim kvanta in ga tako zamoti, da siromak pozabi, kaj ga čaka... Navadno pa je ta uchovna pomoč bolj razburjena kot pa smrtni kandidat. V 25 letih svoje službe nisem videl še nobenega dohov-nika, pastorja ali rabi ne rja. ki bi to misijo opravil s potrebnim mirom. Pač pa se je često dogodilo, da je obsojenec miril in bodril duhovnika. Okrog petih popoidne pridejo obsojenčevi svojci, da se od njega poslovijo. Ta čas je pičlo odmerjen in traja le eno uro. Mnogi kaznjenci se sploh branijo sprejeti svojce, boječ se, da hi izgubili pogum umreti... Ko je tudi zadnje slovo v kraju, sledi zadnja pojedina, krvniška pojedina. Vsakemu obsojencu je dovoljeno, da si sam izbere jedačo in pijačo, in če le mogoče, mu izpolnijo vsako željo. Toda le redkokdaj sem videl, da bi obsojenec spravil vase več kot dva ali tri grižljaje. Ostanke pojedine razdelijo med njegove tovariše, ki jih on sam določa. In tako naroči obsojenec navadno zelo obilno pojedino, da s tem pred svojo smrtjo napravi tovarišem še nekaj veselja. Obsojenec torej le malo použi-je. zato pa temveč kadi. Ker pa otrokom in na smrt obsojenim ne damo v roke ognja, prižge cigareto vedno paznik skozi omrežje. Krvnik se dolgočasi Medtem ko obsojenec zamiš'je-no gleda za oblački dima, se njegov krvnik že pridno pripravlja. Pregleda generatorje, preiskusi zanke na električnem stolu in izolatorje, in če je vse v redu, se poda v malo posebno celico in tam čaka poveilja. S krvnikom nihče ne spregovori besede, razen če je k temu službeno kako primoran. In tako mora krvnik sam skrbe-itiU kako si bo pregnal čas čakania. Krvnik Davis je imel vedno s seboj flavto in je sviral žalostinke. John Hilbert pa je imel v svoji »službeni torbi« igro kart in ko je stopil v svojo celico, je takoi pri-Čel pokladati patience; včasih je Ml tako zaverovan v to, da so ga morali kar potresti: »Na noge! čas je.« Ob pol enajstih ponoči pripeljejo po zakonu predpisanih 12 državljanov, ki morajo biti kot priče pri usmrtitvi navzoči, v »celico smrti«. Poprej pa jih natančno preiščejo. da ne bi kdo imel pri sebi fotografskega aparata; ker fotografiranje eksekucije je strogo prepovedano. Vendar je nekoč le uspelo nekemu prepredenemu novinarju, da je vtihotapil fotografski aparat, in kljub prepovedi fotografirali usmrtitev Ruth Snvderjeve. Pritrditi si je bil namreč majčken aparatek na gleženj im ko se je Ruth usedla na električni stol, je nekoliko privzdignil hlačnico in sprožil vzmet. Ta slika mu je p rine sila 10.000 dolarjev... Ko so priče preiskane, jih povedejo v celico, kjer se usedejo na leseno klop.' V celici smrti Zdaj pogleda krvnik na uro: točno 11 je. Telefonira ravnatelju jetmišnice in stopi k stikalu. Usmerjenih korakov se poda ravnatelj z dvema paznikoma k celici smrti. Tukaj napravi z žepnim nožičem eden paznikov podolgovato zarezo v hlačnico obsojenca, približno v višini kolena; tam namreč pritrdijo elektrodo... S duhovnikom na čelu vstopi žalostni sprevod v »celico smrti«. Čeprav sem prisostvoval 138 usmrtitvam, se spominjam le treh primerov, da je bilo treba obsojenca zvezati; enega so pa morali prinesti. Navadno se pa noben obsojenec ne upira in pokorno sledi duhovniku, ki mrmra molitve... Zdaj smo torej v »celici smrti«. To je velik štirikoten prostor brez oken gladke stene pa osvetljujejo močne obločnice ... V ozadju jo dvoje vrat: ena vodijo v mrtvašnico, druga pa v celico, kjer čaka krvnik. Tako je predvideno, da se krvnik in obsojenec nikoli ne vidita. V vraitih. ki vod'jo v krvnikovo operaoti-sko celico, je majhna odprtina v višini oči, skozi katero vidi krvnik samo prostor, kjer stoli šef-zdravnik... Električni stol stoji na kavču-kasti preprogi, za njim pa je postavljena nosilnica, na kateri bodo čez nekaj minut obsojenca odnesli v mrtvašnico. Na steni je napis z velikimi belimi črkami: »MIR«!« Ničesar ni slišati kot težko dihanje navzočih... Včasih pa je ravno v teh trenutkih slišati nekakšno podzemsko grmenje. To ie n ewyorški brzo vlak. ki ko mai 100 metrov od Sing-Singa oddaljeno bobni preko mostu reke Hudson... In obsojenec ve, kai pomeni to bobnenje: vlak... New York... svoboda... življenje ... Toda za taka premišljevanja ni več časa, že ga zgrabijo strežafl. Nemo jtm pusti, nai delajo, kar morajo... Posade ga na stol. Ude mu privežejo z jermeni... usnjena maska mu zakrije obraz do brade... Zgornjo elektrodo pritisnejo na čelo, spodnjo na golo koleno, tam kjer je bil narejen urez v hlače... Vsi bi gibi so trajali pred leti štiri minute, štiri mučne, neskončne minute... Danes pa gre vse to bliskovito, st režah so sijajno iz-vežbani, in 'traja vse skupaj le 30 do 40 sekund... Toki Zdaj dvigne šef-zdravmk roko in v istem trenutku okrene krvnik stikalo... »Tok!«... Prasketanje napolni prostor, in kljub jermenom se telo obsojenca divje vzpne ... Truplo položijo na nosila in odnesejo v mrtvašnico, kjer takoi izvršim avtopsijo... Medtem pa je krvnik že zapustil svojo celico in pregleduje električni stol, če se m kai pokvarilo. Potem po obišče mene. Zdaj šele vidi svojo žrtev. Navadno ga pogled na mrtveca ne gane bogvekako. Toda spominjam se krvnika Johna Hilberta, ko je nekoč gledal pravkar prežagano glavo mrtveca, pa me je vprašal: »Kaj menite, doktor, ali »oni« zelo trpijo? ...« Mogel sem ga pomiriti, kajti v resnici je smrt z električnim tokom brez bolečim in najhitrejši način zapustiti to solzno dolino, človek na električnem stolu ima občutek, kot hi ga bliskoma nekaj strahovito udarilo po glavi, in v naslednji deselbinki sekunde je že nezavesten. Ima isti občutek kot boksar, ki je zbit v knockout. V splošnem pa krvnik po svojem opravilu ni posebno zgovoren. Nalahno se prikloni lin me vpraša: »Vse v redu, doktor?« »Vse v redu!« »Potem pa lahko grem. Na svidenje!« Da po pravici povem, nisem na ito svidenje prav nič radoveden. Potem si popravi krvnik pred ogledalom svojo elegantno kravato, natakne fine rokavice in za>-pusbi mrtvašnico. Kakor sem že omenili, ie krvnik Sing-Singa popoln gentleman. hladen. umerjen, koit kak elektroinže-nir. Njegovo delo je čedno; on ubija po najmodernejših metodah... Ženske na električnem stolu Dve ženski mi bosta vse življenje ostali nepozabljeni: dve ženski ki sta prišli v Sing-Sing, da tukaj umreta: plavolasa Anna Buzzi in črnolasa Jane Antonio. Takrat so preživljali jetniški nameščenci lin kaznjenci čudovite tedne. Že več let je Sing-Sing izključno moška kaznilnica in ie zato razumljivo, da sta ti dve mladi lepi ženski vznemirili vseh 3000 prebivalcev kaznilnice. Ženstvo ne izgubi nikjer svoje privlačnosti, tudi ne za zidovi jetnišnic... Ako obsodijo kakšno žensko na smrt, jo takoj pripeljejo v Sing-Sing, kjer je zapro v posebno celico. Njeni moški tovariši ie ne vidijo, toda vendar kai kmalu zvedo, da imajo žensko »tovarišico«. In zdaj prične svojevrstna poročevalska služba. Vsak jetnik, »smrtnega oddelka« Izkuša, včasf po najčudnejših potih, zvedeti kaj več o tei tovarišici. In čudno je. kako se v trdih zakrknjenih srcih teh dečkov zbudi mehko sočutje, če gre za žensko. Vsi kandidati smrti brez izjeme obožujejo svok) »kolegico« s čisto ljubeznijo brezupnih ... Astrološka ____________________napoved Za 13. junij. Na nebu so ie vedno slabo konstelacijo. Današnji dan bo' neugodno vplival na poslovno življenje, zlasti na denarstvo, kakor tudi na opravke po uradih in oblastnijah. Boljše je take opravke danes odložiti. — V rodbinskem življenju pretijo nesoglasja, konflikti med starši in otroki. Za ja-nuarce je danes posebno slab dan. Za 14. junij. Spremenljiv dan, za majhne zadeve dober, za velike pa slab. Na ndbu so znamenja, ki kažejo na ločitev, bolezen in smrt. Rodbinsko In ljubavno življenje je danes prizadeto: razočaranja in razdori. — V splošnem dan, ko bodite v vsem previdni in ne izgubljajte živcev. — Tendenca kaže šo vedno na slabo. Za 15. junij. Vse čuvstveno življenje bo danes pod neugodnimi vplivi: vznemirjenja, razburjenja, razpaljenost strasti. — Tudi v poslovnem življenju bo danes prevladovala nervoznost. — Za promet nič dober dan. Za 16. junij. V življenju marstkake ženske utegne današnji dan biti pomemben. Kaže jim na spremembe In sicer na dobro, četudi bi trenutno morda Izgledalo slabo. Za umetnike je danes dober, spodbudljlv dan. Tudi poslovne zadeve so danes v boljših aspektih, marsikaj se posreči In prinaša zadovoljnost. Za 17. junij. Ljubavne zadeve bodo danes prizadete: ovire, vznemirjenja, nevšečnosti. V zakonih bol in skrb. Za zaroke ln poroke slab dan. Moškim pretijo denarne izgube po ženskah. Marslkake-mu moškemu bo križal življenako pot ženski sovražnik, ki se ga ni nadjal« Za poslovno in poklicno življenje, kupčije, pogodbe in razne transakcijo v splošnem ugoden dan. Za 18. junij. Za umetniško ln duševno delo dober dan: pobude In podvigi. Na nižje človeške nagone pa vpliva današnji da11 bolj slabo; napravlja ljudi prevzetne, ošabne In Izzivalne. Za opravke na oblastnijah nič dobro. V poklicnem življenju težave: nezaupljivost in na- sprotstva. Za 19. junij. Današnji dan je v znamenju sončnega mrka, ki pri nas ni viden, ki P* v deželah »Dvojčkov« utegne učinkovati usodepolno. Astrologi si od teg* dne nič dobrega ne obetajo. Kaže vznemirljive dogodke, atentate, nev^J luclonarne pokrete, nezgode. — privatno življenje je v splošnem do ber dan. »Kaj vam pade v glavo?« kriči S® trgovine. Ni še tega pol ure, ko sem vas vrgel ven, pa ste že spet tul« ^ »Res,« pravi trdovratni agent, *tl> ,, jaz nisem izmed tistih, ki take rC zamerijo.« »Kje pa boste odslej živeli go»P ko ste obe hčerki omožili?« ^ »Moja zeta »e zdaj prepirata. K" , hoče, da bi živela v Ljubljani, dru* bi me pa rad videl v Mariboru.« »To »ta pa zares Idealna »Idealna? ko pa me hoče Lf 6ao imeti v Mia rib oni. Maribo v Ljubljani!« Opazke tedna Napredek je pri nas Slovencih Vsakomur viden in se ga veselimo a združenimi močmi. Še pravkar so bili med nami ljudje, ki so se vsak dan sproti tresli pred kopo rubežni. 2|daj eo pa razmere že toliko »na-predevale«, da se, hvala Bogu, tre-sejo samo še po enkrat na teden. A: Guverner nemške Narodne banke j® prišel v Beograd. Listi natanko Poročajo, kako je bil sprejet in kje bo stanoval, kod bo hodil, o tem pa natanko molče- ti; Pišejo, da je v Francija položaj *~8jšan. Delavci se bodo vrnili na očk, mezde bodo povišane in 40 ur-^ delavnik vpeljan- Vse je v redu. samo — stavke se širijo Jugoslovensko učiteljsko združenje je objavilo 14 točk svojih zahtev. Medtem pa, ko smo mi resni ljudje prebirali, odobravali in nagkšali važnost vseh teh zahtev, ker cenimo učiteljstvo kot steber ljudske prosvete, se je pri mu zal k nam pritlikavec, češ: »AH še ne poznate usode versajske mirovne konference?« Strašno, ali ne, kako se pri nas vse profenira! ti: Delavnost diplomatov: Najrajši bi dokazali, da zajci preganjajo lovca. ti: Dva božiča imajo na Hrvaškem. Dosedanjega obhajajo 25. . decembra, novega pa 11. junija, rojstni dan Antona in Stjepana Radi