Jtsv. 45.
V Trstu, v sredo, dvM 7. oktobra 1914.
Letnik I.
izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
UrcdniSao: L ucm Sv. Fitnćiški AsiSkcga St. 20, L nadstr. — Vsi C : raj se poSiJjujo L'redniftvn lista. Ncfranklrana pisnu se ne
vj rtjti .tJo in rokopisi se ne vračajo. Izdajate5) m odgovoril urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Kdirosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z cir.ejeflua poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega St 20L Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Na ro en in a znaša: Za celo leto....... K 24 —
za pol !eta................. 12*—
za tri mesece.	6"—
Za nedeljsko izdajo za celo leto....... „ 5*20
za pol leta................2*0
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v ŠirokostI ene kolono
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ................. po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta........ 2•—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek ,Edinosti'. Naročnina in reklamacije sc poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti', — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiftega it 20. — PoStnohranilnični račun 5t 841.652.
Francoski obkoUevalnl poizkusi no nemškem (lesnem
Bojno fronta potisnjeno nad Arrot - Drugod polom nespremenjen. - Rusko prodiranje zaustavljeno. - Ruska konjica vržena proti Ivansorodu.
BEROLIN, 7 (K.) Veliki voini stan 6. 10. zvečer: Nadaljevani poizkusi Francozov za obkoljen je našega desnega armad-nega krila so potisnili bojno fronto severno nad Arras.
Zapadno od Lille in zapadno od Leusa so nase sprednje čete naletele na sovražno k a vaierijo.
V našem protinapadu preko črte Arras-Albei.-Roye ni še padla odločitev.
Na bojni fronti med Oiso in Mozo, pri Verdtmu in v Alzaciji-Lotaringiji so razbere nespremenjene.
Izpred Antvverpna ni danes javiti ničesar novega.
zanesljivega danskega, v Sibiriji bivajočega živinorejca, ki je 26. septembra, ko je potoval iz Moskve v Mesrel, baje v Dunaburgu videl transport japonskih čet. določenih za Vilno. Železniško osobje da je pripovedovalo, da je dotlej vozile mimo 160 vlakov, ki so imeli po 35 voz in so prihajali iz Via-divostoka. V celoti da je prispelo okrog 150.000 mož.
Ta vest se zdi neverjetna. Ponovno so se že, odkar se je začela vojna, pojavile vesti, ki so govorice o transportih japonskega vojaštva v Evropo, toda japonske oficijelne ličnosti so vedno dementirale take vesti s pripombo, da Japonska nima nikakega inte-
\a vzhodnem bojišču je rusko prodira- resa na tem, da bi se aktivno udeleževala nje proti Vzhodni Pruski v guberniji Su- j vojne v Evropi, temveč da se vojuje le v \ aiki zaustavljeno. Pri Suvalki napadamo vzhodni Aziji, od >čeraj sovražnika vspešno.
\ Ruski Poljski so nemške čete dne 4. oktobra pregnale neko rusko brigado uardn^i strelcev iz utrjene požrtije med Opatovom in Ostrovicami in so vjele več topov in strojnih pušk.
Dne 5. oktobra sn.o napadli dve in pol ruske kavalerijske divizije in dele glasne rezer\e lvangorodske pri Radomu in smo jih vrgli proti Ivangorodu.
0 nemških operacija!! na Kopnem.
LONDON. 6. (Kor.) »Times* piše: Krepke nemške operacije na kopnem že meje na predrznost. Nemci se upirajo v severni Francoski, da se jim mora izrekati priznanje. Na svojem desnem krilu se r. I kakor ne bojujejo na obrambo in se zelo pr udevajo, da bi zavzeli Antvverpen. Nekoliko so napredovali. Prodrli so iz Vzhodne Pruske precej daleč v Rusijo, in dasiravno je bil njihov energični naskok razpršen na vse strani, vendar kaže nji-
v pogum. Sed?j prodirajo z velikimi ma-li na fronti, dolgi sto milj, v južni Po-znunjski proti ruski armadi ob Visli. Samo na^od s petimi milijoni v orožju izvežba-nih mož more poizkusiti naenkrat toliko podjeiij.
Nemci v celoti nastopajo zelo dobro; samo če bi se znali bojevati tudi dostojno, pa bi bili nas vredni nasprotniki!
\Volffov urad pripominja: Priznanje v »Times« glede nemških uspehov je tem pomembnejše, ker zakjučni stavek jasno *> aže, kako neradi nam izrekajo to priznane.	_
Vezbanje in opremljanje novih angleških tet
LONDON 6. (Kor.) .Daily Chronide" je prinesel neko poročilo iz Aldershota, glasom katerega se vežba kakih 136.000 mož, ki imajo < diti na fronto, čim bodo izvežbani. — Vežbanje pa ne napreduje zadostno vzlic vsem naporom, ker čete niso zadostno opremljene.
List prosi občinstvo podpore in pripominja, da n. pr. noben častnik pri kompaniji prve Kitchenerjeve armade nima daljnogleda. Treba srajc, nogavic, robcev, jermenov za črevlje in piščalk za škotske polke.
Plovbo med Severnim morjem ii Kanalom.
KRIST1JANIJA 6. (Kor.) Vojna uprava naznanja oficijelno, da se ne pripoznava pasaža preko angleškega obroča min na vožnji od Severnega morja do Kanala. Pasaža ob angleškem obrežju se dopušča le tedaj, če se med ladjusvetiljkom Dovvnsom porablja pilot.
Rosi v marmnroiki županiji.
Vojna na morio.
Dve nemški krlžarki potopili francosko topedovko in obstreljevali Papete.
BORDEAUX 6. (Cenzurirano v „Tages-posti-). Uradno poroča francosko mornariško ministrstvo: Nemški križarki „Scha nhorst" in „Gneisenau" ste se pokazali 22. septembra pred Papete (na otoku Tahiti v Velikem oceanu) in ste razstrelili malo tor-pedovko „Zelee", ki je od 14 septembra sem razorožena stala v pristanišču. Nato ste obstreljevali odprto mesto Papete ter potem odpluli. Poročilo končno izraža upanje, da obema križarkama kmalu poide premog.
K temu poročilu poročajo Wolffovemu uradu s poučene strani, da se Papete ne more smatrati za odprto mesto, ker iraa utrdbo in tri baterije s kakimi dvajsetimi topovi različnega kalibra.
Berchto'dov sin prostovoljec.
DUNAl, 7 -Kor) Grof Louis Berchtold imanje, ampak
sin mm istra zunanjih stvari, grofa Berchtolda, je, kakor doznava „Korr. Wilhelmu prostovoljno vstopil kot novnec v 6. dragonski polk.
Odlikovanje.
DUNAJ, 7. (Kor.) Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Leopold Salvator je kot namestnik protektorja „Rdečega križa" v monarhiji podelil finančnemu sv< tniku v Trstu, dr. Karlu Weissu pl. VVeldnu, častni znak II. razreda za zasluge za „Rdeči križ".
DUNAJ, 7. (Kor.) Cesar je z Najvišjim od lokom z dne 30. m. m. višjemu deželno-s<>dnemu svetniku Demetru Degiovanniju pri deželnem sodi&ču v Trstu povodom zaprošene stalne upokojitve podelil brez takse naslov dvornega svetnika.
BUDIMPEŠTA 6. (Cenzurirano v „Tages-posti"). Pester Lloyd" poroča z dne 5. t. m.: Ruske čete ki so prispele v Marma-ros Szlget, tudi tekom današnjega dopoldne a niso upale resno prodirati dalje. V jutranjih urah je skušalo nekaj sto kozakov, ki so vdrli na vzhodni strani iz mesta prodirati proti Hoszumezd, pa so jih prednje čete tamkaj zbrane naše vojske sprejele s silnim st trljanjem. Nekaj Kozakov je padlo, lakar se je vsa ostala četa, ne da bi odgovarjala n t naše streljanje, obrnila in skokoma odjahala v Marmaros Sziget. Kaj drugega se tekom današnjega dne v tem okrožju ni zgodilo.
f'o uosedaj še ne potrjenih poročilih se je majhen r< ski oddelek pokazal v okolici mes*eca Taracz^dz, severozapadno od Mar-n«ar<»s Sziget-, pa se je toknj umeknil proti M*irmar- s S i^etu, ko so ga napadli naši.
Pr u nasprotnim vestem se ponovno ugoiavlra z vso « dločnostjn, da je z izjemo v M irmaros S/.igetu se nah tjajoč.h rusk h čel vse n .>e karpatsko ozemlie kakor tudi vsa b reš<a in unška /upnnija pop< Inoma očiščena Rusov.
Japonska pomoč Rq!3L
BnROLIN, 6. „Vossische Zeitung- poroča iz Kodanja: „Politiku" priobčuje poročilo
VelelzdoJnlika razpravo v Zagrebu.
Schaefer in Hercigonja obsojena.
ZAGREB 6. (Kor.) V procesu proti trgovskima akademikoma Sehaeferju in Her-cigonji je bila izrečena danes razsodba. Sehaefer je bil obsojen na pet let, Hercigonja pa na 6 let težke ječe.
Vstaja v Albaniji.
SOLUN. 6. (Kor.) Kakor poročajo iz Korice, so Albanci, ki so se polastili mostu pri Maliku, nenadoma naskočili epirotske čete. Naskok je bil odbit.
Danski državni zbor.
KODANJ, 5. (Kor.) Danes se je otvorilo redno državnozborsko zasedanje in se je izvolilo predsedstvo.
Norveške državnozborsko volitve.
STOCKHOLM, 6. (Kor.) Pri volitvah v drugo zbornico ni bilo izvoljenih, kakor se je poročalo 97, temveč samo 87 soci-jalistov.
Kako si je pridobil veliki vojvoda olden burškl železni križec.
HANNOVER 6. (Kor.) Neki ranjenec pirpoveduje v listu »Hannover-Kourier« kako si je veliki vojvoda oldenburški zaslužil železni križec.
Ure in ure smo. pravi, mi Oldenburžan; vzdržali zelo močan artiljerijski ogenj sovražnika v premoči. Francozi so se vedn< bolj bližali, toča krogelj je povzročala naši četi vedno več vrzelov. Posamezni oddelki naših so se začeli umikati in so pritegnili v beg tudi druge. Nato je prišel od zadej naš veliki vojvoda v avtomobilu Izstopil je, odvzel nekemu ranjencu puško ter se z besedami: »Gromska strela, ali pojdete naprej!«« zapodil sani v najhujši sovražni ofcenj.
Stekli in poskakali smo vsi za njim ter prišli do neke vznižene mlake, ki nam je vsem dobro služila v pokritje. Od tukaj smo krepko odbili sovražnikov napad.
Veliki vojvoda je ostal med bitko v strelni vrsti in sam pridno streljal.
tiera je izjavil sotrudniku „Tempsa", da ostane španska vlada v sporazumu s kraljem Alfonzom nevtralna. Velik del Španskega naroda simps ^ra sicer s Francijo, ali večina je vendar za najstrožjo nevtralnost. Razun tega pa Španska niti priprav Ijena ni, da bi se mogla zaplesti v kak veliki evropski koflikt.
Padanje rojstev na Francoskem. Pa-rižki sotrudmk nekega velikega francoskega lista priobčuje nastopne podatke o padanju števila rojstev na Francoskem v letu 1913.
V	tem letu je bilo rojenih 745.529 živečih otrok, 5112 manje nego v letu 1912. To je sploh najnižja številka izvzemši leto 1911. Da se pojasni stalno pojemanje rojstev na Francoskem, bodi omenjano, da je število rojstev pred štiridesetimi leti iznašalo povprečno 945.000 in da je od leta 1907 padlo pod 800.000, a od leta 1911 pod 750.000.
V	manje nego v štirih desetletjih je torej letno število rojstev padlo za več nego 200.000. V razmeiju do skupnega prebivalstva je iznašalo število živečih otrok na vsakih 10.000 prebivalcev v letu 1906 še 205 in se je zmanjšalo potem na 188 v zadnjem letu. Padanje se je vršilo skoro redno od leta do leta. Sicer tožijo vse vebke dežele Evrope radi padanja rojstev, ali vendar ni to toliko kakor na Francoskem. Prebitek rojstev nad slučaji smrti je v drugih deželah celo do sedem-in osemkrat večji Dočim je iznašal na Francoskem le 15 na vsakih 10.000 prebivalcev, je bil na Angleškem 105, v Avstriji 107, v Nemčiji 127, na Ogrskem 130, v Italiji 140, in na Holandskem 158. V letu 1913 je pre-b.tek rojstev na Franc skem še nadalje padal i., je iznašal le še 10 na 10.000 prebivalcev. Da je i ila ta okolnost tudi znak slabega zdravstva na Francoskem, spričuje dejstvo, da ni bilo v minolem letu le 5112 rojstev
10.989 več slučajev smrti.
Razne politične vesti.
Nevtraliteta Španske. Iz Pariza javljpjo: Tukajšnji španski veleposlanik marki Val-
Prebitek na rojstvih nimajo sploh le še severne prov ncije ob belgijski meji in v Bre-tagni in poleg tega še Limonsin. Nazadovanje v številu prebivalstva beležijo Normandija, del Garonne, ozemlje gorske planote Langue in Danphine. Umrljivost se je v letu 1912 zmanjšala, a se potem zopet povečala. Narastla je v nič manje v 64 departememih od 87. Tudi število porok se je v zadnjem letu zmanjšalo za več nego 13.000, dočim se je število ločitev zakona povečalo za kakih 500 in je iznašalo nad 150.000. V zadnjih letih se je število ločitev na Francoskem več nego podvojilo.__
Sličlceizvojne.
Opazovanje neba ia vojak na bojnem polju. Vojak na bojnem polju, ki mora tolikokrat na planem ne le spati, ampak tudi bdeti vso noč, se v tem času približuje nebu. Ljudstvo na deželi je že iz malega v večjih ali manjših stikih z opazovanjem neba. Po dnevu opazuje položaj solnca, kakor tudi smer in vrst oblakov in tudi zvezdnato nebo mu je kolikor toliko znano. Za meščana pa utegne biti v mnogih slučajih nekaj novega, ali vsaj nenavadnega razgovor z zvezdnatim nebom. In vendar ga ni vojaka, ki ne bi si pridobil neke spretnosti v tem, ne da bi ga bilo posebno kdo pozival k temu. In res ni brez pomena, ako znaš ugibati na zvezdnatem nebu. Danes, ko sta povsod razširjena zemljevid in kompas, seveda ni neizogibno potrebno, da znaš čitati v zvezdah na nebu. posebno še, ker vsako noč ni možno to. Ne more pa škoditi, ako se moreš posluževati tudi tega pomožnega sredstva, ali v tropčnih ozemljih, se polaga celo neko važnost v sposobnost vojaka za orijen-riranje na zvezdnatem nebu. Angleške olonijalne čete so celo pred časom po-ebno opozoriti na to, tako, da so v veli-etn vojaškem taboru pri Aldirshotu pou-evali v zvezdoslovju. Neki slavni astro-om je vspodbujal k temu s tem, da je opominjal nekega slučaja v Sudanski vojni. )b dohodu angleških čet na Telel-Kebir. cjer se je izvojevala odločilna zmaga, ni )iIo niti enega častnika, ki bi bil obveščen v zvezdoslovju, da bi bil mogel po zvezdah prevzeti vodstvo skozi puščavo in so morali pozvati nekaj mornariških častnikov v to svrho.
Zaplenjen ruski avtomobil. Narednik S7. pešpolka, ki se je vrnil ranjen s severnega bojišča, je pripovedoval naslednji dogodek: Bilo je pri P. S svojim vojem sem ležal vkopan v bližini ceste, ki sem jo imel stražiti. Naša pozicija je bila precej izpostavljena, precej daleč spredaj; bili smo takorekoč osamljeni. Treba nam je bilo paziti na vse mogoče načine, da bi nas ne presenetil sovražnik, zlasti pa ne kak večji kozaški oddelek, ki so se navadno prikazovali, kakor bi jih izkopal iz tal. potem pa zopet izginjali, kakor bi jih bila vzela kafra. Ležali smo torej vkopani tik ceste in čakali. Kar naenkrat se zasliši iz daljave karakteristično drdra-
tije avtomobila. Vedel sem, da se nahajajo tudi naše čete nekako v oni smeri, odkoder je prijahal hrup, a vendar se mi je zdelo skoraj neverjetno, da bi mogel prihajati od tamkaj naš avtomobil, ko je bilo vendar 'ozemlje pred našimi zasedeno po sovražniku, a mimo nas ni bilo našega avtomobila, ki bi bil vozil tjakaj, odkoder je prihajal sedaj ropot. — Najbrž bo avtomobil ruski, — sem si mislil, a gotov seveda nisem bil. Zato je bilo treba še tem večje opreznosti, kajti gorje meni. ako bi dal ustaviti avtomobil ali ga celo obstreljevati, če bi bil avtomobil — naš. Pripravil pa seirt hitro vse, kar se mi je zdelo potrebno. Strelsko črto sem po obeh straneh ceste še nekoliko raztegnil v nasprotno smer od one, iz katere je prihajal avtomobil, ki ni vozil ravno preveč hitro. Fantje s puško v roki so čakali le mojega povelja, da skočijo pokoncu in naperijo puške na avtomobil. Sam sem se nahajal nekako v sredi strelske čete. ker sem pre-udaril, da se mora avtomobil ustaviti nekako tamkaj. V tem je avtomobil pridrčal že prav blizu. Bil je oddaljen le še kakih trideset korakov od prvega mojega moža. Tedaj sem zaklical:
—	Pokoncu!
Skočil sem tudi sam pokoncu, v desni sabljo, v levi pa revolver. Pogledal sem okrog sebe, in videl, kako je bila strelska črta raztegnjena na dolgost nad 100 korakov, in fantje so držali puške namerje-ne na avtomobil, ki je takoj zmanjšal hitrost, a v tein že dospel do strelske črte. V istem trenutku je počil v avtomobilu strel. Tedaj sem vedel, da imam pred seboj sovražni avtomobil, in zakričal sem:
—	Stoj!
V	avtomobilu sta bili poleg šoferja še dve osebi, zaviti v plašče,in eden teh dveli je ustrelil.
Videči, da so naperjene nanje puške vsega mojega voja, so izprevideli, da jirn je nemogoče dalje, in da tudi ni mogoče več nazaj, kajti v trenutku, ko bi bil avtomobil hotel obrniti ali pohiteti dalje, bi bilo začelo pokati. Kazalo jim torej ni drugega, nego »roke kvišku«. In to sta tudi storila ona dva zadaj, in ko se je avtomobil ustavil popolnoma, tudi šofer.
Vsi trije so bili moji ujetniki. Dva sta bila ruska častnika.
Ukazal sem jima, naj izstopita, kar sta tudi nemudoma storila, kakor tudi šofer. Razorožili smo jih in potem odpremili z avtomobilom vred k bližnjemu našemu poveljništvu.
V	ruskem ujetništvu. Kadet G.., ki se je boril v enem naših slovenskih polkov v vseh onih bitkah okoli Lvova, je bil ranjen in je obležal na bojišču. Njegov oddelek je moral tako hitro menjati svojo pozicijo, da ni bilo časa vzeti ranjencev s seboj in tako se je zgodilo, da je G. prišel v roko prodirajočim Rusom. Le-ti so ga pobrali in ga zanesli na svoje obvezo-vališče, kjer so ga obvezali. Postregli so mu tudi z »rižnim mesom«, Prav tako, kakor žnjim, so ravnali tudi kar najprijaz-neje s tremi ali štirimi drugimi ranjenci, ki so jih pobrali na bojišču. Tako je preteklo par ur. Boj je hrumel dalje in naši so s tako silo pritisnili na Ruse. da so le-ti morali začeti umikanje. Tedaj pa je prišel k našim zarobljenim ranjencem ruski častnik in jih vprašal, ali hočejo žnjimi, ali počakati Avstrijcev. Samo po sebi je um-Ijivo, da so izjavili, da počakajo raje svojih, in tako so jim Rusi želeli skorajšnje ozdravljenje, se poslovili prijazno od njih in se umeknili. Komaj dober četrt ure pozneje je bil G. s svojimi soujetniki že zopet med svojimi avstrijskimi tovariši. — Nič hudega se mi ni zgodilo. Bili so vsi prijazni in dobri z menoj — je dejal, — in riževo meso je bilo tudi dobro in mi je prav imenitno teknilo.
Bodoči mir.
V zadnji številki revije »Preusische Jahrbiicher« razmotriva znani profesor Deibriick vprašanje, kaj naj razumemo ob besedi mir, ki naj nam da varnost "pred napadi. Svoje nazore označa takole:
Popolna varnost, da popolnoma premagani sovražnik ne porabi zopet ugodne prilike za ponovitev boja, je dana le tedaj, če se ga trajno podjarmi. Tako so storili Rimljani in so na ta način ustvarili polagoma svojo svetovno državo. Na srečo človeštva je danes taka svetovna država izključena. Srednja pot je v tem, da mora nasprotnik odstopiti večja ozemlja, da si ohranjamo utrjene točke, da sovražnica gospodarsko izerpimo. To pot je šel Napoleon. posebno v letu 1807 glede Prusi-je. Vzel je polovico našega ozemlja, obdržal trdnjave ob Odri, omejil veličino naše armade in zahteval vojno kontribucijo —
tako veliko, da je nismo mogli plačati več let. Ta metoda se ni sponesla. Dovela bi bila do cilja, če bi si bil Napoleon podjarmil tudi ostali svet, ako bi torej ubral rimske poti. Ker se mu to ni posrečilo, je prišel že naslednje leto trenotek, ko se je mogla Prusija zopet dvigniti, in pokazalo je, da je ravno veliki gospodarski pritisk, ki so ga izvrševali Francozi na nas, vzbudil moralične sile, ki so bile neizmerno izdatneje. Bog nas varuj, da bi nemška država sedaj po zmagi hotela ubrati pota napoleonske politike! Posledica bi bila nedogledna vrsta vojn. In naj bi naložili narodom še take spone, vendar bi jih ne zvezale, in Evropa je složna v tej edini točki, da ne dopusti gospodstva ene same države. Varnost, ki si jo hočemo izvoje-vati, inore toraj obstati le v zvezi lastne militarične moči s politično zmernostjo, ki razoroži zopet nezaupanje, ki je vzbuja militarična moč. Drugače rečeno: naš cilj mora biti: ohranitev obstoječega političnega ravnotežja na kopnem in izvojevanje ravnotežja na morju.
K tem treznim izvajanjem profesorja Delbriicka pripominja »Berliner Tagblatt« precei boli šovinistično:
Četudi se izjavljamo v soglasju s temi temeljnimi načeli, posebno, v kolikor se izrekajo proti posnemanju napoleonske politike in za politično zmernost, vendar si ne osvajamo nadaljne zaključke pisatelja Delbriicka. Piše namreč nadalje, da smo (Nemčija) nasproti Franciji in Rusiji pravzaprav v defenzivi; politični sovražnik da je Anglija. Tudi priznava resničnost angleškega naziranja, da je militarično ne-dovojevana vojna politično že velika zmaga za Nemčijo. Tudi če bi imel pisatelj v tem prav. vendar se nam dozdeva, da podcenjuje nevarnost, ki nam grozi od Rusije. Ako bi se ravno nasproti Rusiji o-rnejali na defenzivo, potem ne verno, kako naj trajno zagotovimo mir na naši vzhodni meji?! Tu nam more dati odduška za desetletja le potisnjenje ruske sile. Zdi se tudi, da našo armado na vzhodu vodi istotako volja do krepke ofenzive.
Formacije ruskih kozakov.
V Rusiji je 11 »kozaških vojska«. Te so: Donski kozaki (v vojni navadno 70.00U :nož), kubanski (53.000 mož), orenburški (20.000 mož), transbajkalski (13.000mož), tereški (13.000 mož), uralski (9000 mož), astralianski (2000 mož), semirječenaški (2000 mož), sibirski (10.000 mož), amurski (2000 mož) in uzurijski (1000 mož).
Sleherni za orožie sposobni kozak je vojnoobvezan od 20. do 38. leta in sicer na sledeči način: Pripravljalna kategorija eno leto, v tem 4 tedne vaje v taboru; potem službeni stan v treh kategorijah, vsaka po štiri leta. Prva kategorija služi pre-zentno, druga je na dopustu s konjem in orožjem, se more vsak čas vpoklicati in se udeležuje vsako leto štiritedenskih vaj. V tretji kategoriji kozak ni več obvezan držati konja in tudi ne hodi več na orožne vaje. Dalje je »nadomestna kategorija«, v kateri ostaja kozak nadaljnih 5 let. Končno je še domobranstvo, v katerem službeni čas ni omejenen in odloča le sposobnost. Pri uralskih kozakih je vojna dolžnost nekoliko drugače organizirana. Tu obstoji enoletna kategorija notranje službe kateri sledi 15 letna vojna kategorija. Pri tej tvorijo prvi trije letniki prvi vpoklic, nadaljnih 12 let drugi vpoklic. Glasom ruskih poročil se uvršča letno od vsega kozaškega prebivalstva 62 do 100 odstotkov. Kakih 4 do 5 odstotkov služijo v miru pre-zentno, 14 do 16 odstotkov je vojni vojno-obvezanih. Na splošno si mora pri kozakih vsak mož sam preskrbeti in držati konja, ali ga nabaviti od vojne uprave. Gni, ki so popolnoma brez sredstva, dobivajo v ta namen državno podporo. Kozaške čete tvorijo večinoma konjeniške polke, ie pa tudi kozakov-pešcev in kozaške artiljerije.
Kozaki postavljajo nastopne formacije: 6 kubanskih kozaških pehotnih bataljonov (po štiri kompanije), 2 polka gardnih don-skih kozakov in gardni kozaški polk (po 4 sotnije); potem naslednje čete prvega kozaškega vpoklica: 17 polkov donskih kozakov (po 6 sotnij). 6 samostojnih kozaških sotnij; 2 uralska kozaška polka (po 6 sotnij), l uralski kozaški polk s 4 sotni-jami, 6 orenburških kozaških polkov in sicer 2 s 6 in 2 s 4 sotniiami; 2 samostojni orenburški kozaški sotniji; 1 kubanska kozaška divizija z 2 sotniiama; 4 tereški kozaški polki po 4 sotnije; 3 sibirski kozaški polki in 4 transbajkalski polki po 6 sotnij; 1 semirječeneški kozaški polk s 4 sotnijami; 1 amurski kozaški polk po 3
Stran II.
„VEČERNA EDINOST" St 45.
V Trstu, dne 7. okfrbra 1914.
*otni«e' 1 uzurijska kozaška divizija z 2	V/aršava. Vsekakor velja tudi o njih, danjih
Sotnij-Miia 1 irkutska kozaška sotnija in 1	odporna sila rajbrž ni posebno velika.
Vrasnrgorska kozaška sotnija. Dalje so: 1	Serock (Zegrze) leži nad izlivom Buga v
sririia bubanske milice, 8 sotnij terenke	Narwo in ima več fortov. Nowo-Georgiewsk
mi!:cc n 3 sotnije dageatarske milice. Na	leži ob izlivu Narwe v Visio in ima ukrog
artiiieriii postavilo kozaki: 3 artiljerijske	sebe pred kakimi tridesetimi leti zgrajenih
divizije dottskih koza kov. 1 artiljerijsko di-	8 utrdeb, ki so oddaljene po kakih 7 ki
vizijo orenburškifi, 3 divizije kavkaskih, vsaka z l jahajočima baterijama, potem 1 orenburško, 1 kubansko in 19 kozaških kaderskih sotnij. Razen tega obstoji kozaška artiljerijska divizija pri gardn O-borožitev kozakov obstoji iz skrajšane troćrtne puške, sablje in sulice iz jeklene cevi (dolge 3.1 metra). Le tereški in kubanski kozaki ne nosijo sulice. Kozaki-pešci imajo razen pu5ke še bodalu podoben dolg nož, imenovan kinhal.
Prof. Ortti i InfeKdji ran.
O patologiji infekcije ran je razpravljal j reka^večkrat stopa* čez nezavarova-v patologičnem muzeju ->Charite« v Ber- | no obrežje in preplavlja široka ozemlja.
lometrov od notranjih utrdeb. V zadnjih letih so se gradile tamkaj nove, še bolj oddaljene utrdbe.
Varšava iina na levem bregu Visle 11 utrdb in eno intervalno utrdbo, na desnem bregu Visle pa 6 utrdeb. Zgraditi se fe imel nov venec utrdeb, ki bi bil neposredno v dotiki z modlinskimi utrdbami. Ali se je izvršil ta načrt, ni znano.
Glede na prodiranje s Poznanjskega in Slezije prihaja v poštev Visla. ki v polu-krogu teče skozi vse poljsko bojišče. Visla je zaradi svoje širine in globine močna ovira za prodirajoco vojsko in to tembolj.
linu tajni svetnik, prof. Orth z demonstracijami mnogih preparatov iz kosti, ki so se po zaslugi Virchoua iz prejšnjih vojn zbrale in shranile v imenovanem muzeju. V svojem uvodu je Orth omenil, da je iz sedanje vojne dobil muzej le malo materijala. Eno deistvo pa da potrjujejo izkušnje vseh. in sicer, da se rane. prizadete po strehi, ako niso bile rabljene dum-dum krogijc, celijo razmerno gotovo in hitro. Vzrok temu je, ker so rane manjše, prodirajoča moč projektilov pa večja. Vsled tega so zdrobljenja redkejša in se le redkokdaj zgodi, da bi kroglja potegnila s seboj v rano koščke obleke, ki navadno povzročajo infekcijo rane in tako o-neinogočajo ali vsaj zavlačujejo celjenje.
Kako vse drugače je dandanes glede infekcije ran, kakor leta 1870-71. Takrat se je n-islilo. da rane povzroča ^Contagium vivuma. In ravno v sedanji vojni pridobljene skušnje so metastatično dokazale da infekcijo povzročajo mikroorganizmi. Teh pa ni bilo mogoče spoznati, niti jih sistematično zatirati. Mislilo se je. da u činkujejo vsled vrenja, ali ni se dalo umeti. kako je mogoče, da morfologično enak mikroorganizmi povzročajo različne kemične učinke. Prizadevanja Roberta Ko-cha so dognala drugo. Jeli so spoznavati različne mikrobe in lahko je bilo dognati kemične produkte na njih učinkovanju in sicer nasprotno unitaričnim domnevanjem. katera sta zastopala še Billroth in Klebs.
Nato se je Orth spustil v podrobnejšo razpravo pojma »sepsis«, ki je doživel tekom časa f v drugi pol
ki morejo zaprčeiti širjenje kolere v tuzemstvu. Posebno se opozarja na naredbo, ki ukazuje, naj se hitro poroča o vsakem sumljivem obolenju med ranjenci in bolniki po bolnišnicah. Nadzorovati je sanitarne bolnike na nalezljivih ali sumljivih boleznih med prevažanjem na železnicah, ako prihajajo iz krajev, kjer vladajo epidemije.
Ker se je vsled vojne zanesla kolera iz Rusije v Galicijo in na Ogrsko, je nemudoma ukreniti vse varstvene odredbe v smislu že opetovano danih navodil. Zato je ob vseh dohodfh z bojišča, iz Ogrske, kjer se je pojavila kt>lera. kolikor je sploh možno, posebno v manjih občinah, izvajati 5 dnevno zdravstveno nadzorovanje, a brez omejevanja prometa in osebnega nadlegovanja, in sicer po točnem izvrševanju prijavljanja in ptujske policije. To pa posebno v tistih krajih, kjer se slučaji kolere pojavijo v kratkem času v večjem številu in je nastalo tam ognjišče kolere.Kraji, ki jih je smatrati kot sumljive, se bodo o-

3 ii £ Š	g ij £
r,:: <c—— * sjenci 1 u:
Na jugu Varšave ob reki Visli tamkaj. značali takoj s poscbnimi predpisi.
kjer se izteka vanjo reka \Vieprz. leži trdnjava D em b 1 i n (Ivangorod). Trdnjava ima poleg notranjih utrdb še pas 8 fortov, obsegajoč do 20 kilometrov. Toliko jih odgovarja modernim zahtevani, prve pa so nasipi, zavarovani z bombami. V drugi črti tvori temelj viselskih utrdeb ob Bregu ležeči Brzešć L i t e w s k i, trdnjava, ki brani prehod čez Bug in ki nad-vladuje železniško progoVaršava-Moskva. Brzešć ima 6 utrdeb, 2 na levem bregu Buga, 4 pa na desnem. Te utrdbe imajo slabo stran, da so preblizu mosta in ga zato ne morejo braniti pred dalekonosni-mi sovražnimi topovi. Vrsta manjših trdnjavic v južni Poljski ne more delati prodirajoči vojski večjih preglavic.
Volni položaj v Galiciji.
Posebno je gledati na to, da sodeluje vse prebivalstvo in da se vsak slučaj sumljivega obolenja prijavi nemudoma. Pobijanja nalezljivih bolezni naj se ne vrši toliko z nasilnimi sredstvi, kolikor z razumno sopomočjo prebivalstva. Pozvati je praktične zdravnike k sodelovanju, da se vsak dvomljivi slučaj takoj bakterijolo-gično ugotovi. Širi naj se kolikor le možno lahko umljiv pouk. Vrše naj se revizije v kvartirjih. v masah v zimskih prenočiščih, zavetiščih itd.
Šolske in varstvene oblasti opozarjamo na neki pojav, ki bi ga morali sploh obžalovati tudi v mirnih časih, a ga obžalujemo še posebno v sedanjih težkih. Iz spodnje okolice nam poročajo namreč o slučajih, ko otroci, ki pohajajo italijanske šole, zmerjajo z „Rusi" in „Srbi". Žalostno je v obče, če se že med takimi nežnimi otročiči na javni ulici pojavljajo znaki narodnega sovražtva, kiijti znak je to graje vredne vzgoje, bodi v d mači hiši, bodi — kje drugie. V sedanjih
u s;,-
Dobroznana mirodilnica :: |
_ v.Camaulii
s Sv. ivon - Trst - blizu Nar. doma ™
S Velik izbor barv | = = povlak itd.= s
■ Zaloga za Trst in okolico redilnega H
S ke In odrasle SLA DIN I
U Iv faihnqa ipn b Map frafta a tnđ. - TtMn II m
(»ihi umi iihih
Specijalist za IMm bolnil
Dr. Alfred Serko
Ordinira od 2-4 pop.
V. G. Gallina 2. (Piana Goldonl 9%
Velika zaloga gramofonov.
TRST o
tat, si. larriera mcbia itv. H.
Vedno v zalo p« volika Isfcor slovenskih In hrvatskih pMC od K 2*SO naprof. - Vodno novo ploife najbolji« vrsto. Gramofoni na obroka.
iMiHiiLiiiiiTpiiPEU
TRST, trg Carlo Goldoni |
i
S nahajala „KUMIM GOlđOlH" !
se trpio priporoča slovenskema občinstvu obilen obisk. pran Marinšek
'evivi ' Ii.imhun
tvu m »kj
L i p s k o, 6. oktobra. Vojni poročevalec lista „Leipzig r N. Nachrichten" v avstrijskem vojnem tiskov-
i. "em sjanu piše: Po sijajnih ofenzivnih pro- j eašiirpa'je'to "usodnejše^ ker le"s temna naše pranjih dveh naših armad v ozemlju medLtarše inJone naše fakt0ne, ki jim je po-Vislo tn Bugom je umekmtev naših armad verjcna vzgoja otrok, po krivici meče grda na sansko crto povzročila nekoliko razoća- | sen'ca Nafe ljudstvo je dalo menda ravno ranja in dala povod za pesimistično nazira- j v teh kritičniIlJ momentih naravnost sijajnih njeo splošnem vopem položaju. Gre torej | dokazov o izvi sevanju svoje dolžnosti napram državi in dinastiji. Zato menimo, da more zahtevati, da se je vsaj od te strani — pušča na miiu!
Šolske in varstvene oblasti nas menda razumejo, kaj smo hoteli — penižno prositi!
Uljudna tobakarnarica. Pri ljudskem vrtu v ulici Molin gradne št. 34 je tobakarna. Bilo je dne 1. t m. in zgodilo se je, da je šel neki naš okoličan v *o tobakarno, da bi
sedaj za vprašanje, ali je to naziranje upravičeno ali ne. Kaj se je torej zgodilo doslej ?
V V/hodni Galiciji so nastopale naše armade ofenzivno in so zadele na mnogo močnejšega nasprotnika, ki je bil tudi v ofen-mgo sprememb in ki jc bil j zivi- Pr š,° fc do ljutih bojev, pri čemer pa k'ici minulega stoletja tesno v boin» člt» stoječe naše čete nikdar niso zvezan z domnevanjem gnitja krvi. Pri i zgubile nobene bitke niti večjega boja. Po tem se jc v prvi vrsti mislilo na kemično j naš» ofenzivi in žilavem vztrajanju v zavze-krvno onečišćenje. Pozneje so razločevali i tih pozicijah so bili Rusi prisiljeni, da so dve vrsti »sepsis ; tako. ki jc združena z j razvili vse svoje moči in jih tako pokazali
1 nam. Videli smo tedaj,
gr.itjem krvi in tako, ki s takim gnitjem ni v nobeni zvezi. Po drugi strani so raz- j tudi tako z mrzlico in nietasta-' ;nezdi in tako brez teh pojavov, j riiologija nam jc prinesla zopet j ijmuvania s tem. da je označila { kot onečišćenje krvi po posebnih i ranizmih. koch je pa vendar še j i brez rane ne more nastati krvna i itdtern ko njegovi nasledniki za-1 odnose do infekcije krvi ter ta-pri katerem se v krvi nahajajo
ločevali	
tičnin:i \	
Ha k te	
dru	k« i-
»sei	[>sis*
niik	nxir
mis	lil. d;
|Mjk j	
	
I f! KI ■ _	j?ejn
KO !	siani
nuKrooti	
lUTit	»/c.
Na	ta r
zaravni;	
pri*->	r
ter 111 j a	
da je številna premoč že ob naših mejah zbranih ruskih vojnih sil tako velika, ds bi bil na odprtem ozemlju vzhodnogalicijskem trajen odpor zvezan s prevelikimi žrtvami. Zato se je izdalo povelje, da se naše čete umaknejo na črto, ki je po splošni obliki tal ter po svojih naravnih in umetnih ovirah pripravnejša za obrambo.
Poizkus ofenzive pa nikakor ni bil brez smotra. Ce bi se bili že ; takoj iz početka popolnoma odrekli obrambe vzhodne Galicije in takoj začetkoma zavzeli sedanje pozicije, bi bil sovražnik s polno,
nn in se tam. kar je glavno, j
uiejo septi-kali (Scpiikeinic). I	.	. ^	. -. . .
je "nastal velik prepad med j neutrujeno silo udaril na to črto in bi jo b 1
i
i> one
)L I.U^UI	J IUJ .IU llltU ,------. I . ---- - __	.-----, "" *
m bakteriiologičnim pojmom morebiti, zastavivši svojo premoč, tudi mo a i a je, da sc bakterijoiogi! Šel prodreti. Po naši ofenzivi in v nadaljnjem zdravniški jezikovni rabi! P(,teku po žilavi obrambi takoimenovanih " se-si- unicvaio samoivmesn^1 Pf,zicij so sovražnika zadele znatno
! večje izgube, nego naše čete, njegovo ofen-
s-riral p< tem še celo vr- zivno smo z'omH' <n prispel je s po-iobanii in'drugih kosteh.1 Polnoma izčrpanimi močmi pred naše se-re!u ali po sablii, pri ka-! danie Pozicije, nesposoben, da bi preganjal
Josip Gergiš, Trst
Rocol - Motino a vento štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moike, ženske in otroke in
zaloga usnla. Sprejema naroČila po meri in popravila.
Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk
Veliku skladišče
šivalnih strojev in koles
LUICI GRAMACCIHI
Trst, ulica Barriera vecchia štv. 25
[ene dogovorne. = Plačilo na otroke.
Sprejme se popravljanje šiv. strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov
ftronn p^ut^^^n^^nlnc sftm
Hirodilnica in dftavarnica JOSIP PETORlC
Trst: Centrala V. J)cquedotto 19, tel. 23-» Podružnice: Via Lazzarefto vecchia it. 3?, Tia Ipiari št. 4 in Via Montomno (Rojan) 2. - Zaloga na dehtlo!. Lazzaretto vecchia 32
Medicinalae in tehnične lekiArije. Specijaliteta dišav in mila, — Toiletne potrebščine za gospe, gobo
(direktni uvoz) i. t. d.
Izključna zaloga gum, predmetov tovarno Gard Frere". Specijaliteta higijenićnih potrebščin. Dva-najs erica K 1.80. 2.20 in 2.40. iPr«»ti ».ošiljatvi tudi v znamkah — 8U stot. pošljem poštnine prosto 0 uzorcei. — Tajne požiljatve.
Sf ■{■ G u m i ■!■
Karel Delaml
po visoksm c. kr. namestnižt ru
koncesijom*rani zobotehnik
Trst, ulica Belvedere SI. 4. III. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do 4.
kupil tobaka in smodk. Vpiašal je slovenski. Tobak mu je še dala potem pa je nahrulila osorno, češ: kaj ne znate italijanski?! Na pripombo našinca, da je mislil, da velem«..žna tobakarnar ca zna slovensko, je odgovorila po italijanski še bolj osorno: Kaj vas to briga?! Tu se govori italijanski! Vidite, da znate italijanski, zakaj ne govorite v tem jeziku?! Našinec na to: Kaj pa vas briga, če znam italijanski, ali ne, pravico imam, da zahtevam slovenski! Mari ni tu trgovina?! Ko pa je zahteval po italijanski užigalice, mu je vrgla izzivalno škatljico — Lege Na-zionale! Zahteval je novčič in odšel v največji jezi, t
— Tako se je dogodilo poštenemu Slovencu v tobakarni pri ljudskem vrtu v ulici Molin grande št. 341
Hirodilnica Morio Ferlin
HENRIK PREUER
Trst, ulica S. Lazzaro 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priSofnosš.
in
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICE: Ulica Sette fontane 215 Jarbola zgornja 386 (stara smodišnica).
Velika izbera k rame ni j, barv, šip, žebljev, petroleja L t. d.
Redilni prašek za pita je svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr T NKOCZT-ja v Ljubljani. ProdjJa na drobno In dtbelo
večkrat povzročala na^e umikajoče se čete, in nesposoben, da i. k » je kirurgija tako' ^ napadal naše sedanje pozicije. Ko bi bil
položaj drugačen, bi bili Rusi vrgli naše čete in bi bili prav gotovo izkoristili svojo zmago in tudi neprestano napredovalo.
le redkokdaj še dogaja.
Ruske trdnjave.
iz Vzhodne Prusije
tvo.i p v*> i hr. mfcno črto reka Narew in n/.n resni priu.k Bobr. Obe te reki tečeti vzporedno z vzhodno prusko mejo v oddaljenosti 50 do 60 kilometrov in zato ju m- ra prekoračiti vsaka invazijska armada, ki prodira oo desnem bregu Visle. Ta pre-
Tu leže
Domače gesti.
O ranjenih in bolnih vojakih. Vče aj
pop- ldne ob 5 35 je dospelo z vlakom južne železnice v Trst devet vojakov, od katerih so jih pet pustili takoj na svoje domove, d« čim so bili^ štirje, ki so ranjeni, sprav-j 1 eni v pomožno bolnišnico v zavodu ,Av-stro-ćimerik^nea. Ti štirje so Ivan Bronzin • d 87. pešpolka, doma iz Trsta, Edvard Remec od pešpolka, doma iz Gorice, Ivan Krebelj od 97. pešpolka, doma iz Izole, in Gregor Z golin, tudi od 97. pešpolka, doma iz Vrsara. — Z ravnoistim vla-
' P .tik ' Rožan"-1k(,m so dosPe:i v Trst trije temno-sivo 'Si^lr-	w « i oblečeni, morda komaj 20letni mladeniči, ki
pfraio važnj or hodi^	'	i	oboroženi z ba onetom. Te je funk-
O s ou ie (.. k^ ga oblega ^daj nemška	« kolodvoru
crmnda, je pravi zgled poliskega trdnjav-
skega sistema in leži nad reko Bobrom, ki je tamkaj široka 60 metrov. Tu prehaja preko reke ž. leznica lilk-Gra evo-Bialystok. Dve utrdbi čuvate most r.a severni strani.
Trdnjava L o r u ž a, braneča prehod preko Narv.e, ima štSt močnih utrdeb in celo vrsto stalnih baterij.
Ostrolenka, Rožan in Pultusk imajo po več fortov in odprtih baterij, toda z majhno odp- mo silo.
Zegrze vSerock) in Modlin (No-w o-G e o r g i e w s k) skupaj z WarŠavo ležijo dalje proti jugu in tvore skupino utrdeb, ki so zvezane med seboj in so bile v zadnjih letih modernizirane in ojačene. Ni še dolgo temu, fcir se je mislilo opustiti te trdnjave, ker se je teren strategičnega pohoda ruskih armad nameraval prenesti dalje na vzhod. Pozneje c a se je zopet poudarjalo, <<a je Rusija odstopila od te namere in sicer zaradi protesta Francoske. Zato pa tudi ni mogoče vedet natančno, v kakem stanju se nahaiajo te trd^ave, posebn
južne železnice, g. SchabI, ustavil ter jih povabil v svoj urad. Tam so mu oni trije
mladiči povedali, da so prostovoljci poljske legije ter da so se vdeležiii bojev v Galicij. Pr»šli pa da so v Trst, ker so sklenili vstopiti v vojno mornarico. Ti trije so 221etni Josip Dobosz, 20Ietni Mihael Kovalczuk in 21 letni Viktor Danislov. Potem, ko se j m je n* kolodvoru postreglo z raznimi okrep-čili, so bili odvedeni v pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro amerikane- za petdnevno opazovalno dobo, nakar jih bodo poslali v Pulo. — Z državno železnico sta vče< aj dospela v Trst pešec 11. stotnije 97. pešpoika Ivan Buston iz Lupoglave in pešec 7. pešpolka Ivan Puch iz Sanvinčenta.
Sanitarne odredbe. Ministrstvo za notranje stvari je razposlalo deželnim političnim oblastim glede nadzorovanja došle-cev iz Rusije naredbo, iz katere posneni-ljemo: Z naredbo od 18. avgusta se je od-
Dva nevarna tička aretirana. Gospod Virgilij Damiani, ki stanuje v hiši štev. 22 v ulici Tiziano Vecellio ima že tri tedne svojo družino na deželi in ves ta čas hodi domov le spat, in sicer šele ob 11 po noči. Le dne 3. t. m. je šel slučajno popoldne domov, mesto v kavarno. Ko je bil doma kake pol ure, je slišal, kakor da bi kdo hodil po hodniku njegovega stanovanja. Misleč, da je morda prišla vratarica, da bi mu kaj povedala, je stopil iz sobe na hodnik: tu je pa našel dva nepoznana grdo-gleda. ki sta takoj nato pobegnila. Mesto, da bi tekel za njima, je pa gospod Damiani pohitel v sobo ter odprl okno, in ko je videl ona dva nepridiprava teči iz hišne veže na ulico, je začel vpiti: »Držite tatova, držite!« Na to njegovo vpitje je res neki redar zdirjal za onima dvema, ki sta se bila spustila v beg, in se mu je tudi posrečilo, da je enega prijel in ga od vedel na policijo. Na policiji je pa aretirani, ki je že star znanec policijskih uradov, in sicer 22 letni Filip Dick, doma z Dunaja, a stanujoč tu v ulici Dovnenico Rossetti št.
51, protestiral proti aretaciji, Češ, da ni bil v oni hiši in da je le tekel za nekim svojim znancem. A ko so mu nato pobrskali po žepih, so našli pri njem razno tatinsko orodje in še celo pripravo za odpiranje notranjih zapahov. Gospod Damiani, ki je prišel med tem na policijo, je povedal, da bi bila tatova, če bi ne bil šel slučajno domov, lahko ukradla srebrnine, obleke in perila za kakih 5000 kron vrednosti. Aretirani Dick je trdil dalje, da ni bil v oni hiši ter nikakor ni hotel imenovati svojega pobeglega tovariša. V tem je pa prišel v isti policijski urad detektiv Bi-težnik, in ta je povedal, da je videl Dicka eno uro prej v družbi z 22 letnim Karlom Lukežem, ki je tudi dobro znan policiji in ki je bil tudi že večkrat kaznovan radi tatvine. Jasno je bilo nato, da je bil pobegli Dickov tovariš ravno ta Lukež sam m detektivom je bilo dano povelje, da ga poiščejo. Iskali so ga pa skoraj tri dni: šele predvčerajšnjim so ga našli v ulici Stadion z neko culo pod pazduho. V culi je bilo par čevljev, srajca in jopič, kar Je bil nesrečnež — kakor se je potem dognalo— ukradel doma svojemu lastnemu bratu.»e-
Prodohinico ur Id dragocenosti
i. BUCHER
(w druf Dr«f Vtkjtla)
Et	Corso ft 35.
ati izber zlatanine, srebrnine. dragoce-i in iepnih ur Kupuje in menja staro u in tudi srebro z novimi predmeti. — ;jema naročbe in popravka vsakovrstne >rnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
UMETNI Z03JE
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERHAK V.TUSCHER
ZOBOZDRAV- Mnan KONC. ZOBNI
NIK 111* I TENNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERIUA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—7Va
•S?d
Veliko zalogu in tovarna pohištvo j
ANDREJ JUG - TRST ii
via Fabbri 10.
i«
via S. Luda 5.
s m Bogata In lepa izbera finega In navadnega pohištva in ^ ^H tapet»r"|.	Telefon 17-30	Svoji k svojim! «
Izboljšajte promet v noji gosli ■
z Izvrstnim cenim plzenskim pivom
iz čeiko delniške pivovarno v CoSkih Budjajevicah.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera.
i
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg In v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru Itd. itd.
i
redilo 5 dnevno opazovanje vseh, došlih _________ _____
iz Rusije. Namestništvo (deželna vlada) | daj sta oba ta dva nevarna uzmoviča pod se poživlja, naj misli na vse tiste ukrepe, ključem v zaporih v ulici del Coroneo.
Vn BorHera vecchia štev. Z9,1, o.
(Mik iztir Rtikfli n MMh sMcfe in MttL Pn-ttH m ftaOi h n obroke. Mk: zvnm.
Vio Barriera oetcIM flev. 29, r. n.
_ Oblastveno avtorlzovana deiavnloa
PATRIZIO PITTARO
se je preselila v ul. Oiacinto Gallina 6
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih, a*oncev In strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvrSba. - Pl-čilo na obroke. - Brezplačni proračuni.
HIIIBBHIisminnp" ^^imniiim