Lelpslg, Nemčija, 26. aept. -Adolf Hitler, vodja nemške fa šlatične stranke, je včeraj prod tukajšnjim vrhovnim eodiščeir napovedal sekanje «lav na de balo aoolaUašoRv kl ao vodih re volucljokta 19J8 in pretvorili nemško monarhijo v demokra tično republiko. To ee sgod najkasneje v trah letih, ko pri de njegova stranka na krmfl< po kompletni volilni zmagi. Hitler je prlfcal pred sodi ščem v obrambo treh vojaški*, častnikov, ki ao Obtošsni fašisti, čne propaganda v armadi in hujskanja vojteov na puč Nemški MussolhU je odločno tajil, da jadMUA nagovarjal k puču in da njaim atranka danes sploh mlsH ha vojaški udar. Rekel je, da f^iati lahko čakajo na Šegalno^Eago pri volitvah. Sa dvoh molitev je treba. Pri prihodnjih bodo imeli 860 mandatov, nato J» pride popolna smaga la prevzetjo,kontrole nad Nemčijo, takrat bo "vee legalno kar bosledllo". Ver-sajsko mirovna .pogodbo bodo vrgli v koš ln oprostili Nemči-jo vojno krivde ln plačevanja vojna nlšksdttog» «Fašisti aa ¿rtm s SLOVENSKE JEDNOTR Sut^cnpaon SS.iM) V#«rW ■ftíTSS I mn j7' leto— aoptomhra (Sopt. 27), 1880 OsL I, ISI?, aelhsiM as tas' ki s trak je obledel Propaganda frusta elektrike o. mv*eaoavojea*a»»je naredil le pat ur dela! — Peticije v svesi a ganga« Chieege. —V četrtek je prišla ns vrsto unija tovornih šoferjev m pomagačev ( Drivers, Chauffeura 4 Union), ki rasvašajo blago velikih avtotruldh po mostu, preiskavi o kriminalnem tirstvu v čikašldh delavskih u-nijah. Preiskovalci poročajo, ds so odkrili sledeče stvari: Bernard OTtonnell, po narodnosti Irec in brat znanega gan-geža Klondika 0'Donnella kl je označen med "ljudskimi so-vrstniki" — je poslovodja ali "business agent" te unije. James Lengaudore, predsednik unije, je pričal v preiskavi, da se je 0'Donndl dal izvoliti v decembru 1829. Unija ima 1400 članov, toda ne sejo je prišlo le 15 članov. Drugim je nekdo namignil, da ne bo zdravo sa nje, če pridejo na eejo. Ko jo bil 0'Donnel teko "isvoljen", si je takoj določil 8126 tedenske plače in $60 ekatra na mesec aa vzdrževanje avtomobila, ki ga rabi pri "unijskih poelih". Čeke obojne plače pobira še danes, toda ves U čas, odkar je bil "isvoljen", nI porabil veega skupaj niti pet ur česa sa unijo. Vedno ima "druge posle", ki se ps nič ne tičejo unije. 0'-Dooael sploh ni šofer, fle sa «voUvto ima najetega šoferja! povedal, denske plače od in pol. Člani stopnine in ka. Dalje je Primati, da je bU ša dvakrat zaprt v BrideweHu radi tatvine. Medtem, ko se preiskava o korupciji v unijah nadaljuje, je p°'»cija navalila na Cariean hotel, 2138 8. Webeeh ave., ki je na glasu kot bordel, obenem pa je Um eden od mnogih oentrov, kjer se skrivejo gangaži. V hotelu SO naš» 12 moških in no-kaj žensk, toda nobenega gan-Keia. NašH pa so nekaj drugo-ka. Ko so preobrnili vse postelje, so našli pod blaslno ona Postelje uradno listino tajne policije. Na listini je bil aesnam 31 oseb, Id so najbrž na sumu. ^ * gangeži in zločinci, poleg »men teh osumljencev so pa imena detektivov, ki eo dotičnike te enkret aretirali in ki Jfli imajo le aretirati, kadar dobe »of. , Najdba te listine je direkten dokaz, da je neki detektiv v 21 ,z rangežl. katere je informira o vsem ker se godi in pripravlja v tej nem (!) poMdJ-»*em departmentu. dtiritiaoč delavcev prhnufetlh. Stavkarji aa prepričati, da isvojeveU svoje sehteve | New York. (FP) — Stiritisoč delavcev, Id ao uposlenl v indu-striji lanskih obisk je te dni sa-stavkak) v New Yorku, ker so delodajalci odklonih njihove zahteve za tri dolarje mezdnega poviška na teden. Benjamin Schleeingtr. predsednik International Lediee Garment Work-era unija, jo dajal, da ae bodo tudi drugi oblačilni delavci pridružili stavkarjem. če ne bodo delodajalci pristali na njihove sahšdva. Krojaška unija se je zavzela, da organizira delavce in delavka, kl ao uposleni v oblačilni industriji in ki so, ker nimajo svoja organizacije, predmet silnemu izkoriščanju. Nekatere delavke v takozvanih znojnih delavnicah morajo delati 64 ur na teden in njihova meeda ja od 812 do $18 na teden. Proti tam razmeram ee že leta bori kroježka unija in zaznamuje še precej uspehov, toda zla še ni popolnoma odpravila. Udlja'Oblačilnih delavk poroča, da so neorganizirane delavka v zadnjem čaau pokazale predaj zanimanja se pristop v unijo in jo ppalaia mod ;|je Sadie Bdoh, ki je posnfna kot selo u-pri ' < organisatoričnem Warnlk za Memphla, Tenn.—Uredniki u-mje polagalcev pernfti cevi eo PrtWl z agitacijo sa žeat ur do-na dan. Ne te način upajo, da dobilo 26% njihovih članov, M »o brez dela, zapoalenja. TO »matrajo za praktičen načrt, da * odpravi brezposelnost med ^ni unije. Organizirani ___ J*' parnih cevi prejemajo aa- 7J ^2.60 U osem ur dela na dan. ' J Tfsft Boston, HH nik John W. Scheock ja ali d. bodo « akcijo ^ tujerodnih ob>. . * Chlsago. — S preiskavami špekulativnem dumpanju ruske pšenice na čikeški trg vsekakor ne bo nič. Zednji četrtek so bili voditelji čikeške žitne borse v Weshingtonu pri poljedel skem tajniku Hydaju in — ka kor je posneti is poročil v člka-ških listih — niso ae mogli sodi-niti s tejnikom, da bi ruska špe-kulscije povzročile pedanje cene ameriški pšenici. Boraijani ¡trajajo, da je trg odprt vee-mu «vetu ln ne morajo sabrani-ti nikomur, de bi ne prodajal ali kupoval žita. Sploh pa je prijavljena količine ruske pšenice. ki je bila vržena na trg. premajhne, da bi mogla vplivati na cene. UMon, 26. sept. — Uradniki tukajšnjega sovjetskega poslaništva so rekli včeraj, da to na trgu povzročila in ne Rusija. Kanadski trust, ki je nsgrsbli veliko rsaervo pšenice in ki jo zdaj dumpa v Ameriki in Evropi, je neredi) dopreaijo. aje kri-Kanada jÉAMiJiU koatrollrajo otrlitfct konialjo in V ¡¿'(L* JSfefo mMMHRl'. t i Angleška zadražna svesg grosi, da ba kupersle svoje potrebščine drugje, če ne bo prišlo do revizije carinakega zakona Avto povaaO Zara ago. 1604et- New York. — Zaro aga, stari Turčin, kl trdi, da je 166 let star in katerega eo ameriški suhači dobili v Ameriki za svojo reklamo — kar baje živi toliko časa radi toge, kar nič ne pije — je mos v bolnišnici. Zadnji četrtek ga jo podrl avto na oglu Broadway! it 81. ceste in mu prizadjal težke poškodbe. In aga ni bil pijan! iiil'n i r i imenoval Edgar B. Brosaarda aa člana sveane carinska komisije. Rrossard ie znan nazadnJak in zagovornik visoke carine. Ko-misijs šteje pot članov, trije ra-publlkand in dva demokrata, vsi V slučaju, da bo komlaija aku-šala napraviti kakšne izpramem-be v carinski laotvid, bo naletela na odpor republikancev, kl tvorijo vačlno. Zato je jaano, da komisija na bo mogla izvrševati funkcij v duhu nepriatranoati. krt je bilo prvotno mišljeno. Dejstvo, da aa bo morala komisija boriti s velikimi potežko-čemi, ' ja poetelo ottto, ko ao prodstaavnlkt Britaka zadružne zveze poslaM izjavo predsedniku Hoovsrju, da zadruga na ho kupovala amerižkih produktov, če ae na izvrši revizija carinskega zakona in da bodo raja oddali svoja naročila kanadakim industrijam. To je bil neprijeten namig predsedniku Hooverju, kar mu ja bilo povedano, kaj vaa lahko pričakuje od zakona o visoki carini, ki ga je podpisal pred par mssscl. 5a URADI AMTORGA M ss A. Faškatični Nemčiji pi* bo njegova in tedaj po-aa trg logia revolucije lete tifcljsfte po po» Ne svojo etran je dobil prof je, kl izgovarjajo njegova in-In agitirajo proti ljud- W kirnmm >mdh KIT eegge ddcftgo.-(FP) — Ernll forgensen. tajnik Prosvetna a-lociacije, je odkril h dokumentov, kl jih Ima v arhivu svesne obrtna komisija, kako so pro-pagatorji elektrarskega trusta iobill na svojo stran profesorja Riohard T. Blyja. načelnika in-stltuta sa proučevale vodatva javnih naprav, ki so v privatnih ln občinskih rokah. Pred leti je Jorgenaen vneto sagovarjal ljudsko lastništvo javnih naprav, toda pozneje ae ja apreobrail in pričel' zagovarjati privatna ln-tereee. [ . , rfT* Jorgenaen obdolžuje omanje-li institut, da ja prejemal podporo od truata elektrike, da so lili profesorji na trustovi pla-Mlni listi, da so propagirali privatno laatnlžtvo Javnih naprav ln eensurirali šolska knjiga» ža io priporočale ln hvalile maatne občina, ki ao laatovals svoje elektrarne In so računale nižja cene ia porabljeno elektriko kot trust. "Akademičae institucije," pravi Jorgensen, "bi ne smele spra-jemati darov, bodisi v katerikoli obliki, od privatnik alaktraraklh družb, kl jfc a tem poskužajo pridobiti aa svojo propagando, da tako pomagajo slepiti ameri-iko javnost v prilog intsraaom elektrarskega truata." . , • ■■ , k • » ' J. j-Mi^-jmaiL IMBVNM N pnpr8vl|8|8 II kl drži io eužnsa* • "Kadar pride naš dan popolne zmaga, postavimo ljudsko eodi-Ž6e, pred katerim • bado novem-ki MM h barski dažteai H lota 1918 plačali se svs# aiočine in jas danes odkrito oavam, da boete takrat videli njihova glave, Id sa bodo trkljale pO pasku." "Bravof" je odmevalo po sodni dvorani, Id ja bila natlačena s šažisti. toda predsednik sodišča Jh>%itro ustavil demon-stradje krvižejnlh fašistov s izjavo: ni teeter." Fašlatt/ao priredili svojemu nemškemu MusaoUniju bučeče ovecije, ho se Ja pripeljal v Leipzig. V velikem triumfu eo ga vodili aa sodnijo ln napolnili dvorano do zadnjega kotiška, dočim ja vaUka množica oataU zunaj ln rjovela "Nemčija, zbudi aar Ko ja množiaa poataU la pradlvja, Ja polidja pozvala ga-sikse, ki s» a debelimi curki mr*> la vodo «kropili fašiste na vsa etrani. « - Hitler ja med iaprašavanjem priznal, da imajo fažlatl sunkovite čete. ampak la sa "obrambo proti komunistom in socialistom". Rekel ja tudi, da on sledi taktiki MusealinlJa v Italiji. MfcssollnJ ni vodil boja proti vladarju In drŽavi, temveč ja uničil le "rdeče teroriste in da-mokratlčne korumplrance, ki ao vlekli Italijo v kaos." Mussolint ja režll Italijo la tako tudi on reši Nemčijo! # 1 "Nam ja bils stara cesarska Nemčija država slavnih tradicij. sa katero ja bilo vredno bo-riti sa s paooeom". je rekel Hitler. "Drogi rsjh, ki jo prišel po vojni, jo država sužnoeti in pedflzma, katere sa veak pošten Nemce seomuje. Mi ustanovi-mo tretji raj h, Id bo država zdravega la močnega nacionalizma"** V Cežfc! fažtstl dhr jajs Praga, 18. eept — Češki foso sinoči navalili na nemška la židovske lokate v Pragi In pobljšM okna. PoMdja je j aretirala okrog rto razgrajačev . Dnhvtila, Va.—FP)—X veliko veČino 86% glasov sa Je krajev-pa unija United Textile Work-era, ki ja največja v Južnih državah, odločila sa stavko proti Riverside A Dan River Ta*tlle Co. Unija šteje okrog štlvitisoč članov, od katerih aa je Ofw>m-na vsčina izrekls sa stavko proti dr<*bl, kl ja doaledno zavračala njihovo zahteva ln Ja pričela im-portiratl stavkokase la usllje-vati delavcem "yellow dog" pogodbo. Glavni stan unije Ja odobril sklicanja stavka, toda sedaj datevd čakajo ža predstavnika svosnega biroja, ki ja bil poslan ia Waahlngtona v Dan-villa, da poaraduja mad delavci in saatooniki družba. Uradniki unija poadrarljajo prihod vladnega posredovalca, obenem pa naglašajo, da ja stav-ka naisogibna. če bo pradaadnik družba Pitsgerald ša nadalje odklanjal zahteve tekatilnlh dslsv-cev. ^ Kompanija Ja doaadaj dosledno odbijala zahteve dalavcev glada priznanja unija. Nadaljevala Ja a svojo staro taktiko ln odšla vi jala agitatorje, ki ao bili aktivni pri organlsfraaju^dsUv-cev. Unija ja neobhodno potrebna, pravijo organizatorji, da tako zavarujejo ddavsk* pravi-ca. Ce družba na bo odnehala in ne bo prisnala zahtev tekatilnlh delavcev, je stavka nelgagibna. itavka bo ena najpomambnsj-šlh sa United Textile Workers unijo od vseh, kl so aa doslej vr šile na jugu. fttrajkl letu v Elizabethtownu, In v drugih mestih hlkli In je unije poeegia le, ko ao bila v razvaja, džžim je tekstilns organizacija sgredlla močno unijo v Danvlllu, Id js do-MU simpatije mod prabivsl-stvonv "Ce as zmegomo tukaj," Je dejal predstavnik tekstilne unijs na konvenciji državne de-levake federacija v Rlchmondu, "tedaj ja najbolje, da Amenika delsvsks federacija praoehe » svojo organizetorično kampanjo v južnih državah. Porag v Danvlllu bi pomenil uničenja unijske-ga gibon je aa jugu In dslodsjal» d sa tega sa vedejo, into skoro v prošlem i, Marionu blH samo- Priporoma drastične akcije proti sevjetom Bonja proti llbtralnemu ur*' priiigar)« Meščanski Ust vodi agitacijo, ds nahujskg farane Donver, Colo^-(FP)-tA. A. Halst, liberalni pridigar, ki so zanima sa prosvetno delo med delavci, ja postal predmet nspa-dov, ki jih prlobčuja tukajšnji dnevnik "Donver Post." V član-kih ga Ust oanačuje sa rdečega pridigarja, kl bi ga morali fara-ni sapodUl Is službe. Hdst ha je samsrll meščanskemu listu, ker js na konferenci baptistične svese protestiral proti Pa$ Hamrocku, ko je bil Imenovan sa nadsornlka državne jetnlžnloe. V taj Jetnlšnlcl je pred nekaj messcl nastala rš-volta kaaajancev, ko so sa uprli brutalnemu postopanju od strani uprava. TaČasnl nadsornik je potem podal reslgnacljo ln go-vernar ja izbral Hamrocka, da nasladi odstopivšega nadsornika. Prati imenovanj ja protestirala tudi državna delavska federacija, kajti Kamrook ja posnan sovražnik delavstva ln ja vodil vojaške Čete v boju proti stavkarjem v znanem maaakru v Ludio-wu, kjer ja bilo veliko število lanak ln otrok ubitih. Hiest js v resoluciji, kl jo ja predložil na baptistični konferenci, oena-čll Hamrocka sa navadnega kom-pfnijskega najeteša ln pobojni-ka, ki bi ae eme! biti nikdar 1-menovan na tako vašno mesto i >3Bo3addm 55bn EvrnZi bogat tovarnar Üanverju ln član Heistove cerkvene občine, 1e istopil is te občine in njemu so slsdlll tudi drugI prominentni delodajalci ia odklonili nedelj ns fnaiičns podpore, kl jih je Heist prejemal od njih aa vsdrževanje cerkve. To vae kaže, da bo Halst najbrž ftgubll svojo službo, kor se Je radi svojih naprsdnlh Idej samsrll bogatim faranom. Mehlžka tmlgraeija pada Washington, D%C. — Department dela poroča, da ee je le 408 Mehlkanaev nasslllo v Združenih državah v zadnjsm avgustu. Lsnsko leto v tem mesecu Je prižlo 8897 mehiških Iml-grantov. Hod onimi, kl so ee naeellH letos, nI niti enega na-vadnega dgaV0a> ' ^ Senator Oddie pravi, de bo predložil aakonakl osnutek, da ee ustavi uvoe izdelkov Is Sovjetska unije v Združene dr- Šave \Vaahington, D. C. — (FP) — Senator Oddie is drŽavo Nevede js porabil priliko, ki jo Jo u-stvartlo rasburjonje radi obtožbe. kl jo je vrgel v Javnoet po-IJedalaki tajnik Hyde, češ. da hoče sovjetska vlada uničiti a-meriško farmarje e Špekulacijami a oenaml pšenice na člkaškl žitni feoral, pa Je prišel na dan s naznanilom, da bo v prihodnjem aasedanju senata predlo-šll predlogo sa Izključitev ruskega mangana, leenlh Isdelkov. žita, premoga in drugih produktov, kl Jih Bovjeteka unija uvaža v ZdruŠene države. Oddie pravi, da so določbe v carinskem sakonu, ki je bil sprejet to leto, pomanjkljive, ker ne morejo preprečiti "dumpanja" ruskih lsdulkov, kl ao večinoma produkti kasnilnlžkaga dala. Rasvldno je, da Oddie s tem ml-nI i splošno prepoved uvažanja ruskih ladelkov, kl se ga poslužujejo državo le v Času vojne. Kapitalistične vlade eo ee poelu-žlle tega sredstva proti Sovjetski uniji takoj po uspešni revoluciji v nadl, da strmoglavijo Mjaevlško vlado. Ker so sa pa načrti iaJalovlli in niso prinesli zaželjenega uspeha, Je bil em-bargo prekhcan. Sedaj pa pride svesni senator s slišnim načrtom, a katerim misli sauata* viti akonomekl napredek v So-vjjgteldunUl fh pomagati pri-vatnlm kapitalistom ln ameriškim špekulantom i šltnlml oenaml. Od din pa ne bo najbrž uree-nlčll svojih našrtov, ker eo ne-lavedljivi. Senatorja Frasler ln DiH sU še posvarila ameriško ljudstvo, naj ae ne da sa-peljatl trikom admlnietracije, ki hoče s hujskanjem proti So-vjstaki uniji sakritl svoje napake. ^Prsdlagala ste« naj vlada prepove igro špekulantov, kl o-parirsjo s šitntnd cenami na borsi na račun ameriških farmarjev, ki morajo plačati to Igro. Predsednik Hoover, kl i-ma v Jullus Barnssu, žitnemu špskulsntu, Intimnega prijate* tja, še nI n^ odgovoril na lsja-vo, kl ste Jo podala Frasler ia DIH in raje previdno molči. vetttvsš Is vsšMsIl fsšl* FsiMI ss eri sed' Srags ssIsmš-iar sissds la ha sisjsit sb* kar prspsgks pf-vrel npsSažssalii risde la fsrsilrs-s{^fsšMAias štkUlar*. val podpirajo tekstllm» drušbo v boju prati uniji." Frande J. Gormen, podpredsednik UTW, je dejel, de je uifi Ja priprevljene ne boj, In tudi v slučaju, da jo doleti porea v Dnavillu, bo še vedno nadaljevala avoje orgenlzetorične aktiv noeti v južnih državah. Pfpoii proti radlkalHSi mmmmmrn Obrgvnava ae ba otvorila 80, A t lan ta, Oo-—(fp)—Po daljšem odlašanju s procesom proti šeatlm radikalnim organisator-jem, ki so bili obtošenl hujska-nje na upor proti dršavl, so avtoritete naznanile, da ae bo vršila sodnljska obravnava proti zamorcema Herbert Newtonu In Henry StorayJu 80. septembra. Ostali obtošencl, Jos C+rr, M. H. Powsrz. Mary Dal ton in An-na Burieck, že ne bodo prišli na obravnevo. Mednarodna delavska obramba izjavlja, da ao avtoritete na-msnorna določila, da aa obrav-nava proti zamoreema. kl sta obtožene enakih "aločlnov" kot ostali štirje belopolta! organizatorji. vrši separatna de ee tako ost reši črnec* proti sode-loven Ju v sgiteeljl aa organlsl-raaje delavcev v skupnih unijah. Ameriški zamorski kongres v s vez I s voditelji Mednarodne delavske obrambe Ja pod vzel korake za sklicanja proteetaOi shodov v vseh vočjlk ameriških ometih, da tako seinteraelra e* meriško publika proti krivične, mu postopanju sodniJsklh oblasti ns Jugu. ffSOBVBT» SOBOTA. 27. WHl'MRRA » mm b • Adamičev odgovor V 218. štev. Pro«vet« c dne 16. septembra, je bil ne tem me»tu členek "Delavske unije", v katerem so bili člUtelji povrlno informirani kaj piše rojak Louis Adamič v msgazinu "Hsr-per'»" o raketiratvu v ameriških strokovnih unijah. Mr. Adamič je zdaj poslsl Proeveti sledeči odgovor na omenjeni članek: Dragi prijatelj urednik; Z odrom na tvoj članek v Proeveti z dne 1«. t m. te telim obvestiti, da aem v zadnjih dveh tednih prejel ducat piaem od aktivnih odbornikov deUvakih unij, večinoma is Chicago in val brez izjeme mi čestitajo na mojem članku v septemberski številki msgasins "Harper's" glede raketirstva v unijah. Eden teh mi piše: "Vse, ksr pišete, je resnica. Ni vredno tajiti (there's no use beating about the bush)." Jaz vem, da je resnica, kajti prepričal sem se dobro predno aem spisal članek. Neki čikaški voditelj me zagotavlja, da je moje razkritje deloma icsvalo sedanjo kampanjo v Chicagu sa izgon raketirjev iz unij. Torej — kakor aam praviš — bo moj članek morda več koristil kot škodil organiziranemu delavatvu. U varjen sem, da mi jo haymarketska afera dobro znana. V svojem članku aem bil na stališču, da moji čitatelji vedo — in večinoma vedo — da ekaploaija bombe na Haymarketu v Chicagu leta 1886 nI bila raketireki čin in da je bila za to bombo ogromna količina idealizma in obupnoeti velike mnošice lačnega delavskega ljudstva. Magazin "Harper's" ima Inteligentno čitateljstvo in vsled tega se mi ni sdelo potrebno pojaanjevati kar jo splošno inano in kar priznavajo tudi razumni in pošteni konservstivnl sloji. V st rajam pa, da obstoji tesna zgodovinska vas med deisvakim terorizmom v prošloeti in modernim "rsketl zrnom", o»i roma, da se točneje i »resi m, mod gotovimi incidenti in fasami rasrednaca boja In današnjim gangeštvom. To aem omenil le mimogrede v evojem članku, v tem odgovoru pa ae nikakor ne morem apu-ščati v podrobnosti, ker to je dolg, dolg prsd-met. V selo mi je leto dni časa. da sem vse raziskal in dognal. Natančno opišem ves to v svoji knjigi "Dynsmito". ksters izide v kratkem In ki bo študija rggvoja nasilja v ameriškem II vi jen ju. V tvojem članku jt migljaj, da mogoče nisem naklon jam delavskemu gibanju. 8 Um ml delU krivico. V svojem člsnku v "Har-ptrV' aem jaano povedal, da se dobro zavt-dam, da življenje delavca v Ameriki ni piknik. Ju aem prijatelj idej, ki so za delavskim gibanjem. verjamem pa, da je v delavskem gibanju mnogo napak. Moje mnenje je, ¿1 je odpraviti U napake mogoče le na U način, če Jih Javno prlbljeme, torej s pošteno kritiko. Moje mišljenje Je, da bo delavcu prej po-magtno, če seznanimo amerlftko javnoet a njegovimi krirfl in tetavami, kakor pa če filoso-flramo o abstraktnostih kot je "industrijaka demokracija" itd. Podati je treba pravo sliko delavca, delavca v velikanskih stiskah, ki se bori sa svoje delo. Zaključim b besedami m?koga delavskega voditelja, ki mi piše: "Ml, ki smo v gibanju, vemo, da ne pridemo do prve točke (first baae), ako se ne poslu Urno močnejšega prepričevanja kAor Je razlaganje MarWih teorij In raa-rednega boja." I/Hita Adamič. Veseli nas. da Je prijatelj Adamič še ved-no naklonjen idejam, ki so za delavskim gibanjem In da je njegov članek izsval odobravanje v poAt.nlh delavskih kntfth. Ako doeefte to. da Mo pijavke, ki so se prilepile na dtUvBhe or* gitttzacije. iztrebi jene Iz unij. zasluti Adamič še več kot čestitke delavskih odbornikov. Point članka v Proeveti Je bil. da je treba označiti razliko med terorističnimi «nI vrače-glavnih idealistov in bombami zločinskih gan gešev in Adamič sdaj piše. da rasumnl čitatelji poanajo to railiko. That', all right — dani imamo dvome. Glasovi iz naselbin SUri. Izkušeni delavci jih« bodo tudi upravičeno •edanje kriftareke liko takih kampanj glavni vzrok Jo v rakterjih. M eo O tem fcaaee #t pftnM Ki so oalveli v bo- ' Sheboygan. Wis.— ! bila sedajle že mogočno dvigala od tki in bi tudi brsT da sem šel svobodno po avetu » trebuhom za kruhoi n in pred več leti prišel v deželo zlate svobode. Opravljal aem to rasna dela. S, par mtsec» pa sem tudi jaz I nezašeijene počitnice, za- II metropolo in se znašel v tem krasnem me* tu. Ker so dolgi v «čari. še daljši pa noči, ako je brez dela, zato se mi tudi zve$f spat ne mudi. ln kakor po navadi aem «e tudi nekegs večera (mislim, da je bilo 8. sept.) «prehajal in premišljal o sedanjih neljubih delavskih razmerah. Ko sem tako hodil zamišleno po trotoarju, mi naenkrat udari na ubo takšen šum, da mi takoj noga zastane. Poslušam nekaj časa In spoznam, da so to ženski glasovi, ki prihajajo iz bližnje dvorane na Trinajsti cesti in In-diaiia ave. In ker *em zelo radoveden človek, ae začnem instinktivno pontfksti proti dvorani in v poslopje, in predno sem ae dobro ga vedel, ie ftojim v drugem nadstropju. odkoder Jt prihajal tiafl šum. Hitro smuknem v so-Bedno aobo in nekoliko odprem vrafh, da ao prepriča«, kaj zlom-ka Imajo lanske. Nbdll ae mi je čudovit prizor Prišel aem ravno ob času, ds vidi« lesko se neka Evina hči, ka-t*re ime ml je bilo neznano, po-stavi z vao telo svojtga 200 fun tovttfkeg* teless na noge in prične Izlivati svoje litanije. Ds-si Je ženskvie precej v letih (ao dll bi jI okrog «0 let), kar do kasujejo poaiveli. dokaj neoku* no urejeni lasje, kakor tudi njo ns črns obleka, ji jt jezik teke' kot za stavo. S cvilečlm glasom je bruhala Iz aebe šaljive bese de in mahala z roknmi po zra ku, da ms je ksr mrzel pot zs čel oblivati, ko aem ik skrival niče, kamor me Je bila prigna la moja radovednost, gledal ta prisor. Vidtl »em, da bo ae en* ko počutile tudi ženake, ki ec bile na aeji nekega društva, ka kor sem dognal. Počasi se izmuznem iz skri-valnlee in ven na tseto. Ko aem korakal proti svojemu domu sem et čudil, da n| nobena n* vzočih skušala untkviti to boje vito in postarno iteitsntko kra-jice Orleanske, dt, bolj ps aenr pomilovsl nesrečnega moža, ka-teremu Jt dobri Bog nsprtil to Evlfl* hči za drullco, ki je polog svoje bojevitosti vseksj dru-kot prljetnal za pogltd. "Rajši bi zbešnl v deveto dtie- je mnogo bávila z šanjTftezo o kot pa Bsmo eno noč preži» vsi v drušbi ts Evine potomke", sem si mislil. Premišljajoč o čudnem prt-soru jo pri maham domov. Ko me moj prijatelj Jože vidi vsega zamišljenega ot) tej pozni u-ri, me vpraša, kaj je z menoj |l)jc aem se zantvdil toliko ča-ta. Povem mu, kaj aem vidtl in slišal ter ga ob zaključku vprašam, če poant to Ščuko. Odgovori ml, da jo po&a in dostavi, da g njo ni vat v redu. Glede zadnjega sem mu pritrdil, ker to ntnenje Je bilo la tudi v moji gla«i dozorelo, ko etm se bil vra-čar proti domu. Povedal ml Jo nji še dosti drtttfh stvari, ki ao po Jdtetovem satrdilu znane podrobno vsej naaelblni, stvari, ki nlao za v list. Ker rad opazujem ljudi, sem al mislil: "MIha, čtravno ti življenje ni preteč naklonjeno v tem lepem ShebManu, si vat-eno nekolik«» obogatel v znanju nocujšnjl večer.1* V tej zaveeti aem se odpravil k počitku in bi bil prav sla. I ko spal. da mo ni prišla parki nt nadlegovat "o*-rs" v podobi te prečudne šen-ake. MIha. Poročilo o Da«« ) MlUsukee. Wla, — Direktor-•ka aeja Slov. doma, ki aa Je vr* šila v petek II. septembri, je bi-la so pet stoprocantno obiskana. V udeirt, vanju sej aa letošnji di-rektorij celo nadkriljuje nad lanskim. To Je veealo znamenje, ker zanimanje in skrb ss organizacijo med direktorji krepko livi ln da bi bile delavske rasmere take kot se bile še v pretočenem letu. potem bi prav gotovo tudi v flnančflgm oalru prekosili laaakl direktorij, ki et Jt v tem Uko odlikoval. Da* Tud! stavba bi st ga. gospodarskega in valnega življenja. A sem. ki se razlega o slabih ¿asih po celi dešeli, to potiska še Vedno naprej za negotov čas. Nahajamo se v trdi krizi, zato pa je tudi letošnji direktorij v bolj, če ne v najbolj kritični dobi, odkar se posluje. Zsto st mu tudi ne more zsmeriti, sko delo ne gre taio hitro naprej kot si sam najbolj želi. Vrhu tega tiora tudi bolj.pazili in gledati v teh časih ngytto-sti v naši naselbini, ko st vse vprek klesti, ds te ohrani jno-traj prepotrebna. harmonija in stalnost. Ker očividno je, da bi nekateri zunanji faktorji radi u-tihotapili razkolj in slotooat v organizacijo. Do sedaj ae je delovalo vedno akupno in upati je, da bo tudi še teh par meaacev, do glavne delničarske seje, znal ves direktorij rabiti pravilno svoj razum. -tfjwifr Splošna depresija je napptila sedanji dirakforij, da je ukinil nekoliko spremembe pri poslov a nju. Dovolilo se je namreč tajniku, da si poišče še kakšen drugi posel poleg tajništvs iri se mu zato odvzame toliko mesečne, pla-*e, kolikor bo pri stranskem pošlo zaslužil. Apelira se zato, da to vsi delničarji in delničarke po nu>č! upoštevajo. Kateri morejo zmggati vplačila na delnice, naj te aam i prlneao ns dom tajnika^ 011 West Walker St., ker v bodoče ne bo mogel posvetiti toHko Časa icolekUnJu po hišah. Po sedanjih račinskih porfoči-ih In drugih znamenjih brez tkrbi zapišemo, da je naš narod v pretežnji večini navdušeno /net za Dom, le težke rasmere mu ne dovoljujejo, da bi podprl in pospešil akcijo a potrebnim fenarjem. "Kdaj boe(e pričeli z eidavo?", je vpraAunje na dnevnem redu. Mnogi napravljajo zraven sledeče opazke: "Nt motom sedaj plašati, a če boste prijeli, pa magari se bom zadolžil, %amo da bom plačal delniee." A-II ni to živ dokaz hrepenenja po nečem našem skupnem ? Zadnji piknik to tudi še trdnejše utemeljuje. Ns ksteri dru-ri piknik se je letos odzvslo to-iko nsšegs naroda, kot ravno Slov. doma? In sijajni preostanek $1,117.79 navzlic bednemu delavskemu položaju. To še najglasnejše govori v prid organizaciji. In še nadalje prihajajo mali zneski v blagajno, ki spadajo k dobičku piknika. Nabralo se bo najbri še blizu 1100.00. To so darila in za zaostale vstopni Po zaključku računov pik smo do sedaj prejeli še za nice od sledečih: Joe Chan 60c. Jakob Gostečhnik $4, d I tvo Bsdgers št. M SNPJ $1, Ernst Chsrley 50c, Anton Ka*£. gar |2. Darovali so: Joe KB Šar $1, Rado Staut $2, In Ermenc je poslal |16 zato] se ni udeležil piknika. Temlfl gre še v imenu ofganizačljejNI» hvala. TUdI so še pred kratkem SRN TORJA r.eierner *tdMO je pri primarais re tU es r. t*eli aa drftatl ioaiiUt. Pretočena direktorska aejf na Ilir iirpetja pet tukaj. Treba se je pripraviti. Slov. dom ima v nedeljo 16. novembra v šm dvoragN| svojo veliko reč. Izvolilo se je pripravljalni odbor, ki se in da ljudi nav katere vo ne verjamejo. Gk|)e Trunkove pripombe ~a biti s stranko nekaj naro-ker ne napreduje hitreje in j e po- radi tega zvrač* krivdo na temo vedno in i«noranco, naj rečem to, da med ljudstev«» kar največ mogoče dobrega novega. Seveda bo uključena lepa igra. Sledila podo poročila o vsem. Tudi sezona keglanja se je že pričela. Slov. dom ima tudi mnogo kegljalcev in takih, ki se zanimajo za kegljanje med direktorji kako; tudi med delničarji. Zato se je eproiila misel, da si org, ustanovi svoj lastni kegijaiski klub. Ta se bo uvrstil tudi v tekmo z drugimi klubi in v splošno kegljslsko ligo Rečeno storjeno. Tskoj se je priglasilo zadostno število ke-gljslcev, ki bodo pričeli kegljati v a rado večer, 24. septembra in potem vsako sredo stalno se bodo kosa» v novih Shartzovih prostorih na 1400 S. 7th St. Tudi o tem bomo od časa do časa poročali ; katere pa zanima, naj pridejo opazovat, kako se bodo da- Jon. Matoh, tajnik. sadjem I tisti je ignoranci; s Trunkom na te beda-skoraj goto- daf takoj na delo. Kakor vedno in ignore se bo tudi to pot gledalo, da se doVler bo ^ bo dalo posetnikom te priredbe la nevednost in dokler bo verje-kar največ mogoče dobrega in lo bajkam vseh vrst, JoUko sa bo pri volitvah sledim svojim nasprotnikom in izkoriščeval-cem. . t ., , | * Yes, g. TVunk, trdhn in bom trdil, da je verska hierarhija največ kriva, da je v 20/ stoletju še toliko pekls med delavstvom in nebes med bogatini. Tudi ponovim, da socialisti ne bodo nikdar rušili cerkva, ampak bodo odpravili nevediibst, ki že izginja hitrejše kot pO je to Uubo cerkvenim hierarhom. Ko se ljudstvo otrese bsjk, ki jih učijo, oziroma vtepajo v glavo vse verske sekte in najbolj pa kato-lička cerkev, bodo cerkve ostale prazne in duhovni si bodo moraU poiskati delo drugje. Yes, Uit prizna,, da jt taval v temi, dokler je verjel verskim bajkam. ST i Joesph Uit. Miltrfcukae, Wla. — Ker si rev. Truhk jako prizadeva, da bi našel nekoga, s katerim bi polemiziral na svoj nsčin, se je sedaj skopal tudi na mojo osebo. Sicer nimam namena se ž njim pre-klati, ker to bi bilo brez pomena. Odgovoriti mu mislim le na kratko. Yes, ignoranta med ljudstvom je veliko zlo, vendar se radi neumnosti nekaterih Ule ne bo o-besll. To lahko stori rev. Trunk, sko gs veseli. Resnica pa je, da dokler bodo vladali svet taki kakor ga vladajo danes in dokler bodo taki učili narod kakor je g. Trunk, bo na svetu še dosti pekla in nobenih nebes. Tudi rečem, ds kdor verjame, da so nebesa nekje nad zvezdami, pekel nekje pod našo temljo in vlce nekje So ljudje, ki se vsake leto odločijo i* u fino kuro: ali gredo v zdravilišče, kjer Tu ali ono rudninsko vodo temeljit,, prečistil notranje organe ter dovajajo telesu nek soli. Zelo razširjene so tudi shujševalne in ¿J lo stradalne kure. Telo občuti takšen p^JT | kot olajševalno okolščino, časih pa se tudi o? meri, da ti občutki niso samo prijetni, p'" :i vplivajo na človeka vM I To pa ni sla^mamenjt-,' l:a. Meščanski Hat vodi boj proii unijam . f? Chlcago. — Razkritje Upton Sinclairja, ki je pred petindvajsetimi leti opisal razmere v či-kaških klavnicah ln njegove skušnje, ki jih je Imel z dnevnikom Tribuno, katera se je* ta* krat postavila na stran klavni-Ških magnatov, je pHčel sedaj objavljati urednik glasila čika-ških unij "Chlcago Federatio-nist," da s tem pokale na Tribuno, da se nI nič poboljšalo v teh letih in da še vedno nadaljuje s svojo staro taktiko. Tribuna se je ponovno poslužila blatenja proti unijskim uradnikom ter skuša prikazati veliko korupcijo in grsft v unijah, da tako obrne pozornost ljudstva, ki se zanima za razvoj afere njenega u-morjenega poročevalca Lingla, ki je bil v zvezi z gangeži, v drugo smer. Obiski v Jugoslaviji Pifa Ivan tfelsfc (Nadaljevanje.) Aktivnosti socialističnih dttav- cev. Casopieje je šibko. Geapo- darako ln knHurno ude jatvova- «Jt .. Socialistična stranka v Jugo-slgvij i je po šestem januarju prenehala živeti, toda socialisti še žive kakor živa klerikalci, de-mokratje, kmetije!, komunisti in drugi. Kaj delajo? Vse, kar jt v abnormalnih razmerah mogoče. Skušajo ohraniti akefete svojih organizacij, iz katerih enkrat vzklije novo #rifš9lje. Medtem pa so pridno na delu v gospo-dsrskih zadrugah in na kulturnem polju. Delavsko časopisje je danes {šibko. "Dslavska politika" izhaja dvakrat v tednu v Mariboru, strokovno glasilo "Delavec" izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec in mesečnik "Svobods", ki gs izdajs kulturna or^anizadia Svoboda: dalje je "Konzument", glasilo sadružnikov. Revija "Do» maši prijatelj" je naklonjena delavstvu. Mariborski socialiati isdajajo tudi nemški list "Volks-stime", žal ml je, da nisem mogel posetitl Maribora, kjer ao naši delavci precej aktivni, vendar sem se seznanil a ondotnlml vodilnimi sodrugi — Eržen, Ošlak. Petejan Id. — ko ao prllli v Ljubljano h Kristanovemu pogrebu. Kulturna organizacija Svoboda goji dramatiko, petje, recitacije ln znanstveA* predavanja. Pri tem delu ao najaktivnejši mladi sodrugi in intelektualci: Bratko Kreft. Mila Klopčlč, Tone Seliš kar, Angelo Cerkvenik, profesor Talpa. Ivan Vuk in mnofft drugih. TI imajo tudi svoj klub proletarakfh knjttev-nlkev. Socialisti imajo tudi organizacijo "Prijatelji prirode", Id prire|a izlete v proato naravo. Ta jim maj deloma nadomestuje telovadna društva, ki Jih Je rešim Mkapuetll. Ustanovili ao tudi Cankarjevo dn»i.o, ki letoe izda še drugič štiri knjigo In ki ae do-hm razširja. Delavci Imajo strokovne komisije In sbornlce. ki eo prizna- ^mammmm\ ne po zakonu in deloma javne institucije. Te zbornice so nekake centrale in shajališča. Ljubljanska delavska zbornica je lepo poslopje v Miklošičevi ulici, nedaleč od Zadružne banke. Tam so razna tajništva, pisarna Cankarjeve družbe, čitalnica, knjtf-nlca in dvorana z odrom. Tam vedno najdeš delavske zaupnike, ki prihajajo z dežele na posvetovanje, najdeš Vufea, knjižničarja Cirila Stuklja, ki je nepreko-sljiv, če je treba koga s sarkazmom dobro oščipati, najdeš druge in končno najdeš sodrušiee, ki pridno tipkajo in opravljajo druga dela. Čitalnica je zmirom dobro obiskana. Yes, delavska zbornica je dobro namazan in i-doč aparat. V bližini je Okrožni urad za aavarovanje delavcev. CVetko Kristan, najstarejši sin pokojnega Toneta, ki je tudi zelo aktiven, je poskrbel, ds aem pogledal tudi v dvoje zadružnih podjetij v Ljubljani: Projo in Jugometalljo. Prva jt tovarna za praženje kave In v drugI izdelujejo razno namizno posodje iz bakrene pločevine ter okraske. Starejših sodrugOv, ki so bili na čelu gibanja pred vojno, nI več doašl. Umikajo se v grob ali v pokoj. Cobala sem že omenil. Dr. Henrik Turne, ki je bil pred vojno v Gorici, ima odvetniško pisarno v poslopju Zsdružne bsn-ke. Rad se pokale na kakem sestanku sil pri prireditvi, če je treba kaj povedati — na naš a-merlškl dan jt predsedovsl ban-kotu v Tivoliju — toda a peresom ni več tako delaven kot je bil včasi. Nace Mihevc. ki ae še dobro spominja onih let. ko sta I Jožefom Zavertnlkom skupaj a-gi 11 rs Is. še kaj napiše In le rajši pove. Za družbo je zelo zabaven in najmanj škodljiv. Najaktivnejši med vsemi "old timerji" je menda še Ivan MHná& čeprav pride njegovo ime malokdaj v Javnost. Shtlbo' uradu, proste u vsrrit, kjer piše sh "Delsvelo paH doHn (Mi Je Mlinar, im m se dolgo let dobričil In plaal! (Dalje prihodnji!.) vljo se sprotno; kaže, da je treba delati pokoro re grene, ki so se nakopičili med letom. j Kdor pa prečistiti svoj organom * kakršnokoli sadno kuro, si neizmerno komti Sadje je živilo, ki ga vsakdo zavživa z ve*J Ijem, da ne rečemo naravnost s strastjo O tO, da sadje tako diši človeku, govori v največji meri zs njegovo zavtivsnje. Vonj sadja L sam po sebi vabi človeka, tudi če ni sladko^ , dež; okus sadja pa zavisi od kislin, ki jih ^ mezne veste vsebujejo. Vinska kislina Je J pr. vse kaj drugega kakor citronova ali Jabol čna kislina. Poleg toga pa so še druge vonj» ve, ki dvigajo kemično težko opredeljivo difefc snovi, katere dražijo okus. Sadne kisline vpfc vajo zelo ugodno tudi na zobe in dlesno, ker uničujejo ali vsaj omejujejo bolezenske ks«. ki se zadržujejo v ustni duplini. Dalje vemo vsi, ds vsebuje sadje v obilni meri vitamin«, ki so potrebni za naše zdravje. Teh vitaminov pa ne najdemo samo v sadju, ampak tudi v sadnih šokih grozdja, citron, oranž in drugih sadešev. Nekatere vrste sadja so priporočljive že zaradi tega, ker onemogoča njegovo zavži. vanje nastop nekaterih nervoznih obolenj ii pojav skorbuta. Pomorščaki so že pred stoletji poznali zdravilno učinkovitost citronovega so. ka, krje nsjboljši lek zoper skorbut. Zdrav-Ijenje z grozdjem ugodno vpliva ne le na skor-but, mafrveč tudi na slične krvavitve kože in mišičevja. V jabolkah, hruškah, malinah in jagodah imamo istovrstne vitamine. V par», dižniku je vrhu tega bogato zastopan vitamin A, ki pospešuje rast otrok; v paradižnikih pi je tem več vitamina, čim lepše barve je sadei Strokovnjaki sodijo, da zavisi to najbrž od aoinčnegfc obsevanja. Kure a sadjem se zopet delijo v razma&e-valne in mastilne. Kdor n. pr, zsvživa pole« druge hrane zelo sladko grozdje ali ps zelo mastne orehe, skrbi s povečanjem kalorij u odebelitev. Kdor pa hoče shujšati, bo opustil drugo hrano in zavžival samo sadje. Ker vsebuje sadje veliko množino vode, nima bogve kakšne hranilne vrednosti. Vendar pa napol-ni želodec in b svojo bogato količino tekočine 1 tudi tkaničevje ter stori, da se človek počuti sitega. Kdor bi shujšal, naj spremeni za nekoliko dni v tednu način življenja tako. da ^ vzdrži običajne hrane ter uživa namestil nji sadje; kmalu bo čutil blagodejni učinek te kure. i Vendar pa je in ostane poglavitna reč, ki j je pridržana sadju, draženje lenega črevesja. Kdor trpi za to nadlogo, ae lahko mirne dufe j zaupa sadju, ki bo že storilo svoje. Celulozno i bogastvo sadja pospešuje delovanje črevesja in { skrbi za naglo razpadanje strupenih odpadkov. Tako se odstranjujejo strupene snovi, ki ubijajo ln mučijo is črevesja ves organizem. Po- ! sebno blagodejno učinkuje zavživanje sadja ali kompota zjutraj na tešče pred zajtrkom. Pri protinu učinkuje zavživanje aadja prav rai-bremenilno ,ker nima v sebi riiČ tistih kislin, ki tvorijo uriti in ki povzročajo neprijetne nspa-J de. Tudi pri nekaterih sladkornih bolnikih j« sadje dobro uporabno. Namestu drugih vrt moke se n. pr. priporočajo banane ali pa moka iz banan. Ta moka se pridobiva iz banan, ki še nišo popolnoma zrele. Znatna množina vodiš pri sadju že sama po sebi priporoča zavtivsnje sadja pri ijudeh, ki bolehajo na obistih. Kri in tkaničevje ae s tem čistits, delovanje obisti pa pospešuje. Hrans bolnikom na obistih mora tudi vsebovati kolikor mogoče malo an^ vi, ki tvorijo dušik, le iz tega razloga je udje tudi v tert primeru zelo priporočljivo. Zavii-vsnje sadja pa dobfodejno vpliva celo na d* lovanje srca in ožilja. Tudi pri obolenjih me- . hurja je sadje zelo učinkovit pripomoček, ker očisti sečevod. Posebno dobro de ssdje tistim bolnikom te vrste, ki drugače ne morejo zavii- | vati mnogo tekočin, sadje pa dobro prenašajo-Slednjič je dognano, da zavživanje sadjs ugodno vpliva na potek raznih nervoznih bolezni. Pri kurah z grozdjem je Uko urejeno, da povžije bolnik vaak dan večjo množino tega sadja. Množine zavžitega grozdja znašajo od 1 do 3 kg dnevno in se po potrebi stopnjujejo še čet to mera Razume se, da je mogoče po-vžitl toMko grozdja lt tedaj, če je aladko. dočim je Izpričano, da klalo grozdje povzroča motnK v prebavilih. Glede na dražljivoet sadnih *> kov je dobro, če si izperemo usta z alksliči» vodo. Zdravljenje z grozdjem je posebno priporočljivo pri debelosti, pri bolezni na jetnU. protinu, obistnih boleznih, skorbutu in nervoanosti. , (2. in S.) Kftkfcta naj bo «normalna* ženik* Angleškega "imperialističnega" P»«^ Rudjrards Kiplinga bo nedavno vprašali v M ženski družbi, ktaKa bi morala biti po "JT >i normalna žefk*a. Odvrnil )f stvari so. ki morajo po eni strani dičfti normalno žensko in ki JI morajo po drugI «J«" manjkati 2efiB*h mora bfti poddm* ^^V •e pravi, hišo sme ogtavitf Uko pore»** kor pett. Ne sme pa kakor polž nositi hile na plečih. V svojmn dejanju In nehan)« mora biti vedno točila kakor stolpna 'ff«. * •me pa te lastnosti razkazovati, da vtdi *** ■fliflbJbéIBI1 — - ee na na \ ost \es svet. moruno al .. ^ „ —-p .-Tfw vrr- w pjnw.i 'i1 iijii nn^i ! un i.u. lillf SOBOTA. 27- SEPTEMBRA. ^ II I liiki ■ Kako je bilsi izrečena tržaška obsodba in kako izvršen* Sodniki se niso posvetovali, mar- vi kadili io braM Napise. ~ Grobovi eo biH že n*aj M izkopani. - Vri na s7rt obsojeni eo 4o Md«>oga Momenta ^ali PrO^»«; Miličniki ee ee ob ekeekocijt o- „osvestili ____ Ljubljana, 13. sept. 1980. PredveemjlBjimjeljuNiaiiak| ••^lovonec" priobčil ^obnosti ¿„it* in justifikacije, pa je bil japlenjen in so ga po vsej Ljub-liani policijski organi pobrali-Vo,raj pa iste podrobnosti priobčijo zagrebške "Novost i': k i m ni» bile zaplenjene. Zato da-nM tudi ak>vofiski dnevniki zno- ff prioMujejo članek o podrobnostih, sklicujoč se na "Novosti . Topot ni bilo cenzure. Podrobnosti p procesu in justu fikaciji so izpovedali ljudje, ki »o tajno prisostvovali eksekuci-ji ¡n obsodbi. Izpovedujejo tole: V petek zvečer so skoroda vsi miličniki zapustUi stražo pri sodni palači, nadomestili pa.so jih karabinjerji. Miličniki so odkorakali v syojo vojašnico, misleč, da m bodo lshko spočili. Toda prišlo je povelje, da morajo takoj v Bazovico. Torej je bilo že tedaj jasno in sklenjeno, da jih bodo nekaj ustrelili. Na Bazovico so prišli krog 4. zjutraj, na smrt obsojeni. Miličniki, katerih en vod se je spotoma izgubil, so zastražili bližnje hribe, drugi pa »o se postavili v četverokot na vojaškem strelišču tako, da je bila iitran proti zidu odprta. Tja so postavili «tole za obsojence. Vsi so morali sesti tako, da so bili obrnjeni v zid. Bili ao vsi v verigah ter Še medsebojno povezani. Prvi je sedel Bldovec, dru-gi pa za njim, Ko so hoteli Bi-dovcu zavezati oči, je odločno odklonil. Enako so storili tudi o-stali. Poveljnik miličnikov je odredil, naj se javijo prostovoljci, ki bodo izvršili eksekucljo. Pri-jajavilo se je 28 miličnikov te Kalabrije (kjer so doma razbojniki) ter Sicilije ter B iz Julijske Krajine, tako da je moral manjkajoče odrediti poveljnik sam. Ko je pozval nekega miličnika, je ta onesvestil oo groze. I-menovati je moral drugega. Vseh je bilo M, za vsakega obsojenca 14 in sicer sedem kleče, »edem stoje. Salvo so oddali na tiho povelje poveljnika Dlaman-tija. Salva ni dobro zadela. Va-lenčič in Marušič sta obaedela na stolih. Tedaj je pristopil k Valentinu poveljnik ter mu s tremi «treli iz revolverja povsem razkosal glavo. -iVr." s; 4 Vsi obsojenci s pse do kraja obnašali junaško. Preden je bila oddana salva, so še dajali duška svojemu prepričanju z vzklikan-jem. Karabinjerski polkovnik je »am dejal fašističnim oblastnim zastopnikom, da se čudi temu junaštvu in da še ni nikoli videl, dO •'i ne! kdo tako junaško v smrt. Kazen miličnikov, je prisostvovalo justifikaciji še kh>* 200 o-Očividci pripovedujejo, da »<> se po zvršitvi vel vračali pretreseni in bledi od razburjenja, jih še dolgo potem ni minilo. Glede procesa, pravijo, da jo »U le formalnost. Obsodbo SO l^-li *<• iz Rima H seboj. Ko J« bila razprava zaključena v pe-|uk zv«čer in so odšli sodniki k I Svetovanju, se sploh nlso.p*-|svetovali, marveč so baje kadili c'K*r#»ie ter brali čaeopise — saj I J' bila oh«o(it>a Že nsplsans Tu-mošnje za pomilostitev baje Prednik sodišča sploh ni po-komandanta, mhrve* jo j« "iKlrtai, i<€r je biu u vna. prej odklonjena. Tudi pravijo, da 10 ** v p^tek popoldne izkopali Pokopellšča pri 8v. Ani pri 'rMu Jsm za peterico na AH eo jih po ju-^ikanj, res tamkaj pokopali. ** nihče. &pangerja baje niso obsodili „a smrt, ker **Pojr*'baJejo še se novi rimski ^ bo baje še 22 . aepL ■s» djn justlflkeclje j« blk> J^valttvr) v vsej befcjviški o- " tslostno, ves Kras je Tll^ m v trumah bežali J** k>*T «o ostali 24 ur po-* tem poia- na žrtve. Po L' Zkastl Na Češkem so hoteli uprizoriti več protestnih obhodov in sho» dbv, a so policijske oblasti prepovedale. Italijanski poslanik v Pragi je že drugič vložil na češko vlado vprašanje, kako da vlada trpi take neutemeljene proteste proti Italiji. Vlada seveda nima vpliva na to in ne more prepovedati ao-čuvatvovanja češkoslovaških državljanov s tržaškimi žrtvami. za bivše vojake v snalaaal uslal ovOiUvnl VOJnl ri08VETX Dne 3. julija 1980 je predsednik Hoover podpisal zakon, ki v raznih točkah spremenja zakon o veteranih svetovne vojne od !• 1924. Ta novi izakpn razširja pravico do odškodnine za osebne, poškodbe ali bolezni, pridobljene v vojaški ali mornariški službi Združeni)} držav tekom časa, ko so se Združene drŽave Udeleževale svetovne vojne. Glavne (jloločbe novega zakona eo sledeče: v j,.. Vsak bivši vojak, ki ima častno odpustnico (honorable discharge) pred dnem 11. novembra 1918 in je služil 90 ali več dni tekom svetovne vojne ter trpi na stalni obnemoglosti v meri vsaj od 2S%, ima pravico dobivati odškodnine v sledečem razmerju: radi 25% obnemoglosti $13 na mesec, radi 507© obnemoglosti $18 na mesec, radi 75% obnemoglosti $24 na mesec in radi popolne obnemoglosti $40 na. mesec. > ± Ta odškodnina radi obnemoglosti. i disability allowance) pa je plačljiva le onim, ki so prej» šnje leto imeli tak dohodek, da jim ni bilo treba plačati dohod? ninski davek. Po aedanjem zakonu je samec, oproščen od davka, ako njegov dohodek ne presega $1*00 in poročena oseba, ako dohodek ne presega $3600 na leto. Zakon nadalje določa, da, ako ima dotičnik očeta ali mater, ki je od njega odvisen, odškodnini ne sme v nikakem slučaju biti manjše od $20 na mesec. i. V priznanje za obnemogiost, pridobljeno tekom dejanskega bojevanja ima vsakdo, kl^e trpel zgubo ustvarjajočega organa a-U ene oziroma dveh rok ali no« — kot posledico poškodbe pridobljene v vojni službi v dobi med 6. aprila 1917 in 1L novembra 1918—* pravico do mesečne odškodnine v znesku $25 brez opira na druga plačala radi obnemoglosti. Za one, ki so služIli v ameriški vojni na Ruskem, ta doba ee podaljša do 1. aprila 1920. Ako se obnemogiost smatra kot popolna ln stalna, znaša odškodnina $100 na meaec. V slučaju zgubo obeh očes je odškodnina $100 na mesec in v slučaju zgube <&eh očes in enega ali ve« udov $200 nr ntesec. Ako je ob-gla oseba v takem stanju, e stalno ob^krbo bol» Srednji vek je de tekaj Encttd, Ohio. — Radi kritiaira-mo današnje delavske razmere — brezposelnost, slabe čase in pomanjkanje, sploh vae, kar zasluži kritike. In tukaj spada tudi naša naselbina Euclid. Tukaj imamo več podpornih društev in ustanov, katoliških in tudi naprednih, ali "U rdečih", kakor nas po navadi imenujejo, in to je društvo "Cvetoči Nobel" SNPJ in društvo "Prijatelj" SSPZ. , v Prišel je slučaj, da smo iagu-bili iz naše srede sestro Mar/ Kristjančič, ki je pripadala obema omenjenima društvoma, in poleg teh dveh tudi k tako zvanemu "Presvetemu altarne-mu društvu", katero je nam članom od društev SNPJ ln SSPZ odvzelo vsako dolžnost do naše Članice, katera je bila pokopana po naj strožjih katoliških obredih. Sploh mi nimamo nič proti temu, ako se pokoplje članico po katoliških obredih ali po civilnih, saj smo tega že vajeni. Ali tukaj pride,vse kaj drugega, kar aasluži kritike. Ko smo izvedeli, da je preminula sestra Kristjančič, je društvo tukaj sklicalo sejo, da se vse potrebno ukrene glede pogreba. Ko pa smo bili s sejo gotovi, ae nas je več Članov skupaj zbralo in smo se podali na dom umrle sestre, eni da bodo ostali tam celo noč, kot je bil zaključek aeje, drugi le za nekaj časa, ker vsak se rad poelovi od svojega umr-lpga «obrata ali sestre, in to posebna zvečer, če mora drugi dan na delo. Kot pa pridemo tja, smo našli vrata zaklenjena. Ko pogledamo skosi okna, vidimo, da ao se' «brale skup vaa teftljalke in tretjerednice, klečale eo po tleh in ae pripOgibale tako, da so se i nosom do tal dotikale, vmes ee je pa ališalo zamolklo mrmranje. Mi en čas čakamo in vpra-Sujemo kaj to pomeni; vsi smo se jeziji ln vsak je pripomnil, da na kaj takega še ni naletel. Ko pridemo drug| dan na pogreb, pa zopet opazimo nekaj novega: vsaka tercijalka pri ne- kov. Moj prijatelj me vpraša kaj to pomeni. Jaz mu odgovo. sprevodnika, se dovo- čUni nosili. Tajnik jim pove, UaTL'VTVJ* *i**tva s šivi» ***** - ljuje dodatna vsota v najvišjem Znesku $50 na mesec. Bivši vojak, ki je imel tuberkulozo in dosegel stanje popolnega ustavljen ja bolezni, bo do-bival odškodnino vsaj $50 na mesec. Nadalje ee izplačuje po $5.75 za vsakih $1000 vladne zavarovalnine, ako je zavarovanec onesposobljen za več kot štiri mesece, brez ozira na pMHia aa a talno obnemogiost, Jd eo Vplačujejo v sled zavarovalne poliee. Ravnatelj veteranskega urada Ima po novem zakonu pravico dajati bolnišnično oskrbo in plačati potovalne stroške do bolnlšni- Ca vsakemu bivšemu vojaku, ki I je kedaj boril za Združene države, brez ozira na to, kdaj in kako je naatala bolezen. Izplačujejo se pogrebni stroški do največ $107 za vsakega bivšega vojaka katereelbodl vojne in veteranski urad Ima plačati za zastavo na krsti. Za vae prošnje za odškodnine elutljo posebni formularjl, pripravljeni od veteranskega unida V Trsta je 840 družin brez strehe. Sprevljene so zečesno v zasilnih stanovanjih na stroške M rim, da sedaj, ko imamo aero-plane, morajo kupit tiket za dušo, da se pelje v nebesa., Qn se temu čudi in sili v meno, da bi tudi on kupil tiket za svojo dušo sedaj, ko je še živ, kar pristopi drugi, ki je slišal kaj me Izpfašuje. Pravi mu, ako hoče kupiti tijcet, naj gre na 287 st. in vpraša sa Katerco, pri kateri dobi tiket ali vsa. na-daljna pojaenila. Začel se je spored, kar opazim, da nI vae v redu, pobožne ženice so se začele prepirati med seboj. Sporočile so bile društvenemu tajjllkn. ne nosile, nakar je na- da nima Sa^ladooit^^ . j, .™, stala zmešnjava ln prepir med pobožnimi ženicami, čeprav je vsaka imela pripeto svetfajioo tretjega reda. Radoveden eem, koliko bo menjeno društvo ali pa cerkev ekrbels za otroke, ki so ostali brez očeta In matere, ker pred dvema letoma jim je umri tudi oče. Od naloga društva, ki bo plačalo posmrtni no J» umrlo članico, pa nismo Imeli po smrti do nje nI kake prayiee. Tukaj je dokaz, kako vsiljiv* ao tretjerednice. na Krasu je wunsa. « — xl ™ in detektivov ter zgradba za breasUnovelce. kate- ^^Hfiifififiiftir1^" ~ rih število utegne še visoko na- rasti zbog ogromnega povišanje najemnin. O doma la gbarofi. Pa. — Minila j« pHjot-ne pomlad in poletje ae tudi giblje k zatonu, zatorej eft| «Um. da ne bo odveč,, ako poro» čem, kako smo lepe čase. V pričeti se je bile pri ponovile Ideja sa Slovanski dom, in sa prvi zamah je vsa stvar »gfedala preeej povoljfrio. Dokas je, ker so vsa tri tukdjšnjs društva brez ugovora privolila večjo vsoto denarja za SbD. Računali smo tigtlkrat boljše čaaa, a^smb pO jako va» reli. kajti čeaf d delavca so •talno slabšali. Ttnba j* > celo zadevo doma opusi lil, smo si prav zamislili, da si j stavimo poslopje, ki bi stalo več kot oltrogk» 3 tisoč do-larjov, tako da ni le za silo odgovarjalo našim potrebam. Počaai so se sašeli eni izmed naših domovcev ohišje vati. Naj navedem brez komentarja, kaj ae da a dobro voljo doseči. Tu« kaj ao si Hrvatje > pomočjo Sloveaeev zamislili, da si zgra-de cerkev, ki bo stala preoej ti-•očakov. To ne navajam is kakega naaprotatva, kajti uverjen sem, da vsak človek ima svoje misli in po svoje prav dela. To sem le navede) is rasloga, kaj se da napraviti z dobro voljo. |V to svrho so Ae eni podpisali veš je vsote in v pretečenom poletju se je priredilo več piknikov v prid cerkveni blagajni in bili so ysi dobro obiskani, tako da je bil vsaklkrat dobiček prlli-čen, dočim se je na društvenih bi drugih piknikih vselej v tem poletju napravil elab biznis. MHiael Lenarčič. Shod In aebava Glrard, O. — Kakor je znano bo imel soc. klub tukaj velik shod in veselioo 2. oct. ob 7. uri Svečer. Za stvar Že sedaj vlada veliko zanimanje in vse kaže, da bo poept velik. Govorila Ijoeta, s. Joseph Sfioy is Bridge-porta in Anna Krašna iz Johns-towna. Kdor čita P ros veto in Proletarca, lahko vidi, kdo in kaj je aodr. Snoy, Je preprost delavec, ki so udejstvuje v do. lavskem pokretu, za SNPJ in delavsko časopisje. Ana Knašna aa jako zanima ta probujo mladine., Piše mnogo v Mladinski Ust, skluda pesmi in piše članke. Mnogo agl-tira ln dela v angleško poslujo-čih društvih SNPJ ter posveti vso energijo v pHd delavstva. Najprvo bo deklšpiirala "Pro-letarci", nato bo govorila v slovenskem in angleškem jeziku. Ona je pravi tip delavske bori-teljice. In mi v Girardu ln bližnji o-kolici, kaj naj etorimo? Zavedajmo se ta dan, da smo vsi odvisni od kapitalistov ln vsi enako izkoriščani. Strnimo se vsi skup in napolnimo dvorano. Nič n« glejmo, kdo in kaj je ta ali oni. Ako hočemo kaj doseči, ■pnoj delovati. Po-binam izven 01-sirio rta za napredek in napravimo naselbino sebi v ponos in drugim v zgled. Napravimo soboto večer 2(1, okt. večer bratstva in prijateljatva in naj bo sibeležen v zgodovini kot sačetek^praivega in resnega dela v prid nam samim, SNPJ la v pri naselbi bini. Po govorih bo plesna zabava, na kateri bo igrala izvrstna godba, Da bomo v resnici imeli večer prijateljstva ln duševnega u|ltka. Naj nikdo ne ostane doma. Pripeljite seboj žene |n dekleta, kajti vsem je treba pouka in izobrazbe, posebno pa mladini, ki se mora privaditi, da bo nadomestila nas ko mi obnemoremo in da bodo sneli ob* držati organizacije, katere smo mi s tolikim trudom zgradili» Odbor še sedaj deluj«, da se bo po možnosti ustreglo vsem po-setnlkom priredbe. Torej vsi na priredbo 25. oktobra. Poročevalec. Zebava Dječjeg Doma HBZ Dee Pleinee, UL — U nedelju 5. oktobra 1980 priredjuju djeca Dječjeg Doma veliki koncerat u Chicagu u Narodnej Bratsko j Dvorani, 1802 So. Raoine Ave. ' Ovo je prvi koncerat u Chiea-gu, gdje če naatupiti glasba Dječjeg Doma us ostali obilni program. Zabave, pri red j ene prošlo-gk prolječa u So. Chicagu in Ke-noahi, ostavile su dubok do jam na Članstvo, koje je zabave po-sjetllo, \ nema sumje, da ¿e isto takav uapeh biti postlgnut i u Chicagu. Uz program Dječjeg Doma na-stupit če u jednoj točki poznata naša pjevačica Mre. Katarina Brajak. Za zabavu avirat če Ko-luder orkester is Chloaga. ■Zabava ae priredju je u korist Dješjeg Doma, no a isto vrijema pruša ee našem članetvu l uop* če našem narodu najbolje sgoda* da se pobllže uposna sa Dječjlm Domom i radom djece. I'očetak programa u 2 sata po-s I i jo podne. Pošlje programa zabava in ples. Odbor ae je pobrl« nuo sa večeru, 1 ko bude žeUo, moči če večeratl na sabavi, a da ne mora ostavljatl dvoranu, ..4 .Zadnju godlnu dana so pokazalo, da jo članstvo voljno pomagati Djočji Dom i stoga.ae čvrsto nadamo, da če koncerat Dječjeg Doma biti posječen u največem broju. ^ Ulasnlna n pretprodajl 60c, na blagajni 76c. —Odbor I uprava Dječjeg Doma HBZ. O izletu (leveland, a — Naj ae zopet nekoliko oglasim, da ne bodo rojaki mislili, da aem že na ,onem svetu. Dne 81. avg„ 1„ 2. in 8. sept. sem bil posetll Chlcago in Waukegan, kjer se ml Je selo do-padel Juaksjšnjl narodni dom. Moram reči, da Slovenci selo dobro napredujemo kljub slabim časom. V dosego tega pa je potrebna aloftnost, brez katere je nemogoče napredovati. Is Waukegana sem se kmalu povrnil v Chlcago, kjer ao ml šil rojaki na roko, sa kar jim hvala. Na Delavski prasnik smo imeli zopet žalosten slučaj, ko smo spremili Heleno Zavertnlk k zadnjemu počitku, ravno ob letu JoŽetove smrti. Bil sem ginjen, ko so me sinovi ln hči sprejeli kot starega znanca. Bil sem tudi žalosten, ko sem videl staro znanko na mrtvaškem odru, okrog kateroga jo bi. lo mnogo vencev, kar snašj, da je imela pokojnlca mnogo prijateljev. par iMMtflik. Slovenski Narodni 0 april* JsdnotsK JOHN J. ZK\ MIM» Be. LawMale Ave. Chleag^ IlUrV^—#— - TeL Pedgerd 4S04 GLAVNI ODBOR &N.P.J. fi ■ UPBAVNI ODBBBi k , VINCENT OA INKA A, pndsedaik.....iSSt a. Uwadsie Ave., Chleage, III PRID A. VIDE K, gL tajnik.........Mfi7 S. UwndsU Ava., Chteago, lil atAS NOVAK, tajnik bul. oddslka..,,MftT 8. Uwndale A rs,, Ckieaco, III JOHN VOGRIOH, gl. Meaajnik.......mi H. LmA Ave., Chicago. Ill PttJP OODINA, sprertteU gftuiU.,. SU7 B. Lawn.lsle Ave., Ckkaee, III JOHN MOLEK, urednik glasita......MŠ7 S. UwndaU Ave.. Chlcsgo, 111 ODBORNIKI ANDREW VIDRIORi prvt pe^redsedaik. «SI Basssll Ave., Johnstown, Ps. DONALD J. LOTR1CH, dragi peSpieis., IMT 8. Trumbull Ave., Chicago, III VERTN1K, g|. sdraeelk.,,....,9714 WTMth St., Chleaeo, TIL GOSPODARSKI OllBBKi PRANT ALESH, predsednik..........1114 8, Crawford Ave., Chicsfo, IU JOHN QIJFo.kMiSaMiniiiMii.....•••<■1111 W. Stth St., Chicago, III JOSEPH 8I81COV10B................1009 B. 74th Street, Cleveland, Obla POROTNI ODMKRi JOHN OOBABB, predsednik..............414 W. Bay 8L, Springfield, 111 ANTOK fiULAR.................................. .Box 17, Arma, Kane. JQHN TR0BLJ................................. ,Jln« jiftT, Strabsne, nuiot PODBOJ.,,,ii>Bes 01, Park Hill, Pa. FRANCES BAtOVáBX................. 1010 Adame St., No. Chicago, IU SABTOPNIKli OBORGE BURILAR, prve ekfošje.......lit Main Ave., W. Allqslppa, Pa JOHN LOKAR JR., drufo okroije........m B. lttnd St, Cleveland, Oh«x PRANK K LUN, tretj» okrolje.................Be« SOS, Chiahelia, Minn. JOSEPH BRATKOVICH, četrte okrožje...,,«P* 7, Pltteburg, Kase. PRANK KIX)PČIC, peto okrotje......................P. 0. Dlass, Wya NADROBNI ODSBBt PRANK BAITS, predsednik.................BOSS W. Wth 8L, Chicago, III ALBERT BBABT«,,,,,,,«...«...0I§ B. Pteree St, Milwaukee, Wla MICHABL PLBSBB..,.,.........110 Modieoa Ave« N. 8«, Pittsburgh, Pa eel ee se si a^sesb si la eNeii M n iil^l® si am'te ssfllBfepasaab mMfeNki ■ IbuJillllel smU. „j m iiltlhl* m MeeSmlte*. » si il'iléMSI eheeíl ¡MNNMJ'IHM I Štetem sa4m the Jwlienaa el tie < ef m 1 u ■.............. Willi ■-------l-^ll^ uLaMaa ntorganizaoiii imsiiih MkiMb' Apel nfl governorjaLarm xalu I___,----»- sanee aonierenco Itva so »Ji zapele par Sinom ln hčeri izrekam mojo so žaljs! Antoa Mravlje. iiJOtl NE 8LAVN08TI Atlantic CUy« N. J^CFP)-Delegatje državne delavske federacije, ki eo zborovali v tem meatu, so sprejeli resoluoljo, v kateri urgirajo governerja dr-žave New Jsr»ey, da skllte konferenco vseh govsmerjev iz tekstilnih držav, ns kateri naj bi se dogovorili o načrtu za stabiliziranje U Industrija. Določile naj bi se delovne ure, ki naj bi bile v vseh državah onake ln drugi pogoji, ki se tttejo položaja delavcev v tej Induotrljl. Dolegetje so s zanimanjem poslušali govor državnega senatorja Arthur A, Ouinna, ki je krtačil člane lesislatone, ker eo zsklall predlogo o osemurnlku. Člane je imel pod evojlm vplivom tekstilni magtiat, je dejal Quinn, toda njegovega imena nI hotel iBdatl. Bdlna delavska predloga, ki je bila aprejeta v le-glslaturi, Je bila mera sa var-stvo stavblnKklh delavcev proti poškodbam. Glede brezposelnosti Je Qulnn Eaglslat da bi moralo delavatvo kontrolirati nove Isnajdbe ln mašlnerijei ne pa nasprotno. To so bo ifodllo, če se bodo delavci orKanlzirall v svojih organizacijah. Bros organizacijo bodo stroji kontrolirali delavce. Ako ne pride v kratkem Aaau do ii-promombo v induatrljah, da bo ljudstvo lahko pokupilo produkte, bodo stroji, čljlh naloga Je opraviti težka dela, še bolj za-sužnjtll delavce. Tajnik državne delavske fe-deraclje H. Alfred so Je pridru-žil Quinnu v zahtevi, da sa fe-deraalja izreče sa državno sts-rostho pokojnino, Podpredsednik federacije Thomaa B. Bames pa je poročal, da so dslavci pre-jell 166,000,000 odškodnine za poškodbe, ki so jih doletele v ln-dustrljsh, odkar je bil sprejet odškodninski sakon, sa katerega je federacija agltlrala več let. Židovski Ust propasara dual.»«, unijo ; Chicago.—"Jewish Dally Por. ward," naj vodji židovski «aaopia na svetu, baje propagira «stano-vltev dual ne unije med židovski-ml mesarskimi dela vol. Obdolži-tve jo isrekla Ameriška delavaka federacija, ki Jo Imenovala u-radnlkc Clkalke delavske fede-raoije, da uvedejo prelakavo. •ht |es t« eh reM Telerede. \m—*rt arfe, ki se je priMm p*i4 •U, k|er be «erales |k«MM. ZAHVALA IN NAZNANILO »rije BLAOI HPOMIN OBLETNICE SMRTI V eem r tee felmf|s*e SCRBčIč •epaellle »H, •eplembrs 7» i hm Uri T, i* u4 Omeaei Mery «tsrMs BerhHI III (kUace, r» k* «tal tel »INlMMt émUrWr la he *«re>#« he BMverler |«i « pmém I SawI, )e eersda#v erixt, prege de o ■ peresno ležernostjo; kri-nad katerimi ti polije luje "Sej eem ie um* mlatila na to/' je dejale gospodinj* in odložila vilice. "Pa kje naj-dem hlapca, da bi bil tako zsnedjiv, kakor al ti, Petrin 7" Petrinu ae je zadnja opazka zelo prilegla, ker ni bil vajen laekavih beeed. "Hm, jaz bi vedel za enega» v nedeljo ga bom vprašal. Je to Jamnikov Janko a Hriba, ki ee Je pravkar vrnil od vojakov. Fant Je močan in ni napačen, poznam ga dobro. Ssmo če bo hotel priti. Malo več mu boete morali obljubiti, pa bo mogoče priatal." "Prav, vprašaj ga, ze plačo ee bomo že dogovorili, ko ga bomo videli," Je odredile Martlnka. V nedeljo popoldne je prišel Janko. Na veži je srečal Rezko, ae ji veeelo naamehnil in sklonil, da oetane. Zmenili eo ae ze plačo ln takoj Je naetopll avojo dužbo. Za dve leti, Je dejal, da bo pri njih, potem pojde po evetu. Janko ae je kmalu prikupil vaej Martin-kovi hiši. j Bil pa je tudi pripraven za vaako delo; pomagal je gospodinji, pomagal Petrinu In vsako njemu poverjeno delo je Izvršil naglo in dobro. Poleg tega je bil šaljiv In dobrodušen, skratka, nI mu bilo kaj reči. Z njim Je zopet prišel v hišo kos življenje, ki ao ga pogrešali izza gospodarjeve smrti. Rezki ae je celo zdelo, da ao minevali tedni, meseci vaej za polovico hitreje in prestane zima je bila krajša ln nič Uko mrzla kot druga leta. Prav tako naglo Je potekala pomlad in že je bil kree tukaj. 0 kreeu ao imeli pri farl vaakoleten ae-men j. Takrat, če Je bilo delo še tako nujno, na aemenj je moral vaak in to takoj zjutraj; popoldne ao oetall na semnja »emo poetevačl. Tak Je bil običaj in tega ae je držel vaakdo. Pri Mertlnoovlh sta oetali doma aamo gospodinje In Metka. Rezka Je šla nakupit različno drobnarijo. Moška ete odgnala na aemenj par volov. Da bodo vzaj za približno ceno znali prihodnjič, ko bosta vola rea naprodaj. Zdaj da ju še potrebujejo, ker nista junca še dovolj utrjena za v Jarem. Tako so se doma dogovorili z gospodinjo. ! * Važno je stopal Petrin okoli volov ln navjl ceno tako visoko, da eo mesarji, kl so ponujali nižje cene, kar grizli svoje uatnice. Vola sta bila lepo rojene — toda cene, cene t Kaj da neki mlall, In dako dalje, pa ao odšli ln zopet prihajali, pričakovaje, da ae Je stari premlalll. Pa se ni premislil, ostal Je pri svojem in ae smehljal. PočohlJal Je aivca med rogovoma, rekoč: "Nič ae ne bojte, še boeta jedla pri Mar-tlncovlh Jaslih, še." In da n* bo ljubosumja pri odročnem, je še nJemu pobobnal pd čelu. Janko je stikal med drugo živino in polz-vedoval glede cen, potem pa Je Petrinu rekel zbogom! In ae podal k 'ŠUntom*. Srečal je Rezko, ki se Je še odpravljala domov. Vprašala Je Jankbte, če misli ostati še tu. Malenkoet da bo Še kupil In naj ne gre prehitro, da Jo bo mogel dohiteti. Pa so Jih ljudje razrlnill narazen. Janko Je hitel k leetarju. Za Metko Je hitro Izbral popisano detece In za vaak alučaj, Če bi napravila preveliko šobloo, Še droben arček, ker Metka ae bi rada štela k odraslim. Toda sa Rezko ni šlo Uko lahko. Gledal Je srca. velika In majhna, z okencem In bres okenca. Vsa so bila opremljena s dolgim papirčkom s besedilom na obeh koncih. Ce mu Je bilo aroe všeč, pa mu eno ali drugo beeedilo nI ugajalo. A če je lsUknil primerno beeedilo, pa mu spet srce nI bik» povoljl. Težka atvar! Slednjič ee Je vendar odločil in kupil lepo pitano srce z okencem ne a redi. Beeedilo ae mu Je nekoliko dopedlo, nekoliko ne. Glaallo ae Ja: Kdo, le, kdo bo Tvoj moiiček. Ti presoMeteei erailtekfl ln Vos svet bres Tebe ne voljo ■i f roio potenga. "Kar Je, je!" je dejal in zavito arce vUk-nil v žep. Kupil ai Je mimogrede še srajco in bežnih korakov zapustil trg. Vzkliki baranta-čev in rezgeUnje konj, cviljenje pujakov, smeh, živahno govorjenje, drdranje vozov, mukanje živine, vae to ae Je mešalo in ga nekaj čaaa spremljalo, poUm Je polagoma pojemalo, dokler ni poelednjič docela utihnilo. On pa je hitel, da doteče Rezko. Prehiteval je napol oblečene se j mar je: posamezne, v parih ln v gručah. Puščal je za seboj moške, z verigo ali par čevljev preko rame; z dvema klobukoma na glavi; v roki kak zavoj obleke alt čeea drugega, ki ni imelo več proetora v jerbaau, škafu ali obširnemu ce-karju, pod katerim se Je šibila žena poleg njega, z vročo željo, da bi ,bt1a že akoro doma. Obšel je moža, ki je ženi podržal akledo, polno različne drobnarije, dokler ai ona ne popravi težko, tižčeče breme na gUvi. Pa ji je dal zopet polno akledo pod pazduho in aU korakala dalje, on priganjajoč, češ, da imaU še daleč Janko si je mislil: "Jaz bi že ne oprUl svoje žene Uko in hodil praznih rok poleg nje, kakor Ule dedec nemarni." In#ei je predaUv-ljal Rezko poleg sebe. Nsamehnil ae je in še bolj ¿ovapešil korake. Prehitel je i Petrina s rogatima tovarišema, ki sU ga apoznala po glaau in etezala glsve proti njemu. Tods Jan-kotu se je mudilo, de en voz, zsdsj k vozu privezana tellca, na vozu zaboj, iz katerega se je ališslo unkanje odraslega svlnJčeU; per lepo negovenlh volov; fantiča, ki ¿h je priganjal k naglid — potem tri ženske in zdgledal Js pred seboj Rezko. Se bolj ae je podvizal ln že je korake) vštric nJa. "Bogme, hitre si odsmrcele, aaj bomo kmalu doma!" je dejal vea vroč od nagle hoje in al odbriaal čelo s robcem. "Bojim se, da bodo mama hudi, dolgo nas nI," Je odvrnila. Vzela Je spod pazduha rešeto polno zavitkov, ga vzdignila kvišku ln pogledala dno. "Ti," je rekla, "mislim, da bo primerno za ajdo, kaj miellšr Prlpognll se je nekoliko in pogledal. "Počakaj no!" je dejal, a prstom je obšd ob obodu in ae uaUvil na enem meetu. "Tukaj, glej, je nekaj popuetllo. Za ajdo že ne bo, kvečjemu za bučno aeme." Janko ae je emejal. "Menda ja ne." ae Je uatrašila Reška. Toda kar jo bllp ros. Jo bilo res: rešeto nI bilo colo. Njej ni bilo do smehs. "Ns," je rekla, "prvič aem šla meato mame na aemenj, pa Uka amola! Slab začetek to." Sram jo Js bilo. Janko se je spomnil na srce v svojem žepu. Rea JI je gs Ml mislil nasUvItl doma na okno, sredi cvetočih pelagonlj ali polonc — kakor ao Jim rekli ** da bi potem ugibala, odkod se je vzelo. Toda ko je videl njen razočarani obraz, je postal ?a trenotek, poeegel v žep, odvil In JI pomolil darilce pod noe. Rezka je naj-poprej pogledala arce, nato nJega in se veselo naemejala. (Dalje prihodnjič.) prebit me Z nezaslišano lahkoto, seni nič; meje premi- tejo s naj večji državniki, rešujejo el-gurno in nepogrešno ker mimogrede; skratka, kar trpinči droge deeetSetja, zobličijo oni v veh bsinih minutkah. In kaj radi pristavijo: Tako Jel Jasno Je! Saj drugače biti ne more! Sh, ko bidali aa» Uat ver v reke.... Pa Je krokarskih lastnoati (n. pr. vsi ljubijo petje in glazbo 0 KROKARJIH Namreč — ne mlatim ptic. V «u Mitologiji nI so m nIČ kaj domač. Pač |ta se ml zdi, da je krokar vranin mož. In če Je to ros. Je vrana obialovanje vredno bit-Je. Mogoče Je |»a, da Je ba* vrana.... V mislih imam torej prav pra-ve krokarje. Rtnl krokarjev Je zelo ra/.Airjen in razkropljen po Vsem Wj«*m avetu. Ima i>a tudi svoja važna uredi-šča. metropole, bi «tejal; tam se drenjajo, Ma Je grdo. Kno takih \ele ln sploh po-tnemtalh *rrdlšč Je pod Trlgle-lom. Kod krokarjev Ima večtlsočlet-ne tradicije in »talna, utrjena, teftklh bojih preizkusna pravila. Gorje mu in strah, kdor jih krii! Nič o|N>minov. ne kazenskih halogi>\ ; ne sodbe, no j««če' Obsodi »e Ram: avtomatično od pade! Krukarje« Je več vrst ln do-fcw >nstev. Najvažnejši pa m>: slučajni krokarji, periodični krokarji. sUvnoatai krokarji ln stalni krokarji. (V naslednjih Izvajanjih '..»m uporabljal večkrat glagol: km kalt To Je — strokoven lanu. da' Vendar pa ja — hvala Noe-tu — po celem svetu sploh (n Vobte, pri nas pa še petfbcj — Uko posnan In rasširjen, da ml ga —» upam — nI treba podrobno raalagati.) Slučajni krokarji bi ne blll vredni omembe, da ni neka njihova — da tako rečem — podvrsta prav posebno zanimiva: to so namreč oni, kl alučaj poiščejo. In roko na arce — zgodovina ne laže: oni ga tudi vedno najdejo! Haš ta podvrsta je ta» korekoč Jedro armade, je krokarake pešadlja. IVrljodičnl krokarji (a]četrt-letni, b)mesečni, c]tedenski) ao neke sorte bolniki. V potrebnih. nI nikogar predpisanih a stalno Istih raadohjih »e podvržejo k roka rak I m kuram. Zanje pomeni krokanje isto, kakor bolnim nekatemlkom Golnik. Karlovi Vari. Rogaška Slatina ln podobna zdravilna podjetja. Slavnostni krokarji ao — navdušeni ljudje. Navdušeni aa voljo navdušenja. K rok a Jo ob vaakl elavaoetC Drževnl praznik ali prihod prijatelja, uspeh leUlca Cuhnovskega ali pe lepo vn poroka Italijanskega princa ali lenln i h »rt hI — to je vuršt! Da je le «la^naot! Stalni krokarji — nu, to Je |iač odbor. Predsedstvo Ukore-koč Predsedstvo katerekoli or-gealsaclje mora imeti seje. In če oo stvari nujne, ao aeje permanentne. V krokaroki organi-f ariji so »tvari vadne aajae, Val krokarji aod^ošivkei krokar na oeetl in krokar v kro-karskem krožju, — razlika, večja od one med dučejem pred voj no in dučejem po vojni 1 Val krokarji ao dvoživke: do krokarake "razglbanoatl" priznavajo atanovake, razredne In staroatne razlike — cdo pod črtavajo jih. nekaUri kar po dvakrat; v "razgibanosti" so forčehl sovražniki vseh rasllk. ■Vsi krokarji ao zlobni Uudjc prepirajo ss ss nakrajšo dlago. Zmerjajo ae s najbolj duhtečim peovkaml, topo ae ln priaegajo nesmrtna maščevanja. Strašno Jih Je videti 1 Vm krokarji eo dobri ljudje: «prepire poaabljajo takoj In temeljilo, Mšao a prepričevalno be-sedo kujejo drug drugega v nebes*. ne posabljo poudariti nobene. še Uko akriU vrline; poljubljajo ee In objemajo, kakor dobri naši pradedje — atari Slovani; ale mlall aH nakane nI njih srcih. Milo Jih Je videti! |Val krokarji ao neumni ljudje: se gledajo al se pedeaj pred ee; modrega Izreka kom*:.... et re-epico finem t — Alti od daleč ae spoštujejo; da bi pe utegnIU biti smašal, jim Še na um ne pride: puste rade vdje, da Jih ale» parijo t., godnih!, verjamejo aaj-očitnejšim ledom; upamo allijo tja. kjer Jih Je najmanj treba. Krokarji ae duhoviti ljudje: domislice ta dot r^e atreeajo sa nameček U rokava, lamotapo te- Je: sploh Itd.) nebroj. Od nebroja zelo važna pa vai krokarji ee nahajajo v stanj« tmtoaanJe Is krokarake Po "vašnih" aejah jih boš slišal govoriti: Nu — zdaj f* zadosti! — Ne, danee je bilo zadnjič! pri moji veri! — ker je preveč, je preveč: konec! Jaz aem končal; končal! --Hudič in krokar! ja ; adijo! — Ne j ne bom več jaz, ¿e še enkrat padem! itd td e In sem zadnjič srečal "stalnega", ki jo je mahal hud od "važne seje" proti domu — ha, kaj je U modroval! 'Nič več! Zagrfkl Fuj! Ne! Piti — Jaz? Adijo strup! Beznice — smrad — aramoU! Novo živ ljenje! Za čašo vinca ruj.... hu dič! Nobene take več! Nobene Novo himno! Cak — da razmi alim, da razmialim.... Prokleto bodi.... ne, alabo.... Ne bom več nikdar.... štifel!... .no, ček.. . — ha! jo že imam!" In Jo je rea imel. Pomislite tp-le himno je zabrenčal: "Na mestu!" De pijanec krepko, in flašo zažene v vodo. Sem v vinu potopil sakUde* Daj, Fani--četrt limonade!! M jih škropi cvetlico, sipajoč poevečeno vodo po njih. Poljub neba čutijo da avojih grudih in ee amehlja-Polahko ee vračajo na to zemljo, vd pokleknejo pred o-tetim barongom in molijo. Somrak nastopa. Hitro aedaj v svečani sprevod, pa z rešenim barongom prepevajo čez polje, da jih blagoelovi z bujno rodovitnostjo, in tjakaj v »oeednjo aelo k prijateljem. Tudi ti naj ae udeleže skupnega veselje. Do blizu seU grem z njimi. Sprevod ae vzepnje v klanec. Soince Je prav kar zatonilo in nebo gori v rumenem ognju. Tedaj se je zgodilo, da je veriga romar jev priepeU na hribec in kot pojoča Vajangova ailhueU — tako kraana, kakršne še nizem videl — nekaj trsoutkov otopela po alemenu, zatem pa izginila onostrsnako dolino, kakor da jo je nevidna roka potegnila čaroben prepad svetlobe. Petje je lahno donelo ter is-zvanjalo. Stojim in solze ao me premagale. Dr. Philip Kraemsr: Ko pohajkujem akozi Gja-njar, da bi šel nekoliko k rek opazovat kopalce, ml udarijo gsmslsnsld zvoki na uho. Pri hajajo a stranskega poU poleg knezovega purlja. Stopajo njimi najdem ljudatvo sbrano sa slavnost Barong, sveti tem poljski zmaj, pleše. Bilo je tako, kakor Sem že videl po drugih vsseh. Vprašal sem: "Imate danee samo baronga?" "Ne, dečki in mladeniči hoče-jo še kri žrtvovati." Teko sesn obstal, zagozden množico. * ¿v;' Smrtna čarovnica se je pojavila nasproti barongu. Rajajoč ga Je napadala, mu grostla, hotela zadaviti. Pred njo Je, bi 10 treba baronga ščititi. Ga-melan je trdo, divje donel. Dečk ln mladenič, domala nagi, opo-jenl z omamljiviml mešanicami so skakali med borilci, akakuU- 11 vpijoč ln vihteli avetle bodala proti neetvoru. Dečki so pri Um tulili in se tredl po vseh dih od rasburjenja. Vešča nikakor ni dala pregnati, vedno znova je napadela baronga. Podoba je bila, da Jo kričanje še bolj podžiga. Sklepetanjc barongovega gobca je bilo skoro brez učinka. I? SOBOTA, 27. SBPTEKbra "GRAPE JUICE" ZA DOMAČO UPORABO JE DOVOLJEN popolna protekcua jamčena Kalifornijski vinorejd ao dobili vladno zs gotovilo, da ne bo nobenega umešavanja od strani zvezne vlade a kupovaki, Id si žde nabaviti grozdje za izdelavo sadnega soka za domëo uporabo izključno. ' [viada se nebo umešavala Kot snano. da oo barim s prodajo grozdje lo mnoge lat, tako tudi letos prodajam grozdje -vseh vrst na drobno in debelo, tudi cele karo, direktno is vinograda. Pošiljam ga na vae strani; blago fino ia csae aamrae. Pripomniti moram, da Ja letoe grozdje bolj zgodaj srplo kot po navadi; jo bolj oladko, toda ga je manj kot lani, vslsd toga ao čakajte do sad-njegs. H. H. MILROX Wholesale Frak aad Produce 47—18th St., Pittoburgh, Pa. Bell Pboao: Atlantic 8171 _ Loo Skoda, lfgr. RADIJI IZVfeDEL kje ae nahaja Louie Hudoklin, doma iz Sodrašice pri Rlbnld. Pri meni ima sprsvljsno vso njegovo auho'robo in ne vem kam bi jo podal ss njim. Hotd ae je aprijazniti Z mojo ženo, ps je apodletelo, ker one js rekla "Rajbenčana pa šs ne". No srečno je odnesel peU in odfel s dolgim nosom is Psrk Cityja, Uteh. John Kikel, R. 1. — Grand Junction, Colo. (Adv.) Grozdje letoa dozoreva dva tedna preje kot navadno—poznejše vreme lahko ftoduje kakovosti, Id ae Jo ped«} lahko dobi na VSEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJALIŠČIH NABAVITE SI "JUICE GRAPES" SE-DAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE Board, Ltd. San Francisco r ; California 8fr* oí tho entire California grapo production is being marketed this year by agencies eo-operatíng with tho California Grape Control Board, Ud. / J V NAJEM SE ODDA po zrnati nizki ceni 4-eobno sta» novan je. Uprašsjte ns: 0010 So. Avers Ave., Chicsgo, 01. (Adv.) M. I, 2a one, Id ao stalno strnjeni oWm ataW adm»Jt »rikaia imkt Vmh* K»i»-T(m, In eaMM. U nO f l* kane *»-N«O»*TMM ««mi irf» «ta mm....... ▼tas isrsfjs in Tods krit Kri je prav ban sok! Kri rešuje. Kri od reši od hudega. Kdo bi darova svo/o kri za baronga T Val hočejo to. Ze dneve in dneve nestrpno h lepe po Um. Dečki so-rijo sa žen||ev, mladeniči pa obnavljajo svežo a božanstvom. Globoko ae eklanjajo vznak in vrešče, njihovi mladostni životi tvorijo čudovito prožne moeto-ve. Proti praim eo d naperili krize, da sa Jih nalahno dotikajo. Ali ae Ipašeat noče umakniti, še zmeraj ne7 Mar dvomi o njihovi trdil volji? Je 11 nemara vse to «golj videz? Gledalce spreleti zofla ia erepe strast Zdaj! Z.taJ! Zenake omedlevajo Prvi mladenič sabode. Kri sikne. Pričujoči Šejao is željno priskočda. de bi srebrmli kapljo tekočega vrelca. Isšrpsa- ca. kl še oadno rjove. kakor bi odpadi» bese. odassejo Duhovnik d daje opraviti okoli nje^a. ne rano ma pri-l«*ft x.^on«» cvetico, ki krasi nedrja Mkl pešat et va. Drugi el kričanjem. Vešča sbeš še upehani aa tleh. mehki ■HI ! CALIFORNIA IfUflT BtCHANGB 1 CALIFORNIA V1NEYAÄDIBTB AMOCIATON JOAQUIN GIOWBMBIPPBE ASSOCIATION » ' » 1 1 h 4—r gi^eii «ai ntiiij IhoTrtM, 3. lU. - vTSA, ' U P.M.) fff.M.) PUIS, 10. okl. • S. da. (sr.M.) UP.ltt FRAME, 17. skt. -14. sat. JrmWÊ ama a amsmm*sem* am m tun. POSESTVO NA PRODAJ Proda ae hiša ss dve dvakrat po 4 eobe in krta: na 914 So. 9th street, ■ kee, Wia., in loto 82x182 nzOi dahy, Wis. Nadalje se proda v Ihanul %l, ls opeke sklene 4 sobmi opeko kriU hiša. Zidan hlevi 8 glave goveje živine, svinjski! 6 prašičev, pod, šupa in drm niča. oetve, ravnini in skupaj. Za*« pojasnila la sa ceno obrniti S osebno sli pismsno as nsal^l John Mfcelčjč, 914 S. 9th % Wis.—(Adv.) Polja je za « mernikov yi i, trsvnlk io gozd. V^jjj RADA K IZVEDELA sa Petra Fišerja, ne vem kam Je pošd še od avgueU 1980 in do danes ss šs ni Javil nič domov. Ne vem aH Je dobil dok» aH ne. Lepo ga prosim, naj se nemudoma javi. Cltatdje prosim, da mi Javijo, ako jp njfan kaj znano, kje se nahaja, sa kar bom zelo hvslešna. Paulina Fi-šsr, P. B. Box 8987, Lowell, Arhk—(Adv.) :;L w Afitirajta za Proa veto! Hm : :' > «a»""—— - —-tt_ - Stara in zaupna prijateljica