Leto LXXHL, ŠL99 I*|flM$aam) mm Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Tn—i ■!! do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a EHn 2.50, od 100 do 300 vrat k Din 3, večji inaeraU petit vrsta Din 4L—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se m UKEDNntTVO Dl OTKAVNISTVO LJUBLJANA, KnaOjev« 31-22, 31-2S, SL-M. » št. 4 m 21-96 Podružnice MARIBOR, Grajski trg ŠL T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon št 05; podružnica uprave: Koeenova uL X telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Moskva popušča 7 ** za voino - enaki Po zadnjih poročilih iz Pariza, Rima in Londona so pri preliminarnih razgovorih v Moskvi našli splošno osnovo za mirovna pogajanja — Optimistična presoja tujih diplomatov v sovjetski prestolnici Pariz, 12. marca. e- Po zanesljivih poročilih, ki so prispela v Pariz, je sovjetska vlada znatno spremenila svoje pogoje, ki jih je predložila Finski, zdi se, da Moskva ni samo opustila svojih zahtev zle-de izročitve Viborga in PeČenge. temveč .le pristala tudi na to. da sovjetske čete zapuste nekatere dele Mannerheimove črte. Rim, 12. marca. e. Po zadnjih vesteh iz Moskve Je že dosežen načelni sporazum v glavnih vprašanjih med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Toda ie še mno?o Dodrobnosti. v katerih se mislienie finskih in sovietskih delegatov znatno razlikuje. Pričakujejo, da bo d rev: izdano službeno do-ročilo o rezultatih pocaianj. London. 12. marca. AA. (Reuter) Izve se. da so pri razgovorih v M os* vi našli splošno osnovo za pogajanja, da na ie treba izdelati mnoge oodrobnosti. Člani finske vlade in finski oarlament so neprestano obveščani o teku razgovorov. Helsinki. 12. marca. s. (Reuter) Snoči so tu ponovno demantirali govorice, kj so se razširile iz Stockholma, da bi bil med sovjetsko in finsko vlado sporazum že dosežen. Zagotavljajo, da so razgovori še v teku in da mora finska delegacija v*ak sklep itak predložiti finskemu parlamentu v odobritev. Helsinki, 12. marca. AA. Po verziiah. ki se uporno širi i o v političnih ^rocih v Helsinkih so naikočliiveiša vprašan i a so-vietsko finskih razgovorov naslednia: 1. vr»ra«3nie železnice, ki teče severnovzhcd-no od Viborsa do sovietske meie. 2. bodoči politični in voini režim na Finskem. 3. vprašanje Hangoia. Helsinki. 12. marca. AA. (Tlavas) Po vesteh, ki so do snoči prispele v Helsinke, finska delegaciia v teku večera še ni zamislila Moskve. Pooblaščeni krogi smatra i o da vesti, ki so se ooiavile v tuiem tisku glede sovietskih zahtev rriso osnovane. V sedanjih razmerah, nravi jo v Helsinkih, je z ozirom na dejstvo, da sovjeti niso sprejeli premirja in da je ta spopad tesno vezan na zadržanje ne samo zapadnih sosedov temveč tudi na zadržanie zaveznikov in Nemci ie. iasno. da problem, kf ga rešuje Finska, presega okvir, ki naj bi bil samo v popravi meje. Snoči so že predvidevali možnost prekinitve pogajanj da bi delesati dobili nova navodila od vlade. Politični krogi v Helsinkih živahno komentirajo Chamberlainovo izjavo v angleškem parlamentu, da bo Finski dana *?sa pomoč, ki jo bo rabila Postavlja se vprašanje ali bo ta obliuba mogla vplivati na razgovore v Moskvi S točk bol m. 12. marca. AA. Posebni poročevalec agencije Štefani v Stockholmu poroča naslednje podrobnosti o razgovorih v Moskvi: Finska vlada in maršal Mannerherm sta podrobno obveščena o sovietskih mirovnih pogojih. To se vidi iz deistva. da so finski delegati takoi do nredaii oogoiev odpotovali ponovno v Helsinke. Tuji diplomatski predstavniki ki so imeli priliko sestati se s finskima delegati v Moskvi, gledajo optimistično na potek razgovorov. Zdi se. da so sovjeti odstopili od prvotne zahteve glede Hangdja in da so se zadovoljili z malimi otoki med Hangojem in Aalandskimi otoki, kar bo vsekakor omogočilo ugoden izid razgovorov. Sovjetski pogoji so kategorični in ne dovoljujejo v tem oziru nobene razprave. Finci morajo ali v celoti sprejeti ali odkloniti pogoje v roku. ki po gotovih obvestilih traja 30 ur. Halje se izve iz dobro obveščenih virov, da je maršal Mannerheim v začetku nasprotoval kakršnimkoli pogajanjem s sovjeti da je pa nazadnje pristal z ozirom na uradno sporočilo, ki ga je finska vlada sprejela od Francije in Anglije, da ne moreta učinkovito prihiteti Finski na pomoč pred Šestimi meseci. Francoska in Anjrl;.fa sta obrazložili finski vladi, zakaj ne moneta priti Finski na pomoč Čez Pečengo. Kako je prišlo do razgovorov LONDON, 12. marca- AA. (Krater) Neka uradna finska oseba v Londonu je sporočila sotrudniku Reuterja. da je bila neposredna zveza med Finsko in sovjetsko Rusijo obnovljena minulo sredo, ko je finska delegacija z Rittijem odpotovala v Moskvo. Dotična oseba ni mogla povedati točnega datuma, kdaj je bil prvi stik med predstavniki Finske in sovjetske vlade in ali je to bilo 20. februarja, k<* je Majski sporočil angleški vladi sovjetske mirovne pogoje. Ta oseba tudi ni mogla sporočiti, ali so bili ti pogoji stvarna osnova, na kateri je bila finska vlada pripravljena začeti razgovore, ker so sovjeti lahko svoje pogoje ob začetku razgovorov spremenili. Na vprašanje ali je finska vlada zahtevala privatno od angleške vlade pomoč zav^eznikov, je dotična oseba odgovorila, da sta sedaj finska in sovjetska vlada v neposredni zvezi, da bi proučili vprašanje ali obstoja osnova za mir. Na kraju je dotična oseba dejala, da je prvi neposredni Stik med sovjetsko in finsko vlado bil v Stockholmu. Svinhofvud v Rimu BERLIN, 12. marca. s. (Ass. Press.) Bivši finski predsednik Svinhufvud je odpotoval v Rim. kjer se bo, kakor poročajo sestal z ministrskim predsednikom Musso-1 in i jem. LONDON. 12. marca. AA. (Havas). Na tukajšnjem finskem poslaništvu izjavljajo, da je bivši predsednik finske republike Svinhufvud bival v Berlinu kot privatna oseba in da finska vlada predhodno ni ničesar vedela o njegovem potovanju v Nemčijo ter da se zaradi tega tudi ni ras-kgvar.jal v imenu finske vlade. Poslanstvo bourbonskega princa AMSTERDAM, 12, marca. AA. (Havas). Na potu v Helsinke je potoval včeraj skozi Amsterdam iz Pariza princ Rene Bour-bon-Parmski. Njemu je maršal Mannerheim zaupal gotovo nalogo v evropskih prestolnicah ter je s tem v zvezi obiskal princ Rim, Pariz in London. Glede pomoči, I ki jo daje inozemstvo Finski, je princ de-i jal: »Lahko vam poved, da daje Francija najučinkovitejšo pomoč Finski in da Anglija stori vse kar more. Princ Bourbon-Parmski jc sodeloval 2 meseca kot pro- \ atovoljec v finski vojni. Spremlja ga danski princ Valdemar. VVASHINGTON. 12. marca. AA. (Havas). Zunanji minister Cordell Hull je na včerajšnjem sprejemu novinarjem izjavil, da ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt ne prisostvuje sovjetsko finskim pogajanjem. Steinhardt se samo po svoji dolžnosti zanima za potek pogajanj. Neviteiki mirovni pogoji Vatikan, 12. marca. AA. »Osservatore Romano« smatra, da so sovjetski ooeoii za sklenitev orem ir j a med Moskvo in Helsinki Dre tirani. List meni. da bi soreiem teh pogojev pomenil kaoitulaciio Finske, ki imel za posledico tudi vojaški poraz. Sovjetske pretenziie. oravi list. so mnogo večje kakor one. proti katerim ie Finska prisiljena boriti se zadnje tri mesece. Sprejeti sovjetske ooeoie bi pomenilo za Finsko izgubiti vojno. To se oa ne sme zgoditi, kaiti finski izgledi na voiaškem poli u nikakor niso slabi. Na drugi strani pa bi skandinavsko iavno mnenje lahko določilo smer za nove dogodke zaradi neviteŠkih mirovnih oogoiev. Finska bi lahko odgovorila na nogo i e uoravičeno /. ne. V tem primeru so zavezniki, kakor je znano, pripravi i en i nuditi Finski vso potrebno pomoč. Sovjetski pritisk na bojišču Po vesteh iz Moskve so sovjetske čete deloma obkolile Viborg Finsko vojno poročilo Helsinki, 12. marca. s. (Finska tel. ag.) Včerajšnie finsko voino poročilo o dogodkih 10. marca pravi: Na kopnem: Na ledu Finskega zaliva so napredovali manjši sovjet A: oddelki, oa so se pozneje umaknili. Ob obalah Viborškega zaliva so sovjetske čete nadaljevale z napadi in so dosegle nekaj manjših uspehov. Med Vibor-gom in Vuoksijem so bili odbit: lokalni sovražni napadi. 6 tankov ie bilo pri tem uničenih. Pri Pakoli. Talankeli in ob reki Tajpale ie naše topništvo ustavilo sovražne napade Drugod na Karel i iski ožini v glavnem topniška aktivnost. Severnovzhodno Ladoškeca iezera ie sovražnik po močni topniški pripravi zasedel neki otok v otočju pri Fitkrranti Sovražni napadi proti Pitkoranti in Uomi so bili odbiti. Pri KollanV.uiu so se boii nadaljevali ves dan. Padlo ie nad 1000 sovražnih voiakov. Pri Kuhmu in Salli so bili odbiti sovražn: napadi. Drugod nič omembe vrednesa. V zraku. Naša letala so nadali evala z izvidniScimi poleti in so ponovno uspešno bombardirala koncentracijo sovražnih čet na kopnem in na ledu Viborškega zaliva Isto tako so napadla sovražne kolone, oddelke vozil in topništvo. Sovražno letalstvo se ie v voinem Dod-ročju udejstvovalo nekoliko živahneje Napadena so bila mesta Rovan emi. K^mijar-ve, Kakisalmi. Petijarvi itd. V zaledju so bili bombardirani kraii med Lahtiiem in Kojvolo ter okolica Hamine. Po notri enih podatkih smo sestrelili v teku dneva 8 sovražnih letal. Sovjetsko porodilo Moskva, 12. marca AA. (DNB) Vojno sporočilo, ki ie bilo cbiavlieno snoči. pravi: Sovjetske čete so končale z obkolitvijo Viborga ter zajedle vzhodni in severni del mesta. Na zapadnem primorju ob Vibor-škem zalivu sovjetske čete uspešno napredujejo. Pri postaji Lojmoli na železniški prosu Suaiervi - Serdoool so bili spopadi pehotnih oddelkov. Sovjetsko letalstvo ie bombardiralo sovražne voine objekte ter sestrelilo pet sovražnih letal. Odmev v severnih državah Na Švedskem ne računajo z motnostjo zavezniške intervencije, vendar pa tako Švedska kakor Norveška pomagata STOCKHOLM, 12. marca, s. (Ass. Press) V vsej Skandinaviji je vzbudila največjo pozornost izjava ministrskega predsednika Chamberlaina, da bosta Anglija in Francija priskočili Finski z vsemi močmi na pomoč, če bosta za to naprošeni. V tukajšnjih političnih krogih pa zaenkrat ne mislijo, da bo do take intervencije res prišlo, temveč domnevajo, da je hotela angleška vlada s to izjavo samo ojačiti stališče finske delegacije v pogajanjih v Moskvi. Na drugi strani je bilo opaženo, da je izjava ministrskega predsednika Chamber-laina vzbudila takoj ostro reakcijo v Nemčiji. Nemški radio je davi dejal, da hočeta Anglija in Francija potegniti nevtralne države v konflikt. Na Švedskem se boje nemških groženj in so prepričani, da bi Nemčija vojaško intervenirala, če bi Švedska in Norveška dovolili prost prehod angleško francoski vojski na Finska STOCKHOLM, 12. marca. s. (Reuter). V podobnem smislu, v kakršnem je objavilo sinoči švedsko poslaništvo v Parizu komunike, je podal pozneje izjavo o švedskem stališču v sovjetsko finskem sporu tudi švedski zunanji minister Giinther. Ponovil je, da švedska vlada v sedanjih mirovnih razgovorih ni pod vzela nobene iniciative. Švedska vlada ni ničesar storila, da bi izvajala pritisk na finsko vlado in tudi ni imela od vsega začetka pogajanj nobenega stika z nemško vlado. Ob nobeni priliki ni prekinila dovoljenja za prevoz vojnega materiala za Finsko skozi Švedsko, temveč nasprotno nudi Finski celo vedno več pomoči, toda samo v Se znanem okviru. STOCKHOLM, 12. mare*, a. (Havas). Po poročilih nizozemskih novinarjev je glavna težava v sovjetsko finskih mirovnih razgovorih vprašanje garancije za sklenjeni mir. To garancijo naj bi po želji Finske dale skandinavske države, ker Finska noče doživeti enake usode, kakor Češkoslovaška po Monakovem. Finska želi, da bi v primeru novih Švedska in Norveška tudi z orožjem stopili na njeno stran. Ravno v tem vprašanju bo torej potrebno, da se položaj temeljito razčisti. Švedsko javno mnenje je odločno proti vsaki novi možnosti sovjetskega napada na severu. OSLO, 12. marca. AA. (Havas). Norveška telegrafska agencija objavlja, da spremlja norveška javnost z največjim zanimanjem vesti, ki prihajajo iz Moskve. Norveški tisk soglasno priznava, da ima Finska po Junaškem odporu pravico, da sama odloča o svoji usodi. Listi pobijajo gotove vesti razširjene v inozemstvu, da vršita Švedska in Norveška pritisk na finsko vlado. »Ar be i ter BI a ded«, glasilo socialistične stranke gleda optimistično na pogajanja, smatra pa da se nI treba vdajati nobenim iluzijam ter mora zato norveški narod nuditi Fincem ie naprej Čim učinkovitejšo pomoč. Norveška socialistična stranka je sprejela resolucijo, v kateri izjavlja, da je ena najvažnejših nalog socialističnega pokreta boriti se za pravičen in trajen mir v Evropi. Socialistična stranka je v borbi, ki se danes vodi v Evropi, za demokracijo in svobodo ter proti diktatorskim sistemom in nasilju. Resolucija se konča s pozivom, naj se nudi Finski Čimprej učinkovita pomoč, pri čemer naj se Norveška uradno drži načel nevtralnosti. BCBUN. 12. marca. A A. (DNB). Nemški tisk komentira izjavo, ki jo je dal predsednik angleške vlade Chamberlain včeraj ▼ spodnjem domu. Angleški predsednik vlade je med drugim dejal, da bosta Anglija in Francija prihiteli z vsemi razpoložljivimi sredstvi na pomoč Finski, ako bi ju Finska za pomoč prosila. Usti ugotavljajo, da predstavlja ta Izjava del zavezniških načrtov za razširitev vojne. »Deutsche Allgemeine Zeitung« je dejstvu, da ju hočeta Anglija in Francija prisiliti k »sodelovanju«, to je, da dovoli prehod angleških in francoskih čet kot nekakih čet Društva narodov čez njeno ozem Ije. London prizna na ta način, da Finska ni zahtevala intervencije zapadnih velesil v njeno korist. Finska še ni pozabila, kaj se je dogodilo Poljski. Ostale skandinavske države se isto tako instinktivno proti-vijo uporabi čl. 16 pakta DN, ker smatrajo, da bi uporaba tega člena imela porazne posledice. Sankcije iz dobe abe-sinske vojne bi bile igrača nasproti vsemu onemu, kar bi se dogodilo v primeru zavezniške intervencije na severu. Angleži naj izvajajo kakršnekoli sklepe. Skandinavske države se bodo vedno zavedale, da je bila Finska zapletena v spopad s sovjetsko Rusijo edino zaradi manevrov Londona. Skandinavske države so sedaj predmet istih načrtov o razširitvi vojne. Angleški premog za Italijo Po vesteh iz Rima bo Anglija dobavljala Italiji svoj premog: Rim, 12 marca. e. Kaže. da se angleško itaiiianski spor glede vprašanja dobave nemškega premoga približuje svoii definitivni rešitvi. V teku včeraišniega dne so tudi zadnje italijanske ladie zapustile angleška kontrolna pristanišča. Na drugi strani na se izve. da ie bil med italijanskim veleposlanikom v Londonu Bastianinijem in zunanjim ministrom lordom HaJ'faxom dosežen sporazum za dobavo angleškega premoga Italiji. Po teh ■»formacijah bo Anglija v bodoče dobavila I tali ti okrog 4 miriione ton svoiesa premoga. V Rimu pravilo, da Italiia ne more vseh svoiih potre bpremoga kriti z uvozom iz Nemčije. Za seda? ie določeno, da bo Italija kupila v Nemčiii okrog 7 miliionov ton nremoga, toda v Rimu ne skrivaio tehničnih težav, na katere bi naletel prevoz ta*«-dh množin premoga. To vprašanje še ni rešeno in bo predmet razgovorov, ki jih bo vodil šef nemške treovinske delegacije dr. Clodius v Rimu. Welles v Londonu London. 12. marca- s. (Reuter) Po avdi-enci v Buckinehamski palači ie oosetil ameriški državni podtajnik Sumner Wel-Ies sinoči ministrskega predsednika Chamberlaina v njegovem kabinetu. Razgovor med obema državnikoma ie trajal skoraj dve uri. Navzoča sta bila tudi zunanji minister Halifax in ameriški poslanik Kennedv. O razgovoru ni bilo izdano nobeno oficielno poročilo. Posvetovanja turške vlade Ankara. 12. marca. e. Turška vlada ie poklicala več diplomatskih predstavnikov iz inozemstva, ki bodo poročali vladi o mednarodnem položaju. Turška veleposlanika v Rimu in Sofni ki sta se mudila osem dni v Ankari, sta odpotovala snoči iz turške prestolnice. Za danes pričakujejo prihod turškega veleposlanika iz Bukarešte, še ta teden pa prispe tud: turški veleposlanik iz Moskve. Ankara, 12. marca -s. (Reuter) Včeraj ie bila seia vrhovnega turškega obrambnega sveta. Po seji ie bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da ie bilo proučeno stanje turške obrambe in je bilo ugotovljeno, da ie stanje zadovoljivo. Vojna na morju London, 12. marca. s. (Reuter) Včeraj sta zapet zadeli na mine dve nevtralni ladji. 2300 tonski nizozemski trgovinski rjarnik »Amor« je zadel na mino v bližini nizozemske obale in se potopil. Posadko 30 mož je resila neka irska ladja na obalo. Ob južni angl^ki obali je zadel na mino 2800 tonski grški paznik >Nlntos«. Ladja se še ni potonila in io sedai skušajo vlačilci spraviti v luko. Včeraj ponoči se je potopil v Kanalu 5700 tonski angleški parnik »Član Stuart« iz Glasgowa, m sicer zaradi trčenja z neko drugo ladjo. Vse posadka 75 mož je rešena. Neka svetilna ladja, ki je nameščena 50 km od norfolSke obale, ie iavila. da je bila v noči od ponedeljka na torek dvakrat napayioivi od nemških letal. Letala so imela prižgane nauigacilake luči in so vrgla 18 bomb. ne da bi povzročila škodo. in Niemei 13. marca. AA. (Havas) Agencija Pat poroča, da so v okolici Slonima na Poljskem sovjetske oblasti odredile, da se začne kopati prekop, ki naj bi aooiil Dnie-z NJemenom. Sovjeti uporabljajo sa 3S.SSt noUskih delavcev. U me~ kvljasi pfMhao dalo. Prekop, či-dobona bo 500 km, mota biti gotov 1ML Ix notranje politike MINISTER TOMU) O NACIONALNEM POSLANSTVU SOKOLSTVA Minister za telesno vzgojo naroda Jev-rem Tomić j** podal o sokolstvu naslednjo izjavo: Kakor vam je znano, je prišlo \ zadnjih mesecih do neke reakcije proti delu so-kolskih organizacij v nekaterih krajih. Popolnoma novi politični kurs po sporazumu je s svojim liberalnim in demokratskim stališčem omogočil, da pridejo do izraza vsa mišljenja in vsa razpoloženja. Pri tem razvoju dogodkov je bila večkrat napačno interpretirana akcija in vloga sokolskih organizacij, katerih delo je neopravičeno v zvezi z minulimi režimi. To zmoto je bilo treba odstraniti prav tako kakor vse prejšnje neumestne, škodljive in na srečo osamljene poskuse pocdinlh političnih ljudi, da s«' sokolstvo izrabi v politične namene. Na žalost se je medtem zgodilo nekoliko incidentov. Ugotovi jeno je, da so hili ti incidenti ali rezultat čisto lokalnih odnosov ali delo spretne propagande onih ekstremnih in skrajno šovinističnih elementov, ki jim delo narodnega sporazuma ne gre v račun. Posebej moram poudariti, da si nihče ni želel teh incidentov, ker niso v skladu z duhom sporazuma, ki predstavlja načelo enakosti in enakopravnosti. Ker so sokolske organizacije po ti«-janjili ljudi, katerih istovetnost ni ugotovljena, utrpele znatno škodo, sem stavil ministrskemu svetu predlog, da se ta škoda po možnost popravi. Moj predlog so sprejeli vsi člani kr. vlade in je bilo sklenjeno, da se sokolskemu savezu nakaže pomoč v znesku 500.000 din. To pomoč bodo dobil«* one sokolske organizacije, ki so utrpele škodo, pa oblast ni mogla izslediti krivcev. O reviziji zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije je izjavil minister, da nihče v vladi ne dela na to, da bi se delo sokol-stva omejilo ali celo onemogočilo. Nasprotno, je dejal minister, želi se, da sokolstvo nadaljuje svoje nacionalno poslanstvo. Zato naj sokolstvo nadaljuje svoje delo edino tn izključno v znaku velikih tradicij in naj izloči iz svojih vrst vse ono, kar bi oviralo njegovo delo. O nameravanih reformah je izjavil, da bodo sokolstvu pripomogle k izpolnitvi njegovih velikih nalog. Odbor ministrov, v katerem je tudi vojni minister general Ne-dič, bo predložil te reforme, da se odstranijo vsi razlogi, ki ovirajo pravilno delovanje sokolskih organizacij. Glavno načelo, ki bo tudi v bodoče ostalo kot glavna osnovna nit sokolske organizacije je, da ostane sokolstvo v svoji aktivnosti in v svojih nacionalnih prizadevanjih brezpogojno izven slehernega političnega vpliva. Sicer se je pa to načelo že doslej v glavnem spoštovalo v našem sokolstvu, Id je bilo, eno izmed važnih nosilcev nafte nacionalne misli in naših skupnih nacionalnih stremljenj. Od prvega dne sem * posebno pozornostjo in interesom spremljal delo sokolskih organizacij ter jim nudil podporo pri vseh koristnih delih. Prav tako pa morem reči, da sem z druge strani vedno našel popolno razumevanje in iskreno sodelovanje vseh sokolskih predstavnikov, posebno namestnika prvega starešine Sokola Belajčlča, Sokoli so torej lahko prepričani, da bom kot resorni minister sodeloval z njimi tudi o priliki novih reform ter bom skrbel, da dostojanstvo Sokola nikakor ne pride v vprašanje. Svoje i«jave je zaključil minister TormV % ugotovitvijo, da je delo Sokolov nmšim priznanje tudi na najvišjem mestu. FINANČNO VPRAŠANJE BANOVINE HRVATSKE Snoči je odpotoval v Beograd predstojnik finančnega oddelka banske oblasti dr* Franolič. Njegovo potovanje je v zvezi a aktualnimi vprašanji financ banovine Hrvatske, o kateri »Hrvatski dnevnik« objavlja naslednje zanimive informacije: Dne 31. marca bo potekel proračun na področje banovine Hrvatske kakor tudi rok uredbe o prenosu kreditov na banovino Hrvatsko, Pred nekaj dnevi so bili določeni zastopniki s hrvatske strani in s strani predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča ca pogajanja o sklenitvi finančne pogodbe. Ker obsega finančna nagodba kompleks problemov, ki jih ni mogoče rešiti v kratkem času do 1. aprila, se dotlej tudi ne bo mogla skleniti finančna nagodba. Ker je finančna nagodba pogoj za prvi proračun banovine Hrvatske, se redni proračun banovine Hrvatske ne bo mogel uveljaviti v rednem roku. Zato bo banska oblast izdelala proračunske dvanajstine. Ker banovina Hrvatska se nI imela svojega proračuna, se z dvanajsti nami ne more podaljšati stari proračun, temveč ae bode izdelale samostojne dvanajstine. Uvel javljen je dvanajstin bo pomembno toliko, ker bo Imela banovina Hrvatska od L aprila enotno finančno področje z enotnimi dohodki, d očim je toneta doslej banska oblast dohodke, določene z raznimi proraČunL DVE »PRAVDI« V SARAJEVU Državno tožilstvo v Sarajevo je prejeli prijavi za izdajanje dveh novih tednikov s imenom »Pravda«. Prvega bi Izdajal dr. Sefldja Behmen, dragega pa dr. Dftafer Knlenovič. Oba tednika sta ie postavljeno In čakata samo se na odločitev državnega tožilstva. Kakor znano, je bila v časa parlamentarnega življenja v nafti državi »Pravda« službeno glasilo Jugoslovenske muslimanske organizacije In dr. Behmen ML da je on lastnik lista kot bival Slan vodstvu JMO. Nasprotno pa zatrjuje dr. Ktitenovto, da je on kot politični vodja podedoval vse prevtee tudi do Stran 2 >SLOVENJ&Pa.J3A.*GLXWtoT«k, i2rmvc» uho. stev. 59 Stališče Italije ostane nespremenjeno Po rimskih informacijah |e Ribbeatrop izročil MuMoUnlja iftovc Hitlerjeve predloge za predsednika Roosevelta — Tudi njegova avdienca pri papežu je bila v zvezi z nemško „mirovno ofemzurvo" Rim. 12. marca e Nemški zunanii -minister RibbentroD ie snoč: do banketu, k; sa ie nriredil njemu na čast Burianii minister groT Cianu. odpotoval iz Rima. Na železniški postaji so se po lovili od njega grof Ciano. tajnik fašistične stranke minister za kulturo, prosvetni minister, ma-džaiv'.ci.. poslanik ter druge ugledne italijanske :n nemške osebnosti O Ribbentro-povih razgovorih v Rimn ie bilo izdano naslednje službeno obvesr.lo: V prisotnosti grofa Ciana in nemškega veleposlanika v Rimu Mackerrsena. ie du-ce v palači ^Venezia* soreiel nemškeea zunanjega ministra Ribbentrooa. Razgovor se je v- dil v nniorisrčnei~erh "Ionu in ie traial poldrugo uro. Razsovori so se nanašal: na Droučcvanie mednarodneea oo-ložaia. ter so se vod:l: v duhu in okviru zveznega pakta in obstoječega sporazuma meri Italijo in Nemčijo Rim, 12. marca s (Reuter) Rimski radio pravi v Svoji aneleski oddaii da na' podlagi razgovorov k: jih ie imel zunanji minister Ribbentron v Rimu. ni pričakovati nobene nenadne spremembe stališča Italije. Nemško italijanski odnošaji in obveznosti so ostali nespremenjeni. Rim. 12, marca e.-Glede na obisk nemškega zunanjega- ministra Ribbentrooa v Rimu poudarjajo v nolitičnih krogih, da ni šlo za jasno opredelitev Italije, temveč so hoteli Ic poudariti istovetnost stališč med obema vladama glede na italijansko zadržanje nasproti vojni v Evropi. Italija in Nemčija zastopata popolnoma identični stališči, da mora oboroženi spopad ostati v dosedanjih meiah. Nemčiia ie potemtakem popolnoma razumela odločitev rimske vlade, da ostane Italiia vsai za sedai izven spopada in se ie nreoričala. da prav to stališče Dreprečuie možnost novih bo-všč. NemčJia odobrava stališče Italije, ker ve. da bi vstop Italije v voino nudil novo možnost" zaveži * tm za še večje obkro-ževan.ie Nemci ie s severa in iugovzhoda Evrope. Minister Ribbentrop je imel pri tem obisku delikatno nalogo. Videl je namreč zadnjo možnost za mirovno rešitev, sedanjega spora. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih krogih, je prinesel s seboj nekaj preOlogov v tem smislu in jih izroči! Mussoliniju in papežu, kar spravljajo v zvezo s potovanjem Sumner VVelle^a po Evropi. Sumner VTelles se vrača v četrtek v Rim in po mišljenju italijanskih krogov naj bi mu Mussolini izroči! te nem: sk« predloge, da jih on potem predloži predsedniku RooSeveltu. Glede predlogov samih se v dobrn informiranih krogih izve da vsebujejo naslednja tri točke: Svo- Tf1 bodo Poljske, svobodo Ceske in avtonomijo Avstrije pod protektoratom Nemčije. To tukajšnjih informacijah bi Hitler želel, da Mussolini ponovno pod vzame iniciativo za dosego miru Toda Rim ln Berlin sta složna v tem. da bi ie ta poiskus lahko ponovil le tedaj, ie bi bili iicledJ, da se vse tri vojujoče »e stranke strinjajo vsaj v nekaterih točkah. V tukajšnjih krogih tudi poudarjajo, da so mirovni predlogi ministra Ribbentrooa posledica intervencije ameriškega predsednika Roosevelta. Nemčiia in Italiia ne bosta sedai niti v bodočnosti želeli, da b: se poslabšali odnošaji z Zedinjenimi državami.. Ribben-tropov obisk pri papežu smatrajo v tukajšnjih krogih kot nemško iniciativo .za mir. Po odhodu iz Vatikana ie bil Ribberr-rop zelo rešen, kar Priča o pomembnosti • razgovorov, ki jih ie imel s papežem. V Rimu smatrajo, da sedai Prehaia voina v Evropi v dnigo fazo. Prvi nemški komentarji BERLIN, 12. marca. AA. Nemški tisk objavlja na prvi strani končno sporočilo o nemško italijanskih razgovorih v Rimu. £ i > . -,- - »Berliner Lokal Anzeiger« pravi: Sestanek v Rimu dokazuje neprekinjeno nega ude j stvovanj a oglede evropskih problemov. Že samo 'to zadostuje, da se vidi" politični pomen rimskih razgovorov ter neumestno pisanje gotovega tujega tiska London in Pariz se zelo varata če mislita, da bo«t». Nemčija in Italija dovolili, da b zapadni velesili irnlivali- na njune sklepe. Rimski razgovori, so ponovno potrditi, da edino vladi v Rimu in Berlinu odločata o smeri italijansko nemškega sodelovanja. »Berliner Borsen Zeitung« pravi: Resni politični dogodki, ki so se dogodili med tem in prejšnjim sestankom nemških in italijanskih političnih vodij, so dokazali kako močna je os Rim-^Berlin. Nemški zunanji minister Ribbentrop -in italijanski- predsednik vlade Mussolini sta. razpravi-]ala o. političnih-dogodkih: V,-Londonu in. Parizu niso zadovoljni s tem sestankom. Os Je imuna proti vsam*tem napaddhv ki so posledica nervoze' in razočaranja. - Normalna manifestacija Budimpešta, 12.' marca. AA. (Štefani) Madžarski -tisk* prinaša obrtna poročila o_RibbentropovemTbivariju V Rimu ter ha- " "glasa, da je to samb normalna* manifesta--cija italijansko nemSklh odnosajev. Ma*-džarski listi naglašajo, da iz dneva v_ dan jača Italija svoj mednarodni ugled in da italijanska vlada z največjo pozornostjo funkcioniranje osi. V Rimu so bili nemški j spremlja evropske dogodke. Pri tem dela delegati ne samo prisrčno sprejeti, tem- vsestransko za ohranitev miru v driavah,. več so našli tam tudi močan duh fašistič- ki jih vojni požar Se-ni dosegel. Gospodarska posvetovanja v Rimu Gre predvsem za pošiljanje nemškega premoga Italiji — Nemška prizadevanja za gospodarsko sodelovanje med Italijo in sovjeti kinj in kmečkih dekel, 4 sobarice ter po 1 natakarica in poetreznica. —c 1. »tmr^Ti eni koncert združenih orkestrov celjske Glasbene Matice ln godbe 39. pp. se bo pričal drevi ob 20. v celjskem gledališču. Dirigirala bosta ravnatelj cesjske Glasbene Matice gosp. Karle Sancin in kapelnik godbe 39. pp. g. Pero Fabijanovič. Za koncert, ki bo v znaime nju 201etnicp obstoja in delovanja Glasbene Matice v Celju ter bo gotovo nudil rlobok umetniški užitek, vlada živahno zanimanje. —c Napad in nesreča. V nedeljo j« neki prekupčevalec z sivino v prepiru zabodel 201etnega dninarja Franca Naglica z Lju-bečne pri Celju z nožem v desno ramo. V soboto je 361etni delavec Rudolf Fajn iz Zavodne pri Celju udarj v neJki gostilni z levo roko po Sipi in 30 zdTObil, pri čemer si je prerekal levo zapestje. PoSfc'viova.n-ca s»e sdravlta v celjski bolnici. Iz Krškega Rim, 12. marca. s. (Havas) Dejstvo, da ie po odhodu zunanjesa' ministra' Ribbentrooa ostal v Rimu še dr.' Clodius z več nemškimi gospodarskimi izvedenci, kaže. da so bila ob priliki Ribbentropoveea obiska v Rimu v razpravi predvsem vprašanja gospodarskega značaja, čeprav ie bila nova nemško italijanska trgovinska pogodba šele nedavno podpisana. Verjetno ie bilo proučeno vprašanje pošiljanja nemškega premoga v Italijo. Ker. je z uvedbo angleške kontrabandne kontrole onemogočen nadali ni "prevoz . po morju mora/ Italiia iskati- novihmožnosti-, kako bi:se-založila s premogom. Zato ie bila .nair brže v Rimu proučevana možnost večiih pošiljk po železnicah predvsem preko Brenneria. • Morda je nadaljnje, bfvajoije . nemških gospodarskih strokovnjakov . v. Rimu v zvezi z nemškim prizadevanjem za zbliža-: nje med Italijo ih .sovjetsko Rusijo, V tetn oziru se širijo. gotove govorice Naibrže bi Nemčiia vsai del blaga ki ea uvaža iz. sovjetske Rusije rada prejemala po morski poti preko. Bospora in Sredozemskiega. morja, ker so železniške zveze med Nemčijo in sovjetsko Rusiio Domjanikljive in. preobremenjene. V zvezi s tem je bilo posebno opaženo, da sta nemško in sovietsko 'poslaništvo v Rimu ob prliki- Ribbentro-poveea bivania v Rimu vzdrževali stalen kontakt. Se., sinoči po.^.odhodu, zunanjega ministra Ribberitrooa'Rima'se ie nemški rx>sTanikf'Macke;rIšen naravnost.s kolodvora odpel ial v šovlefskb "poslarrištvo. Več bencina zahtevajo lastniki motornih vozil na Gorenjskem Kranj, 12. marca -V nedeljo dopoldne so se zbrali v .pro-storili hotela .Evrope<: na poziv I. gorenj, motokluba številni lastniki motornih vozil, ki so odločno zahtevali, da se s sličnimi akcijami pojasni merodajnim oblastem težko stanje lastnikov motornih vozil, ki jim je z novo uredbo o prodaji tekočih goriv onemogočeno nadaljne vzdrževanje vozil in v zvezi s tem opravlanje poklica. Kako težko so z novo uredbo o tekočih gorivih prizadeti zlasti tudi gorenjski lastniki motornih vozil in drugi krogi, ki imajo posredno ali direktno opravit s tekočimi gorivi, kaže številna udeležba samih lastnikov vozil in številnih zastopnikov najrazličnejših društev od Tujskoprometnega. avtoprevozništev. avtotaksijev in mehanikov do obrtnikov. Zastopani pa so bili tudi maloprodajalci s tekočimi gorivi, Touring-klub i. t. d. Sestanek ej vodil predsednik I. gorenj, motokluba g, "VVitzman, ki je v uvodu obrazložil namen tega sestanka. Iz številnih obširnih referatov je bilo razvidno stvarno stanje lastnikov motornih vozil. Ugotovljeno je bilo, da J£ z novo uredbo o prodaji tekočih goriv postalo motorno vozilo neracinaln. V zvezi s tem pa so prizadeti. tudi vsi drugi krogi, ki zaradi splošnega zastoja v gospodarstvu itak' že trpijo in bi bih" znovO'Uredbo povsem Vtrli^ ceni. . ' . .... ". Nas list je že ponovno pisal o škodljivih posledicah omejitve v prodaji tekočih goriv in ej javnost že dovolj poučena p, ozadju omejevanja. Vsi zborovale! so bili edini, da je zaradi nevzdržnega stanja treba Be£ nadalje sklicevati protestne sestanke .tako; pa Gorenjskem kot vdrugih krajih in .da je treba Čim preje doseči, da se onemo^ gočijo oni, ki zaradi osebnega dobička zavirajo .nemoteno poslovanje v mo.tornenr prometu, obenem, pa odjedajo kruh tudi našim ljudem, ki zaradi zapostavljanja ne morejo tekmovati, ž inozemci. Zbdrovalci so enoglasno sprejeli spomenico, namenjeno oblastem, v kateri zahtevajo spremembo nove uredbe, na podlagi vprasalnih" pol pa se bo sestavila statistika, ki bo prikazala verno sliko potreb lastnikov motornih vozil. Z željo, da .bodo oblastva upoštevala zahteve in zaščitila lastnike mo-. I tociklov ln avtomobilov "in podprla moto-' rizacijo, ki je v razvoju, je bilo Zborovanje ! zaključeno- Iz Legije koroških borcev Skopice pri Krškem, 10. marca V nedeljo'10. marca se je vršil ustanovni občni zbor krajevne postojanke Legije koroških borcev v Skopicah. Občnega zbora se je udeležilo članstvo v lepem številu, ter z zanimanjem poslušalo izvajanja pripravljalnega odbora. Tega zbora se je udeležil tudi delegat glavnega odbora Legije koroških borcev iz Ljubljane tov. Pire Drago. Po pozdravu tovariša predsednika so se prečitala pravila, ki so bila enoglasno sprejeta. Pripravljalnemu odoboru se je dala razrešili ca, nakar je bila izvoljena nova uprava krajevne postojanke s predsednikom tovarišem Zorkom na čelu. Delegat glavnega odbora je podal poročilo o delu Legije koroških borcev ter pozval članstvo na skupno, smrtno delo za dosego naših ciljev. Tudi njegova izvajanja so navzoči tovariši z odobravanjef vzeli na znanje. Pri slučajnostih so se oglašali posamezni člani za informacije glede naših društvenih zadev, kar jim je navzoči delegat pojasnil. Lepo uspeli občni zbor je tov. predr sednik zaključil s pozivom, da bi člani sodelovali z novo izvoljeno upravo, ki bo vedno stremela za tem, da bi bili člani zadovoljni ter dosegli ono, kar jim pripada. Zagorje ob Savi, 10. marca Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Litiji je priredila vnedeljo za svoje članstvo v Zagorju ob Savi lepo uspel članski sestanek, katerega je vodil tajnik tov. Joško Beranič iz Litije. Številno članstvo je zveseljem pozdravilo v svoji sredi zastopnika glavnega odbora iz Ljubljane, tov. Kristina, ki je navzočim borcem v poldrugournem govoru raztolmačil delo glavnega odbora, očital cilje, za katere se Legija bori, pred vsem pa poudaril potrebo po clm tesnejšem sodelovanju ter se pri tem dotaknil tudi raznih zelo perečih zadev socijalne narave. Posebna zahteva Legije je, da tako oblasti kot tudi zasebna Industrija ter obrt zaposlujeta prvenstveno bivSe borce, katerih se danes branijo, £eš, d« so prestari za delo. V dokaz, da temu ni tako. govore že dejstva, da so v mnogih obratih delavci, ki delajo nepretrgo-Je 30, 40, W te tudi še več let. Ako albko opravljajo- svoj posel v zadovoljstvo taliko let, kako naj tega dela-ne bi opravljal oni, ki ej kornaj prekoračil 40. leto svoje starosti. Članstvo je izrazilo željo, da se še večkrat sestane, kar se bo tudi upoštevalo, ker le se na ta način lahko doseže res trdna vez med glavno upravo in član« stvom. Nepojasnjena tatvina Skof ja Loka, 8. marca Soproga škofjeloškega zdravnika g*L Ela Romanova je odpotovala v ponedeljek 6oelo dobijo 4 hlapci, 4 krojaška pomočnika, 1 mizarski pomoftiflr, 10 kuharic, Pp 6 ftluz- . — Roditeljski sestanek. Te dni se je vršil v ljudski šoli v Krškem roditeljski sestanek, katerega so se udeležili poleg celokupnega učiteljstva tudi . v precejšnjem -številu starši.- Pon uvodni besedi, upravitelja šole g. HrovaSa je povzela besedo gdc. Škerletova, kr je imela zelo zanimivo in 'poučno predavanje o sodelovanju med šolo in starši ter o vzgoji naše mladine. Predavateljica je svoje predavanje, ki je prav v današnjih časih tako aktualno, res stroki vnjaške pripravila, tako da ni čuda, da so se ji-posamič prihajale po predavanju zahvaljevat matere naše mladine s prošnjo', da bi priredila šola čim več sličnih predavanj v tekočem letu. Naj ji bodo te prošnje največje priznanje ki ga je v polni meri rudi zasihižila, -ter tako vsaj nekoliko poplačan trud za njeno delo za mladino. Za predavanje je' vtadalo veliko zanimanje in je biia udeležba izredno velika. Naj b! šola, sedaj ko je led že prebit, ptiredi-.la še več takih predavanj, ki bi bila po prvem uspehu še bolj obiskana in bi mnogo pripomogla k vzgoji mladine. , — A,Tov grob V krški bolnici je umrla £ospa Valantova, soproga upokojenega orožn narednika. Pokojnica je bila splošno znana in priljubljena Vse svoje otroke je vzgoiila. v zavedne Sokole in Jugo-sicvene. Blago pokujoico- bomo ohranili v trajnem spominu. žalujoči rodbini naše C-loboko so žal je, . — Potresni sunki v Krškem. V soboto zjutraj nekaj minut pred šesto so se zazibala tla tudi v spt»dnjem Posavju ter je potresni val precej dolgo trajal in bil tudi precej močan, tako da so se vsi viseči predmeti močno gugali. lažji pa poskakovali. Prvemu rahlemu sunku je sledil dru-"gj močnejši, a tretji, ki je trajal kake -tri sekunde, je bil tako močan, da so ponekod starši budili že otroke. Posebno se je čutil tretji sunek v Kostanjevici. Potresni val je prihajal od vzhoda Snežne razmere Poročilo Tnjskoprometn,1b. zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS 12. MARCA 1940. Kranjska g°fa 810 m: -—6, barometer pa" da, jasno, mirno. 30": eni ' snega, šren •' Krniea: 150 cm snega sren , Podkoren 800 m: —4=, jasno, 36; cm snega. sren Pokljuka' 1300 m: —4, jasno, mirno, to cm snejra, sren' Radovljica 470 m: 0, jasno, mirno, 20 cm snega, sren Bohinj-Sv. Janez 5S0 m: 0, jasno, mirno. 60 cm snega, prisojno južen, osojno sren Sohinj-Zlatorog 530 m: 0, jasno, 50 cm snega, osrenjen Dom na Komni 1520 m: —3, jasno, 1225 cm snega, osrenjen Triglavska jezera: 4, jasno, 140 cm snega deloma srenec Dom na Krvavcu 1700 m; —4, jasno, SO cm snega, osrenjen Koča na Veliki planini 1558 m: —3, jasno, 50 cm snega, osrenjen S od ružica 550 m: 9, jasno, 33 cm snega, južen, prisojno zelo kopno polževo 620 m: 3, jasno. 10 cm snega, prisojno kopno, osojno južen Sen j or jev dom 1522 m: —5. jasno, mirno. 70 cm snega, osojno srež Peca 1654 m: —3, jasno, mirno, 70 cm snega, osojno srež mestu ugotoviti, da so gorenjski klubi pravilno razumeli takratni nas nastop, kakor nas tudi veseli, da so skoro val tekmovalci razumeli in poslušali svojo prvo nadrejeno instanco. O ćelu > Ili rije« na Gorenjskem smo že govorili. Be enkrat poudarjamo, da ceni-:no vse njihove naprave, nasprotno smo pa njih. delo med mladino kritizirali že na zadnji skupščini JZSS-a, toda na žalost JZSS do danes ni ukrenil v tej smeri se ničesar! Mislimo, da je dovolj, če navedemo, da so izstopili iz GZSP &e SK Lesce, SK Rateče-Planica, Sokolsko društvo Javornik, ker so vsi njihovi tekmovalci šli k Iliriji. Naša podzveza se je torej upravičeno postavila na stališče, da tega ne bo več copustila, Gorenjci tudi dobro vemo, kje so bili vzgojeni tekmovalci Knapp. Kerštajn, Petrič, Zupan Ivan, Sporn. brata Muleja, Kralj, Legat in dru-sri. s katerimi se je in se še bo Ilirija toliko ponašala. Mislimo, da smo s tem zadevo dokončno zaključili, čeprav vemo, da bomo prav zaradi tega napadeni še od mnogih strani, bodisi upravičeno ali neupravičeno. — Uprava GZSP. SPORT še en odgovor Gorenjska zimsko Športna podzvOza na Jesenicah nam pise: Ker je zadeva o prepovedi nastopa tekmovalcev GZSP na prireditvi v Planici dvignila toliko prahu, prosimo, da objavite naslednje vrstice, ki naj dokončno res zaključijo to polemiko. Ugotoviti imamo še naslednje: Ponovno smo bili obveščeni, da SK Bratstvo ni nikdar prejel nobenega dopisa od SK Ilirije, dasi ga omenjeni klub citira v zadnjem časopisnem članku. Ne vemo, zakaj naj bi se izgubil prav ta dopis SK Ilirije? Tehnični odbor JZSSa je sklepal o izpre-membi termina že 30. I. t. 1. in enostavno sklenil, da se izprememba cJDbri ne glede na to, kaj misM o tem SK Bratstvo oziroma GZSP. O tem sklepu ni JZSS obvestil nikogar, dočim je SK Ilirija — po njeni trditvi — prisila Bratstvo teden dni pozneje, naj svojo prireditev enostavno preloži. Poudarjamo, da nikdar ne bomo dopustili, da bi se v okrilju GZSP forsira! katerikoli klub, ki ni včlanjen v naši pod-zvezL Glede razpisa Bratstva je res. da je bil nekoliko kasno ob j a vi jer v časopisih, res pa je tudi, da je bil termin odobren že pri eestavl koledarja. Zakaj JZSS dela potem v začetku sezone take koledarje, ko premika pozneje termine po mili volti v tem primeru v fikodo Bratstva Res je tudi, da je bil razpis Bratstva pravočasno predložen na seji uprave GZSP in slednjič je res. da je bil vsem klubom dovolj zgodaj razposlan, tako da bi lahko nastopili vsi klubi in tekmovalci JZSSa, ki so včlanjeni tudd v klubih ljubljanske podzveze, saj je znano, da veČina alpskih tekmovalcev LZSP stalno živi na Gorenjskem. Da bi se pa tekme na Markijevi planini udeležili tudi tekmovalci Iz drugih podzvez je pa zelo malo verjetno, saj se niso udeležili niti tako uspele prireditve v Planici, kjer je bila mednarodna udeležba... Res je, da je dobil Lukanc dve brzojavki, in Zvan pismo, nd pa res, da bi jUi poslala GZSP temveč je res, da sta jih po-I slala njihova kluba SK Tržič in ASK Go- | ' lenjec Veaeli dm, d» lunvoo na tom $&q(e* je bilo razmeroma uspešno. Tajnica društva gdč Lina Fettlchov* je poročala, da je društvo med železničarji v teku zadnjih let vzbudilo zasluženo pozornost. Članstvo se z veseljem ln zaupanjem obrača, na odbor, ki je pridobival nove člane, nabiral prispevke za letovanje na morju in propagiral lepoto naših kraje -ob morju. Kljub Številnim upokojitvam Je ostalo članstvo na isti višini. Društvo ima zdaj 1010 članov. Manjši uspeh je imelo prizadevanje, da bi pritegnili v krajevni odbor JeleTni^arske JS železriičarje s postaj, kjer ni krajevnih odborov JS. to so večinoma dolenjske postaje. Vsak od marljivih odbornikov zastopa po eno službeno edinko 3elo Je uspelo letovanje na morju 5 skupino 15 dečkov in 15 deklic katera sta vodila drugi tajnik g. Skubie in gor Rtlda županič. Obe skupini sta letovali v Bakareu. Med letom je tajni&vo izdalo 39 članskih izkaznic. Članstvo v v« večjem številu obiskuje morje le se rado ustavila v domovih JS. Odbor je organiziral propagandni izlet na morje večto deeo Skupino je vodu inž ozvaia s pomoto gdč. Osredkarje^-e in gdč. **ettiehove *er g. Rada Ozvalda Potovanie i« trajalo Ses* dni gpOTomgjq so z odobravanjem sprejeli rxjročilo marljive rdč. tajale«, nakar sta poročala narnestnik blagajnika g. Janez Kosir in za nadzorni odbor g_ Nace Irkič. ki je predlagal razreenieo vsemu odboru. Predlog je bil soglasno sprejet. Pred volitvami je predsednikov namestnik g mž. Dekleva sporočil zborovalcean pozdrave zadržanega predsednika direktorja in* Kavčiča, nato pa sta zborovalce pozdrava sa krajevni odbor JS Ljubljana mati'-a g. polkovnik Viktor Kristan m 79 oblastni odbor ter za odbor PJS g. Vik+or Pirnat. Čestitala sta odbora k uspehu in spregrv varila izpodbudne besede, katere so zborovalei vseli z odobravanjem na znanje Prt volitvah je hO za predsednika ponovno izvoljen direktor inž Rudolf Kavčič z dosedanjim 1 in nekaterimi novimi odborniki. Odbor je izrekel posebno zahvalo Vinici gdč- Fettichevi. ki je duša društva, in bivšemu blagajniku g. ^ipantcu. ki je vzorno vodU blagajno od ustanovitve 'Ir-iS+v«? ^o svoje upokojit Lep pevski koncert na Jesenicah Oh"-.- koncerta pevskega društva „Sava" je bil rekorden Jesenice. 11. marca. Fe\-sko društvo -•■Sav.i-i na Jesenicah je priredilo v nedeljo zvečer v Soko^kem domu na Jesenicah pevski koncert, ki je v ^^ak^m po^l^ij do?crc' ^'^j namen. Velika -sok^l.-k^ H- -M/an.q - z^^vi.io 1*^ bila nabito poln3 občinstva ?o pevci in prijatelj lep^ posml iz v?**?* revirja. Med neštetimi delavci nameščenci, trgovci in obrtniki so bUe navzoče Hidi vidne osebnosti jeseniškega gospodarskega in kulturnega življenja. Takegra obiska in uspeha m doslej doseglo še nobeno domače pevsko društvo. Podobno udeležbo je tmela pred desetletjem ljubljanska Glasbena Matica in r^r*>d l»^rj Trboveljski slavčki na koncertu Spored je bil zelo bogat in pester. Na> ^opfi je moški zbor. kvartet, olctet in so-listinj] s-dč Pavla Frlanova in jrdo. A Ima Jeramova. Izvajale so se skladbe A.da.rnJča. Aijaža. Gerbiča. Jereba. Juvanra. Mašeka, Mirka. K^rnjaka. FrejTlja, Tpavca Chopina. Dvofaka. Rubcnsrteina. in Iv. pl. Zajca. Zbor šteje okoli 35 dobro izvežbanih pevcev, ki imajo za seboj dolgoletno pevsko šolo Med njimi močno prevladujejo basisti in ripkaj izbornih solistom-. Zbor je vodil pevovodja g. Martin .Temm. Koncert je otvoril moški zbor z Adamičevo »Zdravico«. Sledila je Mirkova ^Na trgue, zatem pn vočno lepa Jerebova >R tako uSjrala občinstvo, da jo morali pevci pono\itl. Tudi ostali del sporeda 7^ Hi odlično izveden. Silno je ug-aiai- Pregljeva »Ko sem lani tod j[ mimo Bal«, ki 10 ie oilnel kvartet, ln kpt- i ntakov-^ koroške narodne pesmi, katej-e ie I izvajal oktet m M so zaključile prvi del sporeda. Do\rršeno sta izvedli svoj neJahki spored solistinji gdč. Frlanova ln Jeramo-va, katerima je predsodnik >Savoc, g. Kan-dare Lzročil dva šopka nageljnov, pevo-vodji g. Martinu Jeramu pe krasen lovomJew venee. V drugem delu sporeda je moSki zbor zapel štiri pesmi, med katerimi je najbolj ugajala Zajčeva »Slava delu*. Zatem so se zbrali na odru vsi sodelujoči. Zastopnik ljubljanske pevske župe g. Albin L#ajovic je spregovoril občinstvu in pevcem neka i lepih besed, v katerih je orisal delo in uspehe slovenskih pevcev v dobi narodnega preporoda in na njihovih izletih po slovanskem jugu Pevcem je častita! k njihovemu uspehu in .fin bodril k 5e bolj uspešnemu delu. Zbor j*^ nato zapet štiri p^sml. med katerimi sta zelo užgali ruska narodna »Dvanajst, razbojnikovc in Aljaževa ^Slovan na dane, s katero so vrli pevci dostojno zaključili lepi spored. Pri vsaki pesmi se je odobravanje stopnjevalo, pri pesmi >Slo-van na dan« pa so pevci izzvali viharne ovacije navdušenega orjčinst.va. Koncert *Save« je bil za jeseniško občinstvo pevski užitek prvega reda. »Sava« nam je z lepo pesmijo priredila pravi slovanski večer, ki bo ostal vsem udeležencem v prijetnem spominu. Zlasti v teh hudih dnen nam je lepa narodna pesem tako >;elo dobrodošla. Pesem blaži duha. dviga ponos ln združuje srra. SSeSmo, da bi nam vrli Savani ap^t kaj kmalu ntidfh tako !ep užitek. Lov za tatovi Ljubljana. 11. marca Pred dnevš so bili opozoo-jeaii orožniki v Motrriku, da je bilo vlomljeno v planinsko kočo Lipovnico na planini Sipek v~!omilec je odnesel steklenico joda, precej jestvin. zlasti konzerv, in celo šivalni nnbor. Sumljiv vloma je mlaiši neznance, oblečen v modre pumparice, zelenkast jopič in siv površnik. Pred orožniki jc pobegnil proti Blagovici, kjer jc izginila za njim vsaka sled. Iz kovačnice Alojza Intiharja v Rakovica, v kranjskem (>krnju. je zmanjkalo več nt Jeninastih 1. /a.jev. Sprva so domnevali, d^ je draar ležaje *>dnescl tat v FCranj in . Vse do zadnjega pa je vodila svoje vzorno gospodinj stvo. Kljub visoki starosti je priljubljena žene. Skrbno prebirala dnevno časopisje in bila o vseh dogodkih v širnem avetu in domačem kraju dobro poučena. Na zadnji poti so jo spremili poleg stevflnm Norome-Šoanov, ljudje iz bližnje in daljne okolice, ki so pokojni 00 poznali po njenih dobrih delih. Bodi ohranjen dobri skrbni materi in ženi svetal spomin, preostalim pa nače Iskreno sožalje! ŠAH Končan ožfi turnir zclezničarski šahovski klub v Ljubljani, ki ima svoje prostore v domu glasbene Sole v Prazakovi ulici, je pred dnevi zaključil svoj ožji turnir. Iz splošnega turnirja, ki je bil razdeljen v dve skupini po osem igralcev, se je po hudi borbi plasiralo v ožje tekmovanje osem kandidatov. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, kajti do zadnjega je bilo odprto vprašanje pmega mesta, že takoj v začetku se je videlo, da so se gospodje za končno borbo temeljito pripravi" in ob taki konkurenci se ni dalo mnogo govoriti o kakem vidnem uspehu kateregakoli tekmovalca- Turnir se je nekoliko zavlekel vsled daljše službene odsotnosti nekaterih igralcev. Klubski prvak za leto 1989/40 je postal g. Kaltflnik Ivan, kl je a avojo nenavadno dobro Igro vzbudil veliko pozornost pri soigralcih. Brez dvoma pa mu je bila tudi precej sreča naklonjena. Mnogo več pa amo pričakovali od lanskega prvaka g. in*. DoboviSka. Zanimivo je, da so bile njegove partije proti močnejšim nasprotnikom daleko boljše kaker ostale. Ker pa Je atesr eden najmočnejših igralcev, je treba ta neuspeh pripisati edino le njegovemu trenutnemu nerazpol oženju, že takoj po prvem porazu Je bil duševno deprimiran, da se ni mogel več dvigniti in opravičiti svoj dosedanji naslov prvaka. Turnir ae Je vran v najlepAesn redu in v polnem atevfln pod slednji: 1. Kallsnlk Ivan pet m pol točk. 2. Kragelj Mirko in Topolovec Miran etlrt in pol, S. ini DoboviSek Alfonz štiri. 4. Lan gus Ivan in Osana Ciril trt 5. Sila Edmund dve, 6. Sede j Lado eno in pol. ze iz vrstnega reda je razvidno, da so igralci vio-žtli ves trud v ta turnir. Nedvomna pa je Se najboli odrezal g. Topblovec, ki s precizno in premišljeno igro presenetil vse prisotne Ker je zelo mlad ln te zdai velik kombinator. fp bo prav kmai" uvr-Ptil med najboljša Klub ima os r^r-M Ae druge miai§e moči. ki redno ta marljivo treniralo z upom v bodočnost — T.jMfKi^it-jrt »ah, klub p~33-<-a vse tekmovalce H moštva, da se zberejo drevJ ob pol 20. v kavami * Zvezda 1 zaradi *ek-rae z Dvorskim 8ah. klubom. — žrebanje ^a glavni turnir bo v sredo, 13. HI. ob 20. v »Zvezdi« Slovenci v Ameriki V JoJae-tu je oo£oreia d'-on^d^trooria hiša snane Slovejike Ane Fnceb Požar ic nastal zaradi slabem dimnitri i" dn Krakena tr Ročk SoririffBu ie iimrl RudoU Straus dorna 11 vol£. v J3yu ie umrla Marija Petek, 8S* let, doma lr RakHnice on Ribnici, od koder je prišla "* Anaerlko 1 1§0?. V i^+em kraru zanijfica sina Franca, v Chtca^i hčer Neto omoženo pijceii. v kram Oary hoes Ttjanio omoreno Furic. rarer? +ara r>a 15 "'niikit*- rn 9 nra^Tiukc«' V S+^l+onu ie umrla viktoriig Vušnnandć rojena Si+aj. stara 4e let, doma iz BazkrižJa on Ljutomera. V Trinidadu ie umrl Jaiic; Kon cilja, star "^Z let. V Duluthu ic umrla Te režija Sarabon, rojena Rezek, stara let. doma iz Serndca. V F^rarihlinu ie umrl An-t^n Košir, gfcar 73 lert. doma iz No*'« ror^ ) pri Sv. Knžu vri Litiji. V La Sall« i«? umri .T.-i^p Ferkol]. star 50 ler*^ doma iz Mihov ca r>n ?+ Jemeiu na Dolenjskem. V r-h* c»"»rv=a ie umrl Marko ^paizar s+ar T4 lei V Fronten aru ie umrla Man i a Kocman stara ?2 lert V Adamsonu ie umrla Marra reta Sva:*-:.- -tara 70 let. v Naticoke le umrla Mar 11 a HauptrnarL rojena Rnaoii star^ 4" le*. V Star Citv ie umrl Tan/=.: Grohar s+ar tO let. doma iz Vmcarlev ori Škofji LoJd V Clevelandu 1« umrl Jože Zajec, etar <^ let, doma iz vasi Mali koren fara Krka na Doleni^ke-m Raz^ njega so umrli v Clervelandu Anton Dehelak. star 58 le*, doma iz Kabnice. Pa^'el Zfrrfdaršifc, star SI let dorna iz Stare "asi fara Videm pri KrScem. Terezi ta Hoce*»ar rojena Grl fesr. stara «0 la% doma iz ^«1 Grč^« fara St- Feter on Novem mestu Marija Zupančič rojena Zupan in Selena Tkal čac. rojena Sarama stara 59 let. plemenito delo je v vrstah doista* -»-isoko dvignilo zavest tako v na^malTlflrn kakor tudi v morahiem poglp.ou MladUna ^e v vsem obse^j doživela izva&vio iju-L^ezen. ki X1 Je Javonat prvV pokazala v i3datneiš» mer? =ia\-no priznan >r caj bo i^reoen^ vsem. ki so svojim rs&k1 KR v <*TT8omlJo ^ii^ljr,>o- V nedeljo S. t m ie unH sreakn ^bor društva RK p^oio latao skupščino V flrnonv Iju ima Rdeči knj-. Sr« rednih to 83 pod.por- mh ri^nnv Kad^r *vf,n eo^'e-ia «irSa^"no 'iradrvL-"*-f-». ker jf m.p-i oa rtlam 'r 17 pn-vafnilt^ ftrnomlju ?ilL ki so organizirani 5-^ v 14 V»l»Ji in imalo 734 flaJjov a21 14»0 *h vseb jrtVv>r^-»T33!n otrok T" sr^^i F"**1 voli* Tli ?*-> bm tr^*oi-ien1 predt^dnika . r«= -.vi vftcebsfii r* A sten nar, v /%dl">or pa I A^r>*»M gtibil F>^',",>, 10^ mr-rj^. dr £*"efirj f:r»oir rjr R<-*n"- M^^^^f., r>n-n a'^'-iria ?anki M"»V'a^*r. F/*b T^irT!-. ek. Slavi ca Korofter >^lJ?ri \'rt^ iw.r_ik m aloja ?^tana v k^pi!i?«io odbor ^AJ.tna. rr^.*inp m Fintir v nadjoBnl oiibor n«.: ".t.nib^iT. Pr^ReJ tn Tnner. Iz Zagorja Zagorsko društvo BIL Fred kratkim Ja zagorsko društvo FK na s\Tojem rednem obenem zboru položilo obračun svojega letnega dela. PrOdsednlkOv namestnik dr Slavko Grum ae je spomnil trainih zaslug pred letom umrlega soiskega upravitelja Matije Pelka, ki ie bil d«-»lra leta rredsed nfu- društva. PruStvo je tmelo ^ »i^tano^ nfVi 23 rednih tn 100 podpornih «*.lar»on-Fomladek meščanske role ima 11! cl3.n0" K nabavi re^\'alneE:a avta g'asilake Čete na Lokah ie društvo prispevalo največji delež v aneslgl 2000 dan. rrz^ tako ie podelil^ razne podpore, med drugimi podmladku meščanske šole za revna otreke. Orgonili ralo je samarijanfiki tečaj, ki ga je dokončalo z lepim uspehom S moških in 14 žensk Starejših letnikov, ki bodo v primeru potrebe" ostali v kraju, in IS mlajših moči Odbor za zaščito pred napadi iz zraka je imel več uspešnih sej. Za počitniške kolonije ie šel znesek 1000 din, ta vsota letos ne bo v ta namen porabljena, u3tan0-.il pa se bo sklad ra dajanje prve pomoči v primeru vojne. Ustanovljen je bi! krajevni odbor Unije za zaščito dece, ki ima izvršiti vse naloge v zvezi z morebitno evakuacijo. Predseduje mu g. FeČnik Stanko Ta i nistvu naj bi se priglasili vsi etarejži volni neobvezniki, ki znajo šofirati, etreči bolnikom, tu pridejo v poštev seveda prvenstveno ženske prostovoljke, dalje, ki zna.io kuhati, ki bi šivale perilo, opravljale pisarniške posle, vse v svrho organiziranja krajevne vojne bolnice, ako bi nastala potreba, za kar je treba poskrbeti ž*? v mirnem času. Pri volitvah je bi! soglasno Izvoljen naslednji odbor. predsednik dr. Slavke Gram. podpredsednik dentist Hri-boviek Ivan, blagajnik zobni tehnik Fr. Golob, tajnik Herman Požun. predsedstvom gospoda Kragrja. ki je na tem turnirju pokazal neprimerno večje sna- I nje kot običajno. Končni vrstni red Je na- Iz črnoinl]a — Sestanek oficirjev. Ob številni udeležbi je bil v nedeljo sestanek rezervnih oficirjev za črnornaJjaki srez, ki ga je vodil sklicatelj g. Pretnar Slavko, odvetnik iz Metlike. Sestanku je prisostvoval tudi sre- ; skl načelnik g. Svetina A., ki so ga navzoči , toplo pozdravili. Sklicatelj je obširno poročal o namenu sestanka in potrebi orga- . niziranja vseh rezervnih oficirjev v srezu, s strani udeležencev pa je bilo podanih precej zdravih predlogov v korist organizaciji in njenemu članstvu. V pripravljalni odbor Udruženja za are s Črnomelj so bili izvoljeni gTg. Svetina, čeme, strubelj. dr MaJnarič in deležnik is Črnomlja ter Pretnar. Črnit in Bitenc iz Metlike. — Zaprti ioiL izmenjavi učnih moči ima za posledico, da je učno delo docela pretrgano v Radencih m Cepllah Obe ljudski soli sta zaprti in z mladino vred čakata oživljanja z novimi učnimi močmi. Učiteljica, ! ki je bila v Cepljen priznana kulturna delavka, je bila prestavljena v Šoštanj, uči telj v Radencih pa je diplomiral in odg*l na meščanske Šolo na Jesenice, eolski mi a- , dmi gotovo m v korist že dvomesečen odmor mod šolskim letom. Staral pričakujejo, da bo prosvetno oblastvo zato pospešilo naartavttev novih učnih moči. i> — Lep uSjuih obdarovanja. NabšraJna I akcija m obdaritev siromašnih šolskih otrok v črnomeliskem srezu je proti pri- . caJoovanju lepo uspela. 3 pomočjo podpor banke upra.ve, druftbva CMD, odseka, tiči- tel jfce JTJTJ in rasnih piemenitm dohrot nfkrjf js hilo zbranih nad 41.000 din, in so btH v ottiki kuristnJh dnrov randeijeni med levuo aotafao mJa/Uno. TVietibtia skrb je bila poavečena. a^eshlui efame^iim mešanim šolam v Cepljah, Zagtzrlecri Ma verlenu m Flantnl, kjer je dosledno vsak slovenski otrok prejel pttosrnp darilo To Nase plsjlalisce DBAM.4 ZfdCeteK od ćO »h; t.-vt-cl i r mar**'!- Strahopetec P/vi A., j-re^i is majrca- S? p^i^oim strani Ir***cn rxMKoko miianp rer»p l-ra hr-rv^1, <~c R^d <*ie- retci imarca **b »iri Rdc'kr rase navzdol Sobota, W marca Asmodej [zven A AbonenV »«;dj? 1? obvešča uprava gie- d3.\tP*a. .la r^.dJ ob.V:cW-ri V T .1 pa ha ni mo-predstava A ^jr^rjli^^c Unr-nediie »Kupčija b Bmrtjo< tn jih pi"""*?^ da fo i)r/*v-xTc«;+o napovedane Igre ss re^ B, hod-^ in*aJi Izven i N^n^^ t ^ t~^> H^iv»Un rrji-:i.rjL'*> cenah "M 16 dm navzdol ^*es*"lol2^ro H1 —r Rrogove -*^ja prisojni f^rn^i« O F E R A Začeteli ob ?o .>ri Trvr ek 12 "iar**a rapr+o C-^eda. 13 marca: Lamapaclua T ir-ibundjir. F cd ^r^a (»■.ct-j-i-ftk. li marca: B^!^ H'^^i* Jolanta, Fed A p«=i-ek, l^ marra zaprto • rr'"""<'Ik.i Sobota, 16. marca Adriana Lecouvreur. Premiera. Premi er =.ki a W*»rj m a FrHM5^*?*kr* OOeie >e do?>i-c1 ? i-ii-p^iiiy> ooero iAdrtAne *~ "»itn enr< saahi • leni svetovni slova?. I>elr« v kljub ^ma* tLčn6mu FJ. Soribeovemu dcii.nii polno dr*, matične rejr-glbanosti 'rj Čustvenih ■ sponov ki so tenkočutni, melodično bogati m ••"zorno tnstr um en tirani £ia=bi našli pov sem adekvaten izra^: V sp1° hvaležnih rLar'-mh par+ljah Ivvi^ nastopili ^dabier'^ Fran'*!, tank«t, K"o^eje^Ta pan F-^no"»«/•.. LcUpša, Španova, PoUčeva in T Bua E>.ri-giral b« A Neffat Zreahral b^ delo ^tr1! Debevec Premiera \ soboto bri sa premier -- ki gbonm,3 Kdor hrv^r pod Duzjugodz^jslssi pogoji •ieti pred»*"a v-r". Hrusr^ polo^ir^" letošnje 7j^nt=- »»».i nc L?mn«i! prilkp. ki v m11 5«-*ii>*» t rarpisvoiT! pol^tn^jra jV^ptti^ t? v irab-'lan^k^m Nerodnem cleđalidču« Pođj'oh-ncif.13 <>b»i^-*»-. p'^col^" li? r'vr^eT'^oa.r i? ns rarpoia-r- v pi??,m] r?jćuno*"od*t"V9 r dr*J3? • "kem £r!edali?-*iu. i»j*gf r*-«^ ftndj MKfSjsni3 poletni aKorimfi HncTn.0 o/i 10 Hr» IT. In od 1?» rtni 17 iiKv *lo Pritožha zagorskih ofrrtn.iikov Zagorje 12 marca Odredba Zbornice za TOl ^r Ljubljani s katero razpušča kai:ih 3+0 združeni ie orizadela tnadl Zdruienie sagorskih r»br+-nikoTT. ki .v;> na ^»oiih seiab z* rkleoil! o gtahscu, ki sa bodo zajvaeh naesana tai odredbi, ki nrelco njih t+'-^ti v njihove oravioe ter r>*> načinu. 5. kakršnim je bila pripravljena m razglašena vzbuja uscav-vlčeno negodovanje. Skunno udruženje so si osnoval! na^i obrtniki leta 1 an~ .^"^so-ma pa. so ootrebe riarekovale da 50 se «*-ganpšrah v okviru +-e^a pttruženja tudi no strokah. Do zadnje ~^ so "totoo delo%»aAe čcrri1 arsj-ia.. kroja^.-: p inesarsfca kovinarska stroka vasica v svojem delokrogi oslonjeria na sdružsrije. ki ie irrftlo Tjne-Sa tajnika. 17-seskotn urejeno an u^e^rao ustanovo pa sedaj omen:oni '^dlok bre~ vsakefla vprašanja, navajajoč n&ke scap*-tre. ki da bi bili bolje das^zlrsri razp"JSča Nekaj podobnega se ie z~:-^dzlr^ sicer že lansiio leto. toda takrat ie bilo 24 takih udruženi razpusčc-nih po pt^iho/in^m pristanku prizadetih- To je bilo povsem v redu in le v korist stanu Zdai oa omenjena uredba naravnost diktira in meče ~~ en ko* vse tiste pridobit-^, na katere ie bil obrtniški stan upravičeno ponosen m katerih bi si ne bil v nikakršni druracn: orjliln mogel izbojevati. Saj so odzuzenjs oa stala vsled re^mernih ksajewnifa potrsh kot posledica naravnega razvota vniiva-nftga po posebnih razmerah m ootr^hah dotičnoga kraja Vse ie bilo v nailpožarn r^du, ortoravljah so se no*n načrti, kar 'e vmes oosegia Zbornica m oos* a-la 5V0I0 zahtevo Odmev in reakcija ie Svahns ^r bo eotovo imel ta karali ć* ne rrjai na v dogledni bodočnosti vse djruaačne r^^sie- dice kakor to so bili r odx^d.b-\ t>r '.dene, kajti takole Vr>m a r-ir an jc- )e ^»e-dr.r dwv-rezen nož. o tem se bomo morda t/-knm lat prepričali Odredba je predpisala za li^sir okra^ eno samo udruzervje s sedežem tt T_'t* i:, vse dru0o mora fMrenehaCi Natsi obr^-mki so ^1-iil^nili predlagat: r ozironi na kr^i^v-ne razmere, da bodita dve udniženjl s sa-dežema v Litiji in Zagoriu. obenem r» ie žla nritozba na vrv-Ti \ s.tr sPlamcn , kovinska zadruga v Kropi 100 din. Remec & Co., tovarna upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku 15 din. Adolf Prah. tovarna volnenih in bombažnih tkanin v Kranju 200 din. F. Remec 000 din, Fran Mat tinec v Ljubljani 20 din. Siegel in drug v Ljubljani 100 din. Simon Klimanek v Ljubljani 50 din, inž A & M. Rudež v Ribnici na Dolenjskem 20 din, Franc S\vaty v Mariboru 100 din. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljujemo. — Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14. Orjavni dohodki v januarju fv 10. 1 :.eaecu proračunskega leta) so znašali 1072.5 milijona din in so bili za 6.4 milijona din ali za 0.59° „ manjši kakor so bili proračunani. DofaodfcJ neposrednih davkov so bili za 54.5 milijona din manjši kakor so bili določeni po proračun izredni davki za 16 milijonov, carine 14.4 milijona in monopoli 21.4 milijona dan. Večji so pa bili dohodki železnic 80..1 milijona din, taks za 23.8 milijona, trršarme 19.8 milijona itd. Državni izdatki so bili janua: j a za 121.6 nuhjona din ali 12.68<\0 večji kakor po pioračunu. V 10 mesecih proračunskega leta so znašali državni deho ki 10.522.3 mil. ali 266.8 mil. din manj kakor so bili pioračunani, Izdatki so pa znašali 9.759.9 mil. din. ali 861.6 mil. din manj kakor so bili prx>ra£unani — Slabi izgledi ga tu.f-iKi prOm^t. ry± ve_ hke noči nas loči še nekaj dni. toda prijav tujcev, ki bi hoteli preživeti velikonočne praaiike v Dalmaciji, je še zelo malo. Prejšnja leta jih je bilo pred veliko nočjo mnogo več. Vse kaže. da bo letošnj,: pomladna sezona v Dalmaciji mnogo .slabša kakor je bila prej.~r.ja leta. Obelil se večji uvoz bencina. Zaradi deviznih in prevoznih ovir je nastalo pri nas pomanjkanje bencina in posledica je bila uvedba bencinskih kart. Rečeno je bilo, da je ta ukrep samo začasen, ker dr>-bimo v kratkem iz Rumunije in Amerike dovolj bencina. Te oni res dobimo iz Rumunije po Dunavu večjo količino bencinet. dočim se bodo pošiljke bencina po morju zaradi kontrole nekoliko zakasnile. Ta bencin bi bil moral prispeti v Split že pred dobrim mesecem, čim dobimo bencin, ki je že na poti, ga bodo hihko lastniki motornih vozil dobivali več na bencinske karte, kakor ga dobivajo zdaj. Priprave za novi proračun. Na zadnji seji ministrskega sveta se je obravnavalo vprašanje osnutka novega državnega preračuna, ki je finančni minister zan} pripravil glavna načela. Glede na ustanovitev banovine Hrvatske bo imel novi proračun nekaj zanimivih novih določb šn postavk, po minUftiatvJb že pridno prrprav-tjajo vse potrebno za novi proračun. Zahteva po likvidacij} SUZOR-a. Po ustanovitvi banovine Hrvatske ie bilo načeta ttidft vprašanje delavskega zavarovanja. Večina gospodarskih organizacij zahteva likvidacij*: SUZOR-a in a v tonom i -jo Okrožnih uradov. Na konferenci obrtnih ^x>mic v Ljubljani* 5. in 6. marca naj bi se bflo obravnavalo tudi vprašanje re vrzi je stanov socialnega zavarovanja. Spora-Ta-imno je bilo pa sklenjeno opustiti razpravo o tem vprašanju, ker bo v kratkem sklicana velika gospodarska konferenca, na kateri se bodo obravnavala vsa pereča -vprašanja socialnega zavarovanja. Monopol na špirit. Na pristojnih me-si jh so zadnje čase prejeli več predlogov, naj bi uvedli monopol na špirit. Monopol na špirit je uvedlo že več evropskih držav, ta sicer tako, da je država, odkupila trošarino na špirit in razen tega je ustanovljena prisilna prodajna centrala za špirit, da je po nji pod državnim nadzorstvom sva produkcija špirita. Zdaj nekateri strokovnjaki predlagajo uvedbo monopola, ki bi pa ne bdi kopija monopolov v drugih državah. Država bi ne odkupila tovarn, temveč bi prevzela samo vso prodajo špirita kakor pri vžigalicah fa tobakti. Tovarne bi ostale torej še nadajle v rokah zasebnikov, a delale bi samo za državo. Ta predlog na pristojnih mestih resano proučujejo. — Nova tovarna cehif°re v Rnsah. Po informacijah, ki jSh je prejel » Industrijski krn-ir<\ bo zgrajena v Sloveniji tretja, tovarila celuloze. Zgraiiiti jo namerava ejni-grant iz Češke R. Deutsch v Rušah. Tovarna bo oskrbovala s celulozo tovarno rane trte svile, ki jo namerava zgraditi industrije c Hutter v Mai iboru. — n<>t rudnik železne rade pri Prev«-rjah. Svetozar Mikitinov. lastnik trgovske hiše v Zagrebu, ki je nedavno prodal velik hotel Milinov ; za 24 milijonov diru si zdaj prizadeva razširiti premogovnike v Pcdjčanah m Ziečah m odpreti rudnik železa pri Premijah. — Razširjenje lis4-e za fcontH>i0 ©eo. Včei-aj se je sestal Odbor za kontrolo cen. Med drugim je razpravljal o razširjenju liste blaga, ki naj bi tudi spadalo pod konti-olo. Trgovinsko ministrstvo je prejelo od radiih strani predloge, naj bi bili vpisani v listo tuda naslednji i-rtikli: gali ca, kalij, baker, medenina, steflelo. koks. k>j, "oombaž. svila juta in predivo iz teh suroain. Na včerajšnj' seji so razpra\'-Ijali tudi o cenah artiklov, ki so že vpisani v listo. — Brezposelni inženjerjj in taki, ki iščejo novih službenih mest. se vabijo, da javijo Udruženju jugoslovenskih inženjer je v in arhitektov, sekciji Ljubljana, svoj točen naslov s podatki o stroki in praksi v svrho evidence. — Na Perister in Rajmakčalan organizira Srpsko planinsko društvo v Beogradu ekskurzijo planincev smučarjev od 18. tm. deJje. Po prihodu v Bitolj dne 18. t. m, se odpravijo udeleženci ekskurzije v kočo Begova Oesrna pod Peristeriom. to ie tri ta pol ure pes hoje. Za drugi dan je določena tura Begova česma—Kopan ki—Ro-ttaska Reka—Rotinska Kosa—Biroi—Peri-s*er 2600 m — Malo i Veliko jezero do sela Nižepolje. kjer bo pripravljeno prenočišče v prostorih osnovne šole. Nasled-nji dan nadaljuje pot iz vasi Nižepolje na Neoli co—Muza—Loš Kamen do karaule RŽanj ob grški meji, kjer bo prenočišče, četi ti dan je sestop v vas Dragoš ali Ve-lušin, kar je odvisno od snežnih prilik, nato z avtobusom do vasi Skočivir. Peti dan na Jelak—Kapela na vrh Kajmakča-lana do Rajsove karavle pod Ploko, kjer bo prenočišče, šesti dan vodi pot Rajs-Ttafca—Belo Grotlo—Bela Reka—Sokoftac .—pobro Polje do karavle Krivički Kamen —prenočišče. Sedmi dan Kravica Kozjak i —dolina Urup Reke do vasi Staiovtaa, I kjer bo prenočišče v štabu granične čete. [ Osmi dan iz Sta rovi ne v vas Jhidimirce— Peteknska karavla—Skočivir in odtod z j avtobusoni nazaj v Bitolj, odkoder se vr-j ne jo udeleženci nazaj domov. Pot vodi po zanimivih gorskih predelih, kjer je še snega v izobilju. Vsak udeleženec mora biti zadostno opremljen za navedeno turo. Interesent je naj se prijavijo neposredno na naslov Srpsko planinsko društvo, Beograd, Prestol onasletiru kov trg .'iS-11. kjer dobe tudi vse podrobnejše informacije. —Uredba, o nabava« vojnega materiala iz inozemstva. Ministrski svet je predpisal uredbo o nabavah letalskega m drugega vojnega materiala iz inozemstva. — Deset let poslovanja Privilegirane agrarne banke. Pred dnevi je imela PAB lO. redni občni zbor. Po poročilu posnemamo, da je znašal dobiček banke lani 18,200.000 din in da je banka izplačala za kmetijstvo okrog četrt mihjarde din posojil. Od čistega dobička odpade na dividende delničarjev 548.764 din. — »Planinski vrstnik«. Izšla je 3. številka časopisa, ki budi ljubezen do narave med najšii^inii plastmi prebivalstva in ki se (posveča tudi vsem vprašanjem alpinizma ne le v Sloveniji, temveč tudi v državi, pa tudi izven nje. Ta številka vsebuje zopet mnogo dobrih prispevkov. Maks Dimnik piše o zimi v gorah, Viktor Pirnat opisuje zimo na Dolenjskem, inž. B. Lavrenčič je napisal članek Grandes Jo-rasses — Pohite Walker, Pavel Kemperle >Prikazen v belem peklu na Veliki planini«, razen tega je pa še med drobižem mnogo zanimivega gradiva. — Podražitev kruha v Spli* u. Včeraj so splitski peki podražili kruh za 25 par. Zdaj stane v Splitu kilogram črnega kruha o.75, polbelega 4.25. belega pa 4.50 ćm. — Koledar »Kmetovalca«. Uprava »Kmetovalca', je razposlala s februarsko Številko vsem naročnikom brezplačen mesečni stenski koledar. Ta koledar predstavlja med Slovenci novost, ki bo gotovo zbudila dosti zanimanja. Na mesečnih, listih so namreč po kmetijskih panogah razvrščeni opravki v gospodarstvu, ki jih naj kmetovalec v- tekočem mesecu izvrši. Za posebno važna dela v gospodarstvu so na drugi strani priobčeua še podrobnejša navodila in prikazane so tudi slike raznega koristnega kmetijskega orodja. Koledar je Selo okusno izdelan in je vsak list okrašen s prikupnimi proč finimi slikami iz kmet-skega življenja v posameznih mesecih. Uredništvo >Kmetovalca': je ta koledar izdalo z namenom, da bi naročnike lista skozi vse leto opominjal na važnost strokovnega izobraževanja s čtivom, posebno > Kmetovalca«:, kakor tudi na nujnoot načrtne ureditve gospodarjenja ter na pravočasno in smotrno opravljanje raznih opravil v vseh panogah kmetijstva. Te opozoritve bodo kmetovalcem služile kot pobude za samostojno razmišljanje in če bodo koledarju dodali še pripombe glede na potrebe lastnega gospodarstva, kakor pii poroča uredništvo, bo tako dopolnjen koledar postal v resnici temeljiti svetovalec in opominjevalec za vsakega kmetske-ga gospodarja. Važnost koledarja bodo gotovo spoznale tudi razne prosvetne tast iti tci je, ki širijo med naj odom strokovno-kmetijsko izobrazbo. Zato bi ga naj imele vse ljudske m nadaljevalne kmetijske šole na podeželju, ker jim bo koristen pripomoček pri razporeditvi učne snovi. Ta koristen koledar prejme brezplačno vsak naročnik »Kmetovalca«. Ker znaša naročnina na >Kmetovalca< le 25 din na leto, naj si list naroči vsak na^rreden kmetski gospodar. — PretituberKulovuia zveza v Ljubljani je založila za velikonočne praznike posebno razglednico, ki jo je lično izdelal naš priznani umetnik akad slikar Maksim Gaspari. Cena je 1 dan. Ker je izlcupiček namenjen za podporo siromašnim jetičnim bolnikov, naj javnost ne zamudi te prilike za velikonočna voščila in s tem dokaže .svoje zanimanje za. protijetični pokret. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma jasno, spremenljivo in malo toplejše vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 12, v Dubiovniku 11, v Sarajevu in Kumboru 10, na Visu 9, na Rabu 7, v Ljubljani 6.8. v Mariboru 6.5. V Beogradu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9, temperatura je znašala 2. na aerodromu —2.8 CL — Samomor hrvatskega *nj»ževmK». ze pred dobrim tednom si je končal življenje hrvatski književnik in publicist tajnik Zveze hrvatskih vmogradnikov in sadjarjev agronom Dragan Turk. Njegovo truplo so našli blizu Petrinje razmesarjeno ob železniški progi. Dolgo niso vedeli, kdo je samomorilec. Končno so pa, spoznah v njem aerronoma Turka. — Drago je plačal krajo rib. V Rogoz-nicd pri Trogiru je hotel kmet Mato Vi-dovič pobijati ribe z dinamitom. Dinamit-na patrona mu je eksplodirala v roki in Vidovdča je vaega razmesarilo. — V Sofiji obsojen nas državljan. Včeraj je bila pri okrožnem sodišču v Sofiji izrečena sodba v zadevi jugoslovenskega trgovca Sretena Krstića, ki je bil obtožen, da je v nedovoljeni trgovini z devizami povzročil državi veliko Škodo. Obsojen je bil na 3 leta strogega zapora in plačilo 1,000.000 din odškodnine, odnosno če ne plača, da odsedi še 6 mesecev zapora. V Sofiji je za razpravo, ki je trajala 16 dni, ves cas vladalo ogromno zanimanje. — UKradena zlatnina. V škof ji Loka je bila oni dan izvršena drrzoa tatvina dragocenosti. V kopalnico posestnice Eli Ho-manove se je vtihotapil ieredno spreten tat in ji odnesel ovratno zlato verižico ta platinasto zapestnico s petimi briljanti, povrh pa še nekaj toaletruh poirefcćčcn. Skoda znaša 15.000 dn. — Neznancev« »mrt. Predanočnjtari ae je zglasil pri posestniku Franca Stefetu v Trstenjaku blirai Golnika na Gorenjskem okrog BOletni neznanec, U je bil zelo alafco Oblečen ta precej naglušen. Prosil je fcte-feta za prenočišče, ki ga je dob* v hlev«. Naslednje jutro so našli domači neznanca mrtvega. Kdo bi bil neznanec, Se ni ugotovljeno, ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Truplo je bito pokoreno na tamošnjem pokopaHfceu. — Tatvina kolesa na Črnučah. Izpred gostilne i Murncic na Črnučah je bilo v nedeljo ukradeno aivomodro pleskano kolo, znamke »Triumph« s tov. štev. 720.247 in evidenčno Stev. 112.794. Ukradeno kolo, last Vinka Stuparja lz Gmajne, ima nazaj obrnjeno krmilo, oba obroča kromirana in dinamo svetnico znamke »Boach«. Tat je mogel odpeljati kolo samo tako, da je popre je prepOll valiko ključavnico na torpedu. Iz Ljubljane —Ij Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani sporoča, da ie orisiliena omejiti sprejemanje porodnic in bolnic na najnujnejše in najpotrebnejše orimere. V zavod prihaja že od januarja neprestano tako veliko porodnic in bolnic, da so nastale velike zadrege, kani položiti ženske in kako jih varovati ored okužen jem. Prostori se ne morejo čistiti in zračiti, posteljno perilo se ne more redno prati in razkuževati. osebie ie preobremenjeno. Tako od dneva v dan raste nevarnost, da se pojavi epidemija okuženi. Uprava bolnišnice zato opozarja občinstvo in zdravnike, naj iščejo pomoči v porodnišnici samo one porodnice, ki doma zaradi slabih socialnih in higienskih razmer ne moreio roditi, in one. pri katerih sta zdravnik in babica ugotovila nepravilnost: ter lih z uten^lienim prijx>roč i lom poslala v zavod Posebno naj Ljubljančanke ostajajo doma, ker ie v Ljubljani dovoli babic in zdravnikov. Da se izoene večjim nevarnostim, bo uprava bolnišnice odklanjala vse rx>rodnice in bolnice, pri katerih se ne bo mogla prepričati, da jim ie sprejem v zavod zaradi težkih nepravilnosti ir. bolezni ali zaradi neugodnih domačih razmer res nujno potreben. Porod v domači hiša ie vumeiši nego porod v prenapolnjeni in higijensko pornanikliivi porodnišnici. —rj Ptiči se »enijo. Danes Gregoi- ženi ptiče ta menda amo prav zaradi tega dobili nekoliko toplejše vreme, ki nam budi v resnic t itazijo prmajajoče pomladi, čeprav je bila noč jasna je bilo davi v Ljubljani že 2 stopinji nad ničlo, Soince je sijalo že na vse zgodaj, niti megle ni biV>, v resnici najlepši dan za ptičjo svatbo. Zato se je tudi zjutraj v Tivoliju že oglasi! kos v zboru drugih krilatih pevcev. —lj Zanimiv literarni večer bo v petek v Ljubljani (v Delavski zbornici) in zani vlada še tem večje zanimanje, ker v Ljub-^ l.!ani že delj časa niso stopili pred janrnost naši literati. Svoja dela bodo čitali I. Torkar, L. Kiauta, L. Mrzel. J. Kranjc m V. Bartol, torej trije že dobro znam" pisatelji mlajšega rodu in dva mlada talenta, ki sta se začela uveljavljati z lepim uspehom zadnje čase. —lj Nastopno predavanje na univerzi. G. priv. docent dr. Adoh* Vogelnik bo imel v četrtek 14. t. m. ob 12. v zbornici na univerzi svoje nastopno predavanje Naslov predavanja je: >Pomen empirično-statističnega proučevanja konjunktur«. —tj IJudefc* univerza. mala dvorana r^fbarmonlje Jutri 13 t. m. bo ob 20. predaval g. dr. Drago Cvetko o »novi: Vloga in pomen glasbe v sodobnem življenju. Vstop prost. 146—n u— Orknejsko otočje bo tema preda-van+u. ki sn bo priredilo Angleško društvo v Ljubljani v četrtek 14. t. m. ob 18. v beli dvoran: hotela Uniona. Predavala bo lektorica na naši univerzi an. Panny S. Čope land. Orkneiski in Shetlandsk: otoki leže v Severnem morju na severu Škotske. Južnejši. Orkneiski otoki, imajo zaradi zalivskega otofca zelo mi ko rx)driebie in so bili zato že od zdavna gosto nasoljeni. Važni so tudi v strateškem oziru. *dovinskih zgradbah: dalje so znani tudi zaradi moraflrih otic. ki gnezdi jo v izrednem številu na teh otokih, kjer iniaio svoia zatočišča tudi atlantski tjumi. Predavanje bodo spremljale krasne, po večini barvaste skiootične slike —lj Umrli so v Ljubljani °d 1. do 7. tm. Starina Jon. 79 let. delovodja v p. Ganoni Jožef, 76 let, skladišnik. Žagar Ivan, 87 let, uradni sluga v p., Gorjanc Neža. roj. Markon, SO let. posestnica, Pipan Ivan. 74 let, radarski pom., Lenček Joeip. 75 let. železničar v p.. Maale Jerica, rojena Peršič, 84 let. vdova žel. poo>jradnika, Vrbinc Anton. 41 iet, sin posestnika. Bizjak Katarina, roj. Kneisel, 72 let, žena mestnega, sluge v pok., dr. Jerše Josip. 68 let. profesor v pok.. Stanojevič Dimitrije, 25 let. interni, ppoiočnik, Breznik Franc, 63 iet, delavec. V ljubljanski bolnici so' umrli: Veršec Mihael, 52 let, trgovski sluga, Sarrrečnik Ljudmila, 4 leta, hči zdravnika, Topolšica pri Slovenjem Gradcu, Balantič Peter, 18 let, delavec, Zagorje, červan Stane, 32 let, knjigovez, Rožna dolina. Oeolnik Ivan. 2 leti, Šmartno ot> Dreti, arez Gornji grad, Zupane Jože, 87 let, ob*, revež. Krka pri Litiji, Jelar Janez, 63 let, dninar. Gornji Brnik, pri Kranju, Laznik Ivana, 10 dni, hči .^lužkmje. Doteova tpri Ljubljani. M&uš Antonija, 1 mesec, hči bajtarja, Rakitna, Zore Amalija Marija, 16 let, delavka, Go-dešUe pri škof ji Loki. Sante j Vfictor, 1 leto, sin. posestnika. Ttazbor pri Zidanem mostu, Pavsefe Zofija, 7 dni. hči služkinje, Mareetič Prane. 4 leta. sin Črkostav-ca* Lotrič Antonija, roj. zebre. 78 let, za-sobnica, Kek Ivene* 36 len, žena polic, stražnika.. Srifli Bdrvard, 20 let, ključavničar Rugelj Janez. 2 leti. aki posestnika, Št. Rupert, srez Krško, Knavs Ivan, 17 let, delavec. Retje, obč. Loški potok, Camernik Stanko, 1 leto, sin dninarja, Dragomer. obč. Log, Varsek Josip, 73 let. upok. mStnSBM paznrk. JDralika Terezija, 74 let, zasebnica, Kalčdč Jožef. 64 let. po-strešček, &mid Ivanka, 9 let. hči posestnika, Poljče pri Begunjah, srez Radovljica. —lj Za kanalizacijo je v mestnem proračunu za prihodnje leto primeroma nizka vsota, ker se je bilo pač treba zavarovati pred njezaželenirni dogodki in poskrbeti za zaščito Življenja in imenja mestnega prebivalstva. Navzlic temu je pa. mestna, občina že razpisala večje dobave za napravo cestnih kanalov, za dobavo litoželez-nfh izdelkov za kanale in za dobavo cementnih kanalskih cevi na skupno vsoto blizu pol milijona dinarjev. Te dobave so predvsem namenjene za neodložljivo vzdrževanje mestne kanalizacije in tudi za manjde izpopolnitve in povečanja. Ce nas pa ne presenetijo neljubi nesrečni dogodki, so že pripravljeni podrobni načrti za kanalizacijo Trnovega, zlasti pa za kanalizacijo Opekarske in drugih cest, ki bo veljala okrog 1,000.000 din. Tako je tudi že vse pripravljeno za kanalizacijo na Viču, predvsem pa za podaljšek zbiralnika ob Gradadčici, kar bo veljalo poldrug milijon Na vrsto pride tudi kanalizacija v Zgornji in Spodnji diski s stroški enega milijona m pa na Dolenjski cesti s stroški poldrugega milijona dinarjev. Gotov je pa tudi ie splošni osnutek za glavni zbiralnik za severni del mesta od St. Vida dol ter za oba zbiralnika ob obeh straneh Ljubljanice. Na ta velika dela pa v teh nezanesljivih časih seveda Se ne moremo misliti in je trebA najprej poiskati ki sbrati sredstva, sag Krasen film fantastičnega razkošja, plesa in čarobnega baleta na ledu, pri katerem sodeluje znamenita drsalna skupina »The international ice follies«. JO AN CRA\VFORD in JAMES STEWART KARNEVAL NA LEDU DANES PREMIERA! — Ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-21 .Najelegantnejša očarljiva žena Amerike v filmu, ki bo očaral vse gledalce! Razprodane predstave Vam najbolje izpričujejo lepoto razkošnega orijentalskcgu filma: Divne španske pesmi in p le«* i! AftfCA tt**Y Dl TCTTK1 TI? v gl- vlogi: Imperio Argentina. AIAM) I1V1 * UatinjL španska gledališka umetnica. KINO SLOGA, tel. 27-30 — Samo is danes* ob 16.. 19. in 21. uri. PREMUDRA: LJUBOSUMNOST Vsebinsko zelo bogat film iz zdravniških krogov. Znamenit: kirurg ljubi svojo ženo in tudi lepo asistentko. Ljubljen od obeh žena ne more živeti ne brez ene ne brez druge. — Film nudi veliko presenečenj, pa tudi veliko zdravega, prijetnega humorja. loretta young — warner BAXTER — VIRGINIA BRUCK KINO MATICA TEL. 21-24 Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri bo potrebnih kakih 30 milijonov dinarjev, u— »Karneval na ledu« v kinu Uniomi«. Danaanja premiera filma .^Karneval na ledu« bo za ljubljansko občinstvo senzacija prvega reda. Film je ljubavna romanca, v kateri bomo videli po daljšem presledku Joano Cra\vforuovo. ki je oboževana zlasti pri ženskem delu občinstva Videli jo bomo v najelegantnejsih toaletah in v filmu, kjer bo pokazala poleg svojih znanih sposobnosti v plesu svojo visoko umetnost kot prvovrstna drsalka. Z njo nastopa in izvaja fantastične senzacije in akrobacije, plesne in baletne točke na ledu najznamenitejša ameriška skupina drsalcev >The internacional ice follies«. Skratka, film nudi toliko lepote, glasbenega in športnega učitka, da ga bodo gledale z veseljem ne samo ženske, temveč tudi moški. Stroške za izdelavo takega filma premore edi-nole Amerika, ki je investirala v to delo lepe milijončke v dolarjih, zato bo pa tudi film s svojim fantastičnim čarom opajal uho in oko slehernega gledalca. (—) —Ij Zaradi blata ali prahn pred glavnim kolodvorom, temveč železniška uprava, smo tudi pred kratkim čitali, da v Ljubljani ni nikjer drugje v mestu toliko blata in nesnage, kakor da bi se hotela Ljubljana pred vsem potujočim svetom postaviti, da je v blatu. Nezadovoljneži z blatom pred glavnim kolodvorom ali pa z blatom ob skladiščih šišenskega kolodvora pa navadno zabavljajo na mestno upravo, ker pač ne vedo. da je to zadeva železniške uprave. Masarvkova cesta ima dvoje vozišč in le za južno mora skrbeti mestna občina, za severno vozišče ob progi in kolodvoru od Tyrševe ceste pa do skladišč pa mora skrbeti železniška uprava. Gospodarska Ljubljana se upravičeno pritožuje na obupno cesto pred kolodvorskimi skladišči in v odboru za zimsko pomoč je bila sprožena misel, naj bi akcija za zimsko pomoč tlakovala cesto ob skladiščih. Od tod namreč vozovi na nosijo mnogo blata na Masa-rvkovo cesto, da je vedno blatna in prašna, čeprav je tlakovana. Kakor rečeno, pa mestna občina ni odgovorna za blato pred kolodovorom. temveč železniška uprava, želja VSe Ljubljane in potujočega občinstva je pač ta. da bi se Ljubljana pred vsem potujočim občinstvom ne postavljala več z blatom, najbolj pred glavnim kolodvorom. —lj Ugotovitev« Pretekli teden smo poročali o nenadni smrti dijaka Edvarda S. stanujočega pri starših na Grajski planoti 1 in izrazili domnevo, da ni izključen samomor. Nesrečni mladenič je namreč legel zvečer k počitku, ob 21. pa je bil že mrtev. Po zdravniški ugotovitvi jc umrl S. zaradi hudega napada ledvične bolezni. Njegova smrt je tem bolj prizadela nesrečne starše, ker jih je sin podpiral z zaslužkom od in-strukcij. u— »Ujež« dvajsetič na Šentjakobskem odru. Sentjakobčani bodo ponovili duhovito Nušićevo veseloigro »Ujež« v petek 15. in soboto 16. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla izreden uspeh, saj jo bodo ponovili v eni sezoni že dvajsetič. Ker so bile vse predstave popolnoma razprodane in je tudi pri zadnji predstavi odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v predprodaji od dcjies v društvenih prostorih v Mestnem domu. Cisti dobiček petkove predstave so Sen1 ;ak občani namenili kot velikonočno darilo rodbini obolelega slovenskega skladatelja Marija Kogoja. V nedeljo 17. t. m. ob 20.15 se bo ponovila zabavna veseloigra »Pekovska«. —lj Kritik znanega lista »če^ke sl<>vo« rise o kvai-tetu Poltroni eri bledeče: Vsakdo iz četvorice teh umetnikov je gospod na svojem instrumentu, in njihova skupna igra je najpopolnejša, člani kvarteta so štirje virtuozi, ki s polnim lazumeva-njem in umetrdSkim čutom delujejo v skupnosti. Primarij kvarteta gospod Alberto Foltronieri ima pa vse vrline klasičnega violinista. Koncert kvarteta Poltronieri bo v veliki flttharmonični dvorani v petek, 15. t. m. ob 20. Predprodaja vatopnic v knjigarni Glasbene Matice. _lj >eoadna smrt. policijska komisija je bila snoči pozvana v prostore Tehnične srednje šole, kjer je nenadno umrla 771etna snažilka Elizabeta Javoršek. stanujoča v švabičevi 15. Javorskova je, ka-kar vsak večer tudi snoči snažila hodnike, in pomagala p. je njena vmikinja Marija Javorsek. Stara ženica je delala v ujnivalnici. kjer jo je naSla kasneje vnukinja mrtvo na tleh. Komisija, v kateri sta bfla dežurni uiadnlk g. Ignac TOmic ter zdra\iiik dr. LuAar. je ugotovila, da je staro ženico zadela srčna kap in je bilo truplo po zFigaro< priobčil sledečo kritiko: Kvartet Poltronieri predstavlja falango odličnih virtuozov, ki so z vztrajnim delom in po dolgih tehničnih pripravah dosegli spoeoonoet izvajanja v ekstremnih fine-sah. Ta kvartet poseduje vna svojstva, kl tih zahteva tradicija kvartetne komotne glasbe; to je najpopolnejši ansambl, kar nam jih ie doslej poslala Italija. TI svetovni uraetoftl toooovtKijD v Ljutnju! v petek, dne 15. t. m. ob 20. uri. v vel i k I filharmonični dvorani. Na sporedu je Mozartov kvartet B-dur. Pick-Mangiagallhrv kvartet v g-molu op. 18 in Ravelov kvartet. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. —lj Sledeča ja\na produkcija drsavns glasbene akademij*« in Glasbene sredine šole bo v četrtek, one 14. t. m. ob <^ na 7. v veliki filharmonični dvorani. Nastopijo učenci solopetja. klavirja, violine, klarineta in terce t rogov. —lj Kljub N^emu bo vendar sKor<» p«»-mlad, ki naj nam prinese cvetic. Katere cvetlice so primerne za naše prilike m kako jih najlaže vzgojimo, o tem ho predaval v sredo dne 13. t. ni. ob 19. '7. uri zvečer) v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici g. Jože Krf^ar pod naslovom: »CHetlični izbor za. maliV*| *>b h i* i.« Predavanje, ki je zadnje v tej sezoni, bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. č*lani in gostjo vabljeni —lj Cenjeno občinstvo vabimo, da & čim večjem številu udeleži dannšnje orkestralne produkcije naše nove liržavne Glasbene akademije, ki bo ob tej prihki pokazala svoje dosedanje delo, in tako v polni meri potrdila svoj raison d' etre. Frodukcija se vrši danes ob četrt na 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani r ■ gram za 3 din velja kot vstopnica. Iz policijske kronike Ljubljana, ij. mare O sleparskih kiošnjarjih. ki povsod poiščejo svoje Žrtve, smo že večkrat pisali in svarili ljudi pred njimi. Oni dan sta se zglasila dva taka sleparja pri nekem zdravniku na Resljevi cesti in mu ponudila v nakup 28 m belega platna po din 55. Zdravnik je platno res kupil, pozneje je pa ugotovil, da platno ni pristno, marveč le manjvredna bela tkanina, ki pa je bila umetno škrobljena, da se je zdela prav gosta ln trdna. Prodajalca sta bila baje iz Nemčije, pivi star okrog 45 let, srednje postave, drugi pa star okrog 50 let, že sivkastih las, v modernem plašču in svetli obleki. Zdravnik, ki je povedal, da sta ga sleparja oškodovala za okrog 700 din, trdi, da sta bila prodajalca skoro gotovo Žida. Policija je včeraj izsledila ih aretirala 24-letnega Martina C. iz Ljubljane. Fant je zadnji čas lovil žrtve med trgovci in obrtniki in sicer na račun svojih poštenih sorodnikov. Pred dnevi sc jc zglasil pri nekem trgovcu na Mestnem trgu in naročil za svojo teto lep servis in nekaj druge steklenine, ki jo je tudi takoj odnesel, rekoč, da bo teta račun poravnala naslednji dan. Prisleparjeno steklenino jc že r°~ poldne prodal globoko pod ceno in sc zatekel še istega dne k nekemu drugemu trgovcu, kjer jc naročil razne drage jest-vine. Ko se mu je goljufija spet gladko posrečila, je še nadalje obiskoval razne trgovce in obrtnike, pri katerih je jemal blago in ga hitro spravil v denar, tega pa zapil in zapravi! v družbi lahkoživk. Mera pa je bila končno polna in se je slepar ujel. Na policiji je brez oklevanja priznal vse grehe, nakar je bil izročen .sodišču. — Na Krekovem trgu pod kostanji že od nekdaj radi postajajo sumljivi tipi, ki jih policija od časa do časa razžene. a se kmalu spet pojavijo na starem prostoru- Eden takih sumljivcev je v nedeljo vdrl v javno stranišče na Krekovem trgu, kjer je ukradel iz stanovanjskega prostora snažilki Jožefi Štukljevi novo, usnjato ročno torMeo in okrog 50 din drobiža. V lastnem stanovanju v Sam ovi ulici 4 je bil okraden tudi delavec Avgust Krarj. Tat mu je izmaknil iz žepa suknjiča l>an-kovec za 500 din in neopaženo izginil. Tare*. 12. marca. — 13: Napovedi — l&Oft: Opoklanaki koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: >Pomladi nasproti«. Poja deklii-ki zbor i Vigred igra radijski orkester, dirig. šijanec. '— 18.40;: Poseben razlog za težave pri družtnsfci vzgoji (dr. Stanko GogaJa). 19: Napovedi, poročila. - - 19.20: Nac. trra: Josip Dražakovič. hrvatski pripovednik (Branko Maši6. knjiž. iz Zagreba). — 18.44V: Objave. — 19.50: Gospodarska poročita (Drago Potočnik). — 20: Spominski večar ob 304etnici smrti pesnika Antona Medveda. — 22: Napovedi, poročila. — Mit Veaeli zvoki (racojaki orkester). Sreda, IS. marca. 7: Jutrnji poosdrav. — 7.05: Naipoved. rx>ročiJa. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče i. 12: Plesi in koračnice (plošče). — 12\30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Sramei >dkrjanček<. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura>: m) Zaikaj sem poetaJ duhovnik (P. S. Fto-žga), b) Vpliv alkohola ne duievnost v okviru treaiostnega tedna predavat pro/. E. Boje. -- 18.40: Staroslovenaka kultura na naAm deti. (dr. Rajko Lazar). — 19: Napovedi. poročDa. — 19.20: Nac. ura: Umetnost in nacionalizem (dr. Dra^o Cvetko iz Ljubljane. — 19.40: Objave. — 19.50: Rastlina — čudo tehnične zgradba (dr. Maks Vratoer). — 20: Pevski koncert glasbenega dsultva »Ljubljane«, dirig. R. aimnniti. — 20.46: Lahka glasba i ploščo). — 1L10: Koncert taniburaskega ortrasbm (■vodi A. KarmerjK — 22: Napovedi, poro- »SLOVENSKI NAROD« torek. 12. marca 1940. Stran 5 Ženske in nase jadralno letalstvo Prva Jug o Slovenka nad pet ur z jadralnim letalom v zraku Ljubljana, 12. marca že cesto smo Čuli o uspehih jadralne Sole v Vršcu Niti hladni in megleni jesenski dnevi niso prekinili aktivnosti visoke jadralne šole v Vršcu. Takoj, ko se meteorološke razmere zboljšajo, takoj ko se dvignejo gosti sloji oblakov in megle, se od-pro haagareka vrata in že privlečejo ne-umorru jadralci svoja brezmotorna letala na dan. Malenkostne prip. ^.ve in jadralna leiaia potegnejo v višine motorna. Nedaleč od letališča se visoko dviga pobočje Vršačke Kule, ki nudi jadralcem najboljše priimke za jadranje. S toplimi poletnimi dnevi so prenehale tudi ugodnosti za jadranje v termi ;nih dvi-gajočih se strujah. Minila je doba nenadnih neviht, ki so neustiašnim jadralce:- omogočale polete v daljino in potovarja nekaj sto kilometrov daleč. Le jesenski vetrovi so jadralcem v Vršcu še bih nekoliko naklonjeni. Kadar pihajo ti, jun je dana skromna, toda zadovoljiva prilika za jadranje ob pobočju Vršačke Kule. Bila je sobota. I>an je bil za jadranje ob Kuli idealen. Le nekaj oblakov je viselo v viši::: 1800 m. Pihal je najpotrebnejši veter za Kulo, zapadnik, v jakosti 8 do 10 metrov na sek. Boljših pogojev za jadranje si mladi jadralci niso mogli želeti v teh zimskih dneh. 2e od zgodnjega jutra je bilo na letališču v Vr^cu zelo živahno. Upravnik šole ie že določal pilote, ki naj bi to pot poizkušali svojo srečo. Mehaniki so pripravili motorna letala; pregledali so tudi jadralna letala in pripravili vse potrebno. Meteorologi so imeli polno dela. da so izvršili potrebna opazovanja in sondažo zraka z balončkom. Podatki vremencslovne službe so za ves dan obetali vedro vreme z zapadni -kom. Se nekaj poizkusnih poletov in zadnjih navodi] učitelja letanja in elegantno jadralno letalo se je pričelo dvigati v višino. Pilotirala ga je jadralna letalka gdč. Milin-ka Amidžičeva, ki je prva v Jugoslaviji " a diplomo »športno C«. Motorno letalo je vodil učitelj brezmo-^ornesrH letenja g. Paja Crnjanski, poznan c naših jadralnih krogih. Letali sta se -Švignili do 750 m višine, nato pa se je jadralno »obesilo« na pobočje Kule. Pričelo je počasi krožiti in se sprehajati sem ter tja, pri čemer je dosegalo vedno večjo višino. Kmalu ga je zagrabila močna dvižna struja in se je letalo vzpelo 1180 m visoko, kar je navdalo Milinkine prijatelje z velikim upanjem v uspeh. Veter je še vedno posiušno pihal. Letalo je plulo mirno ob pobočju, le tu pa tam ga je vetrovno suvanje včasih pretreslo, kar pa je Amidžičeva spretno popravila a krmili. Včasih je na enem koncu nekoliko izgubila višino, vendar pa ji ni bilo treba za to na tla, kajti na drugi strani je nedo-statek prav gotovo nadomestila. Skupina jadralcev na letališču je nepretrgoma zrla v belo letalce, ki je hitelo ob pobočju Kule. Minute so tekle polagoma in že je potekla debela ura, odkar se je letalo odklopilo od motornega. Jadralcev se je počasi lotevala nervoznost. Torej že nad celo uro je v zraku, gotovo je že trudna in zakaj ne pristane. Letalo Milinke Amidžič Je enakomerno krožilo na valovih zapad-nega vetra, ki se je polagoma pojačal na 10 do 11 m v sek. Sedaj se je tudi »Paje« Crnjanskega polastil nemir Vedel je za tajnost svoje učenke. Ni bila zadovoljna zgolj z diplomo »C«. »Kaj je to. biti prva ženska s > športnim izpit om C«, je venomer govorila svojemu učitelju, »želela bi doseči pogoje za »srebrni C«. Pogoji, ki so bili sicer za krajša jadranja zadovoljivi, vendar niso obetali kakega pomembnejšega uspeha. Za časovni pogoj je potrebnih 5 ur nepretrganega letenja. Toda, ali bo mogla »mala-? toliko prenesti, saj je to napor še za moškega —?« Paja Crnjanski se ni mogel več vzdržati. Skočil je v svoje letalo in odletel proti Kuli na »obisk« k svoji učenki, ki je še vedno elegantno krožila okrog vrha Kule Brž je dosegel isto višino kakor jo je imelo jadralno letalo in se mu približal. Pričel se je nemi pogovor. Z znaki je učitelj dgjal vprašanja — znake je dobil tudi v odgovor Dva iztegnjena prsta sta govorila pilotki, da je že dve uri v zraku Težko je bilo pokazati vprašanje o utrujenosti. Končno mu je le uspelo Za odgovor je prejel svež nasmešek, ki mu ie tolmačil: »Prav nič nisem trudna, izdržala bom še tri ure!« še nekaj pozdravnih krogov in motorno letalo je odhrumelo nazaj na letališče. Mali harmonikar]! na Viču Vič, 12. marca Nihče ni pričakoval, da bodo mali har-m-cn-karji pomladka JS ;z Domžal dosegli s svojim koncertom pn nas tako krasen uspeh. Vsi prostori za prireditev v So-kolskem domu so bili razprodani in mnogo ljudi ni moglo več kupiti vstopnic. Že uvod v prireditev je bil posebno prisrčen. Mala. ljubka Vida Svetlinova je stopila pogumno pred občinstvo, ga pozdravila in pojasnila namen koncerta. — Koncert ie trajal poldrugo uro tn navduševal občinstvo od točke do točke bolj. Najprej ie harmonikarski zbor zaigral slovansko aimno »Hej Slovani«, potem pa štiri narod-le pesmice Nastopajoči so želi viharno >dobravanje; prav tako je dosegel popoln ispeh tercet — violina harmonika in kitala — odlično so igrali tudi v kvartetu — t harmonike — in dobro se ic izkazal duet *"ioline in harmonike. Pc odmoru je nastopil zopet zbor harmonikarjev in zaigral ne-V^j priljubljenih narodnih pesmi. Narodni ples pa, ki ga je sestavila Stana Turši-ieva. je bil tako ljubek ter sicladen, da so ga morali ponoviti Velik uspeh so dosegle tudi tri deklice, ki so ob spremljevanju kitare zapele dve pesmici. Končno so nastopili še harmonikarji solisti, ki so res že pravi mojstri ter tudi pogumno nastopajo. Prireditev je bila zaključena z rajanjem m sokolsko himno. Vodja harmonikarskega zbora Toni Sa-meja je lahko zadovoljen s svojim delom in prepričan je lahko da javnost zna ceniti njegova plemenita prizaaevanja, kar se je pač najlepše izkazalo včeraj na Viču. Brana Petronifević o svoji SilozoSifi Ljubljana, 12. marca V četrtek je pod okriljem Filozofskega društva predaval na naši univerzi znani srbski filozof in č'an Srbske kraljevske akademije dr. Branislav Petronijevič. profesor beograjske univerze v p. Za predavanje je vladalo med našo akademsko mladino in kulturno javnostjo izredno zanimanje, dvorana je bila popolnoma zasedena. Odličnega predavatelja je predstavil predsednik Filozofskega društva univ. prof. dr. France Veber, ki je na kratko očrtal znanstvene zasluge visokega gosta in želel, da bi njegovo predavanje utrdilo pri vseh poslušalcih vero v moč naše filozofije in na njej utemeljene misli o naši narodni zajednica. Prof. dr. Petronijevič je v uvodu poudaril, da je njegovo predavanje samo informativnega značaja Ne zahtevam od nikogar, je dejal, da sprejme moje misli, ki se bodo mnogim morda zdele heretične. Zadovoljen sem s tem, da razložim svoj filozofski sistem in rezultate, do katerih sem se dokopal v nizu dolgih let svojega dela. Težišče moje filozofije je v teoretični filozofiji in v metafiziki ln se področje moje filozofije krije s Descartesovim. ker vsebuje teorijo spoznavanja in metafiziko. Nato je predavatelj na kratko očrtal vsebino svoje spoznavalne teorije. Descartes ni dokazal subjektivnosti čustvovanja in ni rešil vprašanja realnosti zavesti. Dr. Petronijevič se je posebno trudil, da ta dva dejstva dokaže. S tem se je poslovil od naivnega realizma, katerega je z dokazom o subjekt i vuosti čustvovanja poolnoma ovrgel- Tako je prišel do sublektivnega ln objektivnecrs spoznavnega idealizma. Dosledne predstavnike za te vrste idealizem vidi predavatelj v Kantu za subjektivni ln v Humu za objektivni Idealizem. Sam se je opredelil za oblektivni idealizem in to prav zaradi so oznanja o realnosti in aeiluzornosti zavesti. Vse to je filozofa Petronijeviča dovedlo do doktrine empiroracionalizma, ki mu je tudi dokaz, da obstoji svobodna volja v zavesti. Na osnovi tega je formuliral svojo teorijo o spoznavanju, s pomočjo katere je prišel do svojstvenih pogledov in pojmovanj metafizičnih problemov. Drugi del svojega predavanja je predavatelj posvetil svoji metafizični doktrini. Opozoril je poslušalce, da ;e svojo metafiziko zgradil na svojstveni pcomoriji in ni mogoče doumeti njegove filozofih brez poznavanja te geometrije. V metafiziki zastopa dr Petronijevič stališče monoplura-liznia. ki predstavlja sintezo Lfibnitzove in Spinozove metafizike. Dr. Petronijevič smatra, da le svet sestavljen iz monad in predpostavlja obstoj substance. Vsaki mo-nada irna svoje imanentne in transcend3nt-ne atribute. Prvi predstavljajo občutenje in čustva, drugi pa zavest in voljo. Mate-lija sestoji iz reletlvno neza\Testnih monad. Transcendentalni atributi monad so kvalitativno nespremenljivi, dočim so njeni imanentni atributi podvrženi kvalitativni spremembi. Število monad je enako največjemu možnemu končnemu številu. Ker je število monad končno, je tudi prostor končen. Cas je v smeri bodočnosti nedoločeno končen, v smeri preteklosti pa določeno končen Ako je svet obstojal že od nekdaj, je mogel obstojati samo kot svet monad, torej v nerazširjenem prostoru in v stadiju nepremičnosti. V primarnem stadiju je bila monada bog. Monade so v nekem trenotku statični stadij in tako je nastal materijalni svet. Glede eksistence boga je predavatelj izjavil takole: Ako bi me vprašal teolog ali v smislu moje filozofije obstoja bog. bi mu odgovoril, da ne obstoja, ker je obstojal samo v enem trenutku. Ako bi me isto vprašal materijalist. bi mu odgovoril, da bog obstoja, ker je obstojal trenotno. kar pa materijalisti ne priznajo. Zaradi tega je najbolj srečna tista monada. ki še ni rojena. Materijalna priroda je božansko nadprirodnega porekla. Iz Kranja — Gledališki oder Narodne čitalnice uprizori v sredo 13. t. m. ob pol 21. v gledališki dvorani znano komeoijo Ivana Cankarja »Za narodov blagor«. — Nesreča pri pretakanju bencina. V soboto dopoldne je dobila tvornica gume pošiljko bencina, ki ga je bilo treba iz ci-sternskega vagona pretočiti v tanke in od-premiti z avtomobili v tovarno. Delavci, ki so bih določeni za pretakanje ' bencina, so kmalu spoznali, da zaradi zamrznjene odvodne cevi ni mogoče izvršiti dela in je vodstvo tovarne, ki je bilo o tem obveščeno, pozvalo tvrdko Smele j, naj s paruim ogrevalcem odstrani oviro. Kleparska tvrd-ka Smolej je odposlala na kolodvor z ogre- Dan se je počasi začel nagibati h koncu. Tudi vremenske piillke so se poslabšale Velike kope oblakov so se spuščale vedno niže. Tudi živo srebro je padlo. 2e tistim na zemlji, ki so se toplo oblečeni prestopali z noge na nogo, je bilo hladno in so si meli otrple roke Dušila jih je skupna misel, kako je sedaj »mali« tisoč metrov nad zemljo, vendar pa še ni kazala nobenih znakov, da bi mislila na pristanek, čeprav je na sebi imela samo poletno pilotsko obleko in usnjen suknjič, ki je najbrž ni mnogo grel. »Paja« se je vsako uro dvignil z letalom in obiskal svojo gojeako. Vsakokrat Ji je s prstom pokazal koliko časa je že v zraku. Za odgovor je dobil lahen nasmeh prezeblega obraza, ki je izražal to, kar je mlada letalka čutila in hotela doseči. »Ia-držala bom gotovo; divno je tu gori.« — Nastopil je kratek jesenski mrak Jadralci so še komaj zaznavali svetlo piko, ki se je gibala ob pobočju Kule. Oblaki so sedli ze na Th grebena. Amidžičeva ni čutila mraza in utrujenosti, saj jo je vodila edina živa želja, doseči zaželeni cili — postati nrva ženska v Jugoslaviji s »srebrno C diplomo«. Ni ^e bala temnih oblakov, ki so se kupičili nad pobočjem, in mraka, ki je legal na zemlio Hotela je pokazati in dokazati, da ne kaže podcenjevati ženskega spola, tudi pri jadranju ne! Na letališču so prižgali velike bakle. Novo upanje jo je pripravilo do tega, da je še vztrajala, čeprav je tudi veter že precej odnehal Ostala je še med nebom in zemljo, tako dolgo, da je skupen čas njenega jadran ia znašal 5 ur in 26 minut. S tem je izrinila prvi pogoj za »srebrni C« izpit kot prva žena v Jugoslaviji. To je bil za naS ženski svet lep podvig, saj je poleg izpita gdč Mllinka Amidžičeva dosegla 9 tem jadranjem visinski in časo\-ni ženski rekord v Jugoslaviji. Želeti je. ds bi tudi nase ljubljanske »MHinke« čim prej dosegle podobne uspehe, saj imaio vendar toliko prilike! Z una-njem da bomo kmalu lahko kaj poročali o uspehu kake Slovenke v jadralnem letenju, priporočamo, da bi se ta »sinji« sport razširil tudi med naš nežni spol. med teboj. Izid je bil tale: l. in 2. mesto sta issedls Singer ln Marte lan c s 7 ,, tretje mesto Šuštar s 7, 4. in 5. Pavlica in šuc s 5Vj, 6. Tajnik a 4^ in 7. mesto s 3 točkami Rus. Slede ostali igralci. — de dve nezgodi. V soboto se je pripetila v bližini Podbrezij huda avtomobilska nesreča prav na mestu, kjer je bilo v zadnjem času že več prometnih nezgod. Zaradi udarca se je močno poškodoval po glavi inž. Plemelj z Bleda, ki ga je samaritanski odsek gasilske čete v Kranju takoj prepeljal v sanatorij Leonifiče. — V nedeljo opoldne je tržiski avtobus odpeljal is Kranja, pa se mu je nekako sredi pot* med Kranjem ln Naklom zlomil kroglični ležaj na desnem prednjem kolesu. Prisotnosti Šoferja se je treba zahvaliti, da je takoj ustavil avtobus ln da ni prišlo de hujše nesreče. Avtobusno podjetje Pernufi je takoj odposlalo na mesto nezgode nov avtobus, ki je po tričetrtuml zamudi odpeljal potnike zopet naprej. — SK Kranj sklicuje za torek 12. t. nu ob pol 20. v veliko dvorano hotela >Stara pošta« sestanek vseh aktivnih igračev, da se izvoli kapetan nogometne sekcije in tehnični odbor. Udeležba za vse obvezna. valno napravo svojega mladega pomočnika Viktorja Batiča, ki se je takoj lotil dela, ne vedoč, da se bo delo zanj tako tragično končalo. Kratek čas nato je namreč ogrevalna naprava iz neznanih vzrokov eksplodirala in hudo poškodovala 211etnega Batiča, ki je stal v njeni bližini, medtem ko od drugih ni bil nikdo ranjen. Nesrečnega Baliča so takoj odpeljali v Zdravstveni dom. kjer bo rnu nudili prvo pomoč in odredi1! takojšen prevoz v bolnico. — Brzotumir brer ljubljanskih Sahtstov V petek zvečer se je vršil brzoturnir članov KŠK. na katerem bi morali sodelovati tudi znani ljubljanski šahisti, ki pa se iz neznanih vzrokov turnirja niso udeležili in so morali domači šahisti pomeriti moči Dva pestra dneva v gledališčih Gostje Gostit, Majdlčeva, MaruSič, Popov in Dečje carstvo iz Zagreba Ljubljana, 12. marca Sobota in nedelja sta prinesli v obeh gle ališčih izredno mnogo življenja, pester repertoar in v operi rekordno število gostov. V drami so imeli celo jubilejno predstavo, 25. uprizoritev tehtne drame žene na Niskavuoriju. Publika, ki je to učinkovito in globoko delo finske avtorke Helle Vuobjoki prav izjemno vzljubila Je napolnila gledaHAfte ter ponovno izražala priznanje režiserju dr. Kreftu za izvrstno uprizoritev, Mari,ji Veri, Miri Danilovi, Janu in V. Juvanovi pa za odlične kreacije glavnih vlog. Že popoldne je bilo operno gledališče polno, ko je gostovalo zagrebško Dečje carstvo, otroško gledališče z revijalno otroško bajko »Obuti maček«. Mala Leia feestak je bila kot igralka in plesalka izvrstna, a tudi ves ostali veliki zbor dece in odraslih igralcev je nudil preestavo, ki je jako ugajala. Zvečer smo imeli za gosta mladega hrvatskega baritoriista Ant Marušlča ki je nastopil v Glumačih s partijo Tonia oziroma Taddea Spoznali smo pevca izredno lepega, toplega glasu in ugodne zunanjosti. Prolog je izvajal tako, da ga je občinstvo z navdušenjem priklicalo večkrat pred zastor Vidno je zelo nadarjen začetnik operne kariere ki obeta v bodočnosti lep razvoj. Ima lahke višine zadovoljivo sredino, a še ne razvite nižine ln skromno, neprisiljeno igro Po značaju je liričen bariton ki bi se po skrbni pevski tn igralski šoli brez dvoma k m aru usposobil ter postal po lepoti svoiega glasu in prikupnosti svoje osebnosti zelo ustrežljiv operni pevec. V nedeljo dopoldne je uprizorilo zagrebško otroško gledališče bajko Pepelko ic je bilo gledališče zopet nabito polno dece in odraslih. V naslovni ulogi je nastopila prav posrečeno mala Darija Gasteiger ln žela z Lelo Sestak. ki je predstavljala grotesknega miniaturnega dvorskega maršala, vsesplošno priznanje Otroško osebje je izvrstno vigrano ter nastopa s plesi, petiem in govorjeno proze prav zadovoljive. V splošnem pa so pevske točke večinoma prenizko napisane za otroška grla. Prav posebne je ugajal otroftkl baletni zbor. ki je nastopal kot golobčki Tito Strozzi kot režiser Mladen Sirola kot mladinski dramatik. Margareta Fromano va kot koreografka ter dirigenta J B Sirola in M Kasovi ć Cvijič sc si priaobib brez dvoma z izrednim trudom zaslugo, da je Dečje carstvo tudi v Ljubljani ugledno ln priljubljeno otroško gledališče resnične kvalitete. Popoldne sta gostovala v T osel zopet Vera Majdičeva in Boris Popov. Gledališče je bilo prav dobro zasedeno ter publika z izvrstno razpoloženima gostoma zelo zadovoljna. Zvečer pa smo poslušali Dvorakovo >Ru-salko* z o" lično Hevbalovo v naslovni partiji in z Gostičem kot pevski in igralski sijajnim princem. Lupša kot povodni r^ož, Basičeva kot knežna, Kogejeva kot čazgv-nica. Sladoljev kot gozdar in BarbiCva kot kuharček so z orkestrom in zborom pripomogli z vso vnemo, da je bila predstava odlična. GostlČ je imel v vsakem pogledu velik umetniški uspeh, žal, da je bii poset nezadovoljiv. Fr. O. Iz Dolenjskih Toplic — Uprava zdravil!šča je razpisala oddajo kopališke restavrac'je v najem, ker se desedania najemnica In resfavraterka preseli v Dobrno, kjer je prevzela v najem zdraviliško restavracijo. — S0Ko'sko društvo v DOL T°plieah je preteklo nedeljo 3. t. m. uprizorilo vea?lo-^gro v 3. dejanj h »Mick' je treba ženinac. Kakor vedno, tako 90 se tudi za to Isrro igralci temeljito pripravili in igro dobro naštudirali. Vsak izmed njih se je č'm bolj potrudil, tako so zadovoljili števTne gledalce. To je bilo smeha do dvorani, člani igralske družine so ponovno dokazali da Imajo veselje do upr'za.rlanja iger m ker tudi občinstvo rado poseča sokolske prireditve, bi b^lo pač želeti, da bi sokolsko društvo uprizorilo čim več lenih iger. rx>bro bi tudi bilo. če kl se sokolsko društvo odloč:lo za gostovanje pri sosed-niih sokolskih društvih Tako bi med bratskimi društvi nastalo neko tekmovanie in izpopolnjevanje Kar bi bilo igralcem m elanom igralskih družm le v korist in spodbudo. Kakor s*, društva pri javnih telovadnih nastopih me^seboino pomagajo, tako naj bi bilo tudi vzajemno delovanje v prosvetnem oztru. V OBSERVATORIJU — In dvajset let traja preden pride svetloba te zvezde do nas — Oprostite, gospod profesor, tako dolgo ne morem čakati. ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. raz no Seseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek — din TKAJ NO ONDULACIJO a 6-mesečno garancijo, v modernih rrizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za cene din 50.— »Salon Merlak«, Sv Petra c 76. 320 ZAGREBŠKO NOfVO KAVARNO elegantno urejeno, dobro znano, muzikalno-zabavnega karakterja, v najstrožjem centru, prodamo z opremo in zalogo običajnih, finih in desertnih vin, šampanjca in žganih pijač. Cisti mesečni dohodek 15 000 din Cena din 1-15.000. Poslovalnici Pavlekovič — Zagreb. Ilica 144 779 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din »Julijam*«. Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. a»yi^w beseda 50 par lavek posebej MaimaniS' m*»fi.fU din MLADA GOSPA želi znanja s solidnim gospodom nad 50 let. — Naslov na upravo lista pod r>zadovoljstvo* 789 im Beseda 50 par 1avek posebej Najmanjši unesel* ». din DEKLE Z DEŽELE ~ vešče nekaj Kuhe in pospravljanja sob. išče takojšnje namestitve pri mali družini. — Vivod Brigita, Ruše pri Mariboru. 776 PRODAM Beseda 50 par davek posebei Najmanjši znesek »4.— din OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in me-iico dooite aajceneje v MEDAR.V1 '.jubllana. Židovska ul. 6. 501 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO *e vedno po starih cenah do-oavija v moderni tn solidni iz-leiavi tvrdka »Oprava« Celovška 50. Sprejemajo se naroči lati U Inserirajte V SLOV. NARODU14 Inserirajte v »Slov. Narodu«! Naznanjamo cenjenim strankam, da gospod Petek Stanko ni upravičen sklepati kupčij In sprejemati denar za CELJSKO OPEKARNO NA L02NICI en spodnji hldlnj1 v celju. Nikolaj Roščin: Obratni kapital Spoštovana, stara rodbina, bogata in številna. Sklenili so prodati vse. kar se je le dalo in tako so dobili lepe tisoča ke v takrat najboljši valuti — v angleških funtih. Odpotovali so v Carigrad Poglavar rodbine pa ni mogel osu iti gluh. Na rodbinskem posvetovanju jc bilo sklenjeno, storiti patriotično dolžnost do konca. Za ves svoj kapital su stari nakupili krimskega denarja. Trije kovčegi, polni asignacij, so romali ža lostno na podstrešje pod opečno stre ho. Morda še zdaj stoje tam. Odpeljali so se v Srbijo Ostal je še »nedotakljiv fond« rodbinski nakit, prstani, ogrlice, broške, zapestnice. Gospa, mila, blagorodna Jelena Ivanovna je sklenila vzeti vajeti vladanja v svo je roke Nedotakljivi fond bi zadostoval takole za pet ali šest let mirnega življenja ioda. kaj potem? V srbskem mestecu so najeli naj lep še stanovanje, kakršno se je dalo dobiti, opremili so ga drago, kupili potre ben inventar, najeli služinčad in nekaj natakaric, pozvali orkester ruskih bala lajk in odprli restavracijo Tu pa tam je zavil v njo srbski kmet ali meščan, naročil je skodelico črne kave, plačal dinar in odšel pu prstih, škripajoč z okornimi škornji m občudujoč vse to razkošje, kakršnega še svoj živ dan ni videl. Po okolici so živeli tudi ruski emi granti. Sreča tak emigrant iz sosednega mesteca startna znanca in brž jameta obujati opomine na preteklost Poreče mu: — AH > eš. kaj mi je šinilo v glavo? Poj^i\a v F . tam imam rojake. To so aaši ljudje, tudi \z Kijeva, ?elo prijazni in gostoljubni — Toda. dovoli, saj svoj živ dan nisem bil v kijevu . . . — Nič ne de. Kljub temu pojdi z menoj. Kar pojdi. o Prijatelja sta jo torej mahnila v P. in tam zavihi v restavracijo. Jedla sta in pila. včasih sta ostala tudi čez noč In zopet sta pila in jedla. Ko pa je bilo treba plačati, je gospodinja vedno v zadregi vsa zardela: — Bežite no. od naših ljudi, od rojakov iz Kijeva naj bi vzela denar? Da vaju le sram ni! V drugačnih časih bi vaju sploh ne poznala več. tako da. Ta bi bila pa lepa Ne jezita se name. S tem me naravnost žalita . . To vama pa že moram povedati kar naravnost. Čez pol leta je vsa oprema z inventarjem vred komaj zadostovala za pla- čilo računov vseh dobaviteljev. Nedotakljivi fond je bil usahnil. Jelena Ivanovna pa ni biia vajena sedeti »prekrivanih rok«. Sprijaznila se je z razmerami, razmišljala je, potem se je pa odločila za novo podjetje v malem obsegu. Odprla je rusko kuhinjo, kajti večni srbski paprikaši in na ražnju pečeno jagnje, to je vražje žgalo želodce, vajene kuhinj glavnega in drugih guber-nijskih mest. Sicer je bilo pa tudi nemalo lačnih ruskih poročnikov in kapitanov, ki bi jim mogla biti dobrodošla ruska kuhinja. Posli so šli torej tu res bolje nego v bivši restavraciji, deloma morda tudi zato, ker so se jeli rojeni Kijevčani izdajati za rojake iz Mogileva ali Volog-de. Vendar je pa čez leto dni odzvonilo tudi javni kuhinji. Jelena Ivanovna se je obrnila na ruskega komisionarja — Svetujte mi, prosim, kaj naj storim? . . Obratnega kapitala nimam Vi tega morda niti dobro ne razumete, dra gi Peter Stepanovič, toda temelj vsakega trgovskega podjetja je — obratni kapital. Kakšno delo pa je to, če naj se človek dan za dnem peha. da spravi skupaj petdeset ali sto dinarjev? Bože moj. koliko denarja sem razmetala brez pravega preudarka. In računala sem s tako gotovostjo, da bomo lahko vzdr žali s to kuhinjo vsaj deset let... Toda zdaj? ... Vidim, da brez obratnega ka- ?itala ne gre več . .. Kar poglejte, dragi eter Stepanovič, tu imam drobne uhane, dragocene tako, da bi jim težko določili ceno. Valjali so se na dnu moje šatulje za rodbinski nakit in nikoli mi niso posebno ugajali, tako da me ni ni-ti mikalo, prodati jih ... Evo jih ... oglejte si jih. ln povejte mi, ali bi dobila zanje vsaj tri tisoč dinarjev? Mislite, da bi šlo? — Mislim, da. — To je dobro, dragi moj. Hvala vam da ste me rešili Prosim vos, uredite mi to prodajo čimprej. Saj si že več dni belim glavo, kje bi dobila obratni kapital. Saj veste, čim ima človek v roki gotovino, se takoj dela drugače, pa čeprav je le neznaten fond — Dobro, Jelena Ivanovna, uredim vam to. Toda povejte mi prosim, kaj boste počeli, ko vam poide tudi ta obratni kapital? — Kaj potem? . . No, morda pa to ne bo tako kmalu. A kaj potem? Preostalo mi ne bo nič drugega nego iskati nov obratni kapital To je vendar jasno. Trgovina brez obratnega kapitala v naših časih nikakor ni mo-loča to mi lahko verjamete Peter Stepanovič. tter. 5Q V Viborgu, kjer sikajo plameni izpod zaledenelih ruševin Pretresljivo poročilo francoskega za obisk obleganega Viborga Pogled na glavni trg v Viborgu Bil sem prvi civilist, piše francoski posebni dopisnik Georges Kessel, ki je taval med zaledenelimi ruševinami Viborga »na svojo odgovornost*, kakor se je glasila pripomba firusikih vojaških oblasti na potnem listu. Šofer Je ustavil na keju in mi velel izsto piti. Po mestu ni mogoče voziti, je dejal, kajti ni nobene ceste več, ki bi ne bila razdrta od granat. Prejšnjo noč sem videl kakih 100 _krn južno od Sortavala ob luninem svitu tisoče mrtvih sovjetskih vojakov, ki so pripadali 18. sovjetski diviziji. Sedaj se mi nudi mrtvaška slika porušenih hiš Viborg-a na drugem skrajnem koncu Karelije. še pred tremi meseci je bil Vlborg na Karelijski ožini lepo mesto, ki je imelo 80 tisoč prebivalcev. Najstarejši del mesta izvira iz 12. .stoletja, zgradil ga je švedski grašeak Knut Po&se. Mesto jc utrdil, da bi zaprl pot moskovskim osvajalcem. VI-borg je kmalu postalo najbogatejše in najvažnejše pristaniško mesto v Baltiku. Turisti so prihajali sem in občudovali njegove cerkve, stare spomenike, stari utrjeni srednjeveški grad. Veselo in živahno je bilo vedno življenje v tem mestu. Zadnjič sem videl Viborg pred petimi meseci, ko sem se vračal s fronte ob meji Karelijske ožine. Mesto je bilo skoraj izpraznjeno, ostalo je v njem Se okoli 6006 starejših prebivalcev, ki so se vsi prijavili v prostovoljno pomožno službo za obrambo dežele. V kleti hotela, kjer so bili nastanjeni člani skupin za pasivno obrambo in za obrambo proti letalskim napadom, mi je poveljnik teh oddelkov 25. januarja ponosno izjavil: »Nad 2000 bomb je že padlo na Viborg in mnogo granat iz dalekosežnih topov na sovjetskih vojnih ladjah. Zaradi našega var nostnega sistema in dobro organizirane pomoči pa smo imeli doslej samo 20 mrtvih.« Fronta je bila tedaj okoli 40 km oddaljena od Viborga. Potnik je lahko dobil sobo v hotelu - Knut Posse« in je lahko kosil in večerjal v hotelu ^Espila« ob zvokih jazza ali radia. Nekaj tednov je preteklo odtlej in Vihor ga ni več. V paradni formaciji leti pet sovjetskih letalskih eskadril nad Viborgom. Nebo je jasno kakor ribje oko. toda sirene ne tulijo. Kdo naj bi spustil sirene in čemu? Videl sem že mnoga razdejana mesta kot vojni poročevalec. Tako med svetovno vojno Reims in Louvain. med špansko državljansko vojno Barcelono. Alicante in Ma- ki je dobil dovoljenje drid. Pod ruševinami teh mest je vendarle ae trepetalo življenje. Ostali so okraji, kjer si se srečal človeka in mačke, pse ter ptice, Viborg pa je v nekaj tednih popolnoma izumrl. To je sedaj mrtvo mesto. Sovjetske bombe in granate niso prizanesle nobeni stavbi v mestu. V Viborgu v zadnjih dveh tednih ni več živega človeka. Tisti, ki so vztrajali do zadnjega, se niso utegnili več umakniti iz mesta zaradi neprestanega ognjenega dežja iz sovjetskih baterij. Srečal sem samo nekaj vojaških patroi, ki so iskale ranjence pod rusevi- In še v nečem ni to mučeniško mesto podobno muče niskim mestom v zgodovini. Vae v mestu, kar moli sežgano in podrto v zrak ali kar leži razdejano na tleh, je pokrito z ledom. Težki ledeni stalaktiti se dvigajo proti nebu, ponekod pa sikajo plameni izpod zaledenelih razvalin. Mesto nudi bajno, a grozno sliko. Stopil sem v staro mesto. Vdiral sem se do kolen v svežem snegu. V teh severnih Pompe jih sem se splazil do vrat močno porušenega samostana. Odtod sem opazil finsko zastavo, ki plapola na utrjenem gradu. Slišal sem tudi. kako je v zvoniku grajske cerkve bila ura. Moj vodja mi je svetoval, naj se vrnem. Že nekaj dni začno sovjetske baterije obstreljevati mesto takoj po sončnem zahodu. Kaj in koga obstreljujejo? sem se čudil. To puščavo poledenelih ruševin? Nesmiselno je, je odgovoril šofer, a je tako. Vrnil sem se na kej. Opazil sem na snegu odprto knjigo, kar me je presenetilo. Pobral sem knjigo in jo oprostil ledenega oklepa. Z začudenjem sem ugotovil, da je delo filozofa Descartesa. Pogledal sem navzgor in videl pred seboj pritlično sobo hiše, ki ji je granata odnesla pročelje, v sobi pa knjižnico z znanstvenimi in filozofskimi deli. V tej sobi je prebival kak profesor ali učenjak. Na pisalni mizi je še stal črnilnik in poleg njega papir, ki ga je led pritrdil na mizo. V duhu sem si predstavljal učenjaka, ki je padel za domovino kakor tisoči njegovih rojakov, a njegovi knjižnici je barbarska granata prizanesla. Položil sem Descartesa na pisalno mizo in tedaj se mi je porodila želja, ne vem zakaj, da bi granata uničila to svetišče duha in simbor svobode, preden pridejo sovjetske čete v Viborg. Ali more kačji pogled hipnotizirati? Nova dognanja biologov na temelju poskusov s krastačami Dolgo so ljudje verjeli, da jc strah pred kačami človeku prirojen, da jc to nekakšna podedovana /sa.ščitna reakcija. To pa ni res. Novi psihološki poskus; na otrokih so pokazali, da se otroci kač sploh ne boje. Strah pred kačami je torej vcepljen z vzgojo in z vzgojo ga lahko zopet zatre i no v sebi. Malo je pa verjetno, da bi do tega prišlo in kače bodo še vedno med ljudmi tako osovražene, kakor so zdaj Ni torej nič presenetljivega na tem, da pripisujejo ljudje kačam mnogo zla Tako so ljudje nrepričani da strupena kača človeka zahrbtno napade, v resnici pa ga piči samo, če jc prestrašena in če ne more več bežati pred njim. Kače so baje lokave in zahrbtne. To lastnost jim pripisuje že sveto pismo in ljudje kaj radi govore o hipnotičnem kačjem pogledu. Mnoge živali naj bi se ob srečanju s kačo ustavile kakor da so fascinirane in baje se sp'oh ne morejo več premakniti Temu, da more kača svojo žrtev neposredno hipnotizirati, je zoologija že dolgo ugovarjala, ne more pa tega zmotnega naziranja v ljudeh za-rreti Zdaj se je posrečilo novejši biologiji najti za to dozdevno hipnotično silo. pre-presenetijivo pojasnilo. Razmerje med kačo m njenim plenom je re> neobičajno, samo da zagonetka hipnoze nima svojega izvora v kač' kot taki, temveč v vedenju njenega plena. Glavna hrana velikih kač so žabe in krastače, žabe pa seveda niso zadovoljne s tem. da jih kače kratkomalo požirajo Kakor vsako živo bitje, se tudi one branijo, kadar jim preti smrt. Ker se pa morejo krastače premikati le zelo počasi, obsede večinoma na mestu, pač pa ovirajo sovražnika, kar le morejo, da bi jih ne dosegel. Želva se ob srečanju s kačo napihne in s tem postane njeno telo prožno kakor žoga Tako ji ka ča ne more blizu Razen tega iztegne še noge in napne do skrajnosti vse mišice, da je kakor otrpla. Tako jo kača zelo težko požre. Večkrat se ji to sploh ne posreči. Nekatere vrste žab pa zopet najprej počakajo in ko postane položaj kritičnejši. j<> mahnejo proti sovražniku, pripravljene na spopad z njim. Večkrat se da kača zastrašiti in jo popiha pred razjarjeno žabo. Je pa seveda tudi mnogo primerov, ko ostane ta žabji namei brez učinka. Nepoučen gledalec bi pri tem res lahko prišel do prepričanja, da je žaba zlezla kači naravnost v žrelo ker jo je pritegni! njen fascinira joči pogled. Vedeti pa moramo, da je biolog pri svojih poskusih z močno napihnjeno gumijasto palico, ki jo je s kačjimi gibi počasi približeval krastači dosegel enak učinek, kakor so ga doslej pripi sovali dozdevnemu magičnemu kačjemu pogledu. Odnos kačr do njenega plena, zlasti do misi, šc ni povsem točno pojasnjen. Mnogo pa govori za «.o. da posvečajo miši počasi bližajočemu sc. neznatnemu pred metu, recimo kačjemu telesu, zelo napeto pozornost, dokler ni že prepozno, da ne morejo naglo plazeči se kači več uiti. Nikakor pa kača nc more hipnotizirati. Trikrat trojčki, enkrat četvorčki zvena vinogradnika Gueste v italijanskem mestecu Candaniji je rodila četvorč-ke, med katerimi sta dva ostala živa. Gue-stova sta poročena šele pet let. V tem času pa sta imela že trinajst otrok, in sicer trikrat zaporedoma trojčke, sedaj pa čet-vorčke. Živih je ostalo samo sest dečkov. Holandska ima 816 milijonarjev Po najnovejših statističnih podatkih je priznalo 95r < vseh holandskih davkoplačevalcev letne dohodke izpod 5000 cekinov. Med 1056 občinami so našteli 130 takih, kjer povprečni letni dohodki ne presegajo 1500 holandskih cekinov. Izmed 6 občin z nad 100.000 prebivalci se lahko ponaša Amsterdam z največjimi povprečnimi dohodki, dočim so ugotovili v Haagu največje povprečno premoženje. Na vsem Holandskem je priznalo v davčnem letu 1930 816 davkoplačevalcev premoženja nad 1.000.000 cekinov. Premoženje teh milijonarjev, ki plačajo 15*£ vse dohodnine, obsega 14r; obdavčenega premoženja na Holandskem." ženske in barve Če ste v dvomih, kakšnega značaja je vaša izvoljenka ali žena. kar vprašajte jo, kakšne barve so ji najljubše. Po barvah sc baje točno spoznaj* ženske lastnosti. Tako vsaj trdi ameriški psiholog C H. Brawn. Dekleta, ki nosijo najraje temnomodre ob leke so bojevite in pogumne. Po obleki se baje najbolje spozna žensko zanimanje za barve. Nasprotno jc pa svetlomodra barva znak nežnega, rahločutečega dekleta, ki ima visoko razvit smisel in čut za materin-, ske dolžnosti. Tako dekle po*tane dobra gospodinja in mati. Dom o tovanšico spoznamo po sivi in rujavi barvi, odnosno po njenem navdušenju za ti dve barvi Taka dekleta nimajo smisla za strast, pač pa kažejo kot zakonske žene mnogo zanimanja za možev poklic. Ženske, ki nosijo najraje črne obleke, so sicer prijazne, toda hladne in trezne. Rade tudi prodro do dna značaja svojega bližnjega Moški, ki nočejo, da bi kdo odkril njihove lastnosti, naj se s takimi ženskami ne seznanjajo. Rdeča barva pomeni temperament in željo ženske, da bi bila všeč moškim. Za rdečo barvo navdušene ženske so posebno privlačne v očeh moških. Kaj pa naj počne fant, če vpraša dekleta, kakšno barvo ima najraje, pa mu dekle odgovori, da so ji vse barve enako pri srcu? Ameriški psiholog nam nc daje odgovora na to vprašanje. Taka ženska je najbrž zelo navihana m ji je gotovo že znano, da je mogoče žensko spoznati po njenem navdušenju za barve. Takega dekleta seveda ni mogoče spraviti v zadrego in lant nič nc opravi, če še tako sili v njo s podobnimi vprašanji, ker se kratkomalo ne da ujeti. Razvoj piščanca v jajcu Da je razvoj piščanca v kurjem jajcu odvisen od toplote, to je že zelo stara izkušnja. Toda šele potem, ko so uporabili v; lilnico s točno regulirano temperaturo, se je dalo ugotoviti, da se piščanec normalno razvija pri toploti 37.5° C. Pri nižji in višji toploti nastanejo različni izrodki. Piščanec se zvali z dvema glavama ali šti- rimi nogami. Različne abnormalnosti lahko povzročimo tudi, če pustimo piščance, da se razvijejo ob nizki ali visoki temperaturi. Ruski raziskovalec Aleksej Romanov je proučil vpliv toplote na razvoj piščanca in našel je abnormalnih piSćancev pri temperaturi 33.5" C —17.92c sborovalce Potem sc jc- spomni! med letom umrlih članov uradnika Ivana Gruma^ učitelja Karla Goriška, trgovca Karia Sossa, pekovskega mojstra rerdinan-da Tošarja, poštnega direktorja Antona Vagaje. odvetnika dr. Emila Starcta. prof. dr. Pavla Grošlja in predsednika viš. dež. sodišča Ivana Vrančića. ZjKJTOvalci 90 počastili njihov spomin. Predsednik se je v s\«.jem poročilu najprej dotaknil vzvišenih ciljev Jadranske straže, potem ie pa spregovoril kratko o podrobnem delu k. o v preteklem letu. Najmarljivejša jc bila ženska sekcija. I>u-gc sekcije niso delovale Pač sta pa marljivo delala tudi prireditveni in propagandni odsek. Predsednikovem u poročilu je sledilo tajniško. Poročal je tajnik .t>. Viktor Kristan. Iz njegovega skrbno sestavljenega in preglednega poročila je razvidno, da ie deloma! k. o. v preteklem letu zelo mar-Ui^o in da jc dosc«el tudi lepe uspehe, z'ast: če upoštevamo nemirne čase. v kate-nk živimo. ("Tla do v šteje 2026. Ob koncu pred Lanskega leta jih j«- ^tcl 2316 Poročilo blagajnika g R.i ika 0^r;na kaže, da jc finančni, stanji • primeri z mnogimi dru-g;mi dru>t\: šc dokaj zadovoljivo. Nadzorni t*ibor je predlagal razrc^nico odbo-ru s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. K besedi sc je oglasil predsedrrk ob'ast-nega odbora g. dr. Otmar Pirkmajer. ki ie pozdravil zbor v imenu izvršnega in oblačnega odbora. Oba sta ponosna na svojo naimočnei-o edinico. Živimo v časih, ko bi ć'ovek mislil, da se hočejo zamajati temelji na^e drža\nc tvorbe, toda ti temelji se ne dajo omajati Prav tako se pa ne dajo omajati niti temelji Jadranske straže, ki je in ostane vscdrža\na organizacija. O kaki plcmensk? osnovi JS nc more biti tjovora io o tem izvršni odbor nikoli ni razpravljal. Preosnova JS ne bo zadela njenega bistva Uresničile se bodo zlasti želje, ki smo jih propagirali iz Ljubljane že več let. Grb JS ostane isti, zastava bo državna, t^hko pa bodo zastave JS tudi narodne zastave. Ko sc jc govorilo na seji izvr^nc^a 1 dbora o spremembi pravM. ie p dal s. dr. PirkmajeT naslednjo IZJAVO: Glede na obširna pojasnjevanja predstavnikom oblastnega odbora JS Beograd in razpoloženja v naših organizacijah v Srbiji, sem mnenju, da more JS upoštevati <~>b čuiljivosi enega dela drŽave v sedamem trenutku in storiti vse, da organizacija ne bn trpela škode V interesu je. zlasti bano-i'tne FTrvatsfce, da se 1 prešanje spremembe pra\-il reši tuku. da bodo \ si deit naše države smatrali JS kot skupno organizacijo, ki slu/i interesu vat drŽave, Če pmp„ gira in delu za jadranski* ptimoric Mi s! 1 m. da se naša organi zaci ia ne more srna trati kot društvo, ki bi moglo obstojati kot pokrajinska organizucitu. tem\ eč da je po svoji bitnosti in po svojem cilju vse narodna in vsedržavna organizacija prvega reda. G. dr. Pirkmajer jc obljubil, da bo stori! oblastni odbor vse. da se čimprej uresniči ideja mladinskega doma na Jadranu Njegove besede so sprejeli zborova !ci s toplim odobravanjem. Sledile so volitve predsednika upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za oblastno skupščino Za predsednika je bil soglasno ha ob živahnem odobravanju ponovno izvoljen g Jo>ko Pogačnik. Upravni in nadzorni odbor sta ostala ista. le da je mesto premeščenega podpolkovnika Ob-'aka zavzel v upravnem odboru major g. Radovan Ulepič. Po toplih pozdravih, ki so jih izrekli občnemu zboru zastopnik akademske JS. Zciezničarske sekeje ter muške in ženske podružnice CM za >entpetr-ski okraj, je predsednik zaključil zbor. Včeraj je z rednim občnim zborom zaključi] šesto leto uspešnega dela krajevni odbor Jadranske streže L.jubljana-žvoraka, Rubenstcina in Iv. pl. Zajca. Zbor šteje okoli 35 dobro izvežbanih nev-fftrr, ki imajo zn seboj dolgoletno pevsko Sni©. Med njimi močno prevladujejo basisti m nekaj izbornih solistov. Zbor je vodil pevovoetja g. Martrn Jem m. Koncert je otvori 1 moški zbor z Adamičevo >Zdravico<. Sledila je Mirkova >Na trgu«, zatem pa večno lepa Jerebova >Ro-4a in pelin«, ki je tako užsr^la občinstvo, da «0 Jo morali pevci ponoviti. Tudi ostali i del sporedi je bil odlično izveden. Silno je ugajala Pregljeva »Ko sem lani tod mimo Sel«, ki jo je odpel kvartet, in Ker-koroške narodne pesmi, katere je izvajal oktet In ki so zaključile prvi del sporeda. Dovršeno sta izvedli svoj uclahki spored solistinji gdč. Frkinovj in .buanv*-va, katerima je predsednik Save . g. Kan-dare izročil dva šopkri nageljnov, pevo-vodji g. Martinu Jeramu pa krasen lovorjev venec. V drugem delu sporeda je moški zbor zapel štiri pesmi, med katerimi ie na [bolj ugajala Zajčova Slavn dobi Z-tmi . zbrali na odru vsi sodelujoči. Zastopnik ljubljanske pevske župe g. Albin Lajovk i«* sprogovoni občinstvu in pevcem nekaj lepih bes^d. v katerih jo orisal delo in uspehe slovenskih pevcev v dobi narodnega preporoda in na njihovih izletih po slovanskem jugu. Pevcem je čestita] k njihovemu uspehu in jih bodril k Se bolj uspešnemu delu Zbor je nato zapel štiri pesmi, med katerimi sta zoin užgali ruska narodna Dva najsi razbojnikov m Aljaževa Slovan n: drm- . n katero so vrli pevci dostojno zaključili lepi spored. Pri vsaki pesmi so je odobravanje stopnjevalo, pri pesmi šivan na danv pa so peci izzvali viharne ovacije navdušenega občinstva. Koncert »Save« je bil z> jeseniSko občinstvo pevski uži*«k prvegj reda Sava nam je z lepo pesmijo priredila pravi slovanski večer, ki bo o^* 1 vsem udeleS* d-eem v prijetnem spominu Zlasti v toh hudih dneh nam ie lppa narodna pesem tako zelo dobrodošla. Pesem iN^i «!»ihi. dviga ponoc: m združuje srca belimo da bi nam \Tlf Savani spet kaj kmalu nudili t;ik«» lep nžitek Lov za tatovi Ljubljana, 11. marca. dfcfteM » bili opozorjerii orož-v Morniku. da je bilo vlomljeno v pla kočo Lipovnioo na planini Sipek. Vlomilec je odnesel steklenico joda. pre-*er} jssK'.a. zlasti konzerv, m celo šivalni jrihe*. Sucsljiv vloma je mlajši neznanec, afelečea v modre pumpariee. zelenkast jopič in siv pOKTŠTiik Pred orožniki je no-bagnil "proti Blagovici, kjer je izginila za vsak« aied. he kesTačnTee AV^jza Inrfharja v Rakovi-sa\ v kranjsketn okraju, je zmanjkalo več scdeouaastus ležajev. Sprva so domnevali, ia ie dratfe leaaie odnesel tat v Kranj in ■ia jih bo tamkaj slruša.1 spraviti v denar, aroanijri pa so pozneje dotjnali. da tih je aafbrie spravil v Ljubljano, kjer jih bo skušal vnovčiti. Kot tatu zasledujejo nekoga Josipa NL, ki ie znan nepostenjakovič ^n se bavi rudi z nabiranjem starega žele-pa je se> tatviai izgini! iz okolice Kra- «ja. O krojaču Mihaelu Č. stanujočem v Jelkah pri Šmariu r.a Dolenjskem, «3 ne že nekaj časa širile govorice, da se zalaga z ^knadeaias blagom. Te dni so orožniki skle-airi. da izvrše pri njem preiskavo in može zaslišijo. Orožnik i so res prišH v hiSo. ven-šar ptička siso več dobili doma. Č. se je sgožnikov prestrašil in pravočasno pobeg-aiL Pač pa so orožniki našli v stanovanju skritega več nakradenega blaga. Zaplenili so 19 kosov kamgarna, sukna ševiota in caj-ga, dve sivi, novi suknji, več otro3ce obleke in nekaj novih nahrbtnikov. Oškodovanci naj se obrnejc po informacije na orožniško postajo v Šmarju. Tudi orožniki v Radomljah so te dni lovili drznega vlomilca, ki si je poiskal skrivališče v neki hi?i blizu Rov. Po okoliških vaseh so že nekaj časa šusijali, da se je naselil pri ljudeh v samotni hišici izredno sumljiv mlad nepridiprav, ki so ga le tu in tam videli prihajati ali odhajati. Skrivnost je popolnoma pojjsnil šele otrok iz ome njene hiše v šoli. nrkar so se orožniki odločili, da sumljivega fanta prime jo , Priora vili so mu ponoči zasedo vendar ptička niso V lovil i. Sumliivi neznance ic pravočasno zavohal nevarnost ;n izginil skozi okno y gozd. Orožniki so nato aretirali več članov družine, stanujoče v samotni hi?i. ;p. na podlagi zasli'anja ugotovili, da jim je ušel re-s že dolgo zasledovan zločinec. Tovarišu in prijatelju v spomin (Ob tragični smrti dijaka SBfJa Edi.ia>. Pomladni vetrovi, so zaveli čez poljrn". narava se budi k novemu živjen>u, a ti Eai. spiš in sanjaš o večni pomladi ker ti kruta usoda ni dopustila, da se nauži-jes življenja, po katerem s: koprnel, kakor mi vsi. Nemo smo stali ob Tvojem grObu, mi tvoji tOAariži. vrstniki in gpiem ljevalci v letih zlate mladosti; zrli smo v odprt gTob. ki nas je oropal prijatelja in bili v mislih pri Tebi v onoelranstvu. Nepozabna nam bodo ostala ona leta, ko si z nami užival čar mladosti, ko si z nami trpel in se veselil, nam bil tovariš in prijateJj m vedno nam boš pred očmi vesel in razigran kakor zadnje pepolene, ko ni se nihče slutil, da se že poslavljaš od nas, in ko si bil sam še tako poln življenja in hrepenenja po idealih, ki jih n si do segeL Vzletel si kakor ptica v sončni dan, stal si na pragu življenja bil si nada staršev, 2 nami pa te je vezalo prijateljstvo in tovarištvo. Tvoj spomin nam ho svet vedno, ko se bomo zbrali, kjerkoli in kadarkoli, živel bos vedno v naših srcih. Zapustil si nas In orSel tja. kjer ni trpljenja, toda za nas živiš še vedno v nafti sredi. Tvoja podoba nam bo vedno pred očmi. ko bo naša pesem poletela v tiho pocolžMJso noč in ae razlila od stol&tjiih zi- Kih ciljev Jadranske straže. Prvič so organizirali propagandni izlet na morje in tud. ro^ranje propagandno delo je bilo razme-loma uspešno. Tajniea društva gdč. Lina Fetticiiova je Ij^i očala, ua je liraštvo med železničarji v teku zadnjih let vzbudilo zasluženo pozornost. Članstvo ae z veseljem in zaupanjem obrača na odbor, ki je pridobival nove člane, nabiral prispevke za ietovanje na morju in propagiral lepoto naših krajev ob morju. Kljub številnim upokojitvam je ost-alo članstvo na isti viiini. Društvo ima zdaj 1010 članov. Manjši uspeh je imelo prizadevanje, da bi pritegnili v krajevni odbor žeieziiičarslce JS železničaj-je s postaj, kjer ni krajevnih odborov JS, to so \ oči: i o lita dolenjske postaje. Vsak od marljivih odbornikov zastopa po eno stužbeno edinico. Zelo je uspelo letovanje na morju s skupino 15 dečkov in 15 deklic, katero sta vodila drugi tajnik g. Skubic in gdč. Hilda Zupanič. Obe skupini sta letovali v Bakareu. Med letom je tajništvo izdalo 3*j članskih izkaznic. Članstvo v vse večjem številu obiskuje morje in se rado ustavijo v domovih JS Odbor je organiziral propagandni izlet na morje za večjo deco. Skupino je vodil inž. Ozvald s pomočjo ro\o mesto. 11. marca V Novem mer*, u je bila 27. februarja popoldne pokopana na mestnem pokopali-Sču - ' gno z.n;»n > in prOjubljena gospa Ml Pegan, roj. Bizjak, častitljiva žena ki je cVčakrla 87 Jet. je z nnjve<"jo uier.io oprr.• ij Ia vse do smrti gosp~>o?nj-ske posle v h ši svojega zeta. uglednega novomeškega trgovca in posestnika Josipa Tir. ka. P!agn pokcj.iiea je bila rojena leta lcr>< v Gaberjih na GoiL-kem, od 1. ■ ler je pred dobrimi 10 leti pripela s »'-•.•; 1 že pokojnim možem in hčerko Marijo v Novo mesto, kjer ie vodila takrat ► znano gostiln'carsko obrt pri Saiitovih poleg železsiL^ke rampe \ Br-šljinu. Po opustitvi te obrti je vodila Skupno 5 hčerko Marijo v sedanji Bivarjevt h:si na Lj-ubljanski cesti trgo\rino, iiato pa je prevzela b'všo Ploterskijevo trgovino, katero je voc'ila do 1. 1909, ko se je poročila njena miljenka, hčerka Ma.lja, Sd je vze'a g. Josipa Turka. V trgovini je bila vedno prva, zapustila pa jo je zadnja. Tako je bila v svoji mladosti naučena in v tem delu je živela skrbna žena vse do svoje smrti. Majhen prehlad je zadostoval, da se jo je v visokih le-t;.h prijela pljučnica, ki je blago ženo v nekaj dneh spravila v groi>. Vse do zadnjega pa jo vodila svoje vzorno gocpOdkrjstvo. Kljub visoki stat osti je priljubljena žena skrbno prebral: dnevno easopisj*- in bila o vseh degod^rh v širnem svetu in domačem ki-;.i u dobro poučena. Na zadnji poti so jo spremili poleg Številnih Novomc-■ v. ljudje bbžnje in daljn? okolic-, ki BO p kojnico poznali po njenih drbrHi dehn. Bodi ofersarjen dobri okilail materi in žp-ni svetaj sporoin. preostalim pa ki e iskreno ct>*'"al jc! slednji: l. KaUSnik Ivan pet in pol točk, 2. Kragelj Mirko in Topolovec Miran Štiri in pol, 3. inž. DoboviŠek Alfonz štiri, 4. Lan-gus Ivan ln Osana Ciril tri, 5. Sila Edmund dve, 6. Sedej Lado eno in pel. že iz vrst-nega reda je razvidno, da so igralci vložili ves trud v ta turnir. Nedvomno pa se je se najbolj odrezal g. Topolovec, ki je s precizno in premišljeno igro presenetil vse prisotne. Ker je zelo mlad in že zdaj velik kombinator, se bo prav kmalu uvrstil med najboljše. Klub ima na razpolago še druge mlajše moči, ki redno in marljivo trenirajo z upom v bodočnost ★ — Ljubljanski šah. klub poziva VSS tek- movalce n. moštva, da se zberejo drevi ob pol 20. v kavarni s Zvezda« zaradi tekme z Dvorskim šah. klubom. — žrebanje za glavni turnir bo v sredo, 13. III. ob 20. v 1 Zvezdic Slovenci v Ameriki V Jolietu ie oosore.a dvom-ds'.r -ona hi-ya znane Slovenko Ane Ftoueli. Požar ie nastal zaradi slabega dimnika. Oger.i jc? domalesa uniči; vso hišo. V Rentonu je umrl Frane Zasar. star 73 let. Pokoin: ie bil slovenski oionir na ameriškem zapadu. V Amerik: ie živel 40 let. Rojen ie bil v Velesavem. V New Yor-*-"-u ie umr'a Mariia Simončič stara 41 let. doma iz Leskovca Dri Krškem. V Ro.k Snringsu ie umrl Rudolf Straus doma iz Volč. V Elvu ie umrla Mariia Pe:ek. stara 89 let. doma iz Rakitnice or. Ribnici, od koder je prišla v Ameriko 1. 1903. V istem kraju zapušča sina Franca, v Chicasu hčer Nežo omoženo Puce!i. v kraju Garv hčer Mariio omoženo Ružič. razen tesa oa 18 vnukov in 9 pravnukov. V Steeltonu ie umrla Viktoriia Vukmanič rojena Sitar, stara 46 let. doma iz Razkrižja pri Liu-tomeru. V Tnnidadu ie umrl Janez Kon-cilja. star 72 let. V Duluthu ie umrla Terezija Sarabon. roiena Rezek, stara 69 let. doma iz Semiča. V Franklinu ie umrl Anton Košir, star 73 let. doma iz Nove sore pri Sv. Križu pri Litiii. V La Sal!e ie umrl Ježe Ferkolj. star 50 let. doma iz Mihov ca pri Št. Jerneju na Dolenjskem V Cbi-cooei ie irmrl Marko Soaizar star 74 let. V Frontenacu ie umrla Mariia Koeman. stara 82 let V Adamsonu ie umrla Margareta Svariš, stara 70 let. v Naticoke ie umrla Marija Hauptman. roiena Kna->'č stara 43 let. V Star Citv ie umrl Janez. Grohar star 49 let. doma Iz Vincariev pri Škofji Loki. V Clevelandu ie umrl Jožo Zajec, star 66 let. doma iz vasi Mali koren, fara Krka na Doleniskem. Razen nieca so omrli v Clevelandu Anton Debelak, star 58 let. doma iz Ribnice. Pavel Zni&arSič, star 61 let. doma iz Stare vai>i fara Videm ori Krškem. Terezi ia Hočevar, roiena Gri-čar. stara 60 let. doma iz vasi G-rčevje. fara St Peter ori Novem mestu Mariia Zupančič rojena Zunan in Helena Tkal-čič. rojena Sarasa. stara 59 let vrstah pLomecttfco delo je ▼ vretan šolske mladisse visoko dvignilo zavest tako v nacionalnem Icaskor tudi v moialnem pogleoa. J>Oadna ie v vsem obsegu doživela izraženo lju-oosca., ki jo je javnost prvič pokazala v izdatnejši meri. Javno priznanje naj be> liječeno vsem, ki so s svojim delom in carovi prispevali k tako zatiovoJj.vaniu uspehu. — Sreskl IiK v Črnomlju olivljen. V nedeljo 3. t. m. je imel sreski odbor društva RK svojo letno skupščino. V Črnomlju ima Rdeči kiiž 33 rednih in 63 podpornih članov. Kader tvori seveda državne uradništvo, ker je med 06 člani le 17 privatnikov. Črnomlju sledita delavna krajevna cd bora v Metliki in Radatovičin, medtem ko odbora Črnomelj okolica ir DragatuS sploh ne delujeta. Bel j živahne delavnost v okraju kažejo podmladki PJC ki so organizirani že v 14 šolah in imajc 734 članov ali 14.6 V« vseh žoloobve.znnir otrok v srezu. pri volitvah so bili izvol'cr_i za predsednika sreski načelnik g. An ter Svetina, za podpredsednika g. Pavlin Bit- nar, v odbor pa T^eopold Stibil, Pavel Klemene, dr. Štefan sobar. dr. Boris MelnariS Drago Vončina. Zanka Miklavc. Rcli Turn-šek. Slavica Korošec. Miian Vrtačnik in Alojz Setina: v kepa'iSki odbor: Setlna. Gorjup in Pantič. v n?dzorni odbor pa. Strubelj, Prešel in Tajner. Iz Z it gorja Z^ij;on*ko drnStvo RR. Pred kratkim je zagorsko društvo RK na svojem rednem obenem zboru položilo obračun svojega letnega dela. Predsednikov namestnik dr Slavko Gium se je spomnil trajnih zaslug pred letom umrlega šolskega upravitelja Matije Pelka. ki je bil dolga leta predsednik društva. Društvo je imelo 5 ustanovnih. 22 rednih in 10'J podpornih Članov. Pomladek meščanske šole ima 111 članov. K nabavi reševalnega avta gasilske čete na Lokah je društvo prispevalo največji delež v znesku 2000 din, prav tako je podelilo razne podpore, med ' drugimi podmladku meščanske šole za revne otroke. Organiziralo je sa marijanski tečaj, ki ga je dokončalo z lepim uspehom S moških ln 11 žensk starejših letnikov, ki bodo v primeru potrebe ostali v kraju, in IS mlajših moči. Odbor za zaščito pred napadi iz zraka je inip| več uspešnih sej. Za počitniške kolonije je šel znesek 1000 din. ta vsota letos ne bo v ta namen porabljena, ustanovil pa .-^e bo sklad za dajanje prve pomoči v primeru vojne. Ustanovljen jo bil krajevni odbor Unije &a zaščito dece. ki ima izvršiti vse naloge v zvezi z morebitno evakuacijo. Predseduje mu g. Pečnik Stanko. Tajništvu naj bi se priglasili vsi starejši vojni neobvozniki, ki znajo šofirati. streči bol nikom, tu pridejo v poštev seveda prvenstveno ženske prostovoljke, dalje, ki znajo kuhati, ki bi šivale, perilo, opravljale pisar-.. posle, vse v svrho organiziranja km-ie vojne bolnice, ;i'to bi nastala potreba, za kar je treba poskrbeti že v mir-nem Gasu. Pii volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. S'fivko Gmm. podpredsednik dentist Hri-bovšek Ivan, blagajnik zobni tehnik Pr. ( ;.»!• -;v ' s 'v k JI r ran P« 'ran f h yf KouČzn turnir ž^lczničarski šahovski k'ob v Ldtibrjast, ki ima svoje prostore v domu glr.rbcne Sole v Prajakovi ulici, je nred dnevi zaključil svoj r-ž »i turnir. Iz spioanega t tr-nirja, ki je bil razdeljen v dve skupini p° osem igralcev, se je po hu^i borbi pla: irnlo v ožje tekmovanje osem kandidatov. Tek-movanie ie bilo zelo zaniriivo. kniti dO zadnjega je bilo odprto vprašanje prvega mesta, že takoj v začerku se je videlo, da so se gospodje za končno borbo temeljito pri-nrav..i in ob taki konkurenci se ni dalo mnogo govoriti o kakem vidnem uspehu kateregakoli tekmovalca. Turnir se ie nekoliko zavlekel vsled daljše službene odsotnosti nekaterih igralcev. Klubski prvak za leto 1939'40 je postal g. Kalisnik Ivan, ki je s svojo nenavadno dobro igro vzbudil veliko pozornost pri soigralcih. Brez dvoma pa mu je bila tudi precej sreča naklonjena Mnogo več pa smo pričakovali od lanskega prvaka g. inž. Doboviška. Zanimivo je, da, so bile njegove partije proti močnejšim asprotnikom daleko boljše kakor ostale. Ker pa je sicer eden najmočnejših igralcev, je treba ta neuspeh pripisati edino le njegovemu trenutnemu neraspoloženju. 2e takoj po prvem porazu je bil duševno deprimiran, da se ni mogel več dvigniti in opravičiti svoj dosedanji naslov prvaka Turnir ae je vršil v najlepšem redu in v polnem številu pod predsedstvom gospoda Kraglja, ki je na tem turnirju pokazal neprimerno večje znanje kot običajno. Končni vrstni red je na- Iz šrnomlja Sestsmek oficirjev. Ob številni udeležbi je bil v nedeljo sestanek rezervnih ofi cirjev za črnomaljski sre-, ki ga ie vodil iklicalelj g. Pretnar Slavko, o-ivetnik iz Metlike. Sestanku je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Svetina A., ki so ga navzoči cop o poz !ravili. Sklicatelj je obširno po-.ooai o namenu setanka in poirebi organiziranja vseh rozeivnUa oticujev v srezu, s strani u*-cl žene :v pa. je bilo podanih pre-c-j zdravih predlogov v korist organizaciji in njenemu članstvu. V pripravljalni odbor ITdruženja za si« z cm-iaeij so bili izvoljeni gg. S-etina, ceinc, štruoeij, dr. Malnarič in železni k iz Črnomlja, ter Pretnar, Crnlč in Bit-^nc iz Metlike. — Zaprti šoli. Izmenjava uČaih moči ima, za posledico, da je u^no delo docela pretrgano v Radencih in Cepi j ah. Obe ljudski šoli sta zaprti in z mladino vred čakata ©življenja z novimi učnimi močmi. Učiteljica, ki je bila v Cepljah priznana kulturna delavka, je bila prestavljena v Šoštanj, učitelj v Radencih pa je diplomiral in odšel na meščansko šolo na Jesenice, šolski mladini gotovo ni v korist že dvomesečen odmor med šolskim letom. Starši pričakujejo, da bo pros\etno oblastvo zato pospešile nastavitev novih učnih moči. — Lop nSpeh obdarovanja. Nabiralna, akcija za obdaritev siromašnih idfcMl otrok v čmomeljskem srezu je proti pričakovanju lepo uspela. S pomočjo podpor bonske uprave, društva CMD, odseka učiteljic JTJTJ m raslih plemenitih dobrotnikov je bilo zbranih nad 41.000 din, ki so bili v obliki koristnih darov razdeljeni med revno Šolsko mls dino. Poseibna skrb je bila posvečena sreskim ohemejrirrn mešanim šolam v č>epl jah. Zagossdecu Ma verlenu in planini, kjer je dosledno vsak slo- eiuki otrok prejet primerna darila. To Naše £ie*!fi!išče DRAMA Začetek ob 20 a*. Torek, 12. marca: Strahopetec. Red A. Sreda, 13. marca: Na prisojni strani. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdo" Četrtek, 14. marca: Strahopetec. Red Četrtek Petek, 15. marca: ob 15. ari: Rdeče rože Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 16. marca: Asmodei Izven * Abonente reda B obvešča uprava gledališča, da radi obolelosti P. Upaha ni mogoča predstava Averčenkove komedij* ^Kupčija s smrtjo* in jih prosi, da to upoštevajo. Mesto napovedane igre za red B, bodo igrali izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol veseloigre Helge Krogove »Na prisojni stranic OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 12. marca: zaprto Sreda. 13. marca: Lumpacius Vagabundu* Red Sreda Četrtek, 14. marca: Balet Hre.^tac Jolanta Red A Petek, 15. marca: zaprto, (generalka' Sobota, 16. marca: Adriana L»ecouvTenr. Premiera. Premierski abonma Krancesko Cflea je dosegel ■ svojo naj boljšo opero »Adriano Lecomvreura so potrebe narekovale, da 30 se organizirali v okviru tega združen i a tudi no strokah. Do zadri lega so vzorno deloval* čevljarska, kroj a^* ca. mesarska, kovinarska stroka vsaka v svojem delokrogu, oslonjena na združenje, ai ie imelo svojega tajnika. Vseskozi urejeno in usoedrje ustanovo na sedaj omenjeni odlok ore? vsakega vprašanja, navajajoč neke smo tre. ki da bi bili bolje dosegljivi, razouičs Nekaj podobnega se je zgodilo sicer že lansko leto, toda takrat je bilo 24 takib udruženi ra^paisčertih do ore^lhodnem nn stanku prizadetih- To je bilo po\-sem v redu in le ^ korist stanu. Zda i pa otnenjeri« uredba naravnost diktira in meče v en kos vse tiste pridobitve, na '-matere ie bil obrtniški stan upravičeno ponosen in katerih bi si ne bil v nikakršni drugačni obliki mogel izvojevati. Saj so udruženja nastala vsled resručnih krajevnih potreb kot posledica naravnega razvoja. vr>liva-nega po podobnih razmerah in potrebah dotičnesa kraja. Vse ie bilo v najlecšerr: redu. pripravljali so se novi načrti, kar ic vmes posegla Zbornica in postavila svoje zahtevo. Odmev in reakcija je živahna ter bo gotovo imel ta korak, če ne zdai. pa v dogledni bodočnosti vse drugačne posledice kakor pa so bili z odredbo previđene, kajti takole komaslranje je vedno dvorezen nož, o tem se borno morda tekne« let prepričalL Odredba je predpisala za litijski okraj eno samo udruženje s sedežem v Liti JI vse drugo mora prenehati. Naši obrtniki so ^deriih" rjredlagati z ozirom na krajev* ne razmere, da bodita dve udruženu s sedežema v Litiji in Zagorju, obenem na Je šla pritožba na ministrstvo in banovino, ker o reformi ni bil zaslišan niti vorašar, obrtni odsek Zbornice kot davr.i zastopnik obrtniških teženj. Naši obrtniki trajo. da se jim je s to odredbo storila vica. da radi te reorganizacije ne bodo m boljšem in da jim je bila za vat imešon dolgoletno delo na stanovskem polju na najbolj neprimeren način izrečena nezeuo-niča. Slej ko prej pa bodo na* obrtnfld, pridružujoč se številnim stanovskim edl-nicam v Sloveniji, ki jih je odredba verna tako prizadela, ostali budno in trdno v boju za svoje pravice, v korist dviganja v«e» kršne stanovalce zarveett. Pieatato je is teS-»rce čase. m ie uverjeoo. da bo tudi to baf *tovrw*ici »Arot*, 99 Pomanjkanje osebja v poštni stroki Maribor, 11. marca Naporna ter iareono odgovorna je služba naših postnih, uradmkov in poštarjev. Pereče stanovske težneje so se obravnavate na letošnjem občnem zboru mariborske-ga, pododbora združenja postnih uradnikov, v katerem so organiziiani vsi »bmejni postni uradniki. V lepem številu so se zbrali k občnemu zboru pri Novem svetal«. Občni zbor je otovoril in vodil predsednik mariborskega pododbora g. Cun-t a, ki je pozdravil vse navzoče tovariše, :daeti predsednika ljubljanske sekcije gosp! šturma, upravnika poste Maribor II in Maribor I, šefa mariborske tehnične sek-eije, predalnika celjskega pododbora, na-eelnico ženskega odseka ter vse tovariše, ki imajo svoje službeno mesto izven Maribora in ki so se v lepem številu odzvali vabilu na občni zbor. Uvodoma se je spomnil umrlih to\Tarisev. nakar je izčrpno po-!X)čal o pododborovih prizadevanjih. Služba postnih uradnikov je alej ko prej zelo naporna, saj se čuti pomanjkanje osebja. Tudi dopuste je težko izkoristiti. Dotaknil se j« tudi vprašanja napredovanj. Poštni uradniki vzorno vrSijo svoje dolžnosti ter zaslužijo upoštevanje svojih želja in potreb. Zanimivo poročilo o postnem domu na Pohorju je podal g. Bern o t. Navajal je. da je bilo okrevališče lani bolje obiskano kakor leta 1938. Seveda pa je še precej nedostatkov. ki bi se morali odstraniti. To pa rz finančnih razlogov sedaj ni mogoče. Sestajata predsednik goap. Starša m. Ljubljane je izčrpno prikazal težnje podatnih uradnikov. Izrazil je upanje v boljšo bodočnost, V preteklem letu se je stanje nekoliko zboljsalo. Nameščenih je bilo nekaj novih moči. Tudi napredovanj je bilo več. Le finančno stanje je se zmerom slabo. Največ dela daje aekcijskemu odboru akcija za zvišanje prejemkov, članstvo naj se se tesneje poveže v svoji stanovski organizaciji v prid sebi, narodu in državi. Zatem je gospa Lenartova iz Ljubljane pocodravila zbrane zborovalce v imenu ženskega odseka. Na glasala je, da deluje ženski odsek skupno s sekcijskim vodstvom za zboljšanje prilik, zlasti za priznanje celokupnih prejemkov poročenim tovariai-cam ter za prevedbo vseh se ostalih zva-ničnic m služiteljic z uradniško kvalifikacijo na ustrezajočo stopnjo. Horvatova bodri mariborske tovarišice k vztrajnemu organizacijskemu delu. Predsednik celjskega pododbora g. L e i t geb tolmači stanovske pravice in koristi v resno šaljivih izvajanjih. Prisrčne pozdrave ljubljanskih tovarišev' je sporočil obmejnim poštarjem predsednik ljubljanskega pododbora g.Af-l e n c. Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo mariborskega pododbora: Bdi Eles. Klinar. Cunta, Lidija Aleš, ini. Gosar, Poodelako-va, Oblakova, Bernot, Jurman; namestniki: Vajda. Baretova, Lesnfkova. Za delegate za skupščino ljubljanske sekcije so bili izvoljeni Bernot, Bizjak. Aleš. Vatovec. Ribarič in Toplic Občni zbor je sprejel resoiucijo. ki vsebuje med drugim zahtevo da ae začnejo izvajati vse pobude, izražen, v resolucijah prejšnjih let. Pri slučajnostih se je oglasih k besedi bivši dolgoletni ter zaslužni predsednik mariborskega pododbora, postni inšpektoi g. Kumer. ki je bil letos upokojen. Prisrčno se je zahvalil vsem svojim bivšim sodelavcem a iskreno pomoč, novi uprav: pa žeti obilo uspehov. Zahvalil se je zlasti članstvu za lepo odhodnico, ki mu je bila prirejena v tovariško slovo. Preosednik g. Cunta poudarja, da je bilo njegovo večletno vodstvo mariborskega pododbora v veščih, spretnih rokah. Zasluga poštnega inšpektorja Kumra je. da se je posrečilo postnim uradnikom po odstranitvi neštetih težav sezidati lepo okrevališče ob naši severni meji vrh Pohorja. V skromno priznanje za zasluge bo poleti vzidana na okrevališču Poštnega doma na Pohorju spominska plošča, ki naj priča, da pripada glavna zasluga za postavitev doma inšpektorju Kumru in dolgoletnemu pod odbor o-vem tajniku Bernot u. Po odhodu izvenmariborskih udeležencev so mariborski poštni uradniki ostali skupaj in prisrčno tovariško razpravljali o vseh perečih vprašanjih Tudi letošnji občni zbor je izpričal vzorno soglasje in zgledno stanovsko vzajemnost naših obmejnih poštnih uradnikov, katerih službene dolžnosti terjajo zlasti v današnji dobi veliko naporov in odgovornosti. Sklad za ljudske predstave na obmejnem ozemlju Javna anketa — Prižigajroo ljudstvu luč prosvete % 11. n tarča. Keks potuje po Slov. goricah, širom po Surateon KJohaaakem ali kjerkoftL ae po našem obmejnem craernlju, povsod srečava željo preprostega ljudstva, po gledaliških prireditvah. V krajih, kjer so tako srečni, da imajo priliko tudi za take predstave, hodijo fantje m dekleta po ure daleč, po slabih zapuščenih ali (zdaj) poledene-Mti potih k vajam in od ?nj v pozni noči »opet vioinov. in kako ponosni so, če se morejo — najraje ▼ nedeljo popoldne — na priprosto prirejenem odru predstaviti svojcem m soBodom. Nasprotno, kako zavestno u^gteda tam, kjer* ni take prilike m če je uatfi. (a. pr. v :-proK\«e*nih ck>-movfii) pa so razmere pač take, da se je ne morejo posluževati. Od prevrata s eni « je na tem polju *e mnogo 5«to3Tk>: po~ prosvetne zveze imamo t za g^edattgke predstave preBScrb-Tjsno tudi v ljudski šorL skrbi učiteijstvtt za omogočanje isgwr. Toda vsega tudi naj-hctj agiku učitelj aJB učiteljica ne zmore. Treba je marsikaj narjevti. kar stane denar Sa je tnataa wiasojene predmeta. atanjKa teren a to Ijudskn prosvoto pri-sscmega sklsjda. Tsk sSctad pa se zelo po- greša ne le v teh navedenih primerih, marveč tudi za redkejše primere, ko gre za gostovanje rjoklicnin igralcev na deželi. Sd^taamreč primeri, ko je dovolj tudi boljših predstav zeljnega občinstva, ki se zaradi oddaljenosti ne more udeleževati predstav v Nerodnem gledališču, pa bi lado našlo nadomestila z gostovanji po-Khcrdh igralcev. Tam. kjer so za to po-Zakonci stavkajoč, ki je kljub malo poeni reklami pri-mbfla toliko občinstva., da Je bila naš., •ivorana, če lahko tako imenujemo sicer vediko pritlično sobo, nabito poina Mnogo rfadl nI dobilo prostora, z običajno zamudo, kar naj bi se t bodoče ne dogajalo, se 1 je Se v prvem dejanju ustvarila vez med ferale* te ottfinar^om in se je vidno stop- i njevala. Igralci so želi toplo pohvalo. Smeha je bilo več ko dovolj in je občinstvo z zadovoljstvom in prav veselo zapuščalo dvorano, kajti naše sokolsko občinstvo tvorijo po večini delavci, ki ei žele po napornem dehi oh delavnikih vsaj v nedeljo nekaj zabave, razvedrila in smeha. To so igralci v polni meri dosegrli. K podajanju vlog. ki so jih rešili posamezniki bolj ali manj dobro, je treba poudariti le toliko, da so se potrudili brez izjeme vsi. kolikor so mogli, saj so žrtvo-vali po dnevnem delu dovolj večernih ur v zadovoljstvo občinstva in tudi sokolske blagajne. — Kakor čujemo, bodo gostovali v nedeljo v Sokolskom domu na Pobrežju in jim tudi tam želimo številnega obiska in uspeha. Zdravo! Mariborske in okoliške novice Posestnik Ivan Kozje* iz TMbnice na Pohorju je v nahrbtniku nesel steklenico bencina. Zgpodilo se je. da se je »nem v nahrbtniku razlil, tako da. je bila obleka na hrbtu premočena v bencinom. Ttodaj pa si Je Kozje* z vžigalnikom pri-3%al cigareto. Posledica je bila, da sae je v trenutku vnela obleka, Kofljek pa j« imel še toliko prisotnosti duha, da se je vrgel na tla m tako pogasn ogenj. Pri pa je dobil težke opekline, tn so ga odpremiti r mariborsko sploftno — Drobne vesti. T Sadovi sta na ne- niku mammdšm neznanca 621etnega Ivsaa Majherdča iz Oubčeve ulice Teznem ter mu prisade jala po vsem i poškodbe. Majbenič se zdrovi v bol- ^r»yr.^ ae Je xateket tudi 221etni «ie-Karel Savernik, ki sta ga neznanca v mestnem oarku napadla in mu zasadila Ki t levico. — Varnostni organi so na SBjBjtf pit Sv. FTortjami zajeli poeestniSke-am iSiii VUctoT-ja. A. iz Raven, ki Je bil še delj časa osumljen, da se bavi s tihotap-postL Našli so pri njemu 1200 kre-kamenčkov ter nekaj zavitkov sa-ki so jih zapleniti. — V Brengovi Sv. Trojici ▼ Slovenskih goricah so »j še zMkovci ukradli poaest- Francu Rokavcu 14 kokoši. Mestno poglavarstvo, voj. oddelek« _ da je rekrutni spisek letnika Ha6 dogotovljen ter do 30. m. t. 1. dru-n poglavarjem na vpogled radi pre-aft so vat podatki, kakor so biti na-t družmsidh polah, pravilno vpisa-Po tem roku vpogled v rskrutne api-i m bo ven dovoljen. PoaestnišiC cen Franc otaneht na Dravskem polju je pripeljal v vok krompirja Na vodkmkovem js čakal kupcev. Pi%aUnsl |s nski ki »e je tedajal m aandrovi cesti ter se z Obrehtom pogajal glede cene krompirju. >»aposIed sta se ze-dinila in je »trgovec-* naročil prodajalcu. naj pelje voz s krompirjem prei njegovo trgovino na Aleksandrovi cesti, kjer bo dobil tudi denar. Obiebt, ves vesei, da je tako hitro in dobro prodal svoj krompir. je takoj peijal krompir po Ulici kneza Koclja proti Aleksandrovi cesti. Nenadoma pa je pritekel za voznikom »trgovec* ter dejal, naj odloži pred neko gostilno v Ulici kneza Koclja 4 vreče s krompirjem, ostalo pa naj pelje pred trgovino. Obreht je to napravil. Ko pa je prišel pred označeno trgovino na Aleksandrovi cesti, pa je izvedel, da dotični trgovec ni kupil nobenega krompirja, ampak ua je nasedel goljufu, ki je medtem ze odnesel izpred gostilne vreče s Krompir jem. Za sleparjem poizveduje policija. — žalostna karavana je krenila včeraj zjutraj okoh pol 6. ure s Tržaške ceste pujfco Kralja Petra trga. in državnega mosta proti klavnici. V nji je bilo 23 konj, ki flo komaj stopah. Bili so suhi ter tako teano zvezani med seboj, da se skoraj niso mogli gibati. Stražnik je žalostno karavano ustavil. Izvedel Je, da sta prignala konje gonjača ie Varaždina in da sta to pot aheolviraii v 6 urah. Uboge živali niso dobile ne hrane, ne vode. Stražnik je gonjača ovadil zaradi trpinčenja živali. Konje so zaklali v a—stal klavnici. Meso bodo dobili revnejši sloji Maribora. — Razposajena drtiibm je popivala v Merdausovi gostimi na Koroški cesti. Ko je družba odšla is gostilne, je opazila pred gostilno kočijo, toda nobenega isvoSčka. Družba se je vsedla v kočijo ter se odpeljala proti nssstu, kjer J» pustila konja in kočijo na Glavnem trgu. Izvoaček je. misleč da so mu zlikovci odpeljan kočijo, odšel pat v mesto tn je Ml ves vesel, ko je Ker pa so drugi izvoščki spoznali člane razposajene družbe, je izvošček zadevo prijavil policiji. Morali so plačati vožnjo iz Kamilice v Maribor. — Materinsi tečaj. Lep uspeh je žela s svojim predavanjem prof. Ostrovškova. ki je govorila o tem, da moramo privoščiti otroku iger. sonca in zabave. Tudi predavanje o pravicah staršev in otrok je vzbudilo veliko zanimanje. Mariborsko žens*tvo bo drevi popolnoma napolnilo dvorano Ljudske univerze, kjer bo predavala naša znana kulturna delavka gospa Angela Vo-detova o tem, kako vzgojiti narod poštenjakov. V četrtek 14. marca je zaključno predavanje o temi: Naš čas in vzgoja. Predava prof. A. čJernej. — Mariborske tržne cene. V smislu poročila 10 mestnega tržnega, nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu sledeče cene: Meso: teletina 6 do 12. svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izlu-ščeno 14. riba 17 do 18. zajec 15 do 16, slanina 15 do 16. salo 15 do 17. pljuča s srcem 7 do S. jetra 8 do 10. rebrca 13 do 14. giava z jezikom 5 do 6. Zelenjava: krompir merica 13 do 15 din, čebula 3 do 4 din za k^r. česen 8 do 10. kislo zelje 4. kisla repa 2. karfijola 2 do 12, kg 10 do 12. hren 7 do 9. italijanska glavnata solata IS do 20, endivija 16 do 20, kg: rai.li-ča 18 do 20, kup špinače 1 din. Sadje jabolka 4 do 8. hruške 6 do 8. suhe sEve 6 do 10. celi orehi 8 do 9, luščeni orehi 24 do 28. pomaranče 1 do 3.50. žito: lit> pšenice 2. rži in ječmena po 1.75. koruza 1.50 do 2. oves 1 do 1.25. proso 2, ajda 1.25, pioseno pšeno 4 do o. ajdovo pšeno 4 do 5, fižol 4 do 6 din. Ribe: karpi 12, belice 8. ščuke 18. morske ribe 10 do 31. morski raki 34 din za kg. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50. mleko 2 do 2.50. surovo maslo 32 do 26, čajno maslo 36 do 40. kuhano maslo 36, domači sir lO din. Jajca 0.75 do 1 din. Peioitnina: kokoši 22 do 32, par piščancev 30 do 68, purani 35 do 60. race 18 do 24 tlin. Domače zajce prodajajo po 6 do 50 din. Krma: sladke seno po 113 do 140 din za 100 kg, kislo seno po 90 do 100. otava po 145 uin. — Zanimivo predavanje je bilo snoči v Ljudski univerzi. Predaval je univ. docent dr. Anton Ocvirk iz Ljubljane o poučni temi. ki se nanaša na socialne piobleme v sodobnem slovenskem itmianu. Odlični predavatelj, ki je bil deležen navdušenega priznanja, je tehtno razčlenil razvoj sodobnega slovenskega romanu ter izluščil iz njega aktualne soeialne probleme, ki tarejo našo zemljo in našega slovenskega človeka. — Obešenega so na^ii davi v Racah 71 letnega kočarja Ivana Progi ja. V zadnjem času Je večkrat tožil, da so je naveličal življenja. — A'loiu. Danes ponoči je bilo vlomljeno v mestni socialni politični urad. Vlomilci so odprli prostore .s ponarejenimi ključi in odnesli ločno bi g jttO H J.č din gotovine, hranilne knjižice ter /eč dokumentov. Skupna škoua znaša 10.000 di:. — Jubilej. 601etnico rojstva obhaja te dni g". Rudolf Sertić. agilni tajnik iaaii-boiske sekcije Avtomobilskega klul L Slavljenec je še ves mladostno zravnan in prožen. Doma je iz Crnonljr.. Prvotno se je posvetil častniški strokL Leta 1918 je mevzel ravnateljsko mesto ženske kaznilnice v Begunjah. Po prevratu je prispel v Maribor in postal ravnatelj tukajšnje moške kaznilnice. Leta 1923 ie bil upokojil. Soričo svoje ljubeznive korektnosti si ne pridobil v vseh krogih iskrene simpatije. Na mnoga leta! — OtroK je bil m^tev vržen v >Ho*o. Poročali .smo o najdbi utoplienet^a otroka v tvorniškem kanalu na Sladkem vrhu. Prvotno so domnevali, tla gre morebiti m zločin. P n sodni obdukciji p^ se je pokazalo, da je prišel otrok m'.tev na svet m da je.bil nato vržen v Muro. V kanalu je ležsl 20 dni. V obdnkcijski komisiji sta bila zdravstveni inspektor dr. Jurecko in preiskovalni sodnik dr. Lampret. — No«no lekaJ"ni^k0 službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12. ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22—13. — »koda zaradi poze!?e jk> vinogradih in sadovnjakih. Posledice letošnje hudo zime se čutijo tu«i i po obmejnih vinogradih in sadovnjakih. Pri tukajšnji Vinarski in sadjarski soli so ugotovili posebo zlasti pri breskvah, marelicah in črešnjah. Glede jablan menijo, da ne bo prehudih posledic pozebe. V vinogradih maribo!.-4. Vinarske in sadjarske šole je precej občutna pezeba pri moslavcu. Zanimivo je. da je poseba hujša pri trs ju pri tleh, kakor zgoraj, četudi so bili nižje ležeči trsi zaščiteni v snegu. Stanje v zavetnejših legah ni se pesimistično. Gotovo pa je, da , je splošna škoda precejšnja. Obmejni vl-■ nogradniki so zaradi pozabe zelo v skrbeh, i ker bo treba pri rezi trsja posebne pre-vkSBostt. Dofcro bi bilo, ko bi naSi obmejni vinjognirtaski dobi* v tem osim potrebna navodila. — Zanimiva alera. pri carinskem posredniku S, je bil uslužben neki D. Ta je '.eta 1938 poneveril in zapravil okoh. 17.000 na škodo neke tukajšnje spe licijske tvrd-!:e. od katere je imel za carinskega po-■ rednika dnevno kasirati večje vsote za carinjenje njenega blaga. D. je vse to lepo priznal. Ko pa je prišla poneverba na lan, je hotel carinski posrednik dotičnika .akoj CKQ>ustiti iz službe. D., ki je pone-• erbo priznal, je toliko časa prosil za obzirnost do lastne eksistence ter usode njegove oa-užine in otrok, dokler* ga ni carinski posrednik obdržal v službi. Moral pa ie seveda podati špedicijski tvrdki izjavo, ia pristaja na to. da bo poneverjeni znesek vračal v večjih mesečnih obrokih. D. je res vračal mesečno po 700 din. Ko pa ie šel na dopust, je bilo ob pregledu knjig ugotovljeno, da je D. med tem zopet na škodo špecrieijske tvrdke Doneveril okoli 14.000 din. Zaradi tega je bil tudi takoj odpuščen. Iz usmiljenja do njegovih otrok in zaradi obljube njegove žene. odvetn. uradnice, da bo ona vračala, poneverjeni denar v mesečnih obrokih, ovadba ni bila vložena. Ko so pa pretekli trije meseci in s tem rok za kazensko ovadbo, pa je poslal D. lastniku špedicije pismo, v katerem zahteva veliko vsoto denarja. Pismo vsebuje gotove grožnje. Lastnik seveda ni plačal zahtevanega zneska. Sledila je na mariborsko policijo anonimna ovadba. Ta ovadba vsebuje obdolžitev carinskega posrednika in špedicijske tvrdke. oziroma njenega lastnika raznih velikih prevar, ialzifikacij in drugih mampulacij. pri čemer gre za velike vsote. Na podlagi te ovadbe so oblastva zares uvedla preiskavo. V teku preiskave pa se je pokazalo, da je ovadba neutemeljena in da gre le za maščevanje. Tudi se je ugotovilo, da je napisala anonimno ovadbo žena prizadetega uslužbenca D. Z zanimivo afero se peča sedaj mariborsko državno tožilstvo. Lastruk špedicije je namreč vložil na ma- liborsko državno tožilstvo ovadbo zoper D.-ja in njegov ženo in sicer zaradi poneverb, tatvine trgovskih knjig, izsiljevanja, lažne ovadbe in lažnega pričevanja. V mariborskih pravnih krogih se opaža živahno zanimanje za razčiščevanje te afere. — Vsi oni. ki stanujejo v Ma.ribom in si Se niso pribavili novih p°>Iovnih knji- žic, ali nameščenskih legrUmacaj, se zarja.jo, da jih takoj naročijo pri popiso-valnem oddelku mostueaa pogls varstva na Stomak ove m trgu Štev. 6-1. Zlasti se opozarjajo vsi nameščenci in delavci, da bres teh knjižic ne morejo dobiti zaposlenja in ne znižane voznine po železnicah in pa-robrodih. kakor tudi ne bodo brez knjižic deležni ugodnosti pri javnih borzah dela. niti pri organih delavskega zavarovanja (okrožnih uradih za zavarovanje delavcev). —Mariborsko vreme. Davi je znašaia temperatura —1-8 C. včeraj pa najvišji* 6.4. Vremenska napoved pravi, da bo toplejše in vetrovno vreme. Mestna tržnica v Mariboru Maribor. 11. marca. Preiel: smo s prošnjo ^a objavo: V proračunu mariborske občine za leto 1940-41 se nahajalo večji krediti za realizacijo načrta toli potrebne tržnice v Mariboru. Dvajset let je bilo vprašanje eradbo tr?> niče na dnevnem redu in letos aa bodo menda pričeli uresničevati. Za firadbo tržnice ie določen prostor na severnovzhod-nem vogalu Vodnikovega Lrca. ki sesH proti jugu skorai do Drave vkliučno or>u- ščeno cerkveno poslopje. Proti temu na so pomisleki iz prometnih Lrj gradbenih ozirov. Preveč ie iz središča mesta, dovoz je od južne stran: po ozkih ulicah otež-kočen. Koroška cesta ie oreobremenieri;; Vpoštevati ie treba tudi finančno stran, ker bo treba več hiš odkupiti in tudi grad-ba bo draga. Za tržnico so predlagali več prostorov in sicer Tavčar ie v vri med Kopališko in Frančiškansko irlico. k: bi bi! gotovo naiprikladneiši iz on>metn:h in gradbenih vidikov. Je v središču mesta bliže mestni klavnici, dostoraen i/, vsaeh strani. Toda za ta nrostor se seda i 2^ruma druga ustanova. Je na še dru ni prostor, kt bi bil za gradbo tržnice prikladen. Je to prostor med Stolno :n Lekarniško ulico Občina itak misli podreti vos ta komoleks hiš in iih ie v ta namen že nekaj odkupila. Tako bi bila tržnica v središču rnootl V zvezi z Glavnim in Slomškovim ti*som. To bi bila najsrečnejša rešitev vprašanja, kje nai stoji tržnica, k: io občinstvo in prodajalci tako težko pričakujem Langov prvi dolenjski klijent Cigan šimon Held dvakrat pod vislicami - 3* marca 1900 obešen Maribor. 11. marca Tega pred 40 leti Simonu Hekiu tam doli v metropoli moje rodne Dolenjske niso ii!.ć pomagali vsi njegovi 11 i Ivi. la si še enkrat reši ali vsaj podaljša življenje pod vislicami. Vse preveč je bil že leto prej izrabil dob: ote zakona in potrpežljivost svojih sodnikov od prve do zadnje stopnje. Tudi njegov zagovornik dr. šegiila :n njegov spovednik tolažnik kapiteljski prost dr. Elbert mu nista mogla več pomagati. Sellingerjev naslednik Lang- se ni hotel vi niti praznili rok na Dunaj, kot se je moral S^llhurer dne 23. maja leto poprej, ko je že bil vse pripravil, da spravi Hel-da na oni svet. Pa se njegov klijent« v zadnjem hipu obesi na svojo zvijačo, češ da hoče šele zdaj vočhjled smrti izpovedati golo resnico. On je na roparskem innoru kmeta Novljana in na ostalih zlo-emih neiolžen, jo celo zamenjan z pravim krivcem istega imenu ve pa za prave krivce in šele zdaj. ko je on fam v življenjski nevarnosti, jih bc izdal. In je res izpovedal celo novo zgodbo o zlodejstvu — drugih. Hočeš nočeš, morali so mu verjeti, namestil na oni svet se je Held še živ povrnil v svojo celico. Prerino je bilo vse pie-is-kano in ugotovljeno. Kar si je gospod šimon že na pragu v večnost vse lepo izmislil, je poteklo skoro celo l^to. O njegovem izmuznjenju izpod vislic je doznal tu-ii ft me Lang, takrat še kavarniški kuhar, ki pa se je nenavadno rad bavil z atletiko in je začutil v sebi spoznanje za pravi poklic — krvnika, V ta namen je pri mojstru Sellingerju prakticira! kar \?. .cbie volj« in veselja do novega - pokli- ca. Srečo mu je bila mila: Sellmger umrje .n on zasede njegovo mo.tta Baje je bil ta cigan Held njegov prvi klijent *n se je izrazil, da njemu Held n«" bo usei. Res mu ni ušel. 2. marca je Lan& * poštnim vlakom dopoldne pripeljal v Ljub-Ijano. kjer so ga kljub njegovemu >irien- gnitm v bufeju kmalu spoznali. Zbralo re je polno radovednežev, Ki so ?a na vse strani Občudovali. Na ta način poraščeni Lajig se je odpeljal v Novo mesto, kjer fe kot na današnji dan opravil avoj posei ■ Heldom, ki ni već tako odločno kol prvo pot pred vislicami trdil, da ni on pvavi šimon Held. Za Langa je bila to piva -n baje tudi zadnja pot v Novo mesto. Posla je imel tudi drugod vedno dovolj, posebno med vojno je poslal zlasti veliko Slovanov na oni svet. Izmed Italijanov je bil njegov na j odličnejši klijent«" južjiotn-ols-ki poslanec Cesare Battisti. Sam pa je po daljfti srčni bolezni in ko jo. napisa! več zanimivih spominov, še pred koncem Avstrije, tudi v teh dneh pred 15 - leti umrl ns. T>i-naju. Če se prav sporiiinjom, je bas ta Hekk*' primer dal povod, da se jV_- pri novomeškem caožniskem povedjstvu ustanovil poseben kriminalni ciganski oddelek, katerega je vodil svojčas oče vasegu tuk. urednika in od katerega sem dobival za- -Slovenski Narod zanimive podatke, asa kar se ga ob tej priliki h\Taležno opominjam Dolenjska je ostala se danes domovina ne le velikih mož ^Trubar. Levstik. Stn tar, Jurčič in dr.), nego ti k? i HjAm^+H^ Heldov. Bvajdičev itd. Tragikomične okolnosti Singiranega samomora V zakonskih razprtijah Maiibor. II. marca V ?rc lišču ob Dravi se je pisTnonoSa V dopo'danskih urah zglasil pri upokojenem orožniku Emestu B.. da bi mu izročil ae-namo pošiljko. Ko je pismonoša potrkal na vrata, se mu je zdelo čudno, da so vrate odprta. Vstopil je v stanovanje, kjer nI bilo nikogar. Naposled je pismonoJa 0 '" >vl vrata V spalnico, misleč, da se morda B. nafta js / spadnici. Ko je o^prl vrata spalnice." se mu je nudil grozen prizor. Na otomani je »eftal Emest B. v srajci, ves Oblit s Krvjo. Ko je pismeno«« stopil bliže, je opazil, da so na otomani veliki krvni madeži, prav tako tudi na tleh. kjer je bil zapičen^ velik kuhinjski oož. Ker je imel B. raztrgano siajco in na videz veliko rano na prsih, je prsmonoSa domneval, da je Emest B. izvršil groeea samomor. V tem prepričanju ie psmoooša takoj zapustil hišo ter O tem obvestil sosede. Vest o °resnem samomoru je <%la. od ust do ust in je končno prišla na uho tudi sorodnikom in ženi Ernesta B.. ki je živela ori SVOjBl Forodnikih. Obveščen pa je Dfl tUdI Bfirnvnik Hojs, ki je takerj pohitel v stanovanje B.. da bi mu nudil zdravniško pomoč. Toda ko je adravnik ne dir. Hojs stopil v spalnico in hoOM B. iskati, ga je ta riahi*ulil ter dejal: ti£m sem napravil, sem napravil, ker1 sen sam svojega, življenja gospadstr. Ho poAinsfco-jem ne popa, ne zdravniku m omftff-ka!* In tako je maral ndravnik orati, ne .»a bi mogel nuditi B. adravinsko pomor I\jnalu zatem je priđka v stanovssvje Bana Emosta B.. ki pa. je našla svojega, moža svežega in 1a*-ga. da. se sspet vrne k njem«, rV»vwdBs Ja da je najprej zaklal kokoš ter * nato a krvjo pamazai in se rlegel na otomano. Sam si je raztrgal srajoo in zwpiei.i tao-hinjski nož ob otomani. Na ta nsiCsn. it-hotel rmgirati samioroar. Tods. Bmsst Etni s to zvijačo dosegli nJćesar. Med m-koncesma, * je vnel spet prepir in posH*»- ca je bila, da sta se dejansko lotila. £ecs& je ponovno zapustila stanoananje svorjaggs. moža. Tokrat pa je vložila proti »pojema možu tožbo za ločitev sakona. Vsa je prišla do udes oročsnJfkov, lei »o Ekm« B. zaSLiđELli m ga. hosJops zaradi ka zoper javni rad oiodttl <1viail>fi m ta» aiL-?tvii. Iz Ptuja —- Eksplozija petrolejke povzročila ogeiij. V Zaniu.^inih je eksplodirala posestniku Tomažu žnidaršiću petrolejka, v kateri je bil petrolej pomešan z bencinom. Zaradi eksplozije je nastal ogenj, ki je kmalu uničil hišo. škoda se ceni nad 35.000 din. — Razstava vin v Ptuju. V nedeljo dopoldne je bila slovesno otvor je na razstava vin v prostorih hotela Osterberger. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi zastopnik bana g. inž. Podgornik, mestni župan dr. Remec, zastopnik sreskega načelnika pristav Abram. banski svetniki notar Male£iČ, Pre-log in Sadravec ter ravnatelj gostilničar ske zveze g. Petelin. Razstavo je otvori! predsednik Vinamke ifiA Grobler fz Sv. Barbare v Hatoaah. Ijenih je bUo 173 vrst raznih vin, ta to k Spodnjih. Zgornjih in Srednjih Halo« 1» Slovenskih goric, ae prvi dan je bflo sklenjenih več kupčij. Razstava je bila dobro obiskana oba dneva. Razstavi je priključena tudi starinska zbirka predmetov, namenjenih nauk*um Mariborsko gledališče Torek, 12. ob SO.: Vdova »Gejsa* js n»Jmlj izmed vseh številnih leiiadn Bed C.