Političen list za slovenski narod. Po ;oitl /rejt,m*n velja: Тл selo !«to predplaiaa 16 rld., za pol leta S rld., ia četrt !••« i (14-, и i«d«a Meiec 1 fld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za tele leto II gld., u pol leta 6 fld., n «strt leta 3 fld., ia jeden bum 1 fld. V LJubljani na «lom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več aa leto. Ponani Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejema npravnlgtvo ia ekspedlel]* v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve uliee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Bemenllklb olleah it. 2, I., 17. Izhaja таак dan, isvssmli nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldns. &tev. 214. У LJubljani, v ponedeljek 20. septembra 1897. Letnilt ХХУ. Resni dnevi. Z Goriškega. Vsaka doba ima svoj poseben značaj, posebnega duha, razvijajočega se po tedaj prevladujočih razmerah, prašanjih časa. Sedaj prevladajoče prašanje časa je v prvi vrsti družabno, socijalno. Da se pa prašanje ugodno, vspešno reši, je treba korenito poznati, proučevati in vstrajno na tem delovati s pismom, besedo in dejanji. Ni bilo menda do dandanes še tako prepornih in opaenih razmer, kakor so sedaj; sovražnik, ho-teči vničiti človeško družbo, je ne napada od zunaj, ampak tiči v njenem osrčju, in ji malo ne skrivšem razjeda korenike. Tem bolj se nam je tedaj bati tega zlega, tem bolj se nam je prizadevati, da je vničimo ali odstranimo, prizadevati, da obvarujemo vsaj zdrave ude družbe preteče kuge. Jedini pripomoček proti temu zlu je tedaj, kakor rečeno, da socijalno prašanje proučujemo, je do dobra spoznamo in je z vsemi dovoljenimi sredstvi rešujemo. Eer pa preti socijalni demokratizem tudi našemu le maloštevilnemu narodu, se nam je iz več vzrokov bojevati proti njemu, in zato je dolinoet vsakogar, ki ima opraviti z ljudstvom, da — vsakogar, ki goji pravo ljubezen do naroda in ima zadosti priložnosti in časa, da se potrudi pridobiti si vsaj kolikor toliko znanja v tej stroki. Našemu narodu preti bolj nego od Lahov in Nemcev propast ravno od soc. demokracij e in to v več ozirih. Cesar se pri drugih večjih narodih ni bati tako lahko, namreč, da izginejo raz površje, bati se je nam Slovencem, prvič v verskem oziru. Soc. dem. načela in nauki so pogubni slednjemu verskemu življenju in mišljenju. V kat. veri ima soc. dem. naj- večjega nasprotnika, tedaj tudi vera v soc. demo-kralizmu. Ako zmaga pri nas soc. demokracija, propade vera in z vero, da govorim s slavnim vladiko Slomšekom, narod, zakaj le veri se imamo zahvaliti, da smo še narod in da se nismo tekom stoletij po-izgubili v neizmernih valovih tujih in sovražnih rodov. Vera je podlaga prosveti, kulturi, daje prava kultura; drugič v narodnostnem oziru samem. Znano nam je geslo soc. dem., da vladaj na svetu mednarodnost, internacijonalizem, da je isto, ako si Lah, ali Mažar ali Slovenec itd. Soc. demokrat ni potem takem nikakega narcda pravi ud, ni narodnjak, nima ljubezni do lastnega naroda, kar je celo protinaravno; naj se li udomači pri nas, ki smo se tako rekoč komaj jeli zavedati svoje mile narodnosti slovenske in se kom*j počeli vstrajno potegovati za svoja sveta narodna prava, vtem važnem trenotku ali sploh kedaj ta duh mednarodnosti ? Mi tudi kot Slovenci, čisti, navdušeni n a r o d n j a k i lahko ljubimo in m o r a m o ljubiti vse ljudi, a ob jed»KrA, kakor rečeno, nam je tudi po božji postavi dovoljeno in celo zaukazano ljubiti in negovati svoj narod in narodnost. — Sploh pa soc. demokratje drugače govore kakor delajo; saj so pokazali ravno letos v drž. zboru in izven njega, kaj so prav za prav, in da so ravno tako strastni prenapeteži kakor nemški na-cijonalni divjaki, ako se le gre za to, da se tlačijo in vničujejo Slovani! Ako je sploh soc. demokrat narodnjak, ni nikdar idejalen, u z o r e n , ker mu manjka pravega vznašajočega duha od strani vere, manjkajoče mu, — k večjemu le sebičen, kakor so dandanašnji liberalci; za čast in denar proda prepričanje celo ; tretjič v gospodarskem oziru. — Glavni uzor soc. dem. je komunizem, kateri pa bi mogel zavladati š e le po odstranitvi po- sestne pravice; v dosego tega smotra pa je neobhodno potreben propad rokodelskega in kmetskega stanu. Vsakdanja skušnja kaže, da se po deželi med kmeti, posestniki nikakor ne morejo udomačiti soc. dem., pač pa med neposest-n i k i. Gospodarsko vprašanje tedaj, oziroma njega rešitev bo odločevala obstanek in širitev, ali zajezo-vanje soc. dem. Ako propadeta omenjena stanova, jima nujno sledi soc. demokratizem ; ako se nadalje ta kuga usili in udomači med nami, vemo, kakor je razvidno iz gori omenjenega, kaj nas čaka kot narod. Kako nujno potrebno je tedaj, da proučujemo gospodarsko vprašanje, da je skušamo rešiti, da si prizadevamo pomagati vsak po svoji moči in sposobnosti bolj in bolj propadajočemu kmetskemu in rokodelskemu stanu. Konečno mislim, da smem sklepati, da kar je Slovenca, ne more biti, ako je posameznik res Slovenec, drugega kakor krščanski socijalist, odločen nasprotnik socijalnega demokratizma. — Glavna razsežnejša faktorja med narodom sta pač učiteljski in dubovski stan. Brez strahu bi lahko zrli v bodočnost, ako bi ta dva stanova na splošno napela svoje čile moči, proučevala socijalizem, poučevala narod o pogubnih naukih njegovih, ga vodila z modrimi nasveti v novih podjetjih, raznih vspešnih napravah in preosno-vah, vstanovljala ali pomagala ustanavljati koristne zavode, kmet. društva, posojilnice in hranilnice itd. O uspehu takega delovanja imamo pač dosti lepih vzgledov. — Da se pa zanimanje za socijalistiko razširi tako na splošno, bilo bi sicer najpripravneje, da bi se o tem že v šolah jelo predavati, kakor se je lani pod dr. Krekom v ljubljanskem semenišču; ako pa to ni za sedaj tudi drugod še mogoče, ume se, da je odvisno od vsakega posameznika, ali se je uči, ali ne in od medsebojnega navdušenja in bodrenja. LISTEK. Zločin. (Ruski spisal Anton Čehov.) „Kedo je tu?" Nič odgovora. Stražnik ničesar ne vidi, vendar sliši razločno med bučanjem vetra, vršanjem dreves, da se nekdo pomiče med drevjem. Pomladna noč je zavila zemljo v oblake in meglo, in stražniku se zdi, kakor da bi se nebo in zemlja in on sam z svojimi mislimi vred združil v nekaj ogromnega, neprodirno temuega. Le s tipanjem more priti z mesta. „Kedo je tu?" vpraša stražnik drugič, in zdi se mu, da eliši šepetanje in pritajen smeh. „Kedo je tu 1" „Jaz, batjuška ..." mu odgovori postaren glas. „Ti! P» kedo si ti?" „Jaz . . . popotnik". „Kakšen popotnik ?" zavpije stražnik jezno, da bi tako prikril notranji strah. „Hudobec te menda goni tod okrog. Vranič, po noči se klatiš po pokopališču I" „Kaj ? Pokopališče je tukaj ?" „Kaj pak? Seveda, pokopališče! Kaj ne vidiš?" „Oh, oh, oh . . . Marija, nebes kraljica!" Pri tem se zasliši stokanje starega moža. „Nič ne vidim, batjuška, nič . . . Poglejmo, kakšna tema, kakšna tema ! Tema ko v mehu, ta tem&, batjuška! Oh, oh, oh . . ." „Pa kedo si ? „Jaz — romar, batjuška, popoten človek". „Sami hudiči, taki ponočnjaki . . . No, to so romarji! Pijanci ..." mrmra stražnik, kojega so potolažile besede in vzdihi popotnika. — „Z vami se samo greši. Ves dan popivate, po noči pa vas goni sam peklenšček okrog. Vendar se mi je tako zdelo, kakor da nisi sam, kakor da sta dva, trije ..." „Sam sem, batjuška, sam. Popolnoma sam . . . Oh, oh, oh ... O, naših grehov . . ." Stražnik se zadene ob neznanca in obstoji. „Toda kako si prišel semkaj ?" ga vpraša. „Zašel sem, ljubi moj. K Mitrijevemu mlinu sem šel, pa sem zašel". „Hoho, mar gre tu pot k Mitrijevemu mlinu ? Tepec! K Mitrijevemu mlinu se gre veliko bolj na levo, iz mesta po veliki cesti. V pijanosti si šel do-beršne tri vrste predaleč. Mislim, da si v mestu pogledal pregloboko v čašo!" „Grešil sem, batjuška, grešil sem. Bes, tako je bilo, nečem skrivati greha. Kod pa mi je sedaj iti ?" „Idi vedno naravnost, naravnost ob tem mestu, da prideš do ograjenega prostora, tam pa se obrni takoj na levo in idi skozi celo pokopališče do vratec. Odpri je in pojdi v božjem imenu. Samo pazi, da ne telebneš v jarek. Za pokopališčem pojdi vedno po polju, po polju, po polju, da prideš na veliko cesto". „Bog ti dal zdravjć, batjuška. Marija, nebes kraljica, naj te čuva in naj ti bo milostna. — Pa saj bi me lahko spremil, ljubi moj! Bodi tako dober in spremi me do vratec!" „Seveda, ali utegnem ! Idi sam I" „Bodi usmiljen, sprejel te bom v svojo molitev. Nič ne vidim, tema je ko v rogu, niti roke pred očmi ne vidim! Ta tema, ta tema I Spremi me, prijatelj I" „Kajpak, mar utegnem s spremljanjem se muditi I Ko bi hotel vsakogar tako razvaditi, bi mi vedno spremljanje kmalu presedalo". „V Kriščevem imenu me spremi! Prav nič ne vidim in se bojim sam hoditi po pokopališču. Grozno je, batjuška, grozno, strašno se bojim, ljubi moj". „Ti si vsiljiv", mrmra stražnik. — „No, bodi, pojdi!" Stražnik in popotnik prestopila. Drug ob drugem gresta, ramo ob rami in molčita. Mokri, mrzli veter jima udarja v obraz, in nevidno drevje ju obsiplje Prepričani smo tudi, da bo tudi socijalni odsek Leonine na to vspešno deloval, in da je že marsikaj koristnega in modrega ukrenil I Kdor ima pravo ljubezen do naroda, na delol Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod. (Dalje.) Govor g. dr. Andreja Ferjančiča. Veleslavni shod! Kadar se bode pisala zgodovina, kako sta se slovenski in hrvatski narod v Istri bojevala za svoj narodni obstanek, omenjal bode pisec današnjega dne, kakor tistega, na kateri so prihiteli iz cele domovine možje v slovensko središče, belo Ljubljano, da sodelujejo pri sklepih, katere jim narekujejo politične razmere, da ohranijo svojo narodnost in zaprečijo, da se po-grezne na jedni strani v NemStvo, na drugi v Ita-lijanstvo. Prišli ste tudi vsi, naj vas prav razločuje in razdružuje mišljenje v posameznostih, in zgodovinar bode moral pritrditi, da mej Slovenci, kadar grč za obrambo njih narodnosti, ni strank, ampak so vsi jedini. Od časov slovenskih taborov nismo imeli Slovenci tako veličastnega shoda, in ta shod nadkri-ljuje tudi največji tabor, ne po svojem številu, ampak po izbrani udeležbi, in da so zastopani vsi stanovi in vse pokrajine, in malone vse občine širne slovenske domovine. Sila časa nas je zjedinila in sila časa nas je skupaj dovedla, da damo odgovor na ošabne besede in dejanja naših narodnih nasprotnikov. V spominu Vam je, da se nam je na shodu Nemcev v Celovcu zaklicalo, da so Nemci »ljudstvo gospodov«. Tej širokoustnosti nasproti odgovarjamo, da mi nismo «ljudstvo hlapcev» in da hočemo biti jednakopravni in jednakoveljavni z vsakim drugim narodom v Avstriji. Najodličnejši znak vsacega naroda in narodnosti je pa jezik. Jezik izgubljen, je narodnost izgubljena, in pogubljen narod je le gnojilo drugim narodom. — Zato se je od nekdaj tolika veljava pri vseh narodih polagala na obrambo in ohranitev jezika. Odkar imamo v Avstriji ustavno življenje, vedno je bilo jezikovno vprašanje predmet razprav na shodih in v društvih, in ni ga bilo slovenskega tabora, kjer bi se ne bile zahtevale pravice slovenskemu jeziku. Jezik slovenski ima slavno zgodovino. Pred tisoč leti sta se ga posluževala slovanska blagovestnika Ciril in Metod, da otmeta slovanske narode iz tmine paganstva. Učenjaki domači in tuji hvalijo njegovo bogastvo in lepoto. Na svoj jezik smo torej lahko ponosni. Nemška brezobzirnost zatirala je narod naš in jezik, a zatrla ga ni, vtes-nila nam je domovino, a uničila je ni in kar nam je je ostalo, lo hočemo braniti in ohraniti. Že to nam daje pravico in dolžnost, braniti svoj jezik. A to bi danes, v časi h narodne silovitosti ne zadostovalo, da nimamo tudi zakonito zajam. vrše in škripaje z velikimi kapljami . . . Drevored je skoro do cela pokrit z lužami. „Samo nekaj ne morem razumeti", izpregovori stražnik po daljšem molčanju, — „kako si vendar semkaj zašel ? Vrata so zaprta. Kako si skočil črez zid, kako ? Ce si skočil črez ozidje, potem je to za takega starca — zadnje!" „Ne vem, batjuška, ne vem. Kako sem semkaj zašel, tega sam ne vem. Hudobec se je menda igral z menoj. Božja kazen. Bes, zlodjeve spletke, satan mi je bil zmešal razum. Ti, batjuška, si menda tukajšnji stražnik ?" „Stražnik sem". „Si ti jedini stražnik pokopališča ?" Pritisk vetra je bil tako silen, da sta oba za hip obstala. Stražnik odgovori, ko veter poneha: „Trije smo, eden boleha na mrzlici, drugi pa spi. Midva se menjava". „Tako, tako, bratec, tako . . . Kakšna vihra, kakšna vihra I To čutijo izvestno tudi ljubi umrli 1 Tuli ko zver ... Oh, oh, oh . . ." „Od kod pa prideš?" „Od daleč. Tam od Vologde sem. Bomam v svete kraje in molim za dobre Ijndi. — Beši nas, o Gospod, in usmili se nas I" (Dalje ilćdi.) Cene pravice, gojiti svojo narodnost in svoj jezik, in zahtevati zanj iste pravice, kakor jih vživa v Avstriji vsak drug jezik. Po nesrečni vojski leta 1866 razdelila se je Avstrija na dve polovici, v naši polovici naj bi gospodovali Nemci, v drugi Madjari! Dala se nam je ustava leta 1867 in v ustavnih določbah bili so Nemci radodarni. Vsprejela se je kakor Člen 19. v temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov določba: Vsi narodi v državi so jednakopravni in vsak narod ima neprekršno pravico, da ohrani in goji svojo narodnost in svoj jezik. Država priznava jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. V deželah, v katerih stanuje več narodov, naj so javna učiliSCa tako uravnana, da vsak narod, ne da bi se silil učiti druzega deželnega jezika, dobi potrebna sredstva za omiko v svojem jeziku. Nemci so mislili namreč, po umetnem volilnem redu nam je itak gospodstvo v Avstriji zagotovljeno za vae čase, in pravice, katere pripo-znamo drugim narodom, se itak ne bodo zahtevale in izvršile. Napravili so račun brez krčmarja. Dokler so deželni zbori pošiljali poslance v osrednji parlament, je bilo Slovanstvo po številu slabo zastopano. Ko so prišle leta 1873 neposrednje volitve, prišlo je Slovanstvo okrepljeno v državni zbor in volilna reforma preteklega leta je slovansko zastopstvo zopet pomnožila. Vselej so slovanski pos'anci zahtevali pravico svojim jezikom in čem številneji so prihajali v državni zbor, s tem večjim naglasom in vspehom. In najnovejše volitve izvile so Nemcem gospodstvo iz rok. To jih boli, tega ne morejo prenašati oni, ki so vajeni gospodovati. V zadnjem državnem zboru določila so se Nemcem le druga mesta, prva mesta zavzemali so poslanci večine. Videlo se je Nemcem, kako neznosno jim je to in ugibali so, kako bi dali duška svoji nevolji. Prišle so jezikovne naredbe za Češko in potem za Moravsko. Te so bile Nemcem le povod in izgovor za obstrukcijo. Ker so jezikovne naredbe popolnoma utemeljene v osnovnem zakonu, niso jih mogli pobijati z razlogi, pričeli so toraj ropotati in tako so ustavili parlamentarno poslovanje in zakrivili, da se marsikatera koristna stvar ni mogla rešiti. Jezikovne naredbe toraj niso bile vzrok, ampak samo izgovor za obstrukcijo. Vzrok obstrukciji je marveč to, da se je Nemcem prevlada izvila iz rok. Spominjam se zopet tistega koroškega poslanca, ki je rekel, da so Nemci ljudstvo gospodov, pri ravno isti priliki pa je rekel, »da Nemci morajo do gospodstva priti«. To je tedaj pravi vzrok obstrukcije. Jezikovne naredbe so samo to v obliko zapovedi spravile, kar se je na češkem in Moravskem pri sodiščih in uradih malo da ne do pičice že prej vršilo. Mi Slovenci smo silno na slabšem ; kar rabo našega jezika v uradih zadeva — izvzemši na Kranjskem — ne vživa slovenski jezik po drugih pokrajinah in tako tudi hrvatski v Istri skoraj nikake veljave. Mi zahtevamo iste pravice za svoja jezika, slovenskega in hrvatskega, kakor jih pripoznavajo češke naredbe češkemu jeziku. Ninampana misli, da bi zahtevali, da morajo vsi uradniki, tudi oni, ki poslujejo v nemškem delu Koroške in Štajerske, znati slovenski; odločno pa moramo to zahtevati od onih, kateri poslujejo med slovenskim prebivalstvom, in odločno moramo zahtevati, da znajo hrvatski oni, kateri poslujejo med hrvatskim prebivalstvom. In to zahtevati imamo ravno sedaj najtehtneji vzrok. V zadnji dobi so se sklenili novi civilnopravdni zakoni, kateri napravijo cel prevrat v pravosodstvu. Doslej so se razsojale pravde na podlagi pisanih govorov, n& podlagi mrtve črke. Odslej nastopi ustno postopanje, razsojanje na podlagi žive besede. Kako naj se to vrši, če sodniki niso popolnoma zmožni jezika strank ? Odločno bi morali protestirati in vporabiti vsa sredstva proti temu, če bi se poskusilo s strankami občevati posredno, s pomočjo tolmačev, ali če bi se poskusilo zapisovati izjave strank ▼ drugem jeziku in ne v istem, katerega so stranke govorile. In da se to doseže, mora vlada strogo paziti na popolno znanje jezika pri prosi-teljih in že nastavljenim nradnilfom, nezmožnim našega jezika, zapovedati, da se ga v določenem roku priuče in izkažejo, da eo se ga priučili. Take zapovedi so se od nekdaj dajale in torej tudi niso nove v naredbah za Češko in Moravsko. Kako je skrbljeno za slovenščino in oziroma hrvaščino v šoli, to bodo pojasnjevali govorniki iz Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Največja krivica se nam godi v šoli s tem, da po večem nemški in laški zastopi in oblastva določajo o naših šolah. Na odločilna mesta v šolstvu nastavljajo se možje, ki večkrat še našega jezika niso zmožni ali so naši poznani in odkriti nasprotniki. Mi moramo zahtevati, da bodemo o svojem šolstvu sami odločevali, kakor prepuščamo Nemcem in Italijanom, da si svoje Šolstvo sami urejajo, mi zahtevamo avtonomijo v šolstvu, ker naši narodni nasprotniki le zavirajo zdravi razvoj našega šolstva. Nadalje je silna krivica, ki se nam godi na šolskem polju, ta, da se slovenski in hrvatski otroci po nasilstvu in zvijači silijo v nemške in laške šole društev „Deutscher Schulverein" in „Lega nazio-nale". Ukreniti se mora po zakonu, da je to nedopustno, in da vsak otrok mora dobivati nauk v svojem maternem jeziku. Zahtevamo dalje, da se tudi v javnem življenju našemu jeziku d& tista veljava, ki mu gre po zakonu. V tem oziru naj samo omenim, da pri tako eminentnem javnem občilu, kakor so železnice, še slovenskih in oziroma hrvatskih imen nimajo v imeniku postaj. Imel sem priliko pritoževati se v državnem zboru, da se je odklonila neka poslatev po železnici v Kamnik, češ, da postaje Kamnik ne poznajo. Veleslavni shod ! Trideset let je, odkar nam je v temeljnih zakonih jednakopravnost zajamčena in še sedaj, se moramo za vsako pravo drobtino pravice našega jezika bojevati. Prisežena dolžnost vsake vlade je, izvesti ustavo, in tako ne odnehamo, dokler se nam ne izvede jednakopravnost. Z jezikovnimi naredbami za CeŠko in Moravsko storil se je jeden korak naprej v tem oziru, od katerega pa mi Jugoslovani nimamo koristi in zato smo hvaležni, da je princ Svarcenberg pred svojimi češkimi volilci na-glašal, da jezikovne naredbe, kakor so se dale za Češko in Moravsko, morajo se raztegniti na vse druge narode in osobito na Slovence in Hrvate, sicer se to vprašanje ne spravi z dnevnega reda. — Jednakopravnost se mora izvesti, naj je Nemcem in Italijanom prav ali ne, to veli temeljni zakon, to je potreba in zahteva naših probujenih narodov in vedeli si jo bodemo izvojevati 1 Prečitala se bode tem mojim izvajanjem primerna resolucija in prosim, da se sprejme. Politični pregled. V Ljubljani, 20. septembra. Vlada in večina. Kakor smo že opetovano naglašali, kažejo vsi dogodki zadnjega časa, ki se tičejo pogajanj med grofom Badenijem in večino, da čudno zamotano vprašanje še ni rešeno in da je obzorje tem manj jasno, čim bolj se približuje 23. september. Na dnevnem redu sta še vedno dve važni vprašanji, namreč kdo bo vodil poslansko zbornico in kaka sredstva bode ta vporabila, da se stare opozicija in omogoči resno delovanje. Grof Badeni se je že pogajal s parlamentarno komisijo, njenim pododsekom, s posamnimi člani strank parlamentarne desnice, toda, kakor se zdi, je vse ostalo pri starem. Ministereki predsednik ne mara pokazati tiste odločnosti, ki je v tem slučaju neobhodno potrebna, on še vedno upa, da ga bodo rešili iz te zagate liberalni veleposestniki in pa italijanski liberalci, s katerimi se je dogovarjal minule dni in jih, kakor smo poročali, tudi res pridobil za svoje namene. Zadnje dni minulega tedna so bivali na Dunaju člani poljskega izvrševalnega odbora Jaworeki, Dzieduszycki, Madeyski in Butowski, poleg teh pa tudi Ceha dr. Pacak in dr. Stransky. Očividno se je šlo za to, ali naj se vsprejmejo v večino tudi laški zastopniki. Kaj se je tu ukrenilo, je še ptikrito javnosti, gotevo pa je, da se zdi sedanji položaj vsem strankarjem zelo kritičen. — „Narodni Listy" pišejo, da se tekom današnjega dne reši vsaj predsedniško vprašanje. V to zadevo je sedaj posegel kot starosta parlamentarne komisije vitez Jaworski, ki se je že pogajal z dr. Kathreinom ter obema podpredsednikoma. Ostala etvar pa ostane najbrže ne- rešena do zadnjega trenutka, ko se snidejo na Dunaju vsi parlamentarci. Klubova posvetovanja. Velika večina izmej 17 klubov državnega zbora je že sklicaua k posvetovanju v poslanski zbornici. Razun onih klubov, katerih seje smo že naznanili, omenjamo tu poljskega kluba, ki se snide pojutranjim zvečer, dalje katoliške ljudske stranke, katere člani so sklicani na 23. t. m. ob 9. uri dopoludne. Nemški liberalci zborujejo pojutranjim dopoludne ob 10. uri, nemška ljudska stranka isti dan zvečer, krščanski socijalisti pa isti dan popoludne ob 4. uri. Najnujneje zadeve pa morajo biti na dnevnem redu socijalno-demokra-tične zveze, ki je sklicala svoje člane že na jutrišnji dan ob 10. uri dopoludne. Pri teh sejah bo menda načelnikom že mogoče obvestiti klubove člane o o prvih sklepih parlamentarne komisije. Stojalovskega zadeva je z izjavo, ki jo je imenovani dne 5. t. m. v Rimu podpisal, popolno rešena. V tej izjavi se Stojalovski popolno podvrže vsem odlokom cerkvenih oblastev, obsoja in pre-klicuje vse, kar je javno ali zasebno govoril, pisal ali delal proti škofom in drugim cerkvenim dostojanstvenikom, kakor tudi vse, kar je govoril in pisal proti pravicam katoliške cerkve, ter se konečno zavezuje, natančno se ravnati po navodilih svetega očeta in popraviti to, kar je zakrivil s svojim protipravnim postopanjem. Na podlagi te izjave in pa confessio fidei, ki jo je opravil vpričo papeževega delegata, prokuratorja reda dominikan-cev, se je preklicalo izobčenje in je bil toraj Stojalovski zopet vsprejet v naročje svete cerkve. »Gazetta Narodova« poroča, da je bil Stojalovski v znamenje popolne sprave včeraj v avdijenci pri svetem očetu. — Ob jednem pa pišejo poljski listi tudi že o njegovi kandidaturi za državni zbor. Nekateri listi trdijo, da bo Stojalovski kandidoval v Szajerjevem volilnem okraju, »Fremdenblatt« pa oporeka tej trditvi in naglaša, da bo poslanec pete skupine, Kubik, odpovedal se državnozborskemu mandatu v korist Stojalovskega. Nemški cesar v Budimpešti. Danes do poludne je dospel nemški cesar v glavno mesto ono-stranske polovice, kjer mu je bil pripravljen nad vse slovesen vsprejem. To je prvi obisk, s katerim počasti nemški cesar ogersko glavno mesto. Vladarja Nemčije spremlja po budimpeštanskih ulicah državni tajnik Bulow, mej tem ko je z avstrijske strani poleg cesarja prisoten tudi zunanji minister grof Goluhovski. To dejstvo daje nekaterim politikom povod, da govore o važnih političnih zadevah, ki se bodo baje obravnavale v teku tega časa. Posebno simpatično pozdravljajo nemškega cesarja mažarski vladni listi kot zvestega zaveznika Avstro-Ogerske in treznega presojevalca zunanje politike. JB usi j a in Poljaki. Poročali smo že, da je car Nikolaj podal že nekoliko dokazov o naklonjenosti napram poljskemu narodu. Izmej teh se posebno omenja korak ruske vlade, s katerim se hoče dovoliti avtonomija poljskih mest, ob jednem pa tudi poljščini zagotoviti več pravic. Ta carjeva naklonjenost pa zelo b6de vse nasprotnike poljskega naroda. Najbolj strupena je v tem oziru dunajska »Neue Freie Presse«, ki se naravnost norčuje iz vsega, kar se je dogodilo mej Poljaki povodom carjevega bivanja v Varšovi. Posebno neljubo je temu židovskemu listu to, da se je car kazal naklonjenega tudi katoličanom in je celo (1) pripognil svoje koleno, ko je šel mimo katoliške cerkve v trenutku, ko se je opravljala sv. 'maša. Po trditvi tega glasila je ta vspeh pripisovati samo »klerikalnim« poskusom in je torej povsem umevna grozna nejevolja, ki se zrcali iz vsake vrstice tega poročila, kajti ta list še nikdar ni bil naklonjen temu, kar nosi krščansko in slovansko ime. Grško turška mirovna pogodba je torej venderle podpisana, akoravno je bilo soditi, da turška vlada še ne bo zadovoljna z nekaterimi važne-jimi določbami. „Agence Havas" poroča o tem nastopno : Mirovna pogodba, ki je prav za prav šele splošen načrt za konečno pogodbo, je bila podpisana v soboto popoludne ob 4. uri. Načrt sestoji iz desetih členov in konečne določbe. Najvažneji so nastopni pogoji: Državno mejo mej Grško in Turčijo določi konečno mešana komisija, obstoječa iz pooblaščencev obeh držav in vojaških delegatov vseh poslaništev. Gotovo je v tem oziru sedaj toliko, da pripadejo v oblast Turčije vas Kutsufliani, vse gorovje ob Zarkosu, Gunitsi, Kutsochirosu, potem Akrotireke, Melunske in Godamanske višave ter vse gore v okolici Bhapsanija. Poleg tega želi Turčija tudi vas Nezeros in pa jezero jednakega imena. O poslednji zahtevi bo pa še le odločevala zgoraj omenjena komisija. Vojna odškodnina je določena na štiri milijone turških funtov. Turške čete se morajo pomakniti do reke Peneios takoj, ko bo grški parlament odobril načrt glede vojne odškodnine in v to potrebnih dohodkov. Ostale določbe so manj važnega pomena in se tičejo le notranjega občevanja mej Grki in Turki. Eakor je torej razvidno, izgubi Grška poleg ogromne škode, ki jo ima ze sedaj vsled dolgotrajne vojske, ki je tako rekoč zaprla vse vire dohodkov, še vse naj važneje postojanke, ki so jej služile v obrambo proti Turkom in je sedaj Te-salija Turkom popolno odprta. Vrhu tega pa mora plačati ogromno svoto kot vojno odškodnino. Po vsej pravici je torej izjavil grški ministerski predsednik Ballis, da so pogoji zelo obteževalni. V malo dneh se snide grški parlament, kateremu se predlože vsi ti načrti. Ako jih odobri, potem se takoj odslovć vsi rezervniki razun dveh zadnjih letnikov, ki bodo ob jednem z novinci določeni za mejno stražo v Tesaliji. Načeloval ji bo bojda general Smolenski. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. septembra. (Blagoslovljenje gimnazijskega poslopja v Kranja.) Nad vse sijajno se je ob ugodnem vremenu v soboto blagoslovilo in svojemu namenu izročilo krasno novo gimnazijsko poslopje v Kranju. Slovesnosti so se udeležili deželni predsednik ba-ron H ein, deželni glavar Oton De tel a, deželna odbornika Murnik in dr. Schaffer, državni poslanci dr. Ferjančič, Kušar in Pogačnik, deželni šolski nadzornik Suman in Se mnogo druge odlične gospode od blizo in daleč. Na kolodvoru so goste pričakovali župan Savn i k z občinskim odborom, gimnazijski ravnatelj Hubadin mnogo druzega občinstva. Gostje so se po pozdravu odpeljali v župnijsko cerkev, kjer je dekan Mežnarec opravil eveto mašo, med katero je pevski zbor pod vodstvom nadučitelja P e z d i č a krasno pel neko Wittovo mašo. Potem se je vršil slovesni sprevod k novemu poslopju, katero je dekan Mežnarec blagoslovil. Na to bo se vršili v gimnazijski kapeli razni govori, slavnosti primerni, in potem se je krasna zgradba izročila svojemu namenu. Nadejamo se, da o vsej slavnosti dobimo še podrobnejše poročilo. — Vsa čast Kranjcem za njih požrtvovalnost, katero so pokazali pri zgradbi gimnazijskega poslopja, in za skrb in ljubezen do mladine, katero tako lepo kažejo z blagohotnimi podporami. Zavodu želimo obilo blagoslova božjega in njega ravnatelju tudi v prihodnje iste vneme in delavnosti za prospeh zavoda, kakor jo je dosedaj kazal v toliki meril (Novi pravosodni nradniki pri sodiščih v Maribora in Celju.) Poroča se nam: Graška „Tagespost" v jedni zadnjih številk hvali sestavo novega sodišča v Mariboru in slika nove sodnike kot v resnici take može, kateri so jedini sposobni, da so na tako vzvišenem mestu. Tudi mi se to pot splošno strinjamo s „Tagespošto", zakaj tudi mi proti novo-imenovanim mariborskim sodnikom ne moremo ugovarjati. Večinoma so dobri juristi in imajo ono lastnost, katera je posebno v takem kraju sodniku potrebna, ako boče, da ustreza svoji nalogi, namreč, da je na glasu nepristranosti, tako, da mu vsakdo lahko popolnoma zaupa. Nikakor pa ne morejo biti zadovoljni štajerski Slovenci z imenovanimi celjskimi sodniki in nam se zdi članek, katerega je priobčila zadnja „Sudst. Post", zoper ta imenovanja, popolnoma umesten. In zakaj ? V področje celjskega okrožnega sodišča spada 197.693 Slovencev in samo 11.122 Nemcev in vendar med vsemi novoimenova-nimi svetniki ni niti jednega Slovenca, ampak med vsemi uradniki je le jeden tajnik Slovenec. Da se slovenski sodniki ravno v Celju tako prezirajo, je vendar popolnoma neutemeljeno in naravnost nepravično. Mi sicer ne maramo dvomiti nad objektivnostjo novoimenovanih uradnikov ali vendar s kakim zaupanjem naj gre slovenski Štajerec pred sodnika, o katerem je prepričen, da je ne le po rodu Nemec, ampak tudi po političnem mišljenju skrajni nasprotnik njegovega rodu I In tacega moža vidi odločevati o njegovem imetja, o njegovi prostosti in o njegovi časti 1 In vendar so ravno v Celju dogodki zadnjih let pogosto dokazali, kako potrebna bi bila ravno tukaj kaka bistvena izprememba. Mi ne rečemo, da se ni tudi v Celju že marsikaj ua bolje obrnilo, zlasti, odkar je odšel zagrizeni Hein- richer, vendar pa štajerski Slovenci, kateri so z mariborskim sodiščem zadovoljni, s celjskim nikakor biti ne morejo, ker ravno s tem imenovanjem za-dobilo je to sodišče zopet svoj popolnoma nemški značaj. Iu proti takemu nastavljanju bodo Slovenci vedno protestirali z vso odločnostjo. (Slovensko gledališče.) Poroča se nam: Kakor razvidno iz razposlanega naznanila dramatičnega društva, prične se letošnja gledališka sezona dnć 1. oktobra in sicer, kakor se nam poroča, s Schaks-perovo veseloigro „Trgovec beneški" z g. Inemanom v ulogi Sylocka. — Bogati program nas navdaja s tem večjim zadoščenjem, ker se namerava letos popolnem opustiti oni lahki in spolzki operetni genre, zoper kojega smo se vedno borili. — Lehkokrila muza utegne pa najti letos posebnega povspeŠeva-telja v osebi nemškega ravnatelja Schlesingerja, ki je — kakor iz njegovega prednaznanila razvidno — po uzorih Dunajskega ravnatelja Wilda sestavil svoj pevski repetvar iz najumazanejših francoskih operet. Veseli nas toraj, da se intendanca zaveda svoje vzvišene naloge in da hoče uprizoriti zgolj igre in opere, ki bodo poleg zabave — bistrile um in blažile srce. Za letos obeta se nam več izvirnih domačih del, kar se mora v interesu razvoja slovenske dramatične umetnosti le odobravati. Tudi opere so zelo srečno izbrane. Krasna poljska opera „Halka" pride že v drugi polovici oktobra kot prva noviteta na oder. Kar se tiče igralskega in opernega osobja, omeniti je pred vsem, da je za dramo na novo engažovana gospica Hilbert, bivši član narodnega gledališča v Brnu, za najivne naloge, za opero pa gospica Gabrijela Horvat, bivši Član hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu za kit in meizo-eopran-partije. Program je raznovrsten in obsežen, ter je želeti, da bi se oglasilo ne le veliko odjemalcev lož, temveč tudi večje število abone-mentov na sedeže, kojim je intendanca nastavila zelo nizke cene. (V Dedendolu pri Višnji Gori,) kjer je bila nekdaj zelo sloveča božja pot (Valvasor jo imenuje „eine miraculose Kirche") se bo v nedeljo, dne 26. t. m. blagoslovil zaradi starosti imeniten križev pot, ki je sedaj po velikodušnem daru neke gospe prenovljen. (Dnevni red) občinskega svćta izrednej seji, katera bode v torek, dne 21. septembra 1897, ob petih zvečer v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev odseka trojice za posvetovanje o ustanovitvi mestne godbe. IV. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o izjavi pravnega konzu-lenta mestne občine ljubljanske v zadevi uknjižene servitute pri posestvu kneza Karola Auereperga; 2. o razpisu c. kr. deželne vlade v zadevi prošnje stavbenika Viljema Treota za stavbno dovolilo. V. Finančnega odseka poročili: 1. o nakupu nekaterih, za napravo Kuhnove ceste potrebnih parcel; 2. o dopisu mestne hranilnice ljubljanske za odobritev obrestne mere 4 30% glede posojila, katero se je s sklepom upravnega odbora z dne 31. avgusta letos dovolilo društvu „Narodni dom" v Ljubljani. VI. Stavbenega odseka poročila: 1. o dodatnem odo-brenju nekaterih zaradi nujnosti po mestnem magistratu oddanih stavbnih del; 2. o odobritvi regu-lačnega načrta in o dotičnem razpisu c. kr. deželne vlade; 3. rekurzu Ivana Kneza proti magistr. odloka št. 39758/1896; 4. o ugovoru Alojzija Pauschina proti magistr. odloku št. 10656/1897 ; 5. o prošnji Marije Potočnikove za spremembo regulačne črte pri njenih hišah št. 5 in 7 ob Sentpeterskej cesti; 6. o nasvetih enkele, sklicane zaradi rešitve kolodvorskega vprašanja; 7. o dopisu županovem glede rešitve Ivana Mohorčevega rekurza v seji obč. svćta dnč 7. sept. t. 1.; 8. o oddaji del za napravo Kuhnove ceste; 9. o regulačnem načrtu za Vodmat in za oni del mesta, ki leži za južnim kolodvorom ob obeh straneh Dunajske ceste. VII. Odseka za uboge poročila : 1. o samostalnem predlogu obč. svetnika Ivana Subica glede ustanovitve grelnice; 2. o določitvi, kako je postopati pri izdajanju spričeval v dosego pravice revnih v smislu naredbe ministerstev za pravosodje, notranje stvari in finance z dne 23. maja 1897, drž. zak. št. 13 ; 3. o predlogu obč. svet. dr. V. Gregoriča, kako bi bilo premeniti oskrbovanje ubogih glede na novi domovinski zakon; 4. o sprejetju ubožne ustanove Lize Earlichove v smislu deželnega predsedstva razpisa št. 12638 z dne 25. avg. 1897. VIII. Policijskega odseka poročila: 1. o ustanovitvi mestne posredovalnice sa posle in delavce; 2. o prizivu štirih prodajalk na Pogačarjevem trgu proti magistratnemu ukazu, da morajo due 1. novembra 1897 zapustiti in potem podreti barake; 3. o prošnji zadruge prevoznikov, da bi se opustilo stojišče na Resljevej cesti ; 4. o predlogu županovem, da bi se upeljal drug način odvažanja in nabiranja smetij; 5. o predlogu magistratovem, da bi se za portale in naogledne predalnike, ki segajo čez stavbno črto na javni svet, pobirala posebna prizna-valna najemščina. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji gcspe Albertine Hengthalerjeve, bivšega mestnega blagajnika vdove, za nadaljnje izplačevanje miloščine njenej hčeri; 2. o prošnjah mestnih uslužbencev za podpore in nagrade. X. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o uspehih užitninskega zakupa v letošnjem prvem poluletju. XI. Mestnega magistrata poročilo o sprejemih v občinsko zvezo. (Ljudski shod v Kropi), katerega je včeraj popoludne priredilo slov. katol. delavsko društvo, se je obnesel jako sijajno. Vdeležilo se ga je lepo število kroparskih mož. pa tudi nekaj Kamnogoričauov, ki so z največjo vztrajnostjo poslušali tri ure trajajoče govore. Posebno veliko zanimanje je vzbudilo temeljito, a ob jednem prav poljudno pojasnilo drž. posl. č. g. dr. Kreka o delovanju državnega zbora. Obširneje poročilo o tem shodu, na katerem ni bilo nikakega nasprotstva, nam je obljubljeno. (Romarski vlak na sv. Višarje) priredi potovalna pisarna Б. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta št 4 v nedeljo, dne 26. septembra 1.1. po znižanih cenah. Nazaj grede bode skupni obisk Marije Pomagaj na Brezjah. Vlak odpeljal se bode iz Celja v nedeljo dne 26. t. m. ob 6. uri 45 min. zjutraj ter se bodo vsprejemali udeleženci na vseh postajah do Ljubljane, odkoder bode odhajal vlak z južaega kolodvora proti Trbižu v 9. uri 36 minut dopoludne. (Glas iz Vodinata.) Vodmatčanje dobili so zdaj potrdilo, da so odpadli o J katastralne občine „Vodmat", ter da so priklopljeni h katastralni občini „Ljubljana". Znano pa je, da so prebivalci Vodmata, brez male izjeme sami Slovenci. A dobili so vender odlok od sodišča le v nemškem jeziku. Naj bi torej c. kr. deželna sodni ja imela vsaj nekoliko ozira na § 19. V o d m a t č a ni. Telegrami, Mohač, 20. septembra. Nemški cesar se je udeležil včeraj božje službe na prostem. Prenočil je v železniškem vozu in se danes zjutraj odpeljal v Budimpešto. Budimpefita, 20. septembra. Točno ob deseti uri je dospel sem nemški cesar v avstrijski uniformi z redom sv. Štefana. Na kolodvoru ga je pričakoval avstrijski cesar, ki je došel včeraj zjutraj ob 5. uri iz Mo-hača, z nadvojvodo Francem Ferdinandom in vojvodi ter mnogimi ogerskimi dostojanstveniki. Vladarja sta se dvakrat poljubila, na to je nemški cesar pozdravil nadvojvodo Franca Ferdinanda ter nagovoril več odličnih oseb, mej temi Szogyenyja in glavnega konzula Ratibora. Mnogobrojna množica občinstva je navdušeno pozdravljala vladarja, ki sta se potem odpeljala v dvorec. Rim, 20. septembra. „Agenzia Štefani" poroča, da je kralj podpisal dekret, s katerim se imenuje Grianturco pravosodnim, Co-dronchia pa naučnim ministrom. Poslednji je bil, kakor znano, kraljevi komisar na Siciliji. Curih, 19. septembra. Včeraj dopoludne po deseti uri se je pojavil v kantonih Grrau-biindten in Glarus močan, štiri sekunde trajajoč potres; pri Arosi je bil sunek tako močan, da so se odtrgale večje skale. Smer mu je bila od severa proti jugu. New-Jork, 20. septembra. Predsednika mehikanske republike je napadel 32 letni domačin Joaquin Arroyo, ko se je prvi pred-včeranjim vdeležil obletnice samostojnosti Mehike, obdan od častne straže. Napadovalec je vdaril predsednika za tilnik, a mu ni pro-vzročil nikake rane. Ko je hotel ubežati, ga je straža prijela in odvedla v zapor. Orožja ni imel pri sebi. Montevideo, 19. septembra. Včeraj se je podpisala mirovna pogodba mej vlado in vstaši. Umrli «o: 17. septembra. Viktor Zupančič, zidarja sin, 9 mesecev, Tržaška cesta 12/a, črevesni katar. — Anton Krivic, krojač, 71 let, Plorjanske ulite 27, naduha in ostarelost. 18. septembra. Jakob Hartman, izvošček, 61 let, Emonska cesta 4, legar. — Ludmila Seršen, sprevodnika hči, 14 dni, Vodmat 29, dyspepsia. V bolnišnioi: 15. septembra. Marija Trebušak, kuharica, 33 let, plučni edem. 16. septembra. Štefan Francot, gostilničarja sin, 14 dni, pempbygus acutus. Meteorologidno porodilo. S a čas opazovanja Stanje barometra V ШШ. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ■g-» 4 53 - > 18 9 zvečer 129 sl. jvzh. skoro jasno 19 7. zjutraj 2. popol. 7811 7Ž8-7 121 19-2 sl. svzh. p. in. jug oblačno n 146 19 9. zvečer 725-7 13 3 sl. szah. dež 20 7. zjutraj 2. popol. 7161 7278 13 8 17-7 sl. jvzh. sr. jazh. del. jasno pol oblačno 22-3 areanja temperatura sooote 14-1", za o г* ж a. Dn6 .20 septembra. eknpni državni dolg ▼ notah..... skupni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avgtro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... leadon vista........... tf emiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. tO mark............ 10 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 102 gld. 15 kr. 102 10 . 124 60 . 101 80 . 121 70 . 99 35 . 942 358 90 . 119 75 . 58 72«/, . 11 73 . 9 52 V, . 45 15 . b 66 . Dni 18. aeptembra. 4« driavne sreCke t. 1854, 250 gld. . . 159 gld. — kr. 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . 160 . 25 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........189 . 50 . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 , 80 . Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 . — . Dunavske vravnavne srefike 6% .... 129 „ — . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 , 50 „ Posojilo goriškega mesta.......112 , 50 . kranjsko deželno posojilo.....98 „ — . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ 98 , 80 . Prijoritetne obveznice državne železnice . . — . — . „ južne teleznice 3% . 182 „ 25 . . . južne železnice b% . 125 , 30 , dolenjskih Ieleznic 4* 99 . 50 „ Kreditne srečke, 100 gld. . . . 4% srečke dunav. parobr. družbe, Avstrijskega rndečega križa srefike Rudolfove srečke, 10 gld. . . 198 gld. 156 , 50 kr. St. Qen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove aev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100........127 1. 19 25 . 26 60 — 25 . 57 — . 22 50 . 162 50 r. 3385 — . 400 — . 85 ■ — • . 135 • 40 • • . 166 — • 37 ■ ЖГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, «гебк, denarjev itd. lavarovanj* za zgube pri irebanjlb i pri izžrebanji najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjamlčna delniška družba „M B H C U Woliziili it. 10 DnnaJ, liriahilfirstraui 74 B. 66 PoJaanlla~£S v vseh |ospodarskih in Inaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeijikih vrodnostalfe papirjev in vutnl «viti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoini varnosti BV naloženih (jlavnlo, K