PoStnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 1. junija 1958
Štev. 125. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
assa
Kanton
London, 31. maja.
Londonski krogi so sicer zelo zavzeti s pereče resnobnimi problemi Španije ter Češkoslovaške, vendar pa ni s tem izčrpana niih aktualna pozornost. Londonska politika skuša uveljaviti na evropskih tleh politiko skrajne sporazumne prizadevnosti, saj se pričakujejo na Daljnem vzhodu usodne odločitve, ki lahko globoko pretresejo stavbo britanske gospodarske moči v tem področju.
Za Kanton gre. Z največjo napetostjo pričakujejo japonsko ofenzivo naJKanton. Militarizacija tokijske vlade kaže v to smer in ne obeta nič dobrega. Pojav kitajskih letal nad japonsko prestolnico pa dokazuje, da morajo Japonci računati s skrajnim odporom kitajske rase. Pomen Kantona je tem večji, ker so tukaj prvo-krat ogroženi britanski interesi radi položaja kolonije Hongkong, ki je resno prizadet v hipu, čim bi se Japoncem posrečilo zavzetje Kantona. Japonci bi se prav gotovo Hongkonga niti ne dotaknili. uveljavili pa bi lahko druga razpoložljiva sredstva, da pomen Hongkonga povsem uničijo. V interesu Anglije, pa tudi Kitajske je, da ostane Kanton v kitajski posesti.
Kanton predstavlja namreč poslednji kanal svobodne Kitajske do ostalega sveta. Pot v svet preko zunanje in notranje Mongolije radi preogromne oddaljenosti ne prihaja v poštev. Letal, ki bi mogla priti Kitajski s te strani, ima maršal Čangkajšek zaenkrat dovolj. Japonci pa dobro vedo, da prejema Č^igkajšek ogromne množine vojnega materiala preko Kantona in Hongkonga. Radi tega skušajo izvesti sedaj važno strateško nalogo, da zapro Kitajcem z zavzetjem Kantona pot v svet in presečejo vsakršne stike s te strani.
Čangkajšek se dobro zaveda, kaj bi pomenil padec Kantona, četudi gre njegova taktiva za tem, da z zavlačevanjem vojne, izmikanjem utrudi Japonce ter da jih otopi. Vrgel je na kantonsko fronto elitne divizije, ki naj preprečijo namen Japoncev, da se tukaj izkrcajo. Poslal je v Kanton generala Čengčena, ki slovi kot zelo sposoben vojskovodja, ki se je odlikoval že v borbah okoli Sučaua in rešil Čangkajšku elitne divizije, ki so se znašle V japonskih kleščah. Čengčen preži sedaj na Japonce, da navali na nje, čim bi kanili izkrcati se pri Kantonu, ki ga hočejo Kitajci braniti do zadnjega.
Dočim se že opažajo predznaki bližnje japonske ofenzive (letalski napadi na Kanton, osredotočenje japonskih vojnih ladij in drugih transportov), pa utrjujejo Kitajci z mrzlično naglico položaje Vzdolž obale pokrajine Kvantung. Tukaj gradijo manjše utrdbe ob železniški progi, ki je silnega pomena za prevoz vojaštva ter vojnega materiala, da onemogočijo Japoncem nakano, da bi presekali
reče Švicar in misli pri tem dober dan. Jezik in običaj' so po svetu različni, z eno izjemo povsod jeio in ljubijo
„505 S ČRTO
Odlični novi bonbon
505
BONBON EVROPE
PRI m PROIZVAJA SAMO ..UNION' , ZAGREB
Čestitke ameriških Ilova** kov prezidentu dr. Benešu
PRAGA, 1. junija. Prezident dr. Beneš je sprejel danes na Hradčanih odposlanstvo slovaške narodne skupine iz Združenih držav ameriških. Voditelj odposlanstva Hletko je čestital prezidentu dr. Benešu k njegovemu sedanjemu političnemu, diplomatičnemu in državniškemu delovanju. Slovaško odposlastvo iz Amerike zapusti jutri ali pojutrišnje-' Prago in se poda v Bratislavo, kjer bo 4. junija veliki kongres Hlinkove Slovaške ljudske stmnke. Ameriški Slovaki se bodo udele-
žili tega strankinega kongresa, na katerem bo Hlinka predvidoma sporočil svoje zahteve.
PRAGA, 1. junija. Iz vrst sudetsko-nem-ške stranke zatrjujejo, da ni Henlein formuliral ob pogajanjih z Hodžo nikakšnih točk z zahtevami sudetskih Nemcev. Dosedanja pogajanja so se gibala na ravnini splošne razprave in se ni še pričela razprava o posameznih zahtevah sudetsko-nemške stranke.
Sovjetska črnomorska mornarica obišče sredozemska
pristanišča
MOSKVA, 1. junija. Kakor se doznava iz krogov, ki so blizu mornariškemu ko-misarijatu, bo sovjetsko črnomorsko bro dovje s svojimi enotami v kratkem službeno obiskalo več sredozemskih prista-
nišč. Posetilo bo tudi Istanbul, Pirej, Bar celono ter Valenci jo. Ni pa znano, če bo sovjetska mornarica obiskala tudi francoska sredozemska pristanišča ter prista nišča ob severo afriških obalah. <■
Zopet nemška letala ob češkoslovaški meii
BERLIN,. 1. junija. Po nalogu praške vlade, je češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Mastny protestiral v zunanjem ministrstvu radi ponovnega večkratnega
kroženja nemških vojaških letal ob češko slovaški meji. V berlinskih krogih pravijo, da ta protest praške vlade ni utemeljen.
Tudi Francija polni zaloge živil za primer vojne
PARIZ, 1. junija.Na včerajšnji seji pariške vlade v Elizejski palači pod predsedstvom prezidenta Lebruna je bilo zlasti zanimivo poročilo kmetijskega ministra, ki je dobi! od vlade navodila glede
ureditve vprašanja zalog žita ter živil za primer vojne. Poljedelski minister Queil-le je izdelal v tem oziru več zakonskih osnutkov, ki bodo predloženi parlamentu ter senatu.
Pospešeni razgovori šefov romunskega in poljskega generalnega štaba
VARŠAVA, 1. junija, šef romunskega generalnega štaba je posetil včeraj predsednika poljske vlade generala Sladkov skega, vojnega ministra Kasprzyckega ter zunanjega ministra Becka. Ob priliki obiska pri maršalu Rydz Smiglem je bil maršalu Jonescu izročen veliki red Po-lonia Restituta. šef poljskega generalnega štaba Stachiewicz je priredil na čast
maršalu Jonescu svečano kosilo, ob kateri priliki sta spregovorila oba šefa generalnih štabov topli zdravici. V poučenih krogih zatrjujejo, da spadajo razgovori obeh šefov generalnih štabov v okvir normalnega sodelovanja vojaških zastopnikov obeh držav, pri čemer gre za izme njavo misli glede izključno tehnično vojaških vprašanj.
Določitev kompetence dunajske pokrajinske vlade
DUNAJ, 1. maja. DNB poroča: Državni namestnik za bivšo Avstrijo je izdal v soglasju z nemškim notranjim ministrom uredbo o opredelitvi kompetence avstrijske pokrajinske vlade. Posle avstrijske v!ade bodo v smislu te uredbe vodili pokrajinski namestnik, minister notranjih in kulturnih zadev, minister za delo in gospodarstvo, finančni minister in kmetijski minister. Dosedanja kompetenca zvez nega kancelarja pride v delokrog pokrajinskega . namestnika, oziroma ministra notranjih ter kulturnih zadev. Del funkcije bivšega zveznega ministrstva za prosveto preide v kompetenco pokrajinskega namestnika. Ministrstvo notr~ ter kulturnih zadev prevzame pokrajinski namestnik SeiI3-lnquart, ministrstvo gospo
darstva in dela ter finančno ministrstvo dr. Fischbock, poljedeljsko ministrstvo inž. Reinthaler. V vladi bodo tudi pokrajinski vodja narodno-socialistične stranke Klausner, ki je obenem zastopnik pokrajinskega namestnika kot vodje pokrajinske vlade ter ministra za notranje in kulturne zadeve. Razen tega dr. Glaisse -Horstenau ter pooblaščenec nemškega pravosodnega ministra dr. Hiiber.
27 JUGOSLOVANSKIH ŠOLSKIH NADZORNIKOV V NEMČIJI.
BERLIN, 1. junija. Semkaj je prispelo 27 jugoslovanskih šolskih nadzornikov pod vodstvom prof. višje pedagoške šole v Beogradu Voje Mladenoviča, študijsko potovanje je namenjeno proučevanju nem ških pedagoških ustanov.
to za Kitajce strateško najpomembnejšo železniško zvezo.
Ves svet spremlja potek teh odločilnih priprav z napeto pozornostjo ter želi Čangkajšku, da bi ohranil svobodo svo-
jemu narodu. Nedogledne bi bile namreč skrajne posledice japonskega imperializma, če bi tukaj zasadil svoje grabežljive kremplje.
Prazni vlaki
»Del. politika« poroča v št. 48: »S severa prihajajo brzovlaki skoro prazni. Pravijo, da pride na vsakega potnika po en vagon. Garniture vlakov so tudi ne-predpisno sestavljene, manjka jim vagonov, ki bi jih morala dati vsaka država, skozi katero vozi mednarodni brzovlak, gotovo število na razpolago. Da doseže brzovlak za Jugoslavijo predpisano število vagonov, morajo v Mariboru priklopiti posebno garnituro, ki jo na povratku zopet odklopijo. — Promet s Če-hoslovaško se razvija največ preko Madžarske. — Izgleda, da je zastoj tujskega prometa silno pogodil naša obmorska letovišča v Dalmaciji. Nade na številni obisk iz Nemčije so bile prazne.«
Niti za sol
»Trg. list« piše ob anketi o našem kmetijstvu v št. 60: »Gospodarski položaj slovenskega kmetijstva je izredno težaven. Primeroma slaba zemlja daje le nezadosten dohodek. Poleg tega ima velik del kmetskega prebivalstva premalo zemlje in agrarna reforma še vedno ni popolnoma izvedena. Ves manjši donos v kmetijstvu je treba nadomestiti z zaslužkom v drugih gospodarskih panogah. Domači obrt, industrijo, tujski promet, trgovino, vse to je treba dosledno pospeševati, da pride višek kmetijskega naraščaja do kruha. Da bi bilo izseljevanje edina rešitev za ta višek naraščaja, je vendar nemogoče. Pri silno skromnem dohodku našega kmetskega prebivalstva pa je Slovenija z davščinami tako obremenjena, da je katastrofa neizogibna. Dejansko imamo tudi že kraje, kjer nimajo ljudje niti za sol. Prehrana prebivalstva je nezadostna in zato se širijo bolezni in kulturnk stopnja našega naroda pada. Stanje je mnogo bolj žalostno, kakor pa se splošno misli in zlo sega že v korenine. V našem javnem življenju se je že udomačila navada, da se smatrajo tožbe o davčni preobremenitvi le kot fraze, ki jih narekuje lov za volivci. V Sloveniji to že davno ni več res, temveč je davčna preobremenitev Slovenije v resnici tako velika, da postaja nevarnost za obstoj njenega gospodarstva. Prepričani smo, da bo to tudi anketa prepričujoče ugotovila.«
Seyss‘!nquart
»Jutarnji list« v št. 9459 poroča, da je bil avstrijski namestnik Seys-Inquart, ki je, kakor je znano, poklical Nemce v Avstrijo, poklican v Munchen na odgovor zaradi pisma, ki ga je prejšnjo sredo poslal Hitlerju. V pismu se je pritoževal nad načinom, kako se Avstrija nacizira in ker se domači nacionalsocialisti potiskajo v stran, da se tako dobe mesta za Pruse. V pismu se tudi pritožuje, da je kot avstrijski namestnik podrejen gau-leiterju Biirckelu in spominja Hitlerja na obljube, ki jih je svojčas dal avstrijskim nacistom. Sedaj pa je zaprtih nad 40.000 ljudi. Tudi zatrjuje, da je vsled napačnega naciziranja nezadovoljstvo toliko, da bi se ne dalo zanesti na avstrijsko vojaštvo v slučaju spopada s Čehoslo-vaško. Hitler je bil nad tem pismom tako razljuten, da je poklical Seyss-Inquarta v Munchen in bo verjetno odstavljen s svojega dosedanjega mesta.
Upornik Boštjan
»Proboj« št. 3 poroča: »Vaše premišlje vanje o uporniku Boštjanu je popolnoma utemeljeno. Vera v poštenost in pravico peša. Tujec izžema naše delavstvo, ga
zapostavlja in smeši. Nacijonalisti smo brezpravna raja, izpostavljeni vsem neprijetnostim, ki se pojavljajo v današnjem življenju. Ako je bil človek vsled svojega prepričanja preganjan, zaprt in mučen, je ožigosan za vse večne čase. Vse njegovo trpljenje ne predstavlja dovolj učinkovito legitimacijo za vstop v bodisi kakršnokoli službo. Invalidi za svojo izgubljeno roko ali nogo dobijo vsaj nekaj. Akoravno še nimajo invalidskega zakona vidimo, da jih smatrajo za vojne žrtve. Sicer ne vemo, ako imajo na železnicah kakšen popust. Vendar so deležni ako drugod ne, tedaj vsaj v Ljubljani znižanih voznin na cestnih železnicah. Namesto dinarja enega in pol, plačajo na podlagi invalidske legitimacije samo Din J. Nekaj drugega pa je, ako je človek cel in mu na videz noben ud ne manjka. Recimo, da takega človeka izjeda jetika, ki si io je nakopal v koncentracijskih taboriščih. Takemu pravijo ob 20 letnem jubileju njegove bolezni, da je »zabušant«. Poznamo tudi pomožnega de lavca, ki je zaposen v neki tovarni. Čisti pljuvalnike in hodi po cigarete. Dasi je bil med vojno zaradi svoje zavednosti označen kot »P. v.« in je moral preslišati marsikatero psovko, ki mu jo danes po tolikih letih njegov mojster-tujec, zopet ponavlja, izgleda, da bo moral na tem mestu vztrajati, dokler se ga ne bo usmilila bela žena — smrt. Poleg vašega bi lahko navedli še mnogo drugih primerov vendar je bolje, da molčimo. Kajti vsaka taka stvar nas navdaja z novim ogorčenjem in novim razočaranjem. Za upornika Boštjana pa je mnogo bolje, da uživa' svoj mir in pokoj v domači grudi. Živel je vsaj enkrat življenje pravega nacijo-rralista. Danes, ako bi še živel, bi se lahko pridružil onim tisočem in njegovo spo znanje bi bilo porazno.«
Spoznanje prihaja
»Delavska pravica«, ki je glasilo krščanskih socialistov, prinaša v 20. štev. izvleček iz francoskega katoliškega časo pisa tole zahtevo za resnično krščansko življenje: »Duhovniki naj se posvetijo službi dušam in božjemu kraljestvu. Kot najhujšega zla naj se varujejo, da bi usužnjili svoje posvečeno poslanstvo ljudem, ki bi hoteli izkoriščati vse, kar je svetega, za svoje stranke, svoja podjetja ali svoje vojne.«
\M3i,	Vit,	48)	ide■
//£{«..1 O.	kimII kiVitn *r<
l.Aj,* ajiidkjue	tfijeoli'
ilMij 11Itn-m v k, te* vm *Fb.i iVrf 'SiJUM hfj t rlr. tf jo n Jt.Ht.ki Mij j*
< ?lJ ff i d f 9 hi it -1 ; H jtLTf.jUjflU Jfj fi iMMii v* j Ml Utiiierfjt » i
l£*fM i	^	IrriM.,«n	ne
l.J J ljub ,M»V Oi (.9 mu. j fJOfi ,'ijuji! VK / »Inf ur v fetiten,4» is	sjdijj
OSflMffij«
Uboga znanost
»Nova Pravda« pravi v št. 21: »Gob-bels: »Mi ne potrebujemo objektivne znanosti... Znanost, umetnost in kultura se morajo podrediti zahtevam politike.« Uboga znanost, umetnost in kultura!«
■nesi.T. Mr*Bwr*»r!Tm iiini  ..
Protimagneiična Sadja
Angleška admiraliteta je naročila v ladjedelnicah v Dartmouthu gradnjo posebne protimagnetične ladje in sicer za
90.000	funtov šterlingov. Ta ladja ne bo imela na sebi nobenega kovinastega dela, ki bi bil podvržen magnetičnemu vplivu. Tudi posadka ne bo smela imeli s seboj ničesar, kar je podvrženo magnetičnemu vplivu. Mornarji torej ne bodo smeli imeti pri sebi niti nožev, niti jeklenih ur in celo z železjem okovanih kovčegov ne. Ta svojevrstna ladja bo služila znanstvenim svrham. Posadka na nji bo proučevala zemeljski magnetizem.
Zanimivo je, da to ni prva protimagne-tična ladja. Že leta 1903 je zgradila Amerika podobno ladjo, ki jo je pa kmalu uničil vihar, da njeni znanstveni uspehi niti od daleč niso odtehtali precej visokih stroškov.
Pijanci — v Sevje kletke
V mestu Woburn v državi Massachusetts v Zedinjenih državah, so imeli ljudsko glasovanje o predlogu, da naj bi v bodoče vse pijance zaprli v levjo kletko (seveda brez leva) in jih vozili po mestu.
if dodati	mjm	ši sesfusf
fottot/ odotežemiU
Po statističnih podatkih, ki so pravkar bili objavljeni je vojaška moč posameznih držav naslednja: Francija: Prebivalcev 42 milijonov, sposobnih za vojsko 6 milijonov, stalna vojska 415.000. Anglija: Prebivalcev 49 milij., sposobnih za vojsko 7.2 milj.,stalna vojska 170.000. Združene države ameriške: Prebivalcev 128 milj., sposobnih za vojsko 20 milj., stalna vojska 170.000. Rusija: Prebivalcev 170 milij., sposobnih za vojsko 35 milij., stalna vojska 1,300.000. Nemčija: Prebivalcev 75 mil., sposobnih za vojsko 13 mil., stalna vosjka 1,100.000. Italija: Prebivalcev 42.8 mil., sposobnih za vojsko
8 mil., stalna vojska 385.000. Japonska: Prebivalcev 71 mil., sposobnih za vojsko 13 mil., stalna vojska 232.000. Češkoslovaška: Prebivalcev 15.2 mil., sposobnih za vojsko 2.5 mil., stalna vojska 172.000. Romunija: Prebivalcev 19.4 mil., sposobnih za vojsko 3.5 milijonov, stalna vojska 141.000. Poljska: Prebivalcev 34.2 mil., sposobnih za vojsko 6.5 mil., stalna vojska 266.000.
V vseh navedenih državah je pod orožjem skupno 4,351.000 vojakov, dočim mobilizirajo omenjene rdžave lahko skupno okoli 115 milijonov vojakov.
mi'jeteje
Trgovinska pogajanja Jugoslavijo
so se pričela v Beogradu. Delegaciji bosta bredvsem razpravljali o vprašanju povečanja kontingentov za uvoz našega blaga v Francijo, zlasti za sadje, les in nekatere druge proizvode, kakor tudi o vprašanju carinskih olajšav odnosno pre ferenčnih ugodnosti za uvoz našega blaga v Francijo. Naše stremljenje gre za tem, da nam Francija omogoči večji izvoz lesa, sadja, živine, in živinskih proizvodov ter konoplje. Pri dobri volji od strani Francije nam bo mogoče tudi v drugih predmetih povečati izvoz v Francijo. Tako obstojajo tudi znatne možnosti za povečanje izvoza pirita v Francijo.
med Francijo in
Prej je Francija uvažala na leto okrog
400.000	ton pirita iz Španije. Odkar je izbruhnila v Španiji državljanska vojna, pa mora Francija uvažati pirit iz raznih drugih držav. Produkcijo pirita, ki je zna šala lani 138.000 ton, pa lahko še znatno povečamo, če bi imeli možnost trajnega izvoza v Francijo. Na obeh straneh obstoja povoljno razpoloženje, da se postavijo trgovski odnošaji s Francijo na čim solidnejšo in trajno osnovo. V okviru pogajanj bodo sklepali tudi o uvedbi direktnih, odnosno komibiniranih železniški tarif med našimi in francoskimi želez nicami.
Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 31. maja so prignali 12 konjev, 8 bikov, 52 vlov, 303 krave in 19 telet skupno 394 komadov živine. Povprečne prodajne cene: debeli voli 4.50—5.90 din za kg., poldebeli voli 3.50 do 4.50, plemenski voli 4.50—6, biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 4.25—5.25, plemenske krave 3.50 do 4.75, krave za klobasarje 2.50—3.50, molzne krave 3.75 do 5, breje krave 3.50—4.50, mlada živina 4.50—6, teleta 5.50—7 din. Prodanih je bilo 232 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12 din za kg., volovsko meso
II.	vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din.
Nov plačilni sporazum z Nemčijo. Ob priliki trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Nemčijo je prišlo do sporazuma glede načina plačevanja obveznosti iz blagovnega prometa z bivšo Avstrijo. Po doseženem sporazumu se razlikujejo stare obveznosti od novih. Pod starimi
obveznostmi je treba razumeti vse one obveznosti po izvršenem uzoru blaga iz ozemlja bivše Avstrije, zaključno do 31. maja t. 1. Naši dolžniki bodo poravnali te stare obveznosti s plačevanjem v dinarjih preko pooblaščenih zavodov na likvidacijski dinarski račun nemške obračunske blagajne Berlin pri Narodni banki. Z tega računa bodo izplačani naši domači izvozniki po starih terjatvah, a na podlagi naloga iz Berlina. Pod novimi obveznostmi pa je treba razumeti one, ki so nastale z uvozom blaga po 1. juniju 1938. Za plačilo terjatev po teh novih obveznostih veljajo za ozemlje bivše Avstrije povsem isti predpisi, kakor so veljali prej za Nemčijo.
Iz trgovinskega registra. V trgovinski register pri okrožnem sodišču v Mariboru se je vpisala tvrdka »Jugotehnika«, importna in trgovska družba z o. z. preje Kleindinst & Poseli v Mariboru. — Osnovna glavnica znaša 141.000 din.
Velik izvoz koruze. Po službenih podatkih smo izvozili od 1. decembra 1937
do 16. maja 1938 skupno 54.333 vagonov koruze napram 24.761 vagonom v istem razdobju preteklega leta. Večji del, to je okoli 30.000 vagonov, smo prodali za devize.
Jugoslovenske jagode na dunajskem
trgu. Na Dunaj je prispel vagon jugoslo-venskih jagod. Za jagode so plačali Nemci franco Skoplje 4.50 din za kg.
Novo tekstilno tvornico bodo zidali v Pančevu. Tvornica, ki jo zida tvrdka Kosijančič in drug, bo zaposlila okoli 400 delavcev.
Reneta je najzdravejša in najprirodnejša pijača.
Smedtd obtomak
Zavarovanje odvetniških pripravnikov za starost in onemoglost pri OUZD. Po
zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev so odvetniški koncipijenti izvzeti iz dolžnosti zavarovanja. Razlog zakonodajalca za tak ukrep je bil nedvomno v tem, da bi mogel biti odvetniški pripravnik zavarovan itak samo par let, dokler ne postane odvetnik, tako da bi z zavarovanjem še ne pridobil ni-kake pravice do pokojnine in bi bilo zavarovanje zato iluzorno. Novi predpisi o pokojninskem zavarovanju pri OUZD pa kake take izjemne odločbe ne vsebujejo in je sedaj Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu izdal odločbo, po kateri so tudi odvetniški pripravniki zavezani zavarovanju pri njem. Izmed nameščencev so torej samo odvetniški pripravniki, kar se zavarovanja tiče, izenačeni z delavci.
Delavsko in pokojninsko zavarovanje stane naše gospodarstvo okoli 645 mil. din na leto, kakor pravi poročilo Društva bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu. Društvo poleg tega ugotavlja, da koristi, ki jih imajo zavarovanci, nikakor niso v pravem razmerju z velikimi stroški. Od vlade zahteva, da poskrbi za .boljše zdravljenje in bolniško nego ter za bolj človeško postopanje.
P,tt4$ke Meme
M" ••v
Proslava rojstnega dne prezidenta dr. Beneša. V petek so priredili Jč liga, Sokol in počitniška zveza na ptujski gimnaziji v mestnem gledališču češkoslovaško akademijo v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. E. Beneša. Na akademiji je sodeloval tudi pevski zbor Glasbene matice s članstvom počitniške zveze. Predavanje o dr. E. Benešu je imel osmošolec Mirko Bagar. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno in je akademija odlično uspela. Po akademiji so se dijaki formirali v sprevod, da bi manifestirali za bratsko češkoslovaško državo z državno zastavo na čelu, pa niso mogli.
Milan Kajč:
Pomladna zgodba
Nedelja je bila. Vaščani se še niso vrnili od večernic in Bariči ni imel kdo pomagati, ko ji je Čuvaj zasadil v rdeča ličeca svoje ostre zobe. Oblit s krvjo, ves preplašen, se je otrok zatekel na bližnje dvorišče, kjer se je hladila v senci cvetoče jablane Giza, hči nadučitelja. Odložila je knjigo in tekla k otroku. Kakor, da ji drevenijo noge; Krvi ni mogla videti, še manj pa na licih otroka. Dvignila je Barico v naročje ter odihitela z njo k vodnjaku, v senci zelenega kostanja, kjer ji je jela izpirati rano. Ob dotiku z mrzlo vodo je otrok še huje kričal. Ko pa je stopila Giza v očetovo pisarno in iztaknila jod ter kanila nekaj kapljic v rano, je Bariča malone omdelela. Pa tudi Gizi se ni godilo bolje.
Zdaj, dve leti po tej nezgodi, sedi Giza zopet v senci jablane ter razmišlja o tem. Zopet je nedelja, zrak je mehek, prepojen z vonjem cvetočih jablan, po višnjevem nebu plava nekaj belih krp. Vsako uro se zgane zvon v bližnji kapeli in tedaj sc Giza zdrzne. Toda že v naslednjem hipu skuša pregnati žalostne misli. A slika rdečeličnega otroka svetlih skodranih las, je ne ostavi. Tudi jamico, sled Čuvajevih zob, določno vidi, le tega ne more doumeti, da je zdaj Bariča bleda in mrzla in da jo bodo čez nekaj čaša odnesli na njivo božjo.
Bariča je bila nezakonski otrok Gizine prijateljice Kate. Pred nekaj leti sta bili součenki. Prijateljstvo s šolskih klopi se je še poglobilo, ko se je Kati zgodila nesreča. Vaščani so s prstom kazali zanjo, bila je zgled pohujšljivosti. Le Giza in njeni starši je niso obsojali. Pri njih je našla zavetje, če jo je bila zbadala njena mlajša sestra; Zdaj boš pa tudi delala za dva! Takrat še Bariče ni bilo na svetu. Pa ko je prišla, se je sovraštvo domačih do Kate le še poglobilo, češ da je prinesla v hišo sramoto in lakoto. Pri naduči-teljevih pa je bilo tako lepo: dobila je mleka zase in za otroka, Giza, nadučitelj in njegova žena so našli zmerom dobro besedo zanjo, igrali so se z Barico ter jo razvajali. Tolažili so mlado mater, da bo še vse dobro in da se bo tudi Štef omehčal, ko se bodo zmirili domači. Vedno ja ni mogoče, da bi se obmetavali s psovkami in starimi vrči.
Kolikokrat je Kata na cesti .ustavila Štef a: Radi otroka da naj pride, če že .e radi nje! Toda štef je bil trd kakor kamen: dobro so ga doma pregovorili, naj ne jemlje kočarke. Ko ga je Kata naposled tožila, je raje plačeval za otrok , kakor da bi se oženil, šele ko je Kata odšla na Francosko in pridno pošiljala prihranke, se je sovraštvo med hišama ubla žilo. Ko je odšel še štef, sta bila s Kato že tako daleč, da ji je včasi pisal. Naposled je bil štef voijan, da pride k njemu. Le da poteče kontrakt, je bilo treba po-
čakati. Potlej se je Kata preselila k Šte-fu, ki ji je v svojem kraju našel novega gospodarja. In tako sta bila pred štirimi dnevi sporočila domov, da sta se vzela. Radi otroka ...
Giza se je zdrznila. Ropot voza, na katerem sta sedela kaplan in kantor, je prihajal vse bliže. Giza se je dvignila ter zavila med koče. Izpred ene je prihajalo mrmranje žensk in tam se je ustavila. — Duhovnik in kantor sta brž opravila svoj obred, in ko je kaplan z vejico zimzelna pokropil rajno, se je sprevod premaknil. Le nekaj deklet, Katinih pajdašic, je stopalo za belo krsto. Tu pa tam se je prikazal izza nagnjenega plota radoveden obraz paglavca, vaščani, ki niso vedeli kam s časom — saj je bila nedelja — pa so sklonili glave, če so se srečali s pogledi pogrebcev. Vsem je bilo nerodno. Saj je bil otrok v krsti prav za prav ne-zakonki, čeprav sta se Kata in štef pred nekaj dnevi poročila.
Ko sta mladoporočenca prejela Gizino pismo, je bil njun otrok že pokopan. V pismu je tudi stalo, da je umrla Bariča radi vnetja slepiča; tako da je rekel zdravnik, ki jo je bil v zadnjem hipu preiskal.
Kata in štef sta z začudenjem opažala, da ju je otrokova smrt nenavadno zbližala. in sporočila sta Gizi, naj se ne boji, da bi se zdaj, ko ju več ne veže dolžnost do otroka, razšla.
V kta&jesfau jene
uiktem špiimike
Kljub najvestnejši preiskavi niso močili odkriti ukradenih vojaških načrtov
Možu je odgovor impoiiiral. »Poznamo vas kot krasno pametno ženo. Kljub temu je naloga, ki ste jo prevzeli, tako težka in nevarna...
»Vendar sem vse dobro rešila, kar sem pod vzela.«
»Dobro, prevzeli ste na sebe nalogo, da boste prenesli načrte ruske ofenzive preko meje. Ne spadate v oiicielno špi-jonsko službo...«
»Toliko bolje.«
»Kljub temu boste obkoljeni od agentov. Lahko računamo z 90 odstotki verjetnosti, da bo kontrola na mejah že opozorjena na vas, prijeli vas bodo in postavili pred vojno sodišče. Ali ste razmišljali o posledicah vsega tega?«
»Ne bodo me spravili pred sodišče. Takoj vam pojasnim svoj načrt.«
Približala sta stola skupaj in Lidija Filipovna je pojasnjevala nekaj minut. Obraz njenega poslušalca se je razved-ril. _
»Čestitam, Katarina, vi ste vražja žen ska. Poverim vam to nalogo.«
Zapustila je sobo po isti poti kakor je prišla. Zgoraj jo je v prodajalni''pogledal mladenič z obžalujočim pogledom. Ko je izginila je vzdihnil »Škoda!« in nekaj zamomljal. Nato je napisal nekaj nesmiselnih besed na listič. Bilo je šifrirano in se je glasilo: »Opolnomočena špijon-ka bo zapustila Rusijo prihodnji teden. Njen potni list je na ime Lidija Filipovna Klosen, nizozemska državljanka ...«
Zaupen sel je odnesel listič papirja pe-trograjskemu policijskemu ravnatel.ru.
Vlak se je približeval meji. Lidija Filipovna je bila utelešeni mir. Koncem koncev se je tudi Dimitrij Petrov, ki je dobil od policijskega predsednika nalog, da jo pazljivo nadzira in kolikor bo mogoče ugotovi še pred mejo, kje so skriti načrti, bavil z njo zelo ljubeznivo in živahno, čeprav je dobro vedel, da bo ta žena komaj doživela še eno pomlad.
»Ali vam ne dela meja skrbi? Prišla bo kontrola in druge neprijetnosti...«
»Ah, saj nimam, kaj skrivati,« je mirno odgovorila. Samo ta škatlja cigar, ki
di Tvojem«
Ohr0*1
Sargov
ICALODONT
proti zobnemuJcamnu
vega. Vsako tubo, vsako dozo so pazljivo pregledali, nekaj praznih papirjev so kemiki pregledali. Na koncu so prerezali tudi usnjen sedež v vagonu.
»Prosim, da greste k telesni preiskavi,« je zamrmral komandant nestrpno. Imel je potrdilo z najvišjega mesta, da vozi ta dama s seboj načrte. S spremstvom so odvedli Lidijo Filipovno k ženi, ki je bila strokovno šolana v telesnem pregledovanju sumljivih žena.
Lidija se ni upirala. Sama se je slekla.
»Tako!« je rekla cinično. »Iz kože ne morem skočiti gospodom na željo, če-
Reneta za rekonvalescente s predpisano dijeto.
prav bi me to veselilo!«
Žena se ni dala motiti. Pregledala je kos za kosom, poskušala je razbiti bisere, ki jih je imela Lidija v uhljih. Bili so pravi.
1 Ni ji preostalo drugega, kot da sporoči vojakom, ki so nestrpno pričakovali, da je rezultat negativen. Opravičili so se Lidiji Filipovni. Ona pa sc je vrnila z božanskim nasmehom v kupe.
Policijski predsednik v Petrogradu .te dobil poročilo, da sumljiva žena ni imela pri sebi nikakih načrtov. Najbrž ni bila točna informacija.
Bes iz ruskega ujetništva
(Po Svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Bila je že enajsta ura, zato sem prosil, če smem k obedu. Po obedu me od-ženejo štirje oboroženi vojaki v mesto k brigadirju, da me zasliši.
Najprej je hotel vedeti, kdo vse je kopal predor. — Sam, sem trdil. Kako dolgo sem delal? — Tri mesece, sem odvrnil. Pribil sem, da nihče razen onih štirih, ki so stanovali z menoj v sobi, ni vedel ničesar. Obrnil se je k okoli stoječim oficirjem in živahno so se pogovarjali. Razumel sem, ko jim je pravil, da je prepričan, da smo vsi delali.
Prigovarjal mi je, naj rajši povem resnico, da me potem takoj izpusti na svobodo. Vsega tega pa nisem verjel, marveč trdovratno trdil svoje. Nato so me vojaki odgnali. Tirali so me proti vojaškim barakam. Eden od vojakov je prinesel nakovalo in ga postavil predme. Drugi je pristopil z železjem. Moral sem si odvezati dokolenke, da so mi nadeli železje, ki bi ga sam bivol na raztrgal. Takšnega so me odvedli na drugi konec mesta. Celo uro sem hodil, preden smo bili na ciljuu Pripeljali so me na dvorišče, kjer so mc sprejeli tovariši, istota-ko vkovani v železje. Odkazali so mi posebno celiko in nihče ni smel k meni. Proti večeru so mi vkovali še roke. Sobica brez oken je bila noč in dan odprta. Med vrati sta stala vojaka.
To se je zgodilo 11. decembra 1917. Ko bi vsaj vedel, kako dolgo bo trajalo novo jetništvo! Naši so mi sicer včasih poslali prepečenca in finih keksov, delež iz zaloge, namenjene za potovanje. Najbolj pa sem se razveselil cigaret, če sem česa poželel, mi je vse prinesel vojak, seveda za moj denar. Še na najnujnejšo potrebo nisem šel sam.
Takega so me našli božični prazniki. Na sveti večer sem pil čaj ter kadil cigareto za cigareto. Skoraj do polnoči sem sedel na postelji in premišljal, kako vse drugačen bi bil božični, večer doma.
Na novega leta dan 1918. so mi sneli železje na rokah. Za to sem še danes hvaležen Jakobu Šternu, ki ni nehal nadlegovati oblasti, dokler niso prošnji ugodili.
Ko smo bili že dobršen čas zaprti, je prišlo od kralja povelje, naj nas popišejo po poklicih, kakor smo jih doma opravljali. Javili so se po vrsti: Kargl Aleksander z Dunaja za živinozdravnika (navaden konjski hlapec); Madjar Farago za kiparskega arhitekta; Čeh Kobi za njegovega pomočnika; Stojko Alojz, Slovenec iz Ormoža, za lončarskega arhitekta; nato še slikarji in zidarji. Vse delavce sonastanili v mestnem delu Andrabi. Z njimi so Še stanovali; neki Bosanec, Hrvat Kolakovič iz Like, Nemec Leittner iz Vasmegye na Madjarskem. Ob neki priliki se jim je bilo posrečilo pobegniti, a na meji so jih ujeli in zopet zaprli.
Kargl, ki se je izdajal za živinozdravnika, je stanoval zunaj mesta v Aljabatu. Nesposoben jza vojaka, je opravljal konje in bil pri Pfemislu ujet. Smešen čudak! Kar koli mu je kdo natvezal, vse je verjel, zato so pogostokrat brili norce iz njega.
Ko se je raznesel glas o živinozdrav-nlku, so ljudje pričeli goniti različno živino v zdravljenje. Nekega dne pa se ustavi pred našim serajem kraljeva kočija. Kraljevi služabnik je prišel z vestjo, da mora živinozdravnik Kargl takoj pred kralja. Dostojanstveno je stopil v kočijo, ki je ponosno oddrdrala proti mestu. Postal je živinozdravnik na kraljevem gradu. Dobil je posebno stanovanje in začel svoj izmišljeni poklic. Čisto analfabet ni bil, ker je dve leti služil pri živinozdrav-niku in je marsikaj zapopadel. Prvo delo je bilo, da ozdravi kraljeva slona, ki ju je že zdravil v Indiji šolan živino-zdrav-nik.
Kargl, ki najbrže še ni videl slona, razen v Schflnbrunu na Dunaju, se je takoj lotil dela. Odredil je, da so živalima zvezali noge in rilec, da ju je mogel pregledati. Nato je prereza! žulje in jih očistil. Slona sta bila ozdravljena. Izlečil je še dva konja, ki ju je zdravnik spoznal za neozdravljiva. S tem si je pridobil velik ugled in kralj ga je imenoval za prvega živinozdravnika v državi. Prejšnji zdrav nik pa brez njegovega privoljenja ni smel več zdraviti. V tej službi je ostal.
25. marca 1915. ie prišla na nizozemsko poslaništvo v Petrograd mlada in krasna ženska.
»Dajte mi naslov tukaj naseljenega svobodnega Nizozemca«, je zaprosila tajnika.
čudovita obiskovalka je pripisala na koncu ime človeka, ki ga je iskala. »Baltazar Klosen, mlad Amsterdamčan,« je pojasnjeval uslužno tajnik. »Tu živi sam. brez družine.«
Krasna dama mu je samo pokimala z glavo v znak zahvale in odšla k vratom, tajnik pa je presenečen z občudovanjem gledal,
Baltasar Klosen je bil prepričan, da mu je presrečna usoda privedla krasno žensko. Ko je stala na Vrtni ulici, je gledala za nekim vozom prav tokrat, ko se je on vozil mimo, snel klobuk z lahnim poklonom in ko se mu je zahvalila, je ustavil, in z drhtečim srcem vprašal, ako bi se ne hotela z njim peljati.
»Res bi se rada malo vozila,« je odgovorila s čarobnim smehljajem, ki se je izgubil nekje med bisernimi zobmi in prehajal v omamljive oči.
»Prav kakor jaz,« je lagal Baltazar Klosen in odprl vratca. Še nikdar ni videl tako fascinantne in duhovite žene, kakor je bila Lidija Filipovna.
Sestajala sta se vsak dan. Vsega ga je prevzela, izpolnila vsa njegova čuv-stva in se vtihotapila v njegove najintimnejše misli. Ako ga ta žena ljubi, ima potem v življenju samo en cilj. Filipovna je imela mehke, razburljive ustnice, s katerimi ga je milovala. »Svoje ljubezni se človek ne more sramovati,« mu je rekla nekoč.« Ne more pa se boriti proti njej... Gotov je bil, da ga ljubi...
Drugi dan se je pobrigal, da so ju oklicali in čez teden dni sta bila mož in žena.
Največje presenečenje, ki ga je skrivnostna žena priredila Baltazarju, je bila njena gospodarstvenost. Mislil je, da sc bo z njim kazala v javnosti, da bosta obiskovala restavrante in gledališča — a mesto tega se je brigala za kuhinjo. Sama si je celo šivala obleke. Res, da je nosila tudi modele prvih petrograjskih šivilj, vendar je poleg teh naredila za sebe po vzorcu in kroju originalne in vendar predivne obleke, ki jih je oblačila na svojih vožnjah. Mož se jc ji samo smejal, kakor se je smejal vsem njenim dražestnim napakam.
Nekega dne se je oblekla povsem enostavno. Odrekla se je vožnji z vozom in Šla sama peš po Petrogradu. Po polurnem sprehodu, ko je ugotovila, da ji nihče ne sledi, je hitro krenila v eno izmed umazanih uličic tatarske četrti. Vstopila je v hišico, prešla dvorišče in odprla vrata v trgovino z žganjem in vodko.
»Prodajalec je pohitel s svojim: »Želite, milostljiva.«
Lidija Filipovna ga je pozorno Dreme-rila z očmi in zašepetala: »Ognjene vode«.
»Oh ...« se jc začudi! prodajalec, »pro sim...«
Spremil jo je do nekih vrat. Lidija je šla k dvigalu, ki jo je hitro spustilo v podzemlje. Prešla sta temen hodnik til vstopila v neki prostor, kjer je za velikim kupotn spisov sedel velik, ne več mlad mož. Bil je vodja neke tuje špijon-ske službe v Rusiji.
»Dama želi ogujeno vodo,« je rekel prodajalec in izginil.
»Nisem verjel, da boste držali besedo. Katarina...« ji je rekel mož za pisalno mizo.
Dama pa ga jc takoj prekinila: »Moji dokumenti so na ime Lidija Filipovna, az sem od svoje poroke državljanka nevtralne države.«
3ozneje se je pomohamedanil in postal afganistanski državljan. Ko smo ga potem pred odhodom vprašali, če pojde z nami, je prešerno odvrnil: Na Dunaju bi me še pes ne povohal, tu pa sem visok gospod!
(Dalje.)
jo nesem svojemu stricu. Ali bi bili tako ljubeznivi, da si jih vtaknete v svoj žep. Pri moškem ne bo to nič nenavadnega. Ženo pa, ki kadi, bi jo še smatrali za špi-jonko!«
Pejrov jo je občudovaje pogledal. Nikdar še ni videl tako popolne dame. Vendar pa je gotovo siromašnega rodu. Njena obleka je napravila vtis, kakor da je doma zašita, vzorec tudi ni bil posebno okusen. Tako ženo bi lahko zavil v cunje, pa bi kljub temu ostala lepa in zapeljiva.
Vzel je škatljo cigar v svoj žep in se nasmehnil.
Se daleč od meje je prišla kontrola. Uradnik je prevzemal potne liste. Lidija Filipovna, je prečital njeno ime in pokimal. Šest vojakov je stalo poleg njega. Neki stari brkač v oficirski uniformi je zapovedal: »Odpiraj te kovčege!«
»Jaz sem nizozemska državljanka,« ga je opozorila Lidija.
»Vem, vem!« Odprl jc kovčeg.
»Mislim, da bi si lahko prihranili napor, Vjeručin,« se je vmešal Petrov v uradnikovo pregledovanje. »Preglejte to tukaj.« Pokazal jc škotlo cigar.
Lidija Filipovna je koketno vrgla nogo preko noge. »Vi ste agent?«, se je nasmejala z žuborečim glasom. »No to je vendar šaljivo, da sem zaupala tihotapsko blago agentu!« Vjeručin jo jc začuden pogledal. Ali ga hoče ukaniti.
Odprl jc škatljo in prelomil prvo cigaro. Nič. Drugo, tretjo, četrto — enak rezultat. Vojaki so zlomili vseh 25 cigar, pregledali natančno vsak košček, da bi našli vsaj kak skrit papir. Na koncu je bil v škatlji kupček rjavega tobaka.
»No, torej,« se je smejala Lidija, »torej vendar nimam ničesar za ocarinjenje. Ako bi želeli žvečiti tobak, prosim — dam vam ga!«
Uradniki niso odgovorili, ampak so pregledovali kovčege. Niso imeli dvojnega dnu, niti ni bilo v njih kaj surnlji-
Filipovna se je s kolodvora odpeljala z vozom. Čez nekaj minut jc sedela na cilju svojega potovanja.
»Katarina ali imate načrte?«
»Seveda!« Nevaren zmagoslavni nasmešek se je pojavil na njenih ustnah. »Odvedite me za pet minut nekam na samo.«
Odvedli so jo v neko sobo. S seboj je vzela tudi kovčeg. Kmalu se je vrnila. Samo preoblekla se je. Namesto neokusne obleke je imela sedaj eleganten kostim. Odloženo obleko pa je nosila v roki. Pred očmi presenečenega moža jo je razrezala z majhnimi škarjami in razširila preko mize. Kazala je na poedine dele z vzorci in linijami, ki so bile za gospoda Petrova neokusne.
»Njihova ofenziva!« je rekla. »Ako jim padete za hrbet, kjer je všit levi rokav z zadnje stran!,« pokazala jc na zadnjo stran obleke in se nasmejala — »pa boste zmagali.«
»Katarina,« je rekel šef. »Dolžni smo vam veliko hvalo. Ali hočete stopiti v našo službo?«
»Hvala. Da bi sc vezala? Nikdar! Ljubim pustolovščine in nevarnost. Toda še bolj ljubim svojo svobodo — in spremembo.«
S temi besedami je zapustila sobo ta prekrasna žena, ne da bi kdo doznal za njeno pravo ime. Na najbližji pošti je predala šifriran brzojav v Šanghai sledeče vsebine: »Prevzela bom transport opija v Frisco - Peggy.«
♦
Gospod Žingar službuje tam nekje ob meji. Vsako soboto jo mahne v Maribor, da si ogleda gledališče, kino in kavarne. Pa ga vpraša prijatelj: »S temi mariborskimi obiski moraš imeti pa precej stroškov, ne?«
— Zingar: »Kakor se vzame! Če gre žena z menoj, izhajava tako z 250 din, če pa grem sam v Maribor, je pa 500 di premaio^t
^Udoiilte
»Divji lovec" v gledališču
tHmšaeske m Mkeiššks Mouite
Finžgarjev »Divji lovec« v P. M alfi c v i režiji je bil poslednja premiera v sezoni 1937-38 v Narodnem gledališču. Sočni Finžgarjev realizem, plastika njegovega jezika, dramatično močno povdar jeni razpleti so po precejšnjem presledku zopet zajeli naš mariborski oder. Predstavo tega narodnega igrokaza s petjem v 4 dejanjih, ki je šel malone po vseli večjih in manjših odrih naše ožje domovine, je smiselno, skrbno in vešče pripravil režiser Peter M a 1 e c. Poskrbel je za prijetno, realističnemu okolju primerno scenerijo in posvetil svojo pažnjo pred vsem skupinskim nastopom, ki so bili podani živo ter razgibano in ki predstavljajo precej bistven, sestaven del tega igrokaza. Tudi pritegnitev posameznih moči se mu je v polni meri posrečila. Seveda ni njegova krivda, če je bilo pogrešati nekaj značilnih povdarkov pristnega, elementarnega in tako značilnega gorenj stva, ki predstavlja tipično obeležje tega Finžgarjevega odrskega dela.
Naslovno vlogo je prevzel Fr. Blaž. Prav je, da so ga postavili na to mesto. Njegov Janez je bil povsem naturen, ponosen, življenjsko neposreden, ves fantovski, elementaren. Blaž je s tem svojim Janezom izpričal, da so takšne in podobne vloge njegova čvrsta domena. Drugi vodilni moški lik v tej Finžgarjevi drami je župan Zavrtnik. Postaven, veljaven in oblasten je ta Zavrtnik v P. Kovičevem prikazu. Zlasti v tretjem dejanju, ko legajo nanj sence blaznosti ter mračen ja tima, je Pavle Kovič z močno dramatiko podčrtal prvine groze, ki se pojavlja kot posledica užaljenega ponosa ter spodjedene njegove županske oblastnosti in avtoritete. Prikupna, v pretresljivosti usode iskreno doživljena je bila Majda Branke Rasbergerje-v e. Tudi Cr n obori jev Lisjakov Gašper je bil postaven, v naduti ošabnosti razživljen. Le ob smrtnem padcu v zadnjem dejanju ni bil v skladu s stopnjo preprifievalnosti v prvih treh dejanjih. — Materinsko gorje je presunljivo izpričevala Maruša Elvire Kraljeve. Fantov sko ognjevit je bil V e r d o n i k o v Tine. Veljavnost kmetov posestnikov se je dobro odražala ob Gromovem Ježu, Nakrst oveni Gabru, Štandeker-j e v e m Rožmanu in K o š u t o v e m Erženu. Ksantipsko razvneta je bila Špela M. Zakrajškov e, ob njeni strani pa krepko začrtan kovač Jure P. R a s b e r-g e r j a.
Sodelovali so v zboru deklet, lovcev, planšaric, biričev in otrok še Starčeva in Barbičeva kot Anka in Roza, D. Gorinšek v vlogi dobrodušnega krčmarja Grozdeka, D. Savinova kot razjarjena Dolinarica, L u k e š in Ledinek kot lovca, T u r k in B r u n č k o kot biriča, Boris Mohor pa kot pastirček Jurček.
Najelementarnejša ter iz tega gorenjskega okolja najplastičneje izstopajoča podoba je bil Košičev vaški revež in norček Tonček. Vse na njem je bilo tako prirodiio, iz resničnosti zajeto ter podano, da uvrstimo lahko ta lik v niz naj-uspele oblikovanih Košičevih postav in stvaritev na mariborskem odru. Milan Košič se je sijajno znašel v tem svojem elementu, pravi mojster v izoblikovanju vseh onih potez, ki so nujno zraščene s pojavom tovrstnih življenjskih ter odrskih podob. Milanu Košiču ob tem njegovem Tončku lahko iskreno čestitamo.
Občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem, je gledališče dobro zasedlo. Želeti je kraj ših odmorov, ker so nas snočnji spominjali na predstave na podeželskih odrih, česar v Mariboru nismo vajeni. —V.
Vitamin „G"
Vitamin »G«, ki ga je najti v velikih množinah v špinači in tudi v mleku, ima veliko vlogo v človeškem telesu. Kjer ga ni, v svoji rasti zastaja in se hitro stara. S tem v zvezi začenjajo izpadati lasje. S špinačo je mogoče to izpadanje, kakor trdijo nekateri moderni zdravniki, ustaviti.
Širite „Večernik“ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ali je res?
Vedno bolj se širi vest, da namerava šolsko oblast (banovina) ukiniti s prihodnjim šolskim letom več pararelk osnovnih šol in tako ostale povečati. Ne vemo sicer, koliko je na tem resnice, izkušnje pa potrjujejo, da se prav pri nas, kjer gre marsikaj večkrat obartno pot, kaj takega zelo rado vresniči. V tem primeru moramo kot starši izjaviti tole: Ukinitev bi pomenila prikrajšanje osnovne izobrazbe vsem, pred vsem pa delavskim otrokom, ki polnijo in leto za letom množe razrede pred vsem osnovne šole V. mestnega okraja. Ti otroci, ki izhajajo iz težkih socialnih prilik, katere tako kvarno vplivajo na duševnost otroka, — tako slišimo na raznih predavanjih in sestankih ter čitamo v časopisih in knjigah — ti otroci ne morejo do večje izobrazbe in ostanejo v precejšnjih odstotkih pri osnovnošolski ali kvečjemu meščansko-šolski izobrazbi. Pa tudi onim, ki nameravajo že iz 4. ali 5. razreda v srednjo šolo, bi taka ukinitev izredno škodovala. Menda je vsem znano, kaj pomenijo že samo za napredek otroka primerni (prostori, sončni, zdravi) prostori, dobra učiteljska moč, primerno število otrok i. dr. Prav število otrok je izredno važna zadeva. To vemo zlasti bivši učenci podeželskih, fiesto skrajno velikih razredov, ki so šteli po 60, 70 in več otrok. V takih pretirano velikih in zraven še tesnih razredih ne zaleže še tako velika sposobnost in delavnost učitelja. In povsod ista pesem: Kar je preveč, je preveč. Posledice nosijo učitelj in otroci, ki ne pridobe niti polovice tega, kar bi pridobili v normalnih razmerah. Ali naj dobimo take razrede v mestu in zvišamo število otrok razreda s 35-^10 na 60 in še več? Lep napredek in poklon našim otrokom, oziroma njeni izobrazbi in zdravju! Kje je utemeljitev za to namero? V prostornosti naših razredov menda ne, v predvidevanem učnem uspehu tudi ne, v zdravju in pomanjkanju učnih moči še manj. Sodimo torej, da tiči zajec v tako zvani šted-nji. če je vzrok v tem, moramo kratko podčrtati naslednje: Štedimo kje drugje, kjer ni sledu o kaki produktivnosti, kaj še v tako pomembni kot je izobrazba! — Upamo, da bodo poklicani to upoštevali in nam ne bodo kratili še te osnovne pravice. — Več staršev.
Vojaški kapelnik Jiranek pripravlja večerne koncerte v parku. Tukajšnji vojaški kapelnik kapetan I. k. J. J i r a n e k. pod čigar svežim in veščim vodstvom je mariborska vojaška muzika v tako kratkem času dosegla zavidanja lepo višino, pripravlja sedaj redne večerne koncerte v parku. Ti koncerti se bodo vršili redno vsak četrtek zvečer ter bodo v okrilju Olepševalnega društva. Kakor smo mogli izvedeti bo dalo tem koncertom poseben pečat izvajanje prvenstveno slovanskih del, kar je v Mariboru, ob tem našem važnem kulturnem braniku, še posebne važnosti. Tako je kapelnik Jiranek uvežbal tudi najtežjo izvedljivo muziko Borodina, Čajkovskega, Smetane, Dvoraka, Gotovca, Parme in drugih. Spored prvega koncerta, ki bo takoj po zaključku gledališke glasbene sezone, bo obsegal med drugim valček iz Parmovega »Nečaka«, fantazijo iz opere »Dalibor«, potpuri iz operete »Ptičar«, Jirankov potpuri slovenskih narodnih pesmi, tango iz operete »Pod to goro zeleno«, Jirankov vložek iz operete »Nečak« itd. Na mariborskem občinstvu pa je, da pod pre gornjo ambicijo s čim številnejšim obiskom.
Moška podružnica CMD v Mariboru
se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k sijajnemu moralnemu kakor tudi gmotnemu uspehu proslave 50 letnice njenega obstoja, najprisrčneje zahvaljuje. Posebno se zahvaljuje g. prof. Mirku, ki ni samo sestavil programa, ampak tudi odlično sodeloval pri njegovi izvedbi, nadalje koncertni pevki gdč. S k a p i n o-vi, ki je s svojini ljubkim nastopom na-
ravnost zadivila občinstvo, gosp. Cirilu Cvetku, godalnemu dijaškemu kvartetu, odličnemu septetu bratov Živko, pevskemu društvu Drava, njegovemu pe vovodji g. H o r v a t u, g. prof. V r a b-c u. Zahvaljuje se nadalje g. Hermi B r a-čičevi, ki je požrtvovalno vodila nabiralno akcijo, njenim sodelavkam gdč. \Vomerjevi, Lukmanov i. Vojni 1 o v i č e v i, L o v š e t o v i, Ličarjevi, N a r d i n o v i in ostalim, ki so izborno znale napolniti nabiralne puščice. Končno se še zahvaljuje g. S a x u za tisk izredno ličnih vabil, vsporedov in znakov ter uredništvom naših listov, posebno uredniku g. dr. Vatovcu, ki je s časopisnimi članki odlično pripomogel k popolnemu uspehu proslave. Vsem našte tim in nenaštetim ponovno najprisrčnejša zahvala! Hvala pa tudi zastopnikom društev in ustanov ter cenjenemu občinstvu, ki je s svojim sijajnim obiskom in s svojimi lepimi denarnimi prispevki pokazalo svoje simpatije napram podružnici CMD, ki že deluje pol stoletja in še bo nadalja delovala v blagor naroda in domovine.
KLOBUKI
ČEPICE pri Motu Lahu, Marthor
Rezervnim častnikom. Poveljstvo mesta Maribora sporoča, da se vrši za vse v Mariboru stanujoče rezervne častnike obvezno predavanje v prostorih Ljudske univerze v Mariboru, Slomškov trg dne
3.	junija t. 1. od 20. do 22. ure. Rezervni častniki se vabijo, da pridejo točno in polnoštevilno.
»Mali« trg je bil danes srednje založen. Kmetje so pripeljali 6 vozov in 74 vreč krompirja merica po 8 do 9 din, dofiim je bila cena novemu krompirju 5 So 7 din za kg. Na trgu se je včeraj pojavilo tudi prvo domače zelje, ki so ga prodajali po 5 do 6 din za kg. Cena zelju iz južnih krajev naše države pa je bila 8 do 10 din za kg. Nadalje je bilo na trgu precej buč po 10 din za kg ter paradižniki po 24 din za kg. Grah v stročju 7 do 8 din za kg, izluščeni grah 10 do 12.50 za liter, fižol v stročju po 18 din za kg. Na trgu je bilo tudi že precej črešenj, predvsem domačih. Cena 4 do 7.50 din za liter ali kg po 8 do 10. Na perutninskem trgu ni bilo mnogo blaga. Prodajali so 108 kokoši po 20 do 25 din komad, 360
piščancev po 18 do 60, 10 kuncev po 10 do 30 din komad. Na senenem trgta so bili 4 vozovi sladkega sena po 60 do 80 din za 100 kg, 1 voz kislega sena po 50, 2 voza letošnje detelje po 60 do 70 din za 100 kg.
Grajska klet. Od 1. junija dnevno koncert. Dobra kuhinja in vina.
»Staribor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 2. junija 1938 v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Začetek ob 20. uri.
Mostno olepševalno društvo priredi jutri v četrtek 2. junija prvi večerni koncert v mestnem parku od V29.—10. ure zvečer. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana J i r a n k a.
Spored v VeHki kavarni prekaša vse dosedanje.
Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima svoj redni mesečni sestanek ob vsakem vremenu dne devetega junija ob 14. uri v Sfiligojevi gostilni pri Sv. liju v Slov. gor. Odhod iz Maribora z vlakom ob 13. uri. Za ceneno izborno jedačo in pijačo je preskrbljeno! Gostje dobrodošli!
Izlet Sokolov v Središče. Udeležite se skupnega izleta v Središče na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija ob priliki nastopa Sokola-Središče. Vožnja s posebnim avtokarom, odhod ob 9.00 uri izpred Put-nika, Trg svobode. Vozna cena tja in nazaj le din 45.—. Prijave sprejema Putnik!
Binkoštni izlet v Slovenske gorice v nedeljo, dne 5. junija s Putnikovim modernim avtokarom. Vožnja le Din 50 — za osebo! Takojšnje priajve pri Putniku Maribor.
{Um
Kino Union, Maribor. Danes veliki glas beni in pevski film z ženskim Carusom Grace Moore. Sledi Sherlock Holmes.
fkuusdm ftedtMfo
Sreda, 1. junija, ob 20. uri: Sreča d. d.«
Red D. Zadnjič.
Četrtek, 2. junija, ob 20. uri: »Divji lovec«. Red B.
Petek, 3. junija: Zaprto.
Sobota, 4. junija, ob 20. uri: »360 žena«. V korist penzijskega fonda gledaliških igralcev. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 5. junija, ob 15. uri: »Divji lovec. Ob 20. uri: »Slehernik«. Znižane cene. Zadnjič.
Ponedeljek, 6. junija, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Divji lovec«.
Za igralski pokojninski sklad se vpri-zori nabinkoštno soboto vesela in dobro sprejeta komedija »360 žena« in to zadnjič v sezoni. Veljajo bloki in znižane cene.
Zadnja vprizoritev »Slehernika« v mariborskem gledališču se vrši na binkošt-110 nedeljo zvečer ob znižanih cenah. Na to predstavo opozarjamo birmance in njih botre, zlasti ker se predstava konča že ob V2I0. uri,
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
360 žena. Wentzlovo veseloigro v treh dejanjih vprizori mariborsko Narodno gledališče v petek, 3. junija ob 20. uri v mestnem gledališču v Ptuju. Preskrbite si pravočasno vstopnice.
Sokol Maribor-Matica poziva vse, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega izleta v Pragi, da položijo danes predpisane zneske in sicer telovadci Din 326.-, netelovadci Din 348.-, naraščaj Din 294.-. Danes je zadnji dan. Brat načelnik in tajnik sprejemata vplačila od IB.—19. ure in jutri od 8.—12. v društveni pisarni v Narodnem domu.
Zadnji čas je, da se prijavite za užitka polna skupinska potovanja Putnika Maribor na prekrasni Jadran za Binkošti (od 4. do 6. junija): Crikvenica Din 240.-Omišalj Din 220.—. Vse informacije 111 takojšnje prijave pri Putniku Maribor -Celje - Ptuj.
Putnik Maribor opozarja občinstvo, ki potuje za binkoštne praznike, da si v lastnem interesu pravočasno nabavi vozne karte za tu- in inozemstvo, valute, hotelske bone, kreditna pisma za Nemčijo in Italijo itd. pri »Putniku« Maribor, Trg svobode (grad).
Stari hangar na prodaj. Aeroklub v Mariboru prodaja dosedanji (stari) hangar na letališču na Teznu. Vodstvo Aero kluba sprejema tozadevne ponudbe do 10. t. m. Natančnejša pojasnila daje tajništvo Aerokluba.
Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk Ljubljanskega velesejma, ki bo od
4.	do 13. junija t. 1. 1. Za tiste, ki bodo s pomofijo rumene železniške izkaznice a din 2.— izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do din 25.—, dobi obiskovalec pri velesejemski blagajni vstopnico za din 10.—, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma, b) ako je karta veljala do din 60.—, dobi obiskovalec vstopnico za din 15.—, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma, c) ako je karta veljala preko din 60.—, dobi obiskovalec vstopnico za din 25.—, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. 2. Za Ljubljanfiane odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija din 25.— in daje pravico na 10 dnevnih in 10 vefiernih obiskov velesejma, Vstopnica za enkraten poset velesejma stane din 10.—.
»Trgovec« z vinogradnimi koli je bil 40 letni Josip T. iz Radizela pri Slivnici. Prodal je namreč raznim posestnikom vinogradne kole, ki jih je izdelal iz kostanjevih in hrastovih dreves, ki jih je posekal v gozdu posestnikov Franca Gmajnerja in F. Kmetca v Radizelu, ki trpita radi tega okoli 1500 din škode.
Društvo za ceste v Ljubljani opozarja vse tujskoprometne organizacije ter vse druge ustanove in gospodarska podjetja, ki so zaintvresiraua na povzdigi tujskega
birmansko clarllo Jje pokromano „Wanderer" dvokolo
Ugodni plaillni pogoji
Fr. Lepoša, d. z o. z., Maribor, Aleksandrova c. 39
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v četrtek 2. t. m. sledeče vreme: Polagoma se bo zoblačilo, zlasti v višjih legah. Nekoliko topleje.
prometa in našega gospodarstva, na prvo razstavo »Cesta«, katere slavnostna otvoritev bo v soboto 4. junija na velesejmu. Društvo za ceste vabi vse intere-sirane na to slavnostno otvoritev ter naj bi številna udeležba ravno iz Maribora in njegovega zaledja dokazala, kako ceni ravno severni del Slovenije prizadevanja tega društva za boljše cestne zveze Maribora z inozemstvom in z notranjostjo države. Vse informacije daje rade volje član društvene uprave, Putnikov ravnatelj g. Josip 1. Loos, Maribor, grad, tel. 21-29.
Suknjič brez denarja. Pečar Prane Ščavničar iz Ptuja je bil zaposlen pri gradnji neke peči na Meljski cesti št. 63. Pred započetim delom je obesil svoj suknjič, v katerem je imel shranjen stodi-narski bankovec n; okvir okna. Ko je po končanem delu oblačil svoj suknjič je presenečen opazil, da mu je medtem nekdo izmaknil stodinarski bankovec. Sumijo, da mu je denar izmaknil kdo izmed delavcev, ki so bili zaposleni pri polaganju parketnih tal, in je policija storilcu že tia sledu.
Če voziš po levi strani... Pred hišo št. 44 na Aleksandrovi cesti je trčil neki avto v voz postreščka Pečuha Josipa. Vo zili sta se znašli drugo ob drugem, ne da bi vedela vozača, kako je do tega prišlo. Postrešček pravi, da je med vožnjo pogledal nazaj ter da je medtem nehote zavozil preveč na levo. Pečuh je ob trčenju padel na tla, k sreči pa ni pri padcu za-dobil težjih poškodb.
Ob kolo... Trgovski vajenec Ferlin Slavko, stanujoč v Kamnici ter uslužben v Mariboru je bil po opravkih n; Zrinjskega trgu. Svoje kolo, s katerim se je pripeljal, je naslonil v veži ob zid. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Črno pleska-no dvokolo ima štev. 2-136-163 ter tov. štev. 32.709 in trpi vajenec 600 din škode.
■—m..................................  w
?g ošmejuega St. lija
Na binkoštnl pondelejek 6. junija, proslavi tuk. ljudska šola generala Maistra '150 letnico prve šole. Istočasno proslavi tudi 20 letnico obstoja naše narodne države. Proslava se vrši že predpoldne z mašo pred šolo ob 9.30 v spomin vseh gg. učiteljev, katehetov, ki so delovali na tuk. šoli in učencev. Po maši pozdrav in zgodovina šole ter o postanku države, nato nastopi učencev in domačih pevcev. Popoldne ob 2. uri ponovi deca program za goste, na to ljudska veselica s petjem na občinskem prostoru. Občinstvo in meščani vljudno vabljeni, da se udeleže proslave in obiščejo naš obmejni Št. Ilj. Zveza z vlaki prav ugodna. Svira gasilska godba iz Maribora.
Sokolstva
jCefta**sf	id nastop
v osetfnŠčavniške
Za nedeljo z dne 29. majnika t. 1. napovedani javni telovadni nastop treh sokolskih čet Sv. Duh, Mala Nedelja in Sv. Jurij ob Ščavnici je bil radi številnih oko liških prireditev istega dne preložen na Križevo, četa Sv. Jurij je tokrat proslavila obenem tudi lOletnico svojega obstoja. Že takoj po prvih pop. urah so pričeli prihajati številni sokolski pripadniki in sokolstvu naklonjeno občinstvo od vseh strani, da v osrčju lepe Ščavniške doline manifestirajo skupno za sokolsko idejo, ki je vkoreninjena tako globoko v naše podeželje. Vse tri sokolske čete so !se marljivo pripravljale za ta nastop, da položijo širši javnosti obračun svojega smotrnega in uspešnega dela v telovadnicah.
Ob 15. uri je bil stik članstva na Kref-
tovem travniku za domom M. Gubca. Ob sviranju malonedeljske godbe in petju so kolske himne »Hej Slovani« je bila dvignjena državna trobojka, nakar je spregovoril starosta br. K o r o š a k, ki je na kratko orisal delovanje čete za vso dobo 10 let obstoja. Sledil je pester nastop vseh telovadnih oddelkov. Nastopajoči oddelki, ki jih tvorijo po veliki večini le kmečki fantje, dekleta in otroci, so za svoja izvajanja želi toplo priznanje navdušenega občinstva. Številni obisk občinstva je jasen dokaz, da je sokolska ideja trdno usidrana tudi na našem po-deežlju. Le naprej, brez miru!
Letošnji sokolski okrožni zlet pohorskega okrožja bo 12. junija na Teznem in ne 19., kakor je bilo prvotno sporo,čeno,
Zdeavstua
h §Mt$e Kodprne
Tuk. sokolsko društvo je pričelo na svojem posestvu Zorzinijevem s preure-jevanjem prostorov. S planiranjem in pri pravo letnega telovadišča se dela kon-čavajo. Veliki Skedenj ob banovinski cesti je v toliko preurejen, da je pripraven za vsakovrstne prireditve v letnem času, pa tudi za telovadbo. Društveni oder, ki je doslej počival na podstrešnih prostorih Kodoličeve kleti, je sedaj zopet obnovljen in postavljen. V teh nanovo preurejenih prostorih je bila minulo soboto dne 28. majnika t. 1. prva dobro uspela veseloigra »Peg, srček moj« v režiji s. Grete Bračkove. Uspeh te prireditve je dal našim mladim prirediteljem prav gotovo pobudo za nadaljnje delo in razmah na dramatskem polju.
Želodčna kislina. Neurejen način življenja, nepravilna prehrana, jeza in razburjenje zlasti pri nervoznih ljudeh pospešuje tvorbo želodčne kisline. Zgaga pa lahko nastane tudi, čeprav redko, ako kisline sploh ni ali le malo, povzročajo pa tudi kronično vnetje mandljev. Urejeni in zdravju primerni način žviljenja ter prehrane sla najboljša varuha pred takimi težavami. Zato se je treba ogibati vseh takih jedil in pijač, ki že po lastni skušnji povzročajo težave. Med temi so navadno vsa močno kisla, močno slana, začinjena, pacana in prekajena jedila. Prav tako se je ogibati težko prebavne in mnogo vlaknin vsebujoče zelenjave, zlasti pa pijač, ki povzročajo v želodcu vrenje. Odsvetovati je tedaj močne mesne juhe, mesne ekstrakte, pikantne omake, pečeno mastno meso, klobase, salamo, konzerve, gobe, angleški biftek, sveže pecivo vseh vrst, kvašene močnate jedi, torte, zelje, kolerabo, redkev, čebulo, hren, česen, orehe in sadna jedrca. Pri jedi ni piti preveč vode. Jedila in pijače naj ne bodo ne prevroče ne premrzle. Kajenje je treba čim bolj omejiti, posebno vdihavanje dima. Jedila je treba dobro prežvečiti in ne jesti hlastajoče. Pred jedjo in po jedi je dobro malo počivati, česar si pa seveda vsakdo ne more privoščiti. Zjutraj oziroma dopoldne uživaj lahek čaj, mleko, slabo oslajen kakao, mlečne jedi, močnate jedi, star bel kruh, prepečenec, kekse, neslano sirovo maslo, jajčne jedi, mehek sir, pusto šunko. Opoldne: Močnato ali sluzno juho, pusto goveje, telečje ali kokošje meso, rečne ribe, vse to bolje kuhano kot pečeno. Zelenjave (špinača, stročnato sočivje, karfijola) je treba popariti z vodo in uživati slabo soljene z nekoliko sirovega masla. Dalje lahko uživaš krompirjev pire z mlekom. Kot močnata jed pride v poštev narastek, a ne preveč sladek .Jabolčni, hruškov in češpljev kompot je primeren. Za popoldansko malico pridejo v poštev jedila, ki so navedena za zajtrk. Zvečer: zele-
cane.
Glede velikega priseljevanja italijanskega elementa iz drugih italijanskih pokrajin pa list jasno ugotavlja, da je priseljevanje v mesta, kakor je Trst, povsem naraven pojav, ker je v njih zaradi njihovega gospodarskega razvoja zmerom mogoče najti zaposlitve in zaslužka, pa da takega pojava, kakor je mogoče vobče nezaželen, ni mogoče odpraviti, nego kvečjemu urediti in primerno zajeziti. V resnici si tudi vse oblasti prizadevajo, da se že iz narodno političnih razlogov omogoči naseljevanje predvsem strokovnemu delavstvu in intelektualcem iz daljnjih italijanskih pokrajin. Tako se zgolj taki priseljenci v Trstu sprejemajo v vse javne urade, v mestna in večja trgovska podjetja, pa tudi na lažja dela v tovarnah. Priseljenci iz bližnjih podeželskih krajev najdejo zaposlitve kvečjemu le še kot težaki ali pa pri najtežjih delih v tržaških topilnicah in drugih takih tvornicah.
Ulmske Mwit$
Telefonsko omrežje se bo razširilo tudi v Slov, gorice, ki so sedaj še brez telefona, Prvenstveno se bo vpostavil telefon s Sv. Urbanom in je zadevni material že dala na razpolago terenska sekcija.
njava, lahke močnate jedi, šunka, bel kruh s sirovim maslom, sardine v olju, surova, trdo ali mehko kuhana jajca, mleko, smetana, mehek sir in fino sesel Ijano, pusto, kuhano meso. Kot pijače pridejo v poštev: voda, lahek čaj; alkalične rudninske vode (slatine) niso priporočljive.
Uspešno zdravilo proti španski bolezni Ruski profesor Barikin, vodja zavoda za raziskavanje kužnih bolezni v Moskvi, je po dolgih letih poizkusov te dni objavil, da je našel serum proti gripi, ki more to bolezen ozdraviti v 24 urah. Barikin je najprvo preizkušal serum na sebi in na miših, pozneje pa na 80 članih zavoda in mnogih prostovoljcih. Vselej je bolezen izginila v 24 urah.
Hripa, kriza in kinin. Vsled gospodarske krize trpijo mnogi in nihče ne pomisli, da se z isto boleznijo položaj še poslabšuje. A vendar ni izključena neka možnost, ker je doba hripe pred vrati. Poleg neprijetnosti in bolezni, ki zahtevajo izdatke za hripo, zdravnika in zdravila, povzroča pomanjkanje zaslužka še večje gospodarske izgube nego so one, ki jih je že povzročila ta kriza. Dočim pa kaže kriza včasih usmiljenje z žrtvami, tega pri hripi ni. Hriba ima kratko inku-bacijo (okrog 48 ur). Bolnik pa lahko takoj po infekciji okuži drugega. In tako se hripa širi v zelo kratkem času in zajema velika področja. Pri epidemiji se lahko dogodi, da se v enem kraju istočasno inficira več kot polovica prebivalstva. Zakaj se ne bi poskušali čuvati hripe, če je to mogoče z malo količino kinina? Sloviti profesorji in zdravniki so pokazali z eksperimenti, da se lahko ubranimo infek cije s hripo, če jemljemo vsak dan zadostno dozo kinina. Torej ne z obširnim zdravljenjem z dragim isredstvi, marveč enostavno z dnevnim jemanjem male ko ličine pilul kinina v dobi hripe lahko odvrnemo bolezen od sebe. Doza 0.2 grama kinina na dan zadostuje, a ne pomeni ni-kake finančne obremenitve, nasprotno, lahko prepreči Vaše velike izdatke. Vsakodnevno čuvanje pred hripo je boljše in ekonomičnejše nego zdravljenje bolezni.
Kako je nastal papirnat denar
Leta 1684 ni imel guverner Nove Francije — Kanade denarja, da bi bil izplačal mezde 400 možem, kolikor jih je takrat služilo v kraljevski armadi francoske kolonije. Pošiljka denarja se je bila zakasnila. V stiski si je pomagal guverner na originalen način. Namestu denarja je izplačal vojakom igralne karte tako, da je vsako razrezal na štiri dele. Na vsak del igralne karte je napisal s številkami in besedami dolžni znesek denarja z obljubo, da bo vojakom pozneje proti tem listkom denar izplačal. Svojo obljubo je potrdil s podpisom.
Tako se je pojavil prvi papirnati denar, predhodnik naših bankovcev. Guvernerjev podpis je bil pozneje potrjen s kraljevim podpisom. Takrat na vsem svetu še ni bilo nič podobnega. Menice so bile znane na Kitajskem že davno, znani so bili tudi akreditivi, ki so se pojavili med iznajdljivimi kupci že v 13. stoletju, toda novi papir ni bil niti menica, niti akreditiv, temveč pravi pra-vzor bankovcev tudi že z označbo pozneje splošno rabljene formule »ta in ta banka izplača za ta bankovec na zahtevo znesek v zakoniti kovinasti vaiur ti«.
So
m
Pravi Tržačani
»Popolo di Trieste« je objavil pred dnevi daljši članek, v katerem razpravlja o zanimivem vprašanju, koliko prebivalcev tržaškega mesta je pristnih Tržačanov, ljudi, k: so bili v Trstu rojeni.
Po objavljenih podatkih je mesto 31. januarja t. I. štelo 255.079 prebivalcev, od katerih je bilo rojenih Tržačanov 135 do 140 tisoč odnosno 55 do 60 od sto. V primerjavi z razmerjem med obema vrstama prebivalstva pred svetovno vojno, se je število priseljencev znatno povečalo. List meni, da je število prebivalstva drugih narodnosti, ki jih je bilo še 1. 1910 v Trstu 71.954 — od tega 59.319 Slovencev in Hrvatov — ali 31.17 od sto celokupnega prebivalstva, znatno padlo, ker Ueriju pač že smatrati za pristne Trža-
se je mnogo ljudi po vojni odselilo, da pa je zato silno narastel dotok tujcev iz italijanskih pokrajin, posebno iz južne Italije. V vsakem primeru pa je treba upoštevati, da je bila že pred vojno pretežna večina omenjenih prebivalcev, drugih narodnosti že povsem pristnega tržaškega značaja in da se je njeno absolutno število v povojni dobi še povečalo, ker je bilo Trstu v teh letih priključenih več nadaljnjih okoliških vasi Sv. Križ, Prosek, Konkonel, Opčine, Kolonkovec, Trebče, Gropada, Padriče, Bazovica itd., ker je naravni prirastek nekdanjih priseljencev z bližnje dežele večji kakor prirastek starega mestnega prebivalstva in ker se je končno znaten odstotek priseljencev vendarle priselil iz najbližjega podeželja, pa Je treba njihove v Trstu rojene otroke po zgoraj omenjenem kri
Ena ura v življenju na zemlji
V eni uri umre kakih 4600 ljudi na zemlji in 5400 se jih isti čas rodi. V istem času izvrše 198.000 zločinov, obsodijo pa samo 177.000 zločincev. Svetovna poraba zelenjav in hranil v eni uri nam pokaže neverjetne množine. Okoli 25 milijonov kg krompirja, 10 milijonov kg zelenjave in salate, 3,6 milj. kg mesa, in prav toliko rib; poleg tega še kakih 30 milj. kruhov in 3 milj. jajc. Konzum sladkorja v eni uri znaša 100.000 ton. V istem času predelajo 180 ton surovega tobaka v tobak za kajenje, in iztrgajo zemlji 125.000 ton premoga, pridobe 160.000 sodov olja, in od tega eno tretjino rafinirajo za bencin. V istem času zapusti 7500 novih avto mobilov svoje tovarne. Papirja izdelajo 1950 ton, od tega prepotuje največji del skozi rotacijske stroje, ki izbljujejo v eni uri nad 1,7 milj. različnih časopisov in revij. Filmska industrija porabi vsako uro okrog 57 km filma za negative v svoji produkciji. V istem času potuje 1200 milj. poštnih pošiljk, pisem in kart z znamkami v vrednosti nad 25 rnlij. dolarjev, in oddajo 115.000 brzojavk širom vse zemlje. Končno ubijejo 35.000 kožu-harjev, da predelajo njihovo kožo v krznene plašče. In v tej kratki uri življenja prepotuje zemlja 1776 km poti okoli sonca, dočim zdivja na njej okrog 1800 neviht in pade nanjo kakih 400.000 malih meteorjev.
Šest let v čolničku na morju
Dva francoska raziskovalca sta se vozila v majhnem čolnu šest let po Indijskem morju. Dvakrat jima je vihar čoln razdejal, enkrat sta prišla v ujetništvo morskih razbojnikov, preživela Šest mesecev med ljudožrci, se naposled rešila in vsa izčrpana prispela iz Avstralije nazaj v Francijo.
Ne pozabi naročnine!
/*rWIPVi
Jugoslavija:Švedska 4:1. V Zagrebu
se je včeraj končal teniški dvoboj med Jugoslavijo in Švedsko za Davisov pokal, ki se je končal z zmago Jugoslavije v razmerju 4:1. Schroder proti Punčecu radi poškodbe na nogi ni nastopil. Palla-da pa je porazil Rohlsona s 7:5, 7:5, 6:1. Jugoslavija se bo sedaj merila z Belgijo, ki je v Bruslju premagala Indijo s 4:1. Ce se jugoslovenskim igralcem posreči, da odločijo na bruseljskem terenu tekmovanje v svojo korist, bodo morali bržkone v Nemčijo, če bo Nemčija premagala hrancijo, ali pa bo v obratnem primeru francoska reprezentanca prišla v Zagreb.	•
Zadnje kolo tekmovanja za državno
nogometno prvenstvo bo v nedeljo 5. ju-1 bra.
nija. Razpored je naslednji: V Ljubljani BSK:Ljubljana, v Zagrebu Hašk:Edin-stvo, v Beogradu Bask:Gradjanski in Jugoslavija:Hajduk, v Sarajevu Slavija: Concordia.
Tekmovanje za nogometno prvenstvo i
železničarskih klubov bo v nedeljo 12. t. m. Najpreje bodo izločilne tekme, do-čim bodo finalne tekme letos ob priliki kongresa UJNŽB v Sarajevu. Pri tekmovanju bo sodeloval tudi SK Železničar iz Maribora.
Zagrebški Gradjanski pojde v Avstralijo. Avstralska nogometna zveza je povabila nogometno enajstorico zagrebškega Gradjanskega v Avstralijo, kjer bo Gradjanski odigral številne nogometne tekme. Moštvo se bo vkrcalo med 12. in 15. junijem ter se bo vrnilo sredi septem-
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami oddam. Glavni trg 3.	3312
Vse za
birmo
svileno blago, venčki, spodnje perilo, nogavice, rokavice, otroške srajce
prinaša
Maribor, Gosposka ul. 14
V J?rOT?ibi l'°tOya „
/v!Sin&M >.
&0’
Razno
PRAKTIČNE STEZNIKE
brez ribje kosti in Ktunija, po meri, ter najnovejše mo-dcrčke v veliki izbiri dobite pri tvrdki »Luna«, samo Glavni trn 24.	3310
KANARČEK
je odletel. Odda nai se proti nagradi. Ob brodu 2.	3323
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, pri opekarni toči samo od 5 litrov naprej, prvo vrstno vino po din 8— 3322
RENETA
ie prirodna, brez vsakršnih škodljivih kemičnih dodatkov 3274
KOPALNE OBLEKE
v najnovejših modelih in bar vah tekom 6 ur izdeluje po meri najcenejše »Luna«, sa-mo Glavni trg 24.	3311
POKROMANJE- PONIKLO-VAN.Jfc VSAKE VRSTE,
dobro in poceni izvršuje »Ruda*, Maribor, Trstenja-kova 5.________________ 2821
OTOMANE
din 365—. afrik madrace din
180.—, žične vložke din 85_,
zajamčeno dobavlia »Obnova* F. Novak, Jurčičeva G. 3268
ZA BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila- Veliko izbiro in po nizkih cenah priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	3129
Vrtni
namizni prti
indantren
Maribor, Gosposka ni. 14
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč in ostalo kožuhovino Vam shranim čez poletje najskrbneje, ob ensm Vam temeljito popravim po znižani ceni Peter Semko, krznar in izdelovatelj unit. čepic. Maribor. Gosposka uli ca 37	2633
Prodam
Prodam novo
KROM. HARMONIKO
(dva registra) eventuelno za menjam za motorno kolo. — Vprašati Koseskega 36, od 1. do 3. ure.	3321
■■■■■■■■■■■■■MM j	SOBO IN KUHINJO
Zelo dober	s predsobo v lepi vili oddani
FOTO APARAT j takoj mirni stranki- Vrtna 9X12 po zelo zmerni ceni se »I- 23.	,9369
odda pri Radio Starkel, Mari j	coro iv inmiMir*
bor. Trg svobode 6.	•• SOUO 1N KUfIINJ0
Najboljše zveze z Varaidmskimi topišcamš
v katerih se boste letos rešili vaše reume, vam bo objasnil „PUTNIK“ v Mar.boru.
Nizke cene: soba Din 20'—, kopel Din 10' kompl. oskrba Din 25'— do 35’— dnevno.
Prosimo, da pravočasno rezervirate sobo. Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča
Varaždinske toplice
MOŠKO KOLO »Wanderer«. novo. prodam zaradi bolezni, tudi na obroke. Groši, Slivnica. 3315
33TO 1	.	,	■"'lunju
oddam s 1. junijem. Ciril-Me
LOVCI ALI ŠPORTNIKI!
Mladi, lepo raščeni. čistokrv* tri. 5 tednov stari lovski psi »Šprinarer španjeli« rjavn-črno. bele barve so po iako ugodni cer.i na prodaj. Čretnik Ludvik Nova vas. Zelena ul. 24, Maribor.	3303
Posesf
todova 2 Studenci
3308
GOSPODA
sprejmem na stanovanje ir hrano. Vprašati v trafiki prr Magdalenskem parku. 3304
Pouk
PRODAM HIŠO
bližaj kolodvora, Melje. Naslov v upravi »Veternika«.
PRODAM HIŠO
dve sobd, kuhimia. shramba veža, tisoč m’ zemlje. Cena po dogovoru, nekaj tudi na obroke mesečno. Zg. Radvanje. Firmova 36.	2307,
NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Trubarjeva 4, pritličje desno, telefon 24-24.	3305
Slutbo do bi
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejme salon Knsz, Sodna ul- 9, Maribor.	3302
furmanska
darila
3199
pn
urarju in juvelirju
M, Poet-fr srn
Maribor - Gosposka ul. 15
Tudi na obroke, brez povišanja cen !
Otroške kombineže, nogavice,
rokavice kakor damsko per lo in nogavice vseh vrst, moške srajce, kravate
kupite najcenejše pri
F. Kramaršč, Moda, perito. krojaški pribor, Maribor .Gosposka ulica št. 13
STAVBENE PARCELE
v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodal. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam dviema nastavljence-itia ali vpokojencema. Nasipna ul. 54, Pobrežje. 3318
Sončno, prazno SOBO
oddam. Aleksandrova c. 12-II (FaBwald).________________3314
SOBO
s štedilnikom oddam. Studen ci. Ciril-Metodova 17-	3313
SOBO
s štedilnikom oddam s 15. iu nijam. Studenci. Pušnikova ul. 14.	3306
Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
v novejši zgradbi, z vsemi pritiklinami s 1. julijem oddamo v najem- Naslov v upravi lista.	3326
SOBO
lepo, in malo kuhinlo oddam stalnonameščencem. — Dopisi pod »Mansarda« na upravo »Večermika«.	3318
Širite wVečernikM
XVIII. UIIBLIMSKI VELBSEIEM
4.—13. Junija 1938.
DARILA ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA
(Izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano).
v vrednosti preko Din 75.000-—
Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v koinisijonclno zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan vstopa poljuben med 4. in 13. junijem.
Komisijonelno žrebanje bo 14. VI.1938
DARILA: orehova spalnica od tov. A. Zalokar, Št. Vid, spalnica iz vezanega lesa od Malenšek, Dravlje, motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Puh, vse od tvrdke Ing. Vok, Ljubljana, radio aparat, 5 coni, Sierra, od Klemenčič H., Ljubljana, kuhinjska oprema od Ir. Tomšič, Kašelj, kuhinjska
oprema od Erman in Arhar Št. Vid, iitočis tilnik od Fr. Stupica, Ljubljana, I kolo A\o od H. Suttner, Ljubljana, kolo WoItan od S. Rebolj, Ljubljan kolo Tajfun od O. Remec, Ljubljana, 1 peč od Ruperta-Lutz, Ljubljana, 2
brezplačni vožnji s parnikom Šušak-Kotor in nazaj I. razred od Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe. 2 perz. tepiha od Mekka Subotica, 1 harmonika Meinel & Ilerold, Maribor, 7 dnevne počitnicc na Rabu Palače Hotel Praha, 8_ dnevne počitnicc v Bakru Pension Tadejevič, 10 dnevno zdravljenje v Dobrni, 5 dnevne počitnicc v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od Kotlarke d. z o. z., Ljubljana, 1 otroški voziček od Tribuna-Batjel, Ljubljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj, Ljubljana, volneno blago za moško obleko od manufakture Novak, Ljubljana, 1 lestenec od Drago Višnar, Jesenice, 3 fotoaparati od .loško Šinuc, Ljubljana. Šelenburgova ulica, aparat za vkuha-vanje sadja od Kmetijske družbe v Ljubljani, f šunka, 1 salama od I. Javornik. Ljubljana, električna stenska ura Omikron in Fcrcx olje za odvijanje matic od ing. Fr. Lavrič, Ljubljana, zaboj Kneippovc kave od Kolinske tovarne, 2 zaboja Rogaške slatine.
Palcjtc »I darila na velesejmu, paviljon K.
PolovKna voznina na železnici.
£enka
Tisto popoldne so v trumah prihajali litomišeljski prebivalci. Vsa cesta .od mesta do gaja je bila polna. Za ribnikom pa je zelenelo drevje v prvem zelenju. Ves Kaj je odmeval od veselega govorjenja, krikov, smeha, glasbe in petja.
Od daleč, iz globine gozda, se je čula poskočna glasba. In kadar je utihnila se je glasila pesem. Pod senčnim obokom košatega hrasta se je zaorila stara študentovska pesem:
In silvis resonant dulcia carmina, in silvis resonat, dulce carmen.
In ko so tu prenehali se je oglasila iz drugega kota:
Dulcia carmina in silvis resonant. in silvis resonat dulce carmen-----
Ko sta prišli gospodična Elis in gospodarjeva Marinka v Nedošin, je bil gaj že poln. Pred gostilno, neveliko, prijazno hišo s pokritim stebriščem, so posedli gostje po preprostih klopeh iz desk ali pa se razpoložili po mehki travi pod košatim drevjem. Povsod je bilo vse živo, povsod dosti hrupa in smeha.
Kdor je prišel otožen, se mu je tu čelo zjasnilo. Skozi pomlajene vrhove dreves je valovila zlata luč in v svežem majskem 'zelenju so se prijetno pestrile obleke svetlih barv.
Marinka je gorela od same nestrpnosti. V trenutku je premotrila gruče študentov tu na sprehodu, tam pri pijači. Elis je tudi pozorno gledala.
Obstala je. Od gostilne je prihajala gospa aktuarjeva z Loti.
»Varovanke pa ni z njima —« je omenila Marinka.
Marinka je krenila globlje v gaj.
»Nekdo tam predava — ah, gospod Fribort. Pojdiva, da tudi med ve kaj uja-
meva.«
»Seveda morava —«
Prišli sta do skupine Študentov in drugih, sredi katerih je Fribort deklamiral na štoru starega drevesa. Gospodična Elis je spoznala deklamacijo o mlinarjevi opici, ki se jo je danes zjutraj tako pridno učil. Vsi so napeto poslušali; včasih so bušili v glasen smeh, ki ga je izvabila šaljiva pesem in izvrstni deklamator.
Marinka ni odtrgala svetlih oči z ljubega filozofa, ki so ga na koncu nagradili s hrupnim ploskanjem. Ko je končal je skočil s štora in sc napotil k ljubljeni deklici.
Ko ju je pozdravil, ju je takoj odvedel kamor je Marinka hotela. Stopili so iz sence na stezico, pustiil za sabo kapelico, pod katero je izviral studenec, travnik okrog pa je bil obrabljen z javorji in grmovjem. Ustavili so se pri plesnem odru: na štirih prisekanih deblih je počivala lahna streha; pod njo pa narejena ravno tla. To je bila preprosta plesna
dvorana, kjer so prav pridno plesali.
Godba je igrala poskočne plese, in preden se je gospodična Elis prav razgledala, je že bila sama. Videla je kako vodi Fribort presrečno Marinko na ples, in kmalu nato ju je spet zagledala v vrvenju parov —.
Množica gledalcev se je gnetla okoli.
Iskala je Vavreno; mislila je, da ga bo tu našla. Prej je že vprašala Friborto po njem, ki pa ji ie povedal, da ga je videl z aktuarjevo gospo in Loti. Loti pa je zdaj plesala z drugimi.
Prerinila se je skozi gnječo, ter odšla v tih, osamljen kotiček, da se odpočije.
Obstala je, se oddahnila. Bilo ji je laže in vendar je prevzemala njeno dušo čudna tesnoba.
Glasovi vesele poskočnice so pritajeno prodirali do nje; v njih je zvenel odmev davnih let, srečne mladosti.
_________________________ (Dalje.)
Daruite za azilni sklad Pni
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.