.Hfr-YEAE XXVL PROSVETA gA5/LQ SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredalAkl ta, MIT ft. Lawadata Am OCflaa of Publication South Lawsdate Am Chicago, ill., petek, 8. decembra (December 8), 1933. STEV.—NUMBER 240 Komentarji fcujg fradi mesto zs ddevc«.— Otcsa vanje ameriške "živine"! Federalna vlada je naredila rrtrt w zgraditev vzornega Cta u okrog 2000 delavcev v dolini, kjer bodo mvijali vodne aile za proizva-ijje elektrike v Musde Shoal-Ji Kolikor kaže načrt, bo najina zares prijazna — bo vse pbj drugega kakor so kompase naselbine okrog premo-»vnikov, v katerih so vse lese-te bajte enake in silno primitivne. Mestece Norris — imenovano poinanem senatorju, ki je iz-»jeval boj za federalno obra-toiiCnje Muscle Shoalsa — bo ¡pelo hiše vseh vrst po veliko-ši in slogu. Pri vsaki hiši bo nt za zelenjavo, 200 čevljev ioig in 75 čevljev širok, če bo p kateri delavec hotel pridelati več, bo imel na razpolago štiri ikre farmo. V stanovanjih bo poderaa električna oprema za uvetljavo, kuhanje, pranje in rigerator. Po ¿em bodo te hiše oziroma Mjemnina, nam še ni znano, tjatvo pa je, da vlada lahko gradi naselbino veliko ceneje i katera privatna organizaci-in ker ne išče dobička, imajo vci priliko za cenena stano- Bja. Vseh ugodnosti najbrž ne bo, jndar je ta poskue majhen rifljaj, kaj bi delavci Amerike khko naredili in dosegli, ako bi rika imela socialistično via-■ Ni treba slikati nobenih opij — samo na Dunaj je tre-pogledati in pred nami je dokaz, kaj je delavaka upra-m enega samega večjega mesta trtanu doseči za delavce. 'Kaj" kle mogla doseži delavska u- iva velesile kot je Amerika 1 • * * Poročilo iz Detroita dokazuje, prva zmaga v konfliktu med thorn in župnikom Coughli-je na strani Coughlina. ith, ki je a pomočjo visoke «oliške duhovščine v New orku hotel zamašiti usta deškemu gromovniku, se je »1 umakniti. John A. Ryan, katoliški solni reformist v Washingtons bil zadnje dni v Detroitu je rekel, da "father" |Min naj le govori, ker je Potrebno. "Coughlin drami «riAko živino, ki je silno za-1 m nekdo mora opravljati mučen posel," je dejal "fa-r' Ryan. T> Ryanova opazka, citirana Poročila v čikaški Tribune zelo intereaantna. Župnik i»hIln »K'tira s svojimi po->n socialno-ekonom-pridigami v radiu za "so-ni ProKram" papeža Pija. "^govern mnenju je pred-,Roosevelt na "pravi po-doaeže ta program. M misli, da je papež Pij revolucionaren kakor je l^lt.) Ameriška "živina", J*1"« te pridige, jih požira " ^«tvi kakor z razumom. misliti in količkaj pokalna in ekonomaka vpra-IJ» * ne bo nič kaj navdu-u (<>ughlinovo gobezda- h Ui z*olj apel na čustva. kaj je narobe z "viaoko C° v New Yorku, katere fftr Coughlin še ni zdra-Kal »novi logiki mora biti J «»tobe a to "živino". Pa-'"Wlo, da bi očka Cough-zdravil vodilno "žl-v Ameriki — kapitaliste. . katoliške kapitaliste "■"»th. Haskob etc., ki as ne J" «• Papežev socialni pro-r ««terim ao Rooaevelto-*"«'"nske in finančne rs-' * »ughlinovlmi prldlga- ^'"^oner... BOJI PRED NRA ZARADI SLABIH KAVILNIKOV Zsstopnikl kovinsrjev se uprli prlstranosti pomožnega administratorja.—Dolg delovnlk za trukmane.—Richberg sestavil nov gradbeni pravilnik 1101, Asi mí O&L «, 1S17, aatbertaad as J«m 14, lllt. Progresivni rudar« ji za referendum Inaiatirajo. naj vladni delavski odbor določi volitve, da as II-linobiki rudarji izrečejo za ata-ro ali novo unijo Washington.—Čim starejši je "new deal," tem slabši so pravilniki, ki prihajajo pred zaslišanja. Vzrok temu je, ker nimajo zastopniki delavstva pri sestavljanju istih nobene besede, na drugi strani pa ves wash-ngtonski cirkus bolj in bolj do-minirajo podjetniški interesi. Pri zaslišanju o "mojstrskem" pravilniku strojne industrije je prišlo že tako daleč, da je pomožni administrator L. S. Homer zastopnikom delavcev povedal v brk, naj se preveč ne vtikajo v pravilnik in jih je skušal poriniti v zadnjo klop. To se mu seveda ni posrečilo, ker se odborniki unije strojnikov niso dali ugnati in so Homerja prijeli radi njegove pristranosti. Zastopniki strojnikov in drugih kovinarjev so bili pri zaslišanju proti temu, da bi veljal en pravilnik za vso kovinsko industrijo, ki se deli v več ducatov branž. Stoje na stališču, naj ima vsaka branža svoj pravilnik, ne pa da vse skupaj dominira Machine and Allied Products! Institute—splošna organizacija covinarskih podjetnikov, ki je bila ustanovljena zadnje čase. Druga sporna točka je minimalna plača in delovnik. Glavni pravilnik določa 40 centov na Uro in 40-urni tednik»'- fcntup-niki delavcev zahtevajo 85-ur-, ilk in 46c na uro—majhna zahteva. Druga slika novih "dealer-jev" je pravilnik transportacij-ske industrije z avtotruki, v kateri dela do pet milijonov delavcev. Bazični delovnik za voznike znaša 48 ur na teden in 50 centov minimalne plače na uro. Pravilnik pa je tako aestavljen, da bi voznike lahko prisilili na 16-urao delo 18 zaporednih ali posameznih dni vsakih Šest tednov. Proti tej določbi se bore zastopniki organiziranih voznikov, ki pravijo, da nudi podjetjam premije, da formirajo separatne prevozne družbe, ker bi ae jim to radi dolgega delovnika izplačalo. Pravilnik je tako aestav-ljen, da daje podjetnikom vse ugodnosti, delavcem pa nobenih. Glavni pravni svetovalec NRA Donald Richberg je naznanil, da je za gradbeno industrijo sestavil nov pravilnik radi velikih konfliktov med podjetniki in za-atopniki gradbenih unij. Unije pa ao že povedale, da se tudi z novim pravilnikom ne strinjajo in je vprašanjem Um, kakor je bilo pred dvema meaecema. Johaoon Mil kontrolo ud farmskim roliof om Val pravilniki žlvežnlh Industrij pridejo pod NRA Washington. D. C-Predsed-ntk Roosevelt je «. t. m. naredil večjo apremembo V sdmini»trs-ciji oddelkov svojega obnovitve-nega programa. Johnaonu, ad-ministratoru NRA. je poveril vrhovno kontrolo nad farmskim reliefom, to Je nad vaemi pravilniki žlvežnlh induatrij. NRA je dobila kontrolo nad farmskim reliefom in George N I'e«-k. ad-ministrator AAA. bo uprav ja le one odelke farmake adminl-atracije. ki ae tičejo Izterjevanja proceanih davkov od farm akih produktov. Ta sprememba Je WU imš* na zaradi spora med ^'"In.-tr*-torjem Peekom In poljedelskim tajnikom Wsllscejem, kl ae ni «U mogla zedlniti g*de V* ročja. GUIeapie. III. — (FP) — Progresivni rudarji ao zopet obnovili zahtevo na vladni delavaki odbor, naj odredi volitve, ki naj rešijo vprašanje, kateri uniji šele illinoiski rudarji apadati. Glasilo nove unije Progressive Miner pravi, da s tem napredni rudarji ne zahtevajo nič več, kakor je vladni delavski odbor dal rudarjem na antracitnem polju, kjer jim je obljubil, da bodo potom volitve odločili, kateri uniji hočejo spadati — Anthracite Miners of Pennsylvania ali United Mine Workera. "PMU stoji že od začetka na stališču, naj se reši illinoiski spor z referendumom", pravi glasilo nove unije. "To metodo smo meseca februarja ponudili go-vornerju Homerju. Prav ta načrt smo predložili tudi Donaldu Richbergu (legalnemu avetoval-cu NRA) ter generalu Johnaonu. Zakaj uradniki NRA ne dajo iste prilike iliinoiakim rudarjem, kakor ao jo dali rudarjem na antracitu?" Nogavliarjl podpirajo vladni program Eksekutiva sprejela resolucijo, v ksteri pravi, da bo vodila boj proti reskcijl, kl napada Industrijsko administracijo Philadelphla, Pa. — (FP) — Ameriška federacija noga v I-čarakih delavcev, kl šteje nad «0,000 članov, bo branila indij-atrijsko administracijo pred "organiziranim napadom reakcije na vladni program gospodarake obnove," ae glaai resolucija, ki o je pravkar aprejela ekaeku-tiva te organizacije. Ekaekutiva priznava številne pomanjkljivoatl Induatrijakih pravilnikov, obenem pa poudar-a, da je nogavičsraka federacija pridobila veliko število članov, odkar je bil uveljavljen in-duatrijaki zakon. "Napadi a strani reakcije", je rečeno v re-soluciji, "prihajajo valed tega, ker je del a vat vo dobilo nove pravice in ae lahko organizira v svojih unijah. Reakcija vidi v uspehu programa gospodarake obnove možnoat večje aocialne kontrole nad induatrijami," Dalje je ekaekutiva naznanl-, da bo v kratkem pričela z novo organizatorično kampanjo med . rmgavičarakimi delsvci v južnih držsvsh, kjer je mezdns eatvica na podlagi določb pravilnika nogavičarake induatrije nižja ko na severu. Z juga stalno prihajajo tudi pritožbe glede kršitve pravilnika po tovarnarjih. PREBIJANJE Mussolini predlaga Delavaki department Je ustsno-vll 2400 posredovslnlf Washington. — Odkar je vis-ds pričela a avojlm programom javnih del. je zvezni delsvakl de-psrtment ustanovil 2400 poare je poročala te klavniskih de lakajih plasl Cikaška Tribuna vidi "novega „ sovražnika". Msnaraka unija ADF naglo narašča v članstvu; razvijajo ae tudi neodvisne unije Chicago. — (FP) — Prebujanje klavniških delavcev na srednjem zapadu, kl je prišlo do dramatične epizode v Auatinu. Minn., kjer ao bili delavci zasegli veliko klavnico in s okupacijo tovarne prisilili podjetje na pogajanj« za zvišanje plač. je privilegiranim psraaitom pognalo novega atrahu v hrbtenico. In ko je prišlo do atavke v nekaterih čikaških klavnicah, je člkaška Tribuna vzkliknila, "da je tretja internacionala lahko zadovoljna nad razvijanjem razrednega čuta. kjer je bil ta čut prej nepoznan", to je med zaauŠ-njenim delavatvom. "Med nami vataja nov aovražnlk", nadaljuje razredno zavedna Tribuna. "Privatna direkcija privatne Induatrije je komaj še v območju poatave. če ima aploh še kaj zakona na avoji atranl". Magnatje in vsi plutoloratje I-majo res dovolj vzroka za mrzlico, katera ae jih bolj In bolj oprljemlje. Zanimivo je bilo njih proteatiranje, kl ae je razlegalo po vsej Miaaiaaippiški dolini in In iaven, ko ao minneaotaki "ao-vjetaši" zaaegli klavnicco v Auatinu. Nekateri ao zahtevali, da morala biti Neodvlana unija vaeh delavcev v tamkajšnjem ritu postavljena izven zakona ■vo* "neameriški" čin. Na drugi atranl pa ao ae med delavci ališali glasovi in dobili odjek tudi v radikalnem časopisju, da bi bilo najbolje, če bi bili klavni-ški delavci v Auatinu obdržali tovarno v avojih rokah in Jo pričeli obratovati. Nič manj efektivna ni bila stavka v čikaških klavnicah zadnji teden. Prvi dan atavke je bilo razložene le toliko živine kolikor je v to privolila unija naaiednjih par dni pa Je v ata-j ah delo popolnoma prenehalo Krajevnemu vladnemu odboru ae je poarečilo, da je vsaj začasno poravnsl spor z 10% povišanjem plač, nakar ao delavci priatall na končanje atavke, podjetniki pa na pogajanja. Od 1020 ao bile plače v Čikaških klavnicah znižane za 50 odstotkov. Tajnik Amalgamated Mest Cutters k Butcher Workera unije s aedežem v Chicsgu je poro-čevslcu Federalizlrsnegs tiaka rekel, ds on ne ds fige za klsvni-*kl prsvilnik. "Rsdl Izkušenj na zsališanju v Washlngtonu smo prišli do prepričanja, da ne bo dels vat vo imelo nobene korlati, Če ae zansšs le ns pravilnike Mor«io ae orgsnizirsti in al Iz-boljšsti rszmere a kolektivnim liogajsnjem, Podjetniški pravilniki naj nikomer ne kratijo apsn-cs — ksr pozabite jih", je rekel tsjnik mesarskih in klavniških delsvoev Dennia lane. Ts unijs Je v zadnjih oamih mesecih pridobila nad 26,000 novih člsnov in uatsnovila sli oži- tri diktaturo svota! Liga narodov se mora reformirati na U način, da bo Evropa pod diktaturo njegove tetvorice, diktaturo v Asiji naj ai delita Sovjetska unija in Japonska, v Ameriki pa Zdruftene države! RoosovoH v vlogi "oaoial- um* ■aIAMHAPIAVIS^ noga reiormariorja Njegov ellj je "socialno kontrolirana proapsrlteta." Obenem Je ostro obsodil llnčarake umore Waahlngton, D. C* 7. dec,— Predaednlk Rooaevelt je sinoči govoril pred zborovalcl prote-atantovake cerkvene organizacije Federal Council of Churchea of Chrlat of America, v kateri je zaatopanih 25 proteatantov-akih denomlnsclj In katera je te dni slavila 25-letnioo avojega obstoja. Njegov govor je bil rasširjen po radiu po vaej Ameriki. Rooaevelt je najprej ostro ob-sodil llnčarake Izbruhe, kl Jih Je imenoval "kolektivne umore," obenem Js pa udaril po ealifor-nijakem governerju Rolphu, da-al ga nI imenoval, ko Je rakel, ds "zs vse one, pa naj so na visokem sil nlskem, kl dsjejo potu-ho llnčsrjem, ne more biti najmanjšega opravičile."! Rim. 7. dec. ~ Podrobnosti Muaaolinijevegs programa za reformo Lige narodov, ki jo js de-kratiral veliki fašistični svst 6. decembra, so deloms prišle ns dsn. dsai Še ne noaijo pečata oficlelne potrditve. Znano Je toliko, da je Muaaolini Informiral vse vodilne vlsde o tem programu In nedvomno je o tem raspravljal tudi s sovjetskim komlssrjem Litvinovom, ko je bil njegov gost pred neksj dnevi. Ob kratkem: Mussollnl hoče, ds ss Liga narodov reformira na ta način, da bo svst rasdsljsn v tri diktatorsko afere. Oetvorlca evropakih velesil (Jtalljs, Nemčija, Francija In Anglija) naj diktira Evropi; diktaturo Aslje nsj si razdelita Sovjetska unija in Japonska; ameriški kontinent naj bo pod vplivom (diktaturo) Združenih držav. Is ustavs Lige nsrodov naj odpadejo členi 10, U, 18, 18 In 16. To so členi, kl jamčijo oh rano mej, določenih v versaj-skl pogodbi; ti členi so največ ovirali Ameriko, da nI hotela stopiti v Liga Mussollnl hoče, Nsto Je Roosevelt govoril o krščanstvu In njsgovlh ciljih l4** M odstranijo vse ts ovirs in ter razodel svojo "aocialne vs- <** Prldsjo Združene drla ve In ro," katero js vsporedll s kr- &»«IJa v Ligo, J a po na ka In Nem ščanstvom. Njegov "new deaT je na socialnem In ekonomskem polju Isto, kar Js 4*kr»čanski deal na duhovnem polju." On vsrujs v soclslno previdnost— boljše življenje na tem svetu— kl ae lshko doseže v "soclslno kontrolirani prosperitetl." Predsednik Je speliral ns predstsvnlke protestantovskih cerkva, naj' pomagajo, da novs ameriška j generacija krsne v smer te. ^aocialne vere"—čeprav Js ta generacija rebellrala proti mnogim starim cerkvenim trs-dicijam; on upa, da bo amsrišks mladina oavojils fundamsntalne točke socialna pravičnosti, čeprav je zavrgla religijo svojih očetov. . .. Pljašs J« prMkifa! Ilutlsgaratvo bo Ae cvetelo, dokler bodo tavernarjl tako odi* rail plves. V Chicsgu je bilo 21 sretlrsnlh dovalnic za delo, dni delavaka j^Peftlnaova.l ^X'ito'kraj'eTnTh TaíT ¡M Od teh poaredovalnlc Jih Ik» o-krog ato ostalo zs atslno. V istem poročilu pravi delav-•ks tajnica, da Je otroško delo akoraj izginilo. Omenjs, ds je prav malo otrok med 14. in 16. letom starosti, ki delajo v Indu-atrijah poln čaa. Dostavila je, da otroškega dela nlao odpravili pravilniki kolikor ae tlč« poljedelstva In pa domačega dela | Prvi odlok sterilizacije v Nemčiji Berlin. 7. dec —Prvi odlok sodišče zs ateriliziranje sločinrs ns (>odlsgi novegs fsšiatlčnega «teri'izacijakegs zakona ~ kateremu Js katoliška cerkev nspo-vedaU upor-je bil storjen vče-raj v Ihiiaburgu. Prizadet je Sp letni delsvec. ki Je |k*IIII n^ ko dekle. čija se pa vrneta nassj. Chicago.—V noči od zadnjsgs torka na arado, ko ao čikaški meščani a pivskimi orgijami proslavili amrt prohlblcije, je policija aretirsls 27 oaeb, ki so pi» Jsne rogovlllle po ulicsh. Dru- ||j mf¿ Franklin D. Roosevelt, gsče "nI biki nič hudegs In pro- delsvsks tajnica Perkinaova, ss» alsvs Js bits trezns." Instor Wagner In govsrnerjl dr- Razume as. ds ao ae udeležili **v New Yorks, Msaaschuaettas "proslsve" Is oni arečnlkl. ki Ksnsaaa In PsnnaylvanIJs. Kampanja xa Admi AMA -J^.1^. oopravo ovrotKoga aoia Nad 30 narodnih nrganlMeiJ je salntsrmlranlh v giba a j s. Zvssnl amendment sprejet v IS državah Nsw York. — (FP) — V pri-zadevanju, da bo čim prej spre-Jet avesnl ustsvnl dodatek sa od-pravo otroškega dels In da kon. gres še prihodnje Isto aprsjms dodstno sakonodajo. Je National CftUd Labor Committee prišel še z bolj intenalvnlm oeiom. Do asdsj je ustavni amendment aprejelo 15 državnih legis-latur. V blitjl bodočnosti pa pH-ds ns dnevni red v postsvods-Jsh držav« !owe, Mlasourija, Psnnaylvsnljf In Wsat Vlrglni-Js. Pričakovati Js, da ga odobrijo tudi državns sbomtos Nsw Yorks, Maaaachuaettaa, Rhod% lalsnds in druge. Potrditi gs mors <16 držav. Zs sprejetje ustavnega smsnd-menla proti otroškemu delu so a« zadnje čase Izrekli tudi sleds- lshko plačajo barrmsks csns zs poatavno pijačo. Vsč Javnih oseb Je Izjavilo: "Dokler bodo v hoteHh, prodsjslnksh in taver-nih zahtevali od 30 do 00 centov zs kozarček navadnega Žganja in 15 centov za kosarer (msjhen) najslabšega vina, bodo butlegarji še živeli, lahko konkurirali in dobro tržili t" Godrnjanja proti visokim ranam je dosti—In po pravici. Vss to Je čiato naravno In ostane— dokler bo pijsčs predmet prlvst-nega dobičks. Zs ravsls. ksts-rlh J« v tem momentu na milijone, ne pomeni "mokra doba" nič vsč kskor j« "suhs doba." likaškimi delavci J« postala aktivna pred par meeecl. V zadnji atavki so se razbili zadnji oatan kl kompanijak« unije, ker ao delavci pristopili v deisvako unijo bossom (ni prepustili kompsnlj-ako. Amslgamated Meat Cuttera S Butchers unljs. ki Je del Ameriške delavske fsdersclje, i ms raznih krajih vsčjo kom pet ki jo pri organiziranju delsvcev atranl neodvlanih krajevnih unij in ps od levlčarake Food Work- /f _ era Induatrijaks unije. Tudi v WaahingUm, D i..-Rnoss. klsvnlški industriji ae avlta. ^ uaUnovll novo orgwilza --cljo- National Kmergency Coun AngMjs soče preloma s Irske ell ali na kratko NRC, kstsre I/ondon, 7. d«c.—Včeraj js bil bo. da v lordski zbornici predla, da -tvu "n^v d^l." Ts oddekk Anglija pretrga d^Učne ^^ ^j^ P^i^ p«0 «tike a Svobodno Irsko državo NaA. AAA, I WA In vasm osta-Predlog je bil odklonjen. Nova vlsdns srgsnlsesijs sa Nstlonsl Child Lsbor Commit-t«e tvori nad 20 aplošnih organizacij, med katerimi J« tudi A-m«rlška delavaka f«d«rarljs In v«č drugih vplivnih organizacij. Usdbsrgk s žsns prslstsl Atlsetlk Nstsl, Brazilija, 7. dsc.— Chas. A. LindUrgh in njsgovs tens ats včeraj doapsls aem is BathuraU na aa;>adnem obrežju Afrike. Drugi Lindl»erghov polet čas Atlantski oessn. to pot v vročem pa«u, J« trajal 16 ur. Alrlna morja med Afriko In Brazilijo znaša okrog 1900 milj v ravni črti. Polet j« bil vsakega Incidents. Miller prepsvsdsl vsstl e verski vsjnl Berlin, 7. dec. — Hltlsrjeva vlada Js včsraj odrsdlls. da časo-plaje v Nemčiji ne am« nič več poročstl o konfliktu med "arij-aklml kristjani" In ortodekanl-ml protsstsntl. Ilm organizacijam "new denla." med verniki so tudi ustavljeni. p k o sv e t a i i ■ PROSVETA THK ENLIGHTENMENT SLAVILO IN LASTNINA SUïVBNM MAROUNK POUPOBWB JEUNOT» •nu «I »«WiArf »T HMWIIm i M MruUM m p« tat«, il M mm tam Uta; aa Chicago ta Ctaro Il M M a«U M». M 7» •* p* Uta; •• ^ ___l».ta. kWrrtXM for ÜM Unitad BUM (.ir«vt CW««o) and C«m4b M» par * Ch.««o an* C »aar« I7Ü par forgea «nuIIM I»-*» pa» Casa «fi«*«« P« *u/o»or»-—*uk»»ui m m »ratajo. AAvariUiof rata M »mft-IUw •crtpU »III wH b. raturuW. NuW< m raa, kar Im» atlk • PROSVETA MtT It Ha. La»«UaU Ar«.. Cktaff. UM-** HEMSES or THE PfcDEBATZD P BEAS Iiatum v oklepaju. na pri m«r (Oct. II). INK. P»la« vata»a imvoa m «*ak>TU p* ■nI, 4» a •m )a a tam d»Uimo«o pni «ki* «•roJnin*. Ponovita 1» prtviililM, d« ta mMM ttun. Domač drobiž Rojak pred sodiščem Peoria, 111. — Zadnji torek se je zadela pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti rojaku Johnu Petju, ki je obtožen umora nekega Lewisa Nelana. Ta Nelan je bil ubit v avgustu 1982 v nekem prepiru v butlegarski beznicl v East Peoriji in njegovo truplo so potem odnesli mi Železniško progo, da bo izgledalo, kakor da ga je vlak povozil. Preiskava je pa dognala, da je bil ubit z udarcem po glavi. Zaradi tega uboja je bil kasneje aretiran znani Martin Virant, katerega so v ječi pretepli do smrti in obesili, ker nI hotel tako pričati kakor jc šerifski po-magač hotel, namreč da je rojak Petje morilec. Odvetnik James P. St. Cerny brani obtoženca. Poleg Petja sta bila obtožena sokrivde še dva Američana, toda obtožnica proti tema dvema je bila zadnje dni umaknjena. Neuspehi naših kandidatov v Minnesotl Chisholm, Minn. — Pri občinskih volitvah zadnji torek je bil izvoljen samo eden slovenski kandidat in to za malo vež ko nič — za konštablerja v tem mestu. V Gilbertu je bil poražen slovenski županski kandidat Martin Stepan. Kak et ir ji v Kanadi Kirkland Lake, Ont. — Tu je bil Steve Kapušin obsojen na leto dni zapora in v plačilo $600, ker je "dobival delo" Hrvatom in jih osleparil za okrog $1600. Nekaj Hrvatov mu je plačalo do $200\a delo v "zlatih rudnikih", ki jih niso nikdar videli. Prijeli so ga v momentu, ko je mislil pobrisati v Manitobo. Avto ubija Joliet. — Avto Je ubil rojaka Frank Kulčiča, starega 48 let in doma iz Ravne gore. Ustreljen na lovu Eveleth, Minn, — Zadnje dni Je bil po nesreči na lovu ustreljen Albin Perlč, star 20 let In rojen v Ameriki. Zapušča starše in več bratov in sester. Nov grob Cleveland. — Tu je umrla Mary Sumruda, roj. Levstik» stara fk'1 let In doma iz Glolwlj pri Sodražlci, V Ameriki je bila IS let In zapušča moža, sina in hčer. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Alojzija Koželj Je dobila vest, da je v Klečetu pri Žužemberku umrla njena mati Marjeta Sadar, stara 84 let. V Ameriki zapušča dve hčeri. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev Federacija Izdala nad 800 novih tarterjev VVaahington. — Od 1. julija in do pričetka decembra je A-meriška federacija izdala 824 čarterjev novoustanovljenim fe1 deralnlm unijam, poroča njen tajnik Frank Morrison. Nove unije so bile ustanovljene po vseh krajih Združenih držav In tudi v Kanadi. ."Naprej za deset milijonov članov r Je geslo federacije. Najemnim*! farmarji v veČini v Juinl I>sk»ti Washlngton. — Poljedelski department naznanja, da ima Južna Dakota več najemninskih famarjev ko pa takih, ki še la-stujejo farme, kar je nekaj no. vega ia_državo. Farme so izgubili v zadnjih letih radi nepla- vodstvo" IVnar bi radi, pa ga ne Uspeh Zarjinega koncerta in > --„ banka Cleveland, O.—«oc zbor Zarja, odsek soc. kluba št. 27 JSZ je na zahvalni dan, dne 30. nov. priredil svoj letni jesenski koncert v avditoriju SND s sodelovanjem zbora Delavec, odsek soc kluba št. 28 J8Z in češkim soc, zborom Vojan. Večina pevskih točk je bila prav dobro izvajana Uprizorjena je bila tudi spevoigra ali opereta "Srce in denar", ki je bila izvajana z najboljšim uspehom. Dobro je izvršil svoje pevske točke soc. zbor Delavec, neprekosljivo pa češki soc. zbor Vojan, ki je velik in močan po številu tn po izvrstni vežbi. Pred stavil je mičen prizor "Dvorenje in poroka". Dalje je izvajal češke narodne pesmi v mešanem zboru, nastopili pa so tudi zborovi solisti v narodnih nošah. To je bilo nekaj izredno prijetnega! Ta zbor je že predvajal razne o-pere, tako je tudi že podal znano Smetanovo opero "Prodano nevesto". In to s popolnim uspehom Ves program na jesenskem koncertu naše Zarje se je uspešno završil. Važnega pomena pri tem je tudi to, da je bila ude'eŽ-ba tako pri popoldanskem programu ko pri plesni zabavi naravnost sijajna. Prišli so prijatelji zbora Zarja v prav velikem številu z vseh strani Clevelanda in bližnje okolice. In s ponosom vam naznanjam, da je prišlo tudi večje število sodrugov in prijateljev celo iz daljnega Girar-da. S programom so bili zelo zadovoljni. (Pogrešali smo s. Tan-cka, ki se radi tehtnega vzroka ni mogel udeležiti.) Iskrena zahvala vsem zunanjim gostom, vsem newburškim, euclidsklm in drugim, posebno pa collinwood-skim posetnikom, ki so bili zastopani i v največjem številu. Veliko je bilo članov dramskega kluba Verovšek, še več pa članov pevskega zbora Soča. (O priliki vam po možnosti poset vrnemo.) Mnogi, ki so si nabavili vstopnice v predprodaji, niso prišli ker fe bil Izredno lep jesenski dan in so šli na lov, drugi so šli na farme, mnogo pa je bilo povabljenih k sorodnikom in prijateljem na "zahvalno" kosilo a-li večerjo, kar je ta dan v navadi v tej deželi. V takih slučajih vabila niso mogli odreči. Vsem tem in drugim se pa priporočamo za poset prihodnjič. Človeka veseli tudi dejstvo, ko vidi, da so bili Člani in Članice Zarje in kluba tako aktivni in pridni pri celotnih pripravah za Zarjin koncert in na koncertu samem. Pri tem se je pokazala izvrstna kooperacija vsega članstva, zato pa je bil koncert tako uspešen in zato je bilo občinstvo tudi tako zadovoljno a programom in postrežbo. Lahko rečem, du dokler bomo tako pridni v a-gitaciji, pri učenju in našem splošnem delovanju na polju delavske kulture ln delavskega naprednega udejstvovanja v splošnem, se nam pač ni treba bati nazadovanja, Četudi nas vse sku-paj tare sedanja depresija. Pri Vseh zadnjih priredbah Zarje in klub* se je jasno pokazalo, da imamo še veliko prijateljev ln somišljenikov. In prav to nam daje vzpodbudo, zavest in veselje za nadaljno udejstvovanje Vsi,oni, ki so nam pomagali moralno in gmotno, pa si lahko štejejo v zadoščenje, da smo vedno pripravljeni vršiti ruše vzajem no delo s podvojenimi močmi še naprej. Naš soc. zbor Zarja ima mnogo prijateljev. To se lahko trdi kajtt to se je jasno izkazalo ope-tovano. Priskočili so nam na pomoč takrat, ko smo bili prisiljeni se braniti na sodniji pred našimi nasprotniki, katerih poskusi, da bi nas uničili, se niso ob-nesli. Napravili ao nam velike škode (tudi sami sebi), ali pev-ski zbor Zarja, odsek soc. kluba 27 JSZ. še živi ln bo še živel! Kdino depresija nas lahko u-nlčit toda ta ne bo uničila samo nas, če nas bo, ampak tudi marsikoga drugega. aH pa vse skupaj. Izražamo najiakrenejšo zahva-lo vsem, ki ste prišli ln nsm vsak po svoje pomsgsll k moralnemu In materlslnemu uspehu! Slovenska banka (North A me-rican Truat Co.) se nič ne gane.. Ljudje preklinjajo in ae jeze na kem sklicali pestanek vlagateljev. Da se ljudje jeze, ni čudno kajti marsikdo se je zanašal na avoje prihranke v tej banki—a sedaj je lačen! In naša društva, ki ao imela svoj dei«ar v tej banki? Bliža se konec leta ln treba bo plačati obveznosti, blagajne so pa suhe. Ns drugi strani pa prihajajo na dan 6 bančnefh vodstvu vedno nove senzacije—Cul-litan, Seliškar & Co. Anton Jankovich, 147. Uspešna prireditev W. Aliquippa, P&. — Večer 2. decembra nam bo ostal v prijeta nem spominu, kajti na omenjeni večer je tukajšnja slovenska mladina pod avsplcljo društva "Excelsiors" št. 721 SNPJ priredila slavnostni banket z večjim programom, in to v počast svojcem in pa vsemu tu živečemu slovenskemu občinstvu. Povabljeni so bili vsi ne glede na prepričanje ali na kako morebitno nesoglasje. In udeležba je bila izredno obila. Vsa prireditev se je izvršila zelo interesantno / veliko zadovoljstvo navzočih. Prosta zabava in ples je trajal do ranega jutra. V imenu društva 122 SNPJ se zahvaljujem naši mladini za to izvrstno postrežbo. Pokazali so dobro voljo napram nam, kar se mora na vsak način tudi upoštevati. Besede in razni nasveti, ki so se čuli na banketu od govornikov, je upati, bodo rodile dober sad, namreč v agita-torične svrhe za obe društvi SNPJ, in tako i za Slovenski dom ter društvo "Sokol", katerega last je. Sedaj je pričakovati ve£ kooperacije ter v splošnem več uspeha in napredka v naselbini. Z ozlrom tudi to, da je napravljena večj; ;prememba pri Slovenskem domu. Izvoljen je novi tajnik, ki je obenem tudi oskrbnik Doma, v katerem stanuje Član Louis Gerzel s svojo soprogo, ki je tudi edina članica tega samostojnega društva. Zahvaljujem se vsem, ki ste prispevali za naše napredne publikacije. (Imena prispevateljev bodo objavljena v Proletarcu.) Hvala gre tudi zunanjim posetnikom te prireditve — družini John Petrich iz Warrena, družini Fabec iz Coraopolisa in vsem drugim. Končno se konstatira, da je ta prireditev naipravila na slovensko naselbino kot celoto zelo dober vtis in uspeh v gmotnem kot moralnem oziru. Depresija nas je zelo udarila, nekatere bolj, druge manj. Radi tega je treba še več takih in enakih prireditev, kajti končno js le tudi treba delavcu trpinu par ur veselja ter prostega razvedrila za duševni užitek. Mnoga mnenja, ki se čujejo, da so slične prireditve nam dobrodošle, koristne in potrebne, so na mestu. Torej kdaj bo zopet druga ? Geo. Smrekar, 122. ko reakciji, da postaja močnejša. Tudi v Ameriki lahko pride do fašizma, ako ne bo delavstvo stalo na straži. Znano nam je iz poročil, kaj se dogaja v Italiji in kakšnih barbarskih trikov se poslužujejo naciji v Hitlerjevi Nemčiji. Tu di cerkev je šla na njihovo stran. Pa cerkev se zna vedno prilagoditi razmeram in gre v službo vladajočih, ker ji tako nese. To je že od nekdaj "v modi" pr cerkvenih vladarjih. Pred kratkim so se dobri verniki silno bali, če bi Združene države priznale Rusijo, kajti potem bo vera trpela. Rooseve jih ni poslušal in je sovjetsko Rusijo priznal.—Citai sem, da so rudarji v nekaterih "captivé majnah glasovali za kompanij sko unijo. Res čudno, da se ru darji ne zbudijo, da bi glasova za lastno unijo. Premalo znanja, premalo ali nič zanimanja za delavsko časopisje. Anton Zidanéek. čaaih davkov sli dolgov. dobe. Slišal sem, da bodo v krat- Napačno zanimanje Sharon, Pa. — Posebnih novic tukaj ni. Nira boli počasi upo-sluje brezposelne. Sicer jih je par sto uposllla v gozdovih in tudi na okrajnih cestah. Pa Kraj nam to pomaga, ko jih pa v tovarnah odslavljajo. PretečsnI teden je tukajšnja tovarna cevi ustavila obrat za nedoločen čas. Zopet več odslovljenih ko upo-slenih. Magnatje pač vedo kako je treba delavca za vrat tiščati, da bo vedno imel prazne žepe. Tega si je po mojem mišljenju delavstvo samo krivo, ker se noče organizirati politično in gospodarsko. Sedaj Je lepa prilika, da se organizirajo vsi delavci, pa še nočejo spregledati. Izgleda, da se delavstvo zanima prej za vse drugo ko za svoje interese — za avoje lastne organizacije. Vzrok temu Je, ker ne čita delavskih listov. Ne razumem, kako more delavec v temi živeti. Za vse drugo Ima denar, le za delavsko časopisje ga nI, kar je delavcu najbolj potrebno. Mnogo so krive tudi razne stranke, ker ljudstvo begajo. Najboljša delavska politična stranka po mojem mnenju Je soc. stranka. Nikakor pa ne morem razumeti, zakaj al soc. in kom. stranki ne l>odata roke, da bi roka v roki skupno delovale. Mesto tega pa vlečeta vsaka na svojo stran. Iz tega lahko pride fašizem, ker ae delavska moč cepi tn daje prili- Na delo za brezposelnoetno zavarovanje! Bridgeport, O. — V imenu od bora brezposelnostnega zavarovanja se pozivajo vsi klubi, dru štva in druge organizacije, naj pošljejo resolucije Geo. Whitu governerju države Ohio, v katerih naj ga urgirajo, da deluje v državni zbornici, ki prične zbo-rovati 6. januarja v Columbusu da bo zakon za brezposelnostno zavarovanje sprejet. Vse organizacije, društva in klubi so v Bridgeportu to že storili. Stvar je zelo važna in se ne more čakati na seje. Pač pa na; gredo uradniki takoj na delo in naj pošljejo resolucije governerju, tako da bo imel vse zadevne pozive na rokah vsaj par tednov pred zasedanjem državne posta vodaje. Nič ne odlašajte! Ta depresija nas mora izučiti, da se sedaj pripravimo, tako da v bodoče ne bo več takega pomanj kanja in revščine kot je sedaj Ako ne bomo delavci sami delovali za uzakonitev brezposel nostnega zavarovanja, moramc delovati na tem, da pridobimo tudi bnezposelnostno zavarova nje. Ampak na delo moramo it takoj vsi in z vsemi našimi moč mi, da izvojujemo to prekorist no postavo. Nič ne odlašajte, da ne bo prepozno! — Joseph Snoy. Naše "bratstvo" — Federacija — Mestne finance — Brezposelnost Milwaukee, Wis. — Na letn seji društva št. 16 so nekater člani spet porabili priliko, kakor na vsaki letni seji, za izražanje svojega, med nami toliko opeva nega bratstva. Kakor hitro je prišlo na dnev ni red vprašanje društvenega zdravnika, se je že začelo prika zovati bratstvo nekaterih v pra vi luči; pokazali so, da velja ta ideal za nje samo tako dolgo, dokler niso kršeni njih sveti osebni interesi. En dolar na leto ali celo man; stane vsakega člana zdravnik, o ziroma s tem, da plača vsak član ali članica po 20c na mesec v društveni sklad, plača vse dru ŠKene stroške, to je: uradniške plače, najemnino, znamke in tudi zdravnika. Toda baš zaradi teh borih centov hastane na vsaki letni sej: več ali manj vroča debata, ker nekateri "ne potrebujejo" zdrav, nika, drugi nočejo zdravnika katerega določi društvo, tretji spet, "ker je zdravnik za nje predaleč". Da bi taki člani upoštevali vaaj v tej zadevi principe brat stva, složnosti in medsebojne pomoči, bi pomenilo za njih sebično razpoloženje že preveč. Ne pride jim na um, ali pa niso toliko pravični In pošteni, da bi priznali vsaj v tem pogledu naše medsebojne dolžnosti in stare lepe principe sloge In bratske vtajemnostl. Slečen tisti, ki res ne potrebuje zdravnika, toda kdo pa ve, da ga ne bo potreboval? Taki Člani naj bi se poglobili v položaj družine ali pa člani, ki Je bre7 vsakih sredstev in ga napade bole««». Ksko vellks pomoč in tolažba je v takih slučajih dru-štvenl zdravnik, in to posebno le pri nsših društvih, kjer imsmc stotine slučsjev. ds vrši nsš dru Štvenl zdravnik več kot Je v res-niči njegova dolžnost. En dolar na leto, približno dva centa na teden, stane povpreč-nega člana ta pomoč, toda tudi za to malenkost ae nekateri joče- j™, 8. DECEMBRA. demokraciji začeli tako ^ Okrog 20 tU* oseb je bi zadnje tedne zaposlenih p^ javnih delih. Ze dolge me«*J, kapitalistični časopisi^ prmašah vesti in številkeTd ffanju zaposlenosti v mestu. H kor hitro je katera družba J •lila par sto ljudi, so to štev povečali za par sto od«totk( Kadar je katera drušba odsS ? Par tisoč delavcev, «o moli, Potom teh poročil so stalno „ _____žavah število družin, ki žive Senator McAdoo iz Callfornije, J*vne stroške, sedaj pa so M ki ae je pravkar vrnil iz Rusije * morali Priznati, da je bil t in pozdravil priznanje aovjetov. mnogo slaWi 0(1 ^nsk Kakor rečeno, okrog 20,000 —Tadaratod ficturaa jo kot stare mamice, kar priča P°večini družinskih očetov j« da postajamo ozkosrčni in sebič- 10 |W«enih, toda armade bi ni, ter da pozabljamo čedalje f0^1"^ k vedno oblegajo bolj one lepe ideale, ki so vodili p?sredova,nit<> za delo. naše pionirje pri njih požrtvo- Za20,000 kapital, f 5i ovsnje zs izboljšsnje teh rsz-1 «h ^."^'^jTpiS« ner, so videli svoje dobičke v vrf lsnsko let£ »o ^ nevsrnosti ln so pozabili na vse »I<*rjev ; f«dn pridige. Kaj pa mislite? Po ma- J^TStfc Atl niri dunajskih socialistov (ki se M«* k[vrtjf— dosegli v tem oziru veliksnske Bteamahip h«nije.»'» uspehe), naj bi ml, v naši ivsti1* P0"1* wbvf0C * »regrehi pokvarjenosti mladine letnik o® I .n propadanju morale. Toda, ko t*"to H^,1S(#vidoriBf , so socialisti prišli ni dan z načr- M* „ * t tom, ki bi pomenil temeljno ds- J* ■ f®000 tmm Kvota uposiencev v cika skem okraju povečana poslati pridruženim postojankam glasovnic glede spojitve vseh unij v eno organizacijo in je s tem povzročilo ¿e večjo nezadovoljnost med nekomunističnimi člani. Ta razcepljenost čevljarskih delavcev v frakcijake in izolirane unije Je le pospeševala kaos med njimi in je v večji meri odgovorna, da je več ko polovica čevljarjev neorganiziranih. Z združenjem vsaj ¿tirih unij v eno močno organizacijo bo odpravljena U rak-rana In napravljena pot ta močno or-ganizatorično kampanjo. Ce se to posreči in če bo konvencija uspešna, pomeni to, da bosta tudi ostali dve uniji, konservativna Booth and Shoe Workers in komunistična Shoe Workers Industrial unija, prej «11 slej pripravljeni na priklo-pitev ali pa bosta razpadli. Zanimivo je posebno manevriranje vodstva komunistične unije, ki je pozivalo ob vsaki priliki čevljarske delavce za "united front". Ko se je lan-sko leto res vršila konferenca o skupni fronti, so komunisti na nji insistlrall, da ao le za tako "united fronto", ki bo čevljarske delavce privedla v njih Trade Union Unity ligo. Kadi tega se je konferenca razdrla. Od tedaj je vodstvo te unije vodilo smotren boj proti gibanju ta združenje čevljarskih delavcev In ko se je sredi zadnjega meseca vršil v New Yorku združevalni shod Čevljarjev, so ga komunisti razbili in s tem izgubili več Članstva, Veliko navdušenje za združenje pa je med čevljarji v Čevljarskih centrih Massachusetsa, kjer se je 98Vi' delavcev izreklo za enotno unijo. l>tdali so 23,000 oseb za okraj za vso državo pa 45,000 9M7-8« So. Uvedel« Are. Ckleege, Iti Tet ReehweN «IN GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIOD8KK: VINCfcNT CAINKAR, predsednik«...8SIT S. Lswadale Ave., Chicago, III. KRED A. VIDER, gl. tajnik.........8887 S. Lawndale A v«., Ohtcego, 11L LAWRENCE ORADISHEK, taj.bol.odd.2887 8, Lawndale Ave., Chicago, Hl JOHN VOGRICH, «1. blagajn*......8887 8. Lawndale Ave., Chleago, 111. FILIP GODIN A, upravitelj glasila.... «057 8. Lawndale Ave., Chicago, III. JOHN MOLKE, urednik glasila......Hfl? 8. Lawndale Ave* Chicago, Id. ODBORNIKI« FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......m R. 74th 8L, Clevelead, O. JOHN E. LOKAR JR., drugI podpredsednik. .UM E. ITOth St- Clevelaad. O. Gospodarski odskk: MATH PETROVICH, predsednik...........888 E. 140th St^ Clevelaad, a ANTHONY OVETKOVICH..............»83 8eneee Ave„ Brooklyn, N. Y. JOHN OUP...................149 8. Prospect Ave* Olarendoa Hills, IU. POROTNIOD8EK: JOHN QOR&EK, predsednik..............414 W. Hay 8t„ Springfield, 111 ANTON ftULAR............................................Bos 17, Anne, Kana. JOHN TRČKLJ..................................H7. Sleekane, Pa. FRANK PODBOJ.................................■•« M. P»rkKUl, Pa. FRANK BARBICH..................DW10 Parkgrovg Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODSEK t FRANK KAITZ, predsednik..................8838 W. 18* St.. Chioago, l\l FRED MALGAI..............................» P»*» 1 JACOB AMBROZICH.....................418 Pierce St., Eveleth, Mina. Chicago.—Direktor federalne administracije za javna dela v čikaškem okraju, Robert J. Dun-ham. je naznanil v četrtek, da je kvota reliefnih uposiencev za državo Illinois povečana za 45,-000 oseb in od teh odpade 23,-000 oseb na čikaški okraj. To pomeni, da bodo po vsej državi uposlill 232,000 brezposelnih in 123,000 v okraju Cook. Med tem pa pričakujejo, da ae bo samo v čikaškem okraju priglasilo za delo čez 250,000 brezposelnih delavcev in delavk. Gibanja za združitev čevljarskih unij Konvencija za združenje 70,000 unijskih Čevljarjev in organiziranje ostalih 80,000 se vrši v I tos tonu Hoston. — Prihodnji ponde-ljek se tukaj prične združevalna konvencija raznih čevljarskih Junij, katerih Člani so sprevideli, da je moč le v združenju. Namen konvencije ni le spojitev vseh unij v eno močno organizacijo, nego tudi pripraviti tla za organiziranje vseh čevljarskih delavcev. Teh je v deželi okrog 150,000, katerih je približno 70,000 organiziranih v raznih unijah. V gibanju za formiranje skupne organizacije ao aktivne v glavnem štiri neodvisne čevljarske unije z okrog 55,000 člani. Booth and Shoe Workers unija, ki spada k Ameriški delavski federaciji in zadnje leta stalno nazaduje, je izven tega gibanja, razen nekaterih krajevnih unij. Isto velja tudi za levlčarako Shoe Workers Industrial unijo, ki ima radi tega in radi slabegu rekorda v vodstvu stavk revol-to članov na svojih rokuh in ao nekatere krajevne unije odgla-sovale, da pošljejo delegate na konvencijo. Vodstvo te unije, ki je komunistično, ni hotelo raz- fasoplanl magnatl In '«svoboda Veliki izdajatelji ae poalušujejo tiske" svobode tlaka 8a krinko, pod ka- Madison, Wis. — Časopisni taro ratjedajo ves NBA pro. magnatl se manj brigajo ta tvo- gram." bodo tlaka, čeprav tadnje čete --- toliko tulijo o nJem, kakor pa o Clkatkl podjetnik izgubil svobodi likorlščanja reporterjev, platen ortt kolektorjev In prodajalcev časo- Chicago.—Peter Coconla, last-plsja. Tako pravi "The Progret- nlk Royal kavarne na Juinl ttra-slve", tednih La Follettove dru- nI mesta, 31)06 Cottage Grove šine. ave., je prvi člkaškl delodajalec, V svojem osnutku ao vte usluft- ki je Itgubll tnak NRA, plavega bence postavili ltven pravilnika, orla, taradl Izkoriščanja tvojih In ker vlada nI hotele pristati uslužbencev. Njegovi delavci ao na njih karikatuml "pravilnik" te prltolill. da Jim plačuje od $5 to pričeli tuliti, da Je tvoboda do 98 tedensko In delati morajo tltka v nevarnosti, pravi Le Fol- do 14 ur na dan ln tedem dni v lettovo gfasilo. "Vse skupaj je tednu,—'Ttklh pritožb Je na ti-velik kos "baloney" tli klobtte. toče samo v Chlcagu. DrugI Ncotlsborskl črnec obsojen na smrt Decatur, Ala.—Clarence Nor-rls, drugI od devetorlce mladih zamorcev v famotnem acotta-borskem slučaju, je bil v sredo sposntn ta krivega posilstva In obsojen že drugič na smrt. Nato je sodnik naznanil, da je obravnava proti nadaljnjim obtožencem offoodena, dokler ne bo rešen priziv prvih dveh obsojencev, Pattersona in Norrisa. FINEGA TURŠKEGA TOBAKA Ne golov Ib goreli Hlišnjegg Isloks ju orne* )m pea se somi Ji — |*o tarlkl se mu previ Terca". Vrelo tobaka. ki raelejo lesi. h anejo do $MW fem. V eel «m» so Iskrene, lisi se listom. Vr/krel vsem« molu eel dan. de takers dve funis nrkalerik vrel lega finega lokeke. Ulr Strike Je na evHu najvelji — «porabljal vrel finega Inrftkega Inkeka. Kajti II mrkkt. nedni inrftki Hali se mnlenl s iv hran t m t vrel a ml tobaka s našega laetsoge inga — d« napravi jo vein Imkjr Sirilu« ligsnle, lié J» polno nebasone — okrogle m ledna - krae »rabljenih k an wee. Zato »sne jo Lan kine kol ji* ki raki» jM okna. vedno na¡/lnr¡tí tobak Vedno *atfin*p* ^Mtoittia VED!*) LmrUm FKOSXETX" Dremsv in Še ve« omamljen od spanca sem korakal na strsži nekako četrt ure ; ko aem pri-tel mimo nekega opuščenega tenišča, aem zasli-šal svojevrsten glas, kskor od človek* ki ječi v veliki srčni stiski. Mesec je bil tedaj zato-nil, zato nisem mogel natančno videti Ustavil aem se ter napeto nasluhnil. Lahen vetrič je vel s tenišča proti meni. Sam ne vem, kako je bilo, toda še preden sem mogel točno prepoznsti glas, sem vedel, da je Blakelock. Radoveden in zmeden sem potiho-ms stopil preko tenišča in se ustavil blizu ograje. Tedaj sem razločil Blakelocka, sedečega na klopi ... Kaj se je godilo z njim? Ali je bila bajna lepota noči? Ali je bilo mogoče, da takega moža tare globoka osebna bol? Morda pa ga je prevzelo kar tako, neke vrste "Welts-chmerz"? Morda preprečeni načrti, ogoljufano življenje?---- Zjutraj sem povedal Koški, kar sem bil videl in slišal. "Kako si razlagate to?" sem ga vprašal. "Niti si ne poskušam razlagati", mi je odvrnil Koška. "Tudi jaz sem ga že videl tar kega. Njegova notranjost živi polna najpe-strejših nastrojenj, čeprav ga ljudje poznajo le kot čudaka, le kot glumca." Potem je še dodal; "Obljubite mi, da ne boste nikomur niti besedice črhnill o tem, kar ste videli to noč." "Vse v redu", sem odgovoril. Po zajtrku sem namenoma postajal okoli šotora, pod katerim je bila nameščena kuhinja, da bi videl Blakelocka priti k zajtrku. Toda ko je prišel, je bil tak kakor vedno. Pospravil je svojih šest zapečenih jajc in pladenj krompirja, popil štiri čaše kave ter okaral seržanta iz kuhinje zaradi rojev muh po mizah. "Ah, seržant, dobite si laso", je rezko in odločno menil Blakelock z vso običajno živahnostjo, "dobite si laso in zadrgnite jih drugo za drugo!" III. V Darienu smo ostali do konca avgusta. Tedaj nas je pri straži Prekopa zamenjal neki drug polk, kl je bil nastanjen v predelu ob Prekopu. Mi pa smo se vrnili v Empire. Dogodki so se začeli brzo vrstiti drug za drugim. Združene države so se odloČile, da zberejo veliko vojsko in vsi častniki redne vojske so nenadoma napredovali v činu za dve ali tri stopnje. V našem polku je bil polkovnik, nervozen, godrnjav, star nergač, povišan v generala in o-benem z drugimi povišanimi častniki odposlan s prvim prevozom v Države. Blakelock, sedaj podpolkovnik, je ostal ter kot najstarejši častnik prevzel poveljstvo polka, do-čim so bataljonom in stotnijam stopili na čelo zvečine v častnike povišani podčastniki redne armade. Koška je bil povišan v kapitana z naročilom, naj nemudoma odpotuje v Države; toda posrečilo se mu je — sam ne vem kako —, da so povelje preklicali in ga pridelill njegovemu staremu polku, nato ga je Blakelock takoj imenoval za svojega pribočnika. Nekoliko pozneje me je Koška premestil kot seržanta k polkovnemu po-veljništvu ter mi dodelil napol pisarniško opravilo; pri poveljnlštvu sem skoro vsak dan videl Kosko in Blakelocka. Zdaj pa zdaj so se pojavile vesti, da bo polk v najkrajšem času odposlan v Države iti da bo celo kar naenkrat odplul v Francijo. Blakelock je držal vsakogar strogo na vrvici od jutra do večera in je tudi sam trdo delal. V pisarni je presedel po največ eno uro na dan; ostali čas mu je potekal pod pripekajočim solncem ali v plohah in nalivih na vežbališču ali v džungli. Njegova energija je bila večja nego kdaj koli prej. Sedaj smo vsi občutili ne le, da je napočila vojna doba, marveč da nam Blakelock povelju je. Čeprav je obče znano, da je vojak redne vojske lenobno, počasno in nestremljivo bitje, se je vendarle zgodilo, da je Blakelock a svojim neugnanim, strumnim duhom prepojil celokupni polk, pa da je kljub temu bilo slišati ma lo godrnjanja po barakah in v častniški obedni-ci. Naj nas je gonil še tako trdo, naše življenje zato ni bilo prav nič pusto in težko; vsemu, karkoli je zahteval od nas, je s svojo prepričevalno silo znal vtisniti videz cirkusa. Ker je bil Blakelock naš polkovnik, so nas po vsem vojaškem predeli ob prekopu nazivali "Vrtoglavi polk". V glavnem stanu, ki mu je bil podrejen naš polk, so mali Napoleoni s pisar niških stolcev najbrže zavohali, da je Blakelock človek višje vrste; vendar jim je bilo ljubše, imeti ga še nadalje za prismuknjenega čudaka. Dejstvo pa je ali vsaj videti je bilo, da so njegovemu polku nalagali najtežja in najne-prijetnejša opravila. Nekomu je šinilo v glavo, da bi kazalo zarezati strateško stezico petnajst milj globoko v džunglo, in že je dobil Blakelock ukaz, naj se s svojo stotnijo odpravi na delo; ali pa je bilo treba popraviti cesto v La Chorrero in nemudoma so Vrtoglavci prejeli povelje, naj se s krampi in lopatami odpravijo na delo za dva tedna. Kljub temu je v šestih mesecih poveljeval Blakelock enemu najbolj izveibanih, najbolj utrjenih, v streljanju najspretnejših in naj-zdravejših polkov v armadi, čeprav bi bil izven polka malokdo voljan priznati oddelku te vrline. Nobenega dvoma ni bilo, da se Blakelock temeljito razume na svoj posel. Hkratu pa so možje, med njimi na primer Lonie Bur-ton, točno čutili, da bo zaradi Blakelocka, oziroma bolje, zaradi njegovega usposobljenost-nega lista, polk ostal v Panami, trebil steze, stražil Prekop in se boril z moskiti, namesto da bi odplul v Evropo. V taborišču nas je Blakelock pregledal redno vsako soboto v polni bojni opremi, kakor bi pričakoval, da nas bo že naslednjega dne popeljal v bojno črto. Trikrat na teden nam je bilo ukazano, nastopiti v prostem času k pravemu paradnemu pregledu, pri katerem je zahteval od vsakogar, da se pokaže v vsi svoji strumnosti, pa najsi je delal med dnevom še tako trdo; on sam je bil strumnejši od kogarkoli drugega. Pribočnik Koška je razporedil In razvrstil bataljone s čelom proti zahajočte-mu soncu, i bajoneti, nasajenimi na puške. Takoj nato je pribrzel Blakelock na svojem velikem konju, pokrit s svojim največjim klobukom; bliskovito-je zabrzdal konja v predpisani razdalji pod sredo polka v razviti črti, da se je žival nalahno vzpela; in dočim smo stali "pozor" kakor okameneli, mežikajoč v krva-vordeči sončni zaton, je on trdo uprl oči v oddelek, v to svojo živo igračko, v orodje, s katerim je morda menil, da se bo odlikoval. Po paradi ali pregledu je včasih želel, naj se stotnije zbero tesneje krog njega. Tedaj nas je visoko s svojega prekrasnega konja nagovoril na oni vzvišeno demokratični, napol norčavi način, ki je bil zanj tako značilen, ter nas hvalil s plamenečimi besedami, namiga-vajoč pri tem na oni čas "v ne več daljni bodočnosti", ko se nam bo vsem ponudila prilika, da tudi mi kanemo svoj neznatni krvavi madež v knjigo zgodovine. (Dalja prihodnji«.) Smotrnost ¥ jedi Kaj ne, gospod doktor, oranže ne napravijo človeka debelega?" — Ne boste verjeli, kolikokrat zastavijo zdravniku to vprašanje, dasi ni niti za las pametnejše od onega, da-li povzroča sedenje v naalanjaču utrujenoat. Nuravno, da ne poatane nikdo truden od tega, Če aedl deset minut v naalanjaču; a naj poskusi z desetimi urami! Prav tako Je z debelostjo po oranžah: gre za to, koliko jih poješ, in ženska, ki bi jih uživala druga zu drugo, da bi postsls bolj vltks. bo poatals v resnici polsgoms «»krogla kakor žogs. Kajti celo a citronami ne moreš postati tenek, če ai Jih privoščiš velike množine. In to ne aamo radi alovitih kalorij! Gotovo, tolščavost je nered v knjigovodstvu telras, nered v bilanci, pri čemer seveda narobe nego običajno pri bilančnih neredih preveč vzameš In premalo daš. Toda jed ni samo računaka zadeva, ker to, da-li se da bolj ali manj izkoristiti. Za-kaj je tradicija isobličlla neko določeno zapovrstnost pri obedih? Ker jamči takšen vrstni red najbolje za to, da ae hrana dobro izkoriatl. Opustimo to pametno tradicijo, tedaj bomo živeli celo pri bogatem donašanju od rok v usta. bomo izkoristili od ne bomo shranili preobilice, ne bomo postali debeli. Kdo pravi to? To pravijo modrijani vitke linije v Hollywoo-du. In ti morajo vedeti. Saj so dolžni, da obdrže filmskim zve zdam pogodbeno lepo linijo, ki se ne sme prekoračiti niti za cen timeter ali za gram. Po drugi strani nimajo filmske svezde seveda nobene volje, da bi svoje velikanske plače uporabljale samo sa prenašanje pomanjkanja. Zato ao profesorji prehrane v Hollywoodu dovolj šlrokoprsni in ne prspovedujejo ničesar, celo ne aladkorja in smetane. Po njihovem receptu smeš brez strshu, da se bo končalo s tolščo uživati meso in krompir, samo ne istočasno, temveč lepo ločeno, naj-prvo meso in nekoliko ur pozne-neje krompir. Spinača in ocvrta jsjca so dovoljena, toda ne špi-nača s ocvrtimi jajci. Lahko al torej privoščiš najraakošnejšl o-bed, toda v sategnjenem tempu: med dvojico Jedi mora preteči več ur. In lato tako je a pijačo, ki naj ugasi žejo: šele dolgo potem, ko ai u tešil glad In ao trde jedi ostavile želodec smeš piti. Izumitelji te hooljrwoodske^it-ke diete se sklicujejo na gozdne živali. Tudi vsejede šivali ne u-živsje mesa In zelenja ietočaano temveč čiato po predplaih, kakor bi bile filmske sveafle. naj-prvo ono, potem to; šival tudi ne pije med jedjo, temveč šele po «avlitega baš najpotrebnejše, a „ui in ilwm mm n* bomo dj* nlf*«»r "„. ,w. J&X .Suífi to "" pari- trovk ne čujemo nikoli pritoževati ae nad tolščavostjo, S to živalsko prakso soglaša tudi medicinska teorija. V stro-kovnem časopisu "Presse Medi-cale" sta dva francoska zdravnika lansko poletje poročala cu-godnih zdravilnih uspehih z ne-I»omešano hrano. Ti ugodni u-spehi pri debelosti nam postanejo morda lažje razumljivi, če se spomnimo, da govori eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov prehranjevalne vede, prof. von Noorden, Že dolgo o dieti, ki jo imenuje "spremenljivo dieto" (Zicksackkost). S tem meni, da je treba pri hrani po pameti skakati is enega ekstrems v drugega- Ce smo n. pr. petkrst v tednu jedli meso, storimo dobro, če ae ostale dni hranimo vege-tarično; in kdor j« iz kakršnega koli razloga priataš surove hrp-ne. naj si od časa do časa privošči sočen beefstesk. Ts «pr*. membs mu ne bo aamo prijala. temveč ga bo ohranila tudi zdravega. A holljrwoodaka dieta aa-hteva prav takšno spremenljivost v hrani, samo da jo omejuje na dobo «nega dne nameatu na dobo celega tedna. In rea govori maraikaj sa to da je pot od tolšče do vitkoeti pot v preaekani črti. Same kalorij« gotovo n« odločujejo. Večina med nami si privošči dsnes nekako štirikrat toliko kalorij nego med voino ali v prvih letih po njej. a le malo naa j« zategadelj štirikrat bolj debelih. Same oranže in citrone ne pomagajo, a tudi ne "prejjovedan sadovi". Mnogo vpliva navada. Pesnik jo imenuje našo dojiljo in zdravnik mora pripomniti, da ima ta dojilja čestokrat predobro misel za nas. Hrani nas pošteno, prepošteno. Težiti moramo za tem, ds uidemo iz mreže, s katero nas obdaja. Cim bo smo vitki, tem lažje se bomo splazili skozi luknje te mreže in čim bolj se nam bo posrečilo, tem bolj bomo vitki. K. Ekktritasarkoza Velik uspeh dunajskega učenjaka Dunajska Akademija znanosti je podelila letošnjo Liebeno-vo nagrado za fiziologijo prof. dr. Scheminzkemu za njegova raziskovanja o električni nar kozi. Prešlo je že dobrega pol stoletja, ko je znameniti fizik prof E. Mach skoraj slučajno odkr to vrsto narkoze. Spustil je elek trični tok skozi akvarij z ribicami. Hotel je dognati, kako jim tok kaj ugaja. Ni jim ugajal kajti v istem hipu so se zvrnile na stran in so ostale kakor mr tve. A niso bile mrtve. Cim je izključil tok, «o v trenutku oživele in plavale dalje. Fizik je tako odkril pojav električne narkoze in fiziologi so ta pojav pograbili, da ga preiščejo. Ali je šlo res za narkozo? Ce bi bilo res, bi na mah odpadle vse druge vrste uspavanja pred operacijami s kemičnimi sredstvi, k dražijo pljuča in slabijo srce. Toda dognati to reč ni bilo ta ko lahko, čeprav je neki pariški učenjak nekoč s heroično gesto samega sebe ponudil za odločil ni eksperiment. Ko se je prebu dil iz električnega spanja, je zna povedati, da se sicer v njem ni ti z največjim naporom volje ni mogel ganiti, da pa njegova zavest ni popolnoma otemnela, temveč da je slišal vse, kar se je godilo okoli njega, čeprav ka kor iz daljne daljave. Dali je tedaj električna narkoza podobna n. pr. narkozi s kloroformom, ko izgubi človek z zavestjo tudi občutljivost za «bolečine, ali pa je samo bolj ali manj zmerna omejitev zavesti, tega niso dognali Tedaj je prišel prof. Schemin zky, ki je v vrsti duhovitih eksperimentov dokazal, da gre za resnično narkozo. Eden izmec teh dokazov je naslednji: V operacijskih dvoranali uporabljajo večinoma mešanico tra in kloroforma. Obe snovi sta pomešani v takšni količini, da bi vsaka sama zase ne narkotizirala pacienta, obe skupaj pa adirata svoj vpliv v končni učinek narkoze. Dopolnjujeta druga dru go. Iz tega se da sklepati, da je vsaka druga snov ali stvar nar-kotikum, Če je sposobna dopolniti na sebi nezadosten vpliv pravega uspavila do narkoze. In električni tok je sposoben ojačll i učinek etra, kloroforma ali kakšne druge prave narkotične snovi. ■ Nasprotni dokaz: so zdravila, ki so sposobna zmanjšati ali odpraviti učinke narkotikov, ustaviti narkozo, a samo pravo nar-cozo, ne morda kakšnega omrtvičenja mišic, pri katerem leži človek na videz brez zavesti in negiben, a čuti vse, kar se dogaja okrog njega. Te snovi pa ovirajo tudi nastop električne narkoze, kar pomeni, da je ta prava narkoza. Da ne bo kakšnih nesporazumov, moramo seveda povedati, da se da U električna narkoza doseči samo s istomernim tokom, zmenični tok povzroči na zunaj sicer iste učinke, v resnici pa gre pri tem samo ca omrtvičenje mišičevja, pri čemer ostane a imela prava električna nar- U f* ye,lko vU*° v kirurški praks», o tem ni akoraj nobenega dvoma AMERIŠKI G KOLEDAR Oaemnajat povesti, šestnajst peeml, dvaindvajset drugih spi-sov ter nad šestdeset stik in ilustracij je v Ameriškem družinskem koledarju za leto 1934, ki je Izid v založbi Proletarca. To je dvajseti letnik. Leposlovni del vsebuje sledeče povesti in črtice: Alenka bi rada otroka. — M Pachnerova—Iv. Vuk. Bila je enkrat velika puščava — F. Rosenfeld—I. Vuk. Črtice iz spominov. — Louis Ben iger. Krst revolucionarja. — Drama iz življenja francoskih revolucionarjev. — Joško Oven. Nepridiprav Bepo. — Povest prlproste pameti — Maksim GorkL Nova Igra. — Enodejanka, kl portretira "new deal". — Ivan Molek. Nečnl čuvaj. — Povest paznika, ki je rajše žrtvoval sebe ko pa da bi Izdal svojega sodruga. — Tone Seliftkar. Obtožujoče sence. — Zgodba o rojaku, ki so ga valovi okoKčin vrgli na pot zločinstev in v konec na električnem stolu. — Ivan Jontez. Obesite ga. — Povest o vojaku ki so ga ustrelili tadi ukradene kokofti, dasi je ni on t zel. — Tur-genjev—Cv. Kristan. Pozabljene kruhoborke. — Kako čutijo ženske, ki iščejo v posredovalnicah za delo službe služkinj, pove ta povest. Spisala Mira. Pripovest zdravnika, ki je prisostvoval obeievalni tragediji.— Spisal D. Samatov. Številke. — Komu vse so izpostavljene prodajalke v trgovl-nad pod nadzorstvom pohotnih, brezsrčnih delovodij, pove ta zgodba. — Spisala Katka Zupančič. Stanovanje št. 7__Dogodba, ki jo je spisal sovjetski pisatelj B. Levki. Srečanje. — Ljubavna povest Iz življenja umetnikov. — F. S. Tauchar. Tipistka. — Povest ameriške Slovenke, ki je v krizi Izgubila delo, se pri nekem srečanju za-ljubfla in tragično končala na cestnem tlaku. — Jakob Zupančič. Ukradeno sonce. — Fir w ženski upor. — pov#ltll , borbt j^ii BREZPOSELNOST IN J ETIKA Zdravstveni odsek Društva narodov je primerjal podatke o razmerju med brezposelnostjo in tuberkulozo ter je prišel do za-cljučka, da kljub gospodarski krizi jetika nazaduje. Strokovnjaki menijo, da ima veliko vlogo tukaj alkohol, kate-rega se zaradi gospodarske krize potroši manj nego v normalnih Časih, ko je bilo denarno blagostanje večje. 40 KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV POD KLJUČEM Hitlerjev režim je doslej zaprl 40 katoliških duhovnikov, ki de-ajo v raznih koncentracijskih taboriščih. V veliki nemilosti je pri hitlerjevcih tudi kardinal derson Ne*o. Zemlja je sprejela svoi**. «a ^ Zgodba o rijaC^ 1 Vvet ** t»1*" kraki se potopil v valovih bed, a ton Slabe. 1 OPISI IN ČLANKI Ta letnik koledarja im. tJ ^imive opise in članke, J temni omenjamo: Bodočnost jugoslovanskih a Pornih organizacij. _ ri Zaitz. ** Boulder Dam.-Albert Hn OMeki v Colorad u. - p obsežen opis slovenakih našel v Colorad u. - Frank ¿duj Stoletja napredka. — podatkov o svetovni razstav Chicagu. - F. S. Tauchar. Svet na razpotjih. — Fr h Tridesetletnica SNPJ Zaitz. Vera in socializem. — E "Vse za narod". — Portret i bubnih strani šovinizma. -ton Gard en. Dalje je v tem koledarju tističnl opis vseh jugoslovasa Podpornih organizacij, njihovi slovnik, podatki o slove «aaopisju, podatki o k on v« vseh jugoslovanskih organizacijah, ki so se'Trfí tem letu in več drugih info tivnih spisov. Koledar ima 224 strani ia največja jugoslovanska publj cija te vrste, kar jih izhaja meriki. Je vezan v platno, prvovrstno tehniko in je dragocen prispevek k amer slovenski literaturi. Stane 75c. Za večja nai popust. Naročite ga svojcem v st kraju. Za v stari kraj velja, Pošljite nam točno ime in slov, drugo izvršimo mi. Par sto izvodov koledarja izdali za poskušnjo na fin« namelnem papirju s salonski zbo. Cena $1.25. Vsebina NaroČila za koledar naslot PROLETAREC, 3639 W: 26. ST., CHICAGO,! Faulhaber. Proti njemu je lo izdano povelje za aretacij so ga v zadnjem trenutku klicali, ker ima Faulhaber zveze z Rimom. V Pfalci h< ki kaznovani katoliški duhe okrog bos in z zasramovalnii takom na hrbtu, da se mu Ijt smejejo, kadar ga srečujej< IŠČEM John Mohorja (prejinjt i m« kovec). Pred 4 leti je odiel iti troita v Chicago, in od Ukraf ■liiati o njem. Ako kateri roj va sa njega prosim, da mi «pora jas po vernem stroike. Ako bo U vrstice čital naj mi takoj Imam mu nekaj zelo vainefi čiti. V slučaju, da J» br« dobi delo pri naiem rojaku v pij (beer garden). Leo Junko, 660 Belmont, I* Mich. Taj. druitva it. 121. (i TISKARNA S.N.P «PREJEMA VSA All ate že naročili Prosve-to aH Mladinski Hat srojeinu prijatelja ali sorodniku t domovino? To jo edini dar trajno vrednosti. Id ra sa denar lahko pošljete v ▼ tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila sa veeelice (n shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvat slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku io dr VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ClANI a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI printer M74t Se.