Moj lišček. 'a^^^P^Mp j, to vam je prepeval moj lišček v lični kletki; prav kakor ^'C/^micISte- P°^e Pesm'ca: ^^^^' "Moj lišček PrePeva wfBmM Od belega dneva, f"?j^iP Od belega dneva ;3^Jfe> sem sc vzbudil — in slušal svojega milega ptička. Pa sem si dejal in očital: MLej, ti še ležiš, in tvoj lišček že prepeva, — ali te ni sram ..." In sram me je postalo — in hajdi, bil sem na nogah. ln hitel sem, da sem preje dal piče svojemu liščku. Aj, lišček pa mi je bil tako vesel in hvaležen, ko je dobil dober zajtrk. Ni vedel, kako bi se mi dostojno zahvalil — in drobil in žvrgolel je ljubke pesmice in se mi je zahvaljeval ž njimi. In sedel sem k svoji mizici ter jel kaj brati ali se pa učiti, ker rana ura — zlata ura, kot pravi prislovica. Lišček pa mi je prepevai dalje in drobil svoje nežne pesmice . . . Pa priletela je kajkrat na jablano pred oknom, kjer je visela kletka mojega liščka, pisana seničica ter se sukala po zelenih vejicah in pela svoj: činčarara, cefi, cefii, ci, cii . . . Aj, to je tedaj gostolel moj lišček. In zdelo se mi je, da bi bil rad poletel vunkaj v prosto naravo, da bi sloboden ** -«- 1 hitcl od drevesa do drevesa . . . Pa bal sem se za svojega liščka — in nisem ga mogel izpustiti, nikakor ga niscm mogel ... Tako je bilo o počitnicah, ko sem bival doma pri starših. Ej, tedaj setn imel tako Iepe urice s svojim liščkom! Veste, tako kdaj popoldne sem ga tudi izpustil iz ozke kletke po sobi. In lišček se je brzo malce izpre-Ietel; posedal po oknu ter pogledaval radovedno vunkaj v božjo naravo. Pa se mu je zasmehljalo gori na jasnem nebesu nebeško solnce, in lišček je malko razprostrl svoje pisane perutnice, da so se mehki solnčni žarki ko-pali v njegovem mehkem perju . . . Pa to le za kratek čas — skoraj je zopet odletel od okna kam drugam ali pa zapel na oknu ljubko pesmico. Kajkrat je priletel k meni na mizico in me tako od strani pogledaval, kakor bi hotel tudi sam čitati iz mojih knjig. Pa sem ga ogovarjal, prav lepo sem ga ogovarjal in klical. Pa lišček me je menda umel in prihajal mi je bliže in bliže . . . a ujeti se ni pustil. Pa sem dobil citre in sem sedeval ob njih. Aj, to vam je tedaj pel moj lišček, ko sem jaz ubiral strune. In izpustil sem ga vselej ob takih pri-likah iz kletke. Pa mi je priletel lišček na mizo in hodil po nji ter žvrgolel — jaz pa citral. in privadil se je tako citer, da sem ga moral vsikdar iz kletke izpustiti, kadar sem igral; zelo so mu morali ugajati mehki glasovi citer. Nemiren je bil v kletki, kadar ga nisem izpustil, in hitel je semtertja, ¦ da sem ga moral izpustiti. No, pa sem ga tudi rad izpustil ... ¦ In privadil se je moj lišček citer in privadil se je tudi mene. Več me ¦ ni gledal nezaupljivo. Takoj, ko je začul citre, je bil pri meni, da je bila le ¦ kletka odprta. In sedel mi je na ramo ali pa na glavo in mi prepeval, ko- 9 likor je mogel: skušal se je s citrami ... M H_ Enkrat bi mi bil pa liščka skoraj pograbil naš maček. V jutru je bilo 9 in jaz sem bil še v postelji, lišček pa tni je prepeval na vzglavju — ravno 9 nekaj bolan sem bil tedaj. Pa pridejo moja mamica v sobo in za njimi I maček. In kakor bi bil trenil — je bil maček na moji postelji. Pa lišček je 9 bil hitrejši in odletel je na kletko. Zaupil sem jaz, zaupili so mama — maček 9 pa jih je dobil par za plačilo ter se prihuljeno izmotal iz hiše . . . ^^fl Tako je bilo o počitnicah, ko sem bival doma pri starših. ^^H Med šolskim lelom se mi je pa kar tožiio po liščku, da ga ni bilo 9 pri meni v Ljubljani. Pa si nisem mogel pomagati — učiti sem se moral, 9 lišček pa je doma prepeval staršem mojim. Pa moj atej so ga tudi tako 9 radi imeli in se ga veselili. Vsa najboljša jedila so mu nosili s polja. In 9 vedel sem, da se liščku doma ne godi slabo, dasi mu tudi jaz ne dajem I hrane kakor v počitnicah. 9 Komaj, komaj sem čakal, da sem zopet prišel domov na počitnice in _^J se zabaval s svojim liščkom . . . ^^H * * ^^^H Tako je bilo, ko sem jaz pohajal šole. ^^H In tako je bilo dokaj Iet. ^^^| / 7 —----------- — 59 — O tiha, pobožna lastovka, zvesta družica dobrih ljudi, ti sestra, skrotnna redovnica v črnem krilu z belim oglavjem, prebivajoča v zavetju hiše božje ali nad vrati tihih selskih koč, ti pojav iz raja razkošja, prinašajoča razkošjc v detinski raj, ostani pri nas, ne zapusti naše strehe, zakaj, kjer ti gnezdiš, tam vlada sveti mir in pobožnost, ki si nam ju kot delež prinesla iz raja. Gorje človeku, ki tvoje gnezdo razdira in tebe preganja!