—i
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 13, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 94
DomaČe vesti
^ zadnje slovo
Vsi pevci zbora "Slovan" so Pfošeni, da pridejo nocoj točno 7. uri v Slov. društveni dom Recher Ave., odkoder se skupno podajo v Svetkov po-Srebni zavod, da se izkaže zad-čast umrlemu John Stergar.
Člani kluba "Ljubljana" so Prošeni, da se nocoj ob 8:30 uri ®iidejo v Svetkovem pogreb-zavodu, 478 E. 152 St., da ^kažejo zadnjo čast umrlemu "^lanu John Stergar.
Pi** ^
"cetek sezone na farmi
V nedeljo 16. maja se prične s strelskimi vajami za
Sezona
St. Clair Rifle & Hunting ^Uba in sicer na njih farmi v ^inesville, O. Pričetek bo ob I"' zjutraj in vabi se lovce na ®oilno udeležbo.
^ Svobodni tisk
V našemu uradu smo prejeli ^ Svobodni tisk sledeče pri-^vke: Mr. Joe Pavlin, 3316 • Clair Ave., $2; Mr. John 3316 St. Clair Ave., $1;
John Renko je pa izročil od Mr. in Mrs. Joe in Ivan-
Mr,
Maceroi, ki sta prispevala v PoRiin pokojnega August Ko-in $3. od neimenovane '^i&kinje.
. John Pollock je pa spre-$10 od Mr. in Mrs. Louis in Pečenko iz Richmond Rd. ®Pomin pokojnega August Ko-■^arja.
. Vsem prispevateljem najlep-hvala!
'®8tala operacijo
Louise Cebron iz 719 E. '' St. je srečno prestala ope-cijq V Glenville bolnišnici in . 'ski so sedaj dovoljeni. Naha-Se v sobi št. 101, kjer jo pri-^ ®ljice lahko obiščejo od 2. do ■ pop. in od 7. do 8. zvečer.
^ bolni
Mn
185
%
nisnice
s. Agues Močan iz 1010 E. St. se je vrnila iz bolnišni-
svoj dom, kjer jo prija-sedaj lahko obiščejo. Za-4 ^^]Uje se vsem za kartice, "^tila
m obiske v bolnišnici.
Si
s,
'JJSleton joka
otorični slepar Jack Single-ki je ogoljufal več sto ^^^landčanov, ki so mu pacali Ij^j.^^oniobile, katerih niso ni-videli, je včeraj jokal, ko je pozvan na pričanje pred referenta na bankrot-Sk* Sodišču. Oblasti namreč J ®ajo dognati, kam je Single-Ijjj opravil denar, ki ga je izva-
lahkovernih ljudi, v^g'^^^tnik Stephen Young je *^3 zaman apeliral na sodni-5p^^^®rricka, da bi Sinigletona na prosto pod varščino
Egiptski senat je odobril načrt za invazijo Palestine
Kralj Farouk I. pravi, da ne bo trpel zionistične države na meji Egipta
KAIRO, Egipt, 12". maja — Egiptski senat je danes odobril predlog, da naj armada Egipta skupaj z ostalimi arabskimi armadami vkoraka v Palestino v primernem času z namenom, "da obnovi stabilnost in konča s sedanjim krvolitjem."
Predlog je bil predložen na*
tajni seji s strani premierja Nokrashy Paše. Osnutek predloga pa je bil ustvarjen na sestanku posebnega senatnega odbora, pri katerem so sodelovale vse stranke.
Senat je tudi odobril okrog $16,000,000 za dodatne stroške armade na meji med Palestino in Egiptom. Pred tem pa je bilo naznanjeno, da dva pehotna bataljona egiptske armade že korakata proti meji.
Računa se, da bo skupno število vojakov, ki bodo stali v pripravljenosti, znašalo okrog 15,-000 mož. Na mejo je bila poslana tudi zračna sila Egipta,
Poročila iz Damaska pravijo, da mnogi diplomatični krogi verujejo, da bodo arabske armade izvršile invazijo Palestine v petek o polnoči.
*
CAIRO, 11. maja—Egiptovski kralj Farouk I., ki je star 28 let, je danes izjavil, da ne bo "trpel nobene zionistične drža-, ve na Srednjem vzhodu, ki bi se nahajala v bližini meje Egipta."
češki begunci dajejo Američanom zaupne informacije
Katoliški veterani povzročili nerede
h).	da bo obsojeni sle-
w "floral danes oditi v državne ^Pore
OBERUSEL, Nemčija, 11. maja—Po neuspelem puču, ki so ga v Češkoslovaški pripravljali desničarski elementi, je dobilo v Nemčiji direktno ameriško pomoč okrog 1,000 češkoslovaških beguncev. Med njimi se nahajata tudi bivši notranji minister Josef Cerny in bivši ambasador za Zedinjene države dr. Ferdinand Veverka.
Rednih določb za prehrano teh beguncev ni. Begunci, ki so zbežali v ameriško okupacijsko zono, živijo v taboriščih, ki jih vzdržujejo Nemci, imajo nemške odmerke hrane ali pa si za-Dosujejo denar in živijo v ar-madnih hotelih. Toda pri primerih, ko gre za "višjo osebo" ameriška armada skrbi za takšne begunce, češ da je to v soglasju z armadno navado, ki potom takšnih oseb dobi zaupne
v Columbusu.
\
V
snoči med 76 graduanti
^^vditoriju šolskega odbora
^^oljna starka
bila
šole za odrasle neka 70 ženska, ki je prejela dovršitev osmega j® bUa Mrs. Rose ki je pred devetimi leti ^ v Ameriko iz Budinjpe-2o i mož, ki je umrl pred je bil učitelj.
graduanti je bila tudi ne-petih otrok, ki so vsi Y študije v kolegiju.
šola obstoja v Cleve-^ 99 let. Letos je razne tečaje obiskalo 10,000 lin oseb, ki v mladih letih
NEW YORK, 12. maja—Policija je danes razgnala množico 14,000 pristašev Henry A. Wal-lacea, ki se je napotila iz Madison Square Gardena pred gledališče, kjer se je prikazovalo pro-ti-sovjetski film "The Iron Curtain." Wallaceovi pristaši so nameravali protestirati proti temu filmu, ki je zaradi svoje vsebine izzval ogorčene proteste mnogih ameriških organizacij, skupin in posameznikov.
Pred gledališčem "Roxy Theater" so bili postavljeni piketi, katere pa so napadli katoliški veterani. Ko je kakih 14,000 Wallaceovih pristašev prišlo pred gledališče, je okrog 1,600 katoliških veteranov že napadlo pikete. Razvila se je splošna borba s pestmi, V katero pa je posegla policija, množico razgnala in pet oseb aretirala zaradi povzročanja nemirov.
Na shodu v Madison Square Gardenu sta govorila Henry A. Wallace in Glen Taylor pred množico 20,000 Newyorčanov, ki so v sklad nove progresivne stranke prispevali $55,000. Od teh se je pozneje odvojila večja skupina, ki je odšla pred omenjeno gledališče.
*
Tudi v Clevelandu piketirajo proti-ruski film
Snoči so člani clevelandskega odbora proti vojni propagandi delili pred gledališčem "Hippodrome" letake s poročilom "Ne kupujte vstopnice za vojno." Svarila so bila v zvezi s proti-ruskim propagandnim filmom "The Iron Curtain," ki ga je omenjeno gledališče začelo kazati včeraj.
Stavka pri Chrysler-ju bo preizkušnja za michiganski zakon
Tovarne, ki izdelujejo kose za družbo, bodo prisiljene ustaviti obrat, ako se spor ne izravna
Delniška seja Cleveland Electric Illuminating Co.
Na letni delniški seji Cleveland Electric Illuminating Co., ki se je vršila včeraj, so bila po-
dana poročila glede električne informacije. Med te višje ose-1	sik. Predsednik kom-
be" spadajo Cerny in Veverka
Med begunci, ki so po svojem begu izdajali zaupne informacije ameriški obveščevalni službi, se nahajajo tudi bivši člani češkoslovaškega parlamenta, ki so bili vpleteni v zaroto.
Vstopnice za banket
Tajnica krožka št. 3 Progre sivnih Slovenk, Mrs. Mary Ster na 19302 Arrowhead Ave., sporoča, da ima še vedno na rokah vstopnice za banket v nedeljo večer. Kdor se želi udeležiti, naj si če le mogoče v naprej preskrbi vstopnico ali pa pokliče KE 5773. Pričetek banketa bo ob 6. uri zvečer v SDD na Waterloo Rd. in kot častni govornik bo navzoč Etbin Kri-
''ftele prilike do izobrazbe, stan.
panije Elmer L. Lindseth je iz javil, da je količina električne pogonske sile bila v prvem četrtletju daleč višja, kot pa v katerem koli prejšnjem prvem četrtletju.
Mr. Lindseth je dejal, da je kompanija dobro napredovala s svojim novim programom in da so čiste doklade za imovino in centralo že v prvem četrtletju presegle $3,500,000
Na delniški seji je bil izvoljen ves stari odbor, na seji direktorjev, ki je takoj sledila, pa iz vršni uradniki, ki so: predsed nik Elmer L. Lindseth, izvršni podpredsednik Dean C. Ober podpredsednik in tajnik Sydney L. Hali, blagajnik Paul V. Dop lar, kontroler Ralph H. Smith.
Državni tajnik je proti vsaki sovjetsko-ameriški konferenci
DETROIT, 12. maja—Danes je gov. Kim Sigler odredil vložitev tožbe proti stavkarjem pri Chrysler avtomobolski korpora-ciji, z namenom, da se preiskusi nova državna delavska postava (Bonnie-Tripp Labor Law).
V	smislu te postave bi se moralo izvesti glasovanje o stavki pod nadzorstvom državnih organov, predno bi ista postala učinkovita.
Uradniki CIO unije avtnih delavcev pa trdijo, da novi zakon ne velja za korporacije, ki imajo tovarne tudi izven države Michigan.
Gov. Sigler je izjavil, da je pozval državno komisijo za izravnavo delavskih sporov, da vloži pritožbo- v uradu okrajnega prosekutorja v Detroitu, čemur ima slediti tožba za sodno injunkcijo proti stavki.
"Postava je veljavna ali pa m," je rekel Sigler. "če je ustavna, je sedaj najboljši čas, da.to dosežemo."
Federalna vlada ne bo )osegla v stavko
Iz Washinigtona se poroča, da federalna vlada očividno ne namerava poseči v položaj, kakor je storila v slučaju stavke pre-mogarjev in železničarjev. Smatra se namreč, da je oblast federalne vlade omejena na delavske spore, ki ogrožajo "narodno zdravje in varnost."
Uradniki korporacije Briggs Manufacturing v Detroitu, ki izdelujejo ogrodja z Chrysler-# jeve avtomobile, so danes rekli, da bo v ponedeljek radi stavke joslanih domov 13,000 delavcev.
Ta korporacija ima v tem mestu šest tovarn.
Delavci so mirno odhajali iz Chryslerjevih tovarn v Detroitu. Nekateri so peli. Mnogi so se pridružili piketnim vrstam in vzeli v roke napise, ki so se glasili:
"Mi piketiramo, ker ne moremo kupiti stvari, katere potrebujemo." Ali pa: "Moja žena ne more plačati za fižol in slanino simpatijo."
Val delavcev, ki so odhajali iz tovarne, kjer se izdelujejo Dodge avtomobili, je ustvaril zastoj prometa, ki je trajal 20 minut. Straže so glavna vrata odprle široko na stežaj, da so možje in žene mogli čim hitreje oditi iz tovarne.
V	teku ene ure se je ustavilo delo v vseh 12 Chryslerjevih tovarnah v Michiganu. Korporaci ja ima tudi tri tovarne v Indiani in eno v Californiji.
Wallace imel govor na piketni liniji v Detroitu
Domneva se, da ako se stavka ne konča, bo začasno ob delo kakih 150,000 članov CIO unije avtnih delavcev, zlasti v tovar nah, ki izdelujejo naročila za kose, ki so rabljeni pri Chrys lerjevih avtomobilih.
Danes je dospel v Detroit Henry A. Wallace, ki je ime govor na piketni liniji, toda neki unijski uradnik je rekel, da ni bil deležen dosti pozornosti.
Unija sama ni hotela glede Wallaceovega nastopa podati nobenega komentarja, razen da "Wallace ni bil povabljen."
KOMISIJA Z. N. JE BILA V BOLGARIJI
SOLUN, 12. maja—Danes je bilo razkrito, da so bolgarske oblasti dovolile vstop v Bolgarijo posebni komisiji organizacije Združenih narodov, ki v Grčiji že blizu eno leto "proučuje obmejne incidente." Bolgarija je sicer odklonila sodelovanje s to grupo, toda 29. aprila ji je dovolila, da v zvezi z nekim incidentom pride v Svilengrad, ki se nahaja na sami grško-bolgar-ski meji.
Odlična predavanja Mr. in Mrs. Hesson
Ameriški ambasador Smith je hotel storiti vtis na sovjetske voditelje, ko je podal izjavo o zunanji politiki
Včeraj sta v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. predavala Mr. in Mrs. Donald Hesson o svojih vtisih iz Jugoslavije, posebno pa iz Slovenije. Predavanje, od-nosno cela prireditev, se je vršila pod pokroviteljstvom angleško poslujočih mladinskih društev raznih slovenskih podpornih organizacij.
Mrs. Hesson (Marie Seton) je z velikim navdušenjem govorila o procvitu kulture v novi Jugoslaviji, o gledališčih, dramskih skupinah, umetnosti, baletu, o borbi proti nepismenosti itd. Oddala je vse priznanje naporom, ki jih v tem pravcu vlagajo voditelji posameznih republik.
"Danes se niti ena federativnih republik Jugoslavije ni izneverila obljubi, ki jo vsebuje v vojni ustvarjeni rek:" Umetnost in prosveta — naša bo osveta", je rekla med ostalim Mrs. Hesson, ki je podala tudi statistične podatke o ogromnem kulturnem razmahu v Sloveniji in ostalih republikah. Poudarila je, da se je odkar je vojna končala naučilo pisati in brati 800,000 Jugoslovanov.
O obnovi pa je govoril Mr. Hesson, ki je posebno pohvalil veliko navdušenje mladine pri prostovoljnem delu. Rekel je da je neverjetno s kakšnim zanosom je ta mladina zgradila svojo železniško progo Šamac Sarajevo. Obnovo Jugoslavije pa je primerjal s položajem Amerike v njeni dobi pionirjev.
"Povsod vidite ljudstvo, ki je prezaposleno pri obnovi in gradnji, s ciljem, da si ustvari bolj ši življenski standard."
Mr. Hesson je tudi kritiziral ameriško ambasado v Beogradu, ki poskuša z bajkami o nevarnostih, katerim se baje izpostavljajo, odvrniti zunanje po-setnike od potovanja po Jugoslaviji in namenoma ovira proučevanje pravega položaja v Jugoslaviji. Rekel je, da se njegova soproga in on nista ozirala na te bajke, ampak sta svobodno potovala širom cele Jugoslavije.
Po predavanju sta oba govornika odgovarjala na zastavljena vprašanja
Prisotni so z večkratnim toplim aplavzom odobravali zelo zanimive izjave obeh govornikov. Udeležba je bila precejšnja, le žal, da se mladina ni v večjem številu odzvala vabilu, kajti
WASHINGTON, 12. maja—Državni tajnik Marshall je danes na časnikarski konferenci gladko zavrgel vsako idejo o sovjetsko-ameriški konferenci, potom katere bi naj prišlo do splošne, sprave med dvema velikima silama.
Namesto direktne konference"
je Marshall priporočil izboljšavo odnošajev potom organizacije Združenih narodov in ostalih diplomatičnih ustanov. Dal je celo vedeti, da veruje v možnost, da so sovjetski voditelji pripravljeni omiliti zunanjo politiko svoje dežele.
Marshall je prečital del izjave sovjetskega zunanjega ministra Molotova, v katerem je rečeno, da je sovjetska politika napram Zedinjenim državam vedno bila in bo tudi v bodočnosti "politika miroljubnosti in sodelovanja."
O tem delu je Marshall rekel,
da je zelo važna izjava in da bo celi svet čakal, da jo vidi v bo dočnosti izpolnjeno.
Dalje je državni tajnik povedal časnikarjem, da je utegnila izmenjava not med Molotovom in Smithom; kakor tudi nenadna objava teh not v Sovjetski zvezi, prispevati stvari svetovnega miru.	<
Pojasnilo o ciljih Smithove konference z Molotovom
Prisotnim časnikarjem je Marshall prečital že v naprej pripravljeno izjavo (isto kot je včeraj storil predsednik Truman), da je cilj Smithove konference z Molotovom bil, da se na sovjetsko vlado stori vtis z ozirom na ameriško politiko napram Rusiji in Evropi.
Marshall je na to rekel, da je takšna izjava bila potrebna, ker je bilo precej "zmede v tisku, izjavah ali pa govorih v zvezi z našimi akcijami ali pa stališču napram Sovjetski zvezi." Pristavil je, da bodo takšne izjave v teku predstoječe (volilne) kampanje postale še bolj številne in je potrebno, da se od njih loči "določeno politiko vlade, ki bo ostala njena."
nespreme-
Smith je govoril samo o stališču Amerike
in je na osnovi tega Smithovo povabilo tudi sprejel).
Marshall za ureditev vprašanj v okviru Z. N.
Državni tajnik je dalje izjavil, da bi se diskusije glede kakršnega koli predloga tikajoče-ga se najbolj važnih vprašanj, ki jih sovjetska vlada ima v mislih, moralo voditi v okviru ustanove, ki je opolnomočena za ta vprašanja.
"Mislim na zadeve, ki se nahajajo pred Varnostnim svetom in ostalimi organi Združenih narodov, kot je to položaj na Koreji, vprašanja, ki se nahajajo pred Zavezniškim kontrolnim svetom v Berlinu, pogajanja glede avstrijske mirovne pogodbe, pri katerih šo se pojavile skrajne težave in je na splošnem piižio uo zastoja.
Po splošnih izjavah je Marshall odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Na vprašanje, dali namerava poslati sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu noto glede svojega stališča, je državni tajnik odgovoril, da tega nima v mislih. V odgovoru na vprašanje, dali' bi Zedinjene države pristale na pogajanja z Rusijo, ako bi Rusi pokazali dobro voljo za takšna pogaja-hja, pa je Marshall dejal, da je to popolnoma umevno, domnevajoč, da bi bili za diskusijo predloženi določeni predlogi ne
pa splošne zadeve.
*
Bevin ne želi nobene konference z Rusijo
LONDON, 12. maja. — Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes v parlamentu izjavil, da sicer želi poravnavo s Sovjetsko zvezo, da pa bi vsaka konferenca predno se ni "očistilo polje" končala s polomom.
Državni tajnik je poudaril, da je Smith podal svojo izjavo izključno s stališča ameriške vlade.	,
"Gteneral Smith ni vprašal za nobeno splošno diskusijo ali pa pogajanja," je rekel Marshall. "S takšnimi poskusi smo imeli dolgo in trpko skušnjo. Naša vlada nima namenov, da bi se vpuščala v dvo-stranska pogajanja (med Ameriko in Rusijo) s sovjetsko vlado, kar se tiče zadev, ki prizadevajo interese ostalih vlad."
(Marshall je to izjavo podal v očitni zvezi s pritožbami nekaterih angleških in francoskih uradnikov^ ki so imeli ugovore proti izmenjavi not, ker se nihče ni z njimi posvetoval. Državni tajnik pa ni pojasnil Smithovo izjavo Molotovu, da je Ame-rika vedno bila pripravljena na diskusije glede perečih vpra-
"Mislim, da bi s sklicanjem konference na osnovi splošnosti in brez določenega pripravljalnega dela končali prav tam, kjer smo končali s konferenco štirih velikih sil," je rekel Bevin, ki je tudi kritiziral Rusijo, ker je objavila rusko in ameriško izjavo.
predavanja sta v prvi vrsti bila šanj. To izjavo pa je Molotov namenjena naši mlajši genera-j tolmačil kot vabilo na diskusi-ciji.	je za ureditev sedanjih razlik
Posojilo za CTS
župan Thomas A. Burke se mudi v Washingtonu, kjer je v uradu vladne korporacije za finančno rekonstrukcijo (RFC) vprašal za posojilo v znesku 31 milijonov dolarjev v svrho moderniziranja clevelandskega javnega prevoznega sistema.
Napredni slovenski časopisi v 4.meriki zagovarjajo interese lašcga delavca. Brez podpore lapredne in zavedne javnosti bi njih obstoj ne bil mogoč. Pri-pevajte tudi sedaj za njih obrambo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. maja 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN TUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other ^Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a: Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PODPRITE ADAMIČEV "T & T"!
Kljub ogromnemu številu časopisov, revij in ostalih tiskovin, s katerimi obiluje naša dežele, je težko za povprečnega Američana, da bi dobil pravilni vpogled v vprašanja, ki ga globoko prizadevajo ne samo kot posameznika, ampak tudi kot člana velike zajednice naroda.
V	velikem konfliktu, pred katerim se danes nahaja ves svet na prelomu starega in novega reda, je popolnoma umevno, da prihajajo do izraza potvarjanje, laž, neobjek-tivnost in navadna propaganda, v ozadju katere se skrivajo mračni cilji klike reakcionarcev, vojnih pustolovcev in sovražnikov resnične demokracije. V konfuziji različnih tolmačenj življensko važnih vprašanj, ki se bliskovito porajajo eno za drugim, je težko spoznati globoko skrito jedro resnice, ako se v to ne vloži vso potrebno dobro voljo.
So Američani, ki bodo slepo verjeli vsemu, kar jim danes servirajo veliki meščanski časopisi, ki so organizirani n apodlagi kapitalističnih monopolov in ki so preplavili celo deželo. Toda z druge strani pa so Američani, ki znajo ločiti laž od resnice, propagando od objektivne kritike in ki takoj spoznavajo, da je pri tolmačenju tega ali pa onega vprašanja nekaj popolnoma narobe. Toda tudi ti Američani so še daleč od popolne resnice, čeprav so spoznali vlogo časopisov, ki vedno zagovarjajo interese tistih, ki jih lastu-jejo. Ni dovolj samo poznati laž, ampak je treba dognati tudi resnico.
V	mogočnem trobentanju časopisov kapitalističnih monopolov se slišijo tudi glasovi manjših časopisov, revij in publikacij, ki brez ogromnih finančnih sredstev, brez tržišča in brez ogropinega aparata poklicnih časnikarjev, uslužbencev, časnikarskih agencij — poskušajo dvigniti svoj glas v interesu delavstva in navadnega ljudstva. To je težka naloga v deželi, kjer velike ribe žre j o male in v kateri je konkurenca pri takšnem razmeru sil, skoraj brezupna.
Toda kljub očividnim težavam pa imamo dobre delavske, ljudske in napredne časopise, revije in publikacije, ki bi jih morali v našem lastnem interesu podpirati, širiti in čuvati kot našo najbolj dragoceno imovino. Brez njih bi bili izgubljeni v morju laži in sovraštva, v morju predsodkov in v dušeči atmosferi histerije, ki že tako dolgo, ravno po zaslugi velikih kapitalističnih časopisov, pritiska našo deželo.
Lahko bi omenili mnogo takšnih časopisov, časopisov, ki bi morali postati last slehernega našega slovenskega naseljenca in naše mlajše generacije. Na misel, pa nam je prišel tudi Adamičev "T & T," odnosno izdaja za april-junij tega izredno važnega časopisa, ki p osvoji vsebini zasluži, da se ga na tem mestu posebno omeni.
Adamiča poznamo vsi. Poznamo ga kot našega rojaka, katerega velika zasluga je, da je cela Amerika zvedela za številno mali toda kulturno veliki slovenski narod. Čeprav se Adamiča prišteva med izrazito ameriške pisatelje, ki Imajo svoje mesto v ameriški književnosti, pa vseeno v deželi, ki je kot krasen mozaik sestavljena iz delovnega ljudstva različnih narodnosti, ne smemo prezreti tudi dejstvo, da je Adamič v pravem pomenu besede naš pisatelj. Naš pa je predvsem zato, ker mu ni samo zibel tekla v "starem kraju," ampak daleč več, ker je s svojim dosledno naprednim stališčem v svcJjih številnih knjigah in člankih seznanil ameriško ljudstvo s tisto Slovenijo odnosno Jugoslavijo, ki so jo protiljudski režimi, vedno tajili in ki s6 jo poskušali zadušiti z lažnjivo propagando.
Ironično je, da dočim so v stari Jugoslaviji pod diktaturami Jeftiča, Stojadinoviča in Korošca jugoslovanski delavci riskirali zapor in vse posledice policijskega preganjanja, da so mogli čitati Adamičeve knjige in članke (ki so večinoma bili takrat ilegalni), pa tu v naši deželi, ki se nahaja v kritičnem razdobju svoje zgodovine, še vedno dovolj ne upoštevamo tega njegovega progresivnega prizadevanja, da bi nas seznanil z dejstvi, takšna kot so, in da bi nas z vso resnostjo svaril pred nevarnostjo, ki grozi naši deželi.
Tekoča izdaja časojisa "T & T" za april-junij prinaša zelo aktualne članke. O vsakemu bi se dalo posebej govoriti, toda dovolj bo menda, ako podamo samo obrise nekaterih najbolj značilnih. V prvi vrsti je potrebno omeniti šq vedno aktualen članek o Češkoslovaški, ki ga je iz Prage poslal posebni poročevalec,za "T & T." To je analiza do-
UREDNIKOVA POSTA
TIP ZDRAVJA
Za srečno, veselo življenje, je predvsem potrebno dobro zdravje. Proti temu ne more biti ugovora. Pa ne samo, da je dobro zdravje bistveno potrebno, da smo veseli, je obenem tudi potrebno, če hočemo gospodarsko, telesno in umsko uspeti. Biti dosledno zdrav, je skrivnost do uspeha; je sredstvo za dosego dobre izobrazbe, za si ustanoviti družinsko življenje, za dosego blagostanja in vršitev koristne vloge v družbi in narodu. Sveta dolžnost, ki jo dolgujemo sebi, svoji rodbini, svojim sosedom in svoji domovini je, da ohranimo dobro zdravje.
Važnost zdravja je bila priznana od nekdaj; o tem se je pisalo neznano število knjig, veliko teh z dobrim uplivom. Pregled vsebine značilne zdravniške knjižnice nam razodene, da se večina teh zdravstvenih knjig ne bavi o zdravju, ampak v postrežbi in zdravljenju bolezni. To se morda zdi presenetljivo— da se največ pisateljev, posebno j zdravniki, največ zanimajo za, bolezni, ne pa za zdravje.	j
I
Več važnosti se polaga zdrav- j Ijenju bolezni, kot učenju, kako [ biti prost in kako se obvarovati | napada. Predmet, ki se ga pri | tem pisanju pogreša, je ta: kjer j je zdravje ustaljeno, je bolezen nemogoča.
Večina nas smatra, dokler ne ležimo v postelji, da smo v stanju dobrega zdravja. Nasprotno je resnica, kajti več ljudi je, katerih zdravje je podkopano, kot nasprotno.
Le poglejmo ljudi, ki jih srečamo na cesti ali imamo z njimi poslovne • ali družabne stike in' mi zapazimo gotove znake, ki; nam pokažejo zares zdravo ose- ^ bo. On ali ona ima čisto polt, j svetle oči, pravilno obliko, težo, zadržanje, prožno hojo, globoko dihanje, odprte nosnice, čiste zobe. Ni potrebno poizvedovati, I kaj jedo in kaj so njih življenj-: ske navade, ali če imajo nepre-' bavo ali druge bolečine in muke.! Odgovor na vsa vprašanja se i lahko vidi na njih obrazih in ob-''' našanju.	i
Zdrav človek nikdar ne čuti obstoja svojega telesa kot ta-
kega, mu pravilno deluje in nima nobenih preglavic. On poseduje notranjo moč, ki mu omogoča, da je pripraven zadostiti dnevnim potrebam. On rad živi v svežem, čistem zraku in se počuti veselega, se poslužuje naravne, ne dražljive hrane. Njegovo spanje je mirno in ne motno, brez sanj in ko se zbudi, je radosten, bistroumen in pripravljen na sprejem vsakega dne kot pride. Delo mu je v radost do utruditve, ko zopet doživi zadovoljstvo v popolnem od počitku.
Zdi se, da bi se moralo več pozornosti polagati izobrazbi, kako ostati zdrav, kot pa zdraviti bolezen. Bilo bi manj bolezni, manj operacij in daljše življenje, ko bi človek mislil o zdravju kot o neki dragocenosti in jo čuval kot kako lastnino. To je ideal, ki ni vedno dosegljiv do najvišje stopinje, pa je le vreden napora.
Resnično zdrav poedinec je srečen, da vživa tako zdravje na telesu, razumu in duhu, to doseči pa si zamore vsak, kdor si skrbno prizadeva vzdržavati dobro zdravje, živeti v soglasju z naravnimi zakoni.
Nihče vas ne more prisiliti uživati hrano, ki jo vi potrebujete ali živeti življenje, ki bi vas ohranilo zdrave. Vsi vaši grehi, slabosti, bridkosti in bojazni so vaša lastna dejanja, če jih vi obdržite ali opustite. Z lastno voljo si lahko pridobite in dočakate mir in zdravje.
Največji učitelj ne more drugega storiti, kot iti po poti resnice in narave same, da vam jo razodene. Po tem morate vi po njej sami hoditi. Doseči zamore-te dobro zdravje, svobodo in mir potom lastnega prizadevanja; če se izognete tega, kar veže telo in duh in kar uničujoče upljiva na dobro zdravje.
(Povzeto iz "Phillips Health Guide," a monthly Journal Advocating "Better living through natural foods")
Joseph Jauch.
Zahvala pevskega zbora 'Triglav"
V imenu pevskega zbora "Triglav" se hočem zahvaliti vsem, ki so posetili naš prvi koncert
godkov v Češkoslovaški, ki sega v dobo Monakovega izdajstva do nedavnega neuspelega poskusa desničarskih elementov, da bi povzročili puč. Sledi v zvezi s tem zanimivo, subjektivno mnenje nekega Adamičevega prijatelja iz Prage o Masarykovi tragediji ("The Strange Case of Jan Masaryk"). Nadalje so tu komentarji časopisa "T & T" "Headlines and History; Hysteria and Hypocrisy." Posebna priloga tekoče izdaje Adamičevega časopisa, zanimiva za naše ljudi, posebno pa mladino, pa sta dva članka. Prvega je spisal Donald L. Hesson (ki je včeraj imel predavanje v Slovenskem narodnem domu) "What Democracy means in New Yugoslavia," drugega pa ameriška mladenka Miss Anne Aldrich iz Brooklyna, Mass., ki se je nedavno vrnila iz Jugoslavije, in piše o svojih vtisih. Uvod članku, s pojasnili o slučaju te mlade Američanke, je napisal sam Adamič. Oba članka sta dober prisevek k boljšemu razumevanju. nove Jugoslavije, posebno ker ju pišeta pAznani predavatelj (Hesson) in mladenka, ki je sicer (kot razvidno iz imena) jugoslovanskega porekla, toda je staro domovino svojih prednikov spoznala šele na svojem nadavnem potovanju. Ostali člgnki, ki bodo gotovo vzbudili zanimanje naših ljudi so: "High-Level Feud — Marshall and Eisenhower vs. MacArthur," "For Wallace" (politična resolucija organizacije Progressiva Citizens of America, katere član izvršnega odbora je tudi L. Adamič), "The Soviet Union — Can this be true and the Opposite too?" (Zelo značilne izjave v zvezi s propagandno gonjo proti Rusiji!) "We Take Our Stand" itd. itd.
Želimo opozoriti naše čitatelje, da bo bodoča izdaja časopisa "T & T" posvečena novi progresivni stranki Henry A. Wallacea.
Zaželjivo je, da se vsak napredni Slovenec in Slovenka naroči na Adamičev "T & T," posebno pa da deluje, da se na ta važni informativni časopis naroči naša mlajša generacija, ki bo najbolj prizadeta, kajti končno pri vseh previranjih v današnjem svetu, bo šlo za svet bodočnosti, ne pa za svet preteklosti.
9. maja. Lepo število udeležni-kov je bilo od strani vseh sosednih zborov iz Clevelanda, kar je njihove dobre volje, da nam pomagajo do večjega uspeha.
Hvala "Glasbeni Matici", ki nam je poslala krasne cvetlice z zlatimi voščili; "Good Luck". Bili smo presenečeni, ker so nas tako počastili. Res lepa hvala vsem!
Po koncertu j e bilo veselje videti toliko znancev in prijateljev od vsepovsod, člani in nečlani so bili vsi na delu, da čim prej postrežejo posetnikom.
Priznanje gre našemu učitelju Mr. Frank Vauterju, ki si je
toliko prizadeval, da je koncert uspešen. Naš poklon in zahvala poznani umetnici Veri Milavec-Slejko, ki je tako uspešno igrala na klavir. Hvala podpornemu članu Mr. Frank Železniku, ki je daroval vse programe za ta koncert in za drugi, ki bo 30. maja v Strabane, Pa.
Ta dan našega prvega koncerta nam bo ostal v spominu ob vsaki obletnici. Poteklo je vse mirno in srečno. Da se ni pripetila nesreča na cesti je držal red mož postave našega mesta Clevelanda.
Torej še enkrat hvala vsem!
Anna Jesenko.
DAN AMERIKANSTVA — 1948
Vsako leto tekom zadnjih osem let proglasi predsednik Zed. držav tretjo nedeljo v maju za Dan amerikanstva, ali kot pravimo v angleščini: "I Am An American Day". Letos pade obhajan je tega dneva na 16. maja. Ob tej priliki dežela počasti dve skupini novih ameriških državljanov — one različnih narodnosti, plemen in ve-roizpovedij, ki so postali tekom leta naturalizirani državljani naše repubhke in pa one mlade tu rojene Američane,, ki so od lanskega leta obha^nja Dneva amerikanstva dosegli polnoletnost.
S počastitvijo novih državljanov, izkaže dežela čast državljanstvu samemu in baš zaradi tega je postal praznik "I Am An American Day" važen za vse Američane. Mnogi bodo torej obhajali ta dan ne da bi sploh vedeli, da se je njegova zgodovina pričela šele 1. 1940, ko je bil proglašen prvi Dan amerikanstva.
Ko so še prihajali v to deželo moški in ženske iz raznih dežel v neomejenem številu, je bilo dobljen je državljanstva pogosto združeno z občutjem zbeganosti in morda celo neprijetne preizkušnje, ter razočaranja. Vso prepogosto so namreč sodišča v tistih časih izdajala državljanske papirje v smislu neke številčne proizvodnje, kar je puščalo vtis omalovaževanja državljanstva samega in človeških bitij, ki so ravno napravila korak odpovedi deželam svojega rojstva, da jim je bilo tako omogočeno sprejetje ameriškega državljanstva. Kako generacijo nazaj pa se je to brezbrižno postopanje spremenilo, ker so uvideli potrebo nekateri, spremembe javno-zavestni d r -žavljani, zvezni uradniki in sodniki naturalizacijskih sodišč, ki so poskrbeli, da je bilo podelje-nje državljanstva impresivnejše in bolj v duhu pravega ameri-kanizma.
Mnogi sodniki so odtlej naprej gledali, da je bilo podelje-nje državljanstva dostojanstveno — da so tisti, ki so položili prisego zvestobe svoji novi domovini čutili, da stopajo' s tem dnevom v novo življenje kot državljani Zedinjenih držav. V več krajih so patrijotične in druge organizacije prirejale lokalne priredbe poznane pod imeni ''Dan novih državljanov", "Državljanski dan", ali kaj. slične-ga. Prve dneve posvečene temu namenu so obhajali ponekod že leta 1915. Iz tega se je končno tudi izciniila resolucija predložena v kongresu ter sprejeta 3. maja, 1940. Od tedaj naprej ima dobitev ali dosega državljanstva ali polnoletnosti enkrat na leto svoj dan, ki ga obhaja vsa dežela, da se tako vsi državljani zavedajo pomena in dolžnosti državljanstva.
Za letošnji Dan amerikanstva se zdi primerno ponatisniti odlomek govora, ki ga je imel nedavno sodnik Charles E. Wy-zanski, Jr., od zveznega okrožnega sodišča v Bostonu, Mass-, ob pi'iliki naturalizacijske zaprisege 80 novih Američanov. Dejal je: "Nobene razlike ni, katere dežele prihajate, v katero cerkev hodite, ali kakšn® barve polti ste; ljudje vašega
ozadja so pomagali napraviti iz Amerike to, kar je danes. Vaši sosedje so morda prišli iz drugih dežel in morda hodijo v drugo cerkev oli imajo drugačno polt. Ali pomnite, da so ljudje
njih ozadja istotako doprinesli svoj delež k izgradnji Amerike, Vaša prva in poglavitna 'dolžnost kot ameriški državljani 3®' da ste sporazumni, soseski w strpni v svojem okolju. Im^^e pa še druge dolžnosti ameriških državljanov .... zdaj ste resnično del družbe, v kateri vlada ni le ljudska, pač pa tudi iz ljudstva in za ljudstvo, in vi ste postali del ljudstva, ki vlada to deželo ter tudi sami pr®' vzemate to dolžnost • • • ^ mokraciji prispevajo ljudje ^ vsakdanjim prizadevanjem morali dežele. Nosite torej veliko odgovornost, ki je najW zapopadena v besedah starega grškega modrijana, ki je dejai; "Tajna sreče leži v svobodi, tajna svobode pa v pogumu-
"Imejte torej, v razvijajoči^ se zadevah dežele srčnost, ki pomagala ohraniti svoboščin®' ki jih smatramo za tajno nas® sreče in zadovoljnosti".
Common Council-
člani vlade in voditelji L R. Slovenije
Leta 1944 je organizir^^ vo upravno politično šolo osvobojenem ozemlju.
maja 1945 je bil imenovan ministra za notranje zadeve ve vlade Slovenije in kasneje ministra za finance.
ŠKRAT
Kako se dobi moč	.jg
V dijaškem zavodu je strogo prepovedano piti ^ ^ Nekega dne v z e ravn^. zavoda, da je dobil neki
doma dvevedrski so ^
naj
nec z
V začetku leta 1943 se je kot član lOOF vrnil na osvobojeno ozemlje. V juniju 1943 je bil v glavnem štabu Narodne osvobodilne vojske in POS imenovan za načelnika oddelka za sodstvo in pričel z organizacijo vojaškega sodstva. Na zboru v Kočevju leta 1943 je bil izvoljen v predsedstvo SNOSa. Istega leta se je udeležil zasedanja AVNOJa v Jajcu.
Ravnatelj pokliče dijaka ter ga vpraša, ali j® ^ ■
Zoran Polič minister za finance
Tovariš Zoran Polič se je rodil 20. oktobra 1912 v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Srednjo šolo je završil v Mariboru in pravno fakulteto v Ljubljani.
Kot študent se je udejstvoval predvsem v sokolu, v katerem je
od leta 1938 bil v vodstvu njego- j vina ter ga skrivaj popil z vega demokratičnega dela. Po boljšimi prijatelji.
zlomu Jugoslavije je kot član vodstva demokratičnega krila sokolov od prvega dne sodeloval v Osvobodilni fronti kot član okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Ljubljano.
Po odhodu lOOF na teren, je bil član poverjeništva za Ljubljano. V začetku leta 1943 je odšel v partizane. Na osvobojenem ozemlju je bil poverjenik za finance. Oktobra 1942 se je vrnil v Ljubljano in sodeloval v ple-numu Osvobodilne fronte. Novembra 1942 je bil ponovno član poverjeništva za Ljubljano.
se ter ga, vpiitoa, en« j-
res tako in zakaj se
predpisov. Dijak odgovori idravnik
nasvetoval piti vino, da .g "No, mislite li. ^ g
ravnatelj! Glejte, ko sem^_^
spod ravnatelj, zč ve
moč!" —
ravnatelj dalo moč? Ali ste se o tem?" — "Gotovo
dotični sodček vina, sem
■0-
ko slab, da sem ga komaj ^ ^ : zdaj ga,S sto#!
nil z obema rokama; vzdignem že z enim
pr!
Pred šolo
Nadzornik:
"Ovadili so
V^Si
da nikdar ne molite p
Učitelj: "Res! Nik^ šolo, pač pa vselej v šoli-
red
Novomodno	^ yiš'
Oče svoji hčerki, došU je dekliške šole: "A tako vidim? Ti kadiš
Hčerka: v	^
zahtevati od mene, da i
I"
pipo;
cigarete^
"Vendar n® . ,,^dila
SLIKE S PROSLAVE PRVEGA V SLOVENIJI
Na Bleiweisovi cesti v Ljubljani gledajo 1» sprevod člani vlade LRS
13. maja 1948.
ENAE0PRAV1V09I
STRAN 3
K Iljin:
PRIRODA IN UUDJE
druga povest prihod gospodarja
Nevidni požar
Nekje v Srednji Aziji razbeli ^ice pesek. A daleč od teh kra-jev—.pri Kujbiševu (Samari), cb Donu in celo v Ukrajini ovene pšenica in se posuši drevje v sadovnjakih.
Tako dolge roke ima pustinja. , ^stinja obstoji iz peska in zraka nad njim. Pesek in zrak stojita na mestu, ampak se ("^mikata. PeseR je težak in za-more priti daleč. Mnogo ^fahotnejši je vroči in suhi pu-^®jski zrak. Pesek prehodi me-zrak pa na sto in tisoče ki-"Dietrov.
boleti segreva pustinja zrak hI vi*" velikanska razbeljena na štedilniku, pod katero •■ijo na vso moč, na kateri pa ne kuhajo in ne pečejo.
Dol:
Ije loči
ge mesece zapovrstjo sip-soRce neutrudno od jutra do
pustinji svojo toploto, svo-f* energijo* Pustinja pa nima , J početi z njo. Da, če bi tam, 1. leže sipine, bili gozdovi, po-.j jezera in reke, bi imeli son-2&rki dosti dela; ustvarjali .želeno tkivo v rastlinju, spre-®]ali vodo v oblake in jih dvi-tisoče metrov nad zem-V pustinji je malo vode,
eni
'io. A.
^"^esto gozdov in polj je le red-j^^^^ičevje, ponekod pa še te-marveč je samo goli pe-
Rfls .
, J naj pac sončna energija počne? Preostane ji samo, da pesek in zrak ter da se 5.. od planega površja pu-. Je kakor od zrcala in uhaja . v vsemirje. Zato izžareva tj tako žgočo vročino. In J. ločina, ta vroči zrak se vali ^ ^amor ga nosi tok. , 4
kod se jemlje ta tok ? Sibiriji, na vzhodu od pu-J® imamo mnogo mesecev v ^^isok zračni pritisk—veliki k anticiklon. Ta antici-zene kakor močan pihalnik j tokove v tisto smer, kjer
manjši, na zahod, ^ko pride "suhovje"—vroči tjij^"^jski zrak, pride kakor ne-požar. Brez ognja zgori jo in polja. Listi na drevju ^^jjejo v cevke. Korenine ne pošiljati rastlinam vodo k, '3. in liste. Klasje na poljih . ^Ino, vročico ima. Njegovo 1^' njegove celice so preveč primanjkuje mu vode z vročino. Klasje gine in molijo le še suhe bele
^^,^'^akom vred prileti iz pu-droben prah. Tedaj pravi-lijj^^etje pri Saratovu, pri Kuj-ninogo sto kilometrov iijj Srednje Azije:
Y ^^^ijci stepajo svoje halje." v^nebo se prevleče z dimom,
sonce se pordeči kakor v megli. A ni ne dima ne megle. Prah je, ki ga je prinesel veter od daleč —iz pustinje. Kadar obišče ta prah sadovnjake, pogine na tisoče sadnih dreves. Sto in sto kilometrov daleč steguje pustinja svoj jezik in ta jezik spreminja vse v pustinjo.
A na srečo leži na poti "su-rovejem" velikanska vodna površina, 436 kvadratnih kilometrov vode—Kaspijsko morje. Morje ščiti našo deželo. Če ga ne bi bilo, bi bila pustinja že davno izsušila ves jug Sovjetske zveze, vse črnomorsko primorje. Ko se vali pustinjski zrak čez morje, se ohlaja in navzema vlage. In od tod, s Kaspija odhaja zrak, ki je nasičen z vodo, dalje, najbrž na kavkaške gore. Tam pada voda kot dež in sneg ter hrani reke, ki tečejo z gora.
Toda Kaspij ščiti le pokrajine, ki leže zahodno od njega. Severno od morja so sovražniku vrata odprta. Skozi ta vrata med Kaspijem in Uralom so se nekoč usipala nešteta nomadska plemena. Usipala so se na zahod in na sever, čez stepe v gozdove in padala po poljedelskih narodih v gozdovih.
Po tej poti prihajajo tudi "su-hoveji" in viharji prahu.
Kam je usmerjen pritisk pustinje? Katerim pokrajinam Sovjetske zveze grozi napad?
Hidrološki institut je sestavil zemljevid, na katerem so imenovani kraji, kjer je zrak najbolj suh in vroč. Na tem zemljevidu jasno vidimo, kako se jezik suhega in vročega zraka, ki se začenja prav v središču pustinje, umika nad Kaspij in steguje čez spodnji tok Volge in črnomorsko primorje tja v Ukrajino. Tja steguje pustinja svoje roke, tja gre pot "suhovejev."
Donske stepe, Ukrajina in Za-volžje so najboljše, najrodovi-tejše pokrajine naše dežele. Dajejo nam več ko polovico vse pšenice. In te najboljše pokrajine so v nevarnosti.
Skoraj vsako leto napade ta polja suša. V Zavolžju je bilo med 30 poslednjimi leti 19 sušnih!
Toda tudi v najbolj plodnih letih dajejo polja samo petino ali celo šestino količine žita, ki bi jo lahko dala, če bi imela dovolj vode.
(Dalje prihodnjič)
vašo lastno
Bodočnost
Očisti motor nesnage ...
vzpostavi hitrost pogona in brzino!
To izvrši Sohiotone Motor Flush—to je najhitrejši, najlažji in najcenejši način, ki ga mi poznamo, da prepodi ogljik, lak in blato iz vašega stroja. In stane tako malo! Ustavite se danes na vaši običajni Sohio gasolinski postaji. Izčistite zimsko počasnost iz vašega stroja! Vzpostavite hitrost pogona, brzino in moč na ceni način, ki ga izvrši Sohiotone.
Popolno Sohiotone Motor Flush samo $|.20
za večino kar
fSOHlOj
II ^
Chdiyeovor"
Po goriških in beneških vaseh
V	Šandrežu so uprizorili domači igralci Nušicevo komedijo "Navaden človek." Prijetno smo se zabavali ob smešnih zaplet-Ijajih igre.
V	Števarjenu smo imeli občni zbor prosvetnega društva "Briški grič." Ob poročilih je razvidno, da mladina živahno sodeluje, da je odrski odsek zelo delaven in da je zanimanje Šte-verjancev na slovensko knjigo zelo živahno, kar dokazuje dober obisk društvene knjižnice. Govora je tudi bilo o bodočem deiu.
V	Tajpani v Slovenski Beneči-
teva je našla zmerom le gluha ušesa. Oblastva sedanjega režima imajo dovolj denarja za razne stvari, le za skromno slovensko šolsko poslopje ga ni.
Tržaško prebivalstvo naj si samo ureja svoje življenje
Vse tržaško prebivalstvo izraža z velikim zadoščenjem svojo soglasnost z objavljenimi ugotovitvami tovariša Branka Babiča, ki terja, naj se Trstu ponovno da tista funkcija trgovskega in pomorskega mesta, ki mu dejansko pripada. Trža^ ško prebivalstvo je hladno sprejelo zloglasni ameriško-angle-ško-francoski predlog o pripoji-|tvi Tržaškega ozemlja Italiji,
ji so bili ponovno aretirani to variši Marij Konto, Ambrož ker se dobro zaveda, da gre v Birtič in Artur Siega, ker meni- tem primeru za navaden volivni jo režimski organi, da bodo s manever in vojno hujskaško de-takšnimi metodami lahko pre- janje reakcionarnega imperia-prečili pred italijanskimi volit- lizma.
kulacije. Tržaško prebivalstvo daršic, Mr. in Mrs. Joe Snayder,
je sito vsega tega in zahteva v prvi vrsti mir ter spoštovanje mirovnih pogodb, kajti njihova enostranska rešitev vodi lahko samo v vojno.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
vami širjenje demokratičnega gibanja med beneškimi Slovenci.
Prebivalci Gnjilovce, ki spada k občini Srednje, so že večkrat zahtevali, naj se v njihovi vasi odpre šola, ker je sedanja šola
Tržačani se sprašujejo, kdaj bo konec tega, da se o njihovih življenjskih vprašanjih odloča mimo njega, kdaj bo konec prakse, da ravnajo s tržaškim prebivalstvom kakor z navadnim trgovskim blagom, ki ga
Zahvala
še danes se ne moreva naču-diti kako so naju naši sorodniki in prijatelji na tako skrivnostni način presenetili, ko so nama priredili tako veliko gostijo ob priliki petindvajset-let-nice najinega zakonskega življenja.
Ne bova vam popisovala kako so naju izpeljali, bi vzelo preveč prostora.
V prvi vrsti se morava prav iskreno zahvaliti Mr. in Mrs. Blaž Modic, Mrs. Frances Les-kovec, Mrs. Frances Sterle, Mr. in Mrs. Joe Muzic in najinemu sinu in sinahi, ki so se tako trudili, da so povabili tako veliko število najinih sorodnikov i n' prijateljev. Tisočkrat hvala vsem za vse, kar^ste za nas storili.
Prav lepo se zahvaliva naši kuharipi Mrs. Rose Strah, ki je pripravila tako okusna jedila v zadovoljstvo nas vseh, kakor tudi vsem, ki so ji pomagali v kuhinji, dalje tudi pridnim kel-narcam, ki so se trudile in stregle vsem povabljencem. Ne sme se pozabiti naših natakarjev, ki so skrbeli in gasili naša suha grla; kapetan je bil Mr. Joe Muzic, kije vse delavce pre-skrbel, da so nam stregli. Prav lepa hvala vsem. Hvala gre tudi Hrovat orkestru, ki so tako marljivo igrali vesele valčke in poskočne polke, da smo se prav veselo vrteli. Zahvala "gre tudi Mr. in Mrs. Jack Jane, ki sta
Mr. in Mrs. Viktor Znidarsic, Mr. in Mrs. Louis Znidarsic, Mr. in Mrs. J. Etchell, Mr. in Mrs. Steve Jasko, Mr. in Mrs. John Petrinčič, Mrs. Jenni Hlapše, Mr. in Mrs. Joe Suback, Mr. in Mrs. Frank Sore, Mr. in Mrs. Math Zabukovec, Sr., Mr. Math Zabukovee Jr., Mrs. Ruth Culberson, Mr. in Mrs. Frank Kni-fic, Mr. in Mrs. John Knific, Mr. in Mrs. Frank Knific, Noble Rd., Mrs. Rose Bizjak, Mr: in Mrs. Peter Bizjak, Mr. in Mrs. Frank Tomazic, Mr. in Mrs. Tony Mr-var, Mr. in Mrs. Jerman, Mr. in Mrs. Frank Erzen, Mr. in Mrs. Bernard Erzen, Mr. in Mrs. Oto Erzen, Mrs. Stefi Golobich, Mr. in Mrs. Joe Smole, Mr. in Mrs. Andy Zupan, Mr. in Mrs. John Drmastija.
Mrs. Uršula Juršek, Mr. in Mrs. Blaž Modic, Mr. in Mrs. Joe Muzic, Mr. in Mrs. Frank Modic, Mrs. Frances Leskovec, Mrs. Frances Sterle, Mr. in Mrs. Math Mavko, Mr. in Mrs. Frank Silbetzer in hčere, Mr. in Mrs. Andy Kocjan, Mr. in Mrs. Mike Telic, Mr. in Mrs. Frank Telic, Mr. in Mrs. Frank Gregoric, Mr. in Mrs. Anton Gubane.
Mr. in Mrs. John Znidarsic,
Maleckar, Mr. in Mra. Joe Nai-nigar, Mrs. Matkovic, Mr. in Mrs. Joe Tomsic, Mr. in Mrs. John Tomsic, Mr. in Mrs. F. Fa-tur, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mrs. Ivanka Puncoh, Mr. in Mrs. Peter Starin, Mr. A. Rud-man, Mr. in Mrs. Joe Segulin, Mr. Frank Znidar, Mr. in Mrs'. Frank Supenick, Mr. J. Kraso-vec, Mr. in Mrs. Tony Perusek, Mr. in Mrs. Joe Kumel, Mr. in Mrs. Fehx Korošec, Mr. in Mrs. Anton Leskovec, Mr. in Mrs. John Lekan, Mr. in Mrs. Valentin Plesec, Mr. in Mrs. Louis Cigoj, Mrs. F. Mihelcic, Mrs. Theresa Prime, Mrs. Frances Krajnc, Miss Pinoski, Mr. in Mrs. Jack Zakovsek, Ranger Bowling Team, Mr. in Mrs. Joe Somrak, Mr. in Mrs. Moony, Mr. in Mrs. Bizily, Mrs. Jennie Hribar, Mrs. Frances Tekavec, Mr. in Mrs. Nick Raplanovic.
Mr. in Mrs. Anton Mausar, Mr. in Mrs. Stanley Koketek, Mr. in Mrs. John Debevec, Mr. in Mrs. Avgust Svetek, Mr. in Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. Tony Stare, Miss Mary Jagodnik, Mr. in Mrs. Vinko Poje, Mr. in Mrs. Eugene Couper, Mr. in Mrs. Joe Pozelnik, Mr. in Mrs. Louis Srpan, Mr. in Mrs.
Mr. in Mrs. Frank Baraga, Mr. j A. Skolar, Mr. C. Ryback, Mr.
in Mrs. John Pianecki,. Mr. in j in Mrs. Frank Koketee, Mr, in
Mrs. John LeskovQC, Mr. in Mrs.: Mrs. Joe Hrovat, Mrs. Rose
Mike Razborsek, Mr. in Mrs. Lovre Hrvatin, Mr. in Mrs. Frank Znidarsic, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. Jack Jane, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mr. in Mrs. Joe Ferra, Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Frank Secnik, družina Mr. in Mrs. Gebrge Panchur, Mr. in Mrs. John Okicki, Mr. in Mrs. John Treek, Mr. in Mrs. John Rebol, Mr. in Mrs. John Pez-dirtz, Mr. in Mrs. Anton Mullec, Mr. in Mrs. Jack Gustineie, Mr. in Mrs. John Intihar, Miss Matilda Intihar, Mr. Felix Prija-tel, Mr. in Mrs. John Sodja, Mr. in Mrs. Joe Stimac, Mr. Andy Bozie, Mr. in Mrs. Peter Ster, Mr. in Mrs. Steve Peterlin, Mr.
povabila najine sorodnike iz Sa- in Mrs. Jack Habat, Mr. in Mrs.
ginaw, Mich. Najine slavnosti so se udeležili sledeči:
Mr. in Mrs. Anton Bavec, Mr. in Mrs. Anton Bavee Jr., Mrs. Theresa Šega, Mr. in Mrs. Tom Zalar, Mr. in Mrs. Frank Zalar, Mr. in Mrs. Rudy Champa, Mr. in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. Andy Šega, Mr. in Mrs. Al
preveč oddaljena. Toda ta zah- uporabljajo za svoje borzne špe- Smrdel, Mr. in Mrs. Frank Zni-
John Habat, Mr. in Mrs. Louis Zupančič, Mr. in Mrs. Rudy Zupančič, Mr. Mirko Romani, Mr. in Mrs. John Budnar, Mr. in Mrs. Andy Turkman, Mr. in Mrs. John Zust.
Mrs. Karlina Tekavcic, Mr. in Mrs. Joe Lisicky, Mr. in Mrs. William Bcnedick, Mr. in Mrs. Jack Maleckar, Mrs. Frances
Ivancic, Mrs. Mary Turk in sin.
Nimava besed, da bi se vam prav zahvalila za vse, kar ste nama storili ob najini srebrni slavnosti in tako povečali ta pomembni dan. Ni ga peresa, ki bi popisal kar midva čutiva v najinih sreih nad tako požrtvovalnostjo, ki ste naju obdarili s tako krasnimi darili, ki nama ostanejo v trajnem spominu, in ki ste se tako v velikem številu udeležili najine slavnosti. Nikdar nisva pričakovala takega presenečenja kot sva ga midva doživela med našimi sorodniki in prijatelji. Tisoč in tisočkrat hvala za vse in vsem, ki ste na,en ah drugi način pomagali in še bolj povečali najino petindvajset-letnieo. Še enkrat hvala. Ob vsaki priliki sva vam pripravljena povrniti kar bo v najini moči.
Če se je kako ime po pomoti pozabilo omeniti, vas prosiva oproščenja in se vam enako najlepše zahvaliva za vse.
Vam hvaležna
Frank in Anna Grajzar, 1282 E. 170 St.
H "tki
snito redno pri Society, in
Vj. si boste mogli kupiti Vjj ^9stni dom, izobrazbo za otroke, počitniško polo-
gotovo bodoCnost-' boste želeli.
-kar-
Joj	hranjenje — hranite
pošte. Mi plačamo po-
(la oba kraja.
city rt» cifvflano
Koncert in igro eno-dejanko
"Mož-
gospodinja"
priredi
Zbor "ADRIA" v nedeljo 16. maja
v Slov. društvenem domu na RECHER AVE.
Pričetek ob 4. uri popoldne
Ples zvečer.
Igra tSrukel orkester
Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno na obilno udeležbo.

M ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
ognju—nevihtam—avto poškodbam, *	itd« pokličite
JOHN ROžANCE
15216 lucknow avenue KEnmore 3662
. ^^dajalec zemljišč in zavarovalnine
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE
MAY CO'S BASEMENT
Posebni nakupi, vzorčne zaloge, surplus in razne
v V
v v
POTREBŠČINE ZA DECO in NARAŠČAJ
še ena zaloga
Modri Chambray Coveralls za otroke
Za deco regularne 1.59 in 2.95
KAPICE IN CEPICE
Močni, v naprej skrčeni* coveralls za majhne deklice, mere 1 do 4. Lepo obšiti.	....
("Povprečno skrčenje ni vec kot 1%)
1
.39
Poletno kapice iz mehkega bombažnega pique, pikastega swiss, organdy in drugega hladnega poletnega blaga. Razni stili z obSivi in trakovi. Mere 11 do 14.
Posebnost! Plenice!
.00
Velvet! Flannelette plenice, 27"X27"	ducat	2-49
Baby Dumpling Birdseye plenice, 27"X27"	ducat	2-99
Curity Gauze plenice, 21"x40", drugo vrstne	ducat	2-99
Twill Crawlers boljše vrste za otroke
1-^
Potrebščine za novorojenčke
1.99 3-komadni Vse-volneni Bootee seti, roza ali modre ........................................—
Močno šivani crawlers v vseh barvah z obšitimi vzorci v kontrastnih barvah. Mere 1 do 3 za majhne dečke in deklice.'
Otroške 69c vredne	
solnčne	
oblekce	
29c {	
Mere 2 do 6; solnčne oblekce , ki so perejo, za dečke in deklice. Imate na izbero več vrst blaga. %	
36"x50" Esmond blanketi za zibelko-rayon satin obšivi___^____________
Nazareth bombažni, pleteni ovijj_
-Modre ali roza.
1.99
4 za 1.00
27"x36" Pepperell Receiving blanketi
2 za 1.00
Ročno obšite Phillippine obleke—več	stilov v finem
batiste blagu..... -..... .....	1.99
59c Prešite podloge, 17"x:18" -	2 za 1.00
59c Pletena kimone, Roza ali modre—	
malo poškodovane	29c
36"x50" Esmond blanketi za zibelko-rayon satin obšivi	^	
Nazareth bombažni, pleteni ovijj	
-Modre ali roza.
1.99
4 za 1.00
27"x36" Pepperell Receiving blanketi
2 za 1.00
89c Curity Nursery podlogo, 18"x30"—
drugovrstne		-	39^
39c Bombažne srajce—slipover in trakovi,
neregularne		 		4 za LOO
89c Curity Nursery podlogo, 18"x30"—
drugovrstne____-_39^
39c Bombažne srajce—slipover in trakovi,
neregularne___ ______4 za LOO
Otroške 59c poletne
jopice in hlačke
za 1.00
3^1
Jopičke brez rokavov in hlačke iz enakega belega pletenega blaga. Neregularne vrste preje po 59c. Mere 2, 4, 6 in 8.
STRAI71
ENAKOPRAVNOST
13. maja 194&
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Na pol pota, ne daleč od nekega zaselka, je priblodil k peti stotniji puhast žrebiček. Pritekel je izza hiš, zagledal veliko množico konj in jim rezge-taje prestregel pot. Rep, ki še ni izgubil prvega puha mladiča, mu je zanašalo na stran, izpod školjkasto gladkih kopit se mu je vrtinčil v sivih svitkih prah in se posedal na pritlehno zelenje. Odpeketljal je k čelnemu vodu in se norčavo z gobcem zadel narednikovemu konju v bok. Konj je dvignil zadnjo, ali udariti si ni upal, očividno se mu je zasmilil.
—	Stran, norček! — Narednik je zažvižgal z bičem.
Kozaki so se zasmejali, ker jih je razveselil domač, ljubek pogled na žrebička. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: žrebiček se je drzno vrinil med vodne vrste, da^se je vod preklal in izgubil dotlej urejeno, strnjeno obliko. Konji, ki so jih kozaki spodbadali, so neodločno topotali. Mednje stisnjeni žrebiček je šel bokoma dalje in poskušal ugrizniti najbližjega konja.
Pridirjal je stotnijski poveljnik.
—	Kaj pa je to ?
Na kraju, kjer se je bil zagozdil objestni golič, so konji prhali in bili z nogami ob tla, kozaki so se smejali in ga opletali z biči, neurejeni vod se je neumno prerival, od zadaj pa so pritiskali drugi in pod cesto je pridivjal s konca stotnije raz-besneli vodni častnik.
—	Kaj je to? — je zagrmel stotnijski poveljnik in usmeril konja proti sredini živžava.
—	Tale žrebiček . . .
—	Vrinil se je med nas . .
—	Ne odpodiš zlomka! . . .
—	Z bičem ga oplazi! Kaj se ti smili?
Kozaki so se nasmihali v sve-sti si krivde, natezali vajeti in pridrževali vznemirjene konje.
—	Naredni! Gospod stotnik, kakšen hudič pa je to? Spravite svoj vod v red, še tega je bilo treba! . . .
Stotnijski poveljnik je odjezdil vstran. Njegov konj se je spotaknil in z zadnjimi nogami zdrsnil v obcestni jarek. Spod-
bodel ga je z ostrogami, da je skočil na drugo plat jarka, na nasip, porasel z lobodo in ru-menopenastimi kamilicami. V daljavi se je ustavila gruča častnikov. Kozaški hetman je nagnil glavo vznak, potegnil iz steklenke in roka mu je očetov-sko dobrohotno obležala na lično okovanem loku.
Narednik je razbil vod in pre-klinjaje zapodil žrebička pod vesto. Vod se je strnil. Poldrug sto parov oči je zagledalo, kako je narednik vstal v stremenih in zdirjal za žrebetom; tg, pa se je zdaj ustavil, se z eno platjo, kjer se ga je držala prisušena skorja blata, podrgnil ob zastavnega narednikovega konja, zdaj spet stekel z dvignjenim repom, da ga narednik nikakor ni mogel doseči z bičem po hrbtu, ampak ga je vselej oplazil po koncu repa. Rep se mu je povesil pod udarcem biča, čez trenutek pa ga je že spet zanašal veter po strani.
Vsa stotnija se je smejala. Smejali so se častniki. Celo na temnem kapitanovem obrazu se je pokazala spačena podoba smeha.
V tretji vrsti čelnega voda je jahal Mitjka Koršunov z Mi-hailom Ivankovim, kozakom iz vasi Kargina v vešenskem okraju, in Karzjmom Krjučkovim iz Koprskega ustja. Šobasti, širo-kopleči Ivankov je molčal, Kr-jučkov, s priimkom Kamela, močno kozav, čokat kozak, pa je gnjavil Mitjka. Krjučkov je bil kozaški "starešina", to se pravi, služil je zadnje leto roka, in po nenapisanih polkovnih postavah imel pravico, kakor vsak "star" kozak, priganjati mlade, jim vtepati red v glavo in jih Za vsako pustolovščino tepsti s šibo. BUo je domenjeno takole; če se je pregrešil kozak iz letnika tisoč devet sto trinajst — trinajst šib, iz letnika tisoč devet sto štirinajst — štirinajst. Naredniki in častniki so podpirali ta domenek, računajoč, da bodo tako vlili kozakom smisla za spoštovanje starejših ne samo po činu, marveč tudi po letih.
Krjučkov je bil pred kratkim dobil našiv desetarja; v sedlu je sedel zgrbljen in po ptičke dvigal pobita ramena. S pripr-
timi očmi je pogledoval sivi, trebušasti oblak in spraševal Mitjka, posnemajoč glas in izrek o stolnijskega poveljnika, kapitana Povova;
—	E . . . pevej mi, Keršunev, keko se piše peveljnik neše stet-nije?
Mitjka, ki je bil že dostikrat okusil šibo za svojo upornost in neukrotljivi značaj, je nabral obraz v spoštljive gube.
—	Kapitan Popov, gospod starejši kozak!
—	Keko?
—	Kapitan Popov, gospod starejši kozak!
Ne sprešujem te to. Ti mi pevej, keko ga kličejo med nemi, kezaki ?
Ivankov je previdno pomežik-nil Mitjku in smeh mu je spre-letel usta s tremi ustnicami. Mitjka se je ozrl in zagledal za seboj kapitana Popova, ki je ravnokar prijezdil.
—	Nu? Edgeveri! — Krjučkov je zamežal.
—	Kapitan Popov jih kličejo, gospod starejši kozak.
—	Štirinejst šib. Geveri, pes!
—	Ne vem, gospod starejši kozak!
—	Čakaj, da pridemo na pašo, — je nadaljeval Krjučkov z naravnim glasom, — ti bom že dal! Odgovori, če te vprašam!
—	Ne vem.
—	Kako da bi ti, živina, ne vedel, kako ga dražijo?
Mitjka je slišal za seboj previdne, tatinske korake kapita-novega konja in je molčal.
—	Nu? — Krjučkov je hudobno zažmeril.
Zadaj so se v vrsti pridržano zasmejali. Krjučkov ni vedel čemu se hohočejo, spravil je ta smeh v zvezo s seboj in vzroh-nel;
—	Koršunov, le pazi se!... Ko bomo tam — boš skupil petdeset šib!
Mitjka je skomizgnil z rameni in se odločil.
—	Vrtibrk!
—	Nu, to, to je tisto.
—	Krjuuuučkov! — je zaklicalo zadaj.
Gospod starejši kozak se je zdrznil v sedlu in se vzravnal v mirno.
—	Kej si pe, cepin, zdaj izmišljuješ? — se je oglasil kapitan Popov in pognal svojega konja vštric s Krjučkovljim* — Zekej pe to učiš mledega keza-
|ka? e?
Krjučkov je bliskal s priprtimi očmi. Lica mu je zalivala temna makova rdečica. Zadaj so se hahljali
—	Kega sem leni učil? Eb či-gevem gebcu sem si zlemil ta neht? ... — Kapitan je poka. zal Krjučkovu pod nos dolg, priostren noht na mezincu in pomigal z brki.
—	De ne slišim več kej teke-ga! Rezumeš, bretec ti moj?
—	Razumem, vaše blagorodje, kakor ukazujete!
Kapitan se je pomiril, od jahal, pridržal konja in spustil stotnijo dalje, četrta in peta stotnija sta se zaprašili v dir.
Krjučkov je popravil jermen na rami, se ozrl po zaostalem kapitanu, poravnal sulico i n zmedeno stresel z glavo.
—	Vidiš, taka ti je s tem Vr-bibrkom! Od kod se je neki vzel?
Ivankov je ves poten od smeha pojasnil:
—	Že lep čas je jezdil za nami. Vse je slišal. Kakor bi vohal, o čem se menita.
—	Vsaj pomignil bi mi bil, tepec.
—	Kaj mi je to mar.
—	Mar? Aha, štirinajst šib po goli!
Stotnije so se razmestile po okoliških posestniških seliščih. Podnevi so kosili posestnikom deteljo in prvo seno, ponoči pa na odrejenih pašnikih pasli zvezane konje, pri svitu kresov igrali karte, pripovedovali povesti in uganjali neumnosti.
Šesta stotnija je delala pri bogatem poljskem posestniku 'šnajderju. Častniki so se nastanili v koncu hiše, kvartali, pi-jančevali in vsi skupaj dvorili upravnikov! hčerki. Kozaki so postavili taborišče kake tri vrste od selišča. Zjutraj se je pripeljal k njim na lahkem vozičku gospod upravnik. Rejeni, častitljivi plemič je stopil z vozička, drobencljal z zateklimi debelimi nogami in venomer pozdravljal "kozake" z mahanjem bele čepice s pološčenim ščit-kom.
—	Pojdi z nami kosit, gospod!
—	Pojdi in malo pretresi svojo mast!
—	Vzemi koso, če nočeš, da te zadene kap! ... — so vpili iz vrst kozaki v belih srajcah.
Gtospod se je na moč hladnokrvno nasmihal, si brisal s kvadratkastim robcem rožnato ogorelo plešo in šel z narednikom oddeljevat nove dele travnikov za košnjo.
Opoldne se je pripeljala kuhinja. Kozaki so se umili in se spravili jest.
ROPOT KOLES
Ne Čakajte do časa, ko bo res odmevalo drgnjenje zobatih koles v vaših ušesih . . . škoda je napravljena dosti prej! Vi ne morete pričakovati, da bo redko, zimsko-izrabljeno olje obdržalo zobato kolesje stroja varno in v gladkem obratu zdaj na pomlad.
Nabavite si čisti, sveži pomladno-vrstni Sohilube, kadar zavozite na vašo Sohio gasolinsko postajo za pomladno premenitev. Zakaj bi se izpostavljali nevarnosti, da plačate 30 dolarjev za novo zobato kolesje, ko stane ■ tovrstno olje samo 30 centov funt?
V
vaših
UŠESIH?


o
o
Sveže, pomladno-vrslno Sohilube olje za strojno $1.75
kolesje _____________________________ ___________________________ I
za večino kar
soHipfepRiNg cmmMK'
steklenko žganja še v oltar . . .
—	Nu, bratci, kaj bi tole pomenilo: čim draže — tem ceneje?
—	Pojdi in vprašaj carja.
—	Ali je kdo videl posestni-kovo dekle?
—	In zakaj?
—	Meeesnato dekle!
—	Telička?
—	To-to . . ,
—	S kostmi vred bi jo pohru-stal ...	„
—	Ali je res ali ne, pravijo, da so se potegovali za njeno roko iz carske rodovine?
—	Navaden človek tako nikoli ne dobi takegale grižljaja.
—	Dečki, zadnjič sem slišal zvoniti, da nas čakajo visoki ogledi.
—	Če je maček brez dela," potlej . . .
—	Nu, nikar, Taras!
—	Daj mi dim, a?
—	Zlomek, roko • ima dolgo kot tat! ■
—	Glejte, fantje, Fedotku celo gori lepo, samo kadi se slabo.
—	Sam pepel je ostal.
—	E j, brat, odpri oči, tam je ognja kakor pri sočni ženski!
Ležali so na trebuhih. Kadili. Do rdečice so si pustili zagore-
s Krima? Veš, to so taki voli, i ki imajo grbo na hrbtu in žro tmikovje: kako jim že pravic jo?
— Kamele.
-T- Ohohohaha! . . .
(Dalje pTinoanfič)
ti razgaljene hrbte. Vstran od Jedli so molče, zato pa so se j teh je pet starih kozakov spra-
v poobednem poumem odmoru vrstili pomenki.
—	Trava je tukaj za nič. Spričo naše stepne kakor noč pa dan.
—	Pirnice tukaj skoro ni.
—	Naši ob Donu so zdaj že pokosili.
—	Kmalu bomo tudi mi opravili. Včeraj je bil mladi mesec, deževalo bo.
—	Skopi Poljak. Vsaj steklenko žganja bi lahko dal vsakemu za delo.
—	Ohohoho! Ta bi šel
za
sevalo enega izmed mladih:
—	Iz katerega okraja si?
—	Jelanskega.
—	Iz Kozlov, se pravi?
—	Tako je.
—	S kom pa pri vas prevažajo sol?
Ne daleč vstran je na odeji ležal Kozjma Krjučkov, se dol gočasil in navijal na palec trde ščetine brk.
—	S konji.
—	In s kom še?
—	Z voli.
—	Nu, s kom pa vozijo ribe
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1948: Predsednik Andrej Tekauc, 'podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1110 E. 72 St., tel.: EN'8254, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, Srečko Eržen.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Naprodaj je trgovina
s pivom in vinom (za P*"" ^iroii v steklenicah za na dom) na p državne prodajalne žganja n _ 2160 E. 2 St., blizu prospec' Za nadaljna pojasnila se o na 9006 Lorain Ave., niea 4. uro.	__""
ŽENSKE

DELO DOBI
ženska za lahka hišna opravjla. Nič pranja. Stanovanje in dobra plača. Katero veseli naj pokliče HEnderson 5311
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
se proda. 7 sob; vse v najbolj šem stanju. Velika klet, fornez, kopalnica, garaža in druge udobnosti. Kdor želi videti naj se zglasi ali pokliče po 4. uri popoldne.
999 E. 76 St., UT 1-0642

'J^oklice me vsak teden

Tisti, ki vam največ pomenijo, cenijo pozornost, katero jim pokaiete t klicem na dolgo diitanco. Kaj more bolj iskreno izraziti vai pozdrav kot prijaznost vašega lastnega glasu? Naj le gre za zaljubljene ljudi ali za drage prijatelje, najboljše se medsebojno spominjajo a klici na dolgo distanco. To je prijetna navada ... in tudi zelo poceni. Po vašem telefonu lahko pokličete kamor koli v državi Ohio za približno en dolar lestvico pristojbin poglejte na notranjo stran prednje platnice vaše telefonske knjige.

BEAUTY OPERATORICA
z licenco za poslovodkinjo, dobi dobro službo, z dobro plačo. Pokličite po 5. uri popoldne
KE 4410
Prenovite in modernizirajte vašo kuhinjo in kopalnico z
PLASTIC TILE
za stene in strope.
Imamo 10 različnih barv.
ANTON KOPLAN, 1136 Norwood Rd., HE 6510 HENRY KOPLAN. 1008 Ansel Rd., EX 7141
lELl
COMPANY
HIŠE NAPRODAJ
Hiša s 7 sobami za eno družino; 2 garaži v prijazni collinwoodski naseblini, v' bližini Euclid Beach parka. Vse v dobrem stanju.
........ .................. $9,200.
Hiša s 4 sobami, v dobrem stanju v Collinwoodu, na E. 160 St. Velika lota	$4,000
Za podrobnosti pokličite
JOHN ROŽANCE
REALTOR
15216 LUCKNOW AVE.
KE 3662
za splošno delo v jei Drugi šift; 40 ur tedensko-Dobra plača od ure.
The Oliver Corp-
19300 EUCLID AVE-
Sedaj je čas za in prodati!
Pokličite ali se zglasite n®
6603 St. Clair Ave-
■ mCfi®
Poštena in točna postrežba J®
FRANK MACK
BROKER
EX 1494
CHRISTIANA LODGE A"'' COTTAGES Edwardsburg, Micb>^
The Lodge has 30 roo connecting shower and toUe • are 17 cottages with private and toilet. Central dining
with American-European
All sports: golf, dancing- ^gs. and shuffleboard, outdoo Cater to overnight guests.	a
Located in Christiana	oi
grove of large trees. 10"
private playground on Ut>
Write for folder- -CHRISTIANA Dominic Krasovec,
Phone 9126F5 . P. O. Edwardsburg- " -
VINO! PlVpi
Imamo nad 40	gy
pularnih vrst piva i** 8 j, ne od $2.39 do Ravno lako imamo ve j, bero vina, cordials* s ca in Sparkling	0^
Pripeljemo vam na St. Clair, Nottingha^^' linwood.
Pokličite ,^A
ANTON JANSA
256 E. 156 St., KE ^
D. B. A. Green Bever^
Vas muči naduha?
nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
LOpi MANDEL. Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
T Cleveland 10, Ohio •tarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
HIŠNIM GOSPOP^^
• ie v
se priporoča, da da naročite barvanje Za dobro delo v barva"] ^gs. in znotraj se obrnite go Delo je jamčeno zmerne.	^
VICTOR KOVAJJ 2549
1253 Norwood Bd"
Zavaroval^^
proti ognju in vtomobilskimi ZA ZAN|SU.VO/ «
avtomobilskimi
DANIEL STA»*
agentuba jjp,
15813 WATEBL^ KE 1934