Poštnina plačana t gotofM. Leto LXVm.. št. 207 Ljubljana, petek lj. septembra 19» Cena Din L- "znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — iwn«**ri do 30 pettt vrst 4 Din 2.«, do 100 mt h Din 2-50, od 100 do 300 vrst A Din S.-, večji lnserau petit Tsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narode »ehja mesečno ▼ Jugoslaviji TMn 12.-. za inozemstvo Dtn 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTV0 LJUBLJANA« Knafljeva allea Kav. S Telefon: 8122. 8123, 8124. 8125 ki Podružnice: MARIBOR Stroaamaverjeva 30. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' st. 26. — CELJE: eeUsko uredništvo: Stxoaemayerjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova oBca 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob Račun pri postnem čekovnem aarodu v LJubljani st. 10.351. PRED ODLOČITVIJO V ŽENEVI Danes bo Laval obrazložil v ženevi stališče Francije, da ostaja zvesta paktu Društva narodov in prijateljstvu z Italijo Pariz, 13. septembra. w. Po časopisnih vesteh Laval ne bo dopustil, da bi se v Ženevi določile kakršnekoli sankcije proti Italiji, v krogrh francoske delegacije pa izjavljajo, da bo Laval šele danes na plenarni seji skupščine Društva narodov obrazložil stališče Franeije in da te vesti zato nimajo uradnega ali oficioznega značaja. Kakor poroča »Pariš Soir« bo Laval v svojem današnjem govoru izjavil, da bo Francija ostala zvesta paktu o Društvu narodov, da bo po izčrpanju vseh sredstev za spravo skušala omejiti oborožena konflikt, ako bi v resnici izbruhnil, in da se ne bo odrekla sodelovanju z Italijo v svoji politiki za evropsko stabilizacijo. Francija je predvsem mnenja, da morajo sedaj, ko še ni izbruhnila vojna, stremeti vsa prizadevanja k spravi. Nekoristno je že sedaj sroziti s sankcijami, na drugi strani pa se je treba, ako se ne bi dosegel kompromis, spomniti na to, da delo sveta Društva narodov ne bo končano s prvim topovskim strelom. Nasprotno bo sprava v tem primeru lažja. Razpravljati se more o gotovih ukrepih, ako bi Italija na eritrejski meji pričeta s polkiijskimi operacijami, ter preizkušati druge učinkovite ukrepe, ako bi se te policijske operacije izpremenile v pravo vojno. Francija meni, da mora ostati rimski dogovor v veljavi, ter je francoska politika za stabilizacijo Evrope zgrajena na njegovi podlagi. Francija se noče odreči tej pomoči ter noče Italije zopet spraviti na pot držav, ki imajo interes na razsuli! sedanjega statusa v Rvropi. V Londonu so pesimisti London, 13. septembra g. V Londonu menijo, da se bo Laval docela zavzel za angleško tezo in za načela kolektivnega mira, v ostalem pa 90 skrajno pe-siinistfični ter menijo, da Se bo izbruh sovražnosti komaj mogel preprečiri. Od angleške strani se že pojavlja predlog, naj bi se odposlala v A belini jo mednarodna komisija Društva narodov. Prisotnost take komisije na abesinskem ozemlju bi mogoče vplivala pomirjevalno, ker bi imela vsaj za poslefiico, da bi se izbruh vojaških sovražnosti zavlekel za nekaj časa. V tukajšnjih političnih krogih ne podcenjujejo težkoč, ki bodo nastale v Društvu narodov spričo zahteve o izvajanju sankcij, zlasti, ker niso v Društvu narodov Zedinjene dr/ave. Japonska in Nemčija, vzlic temu pa mislijo, da bi sankcije gospodarskega in finančnega značaja utegnile vojno vsaj znatno skrajšati, če že ne preprečiti. V britanskih političnih krogih so nadalje mnenia, da je večina sedanjih mednarodnih tezkoč posledica vojaške slabosti Velike Britanije. Nekateri krogi se ukvarjajo z mislijo, Ja bi vrgli med prebivalstvo geslo »posojilo za narodno obrambo«; mislijo, da ne bi proti temu nastopala niti levičarska opozicija, ker je to prvi pogoj za izvedbo sankcij. Novi predlogi Italiji Ženeva, 13. septembra, g. Zdi se kot gotovo, da bo Anglija skupno s Francijo predložila italijanski vladi nove predloge, s katerimi bi se ohranila samostojnost Abesinije kljub vsem koncesijam Italiji. V Ženevi pričakujejo zato z največjo napetostjo današnjih dogodkov. Italijanski očitki Angliji Kim, 13. septembra. A A. »Štampa« prenaša uvodnik pod naslovom »Spomenik licemerstva«, v katerem komentira Hoarejev govor v Ženevi. V podobnem duhu pišejo tudi drugi italijanski listi. Pri tem nagi asa jo, da ni pokazal velike govorniške spretnosti. V svojem dolgem govoru, pravi »Stampa« je Hoare povedal samo eno zgodovinsko vesnisco, namreč, da je britanski imperij nridobljen s krvo in da ga je treba s krvjo braniti. * Tribuna« očita Angiija, da ni v predlogih Društva narodov dala v proučevanje ne svoje politike proti Egiptu ne proti drugim mandatnim državam. Anglija ni ničesar sklenila zoper Japonsko, ko je navalila na Kitejsko. Anglija je sklenila dogovor z Nemčijo, ko je Nemčija zapustila DN. Kakšno vrednost, se vprašanje list, ima potem zatrjevanje, da se Vetika Tudi Hoarejev predlog, da naj se skliče anketa in prouči nova razdelitev kolonij, italijanski listi ostro kritiku-jejo. »Giornale d'Italia« pravi: To ni več realnost, to je utopija. ^Lavoro Fascista« po u cV. rja, da Italija ne prodira v Abesinijo samo zato, da dobi tam sirovine in tržišče za svoje blago. Abesinija je za nas revolucijonaren cilj. Abesinija je prehodna točka, s katere bo fašistična Italija pokazalo svojo moč na zemlji. Vera Italije v Mussolinija in njen ponos, da ima Musso linija, sta prizadeti pri tem podjetju. Nov govor Hoareja Ženeva, 13. septembra. AA. Snoči je britanski zunanji minister Hoare govoril po radiu. Med drugim je dejal: Hotel bi vam povedati, da so upi za ureditev ^iaSyanskonabes."(:iskega spora boljši, toda tega vam ne morem reči. Rečem lahko samo to, da se niso pokvarili Kar se nas tiče, smo vse storili, da bi jih popravili. Osebno sem storil vse, kar je bilo v mojih močeh, da jasno narišem občutke velike večine svojimi ronakov. Hotel sem naslikati njihovo tipično pojmovanje, predvsem pa podčrtati našo splošno željo in geslo: »živi in pusti druge, da žive!« Prav tako je bilo tudi do tega, da poudarim našo odločnost, da izpolnimo besedo, ki smo jo svečano dali s podpisom pakta DN. Upam, da lahko izvršimo eno in drugo in da ostanemo pravični do Abesinije, zraven pa ohranimo prijateljske zveze do naše zaveznice iz svetovne vojne Italije. Bolj kakor kdajkoli prej obžalujem nesoglasja med Veliko Britanijo in Italijo. Že med vojno sem vedno občudoval Italijo in Italijane, po vojni sem pa občudoval napredek, ki so ga pokazali z obnove svoje domovine v zadnjih letih. Obžalujem, če so v Italiji krivo razumeli nekatere moje snočnje besede. Naj Italija ve, da so to besede prijatelja. Hoare je dodal, da se zaveda odgovornosti, ki jo ima Anglija z a mir v Evropi. Samo zato sem v svojem govoru jasne podčrtal, da smo trdno odločeni podpreti kolektivni odpor zoper vsak napad, ki ne bi bil izzvan. To pomeni, da smo ves svet obremenili z veliko odgovornostjo. Na koncu je Hoare ponovil, da je njegova domovina pripravljena proučiti vprašanje, kako naj se oclje izkoristi gospodarsko bogastvo sveta. V pričakovanju j-avalovega govora Pariz, 13. septembra AA. Vsa pozornost današnjih listov je posvečena govoru, ki ga bo danes imel predsednik francoske vlade i'ičrre Laval \ Ženevi. Listi pri tej priliki poudarjajo, da mora Laval po eni strani pazJti na prijateljstvo z Italijo, po drugi >tram pa ne more in ne sme opustiti tradicionalne francoske politike podpiranja sveta DN. »Petit Pansien« pravi med drugim, da bo Laval tudi dai.es pokazal, da je francoska zunanja politika vedno t^mejila in tudi sedaj temelji predvsem na Ženevi. Francija se že od nekdaj drži nadela, ki so ga nekatere druge države šele zdaj odkrile kot nekako novost. »Echo de Pariš« je prepričan, da bo Laval pr-stai na program sira Samuela Hoareja in da bo poudariL da je načelo pakta DN nad vsem. List posebno poudarja sporazum med Parizom in Londonom, Glede možnosti nastopa sovražnosti, je ta desničarski list mnenja, da je Laval v svojih razgovorih s Hoarej^m že preciziral zadržanje Francije za tak primer. Francija bo pristala na ukrepe, ki bi se v tem primeru sklenili proti Italij.i, vendar pa bo gledala, da čim bolj omeji svojo udeležbo pri gospodarskih in finančnih sankcijah. Obenem bo porabila svoj vpliv v smer, da rudi druge države ne pojdejo do skrajnosti glede sankcij. S tem bi se Italiji dal čas, da po nekaterih začetnih vojaških uspehih izpremeni svoje zadržanje, ne da bi mogla reči, da je bilo zadržanje Francije nasproti njej sovražno. »Marin« misli, da je Laval pripravljen stopiti tudi v osebne stike z Musso inijem, da bi ga skušal prepričati da je za Italijo mnogo ugodnejše, če se zadovolji z z mirnim prodiranjem v Abesinijo. »Oeuvre« pravi, da so Italijani sporočili, da je izključeno doseči v poslednjem trenutku sporazum med njimi in Angleži. Ta list meni, da je v interesu mriru neizogibno, da Laval danes podpre britansko stališče glede spoštovanja pakta DN. Glavni organ socialistov zameri fran-oooAri viadi, ker je pustila, da 'Anglija pakta DN. London 13. eeptembrm. AA.. Trttoajftrrjt beta rjtrič&kujejo z velikim *an hram jam današnji govor francoskega, mltnatrOkega predsednika Lavala in ugibajo o njeSovC vsebini. V glavnem pričakujejo voi Mteti, da se bo Laval pridružil britaneto. s jari o spoštovanju pakta DN. Pri tem priznavajo, da ©e nahaja francoska. đeleSaerja v težavnem položaju, ki postaja tem tetJU čim bolj se izjalovijajo vsi poizkus", da M pripravili Italijo k popuščanju. Umti mislijo^ da skuša Francf ja. čim bo'j bi se ohladili njeni orinošaji z Italijo rriti v interesu miru in varnosti Evropa v kar najtesnejše stf.ke z Veliko Britanijo F o sod'bi listov je francoska vlada v g-lavarm zadovoljna z rzjavami, ki jih je njennm zastopnikom dal Hoare glede zadržanja Velike Britanije, če bi prišlo d° kaksnOi neprHik v Evropi, zlasti v srednji Evropi. .Times« pravi, da «o britanski ministri že večkrat poudarili odločnost svoje vkfcie da pri vsaki priliki zavzame v zaščito pakt DN, in da 6e trudrijo, da piidobe eivv štovanje do sprejetih obveznosti v intere_ sn miiru in kolektivne varnosti. Toda britanski mi t.«'s tri ne morejo vnaprej z vse_ mi podrobrLOstmJ: pTeoizrrati stafcšča, ki ga bodo zavzeli za primer, če pride do dog"o&Kbv, o kal o »h se more sedaj govoriti šele kot o domepri in katerih posledic ni mo2:<če vnaprej napovedati. Na koncu pravi list, da se je Hoareju posrečilo prepričat* tudi najhujše skeptike na evropskem kontinentu da pomenijo njegove poslednje izjave zadostno definicijo, jasne, premišljene in določene politike, k»l jo odobrava ves britanski narod. Francosko - angleški dogovor Pariz, 13. septembra, w. Po poročilu »Jou-rainskea spora, ako se bo ta ureditev naslanjala na določbe statuta o Iraku. P°g°i Je seveda, da bo abesinska vlada pristala na t^k dogovor. 2. Anglija je pripravljena v sporazumu s Francijo v najkrajšem ča$ii pričeti pogajanja o sklepu podunavskega in letalskega pakta. Hoare je v svojih zadnjih razgovorih z La-valom ponovno potrdil, da ©e bo Anglija v primeru neuspeha v Ženevi umaknila iz evropske politike, de se bo osvobodila v prejšnjih letih sklenjenih obveznosti m da bo prevzela nove obveznosti v omejatnem obsegu slede na nacionalno vamos' Aiurli-je in imperija. Italijanske grožnje belgijskim oficirjem London. 13. septembra w- poročilih >Daily Telegrapha; iz Djibutija je v četrtek italijanski konzul sporočil 14 belgijskim častnikom, ki se nahajajo na poti v Addis Ar.ebo. kjer bodo vežbali abeeinske rezerviste, da bo v primeril vojne vsak Evropec, ki se bo boril z orožjem v roki proti Italiji, brez sodbe ustreljen. Tudi Abesinija ne popušča Addis Abeba, 13. septembra. w. Govor angleškega zunanjega ministra v Ženevi je bil v tukajšnjih vladnih krogih sprejet z velikim zadovoljstvom.Doznava se. da je abesinski cesar sam izrazil svojo zadovoljstvo, ker ostaja Anglijo zvesta Društvu narodov, upa namreč, da ji bo s podporo ostalih držav uspelo ohraniti neodvisnost Abesinije Zdi se, da je abesinski cesar sedaj manj kakor prej pripravljen prrznati Italiji nove koncesije Vojaški ukrepi Egipta Kairo, 13. septembra- AA. Egipt&ke vojaške oblasti pripravljajo za obrambo meje. Oblasti utrjujejo morsko obrežje in grade pomorska oporišča v Akabi in Tirani ter letalska oporišča v Solunra in Marsimatru. Angleške ladje so razdeljene po pristaniščih Aleksandri je, Sueza, Port Salda in Haife. Listi poročajo, da je v Abukir prispelo 300 ietal novega tipa >Y«. Krajevne oblasti povsod izdajajo ukrepe za zagotovitev normalnega funkcijoniranja javnih uradov. Abesinski nakupi v Španiji Madrid, 13. septembra. AA. Listi poročajo, da se je Abesinija začela s Španijo pogajati glede nakupa vojnega materijala, sirovin in gotovih izdelkov. Doznava se, da bi nekatere druge države dale španskim trgovcem pri abe?inskih naročilih jamstvo za plačilo. Prepovedana knjiga Zagreb. 13. septembra, r. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo razširjanje knjige »Seznam oseb. ki So glaeovaie za listo Bogljuba Je vtiča v Za&rebu pri volitvah 5. maja.c Ljubljanske okoliške občine je naraščalo v njih število prebivalcev in hiš Pred so leti so bile te občine še neznatne Ljubljana, 18. septembra Kakor v Ljubljani sami, tako je v zadnjih desetletjih, zlasti po vojni, pričelo naraščati število prebivalcev rudri v ljubljanski okolici. Pred dobrim 50 leti so bile okoliške občine po številu prebivalstva še uprav neznatne v primeri s sedanjim stanjean. Viška obem-a, ki obsega 636 km2, je imela leta 1880 še samo 944 prebivalcev, hiše pa 103. TUk pred vojno pa je bito na Viču že 1046 prebivalcev im okrog 370 hi5. Leta 1920 je bilo na Viču že precej če? 5000 prebivalcev, dočim jih je sedaj približno 7400, hiš pa okrog 670. Prav lepo je napredovala tudi občina Zg. Siska. Leta 1SS0 je bilo v občini, ki meri 1234 km2. 1362 prebivalcev, tik pred vojno jih je štela okrog 2000. krmilu po vojni 2380. zdaj pa jih wua že okro-g 5000. Pred dobrimi 50 leti je bilo v občini 301 hiša zdaj pa jih ima že okrog 500. Moščanska občina je bila že leta 1880 po Številu prebivalcev zelo močna. V 370 hišah je bilo 412Q prebivalcev. t:> število pa je padlo tik pred vojno na 372S. Takoj po vojni se je prebivalstvo dvigT.ilo na 5116, dočim jih je zdaj okrog 7600. Moščarvska občina meri 8.76 km2. Šentviška občina, ki meri 36.04 km2, je imela 1. 1880 2436 prebivalcev in 407 hišnih številk. Do pred vojno je imela občina še izrazito kmečki m le deloma obrtniški značaj, zato se je le počasi krepila in naraščala. Še leta 1910 je imela občina te 2866 prebivalcev in 420 hiš. Tudi takoj po vojni ni bik> videti izrazitejšega porasta .prebivalstva. Leta 1°20 je štela občina 3078 prebivalcev m 437 hiš, dočim ph rma sedaj že čez 4000 in okro«g 550 hiš. V stavbnem pogledu je izredno napredoval1 občina Jezica. Sorarmerno s tem se je seve dvHjnik) tudi število prebivalstva. Se leta 1880 je štela tn občina, ki meri 16.34 km2 le 1475 prebivalcev in 244 hfš. Leta 19hO je bflo v občina 1936 prebivalcev in 333 hiš. Po vo4rri je bilo na Jeiici že 2166 prebivalcev m 360 hfft. Zdaj pa ž te je občina Vprašanje kikorpoj-aeij okoliAkih občin Ljubljani ae obravnava, že doUca leta. Po' ložaj, ki bi na«tal ▼ pranem priključit** vseh okoliš k fb občin: Vičat Most, Rn, Jedftoe in dt/vida. ao mere-■lajni faktorji, in &e posebej na. magistratu premo tri vali od vseh atnand. Flnančn* bremena bodoče velike LJubljane bi i ta korporacijo culno rtara£lat ker bi morala mestna občina v novo inkorporirane občine zelo mnogo investirati^ davodročj)a. Skupne naj bi bile potove zadere, predvsem uprava glavnih prometnih rrez atavtaa oblast in Se kaj, oetala pa rmj ht dosedanjim občinekim noravacm sferi) xa iw drose stvari lokalnega pomena in naj bi te občine tonelp tinti trmyj teatern proaav-čhi. Y centramo mestno opmvo pa oatf bi te občinska njprave poslale svoje <■•» legate^ da hi sodelovali pri p—» skupnih sadov m pri /vfločitvi o *t»aa»A. ki bi ae tikale skinpoe upramv Centralna mastna Tiprava bi vodlra rodi nadao niti veH-kih meetflh n. pr. v BerCsm. k j« je dejaasko pofeer oemtraJne Se 20 opra« V obrambi Kellog-govega pakta VVashingtou, 13. septembra. AA. Zunaji minister Cordel Huil je dal izjavo, v kateri pravi med drugim, da ameriško vlado m ameriški narod silno vznemirja razvoj italijansko -abesin-skega spora. Minister misli, da ima dosedanji potek tega spora veliko nevarnost za svetovni mir. Nadalje je Ilull dejal, da hoče tudi pri tej priliki poudariti, da je ameriška vlada pripravljena vse storiti, kar je v njenih močeh, da pripomore k mirni likvidaciji Spora. Ameriška vlada in ameriški narod mislita, da danes ni mednarodnega spora, ki se ne bi dal na miren način urediti. Grožnja z vojno ograža danes politične in socialne interese vseh narodov. Oborožen spopad Kjerkoli na svetu zna imeti samo neugodne posledice za vse človeštvo. Zato ima vsaka država brez razlike pravico zahtevati, da se v«a sporna vprašanja urede izključno na miren način. Ameriška vlada misli, da ima pravico zahtevati, da države, ki se hočejo spustiti v vojno, mirneje in objektivne je prouče obveznosti, ki so jih sprejele s svojim podpisom na Briandovem-Kelloggovem paktu. Ta pakt je sklenjen z namenom, da se ohrani mir in prihranijo človeštvu neprecenljive izgube in neizrekljivo trpljenje, kakršnega prinese vojna vedno s seboj. Riekett o abeonslti petrolejski koncesiji Budimpešta, 13. septombra. d. V Budimpešto je prispel včeraj iz Aten finančnik Riekett, Irj je s petrolej-jloo koncesijo v Ab^siniijH zbudil pred dnevi poaornoBt akoro vsega sveta. Poročevalec »HrVz Ecrta« je imel ptr.rlriko govorita z njim ter g«, opisuje kot razmeroma mladega človeka. O koncesijski pogodbi t abefmn.skim ce-sarjem se nd hotel izjaviti, 6ea, da je v kočljivem položaja, na vpraiuu^e, degava je prav za poev koncesijo, pa je ete wi, da je njegova m da ima pogodbo pen sebi z vsemi podpisi. Na vprašanje, k«j ae bo zgodilo, če bo Italija vkorakala v A besi m jo, je odvrnil, da je to načelna zadeva. Nismis^lna je domnevna, je izjarvifl nadalje, da bi hotel prodati svojo konceaijo tari^ji. Njegovi nadaljnji rtačrt: so odvisna od informacijn fci jih sedaj pričakuje. V vaškem primeru se bo ob prvi ugodna priMka vrnil v Abeisiiid jio. Poudaril je tudi, da jte abesnnski cesar ze4o msaoden in čzrodno moder čkrvek mednarodno konferenco ženeva, 13. septembra. A A. Laval je prejel brzojavko ameriškega senatorja Hoppeja, ki predlaga sklicanje rrjedrjarodne konference vseh držav rx>drjBsmic Briandevega-Kelloggovega pakta, da se prepreči vojna v AbesanijL. Stavka radiotelegrafistov v New Torku New York 13. septembra, a AA Zai"a_ di stavke radijskih telegrafistov včeraj dopoldne ni moglo odpluti deset parnikov dn neka ameriška tovorna ladja. Stavku^ joči za b te vajo povečanje plač in naje rje rezervnega operaterja za vsako ladjo- Zakaj še niste član „Vodnikove družbe Ženeva IS. septembra. A A Proracucisa^ odbor Drufltva narodov j> ve^vaj »ejo na kater! Je med vlrugam prottčil ta-rojetvo nam. dov z rzredciimi varčefvairdin* nflrrepi orne jSlo svoj proračun tako, 4a ee booo nv^li prispovki pqp——fc iržav zotist xa Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto premijo 2^3%); Am-aterdam 2957.44 — 2972.03; Berlin 1756 08 — 17^69.95; Bruselj 738.21 — 743.17; Curib 142432 — 1431.29; London 215.70 — 217.75 Newyork 4343.94 — 4380.25: Pariz 3S8.50 — 389.94; Praga 180.97 — 1H2.0H; Trvt 356,67 — 359.96, Avstrijski sihng v privatnem klirin^ i 8.40 — 830. Inozemske berse Čarih, 13. septembra: Beograd 7, London 16.18. Kew York 307.n0, Braaelj 5l.H7o. Milan 25.00. M..drid 41975, Amsterdam 207.6." Beril« 12S.C0. Qu* Xl 57.40, Praga 12.71, Varšava 57.925. Bukar«-i»a Stran 2 -♦S LO VENSKI NARO D«,Petek, 13. septembra 1936 Štev. 207 Razstava, Id pojde v inozemstvo nlraviliiili xeSSS pofde po zaključku v«le- Uubijaoa, 13. atpterrabra. Naš sferna se bo utrdi s sodaojo vckv-sejrrjsko MfcsfrfO tudi t goapodarekem svetu v tujku, čepsav zdaj gospodarski del velesejma se awen» mnogo prostota. Ne popravi jamo ae Ve s tajim blagom, temveč z domađmi andsTki Namacno v maslih le mdzarsfce razstave. Posebej moramo opozoriti na razstavo zdravilnih zelišč, ki jo je MJPadMi Kmetijska družba. Ta nui^ii—n je prva svoje vrste pri nas. Tfegovaoje z »draviiranii zelišči laiiko postane v naša gospodarski bilanci važna postavka. Nabiranje zdravilnih zelišč lahko nodd zaslužek najrevnejšim slojem na de-žaM, pa tadi v mesta Kmetijska družbu je začeta nakupovati zelišča od nabiralcev pO f#*4Uh cenah. Zdaj ima že v raznih krajih več skladišč samo za zdravdna zelišča. Letos je vnovčiJe na vagone zelišč in jih po večini tudi prodala v inozemstvo. V vseh večjih evropskih državah ima zastopstva za prodajo zelišč. Največ izvaža v Nemčijo, vecdair pa Nemčija ni največji ban—nent V Nemčiji so namreč posredovalci za prodajo zelašč v mnoge druge države. Letos je Kmetijska družba začela posebno akcijo- Razen tega, da prodaja zdravilna zeAisoa v inozemstvo, hoče tudi dvigniti nph porabo doma. Doslej smo uvažali za ogromne vsote ruska čaj. Kmetijska družba je pa začela zdaj propagirati porabo domačega čaja iz zdravilnih zelišč, ki naj izpodrine drag uvoženi čaj. To bi nam koristilo v dvojnem pogledu: naši revna ljudje bi imela zaslužek pri nabiranju zeti&Č m denar bi ostal donva. Ministrstvo za socdjakio poBtiko je dovolilo prodajo čaja. Propaganda je dosegla takoj lepe uspehe- Doslej so spnaviK v promet že nad KXXO00 zavitkov čaja, ki ima trne »naš čaj«. V zavitkih je po 10 dkg čaja, fci je sestavi jen iz mnogih preizkušenih do-raačšh zdravainrih zeBšč in cvetja. Ljudje reio bvtiJdjo to mešandco zeližč. Čaja pa ne irazpečarv^jo kot zdravflnega, temveč kot biainiinega. Zdaj je na velesejmu a&Jnrjfifca raaastav« »dr^ivilnah zelišč itn novega carja, Razstova je v paviljoau H, nakar moramo opozoriti ziasL; ucitcijc, ki vodijo šolarje po velesejmu. Važno je namreč, da se čam bob razširi propaganda za nabiranje zelišč. To je predvsem delo za otroke, ker je lahko in ker otroci ne morejo z ničemer bolj koristiti revnim roditeljem. Zato je treba pouka. Na razstavi dobe učitelji vsa pojaeariia in ofcrocri se lahko neposredno seznanijo z zelišči, ki jih je pri na« največ in ki gredo najbolj v promet. Razstavljajo že stisnjena zelišča v baiail, v posebnih razstavnih zavitkih pa imajo razstavljena vsa zelišča, ki jih vnovčujejo in izvažajo v inozemstvo, in sicer že 140 vrst. Ta razstavna zbirka zelišč je bdk že razstavljena v inozemstvu, vendar tedaj še ni bila tako popolna, ym«^a je le 80 vrst zelišč. Stisnjena ze-lasča v balah so zelo lepo blago, ki ga občudujejo vsi strokovnjaki, zlasti ino-zemci. Razstavljeno blago bodo z drugim razstavnim gradivom takoj po koncu našega velesejma razstavili še v štirih nemških mestih, nato v Italiji, končno pa pojde razstave v Aieksandrijo, za kamor je že prodana. Razstava bo zelo koristila naši izvozni trgovmti. "Čeprav izvažamo že mnogo zdravilnih zelišč — kar je predvsem zasluga Kmetijske družbe —, vendar se v inozemstvu ne vedo, kaj vse imamo. Tako doslej niso vedeli, da imamo tudi tiare jak (LvcopocLiurn clavatum), ki iz njega izdeljujejo poseben puder za dojenčke in ki ga je Nemčija doslej uvažala le iz Rusije ra Poljske. Tudi ta puder je razstavljen. Za konzum Čaja delajo uspešno propagando, dele manjše zavitke čaja. Doslej so jih razdelran že nad 10.000 in računajo, da jfh bodo do konca velesejma 15.000. PRI iVUZlrVRJIH VEONO NAPREDEK Pri mizarjih ugotavljamo vselej le napredek. Zdaj nriso razstavili toliko, kakor navadno todo razstavljeno je res samo lepo pohištvi). Moda se od lani ni bistveno spremenila, vendar opazimo nekatere izpopolnitve v oblikah ter linijah. Ko «je prišlo pri nas v modo gladko pohištvo, je bilo v splošnem oglato, z oštrima robova. Bik) je tudi izredno mnogo ekspenmen tiranija. Videli smo nekatere kose vprav fantastičnih oblik, zlasti kOTnfcinlrane kose, in opasali smo lahko tudi precej pretiravanja, npr. postelje sploh niso imele več nog, končnice so pa biie nenavadno visoke. Zdaj se nam je čut za moderno pohištvo izostril Eksperimentov je čedalje manj in mesarji tudi ne skušajo več vzbujati učinkov s kričečimi furnirji. Se vedno prevladuje orehov furnir. Svetlega pohištva sploh ni razstavljenega. Skoraj pri vseh razstavijalcih opaiamo enotnost, vendar nekateri zelo prednjačijo v arhitektonskem pogledu. Razlika je pač, če je pohištvo izdelano po dobrem načrtu ali če je kolikor toliko kopirano po tujih vzorcih. Naši mizarji so samostojni in so si pridobili zadnja leta izredno dober okus, kar pa je seveda v veliki meri zasluga velesejma. GOSPODINJE NA VELESEJMU Včeraj so se še posebej posvetile velesejmu naše gospodinje ki hočejo biti V resnici napredne in ne le po besedah. Zdaj sicer nimajo razstave, vendar si pa dobro zavedajo, da jim velesejem lahko vseeno mnogo koristi. Zveza gospodinj je priredila na Rozmanovem vrtu zvečer ribjo zakusko. Toda gospodinje niso prišle na velesejem samo zaradi rib. Najprej so si dobro ogledale vse razstave. Po jadranski razstavi jih je vodil tajnik H. Marjanovič. Vse so si dobro ogledale m seveda je prav, da so pokušale tudi prošek, ko so že bile pri brusilcafa koral. Mislimo, da je kritika gospodinj važna, zato je treba povedati, da so bile zadovoljne z vsem. Saj veste, da znajo tudi pošteno kritizirati in da so pogosto nezadovoljne % vsem svetom, ker sd pač grene življenje z gospodinjstvom. K zakuski je prišlo mnogo prijateljev rib, pa tudi takšnih, ki morskih rib še niso imeli v ustih. Upamo, da nam bodo zdaj gospodinje postavile večkrat r:be na mizo. Seveda, če se bodo morske ribe pocenile, ker so zdaj še mnogo predrage. Sicer bi pa bile večkrat potrebne vsaj takšne zakuske.. S kulinarične razstave Ljubljana, 13. septembra. Glavna privlačna točka včeraj otvor jene kulinarične razstave je osrednja miza ki jo je oprem Ll strokovnjak v iade-Lkih kulinarične umetnosti glavni kuhar Uniona g. Babi- nek, zastopnik oaše Zveze v Ženevskem mednarodnem udruženju. Na tej mi »i je pripravljenih dober ducat najbolj iabranih jedil, ki pridejo na mizo le ob najbolj svečanih in redkih prilikah. Najfinejše med njimi so opremljene z gomoljikami. V vsej opremi je povdarjeno stremljenje moderne kuharske umetnostne obrti, ki je usmerjena predvsem praktično — zato so tudi vse razstavljene jedi užitne —, estetefco ta privlačno. Neužitne navlake ni v«$. Celo čokoladna vaza ©redi mize vsebuje &opek umetniško izdelanega cvetja iz sladkorja je namenjena še po obilni jedi lačnim želodcem. Med posameznimi jedrni so ra« v rečeni različni jedilni listi in karte poročnih obedov. Levo ob vhodu je razstavljena Franckova cikorija in Rneippova sladna kava. Slede izbrana namizna vina priznane veletrgovine M. Step i 5* iz Šiške. V neposrednem sosedstvu so na gromad ene stekJenke rogaške zdravilne. Frteridalre specijalnih hladilnikih hladijo sicer bolj redike srospodinje hi-tro pokvarljiva jedila in živila. Avtomat za izdelavo sladoleda iste znamke žali ne obra/tuje. Temu nasproti ob drugi steni je razvrstila tvrdka Krisper najrazličnejše jediimo in ser-virno orodje in todelke iz porcelana ter ste-kla. Poleg Jiihanovih ekstraiktov ao Adria pecivTii praški poznani vsaki gospodinji. Srečko Potnik razstavlja likerje, 6voj priznani malinovec in druge sadne sokove. Tvrdka Roilmann znana po svoji solid-nosti je tudi na te razstavi zastopana z luksuznimi predmeti iz porcetama. steMa In srebra. Pozornost vzbuja čajna garntrara iz FeSke^a porcelana, ki se jako približuje japonskemu, dalje kristalna brušena posoda in servis za črno kavo — izdelek domaČe keramike. Okusno je opremil ta kotiček aranžer A. Koser. Osrednji zavod za žensko domačo obrt, ki ga že dolco leto vodi d i rektor g. RaČič je a izdelki z domaČega platoa. Prti in (krtici posebno oni ia domačega rjavega platoa m kritnimi vbodi in posrečeno sestavo barv so lep okras raastari. Tudi fine domače čipke se enako kot ostali iadeflci na viha kvalitete. Čipkam na/Nilji sosed so potno jajčne Oerarjeve testenine, ki bodo gotovo zanimale gospodinje no svoje. B. Trpin razstavlja domače aadje i zoranih kvalitet. Zika — Mna otroška kava deli oMsotah oem poskusne zavojčke svoje kave ia si tako dela reklamo. Čebelarska zadruga ninfteneev drl. železnic raestavilja svoj prvovrstni med, posetnike pa preseneča l medico pijačo starih Slovanov. Metal uvoana tvrdka kave desno ob vbodu, pa deli posetn&om kavo. Tvrdka Zaletel iz 9t. Vida znamka >Jelen< je zastopana z žganji in likerji. Lovsko mizo v popolni opremi je postavila tvrdka HeremsoSkv. Bogato je obložena z vresjem. borovimi, smrekovimi hrastovimi vejicami. Tvrdka E. Petrovič is pasaže (»Servise«) razstavlja jedilno orodje iz bele arpake in nerjavečega masivnega krom jekila. Zelo zanimiva je na m ima svetilka iz Ikora metala, man fedelek W. M. F. Na drugi mizi pa je nekaj posebnega sestav za bovjk> za 12 oseb ta skodelica za pražene mandTje. Ista tvrdka Je p&kođ9m jedilnega orodja za opremo pogrnjenih miz. Tvrdlka Affnola je v razliko od Koimanna zastopana bol! praktično. Njeni izdelki te Stekla ta porcelana »O predvsem orikladni z» hotelske obrate, za hitro postre5šbo. Posode za kuhanje in serviranje dijedne brane ter ognia varne posode so pa ene najmodernejših pri nas. predvsem one h jonskega ognja varnega stekla. Na zgornji strani ob steni za stebli so nameščene* pogrnjene mize. Za Čai CTea Clooek} jo le pripravi! tajnik Zveze in npimeščencev kavarne Nebotičnik g. Frane Brodnik. Za večer io pa g. Wolfart enako iz Nebotičnika. Poles teh dveh je kavama ItefavKen^ic priredila Se mizo dnmai^tki zajtrk. Vse tri mize so oiprenitiene po^ehm o e<1cusno s ortiči mim ib barv in posodo najmoderner5ega l?rletka. Diprema ie nr^dprria. enostavna in zelo smo-trena ter pratk^ičnn. Tz vse. T>n*tyocene rrr^dme-te aa nrrvremo r>« »o posodila tvrrllce AcrnO- la. priiče T. C. Marer fa pribor tvrdka Ser-vVe. RMttPN je odprta vsak dan od 8—1?». Tatvine se množe Ljubljana, 13. septembra. Oeprav je policija spravila zadnje dni pod ključ cok> vrsto žeparjev, jih je v mestll vendar še nekaj, ki ji delajo precej preglavic. Na policijo prihajajo se vedno prijave o žepnih tatvinah. Včeraj se je pa zopet ujel en spreten šepav. Okrog 17 ae je mudila na velesejmu gospa Jerica R. iz Ljubljane. V gneči v paviljonu G je nenadoma začutila, kako ji je nekdo odprl torbico in segd vanjo. Gospa je tatu zgrabila za roke in kmalu se je 37-letni Ivan Keiam, doma iz Lečevice pri Splitu, znašel na krtaiirtalnem uradu. V nedeljo je bik na sejmu okradena trgovka Goričarjcrva iz Ljubljane. Netodo ji je V gOOČi odpri torbico in ukradel iz nj« 1300 Din. Policija je domoevak, da sta bHa žeparja najbrž Zvookrkr Sape, (ne Lepe, kakor smo prvotno poročat) ta pa njegov pomočnik jedva 14 letni Stanko M. doma iz Brežic in je oba vzela v precep. Po dolgem zasliševanju je naposled deček priznal, da sta res gospe MTsriorrMa denar in si ga razdelila. Stanko, ki je kljub svoji mladosti zelo izprijen — dvakrat je že ušel iz nobesjsevefažes v Glini ta je na giaeu spretnega žepar ja, — je hodi s Sape jem ia še enim žepar jem po trgovinah. Deček je motil prodajalce, pajdaša sta pa kradla, nato pa njemu neopaženo izročila ukradeno blago, ki ga je nosil iz trgovine. Fant je izredno peebeissn in že zdaj kaže vse znake bodočega poklicnega žepen je. Na policiji se je ravnodušno smejal in s veseljem pripovedoval, kako so knadb. Prod dnevi je bsla iz veže 3t. JL v Židovski uteći tovarnarjev! ženi AJojsiji Gn-zefjev4 Is Škofje Loke iz prtljage okrade- na črna usnjata ročna torbica z zlato za-pest no uro in 600 Din gotovine. Guzedje-va ima 2.000 Dm škode. — Na velesejmu je bila okradena tudi Antonija Jančarjeva, kateri je tat izmaknH rjavo denarnico s 34 Dfav. Odlični gostje ¥ Ljubljani • Ljubljana, 13. septembra. Davi so prispeli v Ljubljano zastopniki elektrotehničnih podjetij v državi, skoraj iz vseh večjih krajev. Jutri bo imela v Ljubljani Zveza elektrotehničnih podjetij občni zbor. Dopoldne so se sestali zastopniki podjetij in gospodarskih ustanov v Zbornica za TOI. Danes si ogledajo velesejem in ljubljanske znamenitosti ter tehnične ustanove. Ministrstvo za trgovino in irKhjstrijo zastopa ing. N. Popovvč. Upravni odbor Zveze je zastopan skoraj korporativno. Prispel je predsednik ing. 1. Jojkič, podpredsednik ing. M_ Petrovič, rarvnatelj A. Tadič. zagrebško električno centralo zastopa ing. V. 2epič ML SrkuJj in ing. Fi-lipovič. Iz Sarajeva je prispel kot zastopnik mestne centrale M. Slipičevič, subo-tiško električno centralo zastopa ravnatelj H edin, centralo v Bački PaJanki ing. Unger, novosadsko centralo direktor ing. P. Panajatovič, aremsko etektrarno dr. Milan Kostič in beograjsko ing. Milivoj Rakič. Zastopano je tudi podjetje »Snaga i svetlost« v Beogradu po ing. D. Saviču. Tudi voditelji naših dektrotehničnih podjetij in ustanov bodo šievftao zastopani na občnem zboru. Prispel je že od falske centrale ing. Kippach, banovino zastopa ing. Mikiavc, mestno občino pa ravnatelj ing. Stanko Sonc. Iz Kranja sta prispela gdč. Majdi če va in ing. Gros. Občni zbor se prične jutri ob 9. v Zbornica za TOI. Drevi ima upravni odbor sejo. V nedeljo bodo gostje napravili ekskurzijo. vVestSalski Slovenci v Ljubljani Ljubljana, 13. septembra Snoči ob 21. so se v treh velikih udobnih avtobusih pripeljali westfal»ki rojaki v Ljubljano. Prišli so, da se poklonijo spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Z^dinitelja na Oplencn. Prišlo je okrog 90 VVestfalcev pod vodstvom znanega de lavskega voditelja in organizatorja g. Bolne. Rojake so pričakovati na kolodvoru v imenu Narodne odbrane njen predsednik dr. Cepuder, dr. Bohinjc, Za Narodno strokovno zvezo g. Kravos in izseijenišfci komisar g. Fink. Gostje so se najprej ustavrVi v kolodvorski restavraciji, odtod so pa krenili v hotel »Metropole, kjer jih je v imenu banske uprave pozdravil g. Fink, g. Kravos pa v imenu Narodnega izseljeniške^a odbore Večina izseljencev se je odpeljala že okrog Eolnoči domov, del njih je pa prenočil v jubljani. Z njimi je prispel tudi nemški novinar g. Gerhard Kili iz Gelsenkirchna, ki je Jugoslovenom zelo naklonjen in ki bo opisal potovanje m vtise iz Jugoslavije. V ponedeljek 16. t. m. se Westtalci zopet zberejo v Ljubljani in se z viakom odpeljejo na Oplenac. nato pa z avtobusi, ki ostanejo v Ljubljani, zopet vrnejo v svojo novo domovino. Tragična smrt poročnika Čeha Ljubljana. 13. sepiembra-2e včeraj smo kratko poročali o tragični smrti artiljerijskega poročnika g. Stanislava Ceha v Nov »m Sadu. Pokojni je slufel zadnje čase pri zagrebškem polku protiaero-pianske artiljerije. V nedeljo zvečer se je odpeljal po svojih opravkih v Beograd, od koder se je namenil k znancem v Novi Sad, kamor se je odpeljal z avtomobilom. Šofi-ral je podporočnik avtokomande v Beograda Petar Stojamovič, ki je vozil zelo hitr**. Blizu cerkve Sv. Roka in mitnice v Novem Sadu je privoail od nasprotne strani voz m da bi ne trčila skupaj, je Stoj aru «vič hitro ■avtt na drugo stran ceste. Toda nesreča je hoteia, da je počila pnevmatika na zadnjem kolesa m tako je avtomobil udaril najprej ▼ vos, potem pa v železni drog daljnovoda. MAvrU S K ALAN ROMAN SidaSilotma bkio so ta vprašanja vedno bolj zapo-slevala hn nazadnje je strastno želela izvedeti, kakšen bo nadaljnji razvoj tega dvorjenja. Na Ervina pri tem niti rni-s*Ha ni; predobro je vedela, da je čisto slep m se mu irKi na krajn pameti ne more rcKiiti najmanjša slutnja. Saj je sam si KI v RadTvojevićevo družbo in jo prosil, naj se zabava z njim. In ko ga je nekega popoldneva bolela glava in nt marala te hotela, je brez pomisleka prosil RaoMvojevTĆa, naj spresmHa Sido na rzprehod. Sida je sicer ugovarjala, da hoče ostati pri njem, na tihem si je pa vendarle želela samote s pozornim ka-valirjem, ker je štetila, da bo v njej končno izvedela tisto, kar je tako mučilo njeno radovednost. Radivojević je najel v Inki čoki in od-veslal na Lapad. Spotoma je govoril o Čisto vsakdanjih, nepomembnih zadevah, kakor da nikoli ni bilo njegovih tako zgovornih pogledov in sto drobnih malenkostih, govorečih o tihih poželje-njih. Tako nepomembno je bHo njegovo kramlianje tudi potem, teo sta se ustavila ob rtu Petki, privezala čom k skali in odšla po ozki stezi na izprehod med pimje, ciprese ki vse tisto subtropično drevje tor giiuovj* Lapada. V nekem romantičnem zakotju, kjer se je sKrosri vejevje svetfikala od daleč drobna Itea od večernega sokica obdarjenega morja, se je pa Radovijevič nenadoma vstopil pred Sido, ji globoko pogledal ▼ ofcj ter dejal tako nepričakovano, da se je zdrznila, zmedla in vsa zardela: »Gospa, vi ne ljubtte svojega moža. Z njim se niste poročili iz ljubezni. Vse, kar počenjate, je z moko igrana igra dolžnosti, pri kateri trpite...s Sida je vztrepetala. Ce bi ji bil dejal: »Sida, jaz vas ljubima je to ne bi bilo iznenadilo m zmedk), toda ta tako točna diagnoza njenega resničnega položaja jo je docela razorožila hi zlomite. »Va5 moik nrl to le potrjuje,« je dejal Radtvojevrč. SWa se je bliskovito obrnila, da bi skrila pred tem tujim Človekom solze, ki so ji kljub vsem nasprotnim naporom privrele iz oči, toda skriti jih ni mogla. »Gospa, Sida!« je vznemirjeno dejal. »Zakaj ste se poročili s tem človekom, ki vas nikoli ne more osrečiti?« »Molčite! Ne silite vame s vprašanji, na katera vam ne morem odgovoriti,« ie jecljala Sida. »Ne morete odgovoriti? Zakaj ne morete? Morda sem zares indiskretno, a oprostite mi: amifcie se mi..,« »To je brez pomena,« ga je zavrnila. »Morda le ni. Gospo, 9kfa. vaškim bi boljšo usodo. Zasražfti bi moža, ki hi ▼a« mogel mjdrti vse, po čemer hrepeni vifa razkošna, žrvtjenfe tako polna, a tako krnto ntesnjevana nrhrdost. Zastalih" bi vrtsk smeha, žar sobica, ogenj divje, nepogasl^ve ljubezni, ki bi enako dajala kakor jemala. Vaša lepota tn mladost mora očarati vsako dovzetno moško srce. Tom sem opzfl že v Splitu, ko sem vas prvič zagledal ob strani vašega moža. Moj pogled vas je potom spremljal vso pot. Se spomfnjate tistega krasnega jutra na parnikn pred pohodom v Dn-brovrrfk, ko ste prišli prvi na palubo, se naslonili na ograjo in potem strme* v morje in v daljo? Takrat sem srtal za vami m sem vas gledal. Podoba tistega jutra mi je ostala neizbrisno v oČeii m v dusi. Ne izbrise je nrhče več.« »Vrniva se!« je dejala m g otrla solze. »Prej mi morate odgovorili na vprašanje, zakaj ste se poročilo z Roga-nom?« »Ker nI bffo druge rešitve . . .« je odgovorila po dolgem obotavljanju. Tn potem mu je povedala v kratkih obrisih zgodbo svojega mladega življenja. »Zaradi doma in očeta ste žrtvovali svoje življenje, svojo srečo,« je vzdibnil Radivojević. »In kaj ste s tem pridobili? Ste v resnici kaj rešili? Ničesar, mo- ja draga, nesrečna gospa.« Sida je molčala, le v oči so jI prfvrefe solze. »Smilite se mi« je dejal nežno, »globoko sočustvujem z vami m storil bi vse, da bi vas rešil in osrečiL« Stopi! je čisto tesno k njej, ji položil levico okoli pasu, z desnico pa ji dvignil glavo. Potem se je nemo zastrmel v njene objokane oči. Nenadoma se je pa zganil, jo objel tesno z obema rokama, prižel k sebi hi poljubil tako naglo, da se niti zavedala ni kaj počenja m se tudi braniti ni mogga. Sele čez nekaj hipov je čutila na svojih ustnah njegove, da se je zavedela položaja, vztrepetala hi se sunkovito osvobodila njegovih rok. »Pustite me! Kaj si drznete?« je kliknila z glasom odpora in užaljenosti. »Mar rrrfsiite . . .« »Ničesar ne mislim, moja najdražja,« je dejal Radivojević. »Hotel sem vam le povedati, da vas ljubim, kakor nisem doslej ljubil še nobene ženske m hočem, da postanete moja žena. Pustite Rogana, ločite se!« »Nikoli!« je vzkliknila trdo. »Breme, ki sem si ga naložila prostovoljno, bom nosila vdano. Ervin me ljubi in bilo bi podlo vrati ga aH ga celo pustiti. Ne verujem vam ničesar. Prišli ste v Dubrovnik lovit ženske in ste mislili, da sem prav jaz najprimernejša divjačina, pa ste se temeljito zmotili. Poiščite si dru- Nesreča ee je pripetila z bliskovito naglico. Poročnik Čeh je bil težko ranjen in prepeljali so ga takoj v vojaško bokiioo, dočim so prepeljali gdč. Mila do K < »pički, ki ss je vozila s sestro v i^tem avtomobilu in je bila tudi močno pobita, t državno bolnico. Poročnik Čefe »e je tako hudo pobii, da je v boiniri kmalu izdirmfl. Po^liposočnik 9toj&-noviS in dva voja-ka so bili le lažje paStotfcio-vani. Vest o tragični smrti poročnika Čeha j a vibii-i i la splošno eočuitje m>>! častarki zagrebške gamizije, eaj je bil pokojni izredno ljubezniv, dober, vesten in anačejon. V Ljubljani eapu.šča mater, br-a-ta in Štiri sestre. Koledar. Danes: Petek, 18 »epterobrn. KaMivftaui. Notburga Današnje prireditve Kifio Matica: Rdeči cvet Kino 'deal: Mata Hari Serenadni veeer ob 2Q na dvorih« imet- strata Dežurne lekarne Danes: Mr Bakarčič, Sv Jakoba t*fc d, Ki»-mor. Miklošičeva ce*ta 20 m Gartas, Moste — Zaloška ssstl DRAMA 7a?otek oh M nri 15. septe»m.bra. nedelja ob 15. HLrai) Ertrp na letnem giledalisou v Tivoliju, One od 20 I>in navzdol, OPERA Začetek ob 20. uri 14. soptomibro, sobota ob 130. Boceaeao. loven. Zrrižane crtie od 30 Din navadot. septembra, nedelje ob 20. Trubsjdui Gostujeta tetnor dr. Adria n in ba&ksrt AAar^Mi Run. Zrfiižarie ceoe od 36 Din oaroodoi. Iz Višnje gore — Muhasta strela. Včeraj teden — bHo Je zvečer okrog- desetih — je nenaeai m hčeram ni nsč z^gxxl'iX» Razbilo so je le nekaj sip to og)u- d£do. Gospodar je ?-LkriCaJ, de. adresR. nekjdo natn.j denao:, in to je bilo vse, et letalo nad r^^fvtm. V sredo smo zopet obftndovall nad Vlanjo goro In oOoodico kitalo, ki je precej doigo krodUlo po zračnih viSavah m suuvdo vofikra-t pcoti Polževeami, Icaikor oni dan, ko amo mmitt. da se je nekdo namen nI r«. Poiž»^o po zraku. TV^^^ tudi pn nas nI nobecai redka prikazen več, vendar se pa oči vaati ljodi irrjfirajo vanj, če kroži nad naSta* kana^, ker Je to nekaj posebnega. Z Jesenic — živijenjaki jubilej najgtarSfie ie*em-eanke. Te dni je praznovala 80 tetnjoo svojega rojstva, v kratkem bo pa praHur vala svoj imendan gospa Ambrožiž Tese- zija mati znanega jeseniškega pevovod^ g. Vinka Ambrožiča. Kot hči revnega piav zarja se je pred 90 M rodila, bika je se otrok, ko se je njen o&e v ptarvzn smrtno ponesrečil, preživela je teike čase, a Je kljub temu se izredno čila m mdnvva. Optw-1 ja »e vedno domača defau čita časopisa, krpa obleko in plete nogavice. Naj asoda ohrani simpatično ženo čilo in zdrawo » skrajnih meja fifcoveskega živijeoja. Iz Ptuja —Požar. Oni dan je zgodaj zjutraj is-bruhnil ogenj na gospodarskem poslop^ Alojzija Ponikvarja v Goročji vasL Domači so bili še vsi pri počitku in so se rbm-đih, ko je ogenj zajel vse poslopje, ki ga je tudi popolnoma uničil. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, ki so preprečili fie večjo katastrofo. Poleg poslopja je zgorela tudi vsa zaloga siome in sena te/r nekaj poljskega orodja. Skupna Skoda znaša nad Din 20a »00. — Kako je ogenj nastal, * ne ve. (>oiniki vodijo strogo preiskavo, —Vpisovanje v državno pletarsko So4o v Ptuju je podaljšano do 20. septembra. —Lepa sokolska slovesno*. V nodeljoj* razvila, sokolska 5eta pri sv. Vido pri Ptn-ju svoj prapor, ki ga je daroval njen usta novitelj in prvi načelnik br. Zej ia ftač. I^lagoslovitev je opravil domaČi župnik r»a-ter Konstantin. Slovesnosti se je UdelaŽOo mnogo občinstva, prihiteli so pa na skrw nosi tudi Sokoli iz Ptuja. —Sport V nedeljo sta se odigrali na igraHSčn 'tukajšnjega SK.P kar dve nOg<> metni tekmi. Nastopili sta moštvi SK Dra-va in SK Laško, v kateri igri je podlegla DTava Z 5:1 za Laško. NastopiK sta se moštvi SKP in SK Mura iz Mnrske Sobote. Rezultat je bil 2:3 zA Muro. _Slovssna otvoritev servirnega tstafa. Združenje gostilničarjev je p°d okrnjem zbornice TOI priredilo servirni tacal, ki je bil 9. t. m. slovesno otvor jen v lepo dekorirani prosvetni dvorani ptujskega Sokola. Slovesni otvoritvi je prisostvoval mestni predsednik g. Jerše. Tečaj je otvo ril s slavnostnim nagovorom na prisotne predsednik združenja g. Mohorif Fr*nc, mestni predsednik pa je prireditev v imenu mesta toplo pozdravil. Kot zastopnika zbornice TOI sta govorila se gg. Milko Senčar in Otok ar Kla^ek, strokovni ačitel] dalje gg. dr. Vladimir Vrečko, Založnik I^nac, živino*dravnik Le-inik Aleš, davčni nadupravitelj Albert Prime, upravttelj eks politure OUZD Stane V«dnjal, prof. Vojsk Franjo, mvnatei] Aleksander Pteiler ki Štev. *>07 DNEVNE VESTI — Komisar v Pokojninskemu zavodu z j oaoifcttčeoce. Ministar za telesno vzgojo naroda, in zastopnik ministra Za socialno politiko g. Mirko Korrmonović je podpisal včeraj odtok, s katerim se razpusta upravni odbor Pokojninskega zavoda privatnih nameščencev v Ljubljani in se imenuje za komisarja PZ posestnik v Ljubljani g. dr. Anton Milavec. V ožjem upravnem odboru Pokojninskega zavoda so bili gg. Adolf Ribnik ar in Ivan Avse-nek kot zastopnika delodajalcev ter Ivan Tavčar in Jože Gol ma jer kot zastopnika nameščencev, širši upravni odbor ali prejšnja uprava je obstojata, iz 14 cd snov, od ten 7 zastopnikov delodajalcev in 7 zastopnikov nameščencev . —Druiba sv Cirila in Metoda prasnuje 50 letni jubilej dne 15. septembra. Velika skupščina se vrši v Ljubljani v Trgovskem domu ob 10. uri dopoldne Istotain se vrši ob 20 uri zaupno zborovanje, h kateremu imajo dostop le delegati (Tinjc), pokrovitelji in kamnarji, če se izkažejo s poverilom od svojih podružnic. Udeleženci jubilejne velike skupščin? imajo polovično VOZniriO, Če se O povratku likazejo s potrdilom, da so se velike skupščine udeležili. _1 Prof. dr. Murko v Zagrebu. Vpoko-je«i profesor slavistike na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Slovanskega zavoda in urednik »Slavije« dr. Matija Murko jf prispel v Zagreb, kjer ostane nekaj dni Hi se udeleži odkritja Bulice vga spomenika. Včeraj si je ogledal zagrebške znanstvene ustanove, med njimi slovanski in etnološki seminar. — Inozemski novinarji v JugosIa\*iji. 14. t. m. prispe v Split 21 ' inozemskih novinarjev, med njimi 7 nemikih, 4 češkoslovaški, 3 poljski, 2 rumunska, 2 avstrijska ter po 1 ameriški, angleški in nizozemski. Na potovanju po Jugoslaviji jih bosta spremljala šef tiskovne propagande Putnika dr. Miloš Brakus in uradnik Milo-savljevič. Inozemski novinarji si bodo ogledali poleg Dalmacije vsa večja mesta nase države. — Kongres udeležencev svetovne vojne v Beogradu. V sredo 16. t m. bo otvorjen v Beogradu XI. kongres bivših bojevnikov in udeležencev svetovne vojne, orga-mziranih v Ciamacu. V Beogradu se zbe-ro udeleženci svetovne vojne iz večine evropskth držav. V okviru kongresa bo svečano otvorjen Dom vojnih invalidov kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ob otvoritvi bo knez namestnik Pavle odkril v dvorani doprsni kip Hagopokojnega kralja Aleksandra. Češkoslovaško delegacijo bosta vodila dr. Lev Sychrava in poslanec Fr. Neumeister. _ Manifestacijska prireditev RK na je. žici. V nedeljo 1*» t. m. priredi občinski odjbor KjK svojo redno ma-nifestau^sko prireditev, v okviru vsedraavne vsakoletne proslave »Tedna RKc Od pol 8—8. ure zjutraj bo formiranje sprevoda pred Zadružnim domom na Jezici. Ob 3. krene sprevod z pod bo na čelu po Dunajski cesti proti Črnučam. Onstran črnušJcega rojostu «se pridru:.r.jo sprevodu Crnucarii, nakar krene sprevod proti črnuški župni cerkvi, kjer bo ob 9. uri zahvalna služba boeja za padle domačine, ki so se v zadnji vojni žrtvovali za nase narodno oevo-bojenje. Po masi bodo pred spomenikom molitve z godbo, Petjem in govorom. Nato se znova razvije sprevod, napravi mi-raoho-1 pred odUi-čniki^ ki se bodo udeležiil slovesnosti, ter «e raziđe. — Vse udeležence »prevoda prosimo, da se uvrste na mesto ki je zanje določeno. Posebej opozarjamo, da tvorijo svojci padlih v »prevodu posebne skupine. — Lastnike nas, mimo katerih bo W sprevod prosimo, da svoje hiše okrase z zastavami, cvetjem m zelenjem. — Ce bo slabo vreme, sprevod in e&ovesnost molitve pred spomenikom odpade, dočim vse drago ostane, t- j- ma-sa, motive za pokojne se opravijo v cerkvi, ostali del progranm predvidenega pred spomenikom, pa se Izvrši v črnuškem društvenem domfu. — Občinski odbor RK vljudno vabi občinstvo, da se v obilnem številu udeleor*. manifestacijekega sprevoda in ostalih slovesnosti in da tako Pokaže svoje visoko razume vanje za plemenite ideje organizacije RK. _ Občni zbor SK Polža. SK Polž bo imel svoj letošnji občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 10 v svojem domu na Polževem z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, 2. proračun za poslovno leto 1935/36. S. nadomestne volitve, 4. organizacija propagande za Dolenjsko in 5. samostojni predlogi. 'ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes ob 4., 7K. in 9*4- uri. premiera velefilma francoske revolucije. K deći cvet (Jakobinci) v režiji:Aleksandra Korda Predprodaja od 11.— 5^13. ure. Dopolnilo: Lucerna. Smrt belgijske kral^ce Astrid. _ Na umetniški razstavi pomorskih slik so poleg domačih sfckarjev razstavili svoja dela tudi nekateri dalmatinski slikarji Med njimi vzbuja precejšnje zanimanje občinstva oddelek, kjer ima nameščene svoje sL-ke akad. slikar prof. Mirkovič iz Splita. Mirkovičeva dela so nam bila doslej manj znana, ker je to pot prvič razstavil v Ljubljani. Študiral je na umetnostni akademiji v Pragi z Jakacem in Trstenjakom, Rojen je na otoku Pagu in ni zato prav nič čudno, da se je posvetil zlasti slikanju morja. *Na vseh njegovah delih, kil jm viđano na razstavi, se pozna, da jih je slikal umetnik, ki je na morJn doma in ki pozna vse njegove skrivnosti. Nista dve sEki, kjer b! bilo morje enako prikazano. Na vsaki sliki nam ga prttcaae v drugi luči, kajti znano je d« morje stail-no izprenv/.nja barvo, vendar lahko opazi najrazličnejše odtenke samo človek, ki stalno Sivi ob morju. Na Miakovičevifc slikah vidimo morje v v*eh nljanaah, od naj rnAlejše modrine pa do popolne mračnosti, ko se pripravlja k nevihti. Slike *o večinoma motivi iz okolice Spttta hi prav nazorno kažejo divjo slikovitost in razčlenjenost nase obale. Veliko skrb je umetnik potožil v dve tihožitji morskih rib, ki se opazovalcu zde da tiVe. Prof. Mirkovič bo v kratkem priredili kolektivno razstavo svojfh slik najprej v Beogradu nato v Zagrebu in zatem v Ljubljani, takrat bomo o njegovih de-Uh ve* spregovorili. Zvočni kino Ideal —" Danes ob 4., 7. 4i ari. GRETA GARBO v filmu Mata Kari Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. — Kdo je sodeloval? Obiskovalci velesejma, ki soglasno hvalijo jadransko razstavo, bi radi vedeli, kdo je sodeloval na nji in jo urejeval. Prt vseh prireditvah, ki so pogosto podrejenega pomena, pri nas radi govorimo o prirediteljih, ob tej priliki, ko gre za veliko kulturno razstavo, kakršne še ni biio v naši državi, pa ljudje še ne vedo imen niti glavnih prirediteljev. Predsednik jadr. razstave je dr. M. Dular, podpredsednika dr. 2. Jeglič in A. Kos, tajnik H. Marjanavič in arhitekt J. Mesar. Oddeiek Jadranske straže je vodil in uredil dr. V. Murko, razstavo voj. mornarice poročnik D. Hutima jer, zgodovinsko umetnostni oddelek dr. Fr. Štele, geografski dr. V. Bohinec, zgodovinski Fr. Hormann, foLkloristični ravn. 33. Račič, oddelek favne univ. prof. dr. J. Hadži, flore dr. E. PajniČ, jamarstvo insp. I. Michler, oddelek oceanografije univ. prof. Hadži, ribiški dr. M. Dular, tujsko prometni dr. Ing. C. Nagode, umetnostim prof. S. Santel in gospodarski dr. Dular. — Traviat-o ste že videli, kaj ne? Najbrž pa se ne veste, da je prirejena po slavniem Dumasjevem romanu >Dama s kameli jami«, ki uživa po pravici sloves najlepše ljubezenske zgodbe v svetovni književnosti. Ce hočete koga razveseliti z lepo knjigo, mu kupite »Damo s kamelijama«. Stane broširana 50 D m, v platnu 60 Din, v r>olusnju pa 75 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Selen-burgova ulica, dobi se pa po vseh knjigarnah. — Razpisana Inženjerska služba. Kpman da dravske d«hr«ijske oblasti v Ljuibljimi sprejme v službo gradbenega inženjerja. Prošnje je vložiti do 6 oktobra. Pogoji so na vpogled v mestnem vojafikem uradu soba štev. 1. — Krši prve češkoslovaške jadrnice v Splita. Naš poslanik v Pragi dr. Grisogo-no je povabil včeraj popoldne v Splitu predstavnike oblasti in sporta na jadrnico »Labud«, kjer je bila svečano kršoems prva češkoslovaška jadrnica na Jadranu. To je nova jadrnica, zgrajena letos v Trogiru in z njo bodo češkoslovaški tekmovalci v petek in v nedeljo tekmovali pred splitskim pristaniščem v tekmi Jugoslavija: Češkoslovaška. — Sadjarska razstava na Primskovem. Kmetijska podružnica Primskovo - Veliki Gaber priredi v nedeljo 22. t. m. drugo sadjarsko razstavo na Primskovem v prostorih g. Lavriča. Sadje bo razstavljeno v naravni obliki, kakor tudi konser-virano v razne soke. Vabljeni so ljubitelji - sadjarji, kakor rudi kupci. Ob tej priliki opozarjamo tudi na lepe izlete v bližnjo okolico, v Veliki Gaber, Šmartno pri Litiji, Čatež, Zaplaz, na Sv. Nežo m Sv. Još ta na Kumu itd. Primakovo je dobro uro oddaljeno od postaje Radohova vas in imajo posetniki razstave ugodno zvezo s turističnim vlakom. — Čudno. V Lausanni je bil te dni kongres zdravnikov prijateljev vina. Udeležili so se ga zdravniki iz 30 držav, posebno mnogo je bilo udeležencev iz Francije. Jugoslavija pa ni bila zastopana. Pa menda vendar ne bodo zdaj po svetu mislili, da mi vina nimamo radi. — Važne statistične podatke o akciji za pobijanje nadijskih motenj in o radijskih naročnikih v interesni sferi nase oddajne postaje prinaša na uvodnem mestu nova številka edine slo/enake bogato ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo >NAS VAL« ki je danes kasta. Ista Številka prinaša se izredno zanimiv članek našega javnega delavca Marjana Tratarja >Moji spomini na prva leta našega radia«. Ina Stoka-nova je prispevala globoko občuteno črtico »Klavchja«, Josip Ribičič pa satirično-hu-morističaii feljton »Srečka štev. 28.240<. Nadaljujeta se Vukov roman iz naših krajev in o naših ljudeh »Gospa Mica« in v prilogi za naše ljudske odre Turge-njeva slovita drama »Tuji kruh«. Radijska tehnika poroča o mikrofonih in zvočnikih, izredno bogato ilustrirana filmska priloga nas pa seznanja z novimi filmi in nas uvaja v skrivnosti filmskih ateljejev. Vsaka številka ima stalno 12 stransko prilogo s pregledno urejenimi programi vseh radijskih postaj, stalno modno pri-logo in zabavno stran s križankami- magičnimi liki, nagradnimi vprašanji in satirami ter dovtipd. >NAfl VAL* ni le najboljši, temveč) tudi najcenejši slovenski tednik. Mesečna naročnina znaša komaj 12 dinarjev. Zahtevajte le danes brezplačno na ogled eno številko! Pišite na naslov: Radijska revija »NAS VAL«. Ljubljana. — Cene nemških knjig. Organizacija knjigarjev za dravsko banovino obvešča občinstvo, da so knjigarne dravske banovine znižale cene knjigam, ki so izšle v Nemčiji (knjige is drugih oržav so izvzete) aa 25%. Izrecno pa se poudarja, da to znižanje cen ne more hiti razširjeno na do današnjega dneva že dobavljene knjige. O eventualnih spremembah bo organizacija obveščala občinstvo od slučaja do slučaja. —Nsr tednik v Osijeka. V Osijeku začne v kratkem izhajati nov tednik >Novi pokret jugoslovenskih nacionalista«, ki ga bo izdajal notar dr. Slavko Diklie. — Lepo knjigo bi radi kaptfi ■vajami dok tatu ? In aerveda ne predrago. Kupite jI Dumasjevo >Dama m kameh,jamic, to visoko pesem nesebične ljubezni Z atfB*-mer se ji ne boste mogli botj prlfcopML Knjiga stane broširane 50 dmarjsv. t platnu 60 Din, v poiuanju pa 75 Dm. Naroda se pri Tiskovu zadrugi v Ljubljani, dobi se pa tudi po vseh knjigarnah. —Za avtobusni iilet aa velesejem v G ras od 20. do 22. septembra je zadnji dan prijave 16. septembra. Cena vožnje, prehrane in prenočišča je Din 410.— aa osebo. Potni list si mora vsak izletnik nabaviti sam. Avstrijski vizum preskrbi Putnik, Ljubljana. — Umetnostna razstava na velesajmu Je na višini. Komisija je bila zelo stroga. Zavrgla je vse slike, ki niso odgovarjale strogim umetnostnim, estetskim merilom. Kljub t u je raasta-'a velika. Umetnine pa vidite tu in tam tudi po drugih paviljonih in ne le na umetnostni razstavi Tako so. n. pr. prave umetnine tudi krasne povečane fotografije v oddelku za tujski promet. Lepših fotografij za propagando lepot in znamitocsti Dominacije si ne moremo želeti. Ko že govorimo o fotografijah, moramo omeniti tudi fotografije fotoamaterja V. Vidovića iz Splita. Njegovi motivi so izbrani s pravim umetnostnim čutom. Fotografije so barvane. Do barvan i h fotografij inwmo pomisleke, pri teh pa se Lahko navduShno, saj je Vidov i ć umetnik tudi v barvanju. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo stalno lepo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 24, v Beogradu m Sarajevu 23, v Skoplju 22. v Zagrebu 20, v Ljubljani 19, v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura je znašala 5 4. —Zastrupila se je. V Novski se je zastrupila v sredo zjutraj Marija Debeljak roj. Kladič. Popila je toliko oetove kisline, da je čez dve uri v silnih mukah izdihnila. Kaj jo je pognalo v smrt ni znano. — Svinja do smrti razmesarila otroka. V Karinu blizu Šibenika se je pripetila v torek težka nesreča. Ta čas, ko so ban starši na polju, je prišla v niso svinja in odgriznila otrocičku Save Vukasa roke ter ogrizla tudi glavo tako, da je nesrečno dete v sredo popoldne umrlo. —Zaradi šestih dinarjev nbil človeka. V Mirkovih blizu Vinkovcev je ubil včeraj zjutraj mizarski pomočnik Branko Knežević zvaničnika brodske imovine Jovo Pokraj ca. Sprla sta se zaradi šestih dinarjev in to je dalo Kneževiću povod, da jo Pokrajca zatodel v prsa. Iz Ljubljane —lj Dragotin Hribar na ladnji poti. Včeraj ob 16. so izpred hiše žalosti na Zaloški cesti prepeljali pokojnega industrijilca Dragotina Hribarja k večnemu počitku. Ko je šentpetrski župnik blagoslovil krsto, se je v imenu najožjih prijateljev poslovil od pokojnika senator Ivan Hribar, nato pa v imenu Zveze industrijcev ravnatelj Krejči iz Ruš, Združeni pevci so zapeli tri žalo-stinke, nato pa se je začel pomikati žalni sprevod. Za vozom s krsto so stopali užaloščeni sorodniki, na zadnji poti pa so spremili pokojnika minister dr. Korošec, pod ban dr. Pirkmajer, župan dr. Ravnihar. podžupan Jare, narodni poslanci dr. Faz, dr. Lovrenčič in dr. Koce, predsednik Zbornice za TO I Jelačin, s tajnikom dr. Plessom, predsednik Zveze industrijcev g. Praprotnik s tajnikom inž. šukljotom, generalni direktor TPD Skubec s tajnikom Pogačnikom, direktor velesejma dr. Dinar, predsednik JNU Stanko Virant, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in drugi odlični predstavniki naše javnom. —lj Zanimanja xa morske ribe Je veliko toda ribji trg je zdaj slabše založen z njima, ker ni dober ribolov. Danes se je celo poznalo na ribjem trgu po večjem zanimanju gospodinj za ribe, da je bila s noči ribja zakuska na velesajmu. 'Izmed morskih rib so danes prodajali samo sar-delice in tuna. S a rde lice so Po K Din, ton pa po 26. Tem več je pa bilo rečnih rfb. Precej so gospočrin^e posegale Po se-kanem donavskem somu, ki je bil po 92 Din k«. Lepi lipani so Kl i po 90 Din, ščuke pa po IS. Cene so v splošnem nespremenjene. Naglasiti tudi moramo, da morske ribe niso nič dražje zaradi kon-zuma na velesejma in čeprav /h je malo. Otvoritev novega kina (prejsnega kina Dvor) s premiero Frane Lenata-feve metodi jozae FBASK1T4 —D Beda? v Ljubljani vidimo m srsi-kakšno značilno sliko bede, čeprav bi kdo misal, da smo vsi srečni m zadovoljni ter da nekateri beračijo le iz navade. Toda dovolj je »rano, da na beraStvu sloni velik del skrbi za bedne in da je beračenje najenostavnejši izhod, kjer n; druge pomoči. Obtika beračenja in obubožanja pa zavzema pri nas tudi nenavaden. obseg. Zdi se ti, da si v resnici v veflemestu, ko opazuješ dan za dnem v mestnem parku za grmovjem ljudi, ki ložirajo kakor cigani, edino da nimajo šotora Leže kar na godi zemlji. Nekateri beračijo, driuji pa medtem počivajo. Potem se menjajo kakor straže. Opo-Tdne noclijo otroci po hišah z velikimi lonci in zahtevajo kosilo. Ko naberačijo jed. jo neso v park. kjer je skupno kosilo s starši. V parku je vsa družina ves dan. zvečer pa odhajajo kakor z dela, obloženi z milhamt Težko je reči kaj bo Iz otrok, ki žive povsem cigansko življenje. In v na&h. predmestjih je že več družin, ki jih preživljajo cLroci z beračenjem. —lj Nabiralna akcija ljubljanskega Pododbor Rdečega, križa. Kot uvod v »Ted<*n Rdečega križam bodo v nedeljo 15. t. m. od 8.30 do 12.30 nabirale ljubljan-ke dami in gospodje denarne prispevke na rajnih kra-bo vršil pred Narodnim domom promenad-ni koncert vojaške godbe. — Ol>činstvo jih mesta. V času od 11. do 12.30 ure se. vljudno naprošamo, da ne odklanja prispevkov, ki bodo prišli v dobro ljubljanskim revežem v bližajoči ?e zimi. Raj ne bo tedaj nikogar, ki bi vsaj s skromnim darom ne prispeval k tej akciji! Pride H a n s Sohnker v komediji Poljubi me, Aneta —ij Gospod slikar laaitaui; vredno uspoii soproge opečnega —lj Staršem! Harmonika s krornatično skalo, orglice, tamburice, gitaro in vse težke instrumente: glaaovir, gosli, orgle, poučuje po zmerni ceni glasbeni pedagog, ki je zadnja leta žel zlasti vel'ke, uprav presenetljive uspehe pri vzgoji posluha. Vat, ki jim je na srcu, da bi se otrok v vsakem pogledu izpopolnil, a nima ostrega, ali pa vsaj ne zadostnega posluha, naj ne mlsUjo, da mora otrok biti vse življenje obsojen v življenje brez glasbenega užitka. Otrok utegne »meiti posUih kakorkoli zanemarjen, more pa biti pevsko nadarjen. Treba mu jc torej le pomagati do posluha, pa bo hkrati z njegovo pridobitvijo resen tudi občutka manjvrednosti, ki neposluharja tako rad spremlja. Sestanek interesentov bo sredo 18- t. m. ob 20 uri na Bleiwesovi cesti 21 pritličje, kjer bo dogovor o najprimernejših urah za pouk. Tam se tudi dobe vse informacija. — Lep sprejem sjuniifiiaiL arheologom. S noč i je nas Maribor priredil znamenitim arheolog-m, ki so prispeli z večernim vlakom v .Maribor, prisrčen aprejesn. Na kolodvoru jih je poteg moodboe lju»i. oadcal tudi mariborski mesOr lupao g. dr. lepaki, ki je v imenu ni-»itn naslovil na zuanst^e-nilke nekaj prisrčnih besed, ki so izzvenele v prijetno dobrodo&Iico. Nato pa je arheologe nagovoril že prekkt dr. KovaČ.č v imenu mar.bonskega muzejskega društva. — Mojster Jalij B^^tto v Mariboru. ^ka» /mani basist in ravnal eri j IjirMjaroikaga konzervatorija g. Julij Betetto nastopi kot don RasiLio ob gostovanju IjtfbJjaoskv opere ■ opero JiSevLljrfci brivec«, ki jo prejmejo poleg rednih domačin predstav *»i leto^iji abonemtje. lvri toni gosh>vanju bodo cene doicaj avišane, zato je prijporočljivo, da se ljubitelji giedališča abonirajo. Poleg ome-njeme^ja gostovanja prejmejo abanp,ntie> 13 dramskih, 7 operne triih preds'aev in eai koncert. Uradniki imajo p »pust. Roi^ertoar je zelo zanimiv, popestrila pa ga bo 1 o še go-stmnnja predvsoin ljubljanskih um.4i);kov, ki bodo nastopali kot režiserji in igralci. — Konj je brcnil otroka ¥ čelo. Včeraj popoldne bi bil pn^etal 5-leitni Bern han lov Vašo s Kralja Peiira trga 9 skoraj žrU>v konjskega kopita. V Tvornički ulici ne je fan*teoznali «mo, da »e je pTifnerHo že več t«*kih slučajev, ki kažejo na Earssao predrznost nekaterih tržniih prodajalk. — Usoden pade«. Včeraj je padel z lestve 62-4e*tni Franjo KraŠovec ter si iruHomi rebro, tako da poškodovanca morali prepeljati v bx>lnico. — Vlom v gostilno. Pretoklo noč >e bao vkKmljeno v gostilno >Wilson< om Aleksandrovi cesrti 53. Neznani vlomiki »o odnesft mnioigo mesa, jestvin in 10 IM rov pelinkovca ter povzočHi preko 1500 dinarjev Škode. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa Marija Kančie soproga trgovca in hišna posestni ca, dne 12. septembra 1935 ob 22.30 mirno v Gospodu znapaia. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 14. t. m. ob 15.30 is hiše žalosti, Rožna dolina, cesta X, štev. 4, na vi slon po-opališče. Ljubljana, Trst, Rim, đne IS. septembra 1836. Žalujoči ostati: IVAN KAUCIC, soprog, LOJZE, BERTO, MEUt.i^, J02ICA, JOSIP, VIBGILIJ, otroci, ANTONIJA GIONOONI, stara mama, in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malin oglasov je ■aanalsa — Popustov sa male prilozi ts RAZflO Beseda 50 par. davek &> Din Najmanjši znesek 8 Din izgubil «em IS. s. iz Kamnika proti Podgorju aktovko z raznimi vzorci in narocilni-m\ knjigami. Posten najditelj* za katerega je vsebina aktov, ke brez vsake vrednosti, naj isto vrne polletji v Kamniku ali no posti na naslov. Stroški r!n poštena nagrada takoj plačano. Rado Pregrad, Podčetrtek. MsO. GLASBA Najmanjši znesek 8 Din Beseda 60 par. davek 3.- Din ——^———* i ■ 2 £b TROMPETE oormaln* uglasitve v dobrem stanju namenja za krivolovke B alt kupi Slavko Repe Bled. 3627 PRODAM Beseda 60 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ZOPET SMO CENEJŠI, Pri. m a športni suknjiči Din 96.-. Trenonovtn Din 4».—. Spe. dama MMra pumo, modne hlače Perilo itd. Preeker Sv. Petra 17. ^A* Proda as Werthefen blagajno 68—68—106, »oP*k>srapb«, -gramofon koncertne cttre, ki. taro, rastre In droso. Kdo. p«ove oprava SKrV. Naroda. 26W. MALINOVEC — as dobi nm v LEKARNI DR. O« PKXXXJ. LJUBLJANA. Tvrteva cesta 8 ^nasproti Nebotičnika) 66/L Makulaturu! papir proda oprava ^Slovenci .foblfana, Knafljeva ntica i O r E K \A KLET Morske ribe vseh vrst velika Izbira. Dalmatinska prvovrstna vina. Ražnjići, čevabčiCi, zarebernice. Razne pri-morske specijalitete. Cene zmerne. MAGDA LOZ1Ć Inseriraite v oašem listo!! _ »SLOVENSKI lf ARODi Pertek, 13. septembra 1985 207 Strokovnošolska politika Avtor M. Prest, inspektor strokovnih Sol v dravski To je ena prviii znanstvenih knjig, ki po v ?om sotetnatjKno obravnava vprašanje brez pose inoati Inteligenčnega naraščaja poctojio tehnične In tapoaajtee otroke. Na podlag:. številnih statistik avtor toCUO dokaze, da je aameatitev in zaposlitev lO'^esa aveviia muillsencnega naraščaja tudi v dobi najboljše in največje k<>ii_ n_.1iL.30Ce in je nujno potrebno da so v tem praven reorganizira naše »ufokovho 5otetvot m Pote nt njega vpliva na zboljšanje in raz- .v„ iA^^ji ... *. K nji.ca se daJje u^otovinio že lahko danes, de. bo v primeru zboljšanja naćin gosrjiviarsfckh raanner nastalo največje pomanjkanje na kvalificiranem na. rašoaju v obrtu trgovini tehn!.kri in indu-sitriij ter poljedelstva«. Ukrepi pa ki jih smatramo za učinkovite so: 1. ) Reforma splošno rao-braćc val nega BoJstva. 2. J Pospešitev razvoja našega obrtat trgov ^iie} imliKsurijc in prometa z vzporednim intezivira.njem in raci janailiz:iran jem kmetijstva. Drugi del knjige obravnava didaktično speše vanje obrta trgovine in induatr*- je na znanstveni podstavi in z.n a n - -. oa.u »|tAj3LViai io j** potom SlirokoV- uesa šolstva. V 'nadaljuj razpravan pojasnile poj.mi strokovnega bistva ter navaja p^riaimezne tipe strokovnih Sol njihov namen in pomen za narodno gospodarstvo. V narodno gospodarskem pogledal Je obžalovati^ da se toliko nadarjenih sinov indiistrijskin in poljadelaki'h Uružia odteguje z učenjem na gianuazi-jah ali realkah obrti, induistriji in poljedelstvu, kjer bi iimeH več življenskih uspehov. Ta pojav je ravno ta ko obžalovati v kulturno političnem pogledu, kajti brez tehniške in artistične delovne e*l-le m brei. ueprestaeeSa napredovanja obrtništva ui zagotovljeno narodno vsake-stanje, ki je po*vi pred«pog strokovnih šol na primer: nižja obrtna šola, k', ni prilagođena krajevnim gospodarskim, socijalnim in kultn temveč tudi ne v kvalitativnem ozira. Posebne važnosti za nafte prilike je razprava o obrtnih in trgovskih nertalje- valnih šolah. Te Sole bi se morale pravilno imenovati »Strokovne vajeniške šole nastanjene bi morale biti v lastnih zgradbah s priključenimi delavnicami in na njih bi morale poučevati le stalne strokovne učiteljske moči. Da pa ho mogoče v bodoče posvetiti već razpoložljivega časa p»mku praktičnih strokovnih' predmetov je potrebno^ da mojstri ne sprejemajo več učeucev v ofc, ki ne znajo gladko pisati^ čitati in računati. Najvažnejši pogoj pa da bo mogoče dvigniti kvantiteto in kvaliteto teh šol je-, da se posebno za dravsko banovino uredi vprašanje vzdrževaJnih prispe vkov za te šole. Iz pj-egleda prispevkov krajevnih šolskih odborov, države, zbornice za trgovino obrt in industrijo' v posameznih letih je razvidno, da državni prispevki stalno padajo in obstoja resna nevarnost, da se ti krediti v novih proračunih še nadalje okrnejo. Zato je bojazen upravičena, da se bo ta za dravsko banovino velevažna organizacija zrušila, če ne poskrbimo da se dohodki za vzdržavanjo teh šol ustalijo. Kakšne nedogledne posledice mora Imeti to za razvoj naše obrti trgovine in industrije. &e zasledujemo razvoj tega šolava In vidimo, da se je njihovo število ki je znašalo ob prevratu le 15, danes pa 104 In da je bilo število vajencev, ki je te šole obiskovalo v začetku ca 1000 dočim jift je danes 8.500. Toda tudi to število še ne zadostuje ker Je danes v na jib«oJjšeše vedno 40*/o vseh vajencev brez obrtno nadaljevalnega po-(*U!ka Iz nadaljne-a članka spoznamo ustroj in kvaliteto obrtnih In trgovskih nad. šol v dravski banovini. Obrtno nadaljevalne šole se dele v 12 tipov specijalnih strokovno nad. šol. na pr. 1.) za mehaniško tehnišfke Po*^ 2.) za stavbne tehniške posle, 3.) za mizarstvo i. t. d. Vsak tak tip ima posebni učni nacrt, ki se o^ ra prvenstvo na potrebe dotične stroke. Veako tako tipo specijalne stroke pa obiskujejo vajenci sorodnih strok na pr. strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti obiskujejo vajenci sledečih očrtov: stavbni praktikanti^ etavbni ključavničarji, etavbni mizarji, vedn ja-karji, ste>klarjlt zidarji, itd. Tem Šolam pa je potrebno posvetiti največjo pažnjo še iz razloga, k^r nam one vzgajajo naraščaj za ostale večerne in dnevne, nižje in srednje strokovne šole-Od kvalitete tega naraščaja je odvisna kvaliteta učencev teh šol, od njih pa bodočnost našega obrta tehnike in industrije V nadaJjnjMi razpravah obravnava avtor organizacijo strokovnih šol^ ki Se grupirajo v tri skupine in sicer v tehniške srednje šole v delovodske in moške obrtne šole j Poleg nadaljevalnih šol so pač najvažnejše delovodske šole. Kar so pod-oficirji za vojsko^ to so absolventi teh šol za obrt in industrijo. Od njih kvalitete je odvisno boljiše ali slabše obratovanje, odnosno 'kvaliteta obrtniškrlh in "industrijskih proizvodov. Iz priobčeni-h učnih programov je razviden obseg učne snovi {2 statističnih tabel pa števjJo učencev^ ki se kot rečeno ne nanaja v zdravem' razmerju in ne odtgovarja potreb aro t ki jih stavi obrt in industrija. Tako odpade na enega učenca delovod-skuh šol 5 učencev srednjih tehničnih šol Posledica tega je, da imamo danes že okrog 200 dipk mi ranih tehnikov brez namestitve. Z ozi'rom na to hiperprodukcijo absolventov tehniških ^srednjih šol je avtor mnenja da je potrebno da se na teh šolah izvede najdaiekosežnejša. specijalizacija ter da se začasno uvede n-ujnerus klamsaii? ter obrgatne psohotehniške preizkušnje vs-eh priglašencev. Dalje je potrebno sistemizrrati mesta tako v privatnih podjotjih kakor tudi v državnih in samoupravnih drusih javnih službah da ne bodo še nadalje ta mesta zasedali absolventi realk, gimnazij, učitelji filozof ju.rist:, itd. ki imajo svoj delokros določen ki morejo nadaljevati visokošolski študij, oziroma številni za tehnično delo nekvalificirani ljudje. Konec jutri. Najljubša jed — Kaj pa najrajše ješ, Olgica? vpraša teta nečakinjo. — Fižol, teta. Po fižolu mi je vedno slabo in potem mi ni treba v šolr>. Eskimi v novi luči Kaj je videl In doživel pri njih valeč kapitan ^ 1 Gronlandskj Bski nii v svojih čolnieih Čeprav se je o r^kimih že mno^o pisalo, prinaša vsak polarni raziskovalec nove vesti o tem narodu daljnjegra severa. Najnovejše vesti o njih je prinesel danski polarni raziskova.lec Petr FVeuchen. On se je temeljito seznanil z njihovimi običaji in z vsem njihovim življenjem Kapitan Freuchen se je mudil v polarnih Krajih z Rasmussenom in Amundsenom. Bil je tudi s svojim spremstvom večkrat na Oronlan-diji in Aljaski tako. da ima pravico trditi, da dobro pozna njihovo življenje. Eskimi trpe zadnja desetletja na občutnem nazadovanju porodov, njihovo število se neprestano krči, kar utemeljuje kapitan Freu-chen med drugim tudi z njihovo tipčno lastnostjo-lenobo. Da so FJskinni leni. se je prep dolgo in Eskimi se najedo tako. da potem komaj hodijo. Vstati od pojedine pred koncerni bi pa pomenilo najhujšo žalitev gostitelja. Freuchen ari. je pomagil nekoč na pojedini tako, da se. je delal kakor da je zaspal, za kar kažejo Eskimi globoko razumevanje, ker tudi sami radi zadiremljejo, ko so se do siteg-a na jedri. Spanje je Eskimom sploh sveto, kajti po njihovi veri zapusti duša ta čas telo m ne more nazaj po naglem iai nasilnem prebujenju, temveč se vrača še pred njim. Freucben se je seznanil tudi s član-: gostiteljeve rodbine me*d katerimi so bila tudi mlada dekleta. In spoznal je. v čem obstoja pri Eskimih lepota žensk. Fiskiirni gledajo v prvi vrati na ženski nos. Dekle z najmanjšim nosom Jecljanje in fantazija Ljudje radi pomilujejo jecljajo6a otroke lato, ker morajo radi svoje telesne htbe molčati. To pa ni res. nasprotno, psiholog H. Meltrer trdi v reviji >Jouttm1 of Gone-tie psycholo jecljajočih otrok iz oddelka za jecljajoč« ofoke na neki newyorški šoli. obenem pa 50 normalnih otrok približno «nake starosti. Vsakemu otroku je pokazal isti er-nilni madež in $* pohval, naj pove, koma je madež podoben. Tn IO letna jeclfajoča deklica je odgovorila gkuiko: >Madei je podoben metulju. Ima kriku v sredini je pa telo. To je zelo lep metulj, samo barve nima. Krila inw razprostrta, najbrže hoče odleti i. Spodaj in» nekaj ropku podobnega. Glavina je «ak> majhna.c 14 letni deček, ki ne jeclja, je pa odgovoril: >Hm, madež je podoben oblaku«. Nadarjenost in fantazija prav ni? ne trpita, če otrok jeclja. V na*«m primeru je bila jecljajoča dekura gotovo bolj nadar jena in imela je bn,jnej.^o fantazijo od normalno razvitega dečka, ki Je odgovoril H>-ko kratko in snhoparno. Amerika v pravi luči Nedavno je ifčla knjiga >Amerie4s ra-parJU to oou90we< (Potrošna motnoat Amerike), ki nam pokaže Ameriko ▼ dokaj drugačni luft. nego smo jo navajeni pi"e sojati. Zadnja leta pred gospodarsko krizo se je Amerika kar topila v i7x>bilju. industrija je delala s polno paro. Knjigo so napisali trije statistiki Brookingsovega zavoda in iz nje posnemamo nekaj zanimivih podatkov. V zadnjem letu blagostanja leta U3t>9 je imelo 30.000.00^ farmarjev, torej cela fte trt i na ameriškega prebivalstva, povprečno 273 dolarjev letnih dohodkov. Povprečni dohodki ameriške družine so 7 naša h l**a 1929 še 2.600 dolarjev letno, 6.000.000 rodbin ali prebivalstva je imelo izpod I.500 dolarjev letnih dohodkov. 20.0o0.06Y) družan aH okroc 71% prebivalstva je ime k> izpod 2Lfi00 dolarjev letnih dohodkov. Nasprotno pa je imeaa desetina odstotka vsega prebivalstva nad 75.000 dolarjev let nih dohodkov aH sknpaj toliko, kal i kor oslih 42% drugih družin, na katere je odpadlo letno največ po 1JB00 dolarjev. Po statistiki cen m dohodkov iz le4a 1920 je porabila ameriška dmidne. rwtjman 1 2j000 doSATjev letno, os je hotela imeti vaaj najpotrebnejde m življenje. Tnh osi nimahiih dohodkov pa na anelo okrog 6X1% družin. Leta T&29 je imelo 219.000 družin povprečno okroc 20.000 dolarjev letnih dohodkov, sa svoje potreba so pa potrnSiJe ta družine vaš nago 6.000.000 družin s povprečnimi ktrrkni dohodki 1 /»'»» do 1.6013 doktrjev. Ce bi imelo 7t% ameriških dru Sn *ajamčeoe letne dohodke 2300 dolar jev, bi tanko potrošile 4tf** va$ a« jad, 6&% več m stanovanje. 6rr* več aa obleko in ^16% več za druge potrebščine. Ce bi pa hoteli imeti tako blagostanja, bi ne zadostovala miti sedanja dozdevna nadptorkik ctja ameriške industrije Eskimi a s otrokom Obojeetranelca odkrttoeronoet Fant aa sJednjtt odloči in poljubi dtekle-ta, s katerim Je ie dol^o hodil, fn takoj as ovravtei rekoča Odkrito ti morean pri ™au, da ndei ai iav k* a— jo poljuba. Dekle ee pa eaano zasmeje in odgporpori: Tudi jas hooean Mtl iskrena. Se marriče. sa ae boa moral nanesti. V x**erinjaku Stara dgvaca, prod WpHco: — O, če bi ti tigri govorit*! ICej v«e bi UeSko pum dat — Sosed: Najhrfc bi deMli: .Hotite se gospodična, mi udo leopardi. Ldon Feacbtwaoger 28 Zid S H s s ffnmn Vsi ti so sedeli v krogu in čakali, ne-zaupljvo so se gledali izpod čela in metali na zemljo velike, neme sence. A sotnee je vzhajalo, dež je namakal zemljo, raslo je vino, žito in sadje, dežela je bila polna blagostanja. V prvih novembers-kih dneh je umrl nenadoma, kakor je sklepal, ravnal in živel, Eberhart Ludvik, po milosti božji vojvoda vvijrtemberški in tecii, feld-maršal Njegovega Veličanstva rimskega cesarja, zvezda rimske države in slavnega švabskega kraja, poleg tega pa tudi poveljnik treh polkov pehote in konjenice. Zdaj je ležal na mogočnem mrtvaškem odru z modrikasto žoltim m opub-lim obrazom v blesteči uniformi z mnogimi odlikovanji, med katerimi sta se najbolj lesketala danski red Slona in pruski Orni orel. Okrog njega je plapolalo mnogo sveč, ob vznožju in vzglav-ju sta stala po dva častnika na straži. V veliki tfhi žalni dvorani je pretakala solze bleda in kisla Johanna Elizabeta, vo5vodinja. Njen triurni* je bil tako kratek. A da je ležal mož, priborjens tako dolgim, potrpežljivim čakanjem, s tako krvavim potom, da je ležal zdaj tu po kratkih mesecih modrikasto žolt, mrtev in zadušen, to je zakrivila samo ona druga, ta Meklenburžanka, ta čarovnica, ta vlačuga. Toda ona je sedela zdaj pri njem, ona sama, ne pa ta druga. Bilo ji je vseeno, kdo bo vladal na vVurtember-škem. Najbrž bo vladal katoličan s svojo napihnjeno, našemljeno ženo. Toda ona sama je bila tako strta, da je ni nič zanimalo. Le ena naloga ji je ostala še na svetu: skuhati napoj osvete in ne mirovati, dokler ne bo pripravljen. Sorodniki te vlačuge so še vedno sedeli pri žlebu vojvodine. Ona sama se je še veselila življenja v bogastvu in razkošju, upravitelji njenih posestev, njemi židje, so ji še vedno dovajali sok dežele skozi tisočere slamice. Zdaj, ko je bil Eberhart Ludvik mrtev, ni imela več zaščite, ni mogla več računati z obzirnostjo, ona, vojvodinja nastopi proti nji z novo pravično obtožbo pri novem vojvodi, cesarju in državi Ta ničvrednica ji ye stregla po življenju, s svojim čarovništv om je povzročila smrt vojvode. Ne bo potrosila vseh svojih sil takoj zdaj pri prvem napadu. Toda miru ji ne bo dala; kričala ne bo; toda njen obtožujoči glas ne bo utihnil, dokler je ne bo videla nage, v cunjah in v vsej njeni sramoti. Tako je sedela pri ponosnem mrtvaškem odru siva in sključena in obračala je v roki žalostne ostanke svojega življenja. Težke rože so pa duhtele in velike sveče so počasi dogorevale. častniki z golimi sabljami so stali na straži pri truplu. Ko so glasniki oznanili smrt vojvode, so se meščani odkrivali, bili so ganjeni. Zdaj, ko je bil vojvoda mrtev, so videli samo njegovo vzvišenost, ljubeznivost, vojaške vrline, sijaj, eleganco. In nagibali so se k temu, da bi naprtili vso nesrečo njegovega varanja samo in izključno grofici in njenemu čarovništvu. Sli so begali, jezdili in tekali na vse strani. Eden v Frankfurt, kjer je Izak Landauer kimal z glavo, si mel roke in mrmrpj: Oh, to je pa vesela novica za reba Josefa Siissa. zdaj mu bodo šle kupčije v klasje. Drugi v Berlin, kjer je dobila grofica živčni napad, da se je zgrudila onesveščena na tla. Tretji v WUraburg, kjer se je smehljal deberu-hasti, veseli knezoekof in poklical k sebi svojega tajnega svetnika Fichtla. Četrti v Beograd, kjer je princ Karel Aleksander, zdaj vojvoda, vojvoda! — — globoko vzdibnil in se že videl v duhu, kako koraka s svojo vojsko v Francijo, videl je svoje roke, kako obračajo krmilo sveta. Toda nad vsem tem in istočasno je zagledal kalne sive oči in zaslišal oso-ren, zamolkel glas: — Dve stvari vidim, prve vam ne povem. In zamišljen je opazoval svojo roko, čudno roko, čije dlan je bila mesnata, debela in kratka, d očim se je zdel njen hrbet ozek, dolg, kosmat in koščen. Marija Avgusta je pa stala pred zrcalom kakor ponavadi. Bila je naga in smehljala se je. S podolgovatimi očmi je ogledovala izpod jasnega, gladkega čela svoje telo, mehko in vitko, barve starega plemenitega marmorja. Pretegovala se je v valovitih gibih, njen droben obraz z živordečimi ustnicami se je še bolj smehljal. Kako krasno bo odpotovati zdaj v Stuttgart kot vojvodinja sredi navdušenega ljudstva v zlati kočiji! Tudi tu je bilo lepo. v Beogradu, kjer je kraljevala divjim, poželjivim, vročekrvnim bar^nrsiam ljudem. Toda mnogo prijetneje bo stopiti na ceaamki dvor in druge nemške dvore sredi čaati in oblakov kadila. Nosila bo vojvod!*© krono brez lasulje. To je sicer proti modi, toda to ni važno, kronica bo sedela vieoSco in selo ponosno na njemA blesteče črnSi laseh. Z napo! obredno, napol rafisuadano kretnjo je dvignila naga žena obe roki h glavi, da sta rvoriB oster kot in pod pazduhama so ae ji videle črne dlake. Vsa nasmejana je stopala prožnih, skoraj pleenih korakov po sobi. Mnogo gospodov bo na njenem dvoru, rTemce»v, Italij anov in Francozov, toda ne napol divjakov, kako** tn, saj bo njen dvor tudi blizu Versailleaa. In tisti, ki so jo gledali napol predrjaio. napol občudujoče, dokler je bila princesa, jo bodo gledali sedaj vse drugaee kot vojvodinjo. Tudi uglajeni žid se znova pojavi na robu kroga, ki jo bo obdajal, ta neizrečeno galantni žid. Id. pri tej misli se je sladko nasmehnila. Ah, kako prijetno je biti lep, dobro je biti bogat, lepo je hiti vojvodinja. Kako imenitno je, da so na svetu moški, lepe obleke, krona, luči in sfavnosti ir~a«an je svet, krasno je življenje. Urejuje joeit Zunancjc - i* »Narodne tnaRamo« h Ta t lezerseh l& ipravr ti) in*eratn> ia> usta Jtoc .'bnatoi Vo 9 ujUDrjan)