—■	•	I	w	" - 1	I	»—■ LI ■	I II ■	—————	I	—— ■	J —————m—I	■	■■....	I,
. S m *	^ ^	___________
Mestne novic«.
Pivi registracijski dan pretesni četrtek je imel lep uspeh. Biku 30.000 volivcev registri- , 'ranih.
V ČETRTEK JE DAN!
—i. oktobra je bil prvi registracijski da« za jesenske volitve. 29758 volivcev se je ta dan registriralo, kar je pač lepo znamenje. Volivni odbor računa, <}a bo registriranih letos najmanj 95.000 volivcevv. Vse kaže na silovit boj v jeseni, ko dolbimo v državi Ohio korenite izpremembe v konštitucijo. INaj hujši pa bo boj med mokrimi in »lihimi. Farmarji po kmetijah so porabili takoj prvi da©, da so se registriral) v polnem lte% vito. Poldrugi milijon volivcev fee pričakuje letos v državi Ohio. Kar se Slovencev tiče v Cleyelandu, so se zavedali svoje naloge, in na stotine jih je že registriranih. Kdor je zamudil prvi dan, naj porabi drugi dan registracije, ki je v četrtek, 8. oktobra v volivnih kočah1 od 9. dopoldne do 3- popoldne, in od 5. zvečer do 10. ponoči. Vsak, naj dela po dnevu ali ponoči ima priliko iti v voliv-no kočo. Kdor se ne registrira sedaj, ne bo mogel voliti. Sovražnik je močan, ima na razpo-fc^go skoro vse cerkve v državi Ohio, skoro 8000 cerkev, skoro vse duhovne, šole in tisočere organizacije. Mi pa, ki smo libe-raVneg« mišljenja v tej -zadevi, pa nimamo druzega kot zavest, da se borimo za pošteno stvar, za svoje osebne pravice, katere Tnmrtrbčejo iztrgati, dasi 40 nam pa ustavi garantirane. Imamo svoje glafove, katere moramo do zadnjega uporabiti, da izvojujemo zmago. Slovenski gostilničarji po saloonih naj vprašujejo rojake, če so ž* registrirali, naj jim prijazno po-.v*<k>, da takoj store to dolžnost, društveni predsedniki naj apelirajo na rojake pri sejah, da se registrirajo,- vsak naj stori svojo dolžnost, in čeravno imajo "suhi" silno upanje, da letos zmagajo, pa jih bodemp vseeno ponateili, če gremo vsi skupno na v.olivni boj.
—V soboto se je vršila velikanska parada strfraget v Cle-velandu. 6000 žensk je korakalo Kakor znano, bo treba letos volivcem odločiti, ali se d»< ženskam volivna pravica ali ne. Ko enkrat žene dolbijo to pravico, jim jo ne bo mogoče nič več vzeti. Vsalc naj voli tako kot je po njegovem najpravil-neje. }/f}i ne svetujemo ne tega ne onega.
—V nedeljo popoldne je bil po nesreči smrtno zwdet s puško rojak Joihn Komovic, stanujoč na 1054 E. 61. oesti. Nahajal se je v West Park, Ohio, kjer je delal pri poslopju John Molina. Ko je stopil iz hiše, je bil zadet od nekega Hrvata, ki je preskušal svojo pulšlco. J. iMbžina, mesar, je nevarno zadetega Komovca takoj odpeljal v Grace bolnišnico, šerif Smith je prijel Hrvata, ki je streljal, da ga natančneje zaslišijo.
. -r-Solska oblast je morala odpustiti kakih 100 mizarjev, zidarjev in barvarjev, ker šolska uprava nima denarja v blagajni. LjVdje berejo zgubili do novega leta najmanj $20.000 na plačah.
—N&rodni odbor v Washing* toffci se bavi z pačrti, da se o-premi velikansko ladijo v New Ytorku z božični darili ta evro-pejake otroke, katerih' očetje sp v vojnk Eno ladijo samih igrač bodejo peljali v Evropo za otroke. Mes&i svet v Cfe ^flMu je odobril ^ ta načrt in
Plinove račune lahkq pla* čate v našem uradu do nedelje 11. oktobra opoldne.
—'Kakih 250.000 ljudi j je v nedeljo obiskalo cFev. cerkve, da 1 so molili na željo predsednika Wilsona za mir. Če bo kaj pomagalo, ibodemo videli kmalu.
—iSocijalistična delav. stranka (Social Labor Party) ne bo smela letos postaviti svojih "kandidatov pri volitvah, ker n:' dobila dovolj veliko število glasov pri primarnih volitvavh. Te stranke se rte sme zamenjati s socijad i stično stranico (Socialist Party), ki je v Ohio ja-ko močna.
—Tekom meseca septembra je priSlo v Geveland samo 140 naseljencev.
—V petek popoldne je bil ločen zakon bivSega elev. poštarja R. Floyda. Mož in žena sta si očitala krutost in zanemar-jenje. Floyd bo plačeval $150 na mesec dokler otroci ne odrastejo.
—(Davki se bodejo povečali za 20 centov pri sto dolarjih če zmagajo temperenčniki. Storite svojo dolžnost in registrirajte se in volite.
—iKatarina Sdhafer je 17 letna dekla pri neki družini na E. 89th St. V Nemčiji-ima dva brata pri vojakih, in tako jo je skrbelo, kako se godi bratom, ali sta mrtva ali ne, da se je v nedeljo ponoči obesila. Ko so jo našli, je bila že dve uri mrtva.
—V soboto so pripeljal* 26 mladih fantov pred sodnika Sanders, obtoženih hazardnfh iger. Policija se je izjavila, da j iti je videla skozi dimnik igrati kocke in -karte. Sodnik pa se je šel sam prepričat, če se more skozi dimnik videti v sobo, kjer so igrali. Splezal je na streho, potem pai pri dimniku gledal v notranjost sobe. Ves črn se je vrnil na sodnijo, kjer je igralce obsodil.
Spodaj podpisani ljudno naznanjam cenjenim odjemalcem "Triglav" zdravilnega vina, da oproste radi ob lih naročil, da ne dam blago prej odjemalcem, dokler ni čisto in okusno, ker moje geslo ni naj se pije blato ■n goščava, pač pa pristno in zdravilno grenko vino 'Triglav". Za nadaljna naročila zagotovim .bolj točno postrežbo in se priporočam. John J. Meden. Vsak, kdor je naroči, gotovo prejme blago v nekaj dneh.
-o-
London, 4. okt. Poroča se, da je padla trdnjava Namur le s pomočjo nemških ogleduihov. Nemški ogleduhi, ki so bili v mestu znani, so zaprli zatvor-nice reke Meuse, in s tem je reka postala plitva; da so nemške čete lahko prišle v trdnjavo. Ko je poveljnik v Namur videl, da je nadaljna bramba trdnjave brezpomembna, če ne dobi novih čet, se je umaknil z vsem moštvom v notranje utrdbe, toda tukaj so odkrili, da so podzemeljske brzojavne in telefonske žice pretrgane, vsak nadaljni boj je bil zaman. Zato so belgijski polki dobili povelje, naj se ysak sam umakne ife trdnjave. Od 25.000 mož posadke, se je rešilo 12.000 mož.	'
Casopiaje je dandanes svetovna sila. človek brez časopisa je kakor napol mrtev ca življenje. Berite, učite set L^Wj^^^Mffi ,lll.'i^H'1 M 1
Samo $a.oo a celo leto, bi dobita "Clav. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat
tLa, In ffciAi rnfahmr W
jLvsoee w usoee rojaxov pa-
.	v . • ■• 1
Francozi polagoma napredujejo.
__
Nemci z vso silo napadajo belgijsko trdnjavo Antwerpen.
«111 ju ■	1 1	'j
Silovita bitba ob reki Aisne, ob 308 milj dolgi fronti, Iger se bori nad 3 milijone mož, še sedaj ni odločena. Francozi nradno naznanjajo, da polagoma napredno. Francoski predsednik je odšel na bojišče.; Nemci so baje zavzeli tri forte zadnje belgijske trd-' njave Antwerp. Nemci sil biK pri Angustovem na Roškem sijajno poraženi Dunaj utrinjejo. V Galiciji in y Karpatih je mir.
Uradna poročila.
iPariz, 4. okt. Na našem levem krilu je bitka v polnem teku, ne da "bi dosegli konečne-g-a .uspeha. Posebno budi boji se vnše v (Arras-u. Boji v okolic"' reke Sonwne in Anere so nekoliko preneJbali. Napredovali smo v okolici Soisons, kjer smo zavzeli mnogo sovražnih (postojank. Na vsem drugem bojištču je mir, in čuje se le o malih praskali.
Drugo. poročilo: Sovražnik nas je silno napadel na levem krilu, toda po kratkem boju smo ga zagnali najzaj. Nase postojanke so povsod močno utrjene« Do vzhodno od Argon-skfti gozdov ni ničesar novega. V lArgonskih gozdih pa smo pognali sovražnika proti severu.^ V Lorraine in Vogezih ni nič novega.
v
Nem&ko poroč.lo.
•Berolin, \ia Sayville, 4. okt. Pri obleganju mesta Antwerp je naše topništvo zavzelo forte Wavre, St. Catharine in Dorp-weld. Termonde, važna postojanka, je tudi zavzetta. Na našem zapadnein krilu so Francozi skušali obkoliti našo armado, pa smo jih vrgli nazaj. Francozi« so pognani rz svojilh; postojank južno od Roye.
Angleško poročilo.
London, 4. okt. db 10. zveč. Kakor je sedaj položaj na bojišču, je precej ugodno za Nemce. Avstrijski vrhovni poveljnik, nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik, sta nadzirala vso severno armado in se ugodno o njej izrazila. Ruske čete. ki so prekoračile Karpate in prišle v okolico Marmaras, s0 bile pognane nazaj, na ga-1 ško mejo.
Rusko poročilo.
Bitka, ki se je vršila med ruskimi in nemškimi' četami pri Augustovem, se je nehtala 3. okt. s sijajno zmago za Ruse. Nemci so se v neredu umaknili proti pruski meji. Na vzhodnem bregu reke Visle in v Galiciji ni prišlo do nobenih spopadov.
Nemci pognani v beg.
London, 5. okt. Brzojavka Central News iz Atnwerpa iia-znanja: 'Nemci so bili vrženi niazaj. Prosili so za dve uri premirja, da pokopljejo svoje mrtve, pasjim Belgijci' niso dovolili. Belgijci so razdrli vse mostove preko, reke NPethe. Nemci so posicušali nekaj mostov 1 popraviti, toda Belgijci so jih vselej prepodili' iz postojank.
Poročilo očividca.
Na 'bojišču, via Pariz, 4. okt. ' 'Po mnogih napadih in umikanju', se je vojlni vihar nekoliko polegel, le na zaliodu, v bli-i ni Arrasa se vniijo »e hudi boji. Obe armadi pa nepresta-1 no streljate s topovi, dooim in-: .fenterjja počiva in čbka novih dogodkov. Francoski vojaki so bili silno začudeni, ko so opazili angleške vojake, ki so pravkar pri«H iz deseturae bitke, kako P »o se nekolik^ umaknili in za-
čeli igrati- footbMI za kratek čas.
Nemci, ki so dobili na svojem desnem kr*»n ojačenja iz centruima, so prešli v ofenzivo in so z vso silo se vrgli na francosko levo krilo. Bitka je trajala št ri dnij in se je končala }j porazom [Nemcev, ki so se i?m»a»knili proti severu. Francozi si silno prizadevajo, da obkolijo nemško desno krilo. Naj^ prej se gre Francozom za to, da odrežejo nemškemu desnemu krilu zvezo z l?«^^ ki gre preko Lille. Francozom je toliko na tem ležeče, da obkolijo nemško desno krilo, da so jako oslabeli svoj centrom in poslali novve oddelke na svoje levo krilo, ki se bori proti nemškemu desnemu krilu. Ta svoj manever ^poskušajo Francozi že tri tedne, ne da bi imeli drug uspeh kot da se je nemško desno krilo nekoliko umaknilo. 'Neimci so imeli dovolj časa, da so za seboj utrdili vse postojanke, in pričakujejo se zofpet dolgotrajne m trdovratae bitke. General von Kluck, ki vodi nemško desno krifb, ve? da se bo trebb nekega dne umakniti, zato pa se je tako zavaroval, da če se umakne, ne bo bežal, pač pa v redu korakal do gotove točke, kjer so Nemti pripravil tretjo obrambeno črto. ♦ t
Pbročilo iz Balkana.
JPariz, 4. okt. Časopis 'Temps' je dobil od svojega dopisnika v Genevi poročilo, <ta je m-munski kralj zbolel.'- To poročilo je pa prišlo v svet, ker se .hdče kralj Karol odpovedati prestolu. Pri ljudstvu je postal neprijetn® oseba, ker vleče z Nemci.
London, 4. olkt. Brzojavke Exchange Telegraph Co. naznanja, da so črnogorske čete popolnoma zajedle vso okolico 'Sarajeva, da prebivalci ne morejo dobivati nobene hrane. Črnogorci so se polastilil vseh železnic, ki vodijo v mesto.
Italijani vzeli Albanijo?
iLondon, 4. okt. Brzojavkla Reuteer urada poroča iz Rima, da je tam neki časopis priredil posebno izdajo, v kaleri trdi, da so italijanski mornarji zasedli Albanijo. V tej državi vlada notranja revolucija odkar je po-^begn l kralj Viljem. Pozneje se , je poročajo, da je albanski se-,nat izvolil za kralja princa Bur-han-Eddina, sina bivšega turškega sultana Abdul-Hamida. Nadalje se poroča, <fa se je avstrijska vlada tidala italijan-skemur pritisku in bo Avstrija j plačala Italiji vso škodo, ki so 1 jo povzročile avstrijske mine italijanskim ladijam.
Nemci pred Antwerpom.
London, 4. okt. Belgijski po-
■	slanec v -tem mestu je dobil da-
-	nes poročilo, ki pravi, da so
■	Nemci poročali' neresnico, da i so padli trije forti trdnjave : Antwerp. Izjavil se je sicer, <Ja
-	je en fort precej oslabel, tcidia t podal se ni še nobeden. Nem-» ci so večkrat naskočili mane i forte, pa so bili vsekj 1 krva-* vimi glavami vrženi nazaj. Bel-» gijci so na mestni hisi, muze-
-	jih in cerkvah raapbesili za-
m .. . > , :> 3k	M' ' ■-, .iL ■
stave, ki slu»iijo Nemcem v znamenje, da so ta poslopja zgodovinskega pomena, in naj nikar ne streljajo na nje. Nemci, ki oblegajo trdnjavo Antwerp že tri tedne, se niso polastili dosedaj niti zunanjih for-tov, (ločim ima mesto še tri vrste močno utrjenih postdjank,
Italijani omahujejo.
London, 4. okt.. Če je poročilo, ki je prišlo danes, da so Italijani izasedli Avlono, ki se imenuje "Gibraltar Jadranskega morja", tedaj ni daleč več čas, ko napove očitno vosko Avstriji Kajti Avlono so dolgo zahtevali t trdi Avstrijci' za sebe. Italijani imajo sedaj najlepšo priliko zasesti Albanijo, k0 se od strani Avstrije ničesar ni bati.
Irci na vojsko.
Dulbll in, 4. okt. Kakih 26.000 Ircev se je oglasilo za službo v angleški armadi. Iz EKiblina, glavnega mesta Irske, jih je
dospelo 8000. iMnogo izmed teh, ki so se priglasili za vojsko, so poznani atleti in s'port-niki. Irci' hočlejo, da se ustanovi za nje poseben vojni kor. Irci iz vseh mest Anglije se prigla-šajo za službo v angleško armadi. Iz Glasgova jih je odšlo 5000, iz Dund'ee en tisoč, iz Corka 6000, in neprestano se oglašujejo še novinci. Delavski voditelji na Irskem se prizadevajo, da dobi vsak, ki bo v vojski ranjenfi malo odškodnino, katero bo lahko užival do smr-th
Velika ruska zmaga.
iPetrograd, 4. okt. Ruski generalni štalb je poslal sledečo brzojavko vojnentu ministerst-vu: B ika pri Augustovem se je končala 3. oktobra. Nemški poraz je popolen." Sovražnik se sedaj umika v velikem neredu proti vzhodni pruski meji. Rtrs-ke čete zasledujejo sovražnika, ki se umika tako hitro, da ni mogel vzeti s seboj niti topov, niti municije, in je pustil vse svoje ranjence na bojišču. Bit-Ika pri Augustovem se je pričela 28. sept., ko so Nemci ho-telli prekoračiti- Teko Njemen. Ob istem času so Nemci še na treh drugih krajih začeli napadati. Povsod1 so naletili na oster odpor,' konečno so pa Rusi začeli z ofenzivo. Rusi so Nemce pob'Ii na posameznih točkah, nakar so zbrali vso svojo moč proti' glavni nemški armadi. Nemci so nameravali priti v Vilno. Rusi so se polagoma umaknili pred Nemci, dokler se slednji niso prepričali, da 'e rusko umikanje nalašč prirejeno, drf pridejo Rkisi do svojih utrjenShi postojank. Blizu' Vilne so se Rusi naenkrat obrnili in od vseh krajev napadli Nemce. Regiment kozakov je udri na Petrokov, katerega mesta so se nemci polastili. Posekali v mestu 600 Nemcev s sabljami, nakar so zopet odšli iz mesta.
Bitka pri Aisne še 3 tedne.
Lortdon, 4. oktobra. Današnja bitka pri Aisne se prav lahko primerja *z velikansko bitko pri Mukdenu, kjer so se boril* Japonci in Rusi. Le da je Šte-
vilo vojakov pri Aisne večje in razdalja tudi večja. 'Pri Muk-denu se je borilo na obeh straneh do 700.000 vojakov, in bojna črta je znašala samo 50 milj Na severu Francije pa se bori Iblizu tri milijone mož na bojni črti, ki se je raztegnila nad 300 milj. Za dbema armadama pa je dobra železniška zveza, ki skrbi fz» živež, sveže čete in vojni materijal, česar v bitki pri Mukdenu ni bik). Bitka prr Mtukdenu je trajala tri tedne, in bitka o bAisne, ki traja sedaj četrti teden, se lahko zavleče še nadaljne tri tedne. Nemci so se zmotili, ko so mislili, da bodejo Francoze ravno tako lahko premagali kot so jih 44 let nazaj. Toda nemški cetar bo poskusil vse, da prihrani ponižanje svoji armadi in se umakne iz Francije. Leta 1870 v fran'cosko-nemski vojni so bili 'Nemci pre<t Parizom že 22. sep-teuhbra in so ob istem času začeli kot letos, danes se pa že govori, da je ne maki cesar opij-stiL vsako nado, da bi nemšlt& čete oblegovale Pariz. General Joffre, francoski poveljnik, dela počasi, toda jako sigurno po skrajno dobro premišljenih načrtih. Njegov namen je na vsak način zajeti nemško desno krilo, in da Ibo to imelo naslabši učinek na nemško armado, si vsakdo lahko misli. Angleške čete poleg francoskih so sijajno preskrbljene. Imajo zavetje za mraz in obilico hrane. Eba četa nikdar dolgo ni v bitki, pač pa se neprestano menjajo. Celo sovražnik prizna, da je angleška armada jako dobro izurjena. Nemški cesar je izdal v Aachenu sledeče po^ velie na svoje vojake: Moja kraljeva in cesarska komanda je, da najprvo z vso hrabrostjo uničite ifedajalske Angleže in korakate preko njih trupe Francozom nasproti.
Avstrijci v gorah.
Benetke, via Pariz, 4. oktobra. Avstrijski vojaški izvedenci pravijo, da ruski poskus, da bi zasedli Karpate, ne bo imel nobenega uspeha več. Avstrijska armada iz Galicije namreč se je umaknila v prelaze in gor. ske soteske v Karpatih', kjer se ouiti jako varno. Rtosi bodejc imeli velikanske težave, če bodejo hotelo daspeti preko teh gorskih prelazov na Mažarsko. Prelazi in soteske so jako ozke 'ti ne more mnogo vojakov naenkrat prodirati, dočim je Avstrijcem lalhko postreljati posamezne rtfske čete, ki so povsod izpostavljene hudemu o(8f-nj*u iz sotesk. Zato je za avstrijske čete popblnoma lahko, da se dolgo branijo v Karpatih Sumi se, da ,bo Rusija najprve okupirala Mažarsko, da take zastraži> svoje levo krilo, ki koraka proti trdnjavi Premysl. Poleg tega pa bi imelai ruska konjenica večjo priliko za borbo na ogrskih planjavah, kajti bitka, ki se vrši v gorah, je skoro brez pomena za armado
Cesar beli?
Pariz, 4. okt. Brzojavka Reit ter uf*c$a pripoveduje, da sc ministi hoteli starega cesarji pregovoriti, da beži >z Dunaja in nai se umakne ali v Prairc
Nemiri v Mexico.
Začasni predsednik Carranza se je odpovedal predsedni-
štvu, potem pa zopet
sprejel urad. M
VILLA GROZI.
Mexico City, 4. okt. Da nastane mir v Meksiki, se je genezi Carranza prostovoljno odpovedal predsedništvu, toda ta-<oj potem so se zbrali razni poglavarji južnih držav in prisilili Carranza, da je ponovno prevzel predsedništvo. Glasovanje, da ostane Carrantza na krmilu vlade, je bilo enoglasno. Carranza ostane. Medtem pa zbira na severu general Villa, poveljnik upornikov močne čete, da napade zvezine čete. Carranza se je izjavil: Revolucija, ki sedaj zOpet preti Meksiki obstoji iz bande nezado-voljnežev, ki niso dobili uradov pri novi vladi. Tudi mnogo prejšnifh pristašev Huerte se je pridružilo upornikom. Toda meksikanski narod' je večinoma sit boja, in ne bo dal podpore upornikom. Če bo pa treba, imamo močno vojsko 100.000 mož, dobro ofboroženittn, s katerimi bodfemo skušali potlačiti ustajo, da postane vendar enkrat urejene razmere v nawi republiki, ki je že toliko trpela od notranjih nemirov.
Villa je zasedel severne države Durango in Sonara. Njegove čete napadajo sedaj mesto Na-co. Krogi je vojakov generala Villa padajo na ameriško stran. Prebivalstvo na meji je pobegnilo.
V pondeljek, 5. oktobra se
n Carranzai v AJguas Callien-tes, da se pogovorijo o miru alt v6jski. General Villa trdi, da j je Carranza prelomil svoje ob-Ijiulbe in da ne bo upeljal ljud- \ ske ustave, kakor je obljnbil.
ali pa v Solnograd. Cesar je pa odločno zavrnil svoje mihi-stre in se kjavil, da če se to zgodi, se bo polastil prebivalstva velik stra<h
in zmeda, ker
bodejo ljudje mislili, da je av- £ strijska vojska popolnoma razbita. Bolnišnice, zavodi; priva- J tne hiše in nekaj cerkev na Du-najti" je prenapolnjenih z ran- , jenimi vojaki. Oblasti so prepričane, da bodejo morale preži- i veti vsak dan najmanj 100.000 mož, če nečejo, da umrjo od lakote: Mesto je naprosilo via- i do, da dovoli, da se importira ; 1000 ton argentinskega mesa. Okoli Dunaja delajo velike utr-ctbe na bližnjih hribih, iz česar se računa, da Avstrijsci pričakujejo ruskega napada na gla-v-no mesto. .
ia
Poincare gre na fronto.
Bordeaux, 4. okt. Predsednik jPoincaire, vojni minister Mil-lerand in ministerski predsednik Viviani, so odšli danes na fronto k ' četam. Predsednik Poincare gre k armadi, da ji osebno častita na silni,hrabrosti in domovinski požrtvovalnosti. Govori se, da sedaj, ko gre francoski predsednik na fronto, da so francoske čete iz-vojevale veliko zmago, in da bo predsednik priča, kako po- | begjnejo zadnji Nemci' iz Francije.
Avstrijci prijeti.
Vancouver, 4. okt. 35 avstrijskih rezervjstov je hotelo odpotovati iz Canade v Seattle. Wash, da odidejo proti domu. Ujela jih je policijska patrola in jjh zaprla.
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa
ka* raaiirjena po vaftb mtatih, aa bo pfijatajQ kmalu dobil *
IZHAJA V TOWgfgyi MITKK.
^' j ^^ x
DiaU beti ^klpki hi MofcMNtl M M	I
Via pisma, dopisi in denar naj k pofilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. L
I__CLEVELAND. g_
BDWARD kali8h, Publisher. ^KSeLOUIB J. PIRC. BdttOf.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
, Bead by 19.000 SloTenlan* (Kralnen) In the City © I Cleveland and elee where. A d -er-(Mai rate* on requcat. _«
TKL. ClIY. FRINC1TON 189
---------—
Am tared at aecond-claM natter January Sth 1909, at the poet office at Cleveland, O. ■•Aer the Act of March «,1879._
No. 8o. Tuesday, Oct. 6. 1914.
Slovenec - Slovan«
Slovenec ni till nikdar izdajalec ali strallujpctnež, 1>1 je junak in tudi tedaj, ko so ga njegovi sovražniki </. zvijačo in hlimibo sleparili, ko je sovražnik ol> času sile prišel k njemu in ga prosil, da gre za njega v boj. In tudi danes tako delajo, da ga potem še huje pritisnejo, kar se bo gptovo zgodilo, če se jim posreči prinesti iz te vojske zdravo glavo.
'Sovražnikom našega naroda se je tudi posrečilo, da so pregovorili našega slovenskega vojaka, da je (prepričan, da se feori za svojo domovino, za svojo narodno čast, za svoje Slo-vanstvo, in zato se nič ne čudimo poročilom iz stane domovine, da gredo Slovenci veselo v boj, prepevajoč svoje slovenske pesmi in kričeč slavo etsarj.ii in ministrom, ki so jih. Jposlali v (krvavi boj, pa sami ne veti o zakaj.
I Slišali pa smo iz poročil, da so bili slovanski polki povsod postavljeni v prve bojne vrste, da jih tirn več pade in da se kolikor mogoče prizanese nemški krvi. Slišali smo, kako Avstrija cepi Slovanom sovraštvo do kSrbov in Rusov, kako so naši vojaki zrli smrti v dbraz. Gti tej (priliki nam je bilo žal nalili bratov, ki poginjajo na bojiščiu za tujo lcorist, da postanejo bolj močni oni, ki nas poznajo samo tedaj, kadar nas potrebujejo.
Povedali smo že v več člankih, kako je večina naroda nepoučena o javnih <poslfh in raiz-metah, kako nekateri .zaslep-ljenci še danes mislijo, da so ra/zni cesarji gospodarji življenja in lastnine naroda, in zato ti zaslepljenci mislijo, da če branijo cesarja in njegovo družino, da branijo svojo domovino. To se najbolje opazuje v sedajni vojski, ko se Avstrija prizadeva, da obdrži narod v tej napačni misli, kako mu mešajo razne narodne pojme, kako si Avstrija prizadeva ucepi-ti narodom v glavo, da če pade da pade z njo tudi narod. Vlada se trudi, da prepriča mno-gobrojne narode v Avstriji, da so jim Nemci najboljši prija- 1 telji, Avstrija *pa je paradiž, kattrem se pretaka mleko in I med. Narod sicer nekaj ve, da mn je fXemec sovražnik, kajti ta Nemec ni nikdar drugače dejal Slovencu kot: "Windi- * sctluer Hund!'' narod ve, da je 1 AVstrija njegova ječa, toda te- 1 ga sedaj ne sme ziniti, kajti 1 dbešen aH ustreljen je takoj. ' Seveda, boljši del našega na- J roda tem lažnjivim poročilom 1 ne vrjame, toda kakor v stari domovini, tako tudi tukaj, se dobijo še vedno taki, katerim 1 so take laži silno prijetne, lju- < dje, ki poslušajo ..norca in mu 1 verujejo, ne iznajoč siromaki, I kako jih prezirajo oni, s katfe- 5 terimi se skupno borijo, ki 50 g jih goljufali prej in jih golju- < fajo tudi sedaj.,»Avstrija in nje- j ni ministri ne |g«oljiufajo naro- s da našega samo eno leto, pač 1 pa že stoletja. In plačani hlap- 1 ci Avstrije, konzuli, vrfcijo isti 1 posel tu med nami v svobodni 1 Ameriki. Zato pa moramo pazi- ; ti, da ne padete v past njih la-
žem, da ne vlečete z onim, ki 1
BjitL' • • ■ ■•
bi preko vaših krvavih glav
radi prišlr naprej. Že dan« je germanizem .ošaben in hoče
podjarmiti vse v *rab pred seboj. Naj se temii germanizmu posreč zmagati v tej vojski, in Slovana čez petdeset let, raiz-ven Rusov, ne bo vec. Potopili se bodemo v morju onih, ki so bili ves čas svetovne zgodovine naši izakleti smrtni sovražniki. Zato pa, kdor je dober Slovenec, kdor je dober Slovan, ta ne bo vlekel .z Nemcem in M a žarom, pač pa s Slovanom.
Kdor je za S vabe, ta ni nai, ta ni Slovenec, kdor je Slovenec, ta bo pa govoril in delal kot Slovenec in Slovan, in potem bodete spoznali prave Slovane. pa tudi izdajice, pa četudi vikajo, da so Slovenci, ki se skrivajo pod domovinski pra-j>or države, ki je stoletja nad njim1 vi/lrtela bič.
Kdor more le nekoliko pomisliti, ta nam bo dal prav, Od naroda se ne zahteva, da gre med Ruse ali med Srbe v boj, zahteva pa se lahko, da povsod izraža svojo narodnost, da ne pomaga Nemcem moriti in klati. pač pa da dela za večjo izobrazbo, prosveto in kulturo. Reke so postale rudeče od slovanske krvi, tisoče ranjencev n mrtvih naisih bratov je žrtev nemškega klanja. Kdo bo torej vihtel meč za Nemca, da nvu da moč, s katero nas pozneje uniči?
-o-
Kako je s Colorado?
Vojni dogodki so nas vse tako prevzeli, da ne posvetimo skoro nobene ali pa le malo pa-znosti dogodkom v naši novi domovini.
V kriku in šumu iz velikih bojišč, se pozatyjo mala bojišča, ki, dasiravno niso tako krvava kot ona v Evropi, pa so vendar velike važnosti, kajti gre se za obstanek in boljšo bodočnost kakih 15.000 delavcev.
Eno izmed takih bojišč je Colorado, kjer so delavci pred enim letom začeli štrajk, in še danes niso domili pijavke, ki jim je dolgo vrsto let sesala kri. Tam se bori zavedna armada naših delavcev za boljšo svo-IkmIo, «a skrajšanje delavnih ur, za zboljšanje delavskih razmer, da morejo spodobno preji veti sebe in družino.
Mi smo dovolj pisali o štraj-kiu v Coloradi, natančno smo pojasnili našim rojakom vsak najmanjši položaj, o nasilju Rockefellerja in njegovih hlapcev, kako so streljali žene in otroke, o silnih grozotah, ki so javno mnenje tako razburile, da so morale poseči vmes državne oblasti, in konečno sama vlada v Washingtonu.
Zlnano je * našim čitateljem, da je na povelje predsednika Zjedinj. držav odšla zvezna armada v Colorado, kajti ob istem času je bila edina zvezna armada kos, da ustavi zločine Rockefellerja proti delavcem, ki se bore za obstanek. In res, ko je prišla z vezi na armada tja, je nastal mir in življenje delavcev ni bilo več v nevarnosti.
'Medtem je bila imenovana posebna komisija, ki naj preišče yizroke štrajka in nemire v Coloradi, in ko je vse to preišče, naj na svetuje pogoje, pod katerimi- se da narediti mir v dišavi, in da se poravnajo delavci in delodajalci med seboj.
Ta komisija je naredila sedaj svoje delo in poslala izve-5tje predsedniku Wilsonu. Takoj ko je dobil Wilson te razloge v roke, je začel delati na *se strani, da doseže mir in iporaiztiimljenje med delodajalci n delavci.
In kaj se je Ugodilo: ,
Delavcu oziroma njih voditelji, so takoj pokazali svojo lobro voljo, dastravno se jim liti polovico ni ugodilo Onega. <ar so zahtevali. Pokazali so ;tem svojo miroljubnost in spoštovanje do predsednika Zjed. Iržav ter se udali onim pogojem, katere jim je Wilson na-»vetoval, da jJh sprejmejo. Za-upali so na predsednika Wilso-na. o katerem so bili prepričani, da bo našel pota in sredstva, da prisili delodajalce, da se držijo pogojev in ptogodb.
In v takih okoliščinah bi pričakovali ttidi od delodajalcev,
ju in miru med delavci, toda namesto, da Ibi prijel <za mirovno roko, neče miru, daje svoje ijiogoje, katerih delavci sploh ne marajo, ker pod njimi ne morejo živeti. Tako Rockefeller v svojem brezmejnem bogastvu utrguje delavcem hrano in življenje, (hoče, da se še naprej strejlajo, da bi nagromadil še večje milijone za svoja stara leta, ko se že itak komaj premika po zemlji.. Delavci so se uklonili, dokazali so, da so miroljubni državljani, ki spoštujejo voljo prvega uradnika v državi, satanski kapitalizem, v o-sebi Rockefellerja, se ne uda in ne dovoli delavcem, da bi lahko živeli.
Kolikor smo,mi dosedaj opazili, ne spada Woodrow Wilson med one ljudi, ki "bi se dali zastrawiti, in se vrnili, ko so prišb šele na pol pota, Wilson zna prijeti tudi iza ostrejša sredstva, kadar vidi,, 3a zlepa ne gre. Zato pa pričakujemo, da bo tudi sedaj spregovoril svojo odločilno besedo, in dolžan je to- storiti, ker to mu nalaga čast in dolžnost prvega uradnika te dežele, ki mora gledati 11a to, da Re daje pravica vsem državljanom enako.
Delavci so s svojim nastopom si pridobili simpatije vse onih, ki ljubijo mir, in ki imajo kaj ljubezni do onih, ki ne trpijo samo, pač pa se tudi bore. Če jebi'1 Rockefe ler zmožen da je kljuboval delavcem in delavskim unijam, če je bil zmožen, da je »pomočjo coloradske dr-, žavne milicije streljal na delavce, pa ne vrjanremo, da bo imel toliko korajže, da bi se ustavljal predsedniku Wilsonu in oblastem Zjed. držav, kajti če se to zgodi, in popazi Rockefeller tudi Wilsona, tedaj je ustava Zjed. držav in vse postave na papirju, brez vsake vrednosti, o čemur pa mi nismo prepričani. Videli bodemo torej in pričakovali, kaj se bo zgodilo.
, —o--—
Iz stare domovine.
Delovanje porotnih sodišč ustavljeno. — Dunaj, Uradna "VVienr Zeitung" priobouje na-redbo celokupnega ministrstva o ustavi delovanja porotnih sodišč v celi Avstriji. Ta odredba je utemeljena z ozirom na napredujoče dogodke. Zlasti se »naglasa, da vsled vpoklica starejših letnikov črne vojske in vsled obveznosti za vojne namene, v posameznih slučajih sploh ni več mogoče sestaviti porotniški list. Dalje se je bati, <la bi vkljub dobri volji, manjkala porotnikom v razburljivem presojanju. mir in trezni pmvdarek, kar je pravzaprav najboljše poroštvo za nepristranske i.n neodvisne pravore-ke. Vrh tega pride v poštev še okolščina, da je vsled vojnih dogodkov gospodarsko življenje precej zaostalo in da pretežna števila moških tekom večteden-skegJt trajanja porotnih zasedanj ni mogoče odtegniti iz pridobitnega življenja.
IPo čem se prodajajo živila na Kranjskem. Deželna vlada je izdala sledeče cene za trgovce. Dražje kot po teh cenah ne smejo prodajati, sicer jim grozi kazen 1000 kron ali 3 mesece zapora. Fšenična moka kila 60 vin., ržena moka kila 44 v, ko-ruMia moka 30 v, ajdova moka 60 v, kila pseniČnega kruha 62 vin., najfinejši riž 80 v. kila, navadni riž 58 vin., ješprenj kila 38 v, fižol 44 v, krompir 10 v. kava 3 K 60 vin, čaj kila 7 K 50 v, sladkor kila eno krono, sol kila 26 v, navadno vvino eno krono 12 vin. liter, pivo liter 48 vin, jesih liter 24 v, na-mizino olje 1 K 60 v, goveje meso 1 K 68 v, ovčlje meso 1 K 44 v, svinjsko meso 1 K 88 v, prekajeno meso 2 K, telečje meso 1 K 80 v, svinjska mast
2	K 50 v, surovo maslo 3 K 60, sir 2 K 20 v, mleko 24 v liter, jajca komad 10 v, premotg, 50kg
3	K, petrolej liter 40 v.
Avstrijski ranjenci. V belgijski vojašnici v Ljubljani se nahajajo sledeči ranjenci 17. pešpolka: Andolšek Andrej, stot. 3.; BarleGvido, Bernalt Jakob, stotnija 2. t Gostinčič Janez, 4.
Raeen teh so še^ded^i S^en^ ci: Janez <Blaževfč, 97. pešpol. Janez Božič, rezervist, 7. polj. topniški polk, baterija 3.; Bur čan Stanko, 31. lovski polk; Černe Jožef, domobranski pešpolk 27.; Hantar Anton, pešpolk 97.; Hribar Lovrenc, lovski bataljon 7., stotnija ti,; Jer-das Vrktor, pešpolk 97, »toot. 8.; Kovač Janez, pešpolk 27.; Laurič Ignacij, deželnobramb. polk 27,, stotnija 4.; Lavrenčič Alojzij, lovski bataljon 8., stot, !.; Legovič Anton, pešpolk 97, nadomestna stot. 2.; Mahnič Janez, pešfpolk 97.; Markovič Alojzij, deželnobramb. polk 27. Novaj Janez, lovski bataljon 7. < stotnija t.
Nemiki ranjenec pri Muehl- 1 hausnu v Ljubljani. V Ljubljani se nahaja v bitki pri Mfuehl- 1 hausnu ranjeni nemški kavale-rist knjigovodja Franc Stadt- i mireller, ki je prej stanoval na Dunaj«, in bil kot nemški državljan mobiliziran. Poročen je s hčerko g. Kraljiča, Helo Kra- I Ijičevo iz Šiške.
Umrla je Ivana Slatnar, vdova, stara 40 let, bivša gost:lni-čarka občeznane gostilne "pri Cenkarju" v Oadišču. '
Bolnišnica za ranjence v kranjskem deželnem dvorcu. 1-Deželni odbor kranjski je dal vojaški sanitetni slučbi na razpolago deželnof'.borske prosto- 1 re v deželnem dvorcu. V klubo-ve sobe sie postavi 50 postelj.
Zasluženo odlikovanje slo-venskega častnika. V bojih v Srbiji ranjeni , poročnik Pavel Cvenlkel dobi zlato hrabrostno svetinjo z vojno dekoracijo.
Hrvati so na Dunaju popu-larnejši od Dumajčanov. Splje-sko'"Narodno Jedinstvo" poroča z Dunaja: "Danes mi je rekel nekdo, morebiti izmed naj-večj h dostojanstvenikov, sledeče : INa £>unaju ste postali vi Hrvati popularnejši kot Dunaj-čani sami." — S tem je hotel reči, da goje (Dtanajčani za Hrvate prisrčne simpatije. Vem za sledeči slučaj: "Te dni je bil neki n^dporočnik, imena nima hrvatskega, v avdijenci pri nekem 'nadvojvodi zaradi privatnih stvari. V pogovoru ga nadvoda vpraša, ali je morebiti it Češke. — "Iz Ogulina, Vaša Visokost!" "A tako, iz Hrvatske?" mu reče veselo nadu vojvoda in itKb poda roko: "Čas mi ne dopušča, da bi prehodil čim prej vso Hrvatsko in prišel v sredo velikega, junaškega in zvestega (hrvatskega naroda!'' V vseh krogih je razpoloženje nasproti Hrvatom iz- , redno. (To je v vojski, ko bo pa mir, pa bo zopet pel Avstrij- < ski bič.
Nova častita mati šolskih | sester v Mariboru, Dne 8. sept. je bila izvoljena za častito mater šolskih sester v Mariboru s. Mr. Lid vina Pur ga j, prednica Marijanišča, kjer je podpirala skozi 21 let s svojimi so-sestrami vodstvo pri vzgoji šolske mladine. Obenem je bila tudi dolgoletna voditeljica 1 ljubljanske c. kr. Gospodinjske šole.	>
Samoumor. Sluga gostilne "Zur post" v St. Vidu ob Glini, ' Friderik Kumpold, doma iiz 1 Meiseldinga, se je obesil v gotz- 1 dičku pri Obermuelbachu. . J
Ranjenci gra&kega kora. 1 Graška "Tagespost" poroča: ■ S severnega bojišča je došel ' štabni feldvebel 7. pešpolka J. Kleber. V bitki pri Brodiju mM 1 je bilo dne 26. avg. prestrelje- 1 no levo stegno. Kleber je V tu- 1 kajšni garnizijski bolnici. Kor-poralu Jožefu Doberning od 1 istega polka je bila v isti bitki ' prestreljena s krogljo leva roka in je bil s sulico ranjen na desni nd^n. Prepeljali so ga v vojaško bolnico v Celovec. Na bojišču pri Zamoscu so našli velilko nagih mrličev. S hiš in drevja streljajo na Avstrijce. Preden se Rusi udajo kot vjet-niki, s silo odstranijo zaklep na svojih puškaih.
Z bojišča. "Tagespost"- poroča: V boju na severovzhodnem (bojišču je bil nadporočnik Potočnik od 7. pespolka ranjen s strelom v desno stegno. Prepeljan je bH v barnizijsko bolnico v Lvov. Od rezervnega častnika 7. pešpolka. ranjenega 26. avg. na istem bojišču — prestreljen mu je bil četrti prst
Sera v no stf^" i°luLsil/k!"aki | na polk drzen napad, »0 se pre<}
avstrijskimi bajoneti -nenadoma umakniti. Na splošno se kozak takoj umakne, kakor hitro je energično napaden. RJuska in-fanterija strelja slabo, (če, je res), artiler ja pa dela tfobrO. V ruskih vaseh, skozi katere koraka avstrijalko vojaštvo, je mnogo hiš razsvetljenih s svečami. Na oknth so videti p6-cfobe svetnikpv, celo podoba avst. cesarja. Prebivalci pOkle-^ kajo in sklepajo' roke, kako k molitvi. Komaj ipa sp- čete aa-pustile kraj, se podoba obrne in prikaže se podoba "očke'' in prebivalci, hitijo za našimi četami; Pri nekem boju, pri katerem je bil udeležen naš polk, je b lo 3-200 Rusov vjetih. Spravili so jih, tudi v Lvov in od tam v dveh posebnih vlakih na ogrsko. Poseben pojav so bel;» kamenitni križi, ki so postavljeni kakih 30 kilometrov severno od Lvova. Ti križi, ki jih je postavilo izdajalsko prebivalstvo, služijo ruski armadi kot znamenja distance (razdalje).
O Spodnještajercih 87. peš-oolka poročajo graškim listom iz Celja: "Celjsko mestno zastopstvo je prejelo sledeč dopis: Usojamo si naznaniti, da se je 4. bataljon 87. pešpolka, ki je prišel iz Skadra, obenem z iNemci v bitki na Panos sijajno odlikoval in bil bistveno deležen na zmagi. Naši Štajerci so se bojevali kakor levi. Po naročilu: Koczian, stotnik."
Izdajstvo. "Gazeta Wieczor-na" poroča iz Stanislavova: V neki občini onkraj ruske meje se je poikaizal oddelek avstrijske kavalerije, da bi preiskal teren. Prišli so v občino in žup-nih jlii je povabil naj bodo njegovi gostje. Častniki so sprejeli povabilo. Med obedom se je župnik za par hipov odstranil. V tem je prihitela v obednico služkinja, 'Poljakinja, ter opo-zor la poveljnika, da so v kozolcu) skriti koaaki,- ki jih je šel ravnokar župnik opozorit na avstrijsko patruljo. Oficirji so takoj alarmirali svoj oddelek, Župnika so prjeli in razorožili sto kozakov. Vjeti župnik je bil na mestu ustreljen.
Ranjenci v Ljubljani. 5. sept. ponoči so Z9pet pripeljali več ranjencev s severnega bojišča, tako, da je v. Ljubljani 36 ranjencev. Trije so težje ranjeni, drugi nekoliko lažje. Ranjenci so deloma od 17. pešpolka, deloma od 27. domobranskega polka, deloma od 97. pehotnega polka in par lovcev. Pripovedujejo, da je bila bitka zelo ostra,
V Savo je skočila nred nekaj dnevi v Kraniu 60 letna služkinja Cecilija Klančik in utonila. Trupla "-oteemifi iz vode v |Pirničah in pokopali v Smledniku. Klančik je itzvršila samomor najbržje v duševni zmedenosti.
Drobne novice s štajerskega. Iz Rač. Na vasovanju pri neki hrvatski delavki sta se stepla 30. avgusta kmečka fanta Pau-man in Mohorko. Obdelovala sta se s pestmi in nožem tako [loigo, da sta dobila oba težke pošlkodbe. S'pravili so ju v mariborsko bolnišnico. — Umrl je v Ščavnici pri Zg. Radgoni tiadučitelj Matija Sipende, star 55 let. Njegovo ime se je v zadnjem letu večkrat imenovalo v slov. časopisju zaradi hudega nasprostva slov. krajne-mi> šolskemu svetu. — Iz Grad-:a. Pri splošni zbirki za Rdeči <riž se je nabralo po graškem nestu nad 400.000 K.
LAUBOV GOLDEN ROP
KRUH
je narejen t pekarni tako čist, kakor od vale matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec savit v papir. Vaigro-cetji. ;
11»
Jacob Lanb Baking
Cmtmj m LORAIN AVE
H . ..la ■ im n ysWB^fc pk	'• B	Sij. £t | >f '
P** ^^Wui^WHRJli O	Oatfcarflaka Olj«
T>i . 1	11
w M	Kak ^^ (mi^i ■	ga visoko priporoča
^LK^^ vJL&CaJK-^UL I	kot zelo uspešno 1
^^ -	■	mazilo za zdrav- J
III	I	Usnja
■	^^^	M iiamiiai i_—-	I
(S«Ttr0T0 Oofcb&rdsko Olj«). I	,
LmhhmhJ obistne bolL
bolečin v boldh, nevralglje, krdev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih In. Hft^ In	neprUik,
zoper katere se priporoča niaiilo,
C«n» 25 in 50 cantor. V TMb lskarnsh,	1
SBVBRA*S TAB-UUL. SltlU MEDICATED SKIN SOAP !
Sladkorno odvajalo.	(fevworo zdnvihw MlloL	I
Za otrok« a odrasla.	Za otroke in odraato.
Cena 10 in 25 centov.	Cena 25 contov.
Naprodaj m t v»h Itkiruh. Vedno tahteraJU SmiOT* Pripnivka.	I
▲ko ni laltanutr am mora tttailtl, nanUJU jih od na«.	I
Čistenje in Kkanje oblek.
DOBRO DELa	NIZKE CENE.
Moške obleke................«1.00 Ženske kiktfe.....................SOc
Molke suknje...............41.00 Ženske dolge suknje .......
Jopiči................................50c Ženske obleke.................$1.00
Till DAMM DRY GLEANING Co.
c—173>-w J 574 E. 55th $T.
A. J. DAMM, poslorodja.
■■ J. S. Jablonski,
Slovenski fotograf
I 6122 St Clair Ave.	MU BroUwaj
Izdeluje slike sa lenitbe in droiineke slike, otroike slike, po ni^jnoTejii modi in po niskih cenah. Za $3.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti sastoqj.
m- VSE DELO JE GARANTIRANO. "fN
I0SIP	SL0VENSKI p®*
ilVMU	^grebni zavod, zaloga
nnv n	pohištva, pečij in barv.
/ril	Kočije in avtomobili za
ilmlmJMJy	poroke, krste in druge
MM Prilik
filOX St Clair	S® priporoča narodnim Slovencem
I	za naklonjenost in podporo I Po-
Avenne.	strežba vedno točna in poltena.
AU STE ZE PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00.
T«L htertw las«.
FRANK ČERNE,
SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6084 ST. CLAIR AVE.
Kadar leHte kupiti dobro uro in droge datnino, Columbia grafofose, ploiče v vseh jezikih, posebno importira-ae slovenske ploiče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blago jejamčeno.
Slovensko Popjetje.
liTinjem proti «fij« ii driffai aezgodam.
v nt	^iKiJ™ I'V!
POSEBNOST 1 Varnostni bond! xa druitvene urad-
AUCU8T HAFFNER,
■ ■ ■ *** Nssitfiii:Prnii
rmitr,	4HW tlil':*lSl	i iiOif? / '' l"
JLLs _.-v • IL^Jii „
lo je i ji oseb in sicer 9 domačinov in 4 tujci. Nalezljivih bolezni ni hflo nr£ naznanjenih.
Vodstvo družbe tv. Cirila in
Metoda naznanja, da je letošnja velika skupščina, ki je bib nameravana meseca septembra v Gorici, preložena na nedoločen, čas.
V varstvo slov. prebivalstva na Spod. Stajpnkem so nekateri poslanci intervenirali na Dunaju in Gradiču na pristojnih mestih.
Vg. seznamku izgub se na-
najajo tale slovenska imena: Posavec Anton, korporal, ulan? ski polk, št. 5 ranjen, strel skoz
roko in v meso v hrbtu, i Ro-maneh A., inf. 4. pešp. ranjen. Rhftll M. irtf. pešp 53. Smolla F. inf. pešp. 18. mrtev. Soos S. inf. pešp. št. 52.
y bitki pri Loznici ranjen Slovenec. Bitke pri Loznici se je udeležil kot rezervni častnik t tudi sodnik v Ložu, dr. Ivan Likar. V bojiu dne 15. avgusta je bil ranjen in sicer mu je šrap-nel razbil levo roko. Dr. Likarja so prepeljati v Zagreb, kjer lditf sedaj v domobranski vojašnici Rana je težka. Zdravljenje bo trajalo 3 do 4. mesece. Dr. Likar ostane še približno en mesec v bolnici v Zagrebu, potem ga pa prepeljejo v Ljubljano.
Profesor Stefan Podboj padel na bojišču. iDne 31. avgusta je padel na bdjlščif na severu profesor na celovški gimnaziji §t. Podboj. Bil je rezervni' poročnik v pešpolku št. 67. Star 33 let. Rojen je bil v Adamovem pri Vel. Laščah, sin posestnika Štefana 'Podboja.
Vojni kurat Valetntin Rozman, ki je, kakor že poročano, dne 27. avjgufcta padel pri Gol-gory kot žrtev ruiskega vojskovanja, ni bij le izboren vojaški propovednik in plodovit pisatelj, ampak tudi jako zabaven in ljulbeznjiv družabnik. Ker je znal več jezikov, so ga njegovi predstojniki pošiljali propo-vedovat vojaškim krdelom na najfteličnejse kraje; poverili
Kakšna je prihod-njott slovenskega naroda.
Danes je še prezgodaj, da bi sodiH vse mogočnosti, ki nastopijo po dokončani splošni evropski vojsflci. Vendar -dvoje točk je, ki so nam precej jasno razložene in ki se tičete bodočnosti našega naroda.
Pnva mogočnost je, ki pa je objednem jako malo vrjetna, da zmagate v tej vojski Avstrija iln -Nemčija. M«i smo že videli, kaj nas č^fta, kaij s« nam zgodi v tem slučaju. Kdo si more mi-sditi posledice iza naš narod, kaj se zgodi z našo lepo slovensko domovino, če pride Nemcem pcfpolnoma v roke! Prav gotovo je, da bi bil naš narod predan še večjim izgonom, pre-' garanjem in ubijanjem, kajti Nemcem ne bi druzega kazalo kot narediti avstrijsko monarhijo edinstveno, eno samo celoto, in-torej močnejšo in bolj sigurno kot je- bila dosedaj. In pri takem trudu avstrijske države bi najbolj trpeli JugosAo-v.3fni, . posebno Hrvati, Si^bi in Slovenci. Hrvati, in Slovenci imajo svoje posebne narodne težnje, in se ne bi kar tako uda-li, ko bi jih skušala avstrijska vlada popolnoma ponemčiti. Avstrija, popolnoma pod poveljstvom Nemčije, bi dekla z vsemi močmi, da ra/ie.ne Slovenstvo, ga uniči in popolnoma izkorenini.	;
To je prva možnost, s katero lahko računamo: D^uga možnost pa je, da bodete Avstrija in Nemčije silno tepene v tem boju, in da bodejo pldčale za vse grelbe in zločine, katere so povzročile proti manjšim narodom, proti pravici, kulturi tu proti svetu.
Pomislite nekoliko o sledečem položaju: Rusija, Francija, Anglija in Srbija bodejo zmagovalci. Nemčija in Avstrija je poražena. Kaj bo z Jugoslovani v tem slučaju? Kaj bo s Slo-
TEL PRINCETON 1835-L
FR.ČERNE,
SLOVENSKA TRGOVINA r a finimi urami, diamanti, gramofoni »rebraino in zlatnino
Toino hph?UmJ* m, trtWaii* ta lUtiiat.
6034 ST. CLAIR AVE.
=POZOR! =—
1	■ , •
Cenjenemu občinstvu se u|judno naznanja, da se prične
Velika Razprodaja
vsakovrstnih ur, verižic, prstanov, diamantov, gramofonov, inpor-. tiranih in kolumbia plošč, fino brušeno steklo, očala, glavniki, harmonike, srebrnino in ie drugo zlatnino se bode prodajalo pod tovarniško ceno, zaradi preselitve sedanje trgovine. Razprodaja
se prične v pondeljek
DNE 5. OKTOBRA
K ob 8. uri gutraj, ter traja do 27. oktobra.
Odprto vsaki večer do 10. ure. Vsako blago pri meni kupljeno je garantirano. Ne zamudite lepe prilike, ko lahko kupite dobro blago za mali denar.
Cenjenemu občinstvu se tem potom zahvaljiyem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam ie v nadalje, za kar vam bodem hvaležen.
CI iff jfifJnL	■' ■y
fERNft;
6OT4 ST. CLAIR AVE.
krotKi in Hrvati? Ali bodemc zahtevali od zmagovalcev us-polnenje naših narodnih idej in teženj taki kakor smo? Na kak-čni osnovi i zakaj ? Mogoče za to, da rečemo zmagovalcem: Vi nam morete dati našo samoupravo, kajti naša slovenska in -hrvatska vojska se je hrabro borila protf iyam ? Vi nam morate dati naše pravice, kajti voditelji našega naroda so v govoru in Ibesedi neprestano pisali zoper vas? Morate nam dati vse, kar zahtevamo, kajti Slovenci in Hnvati, nekateri celo v Ameriki, so verno stali s Franc Josipom in Viljemom, proti vam!... In ali naj s takimi podatki in dokazi iščemo naše pravice, našo narodno svobodo od zmagoslavcev? Sami se proti njim (borimo, sami slovanski vojaki danes prisiljeni v Avstriji pomalgajo onim, ki jih zatirajo, in potem pa naj od njih zahtevamo, da nam dado ono, proti kateremu smo bili? I Mogoče bodejo oni, ki so za dolar naučeni razširjati strasti našegia naroda, krikmili tako: Slovenec in HVva^ ne potrebujeta nobene pomoči l Slavni rod. ki se je nekdaj toliko časa boril za svobodo proti Turkom in drugim sovražnikom, bode tudi v tem trenutku zmal rešiti se svojih sovražnikov. In da je manifestacija narodnih izdajic še bolj impozantna, še pristavijo: Bolje je slavno umreti, kot sramotno i:vevti... Da. tako je, če bi se narodne izdajice držale tega načela, tedaj bi jih že »davnej zmanjkalo iz naše sredine.
Nikdar ni sramotno, iskati pomoči, če si vreden pomoči. Toda sramotno je iskati pomoč, če si pometal od sebe vse ono, kar te je delalo dostojnega in poštenega. To je sramota. In ■zopet, kdor je vreden pomoči, jo bo dobil tudi brez prošnje, ker mu pomaga oni, ki je prej potreboval pomoči, in je sedaj v stanu, da jo lahko daje.
Tako je, najprvo je treba, da postanemo vredni pomoči. In ne smemo pozabiti, da baš mi ameriški Slovani, lahko uplj?-vamo jako mnogo na odnošaje v stari domovini.
Priporočilo..
Alco site namenjeni kupiti drugo leto hišo in vaš teško pri-sliuženi denar imeti še eno leto dnij natožein v hranilnici po štiri od sto obresti in hnamilničar posodi vaš idenar drugam, da si hišo doupi-rin mu računa po 6 od sto, zakaj si ne bi vli sami kupili hiše. Pridite, da se pogovorimo. Saj ako nimam nič kaj •tiacega, kar bi vam ne bilo po godb, niste prisiljeni kupiti, Imam več hiš za prodati po različnih cenah. Se priporočam Jas. Zajec, 1378 E. 49th Str. Tel. Central 6494 R. . (88)
NAZNANILO.
»Spodaj podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem začel mesnico s suhim mešanim mesom na 6523 St. Clair ave. med Addison Rd. in 66. cesto. Cenjene gospodinje naj upoštevajo, da bom skrbel, da lifod'ejo moji odjemalci dobro postreženi z vsakovrstnim suhim mesom, prirejenim po do-imtače. Objednem delam dobre klranske. klobase iz najboljšega mesa, nad'ajje jetrne. Vsem tem vrstam mesom t>o mznižal ceno za nekaj centov pri funtu, tako dla dobite ipri meni ceneje kot drugje.	(80)
Josip Žulich, 6523 St. Clair avenue.
V najem se da soba za dve dekleti. Čedno opremljena. 1374 H 40 St.	(81)
■ h .
MOST! -ho— MOST!
Pravi, najfinejši in okusni
most
se dobi sedaj po najnižjih cenah pri
A. W. EMERICH, St. Clair Ave. Collinwood, O.
Naročite hitro, d!a dobite najboljše	(84)
1000 pletenih jopičev (sweaters) mora 'biti razprodanih.
Radi pomatnijkamja prostora sem prisiljen razprodati večino maje zimske zaloge in sicer v najkrajšem času. Vsa zaloga najfinejših in volnenih pletenih zidketov (sweaters) za žene m defldioe, za može in fante, mora biti ilaizprodana in to po najnižji tovarniški ceni. Pri tej priliki (toibite vse ženske in otročje suknje, kaikar tudi obleke z želcetam po sikrajnio znižani čelni.
'Pri kupovanju pazite vedno n«i to, da dobite za vaš precej teško zasluženi denar najboljše blago po najnižji ceni in vse to lahlko vedno dobfoe pri meni. Zla oibiJen obisk m podlpiranje moje trgovine se najtopdeje priporočam in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG, 6434 St. Clair, blizu AddisOn.
P.S.Izrežite ta oglas in print-site ga s sielboij. Če Icupite jopič od $1.50 naprej, dobite za 10c ceneje če kupite za $5.00, dobite za 25c ceneje, če oddate ta oglas pri (kupovanju. 82)
VABILO.
Dr. Mir, št. 142 SNPJ v Colli-n-
woodn priredi velezanimivo veselico "Vinsko trgatev" v soboto, 10 oktobra, " 1914 v Dan Staneiičevi dvorani na Calcutta ave. Začetek ob 6. uri zveče*. Vstopnina en dolar, dame v spremstvu moških proste..
Tem potom uljudno vabimo vse slovensko in hrvaško občinstvo v Cleveland« in okolici, posebno brafska društva, da nas polnoštevilno posetiti blagovolijo. Za vsestransko postre
i7vr^tti^ nr^sikrhlieno
pozor!
Spodaj podpisani naznanim, da sem j pričel čevljarski obit
Izdelujem, popravljam vsako vrstne čevlje, za moške, ženske in otroke, po najnižjih cenph. Vsak ki se obrne do meie, bo točno postrežen. Vsako moje dlelo je garantirano, 'Plriporo-čam se rojukam za mnogobro-jen obisk. Mifce Abram, 15247 Saranac Rd. Collinwood, (81)
Hiša naprodaj za dve družini. $300 se plača takoj, drugo na lahke mes. obroke. Nova hiša v Collinwoodu. Vprašajte Geo. Mordush, 14717 Hale ave. (So)
1	■ ■■ ■ - . SSST
FRANK BRICBL
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair gvc. sli telefonirajte Princeton
1274 r- &m
JOHN ZAKRAJŠEK,
prevaža pohištvo in opravlja splošna ekspresna dela. Prevažam vsakovrstne stvari, kakor pesek in drugo. Postrežba prve vrste. Pokličite telefon Princeton 1759 R. Stanovanje 951 E. 70th St.	(84)
J iff _L
Imjki —? -- L
Amensn rojeni ■ naturalizmmi državljani!
Večje važnosti je za vas, da volite letoa 3. novembra kot Če delate isti dan, brez obzira kateri stranki spadate.
Pozor
prijatelji
vina.
Priporočam te vtem ■ starim odjemalcem za vino in prijazno vabim tudi nova odjemalce za obilno naročitev letošnje vinske kapljice.
Grozdje je letos jako čisto in okusno ter se bo dalo narediti bolje vino kot kdaj prej, torej bom imel več vina in bolje kot prej.
Imam dve novi preii in lahko vsem naročnikom hitro in poceni postrežem.
JOSIP BIRK,
6006 St Clair Are.
--------—asa
»	'N
Naznanjam vsem odjemalcem in dragim rojakov da sem kupil
VELIKO ZALOGO LEPEGA GROZDJA.
Vsakemu bodemo lahko postregli po najboljši moči. V zalogi imam ie dobro katavba vino. Se priporočam za obila naročila.
Nick Vidmar
1M5 E. 60thST.
Tel. Princeton 1834-R
. Pozor!
Edgin, Waltham, Hamilton, Illinois in druge fine ure, vseh mer in vse garantirane, da ste popolnoma zadovoljni. Popolna izbera in zaloga diamantov, ^ srebrnine in zlatnine in finega stekla po najnižjih cenah.	(77) Wm. Friedberg, 6516 St. Clair ave.
MOŠT.
Cdne našemu domačemu naravnemu novemu vinu, oziroma moštu »o sledere: Concord, sod 50 garf... .$16.00 Niagara, sod 50 gaJ ... .$18.00 Catawba, sod 50 gal... .$22.00 Delaware, sod1 50 gal... .$25.00 Naše vino. ki je vsakemu odjemalcu po svoji pratnosti dt>-bro znano, je delano iz najboljšega grozdja iz Euclid bregov. K<for zeli čisto domačo kaplji-na naj ne pozah? obrniti .se na nas.
Vsa'k naročnik ima pravico biti pri preši, kadar njeig-ovo vino preša. Vino pripeljemo vsakemu na dom. Za obila naročila se priporoma prva sioveiv ska družba
THE v OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
6102-04 St dur Avenue, CLEVELAND, O.
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8.
Dr. P. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko1, in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,i52i7 Luknov ave. N. E. bli-zu šole.
(37-14-36-15)
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. .Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske streZnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko m hrvatsko.
Uradne nret
Od 9i30 do Ili30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 trečer
Telefon vrnda:
East 408 J.
Telefon «t«noTntHa:, FAAv 1AKA M
Navada stara srajca.
Ker Travnikar ni mogel potovati v staro domovino radi vojne in ker ne more mirovati ali samotno živeti, ker je saloon prodal, se nahaja sedaj v ^lottisigiramu ter stiska grozdje pri Drugovicu in razprodaja most iz finega Euclid grozdja po primernih cenah. iPri-poroča se irojakom za obilna
nif<tbii	im° a ,odi
i:
Ali
poznate tc ljudi?
Ce vam vaS prijatelj ali val toaed pove, da Je bil reč lat bolan, da Je obupal nad idrav-nlkl in nad sdrarUl, da J« potem ozdravel t nekaj tednih ln sicer radi načina natega zdrav IJenJa, in da aedaj dobro ipl In Ima slast, da Je popolnoma zdrav In s veseljem dela.,
ALI BI MU VRJELI?
Vprašajte:
If. AntonCIC 1026 E. 61st St. A. Arndorff, 1171 St. Clair av«. A. AkJallo. 8317 Pulaski ave. Louis Cat, 1043 B. 61st St. Oeo. Bofi, Massilon. Ohio.
Ti so samo nekateri lamed stotin, katere amo ozdraveli Stotine pisem od onih, katere smo ozdraveli, Je na vpogled v naših uradih od ljudlj, ki so prišli v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Ml vsak dan odpošiljamo lz našega urada ljudi, ki ao se ozdraveli. Da, oasdravell, da ostanejo zdravi, močni ln zdravi motje In ienake.
V naših uradih ne vprašujemo samo, pač pa preiščemo oe-lo vaše telo. MI pogledamo v notranjost vašega telesa s X žarki, preiščemo vašo kri ■ mikroskopom. Mi ne ugibamo, pač pa takoj povemo, če morete ozdravetl ali ne.
Frank Glavic, 5133 Bragg Rd. pravi, da Je veaelje ozdraviti pri nas, ker ni noia In nič časa zgubljenega pri delu.
Naši uradi so najbolj pripravni za zdravitve vseh kroničnih boleznlj, revmatlama, nervoz nostl ln krvnih boleznih, kakor bolečin v grlu, pljučah, želodcu, Jetrah ln mehurju. Zdravi se tako kot v velikih sanatori-jlh v Evropi. To sdravljenje dobite samo v uradu
DR. L E. SlEGELSTEiN
PERMANENT BUKi. 74« EUCLID AVE. BLIZU * CESTE.
CLEVELAND. OHIO
Službo dobi Slovenka, da po-reje pogodbe se obrnite na Jfo-
National Drug Store t Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 6i. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
NEVESTA Z MILIJONI.
* 11
(NftdaU«raajc romana "Grof Urnim CrUto" la «*UlJrra*ja mhm "Vladar mte") Sšimtl AL Dmmas.	PmkH*nil L J. P.
ft MDva miljjoma," odvrne Ralf
41Sto zlodjev — kakšna sreča l za tebe!" zakliče Booth. "Ko sem v Ridtomondu govoril s | .Sfca-untonom o tej zadevi, mi je ' dejal, ida bi si okriizal vseh deset prstc»v, če bi jo mogel do-
"L-urnp t" vzklikne Ralf. "Kako moreš njega in lady skupaj omeniti f Toda ali ti je znano, % da je Staunton mrtev?"
Igralec tega ni vedel, in Rali |kmi .površno pove, da je bil Staunton v Louisiant umorjen.
"Kar v glavo mi ne gre," nadaljuje potem Ralf, "kako naj ! se znebim te ženske. V kratkih besedah ji ne morem povedati, da je ne maram poročiti. Sicer % ne vem, kaj bi naredila, nekaj I /pa gotovi kar bi pri ljadeh razširilo govorico proti meni. Moja edina rešitev bi bila, če se zaljubi v koga druzega.' Mislil se;m že, da tebe seznanim p , njo. Ne Bojim se ^ogia in ne I hudiča, toda pred Georgiano imam rešpekt. Da ni Blackbell umrl, bi se mogoče zmazal. Povedal bi ji, da iz družinskih, trgovskih in dVulpih ozirov ne morem z njo skleniti zakonske • tveze. Toda kaj pa pedaj, ko je neodvisna in bogata? Potna* gaj mi, Wilkei. Bogato ti po-
^SJučaj je jako težaven," od-l^rvne Booth zamišljeno. "Pri Jupitru, rad ti pomagam. Toda I kaj naj druzega naredimo kot vozel po sredi presdkamo? Kaj I pa naj ona potem naredi? Samomor?"
Ralf se ni ustralil te govorice, peč pa se zatiičljivo smejal In odvrnil: *1Na tem mi je jako malo ležeče."
"Ali ji pa prinesi tak prašek, da ne bo več gledala solnca," reče Bootlhi s tihim glasom. Sedaj pa Petov vstane, hitro I tbere svoje misli, pogleda Booths nn reče: "Kaj govoriš! če se hočem I posflutžiti takih sredstev, mi ni treba tebe šele za svet vprašati. Ali si ti že kdaj deloval s strupom?"
'1Ne,M Odvrne Booth mirno. "To bi storil samo v slučaju, da je moje življenje v nemarnosti, vb v takem slučaju, kljub moji veliki praksi, še nisem bil. Toda, — no — če bi bilo moje življenje v nevarnosti radi velikih načrtov — bi s tem nekaj ogromnega dosegel — kdo vel"
Oči Ralfa se zabodejo v obraz Igralca.
"Ali se šališ, ali govoriš resnico?" vpraša Ralf.
*1No, zakaj pa ne," odvrne Booth, ko h.tro spije kozarec šampanjca. N. pr. če pomislim, da nas old AJbe zadržuje, da ne , zmagamo na jugu, tedaj se tu- , di trenutek ne bi pomišljal, du bi zdrobil njegovo moč in pomagal s tem jugu k zmagi."
""•Govori bolj <tilio!" opominja Ralf. "Toda najbolje je, če nehava o tem. Saj se ne gre za , politiko, pač pa.tza — ženo —" , "Toda pri moških nimaš to- , liko pomisleka!" reče Booth j, lahkomiseljno.	t
"Kaj pa to pomeni?" se raz- [ tqgoti Ralf. "Kako moreš kaj tacega reči? Govoril Že vidim c na tvojem prokletm obrazu, da a nekaj skrivaš!''	z
"Oho — nikar tako jezno," k odvrne Bootli mračno. "Marši-, kaj se govori —"	s
'^Kdo govori marsikaj?" za- d kliče kapitan ves bled, ko sko- p ti zajedno kvišku in potegne t revolver.	n
*Ah — <i hočeš streljati, kakor si ustrelil Richarda?" ga t, zasramuje Booth, ko se dvi- n gne.	s
"Kaj? Koga?" kriči Ralf, ves sz se-be. "Kaj pa to pomenil k Govori — pripaznaj ali te pa
ustrelim kakor--"	b
"Le tiho ljubi prijatelj," od- s vrne Booth, ki je tuldi posta! r
bled in hripav. "S i takim glasom ne boS govoril z menoj.
Staunton je nekaj govoril da — _»i
"Staurvton, lopov," zakliče Petov z zaničljivim glasom, ko sede na zofo. "Vedno sem bil prepr can, da je on povzročil umor. In sedaj je hotel krivdo zvaliti na mene. Da, če vrja-meš Stairntonu, tedaj se ne čin-dim, da tako govoriš."
"Goddam, ne vem, zakaj se te stvari tako spreminjajo. No, če ni res, meni vseeno. Sicer pa je bil Richard Yankee, naš zaklet sovražnik, torej je bolje da ga ni več na »vetu. Največja neumnosit bi bila 6e bi se o tem pričkala."
"In mojega najboljšega prijatelja umoriti — Richarda — to ie v resnici preveč," tarna Ralf. '^Staunton je lump prve vrste."
'^Tvojega prijatelja?" — odvrne Boothi. "*No, to moraš sam najbolje vedeti. "Mnogo nisem opazil tvojega prijateljstva do Richarda. Toda pustiva stvar. Staunton je velika klepetulja, to moram priznati."
<"2al, da ga ne morem več poklicati na račun," reče Rail mračno. "Toda povej mi samo to: Ako mi svetuješ, kako «e naj iznebim lady Georgiane, te-d?j imaš pri meni neomenjen kredit, in zahtevaš lahko kolikor hoče."
"iPremsliti hočem," reče Booth. "In da sem pripravljen prevzeti tvojo dedščino pri la-to mi lahko vrjamea." 'Torej lahko noč," reče 'Petov, ko mu strese rokd. "Pijača je že plačana. [Pofeno je, domov moram I Jutri je še dovolj dela."
Poslovita »e z obljubo, da se kmalu na istem kraju sni-deta.
'Ošabni, ničvredni adut!" mrmra Booth za njim. "Prav rad bi iti vrgel kamen pod noge. Toda žal, da te še potre-Mujemo."
Dvoje nepričakovanih razodenj
Bilo je dripgega dne okoli poldtre. Lady Georgiana, še vedno črno oblečena, sedi v svo jem budoirju in pravkar bere pismo od Ralfa, v katerem ji izraža svojo nevoljo, ker ne more danes priti k njej. Tu vstopi strežnica in naznani, da želi neka dama z lady govoriti.
"Znano vam je, da nikdar ne sprejemam tujcev," odvrne lady. "Večina njilh hodi beračit. Vprašajte ženo še enkrat, kaj zeli, in če nima kaj prav losebneisja, spodite jo iz hiše."
Hišnica se vrne že v nekaj trenutkih tin sporoči, da želi dama na vsak naičn pogovora z ady, in če jo slednja neče sprejeti, ne pride več, kajti s svojim govorom želi lady skazati e uslugo.	i
"Ce je tako, naj vstopi." od- ; irne lady nevoljno. "Ostanite < t bližini, in kaJkor fiitro pozvonili, je znamenje, da me žens- s ca nadleguje, in tedaj pokliči- s e služabnika, ki naj jo odpe-je iz sobe."
Kmalu potem stopi v sc/bo ( uiienjena dama. Lady Georgi-ina jo pričakuje. Nehote od- s dravi na dostojni pozdrav tuj- t ;e.	'
"Mylady," reče tujka,, "opro-rtite. ker se vam vsiljujem, tola skazati vam »hočem uslugo, ►ripomnim pa že sedaj, da m-i r e usluge ni treba vračati v de-larjih."
Nastop, govorica tujke, vse o je naredilo precejšen upljiv a Georgiano. Pokaže torej na tol in reče:
"Vsedite se, in povejte v ratkem, kar vam je na srcu." "Mylady, moje besede vas odejo presenetile. 'Toda pro-im vas, da me pustke izgovo- s •ti. Ko bodete zvedeli vse, ne t
zahtevam nobene zahvale. Spočetka rili ne bodete vrjeli, tod;a popolnoma prepustim vam, da ukrenete kar hočete."
"Vaše besede so skrivnostne," odvrne lady. "Storite mi to uslugo, in povejfte htiro, kar želite."
'Tako," odvrne tujka. "Vi Ijdbite nekega moža, vi se hočete poročiti >z njim, obljubil vam je zakon, toda kljub temu so njegove misli pri neki drugi izvoljenci, in vas se hoče znebiti. Ker pa tega ni bil sam zimožen, je vpraišal za svet nekega igralca, po imenu Wilkes Booth, katerega je naprosil, naj postane njeigov naslednik pri vas, kar je pa Booth odklonil s »tem, da ste ga že enkrat odvrnili."
K p ni mogel stati tako nepremično kot lady Georgiana po teh besedah tujke, ki je govorila ostro in odločno. Le njeno oko je pošiljalo tisoče bliskov na nevredno stvar, ki se drzne iz njo na ta način govoriti. Naenkrat pa zakliče:
uKdo ste vi, ki mi vse to pripovedujete? Kdo vam je dal to silno predrznost — "
"•Če vam imenujem svoj poklic, tedaj bom mogoče v vaših očeh kot zavržena oseba," odvrne tujka počasi in nekoliko vznemirjena. "Moja služba je pri bJufeti* nekega lokala, 'kjer selahkomlselna mladina New Yorka zbira pri viinu in ljubezni, in kamor zahaja tudi kapitan Petov prav pogosto."
živahna rudečica se pokaže na licih mylady. Preziranje in grcfca sije iz njenih očij. Trdno zgrabi za zvopec. Toda — čudno — v trenutku, ko hoče potegniti, ji pade vrvica iz rok.
"Poskušajte me še nekaj minut, mylady," reče tujka. "Rekla sem vam, da sem mogoče v vaših očeh zavržena. In kljulb <temu se me je dotaknil en sam moški, mož, o katerem sem upala, da postane sreča mojega življenja. Prigem vam, da je to resnica. Si'cer sem pa vaša bližnja sorodnica, dasirav-no n sem še nikdar sklicevala na to čast. Vaš brat, baronet Steven?Jbirry, se je poročil z neko komteso, neko grofinjo Zenderstein. Brat te grofinje je moj mož, katerega sem pa takoj po poroki zapustila, da ga nikdar več ne vidim. Če ste le kol čkaj o dogodkih svoje družine poučeni, tedaj vam bo gotovo znano. Jaz sem rojena Helfenbuipg, Ana von Helfen-frurg."
Lady Georgiana prebledi in zarudi obenem. Tujko pred seboj gleda kot bi bila pošast, nekaj groznega iz onega sveta.
"Ali sanjam?'' zakliče mahoma, ko plane kvišku. "Ali sem blazna? Kdo ste vi? Kaj govorite?"	1
i
"Svakinja vašega brata," od- j irne Ana iScihiwartzj- resno in < žalostno. "Najina usoda je pre- 1 :ej enaka. Vi ste se udali tu- i jeniu možu, da ste rešili čast j »vojega očeta, in ravno tako : »em nared la jaz. Vi ste pozne- < e iskali sreče v ljubezni druze- 1 ja. in ko sem jat: prišla v Zje- 1 iinjene države, sem pa vzljubi- i a omenjenega Bootha. Izdana •eni, in ravno tako vi, četudi j ie slutite. Edina razlika med i lama je, da ste vi udova Mr. t Balcklbella in imate dva m-ili- t ona, d očim sem jaz pobegni- i a soprogu, katerega ne bom i likdar več videla, da sem spre- i ela sramotno službo, ne iz r rzroka, da se preživim,,pač pa j a se maščujem, ali pa da sku- c am odvrniti ta ali oni zločin, \ :aterega nesramnež namerava. 1 n sedaj, mylady, me poznate, t Dbkaze za to, kar sem pove-ala, vam lahko doprinesem o«b t mliki. »Prišla sem danes k vam t e. da vas ob pravem času po- K varim. Kapitan Petov ni nič f »oljši kot Booth. Oborožite se f
zginil W j ene roke se dvignejo, <pot«n' pa pade onesveŠčena na stol. M!is4 Ana ji hitro pomaga s tem, da jo poškropi s kapljicami posebne d-išave, nakar za-dobi ladi zavest, in z zavestjo se vrne tUjdi njen prejžni ponos.
M2ena!" zakliče, "vi ste ali nesramna launjivka ali pa
"Ali pa sotrpinka, odvrne Ana Schwartz. "Sicer mi je pa vseeno, za kar me smatrate, kajti jat sem vse an nisem prav nič slabša skot sploh katera lady, ki je oddala svoje srce ničvrednežlu."
"Ali mi sploh morete navesti najmanjši dokaz z# to, kar ste trdilli?" vpraša lady. '
^Povedala vam bom zgodovino svojetga življenja," odvrne mlada Nemka. "Iz te zgodovine sprevidite, da govorim resnico, in da sem vam hotela le dobro, ko sem vas ob pravem času svarila."
In Mis Ana prične pripovedovati, kako je pobegnila od doma, kako se ji je godilo doma, kako jo je speljal Booth na napačna pota,' potem pa zapustil. Pripovedovala je, da je prejšnjo noč se 'zaprla v sosednjo sdbo, takoj zraven on<i kjer sta imela svoje pogovore Booflh in Ralf. Slišala je vse. Dobesedno je povedala, kaj sta se lopova menila med1 seboj. Ni pozabila tukli omeniti, da je Ralf odločen lady uničiti s strupom, če ne dobi druzega sredstva, da se znelbi nepovoljne ženske.
Lady Georgiana je premagala slabost, postala je mirna in samozavestna — bila je zopet samo hčerka angleškega ba-ronesta.
"Dobro spre vidim, da se vam morem zahvaliti," reče konečno kajti ne dvomim nad resničnostjo vaših besed. Kapitan Petov se je najbrž šalil z Boothom, kar je seveda le slaba šala, in nikakor ne prist oja moškim. Pripravljena sem, da takoj pišem v Anglijo in se informiram o poroki grofa Zendersteina. Če mi .potrdijo to,
ka* si? mi vi aovedali, tedaj vas prosim, da sprejmete mojo pomofc in apelirajte vselej na mene.
"Hvala vam, mylady," odvrne Ana Schwartz, ki se jc medtem dvignila, popolnoma mirna. "Toda jaz znam sama iti sl^ofei življenje in ne potrebujem nobene pomoči. Svarila sem vas, in od vas je odvisno, če sprejmete svarilo. Moj naslov imate tu— in Ana položi kos ipapirja na miao. "'Poki čite me, če me potrebujete."
In ne da bi čakala (kakega odgovora od ponosne lady, se lalino priklone in zapusti sobo.
Ko kake četrt ure pozneje vistopi hišnica, dobi Mrs. Black-bell nezavestno ležečo na tleh, in šele po daljšfem prizadevanju se ji posreči spraviti svojo gospodar co k (zavesti.
Ob istem času je sedel na 1 Broad-wayiu v svoji pisarni Mr. 1 Everett, eden najbogatejših bankirjev New Yorka. Na borzo ni pdhiajal več, njegovo zdra- i vje se je zadnja leta silno po- ( slabšalo. Ralf Petov, njegov ' oddaljen sorodnik, je upravljal ?koro v\se premoženje. Seveda je bil Ralf v vojaški službi. To- ' da vojne so se tedaj drugače vršile kot danes. Vojaki so imeli dolge pavze, poleg tega " je b;I Ralf pri prostovoljcih, in S zategadelj je dobival večkratni r jopust, in tako se je imudil več- " <rat cele mesece v. New Yor- * <u, da je vodil posle svojega so- c ■odnika.	c
Mr. Everett je bil majhne postave. Kdor bi ga opazoval ari pisalni mizi, bi dejal, da je r :o sanjač, kakor pa neumoren :rgovec, ki si je z lastno prid-lostjo pridobil tako ogromno z jremoženje. Predno je Richard -tginil, je bil Še čvrst, močan ■ nož v starejših letih. Odkar pa e zgubil Richarda, pa se je na- a mkrat postaral. Prej bi mu ni- ž iče ne prisodil šestdeset let, s ?daj pa je vsakdo mislil, da je o »reskočil že sedemdeseto leto. d Na banki v teh časih ni bilo JJ imogo posla. iPostarni urad- v liki «o bili deloma na borzi, -[doma na potovanju. Mr. Eve-etta ni nih£e motil v njegovi n rsarni. Zdajci odpre prodal pi- p
š)e drujga pi&ma Richarda, in
čen udih mu pride vz priij.
; Zdajci se vra>ta pisarne od-pro, in med njimi se prikaže vi-, soka postava Buhtinga.
aAh ti si," zakliče Everett in stisne prijatelju desnico. "Tu sedim in premišljujem kot vedno. Kadar pa ti prideš, se mi zdi kot bi solnce posvetilo. ;Kako je kaj s tvojo gospo? In gospodična fcliza?"> , Mr. Buhting prijateljsko stisne desnico in odgovori na vsa vprašanja. Potem pa prideta na trgovska vprašanja. Mr. Bu ting je imel večjo svoto denarja poslati v EVropo, in Everett naj bi .uredil to stvar.
'Torej moji ljubljenki je dobro," reče bankir. '*No, saj mora tako biti. In še vedno ni nobenega srečnega mladeniča, ki bi jo lahko pritisnil na srce ?"
'1Nie," odvrne M"r. Buhting resno. "-Richarda kar pozabiti ne more, jaz je pa tudi nečem siliti. Sevfeda, žalostno bi bilo, če bi se moja hčerka morala odpovedati svoji najlepši sreči. Toda poroči naj se po svoji volji in svojem srcu, in če nihče ni za njo — jaz jč nikamor ne bom silil."
"Oh, če pomislim, kako srečni smo bili nekdaj, ko smo gledali Richarda in Elizo kot zakonski par," reče Mr. Everett, ko si podpre glavo z rokami. "O Bog, pravični Bog — ko bi vsaj vedel, kako je našel svojo smrt. Se vedno dvomim, če je sploh umrl. Ti nesrečni vojski ni časi so mu preprečili, da nam ni mogel pisati, njegova pisma so se lahko zgubila —" "Mo ljubi prijatelj," ga prekine Buhting, ves ginjen, "moško se moraš podati v svojo u-sodo. Bog- ve, da bi povratek mene r&vno tako razveselil kot telbe, toda priznam ti, da sem zigubil vse upanje. Čas je dolg,
nobenega glasu--
"Toda vsaj bi morali njegovo truplo najti," reče Mr. Everett.
*'Gotovo, gotovo," vzklikne Buhting. "Toda koliko žalostnih slučajev je lahko preprečilo, da truplo nikdar ni prišlo na dan. Staimton, ta lopov, ta bi nam gotovft lahko pojasnil, kakšne smrti je Richard' umrl. Toda tudi on je sedaj mrtev." I
"In primerjaš te pisave." zakliče Eeverett. '*Črka za črjco, , stavek za stavek. Ali more go-ljulf bolje posneti tujo pisavo?"
Dalje prihodnjič.
Naprodaj je jako dobro idoča ' grocerija s posebno ugodno pri- i l.ko za Slovenca. Vprašajte na i 3044 St. Clair ave. ( 82) (
Kobila, stara 7 let, dobra za ' kotije ali za mlekarja, se pro- ' da. Fr. Vesel, 4030 St. Clair ' ave.	(80) 1
- (
POZOR 1 Tem potoni jaz, Ferdinand Kablar, javno naznanjam, d<a nisem odgovoren ne plalčnik za « folgove narejene na moje ime ] po drufgi osebi. Tudi svarim rojake pred mojo'ženo. ki se se-laj nahaja v Collinwoocfu pod c Irugim imenom.
■ ........... ■■. .........
Opremljena soba se odda v na- j, iem. 5604 Prosser ave. (82)
Soba se odda v najem za dva £
anta. 1394 E. 53rd St. > --0
>oba za enega fanta se odda v 113jem. 1384 E. 4.1 St. (82)
opremljena soba za enega ali ^ Iva fanta se odda. 11419 E. 51. t
esta. >	ti
-7—■—i-"
)obri vinski sodi se prodajo po lisici ceni. 1226 E. 55th St. b
----(82) c
Tftwit soba se odda v najem v a dva fanta. 1023 E. 61 St. p - (82) b
—Ali hočete prodati tyso, lot ^ li iščete prijatelja, znanca, dol- • nika, ali bi radi priporočili vojo trgovino? Denite mal glas v naš list, in takoj bo-ete imeli uspeh. Nad 8000 ro- J ikov v Cleveland« bere "Cle- * elandsko Ameriko".
--—' 'V ,'-
Pri um plačate khko vm Mj<lirLlt ^ Prihranite d r M in odstoth*.
V	r Stf ' ' '	■ SrA
% ■ .
%W,r ■ >	"	" t
Dne 3. novembra, na voiivnit dan, se vrši velika bitka at vašo pravico, če smete kupovati pivo, vino ali druge likerje po jjo-I stavah in za pravico, da nae vsako mesto, trg ali vas sama odločiti, če je "mokro'' ali "suho". Home Rule amentimeot daje I prtavico; prohibicijski amendment vam odreka te pravice.
Tu vidite volivni listek, na katerem bodejo volivci zaznamovali ali so za Home Rule ali za prohibicijo. Znamenja s križi, so znamenja volivcev, ki hočejo, da zmaga''Home Rule Amendment in da zgubi prohibicijski amendment
SAMPLE BALLOT
Proposed Amendments Ko the Constiftifton
ARTICLE XV, SECTION 9k
Horn« Rule on the Subject of Intoxicating Liquors.
ARTICLE XII, SECTIONS 1 AND 2
Limitation of the Tax Rate and for the Clarification of Property tor Purpose« of Taxation.
ARTICLE V, SECTION I To Extend the Suffrage to Women.
ARTICLE XV, SECTION 9
Prohibition of the Salr, Manufacture fo# tale and importation for Sale of Intaxi~ atiug Liquor ai a Ecverage. ;
Ko greste na volišče dne 3. novembra, bodete dobili liatek* kakor kaie slika, in sicer poseben listek, ne onega, n« katerem se voli guvernerja ali druge uradnike. Ta listek ne bo imel zna. tnenj s križem, in vi, ki volite, morate sami narediti križe na listek. Videli bodete, ds ima vsak iamed Štirih amendmentov '
in "Jto" natiskano. "YES'' pometi, ds ste vi za amend-ment, "NO" pomeni, da ste proti amendments
če se sprejme Home Rule Amendment, se lahko vrše volitve v vsakem mestu, vasi ali trgu, če prebivalci za to prosijo, in volitve se lahko vrtijo vsake dve leti, če prebivalci dotJičnega kraja zahtevajo- In sato se ta amendment imenuje Home Rule Amendment, ker vsako mesto reči vprašanje pijač samo za sebe. Ta amendment odvrže tudi sedajni "county option law" po kateri stari postavi glasuje cela county za mokro ali muho, ne ps vsako mesto samo za sebe. Po stari county postarvi, lahko farmarji glasujejo, da je mesto "suhoM, toda mesto nima pravice voliti za "mokro '. Zato je ta county postava tajco narejena, da daje prednost samo suhim, dočim mokri ne morejo naprej. To ni pošteno.
Če pa zmaga prohibicijski amendment, se bo ustavilo v državi Ohio vse izdelovanje pvve, vina ini likerjev. Vsak prostor, kjer se bo to prodajalo, bo zaprt, in nihče ne more prinesti v državo Ohio opojne pijače, da bi jo prodajal, Vsak kdor bo skušal v Ohio prodajati opojne pijače, bo kaznovan, in kdor bo kupil, bo prišel v navskrižje s sodnijo. Ohio bo "suha". Ta postava bo veljala v ceh državi, če dobi amendment za prohi-bicijo več "YES" ko "NO". Ce pa dobi Home Rule Amend* ment več "YES" kot "NO", tedaj pa je lahko vsako mesto v Ohio siiho, če hoče biti, in mokro če hoče biti mokro.
Toda vi ne bodete preprečili, da ne postane država Ohio suha, če bodete naredili samo en križ tam, kjer je "Yea" za Home Rule amendment. Vi morate narediti tudi križ na spod* ! nJem koncu listka, tam kjer se bere "No", s čimur naznanjate, da ste PROTI prohifoicijskemu amendments
Ne dajte se od nikogar prepričati, da nista oba križa potrebna. Kajti po postavi je tako, da če volivci glasujejo o dveh nasprotnih predlogih, da zmaga tfoti predlog, ki ima več "Yes" glasov. Torej naredite križ pri "YES" za HOME RULE ' AMENDMENT, in naredite kri| pri "NO" za prohibicijski amendment
■'„ V 'V-	$ %	iVrt^H
Mož, ki govori o osebni svobodi! in samovladi skozi 364 dnij med letom, na dan volitve pa ostane doma, tak mož ni dot ber državljan. Mogoče se med letom ne zanimate mnogo za to, toda na volivni dan morate voliti, če nečete, da vam vzamejo osebno svobodo. V tej prosti deželi jih je mnogo, ki nam |j bi radi usilili narflne postave. To so ljudje, ki podpirajo prohibi-cijsko stranko, ki bodejo vsi prišli na volišče, da posuše državo Ohio. OdloČite volitjveni dan 3. novembra za svobodo, če- a prav delo opustite ta dan. Tega dneva ne morete bolje uporst-biti, kakor da volite za prostost, da lahko vedno delate, kar je postavno.