pnî'nfnn plačane » eotnvfnl
LETO LIX
Y Ljubljani, v pofek 27. februarja 1031
•v
PršTEV. 47 a
Cenn 1 Dm
Naročnina mesečno 25 L)in. za inozetn-suo Din — ne-deliska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo |e v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.3*4 za inserete; Sura |evo štv. 7563, Zagreli štv 39.011, Pruua-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva h. telelon 2992
Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2996 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziutraj, razen poudcljka m dueva po prazniku
Jugostovanstvo
in hafolištvo
Znana je tendenca izvestnih krogov našega političnega življenja, ki se od nekdaj trudijo, da bi vlogo katoliškega duhovništva v jugoslovanskih deželah, kolikor se tiče našega narodnega življenja in razvoja, naslikali v napačni luči. Katoliško duhovništvo da je po svoji miselnosti več ali manj tuje jugoslovanski misli, da je ne pospešuje in da se vanjo ne more vmisliti ter da Jugoslavija, v kateri igra važno vlogo pravoslavni srbski element, sploh ni prav združljiva s pojmi in tendencami zapadnega, od Rima odvisnega katoli-čanstva.
Te trditve niso niti najmanj osnovane na zgodovinskih dejstvih, ampak so zgolj zaključki preživelega svobodomiselnega umovanja, ki sploh hoče katoličanstvo spraviti v načelno nasprotje z narodno mislijo. Kakor zgodovinska dejstva vseh narodov Evrope to podmeno pobijajo, tako tudi zgodovina jugoslovanskih narodov nedvoumno dokazuje, da je katolištvo pri snovanju in razvoju jugoslovanske ideje, to je tak6 pri narodnem, kulturnem in političnem osvobojevanju posameznih jugoslovanskih narodov, kakor tudi pri izoblikovanju in uresničenju njihove narodne in kulturne 6kupnosti, igralo ne samo važno, ampak naravnost odločilno vlogo.
Te misli se vzbujajo nepristranskemu človeku tudi, ko bere dr. Viktorja Novaka »Antologijo jugoslovanske misli in narodnega edinstva«, ki je : na tisoč straneh izšla jeseni 1930. leta v Belgradu. ' Ce kdo abstrahira od nekaterih predsodkov in krivih misli, ki se jih tudi ta vseučiliški profesor ni mogel povsem otresti, oziroma jih kot dedšči-no liberalizma nekritično še vlači za seboj, mu to vsekakor znamenito delo pomeni naravnost apologijo dela katoliške cerkve in katoliškega duhovništva na jugovzhodu Evrope za politično osvobo-jenje in solidarnost jugoslovanskih plemen. Le oglejmo si nekatere ugotovitve Novakovega dela!
Najvažnejša je v zgodovini jugoslovanstva vloga rimskih papežev. Zavedajoč se ogromnega pomena narodne samobiti in jezika za razširjanje in poglabljanje ideje katoliškega edinstva vseh narodov, so rimski prvosvečeniki med jugoslovanskimi narodi vršili isto vlogo in nalogo, ki so jo vršili med ostalimi narodi Evrope, katere je katoliška cerkev povzdignila v kulturne narode. Kakor je resnica, da sta sv. brata Ciril in Metod prva ustvarila jezikovno In kulturno vez med južnimi Slovani po skupnem staroslovanskem književnem jeziku in pismenih, tako je resnica, da je ta jezik vzniknil in se razširil baš pod okriljem rimskih papežev. Tako proti nemškim škotom-germanizatorjem kakor proti Iatinizatorjem so glagolico čuvali rimski prvosvečeniki Inocencij IV., Urban VI., Benedikt XIV., Pij VII. in cela vrsta drugih papežev tja do Leva XIII. To je popolnoma odgovarjalo njihovemu orjaškemu, univerzalnemu konceptu krščanske kulturne družine narodov, v kateri bi vsak ohranil svoje naravne pravice in osobitosti. Niso čuvali glagolico hrvatski kralji, ki so se dali begati po najrazličnejših političnih načrtih, vplivih in aliancah, ampak papeži.
Papeži so tudi dvignili Hrvatsko pod Zvonl-mirom do časti kraljevine, kraljevski naslov in krono pa je od papeža dobil tudi srbski vladar Prvovenčani. Najmogočnejši med papeži Inocencij III. ni tega delal, da bi podvrgel slovanske vladarje Balkana takozvanemu latinskemu cesarstvu, amnak je narobe hotel okrepiti domače slovanske vladarje jugovzhoda proti osvajalnim namenom lažikrižarstva, ki se je pod benečanskim vodstvom mesto Jeruzalema polastilo Carigrada v svoje sebične namene. Znano je, da je baš ta veliki papež, mogoče prvi v zgodovini, zamišljal zvezo Srbov, Hrvatov in Bolgarov. Dočim je katoličanstvo ittgo-slovanska plemena skušalo zedinjevati, sta jih Bizanc, za njim za osmanstvo razjedinjevala. Ce se še vniislimo v zgodovinska dejstva, ki označujejo dobo bosanskega kralja Tvrtka, in vse te tendence smiselno zvežemo med seboj, vidimo, da so papeži potrdili in utrjevali glagolico, jačali jugoslovanske države in se prizadevali, da se zbližajo in združijo.
Ko so potem južni Slovani zapadli robstvu pod Osmani, Habsburžani in Benečijo, se je jugoslovanska ideja negovala v — Rimu. Tam se je prvič stvorilo itne in pojem Ilirov kot narodne in kulturne skupnosti vseh jugoslovanskih plemen. Papeži ustanovijo zavod sv. Hieronima, ki so ga papeži I. 1485 namenili »ilirski naciji«, pod katero so izrecno razumeli Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. In v resnici so tudi Srbi in Bolgari pravoslavne vere v zavodu sv. Hieronima tekom XVI. in XVII. stoletja našli svoje kulturno zavetišče. Enak »ilirski kolegij« je osnoval papež Gregor XIII. v XVI. stoletju v Loretu, kjer so se vzgajali tudi Bolgari, katerim je bilo odrejenih 6 mest. Tako rimski kakor loretski ilirski kolegij sta vzgajala cele generacije duhovnikov, ki so bili prvoboritelji jugoslovanske misli in bratske ljubezni. V Rimu in Loretu so se pod papeževo zaščito tiskale knjige, ki so širile idejo jugoslovanske narodne in jezikovne skupnosti.
Kdo se nadalje ne spominja dela našega genialnega rojaka Jurija Križaniča, našega največjega misleca in politika XVII. veka? Izšel je iz takozvane protireformacije, oziroma iz katoliške reformacije, kakor bi se moral ta izraz glasili. Od njega pohaja misel jugoslovanskega književnega jezika, obenem je pa on prvi zavedni vseslovan. Obenem je Jurij Križanič eden najbolj genialnih katoliških duhovnikov svoje dobe in kulturni politik, ki je v svoji knjigi »Razgovor o vladatelj-stvu< zamislil vseslovensko federativno državo, koje vera in kultura bi spajala zapad in vzhod.
Mednarodni kat. mirovni kongres
se sestane še pred razoroiitveno konlerenco
Amsterdam, 26. febr.
V holandskem katoliškem časopisju se je pričela živahna propaganda za mednarodni katoliški mirovni kongres. Pobudo je dal katoliški dan v Amsterdamu, kjer je p. Korst v velikem govoru govoril o problemu svetovnega miru in o nalogah katoličanov za njegovo ohranitev. Rotterdamski Maasbode razvija to misel dalje:
»Ako nočemu nenadno doživeti strašne katastrofe nove vojne, potem moramo z vsemi sredstvi preprečiti njeno grozečo nevarnost, ki jo v prvi vrsti neti mrzlično oboroževanje. V enem letu se bo vršila odločilna razorožitvena
konferenca. Toda kakor je danes položaj v Evropi in drugod po svetu, skoraj ni upanja, da bi imela konferenca kakršen koli uspeh. Dolžnost nas katoličanov je, da zastavimo ves vpliv, da se bo naš klic slišal po vsem svetu: »Okrepite vero v pravičnost in ne verujte sili orožja!« Nam katoličanom Holandije, države, ki je z vsemi deželami sveta v najboljših odno-šajih, pripada še posebna mirovna naloga. Pogumno moramo dati iniciativo za veliko katoliško mirovno gibanje. Naša domovina je preprežena z močnimi katoliškimi organizacijami, ki so v zvezi z enakimi organizacijami po drugih državah. Te organizacije naj po vse-
stranskem in temeljitem proučavanju ustvarijo temelj za mogočen katoliški mirovni kongres, preko katerega nihče ne bo mogel iti. še pred sestankom razorožitvene konference naj katoličani vsega svela jasno in določno povedo svojo voljo za ljubezen do bližnjega in pravičnost in svojo zahtevo po svetovnem miru in splošni razorožitvi.«
Vaš dopisnik je zvedel, da se za izvedbo načrta vrše že resne predpriprave. Holandski katoličani so stopili v zvezo z odličnimi katoliškimi predstavniki po drugih državah. Iz Belgije, Francije in Nemčije so že prispeli pritrdilni odgovori.
Zakaj je papež protestiral
Proti protestantskemu proselitizmu v Italiji
Ljubljana, 26. febr. Svetovno časopisje krščanstvu nasprotnega obeležja je s podčrtano pozornostjo porabilo govor sv. očeta, v katerem je protestiral proti »protestantskemu proselitizmu, ki je zavladal po nekaterih krajih Italije in ki je nasproten lateranski pogodbi in njenemu duhu«, da nanizajo nanj najrazličnejše komentarje. Nekateri so se celo spozabili tako daleč, da so sv. stolici očitali netolerantnost napram drugim veroizpovedim, katerim italijanski zakon garantira popolno versko svobodo. V pojasnitev priobčujemo sledeči dopis našega rimskega poročevalca.
Rim, 24. februarja.
Na Vaše vprašanje, kaj tvori ozadje ostrega protesta sv. očeta proti protestantski propagandi v Italiji, Vas morem samo opozoriti na tozadevne objave, ki so izšle v oficioznem glasilu sv. stolice «Osservatore Romano«, ki je takoj obračunalo z raznimi časnikarskimi in framasonskimi natolcevanji o nestrpljivosti katoliške cerkve. Konflikt so povzročili nekateri italijanski emigranti, ki so se vrnili iz Združenih držav, kjer so bili prestopili od katoliške vere v protestantizem. To se je vedno dogajalo in večina protestantskih naselbin v sredini in nn severu Italije-je bila ustanovljena od bogatih italijanskih izseljencev, ki so prišli svoja stara leta preživljat v domače kraje.
Kakor običajno pri pokritih, ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, je ludi .protestantizem teh italijanskih apostolov nastopal v zelo vsiljivih in naravnost razžaljivih oblikah. Američani so po-stavili mogočne cerkve, vršili sistematično jiropa-gando, trosili veliko denarja, da privabijo novih vernikov ter iz istih sebičnih razlogov tudi razsipali denar v interesirane karitativne namene. Polagoma je prišlo do javnih nosprotstev med vsiljivimi protestanti in med domačim katoliškim kleroni in ka-
toliškim ljudstvom, ki je živelo v skromnejših razmerah. Sveta stolica bi pa kljub temu ne bila javno dvignila protesta, če bi se zadnje mesece omenjena nasprotstva ne bila tako poostrila, da je prišlo do dejanskih nesoglasij med protestanti in katoličani in to v brk vladnim organom, ki se niso ganili. Neposreden povod za protestne izjave sv. očeta je dal dogodek, ki se je dogodil v mestu San Seba-stiano v Abrucih in o katerem je »Osservatore Romano« natančno poročal.
Iz Amerike se je vrnil v San Sebastiano bogat emigrant, ki je pripeljal seboj nekaj metodisličnih pastorjev. Skupno ž njimi je ustanovil takoj protestantsko cerkveno občino, nakar je dal natisniti in v stotinah izvodih razdeliti med okoličane kričeče plakate, v katerih obljublja, da bo dal požgati vse vasi in da bo opustošil vsa polja ln vse nasade in da bo pobil vso živino, če se ljudstvo ne bo spreobrnilo v protestantizem. Domače učiteljstvo je dobivalo grozilna pisma, da bo spravljeno s sveta, če ne bo prenehalo učiti katoliškega katekizma. Novo-došli pastorji so v javnosti nazivali katoličane z barbari, s poganskimi likomolci, z neumneži ter I lih pozivali, naj napadejo katoliške, cerkve in uničijo poganske svetniške podobe. Po vaseh pa je krožilo več vozov, nabnsanili z žitom, katerega so pastorji razdeljevali med one, ki so prijavili svoj vstop v njihovo vero. Takšno početje je seveda prebivalstvo razburilo in ni čuda. če se je pri vladi napravil pritisk, da ustavi propagando, ki se vrši na tako nedostojen in protizakonit način.
Vlada je kljub temu ostala pasivna, tako da sv. očetu ni preostajalo drugega kakor da dvigne svoj glas proti »proselitizmu, ki ga uganjaj^ protestantske sekte«. To je edini neposredni povod za omenjeni papežev govor, vse drugo so časnikarske domišljije in pa hudobno podtikavanje interesira-nih krogov.
Nova delavska stranka v Angliji
Révolta oristokratičnega delavskega voditelja
London. 25. februarja. !
Ni še gotovo, vendar je mogoče, da se g. | Churchill, ki je nezadovoljen z voditelji lastne kon- j servativne stranke radi zadržanja v indijskem vprašanju, in g. Oswald Mosley, ki je prav tako v velikem nesoglasju s svojo delavsko stranko, združita in osnujeta novo delavsko stranko. Mosley je bil v letu 1918 konservativec, 1920 liberalec, 1924 je postal socialist in 1929 član delavskega Kabineta. Januarja 1930 je predložil kabinetu spomenico, v kateri je obrazložil svoje stališče glpde brezposelnosti. Ker njegov program ni bil sprejet, je meseca maja izstopil iz vlade. Kljub temu razdoru je bil oktobra izvoljen v izvršilni odbor angleške delavske stranke. Zopet je izdal spomenico, ki ni imela drugega učinka, kakor da je poglobila prepad nied njim in med vodilnimi možmi stranke. 0. Mosley je namreč nezadovoljen s počasnostjo in z neizdatnostjo, s katero se vlada dotika brezposelnega vprašanja. Večina pa je prepričana, da se za njegovo gorečo vnemo skriva namera, ustvariti zase primeren položaj med delavstvom.
Torej je znova izdal spomenico, v kateri ostro prijema stranko radi njene pasivnosti in obenem zapušča izvršilni edbor delavske stranke. Tako je
dobil posnemalcev in prva je seveda bila njegova žena Lady Cinthiy Mosley, ki je tudi poslanica. Od 14 drugih jKxlpisovateljev njegovega prvega manifesta mu jih je ostalo samo nekaj zvestih. Ostali in celotna delavska stranka pa bodo najbrž zahtevali, da polože svoje mandate, ako jih ne puste pri miru in ne nehajo izzivati delnih volitev, ki bi bile v sedanjem položaju za delavsko stranko težavne in nevarne. Ne bodo mu prizanesli v bodočih splošnih volitvah, ker mu že sedaj očitajo, da je preveč aristokrat in da se ima za svoj nagel usj>eh v prvi vrsti zahvaliti osebnemu zaupanju šefa stranke MacDonalda.
Kakor gospod Churchill, tako je tudi Sir Oswald Mosley jako inteligenten in malo dovzeten za rutinirano disciplino stranke. Je pa še jako mlad in mu v očeh njegovih sodržavljanov manjka ona zrelost duha in politična modrost, ki je potrebna za može na vodilnih mestih. S tem, da sir Mosley zapušča delavsko stranko, se izpostavlja nevarnosti, da postane političen divjak, meteor, ki gre mimo brez sledu.
Dunajskn vremenska napoved: Oblačno, od časa do časa padavine, južno vreme.
V začetku XVIII. stoletja osnuje katoliška cerkev trdnjavo glagoljaštva in zaločišče jugoslovanske ntisli po školu Zmajeviču, ki 1. 1748 otvori v Zadru »Seminarium Zmnjo-illvricum«. Jezuit Bartolomej Kašič je napisal 1. 1604 prvo gramatiko srbskohrvaškega jezika, a v Splitu se rodi v začetku XVIII. stoletja zamisel poznejše jugoslovanske akademije v načrtu popa Ivana Mrkušiča, ki snuje »Ilirsko iliti Slovinsko akademijo«.
XIX. stoletje nam prinese veliko ilirsko idejo, koje pokretaši in delavci so skoro izključno katoliški duhovniki. V območju slovenskohrvatskeni jo v prvi vrsti zastopa duhovnik Božidar Raič, med Hrvati škof Maksimilijan Vrhovec. V sredini XIX. stoletja pa se pojavi iz katoliške hierarhije največji Jugoslovan vseh časov škof Strossmaver, ki najde kongenialnega istomišljenika v kanoniku Račkem. 2e kot gojenec Avguštineia označi Stross-mayer kot svoj življenjski progrgam in kot »poglavitno nalogo Jugoslovanov«, da sc združijo, slo-žijo in zedinijo. — »Vsa naša kulturna samostojnost in neodvisnost nam ne bo koristila, ako se nam ne bo posrečilo, da postanemo eno politično
telo, v katerem bije eno srce.« V tem duhu je ustanovil jugoslovansko akademijo in jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu. On in Rački sta tudi tista, ki sta ideji jugoslovanstva utrla pot v srbski narod. Cisto v njunem duhu sta pred svetovno vojno delala Mahnič in Krek. Kakor je znana Krekova jugoslovanska oporoka, tako so znane besede škofa Mahuiča: »Božja previdnost nam je določila skupno domovino, a ljubezen bo odstranila vse zapreke.« Kar se tiče Bosne, vemo, da so za jugoslovanstvo tam delali tako pod Osmani kakor pod Habsburgovci in proti njim bosanski frančiškani. A Dalmacijo so osvobodili italijanskega kulturnega vpliva in jo tako tudi politično rešili za Jugoslavijo duhovniki: Pavlinovič, Prodan, Ju-raj Biankini in neštelo drugih.
Tega duha otrok je tudi jugoslovanska deklaracija v dunajskem državnem zboru od 1. 1917. Kar se tiče odnosa do pravoslavja, pa so baš katoliški duhovniki bili tisti, ki so idejo verskega in cerkvenega edinstva v duhu ljubezni in ohranitve i ter sinteze zapadnih in vzhodnih kulturnih vrednot ' zamislili in zanjo delali.
Društvo so. Jeronima -72.000 udov
Zagreb, 26. febr. ž. Danee je bil občni 'zbor Društva sv. Jeronima, ki ima 72.000 udov. Na občnem zboru so bili številni člani. Predsednik je pozdravil nadškofa dr. Baiuerja. Z občnega zbora sta se poslali brzojavki papežu Piju XI. in kralju Aleksandru I. Posamezni funkcionarji so podali svoja poročila, iz katerih je razvidno podrobno društveno delovanje za kulturno povzdigo našega naroda. Društvo je imelo nad 2 milijona Din izdatkov. Društvo namerava zgraditi lelos reprezentativno »Hišo dobrega tiska« v Zagrebu. Za leto 1982 je dobil urednik društvenih publikacij dr. Andrič 15 roko-jiisov. Za preteklo leto je društvo izdalo knjig v obsegu 5000 strani. Sodelovalo je 130 sotrudnikov.
Po! sfco-jugos ov. prijateljstvo
Varava, 26. febr. A A. Liga poljsko-jugoslovan-skih društev je imela včeraj v veliki dvorani varšavske občine literarno umetniški večer pod imenom »Poljsko-jugoe'ovanski živi almanah«. Prireditve so se udeležili tudi jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič, višji uradniki sunanjega ministrstva, osebje jugoslovanskega io češkoslovaškega poslaništvo in mnogoštevilni drugi gostje. Po govoru predsednika lige Kneblevskega je imel predavanje prof. Julij Benešič t,Moji tovariši na Poljskem«, za njim pa književnik Osendovski »Srbija v vojni«. Govornik je pesebno poudaril hrabrest srbskih vojakov.
Iz oddelka za državne dolgove
Belgrad, 26. februarja. AA. Lastnike kuponov 7% investicijskega posojila z leta 1921. opozaijamo, da se začne izplačevanje 19. kupona 15 marca t. 1. Poleg blagajne oddelka za državne dolgove in državni kredit pri ministrstvu financ bodo vršile izplačevanja vse davčne uorave ter Poštna hranilnica v Belgradu s filijalkami v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu in podrejene pošte ter denarni zavodi, ki so za to posebno pooblaščeni. — Iz oddelka za državne dolgove in državni kredit ministrstva financ.
Grof Karoly - francoski vohun?
Pariz, 26. febr. kk. Francoski poslanik v Budimpešti bo vložil v kratkem energično protestno demaršo pri madjarski vladi. Pred kratkim je namreč vojno sodišče obsodilo grofa Karolyja na večletno ječo, češ, da je vohunil za Francijo. Kakor pa je včeraj poslanec Loueheur izjavil v zunanjem odboru, je bilo tozadevno sodno postopanje in obsodba v protislovju z besedilom in duhom trianon-ske mirovne pogodbe. Zato je odšla deputacija pod vodstvom pcslanca Paula Boneoura k Briandu in ga pozvala, naj vloži v Budimpešti protestno demaršo. Briand je brez nadaljnjega rekel, da je pripravljen ugoditi želji komisije.
Hindenhurg posegel v rešitev socialne krize
Berlin, 26. februarja. AA. Predsednik Hin-denburg je sprejel voditelje treh velikih delavskih zvez ter razpravljal z njimi o položaju delavstva. Politični krogi menijo, da je ta sestanek zelo velikega pomena. Voditelji so opozorili Hin-denburga na žalostno stanje delavstva ter zahtevali, naj vlada delavstvu pomaga kakor poljedelcem, prepreči znižanje mezd in pospeši znižanje cen. Delavski voditelji so dalje razložili Hinden-burgu, da je sadnji položaj delavstva zelo nevaren za javni mir in red. Hindenburg je zelo pozorno poslušal izvajanja delavskih voditeljev ter obljubil, da bo skrbno proučil te važne probleme. Delavski voditelji upajo, da bo Hindenburg pozval Briiningovo vlado, naj takoj pomaga brezposelnim in prepreči nadaljnje znižanje delavskih mezd.
V
Do&odki v Snaniii
Madrid, 26. februarja. AA. Policija je včeraj razgnala 1500 delavcev, ki so hoteli manifestirati po ulicah glavnega mesta. V vsej državi in tudi v Se-villi je dan mirno potekel. I.e majhen del delavcev je stavkal. Policija je ustavila skupino manifestan-tov, ki so hoteli priti iz okolice v mesto, da se tam priključijo drugim manifestantom.
Se ena mednarodna banka
Pariz, 26. febr. kk. Po ustanovitvi mednarodne reparacijske banke in Panevropske agrarne kreditne banke, se namerava, kakor piše »Echo de Pariš«, ustanoviti v Bazlu po priporočilu guvernerja angleške narodne banke Sir Montague Normana še tretja mednarodna banka in sicer mednaroden industrijski kreditni zavod z močnim lastnim kapitalom, ki bo v lesnem sodelovanju z m?d-n a rod no reparacijsko banko preskrboval industriji dolgoročne kredite.
Kaj hoče D' Ormesson *a„Z°i
Informacije našega dopisnika
Pari», februarja.
Orof Vladimir d'Ormesson je nedavno zbudil veliko senzacijo s svojimi predlogi, ki naj pospešijo r.bliiunje med Francijo in Nemčijo (glej načelni članek v »Slovencu« z dno 13. febr. 1931). Grof Vladimir d'Ormesson je odločen lokarnist, kljub temu da je odločno protllevičarsko usmerjen. Kot tak si je v Nemčiji ustvaril poseben sloves in prestiž, ker v svojem mednarodnem humanizmu nikdar ne prihaja v Berlin z žarom pacifističnega misticizma, kakor to vsled pomanjkanja globljega metafizičnega zanosa delajo nekateri francoski levičarji, ki kot odposlanci tukajšnje Lige za človečanske pravico, edine pravoverne čuvarice francoskega republtkani-zma, odhajajo v Berlin z obsoletnimi rekviziti anti-militarizma in antiklerikalizma, da se potem jired nemškim nerazumevanjem zatečejo v goio germano-filstvo. Vladimir d'Ormesson ni kozmopolit, ni eks-tremnež, marveč predstavnik tiste francoske bUržu-azije, ki jo je konec svetovne vojne postavil v prvo vrsto, ki trdno veruje v obstoječi pravni red in njega logično uravnovesenje; sodobni položaj ima sam v sebi vse možnosti za ustvaritev trajnega miru med Nemčijo in Francijo. Tako se je kot publicist predvsem trudil, da francoskim patrijotom dokaz", da so nemški patrioti ravno tako upravičeni do svojega patriotizma kot francoski in da tako skuša zgraditi spravo med francoskim in nemškim laro-dom na konservativnih elementih neu.škega in francoskega naroda.
Na francoski strani v tej stneri ni mogel najti velikih težav. Francoz je izrazito tradicionalen in v i socialnem razvoju občestven in logičen. Čudovita : harmonija tisočletne zgodovine francoske enotnosti nikdar ni v notranjem razvoju francoskega naroda ustvarjala tako silnih socialnih in filozofskih prepadov, da bi se gotovi razred naroda popolnoma izločil iz sožitja z narodom. Tako je bodisi aristokracija ali pa buržoazija po vsakem izbruhu nasprotij hitro ugotovila ravnotežje in se v republiki uveljavila ravno tako, kakor se je prej v absolutizmu in monarhizmu.
Vladimir d'Ormesson je v svojih neštetih poto- | vanjth po Nemčiji ugotovil veliko krizo sodobne j nemške družbe. Na vsakem koraku je opazil veliko »to sodobne Nen čije, da Nemčija nima več buržo-azije. V tem se je nenadoma zimšal v čudovitem i skladu z enini voditeljev francoske socialistične stranke, poslancem Grumbachom, ki sem gn nedavno slišal tožiti, da kriza Nemčije obstoju v tem, da nima več buržoazije, ki bi verovala v Nemčijo in delovala za prospeh nen ške republike. Po d'Ormessonovem mnenju naj francoski konservativci priskočijo nn pomoč nemškim konservativcem, ki novega stanja stvari tie marajo priznati, zato ker v njem nitnaio več vodilne vloge. Toda Čas bo šel svo'o pot. če se nemški konservativci pridruži o demokratski republiki ali ne. Franro=ko nemška an-tanta bo šele takrat imela smisel ko: bodo fr^rçco-ski kon servativci. ki trenutno vodijo francosko republiko in nemški konservativci, ki nemško republiko in obstoječi položaj v Evropi odklanjajo, spo-
»uali, da-ло njih interesi Istovetni. Vsaka nasilna
izprememba obstoječega stanja bo sunila kolo naprej in ne nazaj, ki bi v Franciji privedel na površje raeionalistični kolektivizem, v Nomčlji pa komunizem in kaos, ki bi tako zrušil zadnje nade nemškega konservatizma. Nemški konservatizom naj opusti trdovratnost in zagrizenost, ki jo je podedoval od Bismarka in Tirpitza; tetnu nemškemu ne-nncionalizmu naj pristopi ob stran francoski kon-servativizem, ki se od demokratske in republikanske Nemčije nima ničesar več bati. Jo to velika pridiga o razredni zavesti francoske in nomške buržoazije, ki naj bi bila temelj preroditvi evropske buržonziie.
Toda Nemci sami odkrito odgovarjajo erofu d'Orinessonu In gu opozarjajo, da s toni ustvarja nekako »societas leonina«, ker Je nemška buržoazija v propadu, dočim je francoska še nedotaknjena. Tudi navajajo primer iz 1. 1922., ko so je prvič ustvarila zveza med nemškimi in francoskimi konservativci, ko se je ustvaril trust Stinnes-Lubersac, ki kl;ub svoji eksistenci ni mogel preprečiti porur-ske afere, ki je izbruhtiHa pol leta po ustanovitvi trusta, kljub temu, da ie takrat Stinnes imel že vse nacionalistično časopisje Nemčije v svoiih rokah. Seveda se je naknadno ugotovilo, da ie bil to eden velikih Stlnnesovih manevrov, kako z delno prasko pospešiti okrepitev francoskega in nemškega kapitalizma.
S svo'imi predlogi o znižanju reparacijskih dajatev se d'Ormesson obrača naravnost na nemške nacionaliste in jim med vrsticami daie razumeti, da bi tem potem bila možnn postopna izvedba dalmih poskusov v smislu revizi;e obojestranskega razmerja. Politično nervoznost nezaupanje v Franciji naj odstrani odstavitev Inevnega reda nemških zahtev: vprašanje reparacij in vprašanje razorožitve. S tem predlogom d'Ormesson dokazuje, dn zunanja politika francoskega kon=ervativizma zda-leka presega zunanje politično obzorje nemškega nacionalizma, ki samo poskuša, kako bi Francijo ogoljufal za reparacije ali pa pregruntal v kaki raz-orožitveni formuli. Nemškim nacionalistom tr za ublažitev gospodarske krize, ki bi iz d'Orme.ssono vega predloga izvirala, ker da pojem reparacij in sorazmernega obojestranskega razoroževanjn še zniiraj vkl'uču;e pojem večnosti »versajskega diktata*. In vendar se nemški nacionalisti morajo dobro zavedati, da je problem razoroževania v razmerju s sodobno tehniko čisto drugačen nego oni ki je predviden v verza!skem miru in da danes ni najmanj oborožena tista država, ki ima najmanšo armado.
Vladimir d'Ormesson !e na široko zagrabil problem, da bi ob dobri volii Nomčiie mogel zajeti dobršen del javnega mnenja. V Franciji je prehitel celo leviçar'e in so mu navdušeno ploskali inter-nacionalistl kot je na primer Herriot Razorožil je naiskra'nejše desničarje, ki mu niso mogli opore.či objektivnosti in vaïnosti predloga. Tudi stališče nemške vlade in njenega predsednika Briininga, Цј si tukaj ustvšria zbirni več ugleda in zaupanja, je znnč Ino. dčČhn je Ilidija s stališčem nemške vi a Je nezadovoljna.	—rj—
pogajanj
Italija naznan.a kapitulacijo — „Ne bo niti zmagovalcev,
nili premagancev
'e^a mariborskega cj>3. sveta
Maribor, 26. februarja 1931.
V uvodu župan pozdravi občinske svetnike, tf na 'zorstveni odbor Meslne brani1":eo se na novo izvolijo občnski svetniki Hrastelj, Petejnn in dr. Strmšsk. Zaradi gradnje hotelske šole je župau narrčil gradbenemu uradu, da gre pri izdelavi gradbenih načrtov zvezi go-tilničarskih zalrug na roke. V zadevi kulturnih filmov, ki so bili do?lej oproščani državnih in občinskih taks. pa je dr: a va oprostitev sedaj ukinila, se zaradi vprašmra, da li velja oprostitev občinskih taks še naprej, tozadeven çredlo" mestnega knM^ovodstva vrnil odseku.
Obč tiski svetnik Murko je stavil dvoje vpra-Sanj, in sicer zaradi čiščen'a pešpoti na Meljski re-iti in zaradi gradnje mel'skega mostu č0< Dravo, pri čemer pripomin:a mestni župan dr. Juvan, da bo steklo precej vode, preden se bo to vprašanje končno rešilo.
Za I. odsek poroča dr. Vrble.
Likvidacija hipotečnega zavođa Mes'ne hranilnice
r Mariboru se izvrši, čim se realizirajo vse obligacije. Vojrški grobovi, katerih je vsega 951. se uredijo. in sicer na ta način, da se zemeljski ostanki izkopljejo in pokopljejo v skupen grob. Tozadevno reklamacije se sprejemajo do konca tega leta. Ureditev grob!šč se ima izvršiti v gornjem smislu do konca maia 1. 1932.
Za II. odsek poroča dr. Strmšek. Na dnevnem redu je zlasti vprašanje
zaposlitve brezposelnih.
Komisi'a za brezposelne se je postavila na stališče, dn nai gradbeni urad poišče primerna sredstva za zaposlitev in da naj tozadevno predloži potrebne nači te o1 *inskemu svetu. Prošnia Zgodovinskega društva zaradi prepustitve prostorov uradniške menze, se odloži.
Za III. odsek poroča Stabei. Mestni stavbenik Nasimbeni namerava zgraditi ob Orožnovi in Oo-speini ulici tri Ironadstropne stanovanjske hiše. V smislu regulacijskega nnčrtn bi morala biti regulacijska črta 15 m, dovoli pa se 13 m. Prva mariborska tekstilna tovarna ob Moterievl ulici bo zgradila novo tovarno in bo zaposlila 600 delavcev in bo porabila letno 1 milijon kilovatnih ur. Na njeno proš njo se regulacijski načrt spremeni.
Posebno živahna je bila d "bata glede priziva trpovca Aniona Macuna proli zahtevi mestnega na-čelstvn zaradi konvencionalne globe 100 000 Din, na našajoč" se na zgradbo enonadstropne stanovanjske hišo v Gosposki ulici. Nekateri obč nski svetniki so bili mnenja, da se njegovemu prizivu ugodi, drugi pa, da ne. Sprejet je bil nekak kompromisni predlog, da sc kot konvencionalna globa določi oO.OOO dinar'ev
Za IV. odsek poroča občinski svetnik Puše-njak. Mestnemu stavbeniku, ki grndl tri trinad-stropne hiše, se dovoli oprostitev liišno-pajoninin-skega davka za šest let. Prav tako se Knrlu Scher-biiumu dovoli prezidava dosedanjogu mlinskega poslopja v Kopališki ulici v stanovanjske prostore. Izdatki za razne podpore za onemogle bivSe delavce mestne plinarne se prenesejo na mostni zaklad. Mestnima stavbenikoma Kiefmannu in Nn.simb'-niju se dovoli poraba iavnih prostorov za deponiranje materijnla proti priznalnl nfliemnini 1 Din nn kvadratni meter tedensko. Javni kuhinji se dovoli zni-
žanje plinskih cen zn 10% pod pogoeui najmoi'še porabe 1000 kubičnih metrov. Podal ša se noie u-ninska pogoJba glede transformatorsko po-taje, Aleksandrova cesta 55 do 1. junija 1011 proti mesečni najemnini 120 Din. Dovoli se razširitev skladišča za elektrotelin čni material in stroge v Kopališki ulici 9, zakar se dovoli 14" iiOO Din.
Na današnji seji je bil zlasti važen načalen sklep, da se od slučaja do slnča'o dovoli posameznim prosilcem 60% stavbno amstvo. V komisijo zaiadi pobiranja goslnščine hiš ki so proste dižav-nt"a davka, prideta poleg nekaterih drugih zastopnikov tudi občinska svetnika Osvatič in Ke žar. Do-v.ii se kredit za nabavko emaili ranili tablic. Pri tej priliki se i*voli po»eht>n odsek k, ho ri''-"leJal dosedanja ulična imena ter po možnosti izvišil revizi!o. V tem odseku so župan ar. Ju-nu, obč c'etniki Ir. Veble. Gičar, Strmšek in dr Kiesel.
Posebno ie bila živaV.a debata zara^ uv.vthe oglednine za predelano in drugo meso. V debato so med drugimi posedli Tavčar. Pete'an. Hohnjec, dr. Mtihleisen in dru"i. Spreel se je sklep, dn se oglednina dolrči na 50 pnr od kdograma uvožene delikatese in drugih vrst predelanega mesa.
Na dnevnem redu so bile tudi razne orSnle za podpore itd. Vse so so odložile, izvze ši prošnjo za podporo Zdravstvenemu do-"u zakar se je že v proračunu določila vsota 15 000 Din, iz katere se bo črpala omen'ena podpora. Športnemu klubu »Maribor« se dovoli podpora v obliki brezplačne dajatve gramoza in drugih ugodnosti pri dovažanju materljala.
Za V. odsek ie poročal občinski svetnik Murko. Ob času, ko to poročamo, javna seja še traja.
Rim, 26. febr. kk. Razgovori o mornariškem
vprašanju so so začeli dopoldne na dveh raznih sejah. Najprej so se zastopniki obeli držav gestali skupno v zunanjem ministrstvu, potem pa so se strokovnjaki ločili od politikov tn začeli razgovore ločeno v raznih prostorih. Lord Alexnnder in admiral Ciriani sta s svojim pomožnim osebjem vodila razpravo o tehničnih vprašanjih in o tonnžni številki, dočim sta obenem Grandi in Henderson imela prvi razgovor o vprašanjih angleško-francosko-ita-lijanskih problemov, ki so ostali na londonski konferenci nerešeni. Tn razgovor je trajal poldrugo uro. Oba razgovora sta se popoldne nadaljevala. Nocoj je priredil Grandi svojim gostom banket. Jutri je predviden sprejem pri Mussoliniju. Angleški državniki bodo odpotovali v soboto. Pogajanja se v splošnem presojajo optimistično.
Milan, 26. febr. kk. »Corriere della Sera« piše: Brez dvoma sta Italija in Anglijn navdahnjeni s prijateljskim duhom in ker smemo pričakovati, da se bo tudi Francija v zadnjem trenutku zavedla vse odgovornosti za zavlačevanje razorožitve, se lahko odkritosrčno upa, da bo potovanje Hender-sona v Rim imelo uspeh. To bi pomenilo uspeh za mir in za civilizacijo in ne bi pustilo za seboj niti zmagovalcev nili premaganih.
Irfindon, 20. febr. kk. Vladni list »Daily Herald«. dunes prav obširno naglaša, da ni niti besedica res, da bi bila Henderson in Alexander v svrho, da bi dosegla od Francije nadaljnje koncesije glede pomorske razorožitve, dala v zameno zagotovila glode angleškega stališča o problemu razorožitve na suhem.
Kralj strelja*..
„Koîntsche Volkszeitun*" (25. febr.) piše t
»K,ako je prav za prav bilo, itak ne bo mogoče nikdar nataučno dognati. Kraljeva okolica molči, ali ]>a se izmika. No in Ahmed Zogu I. — po pravilih mednarodne olike tudi kralja Albanije ni mogoče kar lako naravnost zaelišati. Zanesti se je treba torej na to, kaj pravijo očividci. In očividci pravijo, da so dobro videli. Po njihovem pričevanju so trije g(sj)odje jako eksotične zunanjosti pravkar stopili skozi stranska vrata opere in se bližali elegantnemu »Mercedes: avtomobilu, ko se nenadoma iz ozadja pojavila dva moža in »otvorita ogenj na avtomobil«. Ta vojaški izraz nikakor ni pretiran. Kajti ne gre za »atentat« v navadnem besednem pomenu. Ampak gre za pravcato vojno operacijo. Del guerilla-vojne je to, ki v Albaniji itak i.i nikdar ponehala, in ki jo v inozemstvu vodijo ljuti patrioti proti glavarju rodu Amed Zo-guju, ki ga nikakor nočejo tituMrati z Veličanstvom, ampak enostavno kot izdajalca naroda. Vendarle pa je splošen vt;s, da kralju položaj ni docela neznan. On ni zbežal v svoj avto, se nI vrgel na tla pred kroglami. Ne! Tudi on je »otvoril ogenj«. Samo prijem in že so imeli Ahmed Zogu in njegovi spremljevalci revolverje v rokah. Eden je obležal takoj mrlev. A ostala dva sla krepko streljala na atentatorja. Torej po vseh pravilih junaškega boj11 '
A tega Se ni bilo dovolj. Atmosfera pustolovske dogodivščine je na Dunpjčane vplivaia nalezljivo. V splošni zmedi so napadalci mngli uteči. Tekla sta, kar so ju nesle noge in že se je zdelo,
da bosla neopaženo utonila v brezkončnem morju ulic. Enega je v zadnjem trenutku ujel neki časnikarski kolporter na Ringu. Za drugim pa je streljal neki avtomobilist tudi z revolverjem. Tako so se tisti večer, ko so igrali v operi ljubek balet Ri-harda Strnussa »Schlagobersc, odigrali prav bojni dogodki.
Drugi dan je časopisje podrobno in natanko obravnavalo atentat pod vidikom albanske, evropske in svetovne politike «ploh. Na vsem dogodku je pa vendarle najinteresantnejše to, da kralj enostavno potegne iz »epa revolver in prične sredi mosta revolverski boj z napadalci. Privzgojena in skrbno očuvaua zapadnoevropska predstava o ma-jesteti in kraljevskem ceremonijelu jo v nekaj sekundah zdrknila raz rame Ahmed Žoga. V istem hipu ga je ljudska domišljija ovila z mnogo bolj romantičnim plaščem. Kralj, ki pomenja moči Za hip je v ljudski domišljiji zablisnil spomin na starodavne čase, ko eo rodovi volili za poglavarja lo tistega, ki je vse druge pometal na tla. Tako nekako je tudi Savel postal kralj Judov. Kralj mora biti ali najhrabrejši, ali vsaj najzvitejši. V kraljestvu Škipetarov je kralj Ahmed Zogu I. brez dvoma ogromno pridobil na veljavi, moči in ugledu, pa naj ima o tem ostala Evropa kakršnokoli mnenje. Veličanstvo Ahmed Zogu je pravi albanski kralj. On se zeperstavi krvnemu maščevanju in če je potreba strelja pa tudi če je v sniokingu ali v »Mercedes« avtu. Kralj Albancev ne nosi javno pasu z bodali, ima pa še vedno nabit revolver v žepu.«
Plenarna se*a industrijske zborn ice
Nemško povsfta trg. pogodba
Varšava. 26. febr. AA. Zunanje politični odbor poljskega sejma .je ratificiral nemško-poljsko trgovinsko pogodbo. Politični krogi upajo, da bo ta ratifikacija omilila napetost med Poljsko in Nemčijo. Pogodbe Se niso predložili nemškemu državnemu zboru. Nemške agrarne stranke se ratifikaciji zelo protivijo, industrijski krogi pa so zanjo.
Oustricov škandal
Pariz, 26. februarja. AA. Bivši minister Chč-ron, član senata, je dobil včeraj ba', v trenutku, ko je hotel z vlakom odpotovati v svoje volilno okrožje, poziv preiskovalnega odbora v Oustricovi aferi, naj pride kot priča na zaslišanje. Chčron je takoj odgodil potovanje, vedar je predal pismeno pritožbo predsedniku senata D. umeru v kateri je protestiral zoper tako brezobzirno ravnanje policije.
Pisma, ki blujejo ogenj
Berlin, 26. febr. AA. Policijski predsednik Zikrgiebel je prejel včeraj pismo, ki ga je predal kriminalnemu oddelku, kjer so ugotovili, da je bil nanj pripravljen atentat. Ko so namreč to pismo odprli, jo bruhnil iz nJega velik plamen, ki pa ni nikogar poškodoval. Policija išče skrivnostnega pošilja Ica.
Belg ad, 26. februarja, AA. Pod predsedni-štvom Ignaca bajlona in Vlade lliža je imela industrijska zborrica snoči plenarno se o. Tajnik zbornice Popovič je poročal o pogaja-jih, ki se vodijo v Praiji glede nove trgovske pogodbe s Češkoslovaško. Z ozirom na veliko važnost trgovskih pogajanj je bilo sklenjeno da podvzame zbornica pri trg. ministrstvu v Belgradu potrebne korake, da se t govins^a pogajanja v bodoče vo-'Po v Bel-g adu in da se delegati pred začetkom pogVanj obrreio na gospoiars o o ga izacijo, ki jim lalko poroča ne samo o želiah poedinlh pa og gospo 'ar-s va, temveč jim lahko daje tudi mnogo koristnih obves'il.
Dalje je sklenila da se trg ministru predl-ga osnovanie odbora oreds'avnikov ministrstva in gospodarstva, ki bi imel nalogo proučiti vsa vprašanja v zvezi z tj'ovinskimi pogaianii. Tajnik zbornice Miličevič je nato referi al o poUebi komentarja k carinski ta ifi iz leta 1925. Ca injerje se vrši zdai na osnovi tolmačema teksta same ca-rirske tarife. Posebni interes na komen'ariih ima mdustri'a ki "Vs?a razne potrebščine iz i^oz^^i-stva. Težko je ugotoviti v po^din.h priLkaHt ali
Osebje vesti
Belgrad, 26. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval v 1/7 prof. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Roman Gregi, dozdaj 1/8.
Lasfniti reparac''s't>h bonov
Belg ad, 26. februarja. AA. Ker objavl'ajo v posameznih dnevnikih razne o ivatne ustanove, da kupujejo potrdila o neizdarih bo"ih za reparae je na osnovi čl. 11 zakona o vojni škodi ali da so pripravljene na najhitrejši način posp.šiti 1 kvi-dacijo niihovih izplačil, je oddelek za državne dolgove in za državni kredit izdal tole pojasnilo:
Po zskonu o vojni škodi se izdajajo potrdila in izplačujejo ta potrdila, oziroma se sprejemajo mesto plačila za da^ke samo od onih oseb, ki so jim bila bda-a ali pa njihovim rasled ikom v p.imeru, da obstojajo davč- i zaostan'i. Pogodbe o ods'«p»nju p-avic do i».rb"Ha in vsa pol-nomoïja »a inkaso teh potrdil in bo ov so niče vn a.
Postopek v teh poslih je predpisan z zakonom. Zato nihče ne more --n --tova'i zaradi hitrejšega izplačila teh potrdil ali bonov.
Rad'o pisalni sf'O?
New Vo k, 26. februarja, kk. V Detroitu so z velikim uspehom poskušali prvi pisalni stroj, na katerega se lahko piše po kra'kih valovih na vsako daljavo. To je izum inž. Glena Wa'sona. Stroj se imenuj« Watsongraf in lahko teoretično na iše 1200 črk v minu'i. S posebnim code sist°mom se lahko prepreči, da ne pišejo obenem tuji stroji.
Velikanske pop'ave
Newyork, 26. febr, kk. Radi silnih ],oplav rek Madrodeios in Boni v Severni Boliviji je pod vodo 10.000 hektarov plodne zemlje. V meslo Riveraltn, ki leži na bregu, je pribežalo nu stotine domačinov, obenem pa tudi mnogo divjačino. Divje zveri so raztrgale več oseb, mnogo pa jih je na begu utonilo. Meslo je v veliki nevtnmsli, vendar pn je radi ogromne poplave skoraj izključena vsaka ' pomot
se ima gotovo blago cariniti po tej ali drugi postavki carinske tarife. Carinje je brez komentarja lahko dovede do samovoljnega tolmačenja in sporov, kar zopet obremenjuje državno administracijo. Nato je tajnik Miličevič referiral o vprašanjih p.o-meta, o delu tarifskega odbora in dnevnem redu zasedanja imenovanega odbora, ki se začne dne 27. t. m. Tajnik je nato referiral o vprašanju skuo-nega davka na poslovni promet. Ker bo breme padlo na industrijo in na veliko uvozno trgovi-o, je sklenjeno da se počaka do končne ugotovitve stopnje in da se potem skupno z ostalimi zborni« cami store ukrepi pri finančnem ministru, da bo to breme znosno.
Tajnik Popovič je nato referiral o vprašanju iznremembe zakona o socialnem zavarovanju. Seja je sprejela elaborat in sklenila, da se počaka na rezultate statistične odmere strokovnjakov, ki imajo nalogo ugotoviti povi'ek bremen, nakar bi šele pri?la intervencija pri ministru za social o politiko in narodno zdravje. Na seji je bila izrečena želja, nai bi zastopniki delodajalcev imeli pri delu več vpliva.
Al Capone se rav'f snd'šča
New York, 26. februarja, kk. V Chicagu so imeli vCeraj veliko senzacijo, ko se je Al Capone prostovoljno prijavil pri soilišču. Filmske dru'be so zasedle vse vhode s svo imi aparati in listi so poslali cele jate reporterjev. 200 policajev ie moralo delati mir. Al Capone je prišel na sodišče pri skritem stransVem vhodu. Vse ljudi na sodišču so strogo preiskali po o;ožju, ka'.erega pa niso našli. Al Capone jc položil kavcijo 80.00J dolarjev in pustil, da so mu odtisnili prste. Zastopnikom listov je dovolil dolg intervju in rekel, da so časi slabi, da pa še ne namerava začeti literarnega delova ja, kljub temu, da mu ie neki časnikarski sindikat ponudil honorar 2 milijonov dolarjev za njegove spomine.
P«»frtrc*"j8Ï«p tipsii
Potgrad, 26. febr. 1. Kmetijsko ministrstvo je zbralo vse potrebne podatke in mneu.'a inerodajnih organizacij o srednjih in nižjih kmetijsvh šolah za sestavo novtga Zukona.
Zagreb, 26. febr. ž. V ponedeljek bo v Belgradu seja poslovnega odbora Zveze jugoslovanskih mes', ki se je bodo udeležili zastopniki vseh mest.
Belgrad, 26. febr. AA. Včeraj je bila v veterinarskem domu konferenca o ustanavljanju zdravstvenih veterinarskih zadrug.
Belgrad, 26. febr. AA. Da olajša izvoz, je direkcija rečne plovbe Jugoslavije določila za izvoz moke, mlinskih proizvodov in fižola preko obmejnih poelaj isto znižane larifne postavite, ki veljajo ludi za izvoz žitaric po železnici, pod pogojem, da gre za kompletne vlačilce z najmanj 80 vagoni.
Drobne vesli
Pariz, 20. febr. AA. Odbor zn zunanje zadeve Je sprejel na svoji včerajšnji seji Loucheurjcvo poročilo o zakonskem načrtu glede pogodb in sporazumov sklenjenih 24. aprila 1920 v svrho definitivno ureditve vseh obvez držav iz triatlonskih pogodb.
London. 26. febr. kk. V južnem angleškem mestu Svindonu so neporočene ženske dobile grozilna pisma s podpisom: Jackcs tho Ripper. Bilo je žo tudi več napndov. Vendar so doslej žensko brez škode prestale samo strah. Na neki samotni cesti so našli zvezano neko žensko v nezavestnem stanju. Izjavila je. da je skočil pred njo neki moški iz grma in jo napadel. Na nadaljnje dogodke pa se ne spominja več.
Javne molitve za Slovence in Hrvate v Italiji
Nalagajo jugoslovanski škofje vsem vernikom
Zagreb, 26. februarja.
Današnji »Katoliški list« (uradno glasilo zagrebške nadškofije) prinaša to-le okrožnico jugoslovanskih škofov:
Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus je večkrat prerokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo na svetu (Mt 10, 16 in nasl.; 24, 8 nasl.; Mr 13, 9 in nasl.; Jan 16, 33; 17, 14). S tem je odkril vso bodočnost svojega kraljestva. Zakaj nasprotje med Kristusovim kraljestvom, t. j. Kristusovo Cerkvijo, in svetom je tako veliko, kakor je velik prepad med Kristusovim duhom, Njegovi načeli in načeli tega sveta; zato se tudi ne nehajo izpolnjevati Odrešenikove besede: Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. Ce so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan 15, 18, 20).
In zares! Od začetka skozi vsa stoletja je imela Cerkev v izvrševanju božjega poslanstva neprestano boje s svetom. Sedaj tukaj, sedaj tam se stavijo v širokem svetu njenemu delovanju sedaj večje sedaj manjše ovire; celô s krvavim preganjanjem se je hotelo in se hoče popolnoma uničiti njeno delovanje. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih preganjanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki, in še danes slišimo o uprav satanskih delih, ki jih počenja ruski boljševizem proti Cerkvi, proti veri in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje Cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva — četudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katoliška Cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. Podobno krati na Grškem državna oblast v nasprotju s svobodo in pravico Cerkve katoliškim vernikom poslušati evangelij v materinskem jeziku in brani duhovnikom vršiti cerkvene obrede, kakor jih predpisuje Cerkev. In nič boljše usode niso deležni naši bratje po krvi in jeziku, Hrvatje in Slovenci, ki so po mednarodnih dogovorih ostali pod Italiio. Duhovniki in učitelji slovanske narodnosti so skoro vsi izgnani, kar jih je pa še ostalo, ne smejo rabiti slovenskega in hrvatskega jezika v šoli in cerkvi. Nikogar torej ni, ki bi otrokom razlagal verski nauk, Kristusov nauk v materinskem jeziku, ki ga edino razumejo. V mnogih krajih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku, duhovnike pa, ki si drznejo pridigovati v narodnem jeziku, pozivljejo na odgovor.
Zares težka je njihova usoda, in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso bratje samo po veri, ampak tudi po krvi in jeziku. In to bolečino toliko težje občutimo, ker kot katoličani vemo, da je to velik greh proti naravnim in božjim zakonom. Ker je ukazal Kristus Gospod učencem, naj »učijo vse narode« (Mt 28, 10), naj »oznanjujejo evangelij vsemu stvarstvu« (Mr 16, 15) in sveti Pavel uči: »Vsi ste po veri božji otroci v Kristusu Jezusu. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu« (Gali 3, 26-28), je jasno, kako težko grešijo oni, ki s silo ovirajo, da ne pride Odrešenikov nauk v srca in duše odraslih in nedolžnih otrok v njihovem jeziku, ki jim je edini razumljiv.
Popolnoma razumljivo je, da zaradi nasilja, ki ga morajo trpeti naši narodni bratje, občutijo veliko bolečino tudi v Italiji sami vsi oni, ki v resnic ljubijo Cerkev, njeno svobodo in rast in ki jim je več za rešenje duš, kakor za poganska načela šovinističnega nacionalizma. Tako je sveti Oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate in, kolikor je bilo v njegovi moči, je v la-teranskem dogovoru zavaroval hrvatski in slovenski jezik pri poučevanju mladine v verouku in pri javnem verskem pouku v cerkvah. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot branitelji teptanih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacionalizma, nočejo uvideti in popraviti grobih žalitev naravnega in božjega zakona. Jasno je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami so v nevarnosti, da v versko-nravnem oziru popolnoma propadejo.
Predragi verniki! Previdnost božja vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj brez dopustitve svete božje volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Evangelij nam na več krajih pripoveduje, kako je sam Odrešenik molil v templju, po hišah in na gorah, kako je cele noči prečul v molitvi. In večkrat je opominjal svoje vernike, naj molijo, naj nikdar ne nehajo moliti. Obljubil je celo, da nam bo nebeški Oče dal vse, kar ga bomo prosili v Njegovem imenu (Jan 16, 23). Se več. Odrešenik je rekel: "Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi' (Mt 18, 20); kadar se torej v skupni, in še boljše, v javni molitvi zatekamo k Bogu, tedaj se pridružuje naši molitvi sam Odrešenik. S kolikim zaupanjem se torej lahko obračamo v svojih javnih molitvah k Bogu za vse one, ki so preganjani in preizkušeni in za svobodo sv. Cerkve v izvrševanju njenega božjega poslanstva. V tem zaupanju nas potrjujejo besede našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerimi je končal pri zadnji večerji svoj nagovor na učence: »Na svetu boste
imeli stisko, ali zaupajte, jaz sem svet premagal.« (Jan 16, 33.)
Zato odločam v sporazumu s preč. jugoslovanskim katoliškim Lpiskopatom, da se dne 19. marra t. I. na praznik sv. |ožefa, zaščitnika sv. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opravijo v vseh katoliških cerkvah v vsej državi javne molitve za versko svobodo naših narodnih bratov. V ta namen naj se po sv. maši ali pri večernicah izpostavi sv. Rešnje Telo in izmolijo litanije sv. Jožefa in pripadajoče molitve.
Duhovniki naj to mojo okrožnico razlože vernikom in naj jih povabijo, naj v ta namen ne molijo samo ta dan, ampak vedno.
V	Zagrebu, dne 30. januarja 1931.
Anton I. r.,
nadškol, predsednik škofovskih konferenc.
V	ljubljanski škofiji naj se po litanijah sv. Jožefa dostavi iz »Cerkvenega molitvenika^ molitev »ob katerikoli nadlogi«.
Sveta si zemlja slovenska...
Ob sliftah iz prvega slovenskega filma
Ljubljana, 26. februarja.
Kdor hodi le s količkaj odprtimi očmi po naši zemlji, ki nas živi, mora strmeti nad njeno krasoto. Bolj živo ko mi, ki smo navajeni na krasote naše rodne zemlje, občutijo to tujci. Že mnogi so skušali z besedo in sliko pokazati krasote naše Gorenjske, toda take simfonije naših naravnih krasot kot jih nam nudi film turistovskega kluba »Skale«, še nismo videli. Že jjo svoji zamisli in izvedbi se strogo loči od podobnih produkcij, ki jih premorejo drugi, kulturnih filmov že vajeni narodi.
Zamisel filma je v tem, da pokaže nam samim in tujcem, ki iinajo čas in denar, da potujejo po svetu, ne samo naše planine in življenje na njih, am.pak vso slovensko deželo z mesti, trgi in vasmi ter nizom veličastnih gora, v kojih zibelki leže. In ne samo to! Film nam bo pokazal tudi naše življenje v nu stu, na vasi. Od semnja na velikem trgu in živahnega vrvenja po ulicah bo šlo naše oko po cestah, na katerih vozijo kmetje svoje pridelke in les. Videli bomo orača, ki obdeluje svojo grudo, drvarja, ki seka v gozdovih Pokljuke, pastirja, ki visoko v planinah bdi nad svojo čredo, planšarice, bohinjsko sirarno itd. Vse to pa bo prepleteno s pogledi nn bisere naše slovenske domo-
vine, katere bi gledalo oko brez prestanika, ne da bi se utrudilo.
Rdeča nit, ki se vije skozi ves ta veliki tilm, je ljubezen do naše zemlje, ki jo občuti danes že vsak. Ta ljubezen druži turista iz mesta s kmečkim sinom in tovarniškim delavcem. Najrazličnejši sloji se v naši prelepi božji naravi najdejo združeni s pravim tovarištvom. Tako je v tem filmu eden od turistov dijak iz Ljubljane, ki se na ljubljanskem Gradu odloči, da gre v planine. Med tem, ko se pelje na Gorenjsko, gledajo njegove oči film naše Gorenjske. Drugi mu pride naproti iz Mojstrane in zopet gleda ob poti gorske velikane, pod čigar pečinami mu stoji redni krov. Tako nam film pokaže vso Gorenjsko z njenim življenjem in krasotami. Na Jesenicah prideta skupaj in gresta po tretjega — kam? — v tovarno. In odtod se napotijo ' carstvo »Zlatoroga«. Ce je bil doslej film manj planinski, pa postane sedaj zMo tembolj. Velika gmota sivih orjakov okrog očaka Triglava se odpira njihovim očem. Njim prisluškuje filmska kamera, da ohrani nepozabne vtise tudi za druge. Nič ni v slikah, ki beže mimo našega očesa, narejenega. Vsak pogled je zase motiv, vsaka stopinja novo doživetje. Pod njimi raste globina, iz
katere se pno silni mejniki naše zemlje. Zdaj je pot lahka turistovska, markirana steza, po katerih še danes divja toliko nog v gojzerjih, toliko dobro opremljenih turistov, ki jim mogoče manjka le nečesa: oči, da bi zagledali raj okrog sebe, in srca, da bi občutili veličastnost in lejioto, ki veje iz vsake pedi naše zemlje.
Višek alpinističnega doživetja pa bodo za vsakega plezalne partije, ki so zahtevale od vseh ogromnega duševnega in telesnega napora. Mnogokrat sta plezavca, ki sta plezala združena na vrvi, imela kljub naporom in nevarnostim lažje delo Kot operater, ki je visel na vrvi nad propadom in lovil v filmsko kamero vsak njun korak in gib napetih mišic.
Danes se žp bogato vrača delo' in trud vsem delavcem, ki so pomagali pri prvem slovenskem filmu. Kopije, četudi samo v odlomkih, dokazujejo, da bo film nekaj doslej neznanega v filmski tehniki. Kljub skromnim začetkom in najbolj preprostim sredstvom brez vseh pripomočkov, so slike, ki nam jih bo nudil film, take, da bo moral vsak gledavec zmajevati z glavo in se vprašati, ali je pri nas res lako lepo. Se bolj pa bodo strmeli drugod po svetu in se spraševati, kje so se učili ti, ki so sestavili ta film. Danes je znano, da je 90% ' vse filmske produkcije v ameriških rokah, kjer je I naloga vsakega filma, da producentu prinese čim j več dolarjev. Ta film pa ni vodila misel po bussi-I nesu, ampak ljubezen do domače grude in neska-I ljeno oko za naravne krasote življenja in prirode, i ki je odklanjalo v vsem filmu vsak kič in senzacijo, ki potvarjata najlefiše, kar je, namreč resnico. V tem tiči tudi vsa skrivnost velikega uspeha lega filma, ki bo čez uirsoee nastopil svojo zmagoslavno pot po domovini in tujini, kar z absolutno gotovostjo lahko prorokujemo.
Ko bodo gledali drugod po svetu ta naš prvi film, gotovo ne bodo verjeli, da je bil ves posnet v naravi, še mnnj pa bodo mogli razumeti, kako je bilo mogoče, da ga je izdelala dobra desetorica v tako majhnem prostoru, kakor ga vidfmo na sliki, ki nam kaže atelje v klubovem lokalu »Skale«. Filmski strokovnjaki pa bodo v mogočnosti in dinamiki slik spoznali, da diha v tein filmu samo narava in da je uspelo to, kar se ne posreči podjetjem, ki imajo za seboj najmodernejše naprave in milijone, dobri desetoriei zalo, ker jo je vodila požrtvovalnost, tovarištvo in v o l i k a 1 j n b e z e n d o naše zemlje, katere veličino in blagoslov uživamo v vsakem utripu srca.
Požar v Gorjah
Gorje pri Bledu, 26. februarja. Davi ob 8 je izbruhnil jKižar na Poljščici pri Gorjah pri jKisestniku Ažmanu. Zgorela je hiša in gosjHxIarsko poslopje. Sicer so živino rešili, toda kljub temu sta zgorela dva prošiča. Enega so še rešili, a je zbežal nazaj v ogenj. Poleg tega je zgorelo tudi nekaj kokoši.
Domači gasilci so takoj pohiteli na pomoč Ker vode ni bilo v bližini, so uporabljali sneg, ki se je zelo dobro obnesel. Kako je požar nastal, se ne ve. Škode je približno 40.000 Din. Posestnik pa je bil : zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici le za 20.000 dinaTjev. Na Poljšici že nad 200 let ni bilo požara.
Pogled v atelje TK ».SKALE«
Prav na desni sodi g. prof Janko Ravnik oh kopirnem aparatu. Na omari stoji projektor in naprava za kopiranje napisov. V sredi vidimo bobniče, na katerih je nnvit film, ki se razvija in fiksira. V ozadju pod stropom visi velik boben, na katerem se suši izdelani lilm.
Hud boj z divjimi lovci
Ptuj, 25. februarja.
Te dni je prišlo do srditega boja mod več divjimi lovci in gozdnim čuvajem Toplakom od Sv. Marka. Brž ko je Topla/k v gozdu zagledal nekaj ljudi, mu je naenkrat šinila v glavo misel, da so to morda divji lovci — njegovi največji sovražniki. In ni se zmotil. To so najbrž občutili tudi I sami. Mirno so so mu približali, eden je menda j celo dejal, češ, saj smo reveži. Iz prijaznosti je I prav ta čuvaju ponudil roko. Prav v tem hipu pa : je že drugi Toplaka udaril od zadaj, navalil nanj in ga podrl na tla v visoki sneg.
Ubogi čuvaj! Hudo so ga nato obdelali. Kar so mogli in si zmislili. so storili. Skakali so po njem in ga bili, kakor so pač mogli. Najhujše rane je pri tem dobil nos, ki so mu ga čisto razbili. Čuvaj sp je branil in branil. Pričel je vpiti, da bi i priklical pomoč. Že ga je eden hotel zagrabiti za ! vrat, da bi mu onemogočil kričanje.
Prav to pa je bila Toplakova rešitev in po-1 guba divjih lovcev. Ko je namreč divji lovec ?л-I mahnil proti njemu, je Toplak odprl usta, ujel lovčevo roko in mu na njej skoro popolnoma odgriznil prst. Divji lovci so uvideli, da na ta način čuvaju niso kos in so jo rajši pobrisali.
Napadeni in poškodovani čuvaj Toplak, ki zasluži pohvalo za svojo hrabrost in junaški o^por, s katerim je ugtml nasprotnike, se zdravi kar doma. Divjim lovcem pa plačilo gotovo ne bo ušlo. Za prihodnjič se bodo pa dobro premislili, preden se bodo še spustili v boj s pogumnim Toplakom.
Na izprehodu po Trstu
V Trstu, februarja.
»Postumia!« Postojna, že srno v Italiji. Mrzlično tekanje železniških uradnikov, karabinarjev, miličnikov in carinikov, glasno govorjenje in neka nezajemljiva konfuznost, ki jim gleda iz oči, te spominjajo na jug. V Italiji smo. A izza postaje ti zablesti sneg, svetla odeja, pod katero se je skrila slovenska Postojna. Sneg je zapadel kot nekdaj, deževalo bo kot nekdaj in solnoe bo spomladi posijalo kot nekdaj nad to zemljo. Drugo pa vse tuje. Bog je še nad teboj, draga Postojna!
Vlak drvi že dalje po kraški planoti. Št. Peter, Senožeče, Sežana, Nabrežina (danes Aurisina) in že se ti odpre pogled na tržaški zaliv. Sveto-križki ribiči so ravno razpeli jadra in skoro boječe režejo morje njihovi čolni; plahe ptice, ki jih tam od Pirana podijo jekleni brodovi močnejšega; niti pod kontoveljskimi skalami niso več varne. Od Devina do Trsta, kako hitro jiremeri oko tn edini košček slovenske obali! Trst. Ob izhodu stoji pet do šest mož zagorelega obraza, ki neprestano motrijo odhajajoče. Tudi oblečeni so malodane vsi enako in pravijo, da nosijo tudi v najhujši zimi dežni plašč. Možje postave so to, ki skrbe tudi za tvojo varnost.
Na ulici je prav živahno. Trst torej ne propada? Mesto šteje danes 253.000 duš, nekaj tisoč več kakor pred vojno, in vendar je pristaniški promet v preteklem letu komaj prespgel polovico predvojnega. Četudi odbijoš od 253.000 prebivalcev 10.000 vojakov, ostane še vedno toliko civilnega prebivalstva kakor ga je bilo j>red vojno. Ako bi se hotel »standard of life< (življenjski jiogoji) ohraniti na predvojni stopnji ali vsaj nn isti kot so ga ohranila druga mesta po vojni, bi morala Trst zapustiti polovica ljudi. Že iz tega primerjanja ti vzraete vsaj majhna slika bednega življe-
nja, ki hira za temi belimi palačami in zlasti v »starem mestu« ter v delavskem revirju pri Sv. Jakobu. Okoli 60.000 brezposelnih I Skoro dnevno en samoumor v nižjih pa tudi najvišjih slojih. — Kmalu po okupaciji so prihrumele množice italijanskih delavcev in uradnikov v Trst, ki jim je bil znan že izpred vojno kot mesto, »kjer dobro živiš«. Italijani niso zasedli v državni službi samo mest, ki so jih izpraznili Slovenci in Nemci, temveč so izpodrinili tudi Tržačane italijanske narodnosti, ki so bili upokojeni ali premeščeni v Italijo. Državno uredništvo in drugi državni nameščenci, kakor karabinerji, miličniki in finanrni stražniki ter iz Italije priseljeni zasebni uradniki, trgovci in delavci štejejo danes okoli 80.000 duš. Iz Italije niso samo višji državni uradniki, kakor prefrkt, kvestor (policijski ravnatelj), višji državni tožilec, temveč [»večini tudi poslanci, fašistični sindikalni voditelji, v zadnjem času tudi ravnatelji bank in drugih trgovskih podjetij; Benečani imajo danes glavno besedo j>ri brodarskih društvih in celo telefonska centrala je v njihovih rokah. Edinega domačega prefekta, na katerega so Tržačani veliko dali, dr. Dunpierija, je spravil iz Gorice 30 letni avanturist Avenanti. Italijanski element se je vgnezdil povsod. Uvedba italijanske zakonodaje in posebno italijanskega pravdnega postopka je odprla pot v Trst in na Primorsko sploh nešte-vilnim italijanskim odvetnikom, ki so kar poplavili deželo. Odvetniški jxiklic je prišel ob ves ugled in danes nazivajo Tržačani odvetnike me-šetarje. Koliko zabavljanja na račun zastarelega italijanskega pravnega postopkal »Avtorja avstrijskega pravdnega j>ostopka bi bilo treba postavili spomenik na dvorišču tržaškega sodišča!« je nedavno vzkliknil neki ugledni tržaški sodnik. Sicer pa moram priznati, dn novi postopek zelo vzgojno vpliva na pravdarje; sodni stroški so namreč tako
visoki, da so zgubili vesolje do pravdanja tiidi najbolj strastni pravdarji.
Trst se tudi gospodarsko in socialno naglo nacionalizira. Po meslu vidiš nebroj časopisnih kioskov, tam zopet trgovino časopisov, takoj za kioskom trafiko; priletna žena gieda prezirljivo skozi vrata na zagorelega kolporlerja, ki momlja napolitansko popevko. La vita è cosi, takšno je pač življenje. Razprodaja listov je prinesla nekdaj trafikantom lep postranski zaslužek, danes mora živeti od nje še poseben trgovec in kolporter v kiosku. Tako je v Trstu v vseh pridobitnih panogah. Zdaj si lahko razlagaš, kako je mogoče, da živi v povojnem Trstu s tako skrčenim prometom toliko ljudi kot pred vojno. Nekdaj tako razvajeni Tržačani morajo deliti kruh s svojimi brati. Kaj čuda. če so tudi nekdanji iredentisti postali pravi »austriakanti«, ki jim misli uhajajo na staro, tako zaničevano Avstrijo? V rimskih vodilnih krogih Tržačani ne uživajo več zaupanja. Boj med »av-striakanti« in priseljenimi Italijani se čedalje zaostruje in incidenti tudi v višjih slojih so prav pogosti. Tako je nedavno poslanec Domenighini tovarišu Ranelliju zalučal v obraz očitek, da je »av-striakant«; da pomiri Tržačane, je duce poklical Domenighinija nazaj v Italijo.
Pa hajdi malo na tržaški tramvaj! Ni prav lep, vendar vsaj za stoletje prednjači ljubljanskemu. Kmalu opazim, da me nekdo neprenehoma »fiksira«. Bistro oko »kvesturina« — tako nazivajo v Italiji detektive — zagleda v meni sumljivega severnjaka. Nekam lajinstveno je na tramvaju, vse molči. Nekdaj tako zgovorni Tržačani molčijo? Bistro oko je mpd njimi. Na mispl mi pridejo besede starega prijatelja izza dijaških let: »A Triestp non si ride piti.« (V Trstu sp пр «mp-jemo več.) Mimo mene letijo različne izložbe, šipe režejo veliki lepaki »10% ponusta«. -»90?!- popusta«. -»Splošna likvidacija«. »Danes zndnji dan«. Pozoriščp, nn knterem sp bije žo mesece najnovejša fašistična bilka, bilka za znižanje cen. Uspoh ni vreden žrtev. Cene so padlo kolikor so j>ač pa-
dle drugod po svetu brez hrupnega boja in žrtev. Ni bitke brez žrtev, razglašajo fašisti. Le poglej osmrtnice na zaprtih trgovinah: »Na ukaz Njegove ekscelence g. prefekta zaprlo za pet dni, ker se lastnik ni ravnal [>o predpisih glede znižanja cen.« Prodajal je maslo za 5 stotink dražje, ali pa je njegov pomočnik pozabil popravili ceno na tablici, zasajeno v vrečo koruzne moke. Orožniki niso vprašali, po čem je blago kupil, ali je morda kakovost blaga boljša kakor jo zahteva predpisani cenik. Zapri kolonialno trgovino za pet, deset dni, in zgubil boš polovico odjemalcev. Davki in najemnina pa tPČejo naprej. Koliko ugleda je stala fafizem bitka, ki je sledila 12% znižanju plač! Državnim uradnikom in profesorjem, nekdaj prvim borcem v fašističnih vrstah, je kar zaprlo sapo. Ni težko zamisliti sp v dušo sodnega urao-fiikn, ki se je po 20 službenih letih priboril do 1000 lir plače, pa vam nenadoma zdrkne zopet na 880 lir.
Okoli desetih zvečer nekdaj tako živahni Trst kar zamre. Kavarne so prazne. Italijan ne zahaja v kavarno, Tržačani pa nimajo več denarja. Naših ljudi še celo ne boš našel notri. Morda tam v kotu prijatelja pritajeno šepetata po slovensko, druga dva govorita iz previdnosti kar laško. Tudi Tržačani so raje vsak zase in bulijo v časopise. Non fidarsi è megl.io, lahko bi ti kaka besedica ušla. »Natakar, «Tagespost» ali «Freie Presse»!- ■ Z:i-spdpno!« »Wiener Journal«? »Zasedeno!« O, kaVii Tržačani radi obujajo spomine na pokojno Avstrijo! Ti grdi avstrijakanti vodno nemške liste čitajo. Bistro oko je to skozi šipo o|>azilo... In kdo bi ne bil danes v Trstu avstriakant? Kje so tisti zlali časi, ko se je dalo v meslu imenitno živeti, ko so bili tržaški Italijani absolutni gospodarji v javnem življenju in so se vozili s polnimi žepi na zabavo v Italijo, kjer so igrali vlogo narodnih mučenikov? ->0 Avstrija, povrni se. na kolenih te bom prosil odpuščanja!« je nedavno vzkliknil neki tržaški iredentist. Ante Ces.
Oiai praviic? Ljubljanski proračun
Do danes nisem vedel, kaj je polilika. Vrav za prav bi me lo nič ne brigalo, ker je polilika sedai prepovedana. Ampak bral sem, kaj so gospodje zadnjo nedel'0 govorili v Žalcu na sestanku Kmetske prosvele. Vidite, listo sem bral, sedai pa vem. kaj je pnliiika in kaj m polilika. da bi se florek z mimo vestjo lahka dr ini paragrafa in n:e-i/o vi h zapovedi. In se mi je zdelo, da je gospod Puceli moi za lo, da se tlovek lahko zanese nanj.
Zala sedai vem, di lo, kar so govorili g. Pu-celj, g. dr. Janle Novak, ni politika. 7,nlo smemo mirno zabavljali zoper vse bivše politikarje, ie se nam zdi, da ie njihovo sedanie delovanie vrtilno zab"rliania. Sed"> ludi remi. da vi pnV'iki zabavljati zoper župnika ali Škofa ali cerkev, če se vtika v nacionalno vzgoio nibdine. Iz ust teh gospodov sedai vemo. da vi politika, če gospod'e nekaterih bivših političnih strank hočejo srdnj Ihid-sIvo po kmelskih prosrelah politično vzaaiali, da bo pripravVeno. l;o bo poklicano k sodelovanju. Srdai rrmo tudi. da ni polilika, če gospod načelnik bilie SKS pravi, da prihaja -hirat 1'udi za politično vzgojo. In ni politika, če kak lak gospod pravi, da Kmetska prosvetn ne bo dehla v znamen'it komunizma, »še mani pn kršf'nskega soVd"rizma, temveč na lemeliu krnela delavca v duhu borbenosti*. — To vse lorei ni pnli'ika.
Pač pa ie politika, kakor sklepam iz besed govornikov, če Kmetska zveza organizira Icmete nn načelih krščanskega sol'darism a — ne za t o. da *boda politično vzgojeni, ko bodo pokVrani k sode-lovaniur, ampak — za vratvo gosp'd"nkih interesov slovenskeoa к™е1п. To pn ie politika! 7."to pa, dokler je še čas, te po niih. ki organizirajo slovenskega kme'a v vrs'vn kmečkega gospodarstvi To je gola polilika. ki ie ve maramo' Pač pa delajmo politične orožne va*e. kar ni politikn[
Sedai vem. čeprav mi stvar ne are tako lahko v glavo, da bi tudi razumel lo. knr vem.
Naš novi romani
S 1. marcem bomo pričeli prinašati nov, zelo napet roman
KUa'čeva papiga
ki izredno fino in lepo popisnje zgodbo iz zlate Kalifornije. V njem je sicer tudi kriminalna stran, a pisana tako mično in prijetno, da ni roman skoraj v ničemur podoben drugim kriminalnim romanom, čeprav čitatelj do konca ne bo mogel slutiti, kako se bo vse razvozljalo.
Tri nesreče zagorskih rudarjev
Goreča hlačnica...
Zagorje, 25. febr.
Rudniški delavec Franc K o k o 1 j je danes imel smolo. Uslužben je pri snaž^nju jamskih svetilk. Pri tem pa se mu je vnel bencin, ki ga je imel v stekleničici v žepu, pa mu je zgorela hlačnica in rokav. Na krik je pritekla sestra, ki stanuje v bližani na »šohtu«, pa še strojnik Vengar, ki sta ga rešila, da ni živ zgorel. Opečeno ima vso noio in roko
Ob 10 dopoldne pa so prinesli iz jame rudarja Martina Kosa, ki ima polomljene rame in lobanjo vdrto. Odpeljali so ga v ljubi'ansko bolnišnico. Sam pa je prišel iz jame Smrekar Martin s strtimi rebri. Zdravi se v rudarski bolnišnici.
Tako je bil današnji dan dan nesreč. — Ni zadosti, da se toliko delavnikov praznuje — še nesrečam je rudar izpostavljen in svojega življenja ni varen.
Morilec Lakner izročen sodišču
Ljubljana, 26. februarja.
Ravno po enem tednu je bil morilec mengeškega nadžupnika g. Franca Kušarja, 19 letni Ivan Lakner prepeljan iz potirr-kih ^pn ov v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Hkrati z njim sta bila izročena sodišču njegova tatinska tovariša Valentin Fertič in Anton Lampret. Točno ob 3 popoldne je policijski stražnik privedel vse tri v sprejemno pisarno jetnišnice.
Lakner je obdolžen umora in več vlomov, dočim njegova tovariša le raznih vlomov. Lakner je bil že v policijskih zaporih preoblečen v jetni-ško obleko, dočim sta ostala Fertič in Lampret v svojih, še dokaj elegantnih civilnih oblekah. Ivan Lakner je pestal močno bled in apatičen. V sprejemni pisarni so bile izvršene predpisane formalnosti. Vse tri so ponovnokrat izmerili. Nato so vsakega posebej pazniki odpeljali v samotno celico preiskovalnega zapora. Proti Lakner ju je zbran ogromen materi jal. Že sedaj je akt zelo narasel. Mnogi razpravljajo vprašanje, ali bo razprava proti morilcu Laknerju javna ali tajna, kajti Lakner je še starejši mladoletnik, proti katerim se pred sodiščem vrše razprave tajno.
Kakor so že nekateri listi poročali, je bil v ponedeljek aretiran v Šmarju oče Laknerjeve znanke zaradi suma, da jo dajal Laknerju in tovarišem potuho. Starega moža so orožniki pripeljali v Ljubljano in ga izročili v preiskovalni zapor dežejnega sodišča. Ko je moža zaslišal preiskovalni sodnik, je bil včeraj izpuščen na svobodo.
Pri zasledovan'a zločinca ponesrečil
M. Sobota, 25. febr.
V tukajšnjo bolnišnico je bil sprejet S vetec Janez, župan občino Katkovci, ki je že pred šestimi meseci postal žrtev nesreče.
Dne 31. avgusta preteklega leta so se v Rat-kovrih na kolesih pojavili štirje orožniki. Prišli so, da bi ujeli nekega lopova. Zglasili so se pri županu. Ko je ta slišal, za kaj gre, jn takoj vzel kolo Nato se je začel lov. Zasledovalci so vozili precej naglo. Med vožnjo jn Svetec hipoma izgubil ravnotežje in je z vso silo padel s kolesa. Pri padcu se je hudo pretresel. Ker pa se mu nič slrlo ni šel v bolnišnico, marveč se jc doma zdravil. Zdravljenje pa ni Imelo uspeha in je sedaj
I,o šestih mesecih moral iti v bolnišnico. Bolezen e precej resnega značaja.
Že včeraj smo podali najvažnejše podatke o proračuuu mostne občine ljubljanske. Zato se danes omejujemo nn nekatere druge potrebne kon-statacije. Opažamo, da že nekaj let sem redni proračun ljubljanske občine stalno narašča. Redni proračun za 1929 je znašal v dohodkih 44 milijonov Din, v izdatkih pa 43.4 milij. Din. Leta 1930. so narasti! i/.datki na 48.5 milij. I)in, dohodki pa na 47 milij. Din. Uspeh leta 1929. je pa izkazal -14.3 milij. Din dohodkov in 42.7 milij. Din izdatkov in je tako iz njega izginil proračunani primanjkljaj. Analiza posameznih postavk kaže, da je pripisovati zvišanje proračuna predvsem povišanju postavk za prenesen delokrog od 0.6 na 2 milij. 100 000 Din. Proračun potrebščin se je zvišal nu 50 6 milij. Din, dohodkov pa na 49.5 milij. Din. Dvig dohodkov pa je pripisovati predvsem povečanju dohodkov od občinskih davščin, zlasti trošarine in davščin nn blagovni promet.
Izredni promet.
Izredna potrebščina znaša za 1931 46.5 milj. Din (1930 37 milij. Din). Izredno pokritje dos ga 30.7 milij. Din (30 milij. Din), primanjkljaj pa, za katerega bi bilo treba najeti posojilo, znaša 9.8 (7) miiij. Din.
Dn je letos izredni proračun tako narastel, je pripisovali dejstvu, da se bo letos iz cestninskega fonda dobilo še 23.8 miiij. Din, kateri znesek se bo porabi za caruinska skladišča, tlakovanje in stanovanjsko kolonijo za carinske uslužbence. Najvažnejše investicije so za regulacijo Ljubljanice, zgradba novega poslopja za doh. urad in zgradba nove šole v svetokriškem okraju.
Dolgovi.
Služba 6% obligacijskega posojila in 6% gradbenega in investicijskega postila je izuazana posebej Mimogrede omenjamo za 6% obligacijsko posojilo, da ni ves znesek po 6'ž», ampak samo 12 milij. Din, oslalo po 7, 8.25 in 8.50%. Dolgovi so slediči: 6/0 obligacijsko posojilo 30 milij. Din, 6% gradbeno in investicijsko posoji o 18 milij. Din, .občinska pesojila pri Mestni hranilnici so znašala na koncu leta 1930. 56.5 milij Din, posojila pri Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic 0 4 milij. Din. Nadalje slede še pesojila, ki jih bo treba na novo najeti za leto 19ol. Mestna podjetja imajo sledeče doigove: mestna klavnica 19 miiij. Din,
mestna elektrarna 25.1 milij. Din. mestna plinarna 1.4 milij. Din (predvideno novo posojilo v znesku t milij. Din), mestni pogrebni zavod 6.7 miltj. Din, mestna zastavljalnica 1.4 milij. Din in mestna pri-prega 0 25 milij. Din. Skupno znašajo m sini dolgovi kakor tudi dolgovi mestnih podjetij, ca. 150 milij. Din. Ob tej priliki je omeniti, da se nam li breme mestnega pogrebnega zavoda v iznosu 0.7 milij. Din razmeroma zelo visoko, čeprav nam zatrjujejo, da je trgovinsko stanje prav ugodno in ia ima podjetje znatno imovino v nepremičninah. Doi-govi imajo zelo različno obrestno mero. Tako znaša n. pr. obrestna mera za dolg pri Hipotekami oan-ki jugoslovanskih hranilnic 4.5%, za posojilu mestnega zaklada pri Mestni hranilnici večinoma 7hi, le 0 2 milij. Din je po 8.5%, 2.8 milij. Din pa po 9%. Zanimivo je, da računajo za posojilo 2 milij. Din za regulacijo Ljubljanice 11%; 1.5 milij. Din za zgradbo mostov in 3.5 milij. Din za napravo kanalov |X) 9%; 1.4 inilij. Din za popravo mugistrat-nega poslopja pa celo po 12%; 6% obligacijsko posojilo je 12 milj. Din j>o 6%, 5 milij. Din po 7%, 13 milij. Din po 8.5% in 4 milij. Din po 8.25%; 6% gradbeno investicijsko posoji.o je po 6%. Mestna klavnica plačuje 7%, mestna elektrarna 4.9 milij. Din po 7%, 20.2 milij. Din pa po 8.5%. Posojila mestna plinarne so vsa po 7%. Mesini pogrebni zavod pa plačuje za malo posojilo 50 000 Din 4.5%, za posojilo 3.3 milij. Din pa po 7%. Me stnu zastavljalnica plačuje za vsa posojila po 7%.
Zanimivo je, da so posojila v novejšem času po višjih obr sinih m rah, kakor prej, ko je bila obrestua mera višja. Treba bo vsekakor misliti na to, da bi se za vsa posojila skuša1« doseči ugodnejša obr. sinu mera in zlasti je težko pojmljivo, da bo tr. ba pri sedaujem stanju denarn ga trga plačevati za nova posojila tako znain» obresti
Donos doklud na neposredne davke je prora-čunan za 1931 v znesku 7.2 milij. 1'iu v primeri s 0.5 milij. v letu 19j0. Odstotek dolilarle je ostal ne-izpremenjen (60%), vendar je povečanje proraču-uanega zneski pripisovati višjemu predpisu davčne uprave za odmero avtouomuih doklad od 10.2 milij. Din v letu 1930. na 12 milij. Din v 1. 1031. Predvsem se je zvišal predpis zgrudarine, pridob-niue in družbenega davka, nadaije pa zlasti us.už-benski davek. Vendar pa je vprašanje, če bo dotok doplad tako donosen, kakor računa proračun Proračunska rezerva znaša samo pol milij. Din (kakor za 1930) in jo smatrajo za r&uiieroma nizko.
Vzemite
pri prvih znakih hripe nekoliko ASP.RIN TAB .ET
kl pa morajo imeli utisnje' Bayer-ov križ.
O usodnih ničevostih
Zdravstveno predavanje dr. Bieclja v »«Unto-u«.
Težko je biti včasih poročevalcu — poročevalec, i oioiaii moia o s voith, o kaie.ih sa.n nima dosti pojma in katerim kljub piizadevanju ne more prodreti niti do lup.ne, kaj šele do jedra.
Je hotel nas poročevalec včeiaj dognati vsebino zdravstvenega piedava ja, ki ga bo imel danes naš znani zdiavstveni pedagog dr. to r e -celj. Sel je v ta namen inte.v,uvat gospoda doktorja. Pa se je pošteno ur.zal! Gospod dok or ga je sicer naeivse ljubeznivo in prijazno sprejel, ouklonil pa je kategorično vsako podrobnejšo izjavo o temi svojega predavanja z utemeljitvijo, da ne želi, da bi se občirstvo že vnaprej s z aiilo s tem, kar mu hoče povedati. Kajti bi bilo potem njegovo predavanje odveč...
Poročevalci pa so nepoboljšljivi ljudje, kadar jim gre za to, da kaj gcdnega iztak ejo za svoje pero. Naj nam zato gospod doktor re zame.i, aa kljub njegovi želji v interesu predavanja samega objavimo nekaj besed, ki jih je med kratk.m razgovorom s poročevalcem neho.e izr kel in ki si jih je poročevalec zahibtno zap.sal za uho.
Predvsem je treba piibiti, da je imel poročevalec vtis, da piipia>ia gospod doktor svojim poslušalcem veliko in ie ko iznrnade / je. Predaval jim bo sicer že znane stvari, toda v povsem novi obliki, ki temeljijo na strogi in absolutni stvarnosti.
»Vidite,«, je prijazno a z brezobzirno resnicoljubnostjo potrepljal poročevalca po rami, »vidite, vi mislite, da znate jesti in dihati — pa ne znatel« I ahko si predstavljate presenečenje ubog-ga poročevalca ob teh besedah. Kar sapo mu je zapr-
lo. Je bil mož dozdaj sveto prepričan, da zna imenitno jesti, da o dihanju sploh ne govo.i — na, pa ti pride gospod doktor in ti izre-e o tem njegovem znanju takšno uničujo-o sodbol
»Ho, ho, gospod doktor, to je pa malo čuden dovtip! Da bi jesti in dihati ne znal...?! Vsak otrok znal«
»Kak, ne znatel« je trdno pribil gospod doktor in še pristavil: »Ne znate, kakor ne zna tisoč in tisoč drugih. Vidite — to je prav za prav vseLina in namen mojega predavanja: da dokažem to svojo trditev.«
»Pa ste se omejili predvsem na ta tema, gospod doktor?«
»O ne, govoril bom tudi še o drugih stvareh, ki se jih ljudje ne zavedajo, ki pa igrajo v^ndir silno važno in usodno vlogo v našem življenju. Glejte, higienskih predpisov še danes prav ne poznajo in ne znajo ceniti njih silne važnosti.«
»Gospod doktor, a zakaj niste izbrali svojemu predavanju specialni naslov, recimo ...«
»Na to sem se šele pozne e spomnil. Fatalne lapalije ali usod e ničevosti naj bi bil naslov mojemu predavanju... Sicer pa, kakor rečeno: ne pišite nič o tem! Pozne,e, po predavanju pa le dajte, kolikor hočete.«
S tem je bil ltuervju z gospodom doktorjem končan.
To zaHmivo in ak'ualno predava-je se bo vršilo drevi ob 8 v b?li dvorani hotela »U ion« v Ljubljani Naj občinstvo ne zamudi redke prilike in naj s številnim obiskom dokaže, da zna cen li delo gosp. dr. B r e c 1 j a na zdravstvenem torišču.
Fa' bo clones
Stolnica: Ob K8 (pol osmih) zv. postna pridiga, kan. Dr. Mihael Opeka.
Union, verandna dvorana: Prosvetni večer, preeiava dr. A. Brecelj: »človeški obraz in njegov izraz » Ob 8 zvečer.
Drama: Zaprta.
Opera: »Revizor-. Gostovanje lludožestve-nikov. Izven.
Norno službo imata lekarni: Dr. Piecoli, Dunajska cesta 6 in mr Bakarčič, Sv Jakoba Irg 9.
Melnl	čaj
ЧтШ .тгш lilij ti.ti.
Ljubljana :: Šelenburgova ulica 3
priredi v petek dne 27. marca popoldne in v soboto dne 28. marca ves dan slavnostno
poskusno kuhanje čaja
na katero se slav. občinstvo najvljud. vabi!
Vsak srčno dobrodošel! nove	žetve
© XVIII. prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Na sporedu je velezanimivo predavanje zdravnika dr. A. Bre-clja. Predavatelj je znan strokovnjak ne samo v področju zdravstvene vede temveč tudi kot prvovrstni ljudski predavatelj. Njegovo predavanje bodo ponazorovale tudi skioptične slike. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5, sedeži 3 Din, stojišče 2 Din.
0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Igralci Rokodelskega doma uprizore v nedeljo zvečer >Rozo Jetodvorsko«. Snov je lepa in zanimiva, dejanje pestro. Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto zvečer od 6 do 8 v društveni sobi Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12.
0 Poset odlične Poljakinje gdč. Macclkove na pomožni šoli v Ljubljani. Poljska vlada je, kakor smo že poročali, poslala učiteljico defektne de-ce v Varšavi gdč. Macelkovo na študijsko potovanje po Jugoslaviji in v druge države, da si ogleda šole in zavode za defektno deco poedinih držav. V ponedeljek, dne 23. t. m. je posetila tudi ljubljansko pomožno šoto ter je hospitirala v treh razredih. Pokazala je veliko zanimanje za pomožno šolstvo in se zanimala za vse jxx'robnosti. Seznanila se je z vsemi našimi predpisi in ustrojem pomožnega šolstva pri nas.
Maribor
□	Naval ma'iborsk'h planincev k včeraj«
šnjim predstavam v unionskem kinu, kjer predvaja mariborska t-rosvetna zveza tilma »Vihar na Mont Blancu« in film o smušk h tekmah za pivenstvo Dravske banovine v Ribnici na Pohorju, je bil izreden. Tudi dijaške mladine je bilo prav vel ko, ln drugi Mariborčani, ki niso planinci, ki pa vseeno prav radi zahajajo v kirova (?leda'i ča k .dar se predvaiajo zares smiselni in kulturni filmi?
□	Finžgaijeva proslava v gledališču. Mariborska drama pripravlja v režiji J. Koviča v proslavo Finžgarieve 60 letnice uprizoritev »Verige«, ki so jo prvikrat uprizorili na mariborskem odru takoj v pričetku prve sezone leta 1919. Slavnostni predstavi bo prisostvoval avtor sam.
□	Ljubljins' i književniki v Mariboru. Danes leden nastopi v Mariboru sedem mladih literatov iz Ljubljane, ki bodo recitirali odlomke iz posameznih svojih del. Je to prvikrat, da nastopijo pred mariborskim občinstvom ljubljanski književniki v večjem številu. Za ta nastop, ki bo v kinu Apolo, je v mariborskih kulturnih krogih opaziti živahno zanimanje,
□	Za mariborsko Glasbeno Matico je darovala gospa Ida Stickler lastnica kavarne Central in vneta podpornica kulturnih stremljenj, 1010 Din.
□	Vpostavitev avtobusnega prometa na šentlenarški progi. S ponedeljkom prične zopet trikrat dnevno voziti avtobus na progi Maribor— Št. Lenart. Proti Cmureku ostane promet še nadalje ustavljen.
□	Savez stroj ikov in kurjačev kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor ima svoj mesečni sestanek v nedeljo 1. marca ob 9 v društvenem lokalu, Meljska cesta 10. Vsi organizirani kakor tudi neor "anizirani, naj se sigurno udeleže tega sestanka.
□	Rokovrja*ka petoka...? Končno se je menda posrečilo mariborski policiji, da je iztaknila sršenovo gnezdo, odkoder so v ponočnih urah vzhajali možanci ter se razkropili v razne mestne dele, kjer so potem puščali za seboj sledove v vidu razbitih ključavnic, vloml enih predalov in miznic ter opustošenih zalog raznega blaga. Teden dni je skrivnostno rokovnjaško krdelce straho-valo mariborsko prebivalstvo in povzročita nemalo škodo. Potem pa se je zgodilo, da je nekdo prodajal prav poceni cigarete po mestu in da je zbudil sumnjo. Pet jih imajo sedaj na varnem in so r'h včeraj cel dan zasliševali ker obstoja sum, da so krivci.
Koks za teče in cen'ralne Lnrîave
iz angleš ega premoga
75 Din za 100 kg pri več em odjemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA '
© Priprave тл kuhinjsko razstavo. Vsa pripravljalna dela za II. kuhinjsko razstavo naglo napredujejo. Včeraj so pričeli preurejevati veliko umonsko dvorano, ki bo nudila ob dneh razstave poseben in svojevrsten pogled. Dvorana bo okrašena na prav umetniški način. Dnevno še prihajajo prijave za razstavo, zdi pa se, da bo onih, ki žele razstaviti, mnogo več, kakor pa jih bo inožno pripustiti na razstavo. Kakor vse kaže, bo imela letošnja kuhinjska razstava še mnogo večji uspeh, kakor lanska, čeprav je že lanska uspela nad vse sijajno.
© Koncert Pavle Loveetove. Ljubljansko koncertno publiko opozarjamo, da so vstopnice za koncert ge. Pavle Lovšetove, ki bo v petek, dne 6. marca ob 20 v Filharmonični dvorani, že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Spored koncerta je izredno zanimiv, sodelujejo poleg odlične umetnice njena hčerka Majda (sopran) ter konservatorista Lipovšek (klavir) in Pfeifer (violina). Cene običajne koncertne.
O Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 20 važna vaja mešanega zbora.
© Drž. konservatorij. Javna produkcija, ki je bila napovedana za nedeljo, 1. marca t. 1., se preloži na kasneje.
© Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov - sekcija Ljubljana ima svoj XII. redni občni zbor v soboto dne 14. marca 1931, ob pol 20 (pol osmih) zvečer v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1-IL
0 Slov. zdravniško društvo vabi vse gg. zdravnike na znanstveni sestanek, ki bo danes ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice. Predava dr. V. Kociiančič: »Naše skušnje s pernoetanom«.
© Pisarna okrajnega cestnega odbora se nahaja v Ljubljani za Kresijo (Mayerjeva hiša, II. nastr., levo). Vhod ob Ljubljanici. Uraduje vsaki dan razun nedelj in praznikov od 8 do 14.
0 Ubegli arestant. Včeraj okoli 3 pop. je pobegnil iz justične palače kar pri glavnem vhoelii inlad, 18 leten arestant. Bežal je po Cigaletovi ulici do Pražakove ulice in se tam skrit v senik Miihl-eionove hiše. Na div'^m begu so pa onazili mnogi pasantje na Kralja Petra trgu. Ti so takoj ob-
— Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako za-stajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode iz-borno urejuje delovan»e črev. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
□	Ves v krvi. V sredo zvečer se je 35 letni posestnik in zastopnik tukaišnje tvrdke Pelikan v Franriška^ski ulici Valter Fabrici pel;al z avtomobilom iz Pesnice proti Mariboru. V bližini ceste, ki vodi proti Sv. I enartu, sta opazila ob cesti na tleh ležečega moškega. Neznanec ie bil po celem ol-razu krvav in v nezavesti. Iz listin ki so jih našli pri njem, je bilo mogoče razbrati, da gre za trgovskega potnika Rajmunda Herga, ki se je bil ravnokar vrnil z Dunaia. Nezavestnega je naidi-telj pripeljal na policijsko stražnico 1, nato pa v mariborsko sploîno bolnišnico. Ker je bil neznanec v nezavesti ni bilo mogoče izvedeti od njega, kaj se je bilo zgodilo. Napad ali nesreča?
□	3 ! 8. Malha je bila včeraj bolj prazna: 3 aretacije in 8 prijav radi običajnih prestopkov.
□	Z avtomobilom po vsei severni Ameriki. V ponedeljek dne 2. t. m. predava v I.iudski univerzi prof. dr. Rieder iz Gradca o svojem potovamu z avtomobilom "o vsej severni Ameriki. Na podlagi 1C0 skioptičnih slik ras povede v naselbino Pueblo Indijancev, v Grand Canon, nadalje skozi deželo zlata Kalifornijo, v filmsko metropolo Holywood, v sloviti park Yellowstone in naposled v milijonska mesta nam malo znanega ameriškega za-pada. Predprodaja vstopnic pri Zlati BrišnikovI in Hôferju.
□	Nezgoda. Včeraj ob dveh zjutraj je spodrsnila v Padlovi ulici baronica I. Teuchert ter st zlomila levo podkoleno. Ponesrečenko je mn tvo mariborskega re5eva'nega oddelka prepeljalo v dr. Černičev sanatorij.
□	Pač redko. Včeraj ie uiel v Koseskega ulici martistratni nameščenec Simon Horvat kras" -ia metulja, ki ga je sicer videti šele tam enkrat v
! juniju, ter ga prinesel pokazat v naše uredništvo. Koncem februarja!
j П Šal'ivo šfaletno te'-mo priredi zimsVo-sportni odsek SPD v Mariboru v nedeljo dne 8. marca ori Mariborski koči, kier bo start ob 9 zjutraj. Cilj istotam. Prijave se sprejemajo do začetka tekme. Priiavnina 5 Din. ! □ Z motiko nad 21 let a'arejšega moža. Pri Firbasovih na Ivanjskem vrhu so bili prepiri in j pretepi ra dnevnem redu. Žena Regina je za 21 let mtaiša od svoječa moža -'ožefa. Dne 17. maia lan-I skega leta je bil pri Firbasovih pravi ogenj v strehi. ?ena ie segla po motiki in zamahnila z njo proti rao'u. ki je zadobil občutne poškodbe na le-I vem nadlaktu. Zadeva se je obravnavala včeraj pred sodiščem, vendar se je razprava v svrho zaslišanja novih prič preložila.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 27. febr. — Zaprto.
Sobota, 28. februarja ob 20: PRODANA NFVE-
STA. Izven. Gostovanje g. Mario Šimenca.
vestili stražnike in alarmirana je bila tudi jetniš-nica. Mladega arestanta so kmalu ujeli in odvedli nazaj v zapor. Mladenič je po poklicu mizarski vajenec in je bil popoldne naposlen pri popravljanju raznih miz v uradih deželnega sodišča. Nahaja se v takozvani poboljševatnici, ki ima v jetniš-nici poseben oddelek in kamor določajo delomržno mladino. Ta vajenec je bil obsojen na 3 leta po-boliševalnice.
Celie
& Predelava »Namišljenega bolniku«' .se bo vršila jutri, v soboto zvečer in v nedeljo ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu.
& Uradne ure zu stranke na celjskem okrajnem načelstvu so vsak torek in soboto od 8 do 12. Ob drugih dneh morejo biti stranke sprejete le v zelo nujnih in neodložljivih slučajih. Ta red je potreben za hitrejše in ekspeditlvuejše vršenje pisarniške službe.
se Celjskemu cestnemu skrbstvu prav nič časti ne delajo v teh dneh naše ulice. Kaj neki dela mestni avtomobil, da so kupi blata in blatnega snega po nekaterih ulicah tako zelo varni pred njim? Vsaj glavne ulice naj bi se očistile snega, ki sedaj zamaka ceste in povzroča neprebrodljivo blato.
£f To-le pa res ni zgolj radovednost, če vprašamo merodajne činilelje, koliko časa še nameravajo reševati vprašanje odstranitve Westenovih smrdljivih odpadnih voda iz Voglajne in Savinje? Zadnje čase postaja smrad zlasti ob večernih urah neznr*en. Zdi se, da je plod vsega dolgolrajnega komisijoniranja bil ta, da se sedaj smrad ne Siri zgolj neposredno ob Vog'ajnl, temveč da dosega že prav center mesta in na drugi strani stanovanjske hišice na .Jožefovem hribu. Kmalu pride pomlad in z njo tujsko-pronielua sezona. Kdo pa si bo upal v Celje, če spremlja vlak skoraj cel kilometer pred Celjem pa vse do kolodvoru in potnika še v mesto tadušljiv smrad? Ker je dognano, da smrad povzrofujoče odpadne vode tudi zdravstveno skrajno kvarno vplivajo, to zlasti na nežno mladino, je naravnost ena kardinalnih do'žnosti odgovornih Činileljev, da obranijo z odločnimi ukrepi prebivalstvo pred kvarnimi vplivi istih.
JSr Na ponedeljkovem prosvetnem večeru l>o predaval >0 Trbovljah« trboveljski katehet g. Miroslav Ratej, ki se je posebno vglobil v vprašanje tega našega največjega industrijskega centra. N'a tem večeru bo ludi recitiral svoje pesmi pesnik g. Beštele. Vslopnice so dobijo v Prosvetnem tajništvu.
tVovo naps*o
Čez sodobno »moderno« pesem ludi Novo-meščani radi zabavljajo, češ da ie ne razumeo. Na nedeljski prireditvi pevskega d uUva »Gorjanci« bodo pa vsi lahko naužili se takih lepih slovenskih umetnih pesmi, ki niso moderne, temveč zložene v starejšem slogu Zbor bo zapel same pesmi iz Pesmaric Mohorjeve družbe. Najlepše so izbrali, take, ki se red'iokdaj slišijo, pa so tako blizu našemu srcu, da hitro začutimo njihovo preprosto, nevsilj vo lepoto. »Gorianci« so bili kos že te*kim, moderrim skbdbam; s temi pesmimi se bodo kar igrali. Pokazali pa bodo, kako za pevsko umetnost tenkoču'en pevovodja tudi iz preproste pesmice — in ravno iz take — izkleše lepo umetnino. Prav zelo priporočamo da obiščejo ta koncert vsi I4 ovomeščani, ki radi slišijo lepo petje; prav bi bilo, če bi se ga udeležili tudi pevovodje in pevci iz okolice. Pričetek ob 8 zvečer, konec gotovo ob pol 10. Vstopnice se do' e v Krajčevi trgovini. Čisti dobiček gre v sklad za društveni harmonij.
Mestni obči ski zastop je imel 23. t. m. občinsko sejo. Na dnevnem redu so bile nekatere važnejše gospodarske zadeve. Zupan dr. Kežek je poročal, da je banska uprava predložila proračun mestne občine finančnemu ministru v odob^enje. Za občinskega blagainika je bil v smislu okrožnice banske bprave od 29 decembra 1930 izvolien odbornik Davorin Matko. — Higi»nski zavod v Ljubljani ie mestno občino zaprosil za priključitev Regerče vasi na mestni vodovod. O tej za PegerčO vas važni gospodarski in higie ski napravi se ie vnela precej živahna debata nakar se je sklenilo, da se prošnji načeloma ugodi pod pogojem, da Higienski zavod ozir. Fegerča vas vodovodni odcep od Gotne vasi po Regerči vasi izvrši na svoje stroške, da se javni iztoki ne dovolijo, da kon?ume-»ti plačujejo mestni občini predpisane prispevke, da mestna občina ne prevzame nobenega jamstva za reden dotok vode v Regerčo vas in da v slučaiu potrebe mestna občina priključitev ukine. — Za nakup lesa iz občinskega gozda so stavili ponudbe: Drago Hadl 120.000 Din. Anton Petrič 116.000 Din, tvrdka Hodnik in Vovk iz Logatca 125Г09 Din. Občinski odbor je oddal les iz go^da slednji kot naiboljši ponudnici. — Avtopodjetje Kos je zaprosilo za koncesijo vožnje z avtobusom ludi na progi Št. Jernej—Kostanjevica—Krško. Občinski odbor se je izrekel za to dovoljenie. — Za licencovanje bikov je občinski odbor določil nagrado 500 Din, ki uaj se podeli na razstavi najboljšemu bikorejcu. — Kot pregledovalca računsketfa zakliučka za leto 19Ć0 sta poročala gg. odbornika Puš in Ma'ko. Iz njiju poročil povzamemo da je imela mestna občina leta 19C0 829.521 Din 10 par dohodkov ter 767.645 dinarjev 48 par stroškov. Prometa je pa bilo 1,597.20* Din 58 par. Premoženje ubožnega zaklada znaša 413.402 Din 95 par. Med letom je ubožni zaklad posodil mestni občini za kritje dolga pri zidavi šole 267.005 Din. Stalne podpore za mestne reveže so znašale 11.752 Din 50 par. Uprava mestnega vodovoda ie imela 207.147 Din 13 par dohodkov ter 239.04? Din 92 par izdatkov tako da ie znašal primanjkljaj 31.R5<5 Din, kar se ie kiilo z preostankov iz preišniih let. — Pri slučajnostih je vprašal odbornik Pirnat župana kako e z mes'no hiralnico, nakar je ta po;asnjeval, da ie sklep občinskega odhora sporočil konventu Usmilienih bratov v Kandiii. da namreč kupi mestna oblina nepremičnine šolskega kuratorija po 150.000 Din.
Murska Sobota
G. Klekl bolan. Iz Črensovec poročajo, da je g Jožef Klekl zbolel. V torek je bil pri n ern dr. M. Škrilec, vodja tukajšnje bolnišnice. G. » arod-nemu voditelju želimo skorajšnjega ozdravljenja.
Nov uradnih na davčni upravi. Pri tukajšnji davčni upravi je nameščen g. Banti Malija iz Gradišča pri Tišini. Do sedaj je bil v službi pri veleindustrijalcu g. J. Benku.
Nrgla smrt. V ponedeljek ponoči je v Krogu umrl Kosov oče Smrt ga je zalotila nepričakovano, Zvečer je še popolnoma zdrav večerial, po večerji se z domačini razgovarjal, zjutraj pa jc bil mrtev.
T rb o vi te
Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah ,
priredi 7. marca t. I. ob 20 v Sokolskem domu ! dobrodelno akademijo.
TPD je delavstvu zopet razglasila prazno- ' vanje za mesec marec. Praznovali bodo po'eg ne- j delj "e 10 delavnikov, z nedeliami skupaj 15 dni j v prihodnjem mesecu. Delavstvo bo delalo le 16 Wni, pri katerih bodo zaslužili delavci na minimalnih plačah cel mesec 640 Din.
Litiia
Danes se vrši vrtnarsko predavanje na litijski osnovni šoli. Predaval bo šolski nadzornik g. Andrej Skulj in sicer od 7—9 zvečer. Ker vlada za to predavanje veliko zanimanje, opozarjamo delavske in uradniške sloje, da se udeleže v čim večjem številu lega predavanja
V deželi pesnikov m čarovnij
Laponci v severnoSinski tundri
I lelsingfors, 25. febr.
Razširjenje iu izboljšanje prometnih zvez v zadnjih desetletjih ima za posledico, da se začenjajo potniki, ki hodijo po svetu bodisi zaradi posla bodisi z naučnimi nameni, zanimati tudi v Evropi za kraje iu ljudi, ki zanje kulturni svet slo in stoletja ali sploh ničesar ui vedel ali pa se zanje ni menil. Tak kraj je severna Finska ob Varanger-fjordu v severnem Polarnem morju.
Finska je obljudena od kakih 3 in pol milijonov Finov, ki pripadajo finsko-ogerskemu plemenu, katero pohaja iz /apadneca Altaja, drugi pa pravijo, da iz Pouralja ali izt Povolžja. Na severnem finskem pa bivajo Laponci, katere prištevajo mongolski družini. Tu žive od lova na ribe in tjulnje ter od reje severnih jelenov sredi tundre, ki je večji del leta zasnežena in zaledenela, po leti pa daje nekaj bore trave.
Dežela Finska je zdaj precej v ospredju političnega interesa, kjer doživlja sredi sedanje gospodarske krize hud notranji boj med liberalno stranko in patriotično nacionalistično lappo-stranko, ki združuje konservativni kmetski element proli liberalcem, katerim očitajo, da dežele niso zadosti zavarovali proti boljševiškiin vplivom iz Rusije, odkoder prihaja tudi dumping, ki dela ogromno škodo lesni trgovini Finske. Ta politična borba se jc pravkar te dni končala z izvolitvijo starega Svinhufvuda, nekega finskega Pilsudskega, za predsednika finske republike. Od njega upajo, da bo ustvaril nacionalno Ironto, ki bi kos boljševiški zato pa je v Finski zdaj veliko inozemcev, ki se bavijo s političnimi ali z gospodarskimi posli in od katerih izvemo marsikaj zanimivega o tej deželi.
Južna Finska je precej znana; in vemo da ima okoli 35.000 jezer in ogromne gozdove, od katerih prebivalstvo večinoma živi. Severna pa je skoraj neznana. Italijan Brocchieri sedaj v teh krajih biva in nam jih opisuje. Njegov teren raziskovanja je baš južno od Varangerskega fjorda v porečju reke Ivalo, ki teče skozi Inarsko jezero in se izliva v Varangerski fjord, ležeč vzhodno od Severnega rta.
Zanimiva je ugotovitev Brocchierija, da fizično in psihično stanje Lanoncev* popolnoma pobiia svoječasno trditev naturalističnih filozofov in učeniakov fvrope. da t.ikozvani naturni ali primitivni narodi predstavljajo višek fizičnega zdravja in moralne nedotaknjenosti. Laponce preje lahko
imenujemo degenerirane. So male postave, slabotni, pokvečeni in nagnjeni k tuberkolozi. Iludo so udani žganju; dočim trezni ne prizadevajo nobenega zla, pijani v prepiru takoj zagrabijo za pol metra dolg, dvorezen nož, ki ga nosijo v usnjeni lepo okrašeni nožnici za pasom vedno s seboj. Njihova telesna in moralna degeneraciia ima svoje vzroke v zakonskih zvezah najbližjih sorodnikov med seboi, v uehigijeničnem sobivanju v zatoh'ih tn mokrih kolibah ali šotorih, kjer večkrat po osem oseb časih moški in ženske vsevprek stanuje skupaj, v slabi prehrani itd.
So pa Laponci zelo pesniški narod. Olici-jelna evangeljska cerkev jih je mogla le povrh po-kristjaniti; na dnu so še danes pagani. Otroke zdravijo po zagovorih, ki naj odženejo zle duhove.
Ob obali zamrznjenega jezera Inari je italijanski potnik srečal pastirja Knuta Larsena, ki je pel od njega samega zlo/eno pesem, katera se začenja s kitico: Volk pogube, oddalji se od moje črede . Takim pesmim Laponci pripisujejo čudo-tvoren učinek. Posamezne rodovine, oziroma njihovi poglavarji hranijo še ostanke poganskega kulta in magičnih lormul kakor tajnost. Laponec Kemi je pripovedoval Brocchieriju, pri spremljanju ob toku reke Ivalo. cel mitus o ustvarjenju sveta, ki predstavlja zmes iz sibirskih mongolskih bajk in znanega skandinavskega initosa Kalevala. Okoli nekega šotorišča na norveško-finski meji je videl italijanski potnik dečke in deklice plesati ritualen ples okoli mrtvega deteta: rilinus je bil vesel in spremljajoča pesem je sličila tikanju. Laponska vera smatra namreč smrt za odrešenje od trpljema. Dasi je gostoljubje do tujca med Laponci sveta in neprekršijiva zanoved, ne odoro tujcu vrat, kadar se za goro prikaže lunin krajec: to bi namreč moglo razdraziti duhove noči. Nek stari Laponec je pokazal Brocchieriju knjigo, v kateri so recepti za razne pijače iz zelišč, ki poinagaio, če n. pr. kdo hoče pridobiti zase ljubezen deklice, če kdo hoče pozabiti prizadeto žalitev, če se hoče kdo česa spomniti itd. Pismenih znamenj F.vropejec seveda ni razumel; govorijo pa Laponci jezik, podoben ogerskemu.
Najsveteiši je bil svojčas ritus, kadar so ubili medveda Medved je namreč Laponcem najsvetejša žival in njegove duše. ki po njihovi veri po smrti živi dalic, se najbolj boje. Okoli ubitega medveda plešejo in pojejo tožno pesem, s čemer hočejo dušo
medveda potolažiti. Svojčas žene ubitega medveda niso smele gledati drugače kakor skozi kovinsko ogledalo tudi so se morali zakonci po uboju medveda tri dni postiti. Danes to ni več v navadi. Ples okoli medveda jc Brocchieri sam opazoval.
Italijanski potnik je naletel na velikega ljudskega pesnika in umetnika. Piše se Joltan Turi, je pastir in je napisal cel ep. Ker mu laponski jezik ui zadostoval, da izrazi svoja čustva, je pa risal. Pisati se jc naučil od Švedov. Vse naravne sile simbolizuje: Mra/ biva v oblakih in se spušča na zemljo, sedeč na snežinkah; vročina je orjak v rdečem plašču, ki biva --redi ognja; voda je požrešna žena, ki vse pogoltne, kar se postavi nanjo; medved je napravil s človekom pogodbo, da ga ne bo napadel, ako sam ne bo napaden itd.
Ttirijcve risbe v knjigi so enake onim, ki jih drugi Laponci z nožem vrezavajo na kosti. Rišejo seveda brez perspektive, toda sila točno in in ekspresionistično: marsikatera taka laponska risba bi na mednarodnih slikarskih razstavah dosegla nemara celo prvo premijo... Rišejo pa seveda jelene, napad volkov, sestanke duhov, sani in čolne itd.
firocckieri je prenočeval nekoč tudi pri ve-lekem čarovniku Nilsu Bilto, ki sam s svojo ženo-starko biva v kolibi na severovzhodni obali jezera Inari. Starka mu jc postregla z jelenjim mesom in kavo, ki je Laponci neverjetno veliko popijejo in sicer pristne in močne, kar povzroča pri njih veliko nervozo. Nils Bilto nui je pokazal svoj čarovniški boben in mu iz njega prorokoval. Zgornja plošča bobna jc porisana s slikami, geometričnimi figurami in tainimi znainenii. Carovn I- je položil na sredo kovinast prstan. Potem je udaril jx> koži z jelenjo kosijo. Prstan je poskočil in sc ustavil na znatneniu, ki ie predstavljalo polno luno. Sreča! je dejala starka.
Čarovniški boben so Laponci prinesli i/ Sibirije, kjer je med severomongolskimi plemeni še danes povsod v rabi.
" Politično nacionalno lappo-gibanje (nekakšna HeimwghrO nima / Laponci nič opraviti, zakaj ti se s politiko sploh ne bavijo; gibanje ima ime od finskega mesta Lappo, kier se je začelo.
Opomba tiredn.
Mirno spanje. r
kofeina pro&«o zrnato Ka v o
krepi te!o in duh. Prte torej
KAVO
Dnevna kronika
Koledar
Petek, 27. februarju: Kvaterni potok, Gabrijel od Žalostno Matere božje. Strogo zapovedan fK>st.
Osebne vesti
- Iz diplomatske službe. Vicekonzul v Mont-realu dr. Pero Zanella je prestavljen v isti lastnosti h generalnemu konzulatu v Newyoïk, vicekonzul v Newyorku, dr. Ivan Frangeš, pa v Montréal. Dr. Velja Milenkovič, pisar 1-8 v zunanjem ministrstvu je imenovan za pisarja iste skupine in kategorije pri konzulatu v Bariju.
= Iz zdravi iške zbornice. Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili črtani sledeči zdravniki: sanitetni kapetan v Ljubljani dr. Nikola čošič in sanitetni polkovnik dr. Dobrivoj Stojnič v Ljubljani, oba radi premestitve v Bitolj, višji okrajni zdravnik v pok. dr. Edvard Šavnik v Kranju, ki je 18. januarja umrl, in sezijski zdravnik v Rimskih toplicah dr. Freudenthaler, ker se nad leto dni ni prijavil zbornici in se nahaja ves čas v Avstriji.
Ostale vesti
—	Kuj je torej s kolkovino? Župni uradi si še vedno niso na jasnem, ali naj izpiske iz matičnih knjig v svrho oprostitve davka kolkujejo ali ne. »Slovenski gospodari in »Slovenec« sta prinesla vest, da so ti izpiski kolkovine prosti. Toda noben Ust ni navedel, nu podlagi katerega člena. Te dni je dobil tukajšnji nadžupnijski urad prošnjo od nekega župnega urada na Hrvatskem, naj mu navede odlok, na jxidlagi katerega izdaja družinske izpiske brez kolkovine, ker tamkajšnja davčna uprava zahteva kolkovane izpiske. Naj se torej objavi v časopisju natančno odlok, da se bodo župni uradi imeli na kaj sklicevati. Vsekakor je čudno, da je na Hrvatskem v tem oziru še sedaj drugačna praksa kakor v Sloveniji. — Nadžupnijski urad v Konjicah. — V tem oziru smo nu merodaj-nem mestu zvedeli sledeče: Ce župni urad izstavi družinsko polo, mora biti ta kolkovana. Vendar pa družinska pola ni nujno potrebna. Žu.pni urad lahko o vsakem slučaju posebej uradno poroča na davčni urad in v leni primeru odpade kolkovina.
—	Mednarodna zveza duševnih delavcev je imela 22. februarja v Parizu odborovo sejo, pri kateri so bili zastopani Francozi, Angleži, Holnndci, Čehi, Avstrijci in Jugoslovani. Za Jugoslavijo se je. udeležila seje ga dr. Melita Pivec-Stele. tajnica Zveze duševnih delavcev za Slovenijo, ki si je listi' dni pridobila svoj drugi doktorat na sorbonnskl univerzi. Sklenilo se je, da bo iz raznih motivov prihodnji kongres v Ženevi v drugi jiolovici julija, vabilo Jugoshvije za kongres v Belgradu ostane v veljavi za prihodnje lelo. Pri seji se je pripravljala tvarina za kongres, zlasti rceolucija o številu delavnih ur (oziroma dni) in izjava za svetovni mir. Na novo je pristopila belgijska zveza duševnih delavcev.
—	V prilogi Službenih novin kraljevine Jugoslavije št. 43 od 25. februarja je objavljen Zakon o obveznem zavarovanju posevk in plodov proli toči«, dalje »Uredba o zavarovanju kaznjencev, ako so ponesrečijo pri delu, na katero jih je odredila uprava zavoda«, »Pravilnik za izvršitev zakona o dobrovoljeih v pogledu dodeljevanja zemlje in kolonizacije/ in »Pravilnik o pobijanju trahoma in gobavosti«. V državni bolnišnici v Sarajevu so ustanovili lasten »Dom t, v katerem se bodo zdravili bolniki, ki so oboleli na gob-vesli.
— Krst pari ika »K elpce Marije«. 21. t. m. bi se moral vršiti krst našega največjega turi-
stovskega parobroda »Kraljica Marija«, bil pa je v zadnjem trenutku odgoden. Sedaj pa se dozna-va iz splitske podružnice Jugoslovanskega Iloyda, čigar last je parnik, da se bo vršil krst 7. marca, na kar bo parnik takoj nastopil svojo prvo potovanje v Kotor.
—	Split dobi novo katedralo. Iz Splita poročajo, da se je pred včerajšnjim vršila v škof.j-ski palači seja odbora društva za zgraditev nove stolne cerkve v Splitu. Seji so prisostvovali tudi zastopniki splitske občine. Na seji so razpravljali o prostoru, kjer naj bi katedrala stala, in so sklenili, da poiščejo ugodno mesto, ki bo na.bolje ustrezalo mestu in obenem predmestjem.
—	Začetek letoš' jega zra:nega prometa. Radi neugodnih vremenskih razmer se bo letos zračni promet na naših progah začel pozneje kakor prejšnja leta. Promet na glavni progi Belgrad—Zagreb —Gradec—Dunaj se bo začel šele 1. aprila, promet s Prago in Sušakom pa še pozneje. Dosedanji progi Belgrad—Zagreb—Dunaj in Belgrad—Skoplje—Solun sta bili razširjeni z linijama Belgrad— Sarajevo—Podgorica in Praga—Zagreb—Sušak. Pokazalo se je, da sta bili ti dve liniji zelo srečno izbrani, ker se je promet na teh dveh progah razvijal normalno in se je vozilo precej potnikov. Letos se pričakujejo še boljši rezultati. Misli se tudi na uvedbo tako zvane primorske linije, ki bo vezala Sušak s Splitom in Dubrovnikom in bi se posebno obnesla za časa kopalne sezone.
Za vzdrževanje prometa na novih progah se bodo nabavila nova letala, in sicer tako zvana fib jska letala, ki so usposobljena za start 7. zemlje in z morja.
—	Strahovit vihar na polotoku Pelješcu. Te dni je besnel na Pelješcu strašen ciklon. Silni valovi razburkanega morja so nagromadili na cesto cele kupe kamenja, tako da je cesta za promet nesposobna. Pred mestno hišo v Orebiču so valovi porušili teraso. Valovi so poškodovali da'je tudi mnogo zasebnih ladjic in so mnoge od njih popolnoma razbili in vrgli na obalo. Kopališče Trstenik v Orebiču je močno poškodovano. V mestu Orebiču je morje preplavilo več ulic in so radi tega kleti mnogih hiš polne vode. Škoda je ogromna.
—	Dve otroški nesreM v is'i vasi. V vasi Španovici, okraj Pakrac, se je te dni pripetil tragičen slučaj, ki je zahteval življenje ômeseénega otroka. Dete je padlo s peči in si tako poško-o'ovalo glavo, da je v nekaj dneh umrlo. — Še istega dne pa se je v isti vasi pripetila druga nesreča ki je takisto zahtevala otroško živlienje. 41etni Marko Vranešcvič je bil s svojim mlajšim '•"-a^em sam doma. Otroka sta se igrala pri peči in Marko je začel brskati po pepelu. Naenk al se mu je vnela obleka in v hipu je bil ves v plamenu. Zbežal je na posteljo, njegov mlajši brat pa se je od strahu skril pod mizo. Na obupne klice gorečega otroka so prihiteli sosedje, ki so ubogega dečka osvobodili plamenov. Toda bilo je prepozno, mali Marko je nekaj ur pozneje izdihnil.
—	Drzen roparski napad. Na cesti med Mar-tinovci in Kukunjevci v okolici Sremske Milro-vice se je te dni pripetil drzen roparski nanad. Kmetica Mara Zahorjanska se je vračala domov, ko je naenkrat skočil pred njo moški z nožem v roki. Hotel jo je najbrže oropati. Mara se je branila, toda ropar jo je sunil z nožem v roko in ledja, tako da se jc onesvestila. Ubil bi jo bil, da ji ni prihitela na pomoč neka druga kmetica, ki je začela vpiti, česar se je ropar ustrašil in zbežal.
—	V kleti zaprt vlomilec. Zagrebška nolirija je te dni aretirala zloglasnega tatu in vlomilca,
Ivana Jagušta. Zanimivo je. kako jc prišlo do njegove aretacije. Hišnica hiše na Jelačičevcm trgu št. 1 je opazila neznanega moškega, ki se je splazil v klel. Takoj je zaklenila vrata in obvestila policijo, ki je neznanca aretirala in spoznala v njem Jagušto. Ta je bil pred nekaj mcseci izpuščen iz kaznilnice v Lepoglavi in je ves ta čas samo kradel.
—	Lažni policijski agent povzročil smrt 60-Ictne sta:kc. Tc dni so našli v Zagrebu v Vlaški ulici mrtvo starko Frančiško Pucak zadeto od srčne kapi. Policija se je jela zanimali za ta slučaj in ugotovila, da je ženska umrla od srčne kapi, ki jo je povzročil strah. Ponoči je namreč prišel k njej neki moški, se izdal /.a policijskega agenta in dejal, da mora izvršiti h šno preiskavo. Starka se je tega tako ustrašila, da jo je zadela kap. Policiji so lega moža opisale razne priče in kmalu ji je padel v roke. Ko ga je detektiv pozval, naj se legitimira, je dejal, da je v službi policije in da naj ga pusti v miru. Na policiii pa so ugotovili, da je mož pekovski pomočnik Jovo Dragič, ki se je izdajal za policijskega agenta, ker je hotel ljudem imponirali.
— Vinsko pn>kušnjo v dneh 1., 2. in H. marca priredi v Unionski kleti v Ljubljani Centralna vi-nurnn.
—	Cerkvenim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani za postni čas: Foerster Anton, l.amentacije in očitanja za mešani zbor, 8 Din; Foerster Anton:, 12 cerkvenih pesmi za mešan zbor, 12 Din; F'oerster Ant., Cantica sacra III. del za moški zbor, 30 Din; p. Angclik Hribar, Postni in velikonočni napevi za meš. zbor, part. 30 Din, glasovi po 10 Din; Jobst Anton, Postne pesmi za moški zbor, 20 Din; dr. Frai Kimovec, Rihar rcnatus, zbirka ce kvenih pesmi za mešani zbor, part. 24 Din. glasovi po 8 Din; Premrl Slavko, Slava sv. Križu, postne pesmi za meš. zbor, 14 Din; Premrl Stanko, Cerkveni moški zbor, 40 Din; p. Hugolin Satiner, Postne pesmi za mes. zbor, part. <0 Din, glasovi po 6 Din; Zeleznik Martin, Dopolnjeno je! 12 postnih pesmi za meš. zbor, 20 Din.
„Prerod" oživHen in prerojen
Kljub vsem zaprekam in teïavam delo za treznost našega ljudstva polagoma vendar napreduje. Dokuz temu že to, ker se pije toliko brezalkoholnih pijač, česar pretekli časi niso poznali. Vsako vnliko gibanje pa potrebuje svojega glasila. Prerod . glasilo treznostnega pokreta, je pred dvoma letoma zastal. Finančne težave so ga zavrle. Po dveh letih pa je stopil zopet ua plan z novo glavo in z novim, oziroma starim urednikom. Oživljen je iu — prerojen. Izbral si je širši delokrog: poleg dela zu treznost hoče delati za prenovljen jc iicljcnju sploh. Tudi pri drugih narodih se je iz treznostnega pokreta razvil pokret za reformo življenja. Da je v naših dneh prenovljenja marsikaj potrebno, kdo tega ne vidi? — V 1. številki jjod naslovom Veselo naprej! urednik sam, ki je prej rud ložil o neuspehih tega dola, z veseljem konstatira in s pričami potrjuje, da treznostim akcija kljub vsemu veselo napreduje, kar naj vliva vsem sobojevnikom poguma in veselja za nadaljno delo. — Največje važnosti pa je va. govor papeiii Pija XI. protialkoholnim bojevnikom (abstinentom dne 30. septembra 1930. Tn nagovor je poln srčne toplole in najjačja vspodbuda zn treznostno akcijo. Sv. oče ne more skoro najti besedi, s katerimi bi treznostno delo pozdravil in pohvalil. Zopet in zopel ponavlja, kako so mu irezniki dobrodošli, z najkrepkejšlmi besedami jih vspodbuja k nadafjnemu delu ter jim iz globine svojega očetovskega srca podeljuje blagoslov. Po pravici dostavlja uredništvo, da je tn nagovor, ki ga je prinesel tudi • Osservatore romano , inagna charla liberlnliszn katoliške abstinente. Kdor Š'' ni vedel, kaj ima o tem soditi, zdaj lahko ve. Romu locuta— causa finjtn. — Zanimiva je tudi javna korespondenca med F. S. Flnžgnrjem in urednikom. Oba poudarjata prJrebo prenavljanja in zato tudi javne kritike nezdravih razmer.
V 2. številki, ki je izšla te dni, čitamo poziv
Križarjem«, katerih glasilo je ugasnilo, naj se združijo okoli Preroda . ki hoče slično Križu delati za pristno krščanstvo in reformo ïlvl'en'a. — S »Prerodom« vred je začel izhajati zopet • Mladi junak , treznostno glasilo za mladino. Naročnina na -Prerod' je 25 Din. Pisarna »Svete vojske« in upravništvo obeh listov je na Dunajski cest! 17, Med jat o va hiša.
Zgodbe starega popotnika
80 letni raziskovalec H. Zoller popisuje svoje doživljaje po širnem svetu
Leipzig, 23. februarja.
Ime llugona Zollerja slovi v znanstvenem svetu. Mož, ki je danes 80 let star, je pred 50 leti bil sloveč časnikar, znanstvenik, ki je raziskoval in odkrival nove zemlje in dežele. Pravkar je v Kohlerjevi založbi izšla njegova knjiga, v kateri 80 letni starček popisuje svoja potovanja okrog 1. 1880.
Včasih, ko Evropa o Afriki in Avstraliji ni vedela skoro nič več, kakor nekaj podrobnosti z obrežij, je prepotoval te dele sveta in jih odpiral strmečemu človeštvu. Prehodil je Brazilijo in Panamo, Egipt in Togo, Dahomejo in Kamerun ter zopet severno in južno Ameriko.
Bil je izvrsten strelec, utrjen, vešč jezikov, zemljepisec, poročevalec za »Kobiische Zeitung* in je resnično doživel najmanj 10 takih romanov, kakršne je pisal Karl May. Ko je prišel v Dahomejo, ki je dotlej tujcu bila zaprta, je videl tam OOOO giav broječo armado Amaconk. To so bila ugrabljena dekleta, izvežbana v vseh umetnostih napadanja, prave janičarke, ki se [>od smrtno kaznijo niso smele seznaniti z nobenim moškim. Ko so Francozi začeli napadati Dahomejo, so trčili ob to armado bojevitih žensk, ki so neredko prodrle francoske kareje.
Ko se je Zoller mudil na dvoru dahomejskega kralja kakor zastopnik Nemčije, je videl, da so lia dvoru prav tako ravnodušno klali ljudi za pojedine kakor so istočasno pili francoski šampanjec in nosili svileno obleko. Zoller je zahteval od kralja, da pri slovesnostih, ki se bodo vršile njemu na čast, ne smejo zaklati nobenega človeka. Kralj pa je odvrnil, da prepoveduje, da bi njemu, ki je velik vladar, kdorkoli kaj predlagal ali celo prepovedoval. Pozneje je v vrstah nemških mornariških čet med hudimi boji prišel v Kamerun ter ga geografsko obdelal. Spisal je 11 potopisnih knjig. Zbirko svojih osebnih doživljajev pa je izdal šele sedaj.
Ko je prišel v Togo, ko še ni bil zaseden od Nemcev, ga je pozdravil zamorski poglavar v rdečem cilindru. V drugi vasi se je hotela postaviti pred njim zamorka-svečenica, ki si je nataknila na glavo kajpada tudi cilinder, okrog ledij si je opasala predpasnik, obula pa visoke škornje — kar vso so zamorci pobrali s kake ladje, ki se je blizu kje ponesrečila. Od tedaj je seveda več ko 50 let.
Zoller je bil prvi Evropejec, ki se mu je posrečilo preplezati vrhove Finisterskega gorovja na Novi Gvineji. Težave so bile strašne. Že se je bilo bati, da bodo on in njegova četa morali pomreti od lakote, ker je živež bil že na malem. Upali so, da jim bo lov dal živeža. Divjačine ni bilo. Divje banane in divje fige so bile neužitne. Zamorski sjiremljevalci so jedli kače, katerih ena je tehtala 100 funtov. Toda riža ni bilo. In v teh razmerah je Zoller naskočil visoko gorovje v družbi tovarišev dr. Helwiga, VVinterja in treh zamorcev. Taborišče je ležalo že 1525 m visoko. Treba je bilo priplezati na vrhunec, ki je bil 2000 m visok. Prišli so nanj vsi krvavi od ran in v razcapanih oblekah. »Gorske strmine, kakršne sem dotlej ali pozneje spoznal na Himalaji, na Javi, v Andah, v Afriki in drugod, niso bile mnogo hujše kakor strmine naših Alp. Toda v Finisterskem gorovju je bilo drugače. V osmih urah, ko smo plezali kvišku, smo bili veseli če smo kdaj mogli zgrabiti za šop grmičja ali kako korenino, da smo se odpočili, ne
da bi se nam bilo treba bati, da bomo zdrknili v globočino. Eden mojih zamorcev je veselo zakričal. Pogledal sem, kamor mi je kazal z roko. Stresel sem se. Takih pod nebo molečih vrhov v daljavi še nisem videl. Snežniki pred menoj so bili bistveni del še neraziskane Nove Gvineje.«
Zelo čudno zgodbo je doživel Zôller na potovanju po severni Ameriki, ko je spremljal tja praškega princa Henrika. Takole pripoveduje:
>Ob pol 7 zvečer sem v Tompi na južnem delu polotoka Floride stopil na parnik «-Mascotte», da bi se prepeljal v Havano. Vetra ni bilo nobenega. Morska gladina je bila gladka. Na njej je vis da lahka meglica. Vendar sem lahko še opazil zvezde nad seboj. Pisal sem v svoji kabini do 11 zvečer. Predno sem šel spat, sem stopil še na krov na sveži zrak. Žive duše ni bilo na krovu, ki je bil ves v temi. Ko sem opazoval zvezde, sem naenkrat opazil nekako ladjo, vsaj zdelo se mi je lako, ki je bila podobna ladji, kakršno sem videl že nekoč pred 21 leti. Vzel sem daljnogled, pa nisem mogel na tisti ladji, ki je bila skoro Čisto temna, opaziti nobene luči. Bilo je že polnoč proč, ko naenkrat zaslišim zraven sebe besede: »Ali vidite letečega Holandca?« Ob meni je stal mož, ki ga dotlej na ladji niti med častniki ne med moštvom niti med potniki nisem še videl. Bil je kakih 30 do 40 let star. Nosil je hlače do kolen, črn jopič in širok klobuk, na levi strani privihan navzgor. Opazil sem, da mož govori izvrstno angleško brez ameriškega akcenta. Rekel sem mu, da se mi v daljno-
gledu dozdeva, kakor da bi se na ladji premikale neke postave. On pa je odgovoril: »Motite se, na tej ladji se nihče ne giblje.« Čez nekaj časa mi je dejal: »Rad bi vendarle s kapitanom govoril o tem. Počakajte me, prosim, nekoliko, se takoj vrnem.« Čakal sem ga, pa ga nisem pričakal, ker se ni več vrnil. Stopil sem potem sam na kapitanov mostič h kapitanu in ga vprašal, če je bil tak in tak mož pri njem. Kapitan je odgovoril, da pri njem ni bilo nikogar. Ko sem se vrnil nazaj na svoj prostor, prikazni na morju ni bilo' več. Ko smo se izkrcavali pozneje v Havani, kljub skrbnemu ogledovanju nisem svojega nočnega spremljevalca več videl.«
Na koncu knjige izpoveduje stari učenjak svojo vero v Boga. Pravi, da nikdar ni dal nič na okultizem in druge take stvari, ker je to navadno samo zmota človeških čutov »Vendar sem pa vedno imel občutek, da me je nevidna roka rahlo potiskala naprej ali nazaj, kadarkoli moje človeške moči niso več zmogle. To je bilo vedno v moj blagor. Temu globokemu zaupanju, da za resnim prizadevanjem človekovim vendarle stoji Višja sila — Bog — se imam zahvaliti, da se pri vseh svojih odisejskih potovanjih nikdar nisem čutil osamljenega.«
To je bilanca življenja in delovanja 80 letnega učenjaka, raziskovalca in pisatelja, ki je pri vseh svojih podjetjih kazal izredno energijo, katera je omogočila, da je s svojim delovanjem sodobno znanost toliko obogatil.
Salomon med pariškimi policaji
Pariz, februarja.
V	pariških listih kroži ta-le zanimiva dogodivščina:
V	nekem pariškem lokalu se je česala, pu-drala in šminkala lepa dama. Nad tem se ni nihče zgražal, ker takih nedostojnoeti so Parižani že vajeni in jih voljno prenašajo, ln ta manipulacija z lasmi in šminko bi tudi ne bila prišla v liste, če bi ta dama pri tej priliki slučajno ne bila zgubila stotaka, ki ga je z glavnikom, ogledalcem in šminko potegnila iz svoje ročne torbe. Glavnik in šminka itd. so romali na mizo, stotak pa pod mizo, ne da bi bila dama to opazila. Ko je dama j)o dolgem času olepšala svojo zunanjost, je vtaknila svoje priprave zopet nazaj v torbo. Ker je bila že poprej plačala, ni opazila, da nima več stotaka. Vsiala je, rekla: »Z Bogom!« in ponosno odšla.
Čez četrt ure pa se je vrnila vsa prepadena in v solzah, ki so tekle po sveži šminki in belem pudru. Stopila je k mizi. kjer je prej sedela, in začela iskaii. Stotaka ni bilo. Ogledala se je okrog sebe. Pri sosednji mizi je sedel gospod, ki je z zanimanjem bral časopis Daleč okrog pa ni bilo nobenega gosta. Nagovorila je gospoda: »Vi, gospod, vrnite mi moj stotak!« (îcspod je pogledal izza časopisa, pogledal grdo, ker ga je motila, I zamrmral nevoljno in danil obrnil hrbet, '^mi- I slite, hrbet ji je obrnil! Dama je postala po pru- I vici ogorčena. Poklicala je na pomoč natakarja, ki se mu je pritoževala, kako neotesani so gostje, ki hodijo v ta lokal. Natakar pa je smatral za svojo
dolžnost, da ščiti gosta, dama namreč že ni bila več gost, gospod pa je še bil. Obupana in jezna je odvihrala iz lokala, a se je čez malo časa vrnila v spremstvu policijskega striažnika v uradni uniformi.
Stvar je postala resna, kajti pariški stražnik je kavalir in pripravljen za damo skočiti tudi v ogenj. Že pri vratih je dama dvignila roko in pokazala na gospoda pri mizi: »Tain-le sedi!« je zaklicala zmagoslavno. Gospod je nevoljen pogledal izza časopisa, zagledal stražnika in je videl, da je sedaj premoč na strani dama Mirno se je legitimiral. Stražniku to ni bilo dovolj: »Pokažite svojo denarnico!« Stražnik jo je natančno preiskal in našel v njej nekaj drobiža, manjših bankovcev in en stotak. »To je moj stotak!« je zaklicala dama. Stražnik pa se je globoko zamisiil. kajti težko je ločiti stotak od stotaka in vedeti, čigav je. To je celo za pariškega kavalirskega stražnika preveč, •'Dajte mi bankovec sem!« pravi stražnik gospodu. Vzel je stražnik bankovec in ga ni ogledoval, ampak ga je nesel pod nos in ga je natančno ovohal od vseh strani. Nato se je vljudno obrnil k dami: »Madame, pokažite mi, prosim, svojo ročno torbico.« In stražnik je vzel tudi ročno torbico in je tudi ni ogledoval, ampak ovohal «I vseh strani, znotraj in zunaj. Nato je iztegnil roko, v kateri je držal bankovec, proti dami in dejal: »Madame, tu imate svoj stotak!«
Po duhu je pari-ki stražnik ugotovil, kdo je pravi lastnik zgubljenega bankovca. Bila je to res salamonska sodba v moderni obliki. Vendar se zdi, da se ta recept ne bi obnesel pri vsaki priliki.
Sir Oswald Mosley, doslej član angleške delavske stranke, je izstopil iz stranke in namerava ustanoviti novo narodno-socialno stranko. Doslej so se mu pridružili le štirje poslanci delavske stranke.
Radio
Programi Kadir*-I.1t*hnanat
Petek, 27. iebruarja. 12.15 Plošče (solo instrument, zbori iz operj. — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov in zimsko-sportne vesti. — 13 Časovna napoved, nato plošče — 13..0 Borzne vesti. — 17.30 Popoldanski koncert. — 18.30 P. dr. R. Tominec: Socialni pomen meništva. — 19 Profesor dr. Sušnik: Poučuje francoščino. — 19.30 Krekova gospodinjska šola v Šiški: Razsvetljava in kurjava. — 20 Chopinov večer (ga. Šmalc-Švajger g. dr. Dolinar: Uvodna beseda.) — 22 Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme.
Drugi proprami t
Sobota, 28. Iebruarja Belgrad: 12.45 Radio orkester — 16.00 Plošče
—	17.00 Vokalni koncert — 17.30 Koncert radio orkestra — 20.00 Tamburaški koncert — 20.30 Prenos iz narodnega gledališča: Bruckner: Maša M-moll in Tedeum za solo, zbor n ork. — Zagreb: 12.35 Plošče — 17.00 Popold. koncert radio ork.
—	20.30 Beograd — 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Radio kvartet — 17.35 Koncert ciganskega orkestra — 18.35 .Orkestralni koncert: Beethoven — 21.Otl Petje in glasba — 22.15 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 12.00 Opold. koncert — 20.00 Pevski koncert — 21.40 Večerni koncert — 22.15 športna akademija. — Milan, Torino: 12.15 Lahka glasba — 19.30 Pestra glasba
—	20.45 Prenos operete. — Praga: 21.00 Iz plesnega albuma (Brno) 22.25 Radio film, plesna gl.
—	Langenberg: 17.00 Popoldanski koncert — 19.45 Vesel večer — 24.00 Plošče. — Rim: 12.45 Lahka glasba — 17.00 Vokalni in orkestralni koncert — 20.45 Prenos opere. — Berlin: 21.10 Vesel večer
—	23.20 Plesna glasba. — Katovice: 12.10 Plošče
—	20.30 Koncertni večer — 23.00 Plesna glasba.
—	Miihlacker: 12.20 Plošče — 15.20 Mladinska ura — 16.30 Popoldanski koncert — 19.45 Kmetska glasba — 20.15 Na Dunajski večer — 22.35 Plesna glasba. — London: 18.45 Moški zbor — 20.00 Koncert — 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Orkestralni koncert — 16.30 Mor. Ostrava
—	19.20 Ljudski večer — 19.40 Ljudska glasba — 22.25 Mor. Ostrava
Pogled ua pristanišče v Palermu, katero je te dni strašen vihar sporo popolnoma porušil.
K povodnji v Italiji: Markov trg v Benetkah pod vodo.
Kulturni obzornik
Frani W'oberg System der Aesthetik. Von A.
S o d n i k (Ljubljana — Laibach). Sonderabdruck aus dem : Archiv ftir systematische Philosophie und Soziologie«. Herausgegeben von Ludwig Stein, Bd. 34, Heft 3/4. Cari Heymanns Verlag, Berlin.
Profesor Francè Veber (zakaj Weber?) je veličina, ki bo našla gotovo pot v široki svet, saj se zanimajo že nemške znanstvene založbe za njegova dela. Prvi korak pa je gotovo storila gospa Alma Sodnik, ki je objavila pod gornjim naslovom v odlični nemški znanstveni reviji podrobnosti Vebrovega sistema estetike na podlagi njegove knjige »Estetika. Psihološki in normativni temelji estetske pameti«.
Značilno je za našo dobo, da producira mnogo literature o estetiki, da načenja in rešuje v drobnem premnogo posameznih vprašanj —- pri vsem tem pa pogreša večjega enotnega estetskega sistema. Kakor so si v predvojni dobi — od 1. 1900 do 1910 — sledili razni sistemi estetike skoraj drug za drugim, da omenimo le Lipsa, Langea, Desoiresa, Crocea, Witaseka, tako je po vojni izostal skoraj vsak poizkus postavitve novega estetskega sistema. Morda je naključje, morda pa več kot naključje, da je dal prvi pomembnejši sistem estetike slovenski filozof prof. Francè Veber. Ni dvoma, da je to velika zasluga že samo na sebi. Tem večja pa, ker odgovarja Vebrov sistem najbolj načinu sodobnega raziskovanja i'i usmeritve lega nedvomno veikdar aktualnega, danes pa še najbolj v ospredju študija stoječega problema. V estetski literaturi je danes predmet razpravljanja
zlasti problem likovne umetnosti, kateremu veljajo razglabljanja skoraj vseli ti9tih, ki se bavijo z estetskimi vprašanji. Vebrov sistem pa postavlja baš problem likovne umetnosti v središče in je torej že s te strani aktualen in moderen. Vebrov sistem estetike je zgrajen popolnoma na opazovanju likovne umetnosti, v nasprotju z mnogimi starejšimi sistemi, ki so si jemali za podlago druge panoge umetnosti aH pa vse panoge vprek. Zato zasluži njegovo delo prav posebnega poudarka in prav je, da skuša uvesti gospa Sodnik Vebra v svet baš s tem delom, ki mora zbuditi zanimanje vseh tistih, ki se bavijo s problemom estetike in pogrešajo modernega estetskega sistema.
Gospa dr. Sodnik, ki je mnogo študirala problem estetike tudi sama — saj je izdala obsežno in temeljito knjigo »Zgodovinski razvoj estetskih problemov* — je podala v nemškem jeziku na 33 straneh v pregledni in jasni obliki ves Vebrov sistem, kakor ga je v svojem delu na široko in na globoko fundiral. Njena zasluga ni le v tem, dn je seznanila nemški znanstveni svet z delom našega filozofa, marveč še prav posebno v tem, da je umela podati nekako analizo obširnega dela v zgoščeni obliki, tako, da ni ostala neuvaževana prav nobena stran sistema.	s. š.
B. Calvi: Silvio Pellico dai piombi allo Spielbcrg in un documente inedito. — Estratto dall'annuario del R. Istituto Tecnico di Mantova per 1'anno scolastico 1929-30, VII—VIII.
Znani prevajalec Cankarjevih spisov v italijanščino, prof. dr. Bartolomeo Calvi, ki se je mudil lansko poletje delj časa v Ljubljani, je med drugim poizvedovai v tukajšnjem muzeju, da li so morda ohranjene kake listine, nanašajoče so na
mesto iz LVI poglavja knjige Silvija Pellika »Lc mie prigioni«: »Ci fermammo un giorno a Lubi-ana, ove Canova e Rezia lurono divisi da noi e condotti nel castello ...« Po prijaznem prizadevanju g. ravnatelja ljubljanskega muzeja, pravi g. prof. Calvi ter s pomočjo g. cav. Freda, uradnika generalnega konzulata kr. Italije v Ljubljani, je prišel v posest prepisa dveh listin, ki ju objavlja pod gornjim naslovom. Prva listina je pismo beneškega gubernatorja v Ljubljani, ki se glasi: Hochgeborener Graf, Durch die Allerhôchste Sen-tenz vom 6. Februar d. J. von welcher ich einige Abdrucke beilege, sind die, wegen des Verbre-chens des Hochverraths (hier) untersuchten Indi-viduen: Pietro Maroncelli, Silvio Pellico, Angelo Canova und Giacomo Alfredo Rezio zu einer schwe-ren Kerkerstrafe der 1-ste auf zwanzig, der 2-te auf ftlnfzehn, der 3-te auf fiinf, und der 4-te auf drey Jahre verurthellt worden, wobey zugleich bestimmt wurde, dass die 2 ersten auf den Spiel-berg, und die 2 letzten in das Strafhaus im Kastell von Laibach abzuliefern sind. — Da sonach nii<■ listons die Transportierung dieser StrSflinge in die besagten Strafôrter, unter der Leitung des hiesi-gen Polizeioberkommissarius von Engelbert nach der im Anschlusse mitfolgenden Marschroute statt haben wird: so beeile ich mioh Euer Exzellenz hievon mit dem Beisatze die Erôffnung zu maoheii, dass die hierorlige General-Polizeidirektion von diesem Transporte den betreffenden b. KreisHm-tern unmittelbar die Nachricht giebt und sei uni die nôthige Assistenzleistung ftir den denselben fillirenden Komniissair ersucht. — Indem ir.h iibrigens Euere Exzellenz bitte, mir sobald die Uebernahme des Canova und Rezia von Seite der betreffenden dortigen Strafhnusverwaltung erfolgl
seyn wird — solche gefitlligst bekannt geben zu wollen, ergreife ich diese Gelegenheit um Hoeh-denenselben die Ausdriicke ineiner ausgezeichne-ten Hochaehtung zu widerholen. — Venedig, am 19. Marz 1822. - INZAGHI.
Druga listina, ki jo objavlja g. prof. Calvi, je v navedenem pismu omenjena »Marschroute«. — Oba dokumenta, ki sta za zgodovino italijanskega risorgimenta precejšnje važnosti, je objavil v italijanskem prevodu, pismo gubernatorja Inzaghija pa tudi v izvirniku. Opremil je to izdajo s kratkim uvodom, v katerem opisuje, kako sta bili listini najdeni v arhivu ljubljanskega muzeja, nadalje pojasnjuje nekatere točke iz Pellicovega besedila, nazadnje pa omenja, da imajo Slovenci dva prevoda Pellicove knjige »Le mie prigioni«, in sicer ljubljansko izdajo iz leta 1895 v Guzeljevem prevodu, in objavo ameriškega »Glasa Naroda« iz leta 1905. Zaključuje pa prof. Calvi evoja izvajanja s sledečimi bçsedami:
»Obžalujem, da nisem utegnil nadaljevati poizvedb pri arhivu ljubljanske policije, kjer morda leži še katera za nas Italijane jako važna listina. Bogzna, ako mi ne bo mogoče storiti to ob drugi priliki s prijaznim privoljenjem jugoslovanskih oblasti, ki so — resnici na ljubo moram priznati — zelo lepo ustregle mojim željam, kakor sem sicer že poudaril iz čuta dolžnosti na nedavnem kongresu družbe Dante Alighieri, kamor sem bil vabljen prečitati zgodovinsko odkritje. Kdo ve, ako se morda zjasni obzorje političnih odnošajev med obema sosednima narodoma, če bi ne bilo mogoče doseči od ljubljanskih arhivov odstop tistih dokumentov o ljudeh in stvareh, ki se nanašajo še na čase Avstrije. Bodi mi dovoljeno izraziti v imenu naših mučeuikov to željo.«	s. S.
V
Čebelarska zadruga
Da ne bodo bralci-čebelarji enostransko poučeni o razmerah v čebelarskem društvu in o čebelarski zadrugi, dovolite gospod urednik, da na kratko pojasnimo nekatere zadeve o članku, ki ga je priobčil g. L. Puš pod gornjim naslovom v »Slovencu« z dne 19, t. m. Ker smo mnenja, da ta zadeva ne spada v dnevnike, izjavljamo, da je to naš prvi in zadnji odgovor na take izjave.
G. Puš trdno veruje, da moie neugodne Iržne razmere za čebelarske proizvode, to je dvigniti cene medu, le zadruga. Na seji, ki smo jo imeli za ustanovitev zadruge in ki se je ie udeležil tudi g. Puš dne S. jan. t. 1., smo slišali iz ust dveh od-jičnih zadružnih strokovnjakov, g. dr. B. in g. G., da se zelo motimo, če mislimo da bo zadruga mogla zvišati cene medu. To vidimo tudi pri vseh drugih pridelkih, ki jih zadiugc postavl ajo na trg. Poglejte le sir! Pred dvema letoma nisi dobil sira pod 30 Din za kg. Danes prodaja Konsumno društvo na Kongresnem trgu v Ljubljani sir po 12 Din za kg. Na omenjeni seji smo zvedeli tudi, da v zadrugah žal ni vse tako, kakor trdi g. Puš, namreč da bi se v njih vedno delovalo po geslu: »Vsi za enega...« in, da zadruge izključujejo vsako sebičnost. Ravno čebelarski zadrugi v Gorici in Prek-murju sta zaradi neupoštevanja teh načel doživeli veliko razočaranje.
Tudi ni res, da društva ne morejo vodili za svoje člane javne trgovine in, da niso oproščena davkov, Sai vidimo, da ima Kmetiiska družba prav obsežen blagovni oddelek in ne plačuie vseh (mogoče nobenih?) davkov. Res pa je, da plačuejo konsumne zadruge sedaj izdaten davek na poslovni promet.
Povedati moramo tudi. da sedaj z g. Pušem več ne delimo bo'azni, da bi Čebelarsko druHvo, dokler bo tako delovalo kot do sedaj, pos'alo brezpomemben odsek skupnega gospodarskega društva. To je tako izkl'učeno kakor n. pr., da bi postala Kmetijska družba (naj nam oprosti drzno primero) odsek Čebelarskega društva. Vsak če-
belar se more tudi pri našem društvenem blagajniku prepričati, da smo dobili pravkar od oblasti prav lepo podporo in se ni bati, kakor piše g. Puš, da smemo le v zadrugi računati na državno pomoč.
G. Puš pričakuje, da bo zadruga rešila zadnjega hribovskega čebelarja. Mnogi drugi čebelarji so pa mnenja, da kar more narediti v tem oziru zadruga, to je tudi društvu mogoče. Zato smo na zadnjem občnem zboru volili odbornika, od katerega smo pričakovali, da nam bo v takih težavnih vprašanjih z nasveti pomagal. Žal, da ie bil preveč zaposlen in ni še do danes imel časa izvršiti prevzeto nalogo.
Kar se tiče pravilnika za zadrugo, ki ga je predložila čebelarska podružri-a v Novem mestu osrednjemu društvu pa izjavljamo, da je bil popolnoma neporaben. Odbor je sestavil novega, ki bi se bil moral obravnavati na lanskem občnem zboru v Celju. Do tega pa ni prišlo, ker razmere tega niso dopuščale. Sicer pa objava pravilnika za sedai še ni potrebna, ker se morajo čebelarji šele odločiti za zadrugo, potem pride šele pravilnik v razgovor. Saj tudi čebe!n:aka ne postavljamo prej, dokler se nismo odločili ali bomo če-belarili ali ne. Članka g. Puša pod gornjim naslovom »Slov. Čebelar« zato ni priobčil, ker ni bilo prostora in ker ni drugega kot ponavljanje prejšnjih nip<ovih člankov. Končno omenjamo še, da je pred kratkim Zveza jugosl. čehelarskih društev sprožila misel, da bi se vsa čebelarska društva spremenila v zadruge. Pričakujemo, da bo Zveza svoj predlog podprla s takimi raz'ogi. ki bodo naše čebelarje prepričali, da bodo imeli od zadruge ve'.je ugodnosti nego od društva. Do sedaj na občnih zborih razgovorov o ustanovitvi zadruge čebelarii niti poslušati niso hoteli. Še predno se ie za'elo govoriti o del°žih in o jamstvu so se razbežali na vse strani. Upajmo, da bo na letošnjem občnem zboru boljše.	Jos. Verbič.
ZI.OPAB' JANJE UGODNOSTI, KI JIH N14)1 ZAKON O PRISILNI PORAVNAVI IZVEN KONKURZA.
Kakor je bilo pričakovali, se od dne do dne množe razglasi o uvedbi prisilnih poravnav izven konkurza in številke statistik, ki ih v tem pogledu že dalje časa sistematično obiavlja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, kažejo naraščaiočo tendenco. Kdor pozna naše gospodarske prilike in zlasti kdor zasleduje način izvrševanja trgovskih obveznosti, ve. da se prisilne poravnave ne množijo samo radi splošnih neprdik, v katerih se ne le gospodarstvo pri nas, ampak Gospodarstvo cele Fvrope nahaja ampak tudi zato, ker vkljub različnim kavtelam nudi zakon o prisilni poravnavi brezvestnim dolžnikom še vse preveč prilike za izkoriščale upnikov.
Industriia in veletrgovina, ki ie pri tem predvsem prizadela, in do gotovo mere tudi denarni zavodi, bodo zato ne le iz lastnih interesov, ampak tudi iz splošnih gospodarskih razlogov morali svoie prizadevanje proti temu izkoriščanju kar najbolj osredotočiti, ker jih bo sicer čas prehitel in iim v prizadejal neprecenljivo škodo.
Društvo industriicev in veletrgovcev v I iub-liani je zato pokrenilo akcijo med svojimi člani, da mu brez odlašanja prijavi;o vsako insolvenco in da založijo tam svoja pooblastila, da bo društvo moglo kar najhitreje zbrati ves materi al in ugotoviti upravičenost oz. neopravifenost predlagane poravnave in na pod'agi pooblastit potrebno ukreniti, da se interesi članov kar najbolje zaščitijo.
Akcija društva ni naperjena proti od;emal-eem, ki zaidejo v prekaren položaj po ne.«reči, pač pa ie naperjena proti brezvestnežem ki iz-rabliajo obstoječe stanje. Zato je smatrati, da bodo akcijo pozdravili vsi, ki želijo ozdravljenja naših gospodarskih razmer in da ii bodo posvetili v»o pozornost in podporo, ki je potrebna.
Kakor čuiemo, ie Društvo i-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani že pokrenilo poizve^ovan'e v konkretnem primeru in je žele'i, da jih zak'juči tako v irteresu prizadetih upnikov, kakor v interesu prizadetega dolžnika.
Borzn
Dne 26. febr. 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so točaii popustili. Prometa je bilo nekaj v dovizi Curich, zaključeni pa sla bili še devizi Praga in Dunaj. Vse tri devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281 50 bi., Berlin 1352 bi., Bruselj 792.88 bi., Budimpešta 992 06 bl„ Curich 1094 40-1097.40 (1095 90), Dunaj 797.68- 800.08 (799.18), London 276.30 bi., Newyork 56.755 bi., Pariz 222 88 bi., Praga 167.96-168.76 (168.36), Trst 297.01 -297.78.
Zagreb. Devize. Amsterdam 2281 50 bl„ Dunaj 797.68-790.ti8, Berlin 1350 50-1353.50, Bruselj 792.88 bi., Budimpešta 992 06 bi., London 276.30 bi., Milan 296.68 - 298.68, Newyork ček 56.655 bi, Pariz 221.77-223.77, Praga 167.96-168.76, Ziirich 1094.40 do 1097.40.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.16 milij Din.
Belgrad. Amsterd. 2276.5-2282.5, Berlin 1350.5 1353.50, Bruselj 791.38—794.38, Budimpešta 990.56 —993 50, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 797.68— 800.68, London 275.90—276.70, Newvork 56.655— 56 855, Pariz 221.88—223.88, Praga 167.96—168.76, Trsi 296.05- 298.65.
Curich. Belqrnd 9.1260. Pariz 20.34, London 25.21, Newvork 518.90, Bruselj 72.38, Milnn 17.1725, Madrid 54 20, Amsterdam 208.125, Berlin 12826, Dunaj 72.92. Stockholm 138.95 Oslo 138 875, Ko-penhtigen 138 875, Sofija 3.76, Praga 15.3675, Varšava 58 10. Budimpešta 90 50, Atene 6.70, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08025, Helsingfors 13.05.
Vrednostni papirji
Danes na trgu državnih ftapirjev ni bilo ni-kakega zaključka z izjemo begi. obveznic in vse kaže, da je Irg državnih papirjev zapadel v mrtvilo. Tendenca za dolarske papirje je bila čvrstejša, dočim so bili ostali državni papirji v glavnem ne-izpremenjeni Bančni papirji beležijo samo zaključke. v delnicah Jugobanke po 78 in Poljobanke jx> 56, torej po neizpremenjenih tečajih, drugi bančni papirji so oslall na včerajšnji višini. Med industrijskimi papirji se je učvrstila Nar. šumskn kakor tudi Slaveks. Nadalje so bile čvrstejše delnice osje-ške seci rane, Nar. mlinske in Jadranske plovidbe. Vevče so so učvrstile od 130 na 131 den. Zaključke pa beležijo med Industrijskimi delnicami le brod-slm tvornica vagonov iu Trl>oveljska |K> neizpremenjenih tečajih.
Ljubljana. Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pn-;. 82 hI., Celjska pos. 100 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 080 don., Kred. zavod 170 dn 180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Rušo 2I0 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos 86.75—87.50, agrarji 51—51 50, vojna škoda ar. 417—417.50, kaša 417—418. 3., 4., 5.. 6. 418 bi.. 4% begi. obvezn. 69-69.25 (69). srečke Rdeč. križa 45 bl„ Tobačne srečke 25 bi 8% Bit r. pos. 92-93, 7% Bler. pos. 81.75-82.125, 7% pos. Drl hip. banke 81.75—82. Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 36 den.. Poljo 56-57 (56). Kreditna 125—129, Union 193.50-191, Jugo 78 78.50 (78), Ljublj. kred. 125 den.. Medjunarodua 09 den., Narodna 8(4*), Obrtna 35 den., Praštediona 975— 980. Etno 135 den.. Srbska 195—197. Zemeljska 134—138. Industrijske delnice: Nar. šum. 27 - 35, Guttmnnn 111—141, S'avtks 42—18. Slavonija 200 —202, Našiee 900- 990. Danica 95 97, Pvara Sar. 212.50 den, Drava 238 den.. Srčerana Osjek 280— 290 Nar. mlin. 21 den., Osj. Ijev. 220 den., Brod. vag. 84—90 (84). Union 65-69, Vevče 131 den., I si« 41 - 48, Ragusca 382-390. Oceani« 200—220, Jadr. piov. 550—5<i0, Trboveljska 330—340 (331), Split cement 340 bi.
Belgrad. 7% invest. pos. 87—87.50, agrarji 51-52, vojn« škoda 416 25. 6% begi obvez. 68.75, H% Bler. pos. 91.75, 7% Bler. pos. 82 - 82.25, 7% pos. Drž. hip. banke 82.
Dunaj. Podon.-snvska-jadr.m. 9375, Wiener Bankverein 16.45, Creditaustalt 46.70, Esrompteges. 158.50, Ruše 28, Alpine 19.50. Trboveljska 41.40. Kranj. lnd. 42, Leykam 3.70. Rima Murany 64.50.
Notacije državnih papirjev v inoiemstvu. London: 7% Bler. pos. 81—82, Newyork: 8% Bler. pos. 91.50—92 50, 7% Bler. pos. 81.50—82.50, 7% pos. Drž. hip. banke 81-81.75.
Žitni fre
V Ljubljani so notaci e neizpremeniene.
Bud mpršta. Tendenca čvrsta. Promet miren. Pšenica: marc 14.70—1486, zaklj. 14.81—14 82, maj 14 89-15, zaklj. 14.94-14.95. Rž: marc 11.12-11.20, zaklj. 11.11 — 11.13, maj 11.20-11.32, zaklj. 11.21 do 11.22. Koruza: maj 12.43—12 50, zaklj. 12.50 do 12.52, julij 12.70, zaklj. 12.77—12.79, 12.80. — Transit maj 9.80-9.82, zaklj. 9.80 - 9.82.
Živinski sejem v Krarju dne 23. t. m. Na trg so prignali 78 volov, prodanih 34, cena 3800 do 6003 Din; krav 31, prodanih cena 1500—2 00 Din; junic 7, prodani 2, cena 2000—3700; svinj 12, prodanih 6, cena 500—"000 Din; prašičev 9, prodana 2, cena 500—3000 Din.
IZKAZ O STANJU NARODNF BANK*!
z dne 22. februarja 1931 (vse v milj. Din, v oklepajih primere z 15. febr. 1931). Aktiva: Zlato in | devize 231.1 (+ 10.4), tečajna razlika 529.9 (+ 92 6), posojila: menična 1.266.6, lombardna 202 9. skupaj 1.469 5 (— 26.8); pasiva: bankovci v obtoku 4.727.3 (— 133.2), drž. terjatve 218.2 (+ 104.5), obveznosti: žiro 906.4, razne 147.1, skupaj 1.053.5 ( + 99.9); ostale postavke neizpremenjeno.
Druga licitarija za zgradbo carinarnico je
razpisana za 12. marec 1931. Knkor znano, je proračunska vsota znašala 9.139.129 Din, sedaj pa morajo biti ponudbe nižje kakor 7,219.596.39 Din. Vidimo, kako velika je razdku med proračunsko vsoto in najnižjo ponudbo na prvi licitaciji.
Nova železniška proga bo v kratkem izročona prometu in sicer del proge Kraljevo—Raška; Kraljevo—Lopatnica v dolžini 20 km. Na nadaljnji progi se dela 1'orsirajo, tako da bo progn dovršena do 21. julija 1931.
Italijansko gospodarstvo v polni krizi. Dne 31. januarja je znašalo število biezposelnih 721.976 (31. decembra le 642.169). Pločevine je producirala Italija v decembru 1930 124.549 ton (v novembru 127.027 ton), cementa v vsem letu 1930 34 823.628 stotov (1. 1929 34,975.158, in umetne svile 30,139.331 (1. 19i9 32,3442.419). Pristaniški promet v mesecu januarju je znašal 2,432.767 ton (decembra 1930 2,693.442, januarja 1930 3,066.512 ton). Italija je januarja uvozila blaga za 1029 milj. lir (januarja 1V30 1505) in izvozila v januarja za 6.96 milj. lir (januarja 1930 975 milj.). V januarju je bilo protestiranih 96.419 menic (lansko leto janua ja 8X625); v januarju 1931 je bilo naznanjenih 1573 stečajev (\ desembru 1930 1494 in v januara 1930 1214).
Inozemske investicije severnoameriških Združenih držav. Kakor piše iz Newyorka v :■ N. Fr. Pr. dr. M. Kaufmnnn, cenijo ameriške investicije v inozemski industriji na poldrugo milijardo dolarjev, vse ameriške investicije v inozemstvu pa na 7 in |H)1 milijarde dolarjev. Kar se tiče investicij v evropsko industrijo, jih uradno cenijo nu 629 milijonov dolarjev. Tako je udeležen aueriški kapital v 389 angleških tovarnah na 485 milijonov dolarjev, v 180 nemških na 316.5 milij., v 203 francoskih na 145 in v 87 italijanskih na 113 milijonov. Za našo državo navaja ta Statistika 11 tovaren s skupno in I vesliranim knpilalom 6 93 mi'ijona dolarjev, torej na skoro 400 milijonov dolarjev.
Pastirski listi jugoslov. škofov
Pastirski list škofa dr. Srebniiča.
Ljubljana, 26. febr.
Letošnji postni pastirski listi jugoslovanskih škofov so vzbudili veliko pozornost, ker se vsi pečajo z zelo aktualnimi in sodobnimi vprašanji, o katerih mora vsakdo, ki ni katoliški kristjan le po ! imenu, ampak hoče biti katoliški kristjan v do- i juliju, biti popolnoma na jasnem. Pastirski list ljubljanskega kuezoškofa dr. Gregorija Kož mali a razpravlja zelo pereče vprašanje nedeljskega dela, ki dandanes ne posega le v področje religijo in njene morale, ampak zelo usodno moli tudi zdravo socialno življenje.
Nič manj aktualen ni pastirski list krškega škofa dr. Josipa Srebrn i ca, ki ga je posve- 1 til Materi božji ter obrambi svete katoliške cerkve. Med drugim pravi: Napadajo u. pr. sveto rimskokatoliško rerkev, češ da ni nacionalna, prav tako kakor so najiadli nekdaj, ko so Jezusa dolžili, češ da nasprotuje davkom iu državi. Bili pa so proti državi ravno tisti, ki so Jezusa dolžili, kajti oui so mislili na vsta d, ki «o jo пртце e.res razvneli, medtem ko je Jezus učil: »Dajte cesarju, kar jo cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! To uči in se tega drži Jezusova rimskokatoliška cerkev šo danes iu s tem neizmerno več koristi narodu in državi, kakor vsi tisti, ki obrekujejo cerkev, češ da ni nacionalna.«
Nato krški škof govori tistim, ki napada;o sv. očeta, češ da je tujec, in da nikakor ni v skladu z interesi države, če se njeni državlinni v najvažnejših življenjskih vprašanjih, kakor so u. pr. vprašanja morale in vere, zakonskega življenja itd., drie navodil in naredb vrhovnega poglavarja izven državnih mej. «Papež za nas ni tujec, papež ni državljan niti italijanske niti kake dru"e države ter nikomur na svetu ni podložen ... Danes se bol.ševiki v Rusiji držo načela protestantskih knezov izza časa reformacije: Cuius regio — illius religio, vladar bodi gospodar tudi vere svojih pod-ložnikov. Toda, kjer to načelo izvajajo, tam ne more več biti govora o svobodi.«
Nato krški Skof na podlagi lilorature: — L. Jandrašek: Dr. Miroslav Tyrš, dr. Josef Tvrdy: TyrSova filosofie, Venceslav llavliček: Vpliv Dar-winovy nauki ua Tyrše — govori o Tyiševein duhu in TyrSevi ideologiji sledeče:
»Hvalijo in priproročajo takoevani Tvršev duh, Tyrševo ideologijo, TyrSev način mišljenja o svetu, o človeku, o nariji in državi. Stvar sem proučil in morem vam reči sledeče;
Tvršev duh je duh naturalizma in mnteria-liima. Tyrà je vzel svoje ideje najprej od nemškega filozofa Pchoppenhauerja ter se oklenil kasneje telesne kulture poganskih Grkov. 1'čil se jo tudi od mohamedancev ter zašel v materialistično pojmovanje človeške družbe iu sveta v .smislu Dar-winove razvojne leorije. Njegova ideologija n« pozna niti Boga niti neumrjočo duše. Duša in telo so njemu pojavi isle smeri. Vera mu jo delo n narod v duhu večnih zakonov narave, v duhu stalnega napredka in razvoja. Človeštvo in r. njim posamezni narodi so mu Ie deli narave. Neizprosni zakoni, ki vlndaio v naravi, vladajo tudi nad človeštvom in narodi in jih ne more spremeniti nobena molitev. Življenje mu je nepretrgano gibanje in boj, v katerem zmaguje tisti, ki je za boj pripravljen. Zalo jo trebu gojiti telesno kulturo. Telesno močni posamezniki bodo dali tudi moč narodu. Grška kultura mu je kažipot k vzgoji mladine. Roga se krščanski ljubezni. Hote, da se vzgaja um, volja in čuvstvo v človeku za ljubezen do naroda iu države, za svobodo, za narodno obrambo, za prosveto in moralo, vse pa ka.ipak v luči izključno tuzemske kulture in dosledno br"z Boga, brez Kristusa, brez Cerkve, brez molitve pa tudi brez Matere bož'e, ker njemu je idoal giSki človek: >Во1'боца, večjega človeka ni rodila nobena kasne ša doba I« tako se je sain izrazil. Tvtš je med Cehi oče razširjenih mladinskih v/gonili organizacij. V smislu svoje ideologije jo izločil iz ujihovegu vzgojnega dela vsak vpliv verskih. |>o-sebno pa katoliških momentov ter je neprestano' deloval, da bodo v verskem oziru ateistični. To je Tyrieva ideologija. Nilčo od dobrih katoličanov jo ne moro sprejeti, ker ni lo negacija vsega ka-toličanstva, ampak sploh vero v Boga... Narodna vzgoja v smislu Tyrševe ideologijo ni ničesar drugega, kakor konkretno uporabljanje Darwinove razvojne leorije ua posameznika in tiari jo. Kdo od katoličanov in sploh kdo, ki Se veruje v Boga, more to sprejeti?...
NeinoToče je, duše usmeriti k Bogu. če jili istočasno Tvršev duh lira proč od Boga. In tu gre za najvažnejšo stvar ua svetu, za usodo dušo, ki je neumrjoča in ustvarjena za večnost. Zato je za nas izključeno, mirno dopuščati vzgojo v smislu TyrSevega duha, kakor je tudi sploh nasprotno katoliškemu nauku, dn bi bila katerakoli vzgoja slvar I i/.kliučno laičnih elementov, oziroma državne oh-] lasli. Starši naj vedo, dn vzgoja njihovih otrok ! pod vplivom TyrSeve ideologije neizogibno vodi v versko mlačnost in dosledno prej ali slej v verski nihilizem, v odpad od Kristusove cerkve, v odpad od Boga... To ideologijo danes priporočajo in širijo, in mnogi radi svojega pofoža'a niti ne more'o mimo njp, čeprav jo iz dna duše obsojalo. Toda mi se hočemo proti njej boriti, da se borimo za svobodo vesti iu za pravice staršev pod vodstvom nebeške Matere. Mi nočemo Tvrša, hočemo pa v vzgoji mladine in otrok — Mater božjo 1«
Kranj
Pregled motornih vozil se bo vršil dne 14. marca t. 1. na prostoru pred Narodnim domom. Izvzeti od tega pregleda so avtobusi, katere morajo lastniki prepeljati v Ljubljano dne 23. ali 24. marca dop. od 9 do 12, pop. od 14 do 17, in sicer v garažo tvrdke Triumph-avto na Celovški cesti 28. Ta iz:ema za avtobuse jc namenjena v to svrho, da se bo natančno pregledala sposobnost avtobusov za vožnjo.
Popravek k popravku. K članku »Trije mladi | vlomilci prijeti« pripominja lastnik gostilne pri »Jahaču«, da T. Vladko ni igral v gostilni ter da ostala dva njegova tovariša ne stanujeta pri »Jahaču«. Naše prvotne trditve niso bile plod časnikarske fantazije, ampak so temeliile na izjavah vseh treh fantov, ki so jih ti podali orožnikom in so jih slednji prav tako vzeli na zapisnik. In sicer j je T. Vladko povedal, da je zaigral 40 Din, ostala dva sla na vprašanje, kje stanujeta, oba toč»o odgovorila: pri Jahaču. Čc so se vsi tiije lagali orož-( nikom, za to časnikarski poročevalec zaenkrat šc ni odjjovoren.
Pasji davek, lastniki psov naj najkasne;e do 15. marca nabavijo za svoje pse pasje znamke in plačajo davek za 1. 1931.
Stilmondskrga župana trodejansko dramo od M. Maeterlinka bo »Ljudski oder« v Kranju ponovil v letošnji sezoni. Prva predstava bo v soboto 28. t. m. ob 20, druga pa v nedeljo 1. marca ob 16 pop. v Ljudskem domu. Pri igri sodelujejo najboljši člani »1 iurlskega odra«. Uspeh gotovo letos ne ho manjši kakor lansko leto.
Spori
Skakalne fcUme za prehodno darilo „Slovenca4'
Bohinj bo v nedeljo 8. marca imel zopet priliko izvesti skakalno tekmo in sicor to pot med-klubsko za darilo našega uredništva. Uredništvo Slovenca« je za propagando smučarstva poklonilo lep kip »Zmagovalca kot prehodno darilo. Za lo darilo se tekmuje samo v akokih. Dosedaj so je vršilo samo eno tekmovanje, kajti prošle zime ni bilo mogoče izvesti te tekme. Smučarski klub Ljubljana, ki je prireditelj te tekine, je odločil ua zadnji seji, da so vrši la |jrireditev v Bohinju. Skakalnica jo tam dobro pripravljena in marljivi Bohinjci bodo poskrbeli ludi za dobro organizacijo.
lako bodo imeli po presledku kouiaj štirinajst <lni prijatelji zimskega s|k>rta priliko gledati zopet skakalne tektne, na katerih bodo nastopili naši najboljši skakalci in ki bodo gotovo zanimive. Posrečili se bodo gotovo dosti daljši skoki, kakor na mednarodnih tekmah. Skakalci sedaj dobro poznajo skakalnico. Branilec darila ftraraej bo imel ostre konkurente v mladih močeh, Jakopiču in Palmetu. Tudi Janšo ne tonemo jiodconjevati. Poleg teh bodo pa st vrtali tudi drugi tekmovalci. Glede polovične vožnje k leni tekmam bo dal vsa pojasnila g. Kiirner v trgovini Goreč na Dunajski cesti.
Razpis rross ronntn-a za prvenstvo Ljubljane
ASK Primorje Ljubljana razpisuje dne 22. marca ob 11 dopoldne lOktu cross-eountry za prvemstvo Ljubljane. Proga tekmovanj« so bo pravočasno pokazala. Prijave treba poslati do 15.marca ob 12 na naslov S. Smein, Ljubljana, Tavčarjeva 1-I1I. Pri-javnina in drugi pogoji tekmovanja analogni savez-nim pogojem za državno orose-country prvenstvo. — ASA Primorje.
Razne športne vesti
V Zagrebu bodo že v uedeljo pričelo prvenstvene tekme za pomladansko sezono. Pri uae šc ni govora o kaki nogometni sezoni, ker so šo vsa I igrišča pokrita z debelo jilastjo snega.
Lige so še vedno povod ostrim debatam. Na zadnji seji JNZ bi že moralo uklepati o izrednem zborovanju zveze. Zaenkrat je sklicanje, oziroma I -klepanje o sklicanju izrednega zborovanja prelo-' ženo na sejo, ki se bo vršila prihodnji teden. Sku-■ pina okoli BSK vneto agitira za lige, medtem ko Jugoslavija še vedno pogreva »profesijonalizcai., . ki b«) bajo nastal, «ko so uvode tekmovanje po sistemu lig.
Zvezin kapetan ima pa drugo delo, kakor bri-j gati se za lige. 15. marca se bo vršila v Belgradu reprezentančna lok ma za balkanski |>okul z Grško. Siluaeija v lom tekmovanju nikakor ni ugodna za nas. Zato ne smemo zgubiti uobene tekme, ako hočemo doseči zmago. Ker so pa naši najboljši igralci MStl s Hajdukom v Južno Ameriko, ne bo tako Inhko sestavili dobro reprezentančno moštvo. Zlasti še, ker Zagreb nima primernih igralcev.
AI|K.ku »murk» tekmo za prehodno darilo Kranjsko industrijsko družbe Jesenice, priredi podružnico TK Skale na Jesenicah v nedeljo 8- marca. Start: Rožca sidlo — cilj: Planina-Sv. Križ. Progn 1 6 km. višinska razlika 660 in. Pismene prijave je poslali na podružnico 'lK Skalo na Jcscnicah najkasneje do 6. marca. Naknadno prijave na dan tekme pred žrebanjem, ki se bo vršilo ob 8 pri Kopi-Sarju Sv. Križ. Starlanje dovoljeno samo pri JZSS verificiranim tekmovalcem. Razglasitev rezultatov : pri .lerci ob 3 popoldne. Poleg prehodnega darila. ki je razstavljeno v trgovini Rihard Mežik, je razpisanih še troje ličnih diplom I —III za posamezne tekmovalce. Vabljena vsa društva.
ŽSK lionnes (nogometna sekcija). Treningi se vršijo za I. skupino ob torkih in petkih od po| 20 naprej, za II. skupino ob četrtkih od pol 20 naprej in ob nedeljah od pol 15 naprej.
Dev, Udarita v Polju
Prosvetno društvo je priredilo za svoje člane pretekli torek predavanje o vzgojnem pomenu, ki nam ga nudi knjiga, oder in kino. Poleg tega smo videli tudi film -Denar svela vladar«. Društvo bo prirejalo tudi roditeljske sestanke. S prihodnjo nedeljo pa se otvori urejena in spopolnjena društvena knjižnica. Knjige se bodo izposojale proti mali odškodnini vsako nedeljo od II —12. Člani, sezite po njih!
Banja Loha
Jurčki in drugo. Naj ne bo zamere. V nedeljo 22. t. m. smo imeli to, kar bi morali sicer imeti prejšnjo, pustno nedeljo. Pa ni bilo mogoče, delo in zopet delo, ki ga včasih ni mogoče zmagati, potisne kako stvar na poznejši čas. Imeli smo, lahko rečemo, nekak domač praznik. Pa nismo klali. Bil je to za nas dan, ki je vreden omembe. Mi nismo tega vajeni, to kar je drugod običajno, se je pri nas šeie začelo. Gremo počasi za drugimi. Na odru tukajšnjega Prosvetnega društva so gojenke gospodinjske šole pod vodstvom svojih učiteljic vprizorile lepo veseloigro »Jurčki-<. Tudi še mnogo drugega je bilo na programu, a ves program je sestavljal celoto, ki sicer ni bila umetnina, a za naš kraj več kot smo mogli pričakovati in če se ni nikoli polna dvorana občinstva zabavala, se je sedaj. Pred igro so gojenke šole pele prav lepo slovensko pesem. Njih dirigent, gdč. Kleindienstova, bi mogla ob večji razpolagi časa še kaj pridobiti z zborom. Nc samo kuhavnico in žgance poznajo, ne samo to, še mnogo drugega poznajo in znajo naše bodoče mlade gospodinje. Pa saj smo jih tudi močno potrebni. Igro »Jurčki« so prav čedno igrale. Posebno nam jc ugajala perica-grofica »gulaž.< in sli-karica-cesarica. Hm — ni pa s tem rečeno, da drugi niso bili na mestu so, a jih je preveč, da bi posebej vsako omenjali, nekaterih oseb pa skoro nc upamo omeniti. Vemo, da se bolje napraviti ne da. Med odmori smo slišali prenos po radiju, kar jc bilo za prav mnoge tudi novost in ie bil zato v dvorani mir, ki ga sicer nismo še vajeni. Hvaležni pa moramo biti za pouk, zabavo in užitek našemu vrlemu in agilnemu učiteljstvu osnovne in gospodinjske šole, ki je imelo s prireditvijo mnogo posla in truda. Mi smo imeli mnogo od tega. A oni? Uspeli naj jim bo trenutno plačilo. Drži, da večina učiteljstva vrši svojo dol/nosi v polni meri. Vi z nami, mi z Vami! Kmalu kaj novega.
G. župniku se je bolezen v toliko zboljšala, da vsaj v glavnem more opravljati svoje posle. — Ne po7abite na Mohorjeve knjige. Le malo ie fe časa. Za 20 Din šest knjig. Želeli bi. da bo vsaj nekaj več naročnikov kakor lani. Tudi v tem oziru moramo iti za drugimi. — V pustnih dneh ni bilo posebnosti. So pa bili v sosednjem Brodu bolj razpoloženi
MALI OGLASI
Vsaka drobna vril ca l-SO Din ali vsaka beiedi »O par Na|man|il ign » Si In. Oglasi na. dcvel vrstic sc raium|o vik. Za odgovor r.»am .n Na vprašanla brc» znamke nc odnovarlumoi
I!
Službe iščejo
Kot šoier
ali skladiščnik pri industrijskem podjetju iščem nameščenja. Kavcija takoj 100.000 Din. - Ponudbe pod »100« upravi »Slovenca«.
Postrežnica
vajena gospodinjstva, išče službo v mestu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Postrežnica« št. 2038.
ilužbodobe
Hlapca
h konju in goveji živini, ki je vajen kmečkih del, sprejmem takoj. Naslov v upravi pod štev. 2053.
Vzgojiteljico
s periekt. znanjem nemščine, po možnosti francoščine ali italijanščine, s prakso, sprejmem k dvema deklicama. Ponudbe z navedbo izobrazbe, prepisi spričeval, sliko in navedbo plačil, zahtevkov pod »Zdrava in energična« it. 1935 upravi.
Trgov, pomočnika
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove uprava Slovenca pod štev 1972.
ШШШ
Stalen in dober zaslužek
nudi domača tovarna agil-nemu in zanesljivemu gospodu. - Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod značko »Resno delo«.
IG
Poziv!
Gospod, ki se je 10. VIII. 1930 ob prililti karam-bola avtomobila z motorjem na cesti na Mirju ob Curkovi vili ustavil z avtom na kraju nezgode, se naproša, da sporoči svoj naslov pisarni dr. Stareta Emila, odvetnika v Ljubljani. Praža-kova ulica 15.
Pouk
Delavca za skladišče Čemerni kova
in služkinjo (sobarico) ! iofersk, So,.
spreimem. — Ponudbe z
navedbo plače, prepisi ЈМНма. Dunalika c. 36 spričeval in sliko pod Ju«o-a*«o| Prva oblast. »Trgovina« upravi »Slo- koncesuonirana Prospekt venca« it. 1934.	zastoni Pišite ponil
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivii komisar za iolerske izpite, Ljubljana, Blewei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj ie prične dne 2. marca. — S o I a se preseli t 1. marcem na Dunafiko cesta IL 31, ne dalei od kolodvora. - Vhod tudi iz Bleiwei-sove ceste.
pomočfliho
pripravnega, marljivega in energičnega, ki je odslužil vojaščino, potrebuje Engleska drogerija, Knez Mihajlova 33, Beograd. -V ponudbi je treba navesti zadnje službeno mesto, zahtevek plače in kraj tozadev. učne dobe.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Citajte in širite »Slovenea«!
Otvoritveno naznanilo
ALOJZ STANIČ, mesar in pre-kajevalec, Ljubljana, Gradišče 7. Prvovrstno blagol
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom w soboto dne 28. lebruarja 1931 otvoril svojo lastno
mesnico
v Gradiiču šl. 7 — poleg trgovine »Riba« — in se cenjenim odjemalcem najvljudneje priporočam.
Cene zmerne!
A V I N A L
je znsno sredstvo berlinskega lekarnarja Franka za odvračanje od pijanstva. S pomočjo »AVINALA« *e je odvadilo alkohola ludi v naši deželi
že nekai sto ljudi. Glavni depot : Apo eka Mr. Roimana, Beograd, Terezije 5.
Stanovanja
Mcblovana soba
lepa, parketirana, z električno razsvetljavo - se takoj odda na Vidov-danski cesti 1.
Dva dijaka
ali dva gospoda, z ali brez hrane, sprejmem v centru mesta. Naslov v upravi lista pod it. 2051.
Meblovano sobo
lepo, poseben vhod in električna luč, oddam takoj. • Stari trg 11 a, Ahačičeva hiia, II. nad.

Kinoaparat
' kompleten, nov ali dobro ohranjen, rabljen, se vzame za poskušnjo v najem ali pa kupi. - Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Kino G. d. K.« it. 2061.
Citajte in širite »Slovenea«!
Lep lokal
na zelo prometni cesti in ie dve sobi poleg, se takoj odda. - Naslov v upravi »Slov.« it. 2039.
Prodamo
Moško kolo
dobro ohranjeno, «e proda. Sv. Petra cesta 43, od 12—2 pri hiiniku.
Pletilni stroj
it 8 50, dolg, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod itev. 2034.
Kompl. trg. inventar
prodamo za meiano trgovino s predelnimi in drugimi stelaiami ter prodajalnami mizami (pulti), v dobrem stanju. — Dalje kompl. opravo ene klubske sobe starega itila iz mecesnovega lesa, skoraj nova, z lesenimi obtožnimi stenami (Lamperijo), dvoje vrat, tri mize, 15 stolov, en luster in eno okno z barvastimi in s svincem obloženimi malimi ipicami. Ponudbe je poslati na triko občino Dravograd.
Prodamo lokomobilo
Lanz, vročeparno 48 60 72 HP, v brezhibnem stanju. Vpraianja na upravo lista pod itev. 1985.
Puhasto perje
čisto Cohano po 48 Dtn kg druga trMl po 38 Din kg čisto belo goaie po 130 Din кв io čisti puh po 250 Din ke Ratpoii liam po poštnem povietiu L BROZOV1C - Zagreb Ilica 82 Kemitne čistil-nira pena
!■■■■■■■---лтиии
Normo io Hrmo
oddaia naiceneie
»elcir*i>»in» <• nek«
A VOLK. LJUBLJANA
Rnlins rnii 44
Tudi v naši oodružn ei
Ljubljana, Miklošičeva cesta št 4 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Novt-nia« »Domoljuba« in >Boi>ol)uba« naročale insérait in Jobite razne intormaciie — Puslovne ure od pol 8 zju-trai Jo pol I popoldne in od 2 lo 6 popoldne. Telelonska «lev 3030
Kdor rabi vreče hupi |1П ПП1-teiltji pri tvrdki:
Ml? ho nialf»r
• Ljubljana - Slomškova ulica it. U
Obrtniška hiša
z lepim posestvom je radi družinskih razmer takoj naprodaj. Nahaja se v lepem kraju, ob državni cesti sredi Savinjske doline Hiša je enonadstropna z ličnim gospodarskim poslopjem. Njive, travniki in gozd okoli 15 oralov v najboljšem stanju. Domačija. ki je pripravna najbolj za mehaničarsko obrt ali kaj podobnega, ima zelo zmerno ceno. Zglasiti se je: Jakob Ribič, Loke, p. Sv. Jurij o/Tab.
•♦♦«♦♦♦♦'»♦♦♦♦»♦♦♦♦> »«H
Izmed sodobnih književnih izdaj eo
ni
Oi
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knitgarna v ljubllanL
FIŽOL
vse vrste za seme in prehrano po
najnižjih cenah ima vedno v zalogi
Kmet. društvo v Rečici ob Savinji,
ki se priporoča za cenj. naročila.
r -fwHiVUW
ОЛЛГОЈ
Zdi !
лДвк <xJL
uJiïXLt&wb
<yi mMetJl <f
^om.wwv
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
-j <
ж
ae s
NUDI HO IZKKDNU UUODNIH UKNAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITAHJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
.i«№î?S? S a- —■ 2 r\
š
a g N
ISâ|£c
"т-ет>
J
- i
o iSst»
s Ji ca =cc^
Л 53 § -
= J« 45 j* > ^
<Z iN"? N -i •
—	ai > cc . -c n— n
je . g. as => S IN ' ~
>	co C « O
o	c
—	I c -
L I rz Ci г
« -M N
>	<N ■? X X ■■ >~ n >
'Z	.	г	y .h
r:	^	a. c n
'S	4,	n	* a.
£	>	.	-Q >
И — = N
n -c c
«

119
— N
c ce £ ^ x f «i; г «J — > iri
-o;-'
c CJ > Î4; N
__> г
5 r s ■*
5,2- I75 TJSSSJ I
(SEJBSS
Haut Dominik:
Moč treh
Koman Ii leta I95&. Atma je šel sam k Jani.
Glosin je pritisnil na kljuko vrat paviljona. Vrata niso bila zaklenjena in so se udaia pod pritiskom. Splazil se je notri in zaprl zopet vrata za seboj. Mračno je bilo tu. Zavese na oknih so bile spuščene, i Le skozi špranje med palicami je silila dnevna svetloba v sobo in jo napolnila z nedoločnim svitanjem. Dr. Glosin je stopil k oknu in opazoval skozi ; špranjo, kaj se godi v parku.
Videl je, kako je Atma prijel Jano trdno za roke. Videl je, tla gresta v grad, in ko zdravnik je hitro spoznal, da je v blagoslovljenem stanju. Opotekel se I je od okna in se zgrudil v mračnem prostoru na vrt-I no klop. Zadnja nada, ki ga je prklepala še na živ-I ljenje, je izginila. Jana je bila izgubljena zanj. Dala i bo drugemu, osovraženemu, dediča. Bil je čas, da napravi konec. Že leta je računal ilr. Glosin z možnostjo, da, z nujnostjo prostovoljne smrti. Že je bil premislil I razne načine smrti, si preskrbel sredstva za to.
Strup, ki deluje hipno in brez bolečin. Uspavalna sredstva, ki povzročajo prijetno dremavico, ki preide neopazno v smrtno spanje. Nenadni padec, nepričakovani izgon in beg so ga oropali vseh teh sredstev. Oslalo mu je le še malo orožje, ki ga je nosil vedno s seboj, ki ga je bil nekoč sprožil na Silvestra.
Izvlekel ga je iz žepa in si ga po naglem sklepu naperil na lastna prsa.
Strel je odjeknil v mali sobici. Glosinovo telo so je sosodlo, se iztegnilo in padlo s klopi na kame-nila tla ...
V istem hipu ko je stopil Atma v sobo. »Prišla je ura.«
Atma je izgovoril s tihim glasom in položil telo umirajočega na klop.
Pogladil ga je po očeh in sencih in kri iz prsne rane je tekla počasneje, se ustavila.
Samo v dolgih presledkih je padala kaplja za kapljo na tla. Ko v sanjah, megleno se je vrnila ranjencu zavest. Pred njegovimi zaprtimi očmi so plesale divje podobe vse križem.
Cir Stonard, ki ga je bil izdal, je stal pred njim in ga prezirljivo gledal. Spremenil se je nato v podobo Williama Bakerja in mu na enak način obrnil hrbet.
Vedno gosteje vedno številneje so postajale podobe, ljudje, ki se je pred dolgimi leti boril proti njim, jih izdal, uničil. Pojavljali so se iz mračne megle, ga glodali in zopet izginjali.
Dr. Glosin se je skušal otresti teh sanj. Z obupnim naporom se je trudil misliti.
... Slabo sem se zadel... Utrip žile pojema ... Blodnje pričenjajočega se razpadanja ...
Njegove misli so pregnale strahove. Vse te podobe, ki so plesale, gledale, obtoževale, so izginile. Samo medla, bleda megla je ostala pred očmi.
Cas je potekal. Umirajoči ni vedel več, ali so sekunde ali stoletja.
Megla se je jela dvigati. Nova podoba se je prikazala v njej.
Glosin je videl dvoje oči, ki sta mirno zrli nanj, ki sta se mu zdeli dobro znani, ga spominjali na davno minule čase.
Valoveča megla se je zgostila. Izoblikovala potezo obraza okoli osamljenih oči. Visoko čelo, svetlo brado.
Tako je izgledal Gerhard Bursfeld pred tridesetimi leti.' Sedaj je stopila cela postava predenj: V beloevetli tropski obleki, ki jo je nosil tedaj v Mezopotamiji.
Gloein so je skušal umakniti prikazni. Odpreti moram oči, potem bo vse izginilo.
Z neskončno muko je poskusil dvigniti obrvi in mislil, da mu je uspelo. Zaznaval je prostor, stebre in okna. Toda podoba Gerharda Bursfelda ni izginila. Postala je nerazločnejša, napol prozorna, tako da se je sobna oprema za podobo videla kakor skoz tenčico.
In polem druga podoba poleg prve. Poteze obraza razen brade enake. Oči iste. Vprašujoča in obtožujoča.
Silvester Bursfeld kakor ga je videl dr. Glosin zadnjikrat, ko se je R. F. c. 2 stopil v ognju žarilnika.
Sinova podoba poleg očetove. Jasnejša, manj prozorna. Oče je spominjal na staro, že obledelo sliko sin v svežih življenjskih barvah. Objemajoča drug drugega sta stala oba pred njim.
Glosin je čutil, kako ga zapušča življenje. Ni se trudil, da bi ca zadržal. Hrepenel je proč od teh mučnih slik in spominov v deželo pozabljenja, neznanja.
Obe podobi sla ostali. Tretja se je pridružila. Rjava postava Indijca. Na temnem obrazu se je svetilo dvoje velikih oči in se z očajno silo upiralo v umirajočega.
Tedaj je bilo, kakor da čuti Atma, Indec, vse Glosinove misli, kakor da so se oboji možgani zlili v eno.
»Iščeš nirvano. Daleč si od nje.«
Nobene besede ni bilo slišati v sobi in vendar je dr. Glosin jasno razločil besede:
»Prišla je ura.«
Glasno je izgovoril Atma besede. Ustavljena kri je začela zopet teči in z rdečim curkom ga je zapustilo življenje. Vzdih, zadnji drget. Glosin je odšel v temno deželo, odkoder ni vrnitve.
Solnce je zatonilo za obzorje in sence začenjajočega mraka so se širile nad diisseldorfskimi cestami in hišami. V starem, udobnem naslonjaču pri oknu je sedel stari Termolen, z dolgo pipo v ustih, in puhal v dolgih presledkih vijoče se oblačke modrikastega dima po sobi. Gospa Luiza je stopicala po sobi in pospravljala.
Z» Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Ceèb
Izdajatelj. Ivan Kakovec.
Urednik Fraot Kremžar.