GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 50. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. MARCA — THURSDAY, MARCH, 27. 1924. LETO (Vol.) X. Kat. shod v Barbertonu - velik triumf VRŠIL SE JE OB NAJVEČJEM ZADOVOLJSTVU IN VESELJU. — UDELEŽBA VELIKANSKA. — VELIKO GOSTOV IZ DRUGIH NASELBIN. LIL ZA REPUBLIKO. Cleveland. — (Izvirno po-innvIM ninl . irT,lTm TTrt rotilo.) - Kaj takega, kakor |GRŠKI PARLAMENT ¥0" je barbertonska slovenska na-1 selbina doživela zadnjo nedeljo še ne pomnimo. Katoliški shod je izpadel nadvse sijajno. Vršil se je v največjem zadovoljstvu in veselju. Bil je to dosedaj največji shod, ako računamo na velikost naselbine in na število tam stanujo-čih Slovencev. Slavnost in u- RAZNE VESTI. Iz Jugoslavije. — Oljnemu magnatu Sin- konu države Mississippi. Pred-clairju grozi preiskovalna ko- loga je bila naperjena proti misija, da bo slučaj izročila privatnim in župnijskim šo-okrožnemu državnemu pravd- lam. Zakonodaja jo je eno-niku, kateri bo začel sodno , stavno zavrgla. Predlogo ; postopanje proti njemu. Go- skovali sovražniki vori se, da ga bo doletela ječa šol. mnih ministrov na dvoru. Ta- in velika denarna globa. | — V Hongkong na Kitaj-jko je bil sinoči na dvoru g. NESRAMNE ZAHTEVE ITALIJE. PAŠIČ IGRA SVOJE INTRIGE. — DROBNE VESTI. katoliških Pašič išče izhoda iz položaja. soi Belgrad. — V zadnjem ča-(su se zelo množe obiski posa- gozdovih volkovi. 22. m. m. je nakladal v gozdu blizu vasi neki voznik drva. Nenadoma so napadli trije volkovi njegovega psa, ki je le s težavo — Senatska zbornica je domskem je umrl katoliški škof ministrski predsednik Nikola'ušel. Naslednji dan je ustre- deležba, uljudnost in postrež-jne, je grški parlament včeraj ba, je bila dvakrat tako veli- j odglasoval za republikansko ka, kakor smo to pričakovali. volila 10 milijonov dolarjev D. Pozzoni, ki se je nad 20 pašič, danes pa ministra Vy za nemško siročad. Za dovo-let trudil in širil božje kralje-] jičič in Srskič. Vse te avcUjen-ljeno svoto se bo kupilo raz- stvo na Kitajskem. Bil je nad ce se spravljajo v zvezo s tež-novrstnega živeža v Združe-jV se vnet za misijonsko delo, kim položajem v katerem se nih državah in se bo istega s katerega je zelo povzdignil nahaja režim Nikole Pašiča. poslalo za razdelitev med la- in razširil na daljnem vzho- Ta težavni položaj bi radi ra-Rim. — Po poročilih iz Ate-1čne v Nemčiji. du. ^dikali na vsak način prikrili Iz političnih krogov se Glueksburška dinastija odpravljena. Parlament bo razpisal stvar še na splošno glasovanje narodu. Po pravici povedano, bili smo razočarani, da ima ta naselbina toliko dobrega slovenskega ljudstva. Nad sto gostov se je udeležilo iz drugih naselbin. Vsi so bili kot dobri gostje najlepše postrežem. Shod se je pričel ob pol 10. uri dopoldne. Najprvo so se vsi udeleženci zbrali. Navzočih je bilo sedem društev z zastavami, ki so se razvili v formo vlade na Grškem. S tem ie dinastija odpravljena in Grki si bodo postavili ljudsko lil lovski čuvaj v bližini 33 kg težkega volka. vasi -o- Cerkvena tatvina. Iz mežnarije župne cerkve na Mirni je bila ukradena po- ■ W . , . . . . doba "Jezuščka," 70 cm viso- V Turkestanu na Rus- in skušajo lansirati v javnost ka v zjatj 0bleki z oblo v ro- čuje, da namerava W. R. He- kem so zarotniki razdrli pro- vest o potrebi široke končen-! ' Podoba je tudi z ozirom go in hitro vozeči vlak je sko- tracije z oatirom na — zuna- na umetniško vrednost drago- arst znani publicist kandidirati za predsednika na demo- čil s tira na j ako nevarnem kratski listi. Chicaški demo- prostoru in se zavalil po str- njepolitični položaj. S tega stališča je treba gledati na naravnost senzacionalno vest vlado. Končno besedo bo imeljkratje kot predsednik Bernan mini. 13 potnikov je bilo na še grški narod, kateri bo z in župan Dever ga bodo baje mestu mrtvih 16 je bilo težko o nekakih pripravah Bolga-glasovnicami odločil, ali naj podpirali. poškodovanih . rov. Gotovo je, da današnji grška postane republika, ali — V Južni Dakoti so se vr- — Statistika katoliške cer- radikalsko-turški režim v ino-si želi kakšne druge vlade. j šile včeraj vroče poizkusne fcVe v Združenih državah ka- zemstvu ne uživa nobenega —is*. j " že v letu 1923. lep napredek. Jkredita. To se najbolje vidi pri Koncem leta 1923. je štela ka- sedanjih pogajanjih z Italija-toliška cerkev v Zdr. drž. ce- ni. Zahteve Italijanov, o kate-lih 298,9994 udov več, kakor rih poročamo na drugem me-leta 1922. Tekom zadnjega stu, se označujejo v vseh kro- V splošnem pa prevladuje,volitve med Coolidgom in se- _________3 .J__i.__•__T - 1_______ T*____ natorjem Johnsonom. Republikanci bodo odločili, kateremu bolj privoščijo predsedniški stolec. mnenje, da je grški narod v sedanjem času z veliko večino za republikansko obliko vlade, in da bo z ogromno ve-slavnostno parado, ki se je za- za republiko, čela pomikati proti slovenski! Dosedanja grška kraljeva cerkvi, kjer se je vršila sloves- družina je izvirala iz dansko-na služba božja. Parade so se nemškega pokoljenja. Grki so udeležila sledeča društva iz med seboj veliki nevoščljivci. i ljubljen hišni maček. Iskali Clevelanda in West Parka. Zlasti bogatejši magnati iz so ga celo po radio in so po-Dr. sv. Vida, 25. K. S. K. J. višJ*ih krogov si nasprotujejo j slali silni klic "SOS" za njim. dr. sv. Magdalene 162. K. S. načine. Radi nevošč-| Presneta reč, niso pomislili, K. J. in dr. Srca Jezusovega, so imeli za kralja raj- da se nahajamo v sušcu! 4 P¥ T r i t r ▼ tf • 61 ril t /i rv lr I ^ 1 « J Z -J - ■ - _ 5? __¥ 7 V t — — W _ *_ _ . T * -— V Washmgtomi se vee-jleta je veliko drugovercev krat kak špas prigodi. V pon-deljek večer pa se je zgubil prezidentu Coolidgu jako pri- 172. K. S. K. J. Krasno in po- šl tujce, kakor ljudi domače-nosno so plapolale društvene £a grškega pokol jenja. zastave, ko smo iz dvorane od- ____ __o- korakali v formaciji v cer- še ni popolnoma odletel. kev. V paradi je korakalo nad Belgrad. — Kakor smo vče-400 ljudi. Shoda so se udele- raJ ooročali o padcu Pašičeve V Des Moines, Ia. je zadel električni tok Mrs. Grace Zucker ženo uglednega tam-kajšnega trgovca. Krovžljala si je lase z električnim šči-palnikom. Ker je imela mokre cena. pristopilo h Kristusovi cerkvi. — V Indianapolisu, Ind. je bil včeraj posvečen v škofa Rt. Rev. Alphonse J. Smith župnik cerkve St. Joan of Arc. trigo se vrsti Podeljena mu bo Nashvillska gih kot direktno nesramne. Radikali sondirajo teren na vse strani. Vendar so vsi ti njihovi poizkusi ostali brez vsakega vspeha. Intriga za in- Nov poveljnik belgrajske vojaške akademije. Namesto vpokojenega generala Nikolajeviča je imenovan za komandanta vojaške akademije v Belgradu general Po-korny. -o Redovniška šola v Peči. Ministrstvo vere je sklenilo, "da še letos otvori v Peči redovniško šojo. -o- Umrli v Ljubljani. Dne 5. marca: Janez Wirt, usnjar, 62 let. — Dne 6. mar- ... ^ . .. n , - ca: Alojzij Burger, hišni po-skofija. Cerkvene ceremonije Pomoč brezposelnim v Zagre- sestnik, 51 let. _ Marija Do- so se vršile v škofijski kate-1 . bu. ,enc> varnostnega stražni- drali sv. Petra in Pavla. Zagreb. — Vsled velike ne- 5 mesecev. — V Lurdu na Francoskem zaposelnosti, ki vlada v Zaje te dni preminul angleški , grebu, je zagrebško mestno zdravnik Dr. George. Cox. 'zastopstvo na eni zadnjih sej Pred dobrimi tridesetimi leti sklenilo, da se napravijo vsi Razne poškodbe. V ljubljansko bolnišnico so , . . . (pripeljali te-le poškodovance: 1 j . ... . . , - je pristopil v Katoliško cerkev koraki, da se brezposelnim pri- .Hlanca Franca Veharia Lo- žili trije duhovniki m pet glav-| vlad? Je na poročilu tohko,lase jo je električni tok tako in tedaj je šel prvikrat kot skoči na pomoč. V tem smislu 1 nih odbornikov K. S. K. Jod-j re.snice, da so rezignirali vsi note. ! niinistri s Pašičem vred. Ven- Po cerkvenem opravilu smo dar- kralJ Aleksander je dal se vrnili v dvorano, k jer je nas poklicati Pašiča nazaj k sebi uv > 1 J1111 v u t ui anu, n j1K4C . •! j • čakalo izborno kosilo. Takoj,ln *a "aprosjl, da naj skuša po kosilu se je dvorana napol- i "ov,kab'net. Pašič je nila domačega občinstva, in o?'JUDii, aa Do_skušal nov ka-razvil se je program. Sledili bmet sestavit, .z vseh politič-so pozdravi, deklamacije, pe- n,h st-rank. Vprašanje seveda tje in govori. Govorniki so govorili prepričevalno in njih krepke besede so segale v srca navzočih. Marsikateri je spregledal in je danes mož našega prepričanja. Nekako ob pol 6. uri zvečer so se začeli oddaljeni poslavljati, ker so morali domov. Veliko jih je bilo iz Clevelanda iz St. Clair ja. Newburga in West Parka in tudi od drugod, kar jasno nriča, da jim je ideja katoliških shodov pri srcu, in da so navdušeni za njo. Na shod je prišlo mnogo brzojavnih pozdravov od blizu in daleč. Ta veliki dan, bo gotovo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini katoliških Slovencev v Barbertonu. Kaj takega naselbina še ni imela. Sedaj, ko je Vas katoliški shod navdušil, zdaj pa krepko naprej! Brazde so obrnjene, sejajte seme katoliškega prepričan ia v slovenska srca m korakali boste od napredka do nanredka 00 noti, ki jo ie Vam jasno začrtal Vaš nedeljski shod. Toliko na kratko o kat. aho-OU v Barbertonu. A. Grdina. Slovenci, podpi-o slovensko krtoli-EdinostJ \ je, če bo hotel kdo izmed o-pozicije v zopetno Pašičevo \lado. -o- Ford prejel grozilno pismo. Detroit. Mich. — Edsel Ford predsednik znane Ford Motor Company je prejel te dni grozilno pismo, da mora plačati svoto $1,050,00^.00 a-li bodo pa oslepili njegove tri-otroke, na nepojasnen način. Ford je stvar naznanil policiji, ki se je podala na delo in je aretirala neko Mrs. Annie Hladi k staro 25 let in nekega Wa-slova Simek starega 23 let. Detektivi trdijo, da se pisava grozilnega pisma popolnoma ujema s pisavo Simeka, kateri je baje že priznal, da je pisal pismo, ker ga je v to prisilila Mrs. Hladick. Simek se nahaja v Ameriki še le 4 mesece. stresel, da je umrla. — V Springfieldu, 111. je u-ničil ogenj veliko prodajalno oblek. Materijalna škoda na blagu in poslopju znaša nad $750,000.00. — Velik požar je uničil tudi več hiš v Bloomington, 111. Skoro cel blok je vpepelil. Škodo računajo okoli $350,-000.00. — Na meji med državo New York in Kanado blizu mesta Youngstown je bil včeraj ustreljen konštabler Gilbert Carter, ko je patroliral ob meji. Oblasti so mnenja,! da ga je najbrže ustrelil kak bootleger. — V pittsburški škofiji bodo 29. marca prihodnjo sobo- Ludendorff prekinil ž bojem proti katoliški cerkvi. Berlin, -t— Ošabni bivši nemški vojni lord general Luden-dorff, ki je šel v Bavarijo z namenom, da bi vodil proti katoličanom in katoliški cerkvi boj, je sprevideL, da je to za njega malo pretrd . oreft. Naduti Nemci protestanti še vedno sanjajo, da so izvoljen narod j za biti ueber alles. to otvorili veliko kampanjo, v kateri bodo skušali nabrati 3 milijone dolarjev. Denar bodo rabili povečini za župnijske šole'v škofiji. Prišli so do prepričanja, da župnijska šola je prva stvar za župnijo. — V Memphis, Tenn. se je ustrelil tamkajšni bančni predsednik R. L. Polk. Nače-loval je velikemu denarnemu zavodu, na kateremu pa • so odkrili, da primanjkuje v oddelku za vloge okoli 40 tisoč dolarjev. To ga je pognalo v obup. — Iz Londona poročajo, da so ljudje mesta Little Bowden na Angleškem najbolj absti-nentni ljudje na svetu. V desetih letih so imeli samo en slučaj radi pijanosti na tam-kajšnem sodišču. — V Jacksonu, Miss, je bila v pondeljek poražena do-datnja predloga k šolskem za-!lenju. zdravnik na božjo pot v Lurdu. Veliko laži brezvercev je pobil s svojimi zdravniškimi dokazi pri teh čudežih. — Apostoljski delegat iz Washingtona Most Rev7. Pie-tro Fumasoni-Biondi je zadnji teden osebno posetil nesrečni kraj v Castle Gate, Utah, kjer je premogorovniška nesreča zahtevala 178 človeških življenj. Osebno je tolažil nesrečne družine. — V Parizu je vlada imenovala katoliškega duhovnika Rev. Abbe Labourt-a, kot načelnika oddelka za naobrazbo. Imenovan je radi svojih velikih zaslug, ki si jih je zaslužil pri delu za francosko šolstvo. Torej tetka Prosveta niso res katoliški duhovniki na- , , .,ga, ker ga je ugriznil v roko je otvorjen poseben urad. ki j _ Pos sina Alojzija Pi-bo vodil evidenco nezaposlje- škurja iz VeJ Gabra; katere_ nih delavcev7 tako rocmh ka- ga je s kolom pretepel Al. Zaje iz Žabjeka pri Novem mestu. — Pos. sina Franca Žagarja iz Iške vasi, katerega ie udaril s kolom, po glavi France Kranc iz Lokp. — Del. Gregorja Burgerja, ki je padel in si zlomil levo roko. DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. zadnjaki, kakor jih ti imenuješ! — V Metzu, sedaj francoskem mestu je zadel včerwi ekspresni vlak v tovorni vlak na poti iz Bazla v Paris. O-sem potnikov je zgubilo življenje in 11 je težkt) poškodovanih. — Iz Pariza poročajo, da glavo. Ostal je na mestu mr-kroži v Franciji veliko števi- tev. lo ponarejenih ameriških do- -o larskih bankovcev. Policija je prišla ponarejevalcem že na sled in več oseb je pod klju-inadoma v bolnišnici v Breži-čem. Veliko ljudi je bilo na ta način ogoljufanih. — V Los Angeles, Cal. je te dni nastalo mrzlo vreme. Celo sneg je naletaval v teh. lepih solnčnih krajih Kalifornije. Mrzli val bo gotovo kolikor toliko škodoval vrtnim rastlinam, ker je že skoro vse v ze-! kor tudi duševnih. I^alje bo imel tudi v evidenci vsa privatna podjetja, Če se drže predpisov in če so odpustila vse tuje nameščence in jih nadomestila z domačimi. Za svoje nameščence bo zgradila občina stanovanjska poslopja. Mestno predstpjništvo je sporočilo borzi dela, da stavlja od jutrina razpolago dnevno 120 nakaznic, na katere bodo dobivale delavske družine hrano na stroške občine. Po Naša banka ima svoje lastne zveze potrebi se bo število teh nakaz- s pošto in zanesljivimi bankami v nic zvišalo starem kraju in naše pošiljatve S(> dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih iA lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.90- 1.000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 5,000 — Din.........$ 66.50 > 10,000 — Din.........$132.00 i 100 — Lir.........$ 5.1& 200 — Lir.........$ 9.S5 500 — Lir.........S 23.75 1.000 — Lir.........$ 46.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din., in nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častokrat mfcnja ,dostikrat docela nepričakovano, je absolutne nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJSEK * CESARIC 70—9th AVE., NEW YORK CITY. Mlinarjeva nesreča. V Pamečah pri Slovenjem Gradcu se je ponesrečil mlinar Pavel Lorenci. Ker mu je ko]o zamrznilo, je šel led sekat s sekiro, prej pa je še spustil vodo. Ko je bilo kolo že o-proščeno ledu, se je nenadoma začelo vreti in Lorenci je po neprevidnosti prišel pod lopate kolesa, ki so mu zdrobile Iz Sevnice je došla vest, da je umrla ne- cah g a. Maksa Jesenkova, soproga k- dr. Roka Jesenka, odvetnika v Sevnici. Pokojna je bila stara še]e 34 let in je za časa svetovne vojne mnogo trpela. -_o- Volkovi v naših krajih. V Blaznih pri Dolenji vasi so se pojavili v tamošnjih ' i . i iSL&oi S i EDINOST (UNITY) Ifhaia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ........... ....$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4-75 __- For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 ! Toda lastniki so pa drugega mnenja. Tem je patriotizem krinka, s katero slepe nemške delavce, da za nje garajo. Nemški produkti se vsled tega prav nič ceneje ne prodajajo. Magnati verižijo z blagom prav tako, kakor so preje. A ubogi delavec mora pa le vsak dan žrtvovati 2 ure svojega časa z namenom, da pomaga državi. A resnica je, da pomaga le kapitalistom, ne pa državi. Tako se slepi sedaj v Nemčiji delavstvo s krinko patriotizma. Kapitalizem izkorišča delavce leupo napreduje. Nastopa zbor vsepovsod, kjerkoli ga more. Delavstvo organiziraj se °b nedeljah Pn °beh " in ojači svoje vrste ter pazi na kretnje tvojih izkoriščevalcev. Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi Številki. mora i o biti doposlani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa ■e ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tMrii vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Patrika je bilo ob 8. instrumen talna maša. Tako torej napredujejo Angleži. Kako pa kaj v slovenski naselbini? Ali kaj napreduje? Pač petje je povzdignil naš organist Korošec, Pridobil je moči mladih fantov in mož, povečal je tako zbor in sedaj -C. in zvečer pri križevem potu, potem vsako sredo in petek zvečer. Ustanoviti nameravamo pevsko - dramatično društvo, ki bo skrbelo za petje v cerkvi in pri raznih zabavah in pa prirejalo bo v dvorani Slovensko - katoliškega doma razne bolj kratke igre. Enrerrd ac srcond etas matter October nth 191Q. at Post Office at Chicago. 111.. midff the act of March -jrd rS7Q.__Newburg, Ohio. — Poročati moram da sem sli- RpQAf]p krp7 /laični šal od naše2* odbora S. N. Do- ucacuc uicz, ucjaiij. jma> da je Dom dobro napre_ -:- „ |doval v prejšnem letu. Letos Nič slabšega ni, kakor' mnogo govoriti, pa malo imamo se veliko priložnosti, storiti. To geslo, da se mnogo govori, pa malo stori, odbiJefo nekaj tisočakov. _ • , *. 1 ~ i ' Ker je letos Vehkanoč, je v se je pa prav udomačilo v našem kongresu m senatu, pomladanski sezoni dvorana Politikarji govore uro za uro, posegajo v debate, mla- oddana v najem vse nedelje, tijo prazno slamo, a ko se konča so na istem mestu, Pa bomo Domu pa pomagali kakor začno. re na® dramatični odsek dr. tt 1.1 , , . . .,.iZvon priredil krasno žaloigro koliko obljub so v kongresu in senatu ze storili j-Mati" v treh dejanjih zadnjo našim farmarjem in delavcem. Toda vse ostane pri be- nedeljo. Igra je bila jako le- Pred nekaterimi leti je u-mrl v Jeni prosluli vseučiliški profesor Haeckel, to se pravi mož, ki je na vsak način hotel s svojo znanostjo odstaviti osebnega Boga in ljudem vbiti v glavo .nauk, da smo se vsi razvili iz opic. Njegov naslednik je profesor Ludvig Plate, sicer tudi protikrščan-ski človek, vendar pa je zapisal že lansko leto o Haecklovi veri tole obsodbo: "Mi si moramo predstavljati Boga le kot Sicer nam. ki smo iz nižav . "Tu klevelandskih prišli v te go-|osebno blt*e> kl lma duh°™° sedah, do dejanj ne pride nikoli. pa in ljudstvo je imelo solzne Zdi se, da ko pridejo kongresniki in senatorji v (g ? ™S *anljivih v kapitol, da jih dobi nekdo pod komando in potem ple-T^o je vodil Mr Rakar ki sejo, kakor jim višja komanda gode. Olajševalna sred-lse veliko trudi za dramatiko, stva za farmarska posojila se obljubujejo že odkar je In s to igro lahko reče, da se je veliko doseglo zadnjo nedeljo. Igra je, kakor nalašč postnemu času primerna. U-deležba je pa tudi bila jako namenjen za S. N. Dom. Na zadnji s*ji direktorjev S. N. Doma se je tudi sklenilo prišel na krmilo pokojni prezident Harding. Toda nobene olajševalnih sredstev ni, farmarji propadajo, lezejo v dolgove, itd. Koliko obljub je bilo že narejenih delavstvu od lepa, kar gre našim rojakom politikarjev, zlasti/kadar*kandidirajo? Pa so izvršili,' ^jL-*--*!*'o^™*'je kar so obljubili? Vprašajte delavce, koliko so jim pomagali? In preiskave? Koliko grafta se je odkrilo zadnje jda se priredi bazar, ki se bo dni. Koliko prerekanj, koliko časa se bo potratilo v o-iPričel 13- maja ter bo trajal beh zbornicah in koliko denarja. Pa se kaj stori? Se- dobr^^bitkebda bo^sak veda se! Mnogo se govori, koliko se pa stori, na to se z veseljem dobitek domov ne-pa ne gleda! Zato bi bilo pa pametno od delavcev, kakor farmarjev, da bi se združili in organizirali. Nastopili naj bi potom organizacije, in indorsirali kandidate, ki bi jim dali zagotovila. Tako bi lahko prišli do kakih vs-pehov> ker organiziranih bi se bali in se ne bi med nje vračali, ne da bi izvršili svojih obljub. Če se bodo pa delavci in farmarji v času volitev držali razdruženi eden za republikanca, drugi za demokrata, tretji za socialista, itd. toliko časa bodo njih sile, ki bi združene predstavljale veliko politično silo, ki bi pomenila bojkot in poraz za nasprotnika, vedno premagane in njih pravice se bodo gazile po izkoriščevalcih. Zato delavci na dan, študirajte politiko in razne kandidate. Zahtevajte od njih zagotovil in povejte jim naprej, da vi nečete samo praznih besedi, ampak njihovih dejanj na merodajnih mestih. Zapomnite si, da dokler boste molčali, bodo delali, kakor bodo sami hoteli. Kadar boste pa vi od njih zahtevali dela, bodo pa delali, tako, kakor boste zahtevali. Izkoriščevanje v Nemčiji. Kapitalisti znajo povsod na prekanjen način vleči delavca za nos. V Ameriki vrše to delo na način, ki jim prinaša vspehe v Ameriki. V Evropi zopet na drugi način, kakor pač kaže. Kapitalisti so v tem oziru politični in prekanjeni, da jim ni para. V Nemčiji, kjer je po porazu zavladalo gorje in stiska so se kapitalisti takoj prilagodili novemu razmerju. Kapitalisti vedo, da je navadne ljudi lahko slepiti. Zavedajoč se, da so Nemci v silnem notranjem o-gorčenju odložili svoj meč, ter že tedaj, ko so se vračali so med potjo prisegali na osveto. Sovraštvo do Francije in nekaterih njenih zaveznikov ne bo tako hitro izginilo iz nemških src. S krvjo bo šlo iz generacije v generacijo. In kapitalisti se tega zavedajo. Zato so v imenu patriotizma zaklicali nemškemu delavstvu, da je treba prijeti in delati na vse kriplje, da se s trdim delom odkupi vojni dolg in reši Nemčijo poloma. Če drugje delajo osem ali deset ur na dan, mi delajmo 12 in 14 in v par letih jih bomo dohiteli, ker na ta način bomo lažje prodajali naše produkte, kakor zavezniki. In patriotični nemški delavci so se odzvali z veselim da. Garajo po 10 ur v rudnikih in 12 ur na površju v tovarnah. Dve ure vsak nemški delavec žrtvuje na dan sel. Dobitkov bo na razpolaeo za vsakega. Da bo še boljši vspeh, se je odobrilo, da prre direktorii okrog delničarjev nabirat darove. Apeliram na delničarje, da ne bi zavrnili nabiralcev brez darov, temveč darujte do svoji moči. Najsi bo v denarju ali v blagu. Bolj prinoročljivo je, ako darujete v denarju, da potem odbor nrinravi primerne do- skrbi. Pusti vero na miru in naše duhovnike, pa bodo gotovo tudi vas pustili na miru katoliški listi. Če pa vi napadate, pa nikdar ne pričakujete, da bomo katoličani stali križem rok. Se znamo tudi braniti, če se nas napada. Saj še črviček se brani, če ga kdo napada. Sejajmo rajši seme ljubezni in sloge, pa bomo napredovali. In naše seme gotovo ne bo padlo na skalo, ampak bo pognalo dober sad in žtev bo obilna za vse. Naročnik. -o- Pueblo, Colo. Nova, impozantna šola se bo gradila na Bessmerju. Važni shod pravi Mass-meeting smo imeli v dvorani sv. Jožefa v nedeljo, marca 16. ter se je vse povoljno obneslo. Slovenke in Hrvatice te okolice so pripravile za udeležbo prijetno gostijo, da so snravile fara-ne v vesel? razpoloženje. Ža- re, sapa zastaja, ako je udarimo kako bolj "FJctno vižo," •fantom in dekletom rojenim v Leadvillu ne bo v tem oziru nobene nagajivosti. Ti namreč imajo za gorski visoki zrak preparirana pljuča in srce; srce še prav posebno, da ne zmrzuje, pač pa da ohrani blagodejno toploto, kot jo i-majo srca daleč tam doli v moč in popolnost v najvišji meri. Brezosebni* panteistični pojem o Bogu, kot ga je zamislil Haeckel je brez vrednosti in nič drugega kot zakrito brezboštvo. Priznati moramo le duhovno osebnost, ne pa mrtve prirodne sile, pa naj prešinja tudi vsemir. Namen razmišljanja o zadnjih vprašanjih more biti le ta, da do- Clevelandu. To jim bo vrela b! ^estvo v tej solzn. doh-pesem iz grla in prsi in ta pe- m'r '" tolažbo, ne da bi pn sem bo napredovala kot tudi!tem trpela znanost. To pa se trrla in prsi in nikar se ne ču- lmore zgod.ltl le ^daj. ce ?n dite, dragi bralci, ako boste nekega lepega dne brali, da smo imeli koncert v Washing- znamo osebnega Boga, na kateri veri sloni sreča vseh narodov in časov. Kdor tega ne tonu. Pa šalo na stran! Vsi zmo™f.jiaj vara samega sebe Lead vil Ičani smo veseli, ko i- s Pfntelz™m, ki nima z ,vero mamo tak zbor, ki nam vsako- v Boga "^ake^zveze." krat kaj novega zapoje in se trikrat tedensko vadi in uri in . Kolona newyorskega Petra mi veliko pričakujemo v do- bl bl!a dostojnejše urejevana, glednem času od njega. Jaz ! sem vesel, da je toliko dobrih če bi jo urejevala žival s podolgovatim rilcem. fantov, mož in deklet stopilo J » * * okrog organista Korošca in ga Skratek v Clevelandu je ho-prosilo, da naj jih uči, da bo- tel zadnji teden povedati ne-do napredovali kot v angle- k?»ko o ven. Ko sem bral ški fari napredujejo. Petje njegove sanje sem mislil, da bavno igrico, "Botra Nerga" sem sedaj obdelal, pojdimo po- ga Je elevelandska duhovnica so priredili Mr. & Mrs. Frank Korun in Fr. Muhič. Smo se srčno nasmejali. Male deklice Eleonor pa Dora Zobec in Micka Butkovich so prisrčno zapele in nekaj poigrale1* kar « gledat na kako drugo stran. Struna zapeljala. Pa ni tako, To kar bom sedaj vam pove- ma£arac je svojega šimeljna dal ni nič pretirano, ampak l?aJ*zdil m hotel na njem ma-popolnoma resnično. iskaro lgrratl ceI° zdaJ v P°st- Jaz dolgo časa nisem mogel [nem času. • 1*1 i t' n, i pogrutati nase slovenske je bilo zelo vsec navzočim. Tu-U' tt-., . -j- u nr> »> • .fare. Ugibal sem to m ono, a di zbor Prešeren je nam ve-Liti t {f. QnQ n[ m ; tako liko pripomogel s svojim kra- R , d . . 1 smm petjem. V eni uri so pod- J J F pisali pridni faran inad 35 sto, tedaj dober začetek. Ni jih moglo priti na shod tako veliko, ker je bilo vreme prav neprijetno. Prihodnjo nedeljo marca 30. ponovimo Mass-meeting, da se farani oglasijo, kaj hočejo. Naše navduše- bitke. Seveda marsikateri bo ne rojakinje nameravajo po- malo godrnjal, da se jih vedno nadleguje zdaj zato zdaj za ono. Ampak popravici povedano, da dom zelo malo nad-legu ie svoje delničarje in kadar jih nadleguje, jih to le za njih korist, ker tisti delajo za korist doma. Torej delničarji in delničarke, zavedajmo se svojih dolžnosti, da ie le na nas ležeče, kdaj bo dom plačan in da bomo lahko s ponosom rekli naš S. N. Dom. Pozdrav! Delničar. -o- St. Mary, Pa. Dovolite, da tudi jaz malo omenim o naši slovenski naselbini, čeravno je majhna. Človek bi mislil, da v tej naselbini ni nobenega Slovenca, ker ni slišati o novenih slovenskih društvah in o nobeni stvari iz naše naselbine, ki bi za- streči še bolj izborno. Večje dekleta, ki so nam zapele tako priljubljeno pri zadnjem shodu, se pripravljajo za nekaj krasnega, otroci in pa Prešeren nas bo zopet prav veselo zabaval. Dvospev "Krojač in Čevljar" je sedaj na programu. Nad 35 faranov so do sedaj podpisali od sto do 250, drugi po svoji zmožnosti ali srčni želji za šolo. Jako primeren in navduševalni govor sta naredila g. John Butkovich in John Germ. Tedaj na mam, sedaj sem jo pa vjel. Kako slišite v kratkem. Poprej moram še povedati, kako zanj-ko smo kar štirje nastavili, da vjamemo našo faro in jo o-gledamo prav v dnu srca, kakšna je. V pondeljek smo cel dan praznovali kot se spodobi, ker je ene vrste ameriško-irski praznik, praznik sv. Patrika. Sicer pa jaz kaj rad praznujem nezapovedane katoliške praznike ter zapovedane . in nezapovedane ameriške državne praznike. Ob takih prilikah jo mahnem ven iz mesta ali proti Jacktownu, String-townu ali proti farmi našega rojaka Franka Zaitza, mnogokrat grem pa proti mestu mrtvih — na pokopališče. Mašo imam take dni bolj po gosposko ob 9. to pa tudi za- lucijo to, da se ponoči poprej malo Pašič je padel v Belgradu, so poročali zadnje dni a-meriški listi. Ne veselite se prehitro. Pašič je že večkrat padel, pa je tudi ustal. Radikali tvorijo še vedno večino. Starec bo poskušal na šimeljna nazaj. Nesreče se je težko otresti in prav tako Pašiča, ki je za Jugoslavijo velika nesreča. * * * Če bi hotel Človek vsakemu bedaku odgovarjati, bi bil nazadnje bolj neumen od njih. Pustite osle rigati, ker to je njih obrt! * * * Olje je pričelo zadnje čase ljudem tako smrdeti, da ga najbrže še na salati ne bodo marali v tem letu. Well, kar je preveč je preveč. Kaj delajo v Mehiki? — Premišljujejo, kdaj bi bilo dobro začeti zopet z novo revo- uri marca 30. Navdušenje raste! P. Cyril Zupan, O. S. B. -o Leadvijle, Colo. Zopet Vas nadlegujem ^a malo prostora. Da me ne prehiti poročevalec iz Leadville, znamovala kak napredek za sem se takoj požuril Vam ne- splošno sejo v nedeljo ob 2. ?aspim. Presneto ne vem, kaj je vzrok, da je tukaj v Lead-jvillu tako malo spanja. Sino-ici sem se naprej vzel, da moram iti spat ob 9. zvečer točno ob uri, ko zvon gori v mestu kliče k počitku. Sment kakor je začejo zvoniti v mestu, pozvoni pa na frontnih vratih v farovžu, prižgem luč, pogle- našo naselbino. Ko premišljujem se mi vidi, kakor bi bili tukaj nopol-noma ločeni od vseh drugih krajih in da bi ta mala peŠ-cica rojakov gledala skozi oblake proti solncu. ter da ne vidijo prave svetlobe. Največ je ^kaj reči sporočiti. (Me je že prehitel.) V nedeljo 16. marca zvečer smo v Elk's opera house praznovali sv. Patrika, irskega a-postola. Velika dvorana je bila tako polna, da ni bilo za 10 ljudi še prostora. Igrali so takih, ki so pozabili na nauke irsko dramo: St. Patrick's eve. svoiih starišev in so bolj za-1 Vsi igralci so izvršili svoje na-verovani naukom raznih de- loge mojstersko. Father Stern lavskih "prijateljev", kateri novi župnik angleške cerkve z rdečimi listi širijo svojo pro- se trudi na vse mogoče strani sveto. za povzdigo fare. Ustanovil je Fajtamo se med seboj, ka- trojno muziko: orkester, tam-kor da bi ne bili bratiV in se- buriranje in igranje na gosli, stre po narodu in veri. Meni Petje je on uredil in ima mo-se nrav nič ne dopade. da se gočen ženski zbor. Ob nede- dam, bil je rojak Louis Pur-ket, ki me prosi, naj grem pogledat "bebička" ki je bolan. Odzval sem se, bebička pogledal, z roko sem ga prijel za čelo, nosek in pod bradico. Ne vem, kaj bo, vse troje je vroče in res otrok star še le 14 dni pe bil v nezavesti in je teško dihal. Do sedaj še ni umrl. Še nisem bil pri Purke-tu gotov, že mi povedo, da u-mira Klunov Lojzek, ki je star šele 3 leta. Obiskal sem tudi tega in ga blagoslovil — drugače mu ne morem pomagati — sem premalo časa študiral zdravilstvo — nekaj časa sem se menil z očetom in ko nekateri ljudje na tako grd Uah ob 10., ki je peta maša sem prišel domov ob 11., me j r. ____vi . * t , « j • t način zaletuieio v vero in cer- pomagajo pevskemu zboru J je pa še moj brevir tako milo zato, aa di se nemsKi proaHKt lažje prodajal po mzjih ,kev.. Zakaj bi ne pustili stva- člani goslarskega kluba in or-.pogledal na mizi in me vabil: cenah, kakor produkti drugih dežel. ri na miru, katera iih nič ne kestra. 17. t. m. na parznik sv. '"Janez, kaj pa večernice in In kaj delajo na Lawndale? — Well, z ozirom na njih rokodelstvo, — ti proučujejo, kdaj bi bilo dobro zopet a- ranžirati kak miljonski fond. * * * In kaj delajo na Marsu ? — Zadnja poročila pravijo, da se Marsovi prebivalci pripravljajo na velik sprejem rdečih socialistov. Organizirali bodo socialistično republiko. Zares srečni prebivalci! * * * In kaj delajo na luni? — Telefonsko žico napeljujejo v urad lawndalske tetke. — Kaj jih bo spet trkala ? — Najbrže, kakor zgleda. sklepne molitve! Ustavljati se nisem mogel preprijaznemu vabilu, zmolil sem in zopet je bila ura pol polnoči. Godrnjal .sem, da jaz nimam sreče, da bi šel spat o pošteni uri. Ob tacih praznikih imam tudi ve-černic^ ob pol 8. uri zvečer in ljudje se v obilnem številu u-deležijo. Rev. John Miklavčič. (Dalje sledi.) f ŽF J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. Velikega pomena so vetrovi tudi v prometu in trgovini. Kdo šteje miljone ladij, katere vozijo vetrovi kot krilati konji dannadan po morskih cestah na vse kraje sveta? Dandanes se sicer pri ladjah mnogovrstno uporablja para, **jadra bela" še niso izgubila prav ničesar na svoji veljavi. Vsaka večja država ima poleg parobrodov še vedno večje Število jadrnic. Tudi v gospodarskem oziru služijo vetrovi pri mlinih na veter in drugih napravah. Vetrovi vplivajo tudi na izpremembo zemeljskega površja, ker nanosijo cela gorovja peska. Kakor vobče, kaže narava svojo neprijetno stran tudi pri vetrovih in viharjih. Neizmerna je škoda, ki jo viharji po-vzročujejo na suhem in posebno na morju. V toplejših krajih so viharji pogostoma pogubni za ljudi in živali. Najbolj znani in neprijetni viharji so v Arabiji samun, v E-giptu šamin ali hamzin, na za-padnem obrežju Afrike har-matan. na Kitajskem tajfun in na Laškem široko, ki pride v Slovenijo kot "jug". Zgodovinar Herodot poroča, da je vroč veter s peskom zasul 50.000 mož Kambizijeve-voj-ske. Pa imajo viharji tudi svojo dobro stran. Sicer malo neprijetni "jug" dovaža v slovenske, precej mrzle kraje, blagodejno toploto. Vigredi se vidi, kako se manjša snežna o-deja, ako nekaj časa brije. Jug raztopi v 24 urah več sne-jra, kakor solnčni žarki v 14 dneh. Ob poletju in jeseni pomaga, da dozarjajo razni sadovi. Brez juga bi bili slovenski kraji znatno mrzlejši. Na* severnih obronkih Julijskih Alp in Karavank bi sneg sploh ne skopnel. .6. Višji pomen zraka. Bog je človeku "vdihnil" dušo. On sam je latinski "spi-ritus," kar pomeni dih ali duh. Spasitelj je v apostole dihnil, ko je rekel: "Sprejmite sv. Duha." Milost božja je v delovanju podobna vetru: "Veter veje, kjer hoče." (Janez 3, 8.) Kakor je veter podoba božjega in človeškega duha, tako tudi podoba dobrih in hudih angelov. Vetrovom podobni gredo angelji, seli božji, na vse kraje, kamor jih Bog pošlje. Sv. Pavel govori o boju zoper "duhove tega ozračja." Moč hudega duha duha je sicer premagana, a ne popolnoma strta. Naše življenje je ladjica, ki je v nevarnosti pred hudimi viharji. A nič nam ne škoduje viharjev trušč, ako stojimo trdno v veri, če je Gospod z nami. On, ki je pomiril vihar na morju Galilejskem, zapoveduje tudi duševnim viharjem, ako ga prosimo pomoči. Seve velja nam resno svarilo: "Ne dajaj se slehernemu vetru goniti in ne hodi po vsakem potu." (Si-rah 5, 11.) Veter je tudi podoba napuha. Vse lahke reči dvigne kvišku ; tako tudi napuh človeka, ki se mu uda. Veter veje in hiti čez zemljo. To spominja Jo-ba na ničevost časnega življenja. Spomni se, Gospod, da je dih moje življenje." (Job 7, 7.) III. Zvok. Vsakemu je drago čuti glas sladak, če se v petju blago združi zbor krepak. 1. Kako nastane glas? Strog zakon. Meja glasov. Znano je, da bi vladala brez ozračja na zemlji grobna tišina. Vsi glasovi in zvoki, ki udarjajo na naše uho, potrebujejo za to pot zraka. Kako nastane zvok ali glas? Zrak je sestavljen iz raznih snovnih delov, ki so med seboj v nekem ravnotežju. A-ko se to ravnotežje moti, nastane nihanje, ker se hoče vsak del po sprejetem sunku povrniti na svoje prejšnje mesto. Tako nastane v zraku neko vrvenje in gibanje. Če u-dari -to vrvenje na naše uho, zadene slušno čutnino. Živec se strese in odda ta tresljaj na možgane. Duša se tega zave, in človek sliši glas ali zvok. Zmedeni, neenaki zračni nihaji ali tresaji povzročujejo v duši čut šumenja, redni, e-naki tresaji pa čut prijetnega žvenketa. Pri tem prehodi zvok v sekundi 332 metrov dolgo pot. Vse v naravi je umerjeno po meri in teži; tako je tudi pri glasih. Številke skoraj nikjer i KaKor ravno pri zvoki«, w rijo v svoji harmonični sestavi nam tako prijetno, raznovrstno godbo. VsaK razloček med visokim in globokim, močnim in rahlim glasom, ki pride do naših ušes, sloni bistveno na razmerju številk. Vsa godba ima več ali manj matematično podlago. Od nekdaj že so iz teh rednih številk sklepali, da mora biti vse to natanko določeno razmerje od neke višje modrosti, kakršna se pojavlja povsod v naravi. Nikakor namreč ne sme misliti, da sloni edinole godba na rednem razmerju številk. Tudi glasovi in zvoki, ki se pojavljajo v naravi, se vršijo po strogem redu. Veter, ki šušti v temnem gozdu, šumenje valov, ki se pene od skalnatem obrežju, žuborenje potoka, ki hiti z gore v nižavo .... vsi glasovi, ki se javljajo povsod v naravi, vsi so podvrženi zakonu, ki se kaže v določenih številkah. Gola materija si pa ne more dati zakonov. Zakon je nad snovjo, jo veže in loči, kr ima svoj izvor pač v višji modrosti. Vsak glas priča, da ga je nekdo umeril. V naravi deluje neprestano jako umeten mehanizem pri vseh onih bitjih, katera so obdarovana z raznimi čuti. (Dalje sledi.) IZVLEČKI RAZNIH PISEM IZ STARE DOMO- , VINE. Uredništvo je prejelo iz stare domovine več priznanj, ki nam čestitajo h krasnim idejam za katoliške shode po slovenskih naselbinah, katere smo dosedaj opisali v našem listu. Tako vidite katoliški rojaki po širni Ameriki, da se z nami raduje tudi cela stara domovina, ko nas vidi pri dobrem delu za dobro stvar in njene vzvišene ideale. Neki ugledni slovenski duhovnik nam piše iz stare domovine: "Želim Vašemu listu obilo vspeha. Trdo grudo sicer tolčete, a kaže se že sad Vašega res napornega dela. Katoliški shod Vam je bil gotovo v veliko zadoščenje in radost. Pozdrav iz domovine! Sledi podpis. * * * Drugo pismo smo prejeli od nekega velezasluženega slovenskega duhovnika, tudi iz i stare domovine: me Belgija se poganja z Rusijo glede trgovine. Bruselj. — Med Antwer-penskem županom Van Caule-waert in rusko trgovsko komisijo se vr§e pogajanja glede trgovske zveze med obema državama. Antwerpenski župan je poFitični vodja Flem-ske ljudske stranke v belgijskem parlamentu in je v tem slučaju delegiran kot vladm zastopnik. PRETRESLJIVO PISMO JZ NIZOZEMSKE ZAPAD-NE INDIJE. Na dobrem zemljevidu lahko najdete jako m al otok Saba v Karibejskem morju, vzhodno od Porto Rike. Iz tega oddaljenega kraja je dospelo v Chicago pismo, datirano 2. februarja. V pripro-stih besedah je opisalo žalostno zgodbo. Gospa Irene H., vdova s tremi malimi otročiči živi tam. Trpi na želodčnih neredih. V nekem časopisju pa je čitala o Trinerjevem zdravilno grenkem vinu in trdo veruje, da ji bo to zanesljivo zdravilo pomagalo. Ker je jako revna, je priložila v pismo krasen ženski ro*bček ročnega dela in nas vprašala, da ji v zameno pošljemo to zdravilo. Taka je slava Tri-nerjevega zdravilno grenkega vina. Vsak je zadovoljen s tem zdravilom, ki je nepre-kosljivo v slučajih slabega teka, zaprtja, plinom v črevih nervoznosti, glavobola in slič-nih želodčnih neredov. "V moji hiši ne moremo biti brez Trinerjevega zdravilno grenkega vina, ki je zelo dobro za želodec," tako nam piše Mr. John Razus iz Gary, Ind.. od 24. febr. Vstavite se v vaši lekarni ali pri trgovcu* z zdravili še nocoj in prinesite domov Trinerjevo zdravilno grenko vino! Če ga ne moreta dobiti v svoji soseščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. i MALI OGLASI. PREJELI smo nekaj iztisov knjige "Za Milijoni," katera je zelo priljubljena med našimi rojaki. Knjiga je lepo trdo> vezana in stane samo 75c. s poštnino. Pišite po njo takoj dokler loga ne poide, Knjigarna Edinost 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. za- razpisana je služba za pomožnega urednika pri dobronapredujočemo slovenskemu listu. Oseba mora biti vešča slovenskega in angleškega jezika in biti mora zmožen nadomestovati glavnega urednika, kadar potreba. Kdor se čuti za to službo sposobnega se naj prijavi pismeno ali osebno na: Uredništvo Edinosti, kjer bo dobil nadalj-ne podatke. (4—i.) Vabilo na Slovenski shod v Ely, Minn. Za dne tridesetega marca, je sklican velepomenljiv shod, kateri se bo obdržaval v prostorih stare cerkve. Cenjeno nam občinstvo, ta shod je velike važnosti za našo naselbino. Zatoraj bi se ga ■ II W- moral vsak mož in žena vdeležiti.-------^jv^jc uuuic^a k« Vse drugo Vam bo pojasnjeno j toliškega tiska, prosimo vs na zborovanju, za kar se gre. \naše naročnike, prijatelje in Zborovanje se začne obj dobrotnike, da mu gredo na dveh popoldne. j roko in pomagajo, kar je v tliiVi mnXl J ___1 j ..v. . .. . - 1K0SMACH 1804 w. sand St. Chicago. IH Rojakom se priporočani vri nakupu raznih BAJav. VARNIŠBV. želez *a. ključavnic in stekla. Natbolj&e delo. nainižic cen«. Prevzamem barvanje hi* zunaj m enotrai. uokladam stenski oaoir. IMS STRITAR 2018 WEST 21st PLACR Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. PoJdičit« ga po telefonu! Phone Roosevelt; 8221 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenjenim na-ročnikom, dobrotnikom in prijateljem listov Edinost in Ave Maria v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je poob-laščen pobirati naročnino za lista, kakor tudi za oglase, naročila za knjige in vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Ker se Mr. Mladich trudi za tako plemenito stvar, kakor je razširjenje dobrega ka- vse in Sklicatelji. — Geslo vseh naročnikov za mesec marec je: Vsak naj pridobi enega novega naročnika na list Edinost! — Ako nisi zadnji mesec nič naredil za katoliški tisek, stori nekaj tekom meseca marca, predno se zaključi kampanja. MOOBC NEKAJ POSEBNEGA bo slavnostna številka EDINOSTI, katero bomo izdali o priliki 30-LETNICE K. S. K, J. Ta številka bo obenem slavnostna VELIKONOČNA ŠTEVILKA. Bo največja slavnostna številka, ki smo jo dosedaj še kdaj izdali. Uredništvo "EDINOSTI" je pridno na delu, da nabere kolikor mogoče zgodovinskih podatkov o naši slavni K. S. K. Jednoti. V tej številki bodo objavljeni objektivni podu-čni delavski, gospodarski in politični članki. Poleg drugega bo tudi več lepih zanimivih velikonočnih povesti. Ta številka bo vredna, da jo bo shranil vsakdo. Ker bomo te slavnostne številke tiskali več kot navadno bomo računali za ekstro posamezne številke tako le: Posamezni iztis ...........-.......-.................10c 10 iztisov..............................................$1.00 - 25 iztisov..............................................$2.25 50 iztisov..............................................$4.00 100 iztisov..............................................$7.50 200 iztisov............................................$16.00 Vsak posameznik ako le more naj si naroči, kolikor more "ekstra" številk te izdaje. Gotovo jo naročite za svoje domače, prijatelje ali znance za v stari kraj. Kdor hoče mu jo pošljemo za v stari kraj mi. Pošlje naj poleg svote za slavnostno številko še 2c. za poštnino za vsako številko. Zlasti priporočamo katoliškim društvam, da naroče za svoje člane kolikor izstisov morejo. Širimo vsi dober katoliški tisek! _ "Neizmerno me veseli Vaš ne igrajo tako važne vloge, j pokret v slovenski naselbini — chicaški — za vse rojake do Ameriki. Ko se je govorilo o katoliškem dnevniku — Edinost je bila tedaj še v New Yorku, sem pisal mojemu prijatelju . . . mojemu bivšemu župljanu, da če list postane dnevnik, je edino.primeren kraj zanj — Chicago. In božja previdnost je to naklonila. Kot urednik nekoč sam, sem čital: Glas Naroda. Glas Svobode, Prosveto, itd. a morem reči, da kdor te čita pride ob I vero" . . . Podpis. * * * Tretjo pismo smo prejeli z Goriškega sedaj pod Italijo od uglednega duhovnika: "Bog Vas živi pri listu Edinosti! Vi ste oznanjevalci nove dobe med Slovenci v Ameriki. Hudi so Vaši boji, a ne odjenjajte. Hudič mora biti in bo premagan, pa magari se še s tako silo upira. In Vi, ki ga izganjate zaslužite vse pohvale. Le krepko vihtite meč resnice in pravice. Tem hujši ko bo boj, tem slajša bo zmaga! Vaš v Kristusu. Sledi podpis. naročila za ekstra številke slavnostne jzdaje edinosti bomo sprejemali do 12. aprila, katero pošljite na: EDINOST 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. 1912 — West 22nd Street, Chicago, IU. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! Uredništvo Edinosti se vsem čestilcem prisrčno zahvaljuje za lene in navduševalne besede. Ne delamo za kako čast. Ampak bodrilna beseda o pravem času je pa nam v veliko vzpodbudo pri napornemu delu, ki ga vršimo za katoliške Slovence v Ameriki. — Največ bos storil za svo-1 jo vero. ako razširjaš katoliški tisek. njih moči, da se katoliški listi zanesejo v sleherno slovensko hišo v vsaki slovenski našel« bini. Rojaki pomagajte širiti katoliški tisek! Uprava Edinosti in Ave Maria NAZNANILO! Rojakom Slovencem nazna-njam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. BarYSfflL hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt, . » J** Rojakom se priporočam \ naklonjenost! FRANK MARLEY ' 2300 — So. Hoyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. DO 1. APRILA je še čas za Mohorjeve knjiga 1925, da pride ime udov v ko-ledar. Naročajo se pri našem upravništvu. Udnina za 4 knjige $1.00, z vezanim mo-litvenikom $1.40. Knjige se lahko naroča do augusta meseca, le imena udov priglašenih po 1. aprilu nepridejo v imenik. Imamo v zalogi še par iztisov za leto 1924. Kdor jih želi, naj takoj piše ponje. EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago,I1L Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnost! Slovenci v Ameriki otroci — njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoja bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugoslovansko banko v Združenih državah. In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne gleda kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Va% ako poverite Vaše bančne posle nam. KASPAR STATE BANK 1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodske drui-be v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavit*) za doseljence. •M 'KOfNOSTT Sledovi medvedjih krempljev. Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M. Na vprašanje Jolietovo, kako daleč je še do morja, so mu odgovorili, da bi moral potovati še dobrih pet dni, da bi prišel do njega. Povedali so mu pa tudi, da so težave in nevarnosti, ki bi jih morali prestati na tem kratkem potu skoraj nepremagljive, ker so tamkaj divjaki oboroženi že s puškami, katere so dobili od Špancev, varujejo skrbno prehod in ne puste nikogar skozi. "Pater," začel je Joliet tistega večera pogovor, ko sta oba sedela v koči iz bičevja, katero so jima kot gostom odkazali, "naša ekspedicija je prodrla tako daleč, da modrost in previdnost zahtevate, da spravimo sadove trudov, dokler je še čas. Rad bi se z vami posvetoval, kaj bi bilo najboljše storiti." "Da, biti moramo previdni," glasil se je odgovor. "Previdnost božja nas je doslej varovala, a vendar ne smemo biti predrzni in se po nepotrebnem izpostavljati nevarnostim. "Gotovo, da ne! Posebno pa, ker pridemo, kakor sem čul, kmalu v ozemlje, ki pripada v področje Špancev. V obče pa pravim: ako propademo mi, se dolgo časa nihče ne bo upal več podvzeti podobne ekspedicije, kar bi bilo v nepreračunljivo škodo naši sv. veri in Novi—Franciji." "V resnici, imate prav!" "Po našem zadnjem proračunu smo še samo kakih 33 stopinj oddaljeni od ekvatorja," nadaljuje voditelj. "Me-hikanski zaliv seže do 31. severne stopinje, tako da smo lahko v petih dnevih v njem." "Ali pa lahko trdimo z gotovostjo, da se velika reka izliva v mehikanski zaliv?" vpraša misijonar. "Ne vem nobenega vzroka, zakaj bi o tem dvomili. Celi mesec že potujemo proti jugu, klima je popolnoma južna, različni rodovi nam pripovedujejo isto, zakaj bi toraj ne bilo to resnica?" "Potem nama pa ostane samo še eno vprašanje in to je: ali bi bilo pametno se še nadalje izpostavljati nevarnostim samo zato, da bi dosegli zaliv, ki kakor pravite spada že v druge roke?" "Da, to edino je kar moramo dobro premisliti.'.' Medtem ko, sta ta dva voditelja slavne in važne ekspedicije premišljevala, ali bi kazalo pot nadaljevati ali ne, je Dorval stal na straži. Zapazil je, kako je eden poglavarjev zapustil vas v isti smeri, v katero so odšli mladi bojevniki, ko so zapustili zborovanje. "Jutri na vse zgodaj," reče Joliet, ko je stopil iz šotora in se približal Dorvalu, "se napotimo nazaj. P. Marquette in jaz sva mnenja, da bi bilo nespametno pot še nadaljevati." "Ako ne bi bilo tako pozno, bi mi bilo najljubše, da bi odrinili še to noč," odgovori nagovorjeni. "Meni se stvari prav nič ne dopadejo; to noč ne bom spal niti trenutka in se bom čutil varnega šele, kadar bom dvajset milj daleč od te vasi." Komaj je Dorval izgovoril te besede, zadonel je iz bližnje doline bojni krik. Kakor bi mignil, so bili vsi potniki skupaj. "Kakor se mi zdi, nas mislijo napasti," pravi voditelj mirno in vzame v roko svojo puško. ** IITTDT DH717AI NTCQTR ! Pano P° takih možeh, kot ste zbrani lili IvAZllUd lUCidln ni v tej sobi, da gleda da se ta si- CHICAGO. "Premalo nas je, da bi se mogli uspešno braniti," za-kliče misijonar, "pustite, da poskusim jaz, ako se da* kaj storiti." Iz doline se vali precejšna množica razdražene dru-hali. Pater vzame svojo mirovno pipo in jim gre naproti. Indijanci so prišli vedno bližje. Množica je naraščala in je PREGLED bila pri vsakem koraku bolj razburjena. Na čelu ji je stal eden izmed poglavarjev, ki je bil doslej zelo prijazen z gosti. Je-li postal izdajalec? In ali sedaj vodi on množico k napadu ? On stopa pred množico in nosi v roki dva krvava _ . _ . ... __ skalna v drugi pa Se krvavi nož. Razdražena množica se ^hL^e ^JSJ^S^'SS^ je Zbrala okoli misijonarja in mladi bojevniki so grozeče j wood in Stock Yards oddelka južno- jprevoza. Potrebujemo pa. da bi se vihteli nad njegovo glavo kije in sekire. Ali on ie stal ne- stranske nadulie"e ČTte- Daliava tri ga uporabilo v, tistih delih mesta kjer ** i — !ičl /i/wi nno « ' v . * ;tuacija popravi. Vi ne morete imeti velikega metropolitnskega mesta brez j pravih transportacijskih sredstev. (Dalje.) (Zgodovina transportacijskega razvo- KONSTRUCIJSKIH vseh velikih svetovnih mest Vam CRT jasno pokazuje. da ko se prometni ! položaj olajša in oskrbi se promet Točka 1. Podalšanje Engelwood per capjta zdatno zviša v taki meri% oddelka na južni strani, zapadno do |da še predno so oskrbljene dodatne Ashland avenue in južno do 74. uli- olajšave za rabo, jih ljudstvo že hoče daljava 1 miljo in pol ..$1,500.000 Ae rabiti. prestrašen mirno kakor kip. Poglavar je dvignil krvave skalpe kvišku in pravi misijonarju: "To jutro, črnosuknjež, ko si z drugimi bledoličniki prišel v našo vas, nismo bili vaši prijatelji, ampak smo vas hoteli pobiti s svojimi kiji. A ti si nam pokazal mirovno pipo in povabili smo te v vas, kjer smo postali prijatelji. Tu sta pa prišla dva rdečekožca od nekega rodu, katerega nK smo še nikdar videli. Kakor kače v travi sta se priplazila; prišla sta, da bi vas umorila in vam vzela čolne in bisere. Nadražila sta naše nespametne mlade bojevnike, da bi vas umorili in ako bi me ne bil Veliki Duh med tvojim govorom prisilil vas varovati, bi bili v tej noči vi vsi otroci smrti. A sedaj ste rešeni, ker tu so skalpi vaših sovražnikov. Spavaj-te mirno in ko se jutri hribi zažare, spremili vas bomo k reki, da se poslovimo od vas." Duhovnik ni imel časa odgovoriti. Kakor bi vdaril s ča- milje....................$3,000,000 sc vse naravno osreduje. Mi potre Točka 3. Gradba dvojne prožne hujemo to takoj. In ta upostavitev bi črte blizu Ashland avenue vezajoč !mogla biti v obliki subwaya — pod-narejeno črto v točki 2. z Metropo- :uHčne železnice, zgrajena od mesta litan naduličnim oddelkom Douglas Chicago in tudi od mesta lastovana. Parka blizu 20. ceste. Daljava 2 in 3 prepričan sem. da bi se ne smelo pu- četrt milje. .............. .$3,000,000 j &titj tega podjetja v roke privatnih Točka 4. Gradba dvojne' prožne podjetnikov, akoravno si dovoljujem črte blizu Ashland avenue vezajoč ; pOVedati da, ako mesto noče in ne črto Metropolitan naduličnega oddel-|mara podvzeti tega podjetja, bi pa ka in Logan Square oddelkom pri bilo potrebno dobiti od zakonodaje Milwaukee avenue z Ravenswood od- da se napravi primerno in po- delkom Northwestern nadulične pro- ;Voljno oogodbo, in denar, bi se prav ge. Daljava 2 in tri četr mi- Iahko dobilo potom privatne sub- Ije.....................$3,000.000 Točka 5. Tretja nadulična proga skripcije za podulično napravo. S konštrukcijo bi se moralo zače- AKO STE TUDI Vf med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežba, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite). • poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! :-: Pošiljanje denaija. :-: rfaša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. > Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-raetno denar. Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. Za obilna naročila se vam priporoča. SLOVENSKA BANKA Zakiajsek & Cesark Metropolitan Garfield Park oddelka t; ^ot hitro m0goče. da se da pre-od Marshfield avenue do Forest Par- |Vozno progo od severa do juga, ab-ka. Daljava 7 in pol milje ..$2.500 00 'soiutno neodvisno od osrednjega de-Tocka 6. Tretja juznostranska ia mesta in okolice. Ker mesto raste naduhcna proga od 43 do 65. ceste 'proti jUgozapadu. zapadu in severo« robno nalirn i 7 tri nil i cn ve j eou„n t a- • u- Jza ekspresni promet. Daljava dva in zapadu. se bo moglo počezno prevoz-loDno palico, izginili so vsi kiji in sekire. Indijanci so hi- pol milje .................$2,000,000 no črto duniikirati z drugo počezno ten h kočam m so se kmalu zopet prikazali z velikim Ion-1 Točka 7 Izgotovitev tretje proge prog od seVera do juga. čenimi posodami; obhajati so hoteli veliko svečanost na \ Vake street °d Ashia,nQdr f,w Hitri »revoz™ sistem bi morai bi- Čast jrostom ki