Posamežt? aTfevfflra 20 ?!i?59fH.
Stev. 78.

bb Velja po pošti: = M oelo leto naprej.. K 40 — >• en mesoc „ .. „ 3.30 ■a Nemčija oololetno. „ 45-— u ostalo inozemstvo. „ 50 —
V	LJubljani na dom: Se oelo leto naprej.. K 3B-— sa en meseo „ .. K 3"—
V	opravi prejeman mesečno,, 2-50
s Sobotna izdaja: ~
Is oelo leto.....K 8 —
M Nemčijo oelolelno. „ 10 — U ostalo inozemstvo. „ 13 —
«sodili, d« (L aprila m.
Leto lUi
Inscrati:
Eoostolpna petlivrsta (72 uini Siroma in 3 mm visoka ali njo
prostor) za enkrat . . . . po 50 t za dva- in večkrat . „ 45 ,, pr) večjih naročilih prlmoren popust po donovorn. Cb sobotah <ivofnt tarif.
----Poslano: —a
Enostolpna potitvrsla K V— Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni rev'
_ __ Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111.
Rokopisi se no vračajo; nefranklrana plsmj se ne : sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za

Upravništvo je v Kopitarjevi ultoi št. 6. — Račun poštne hranllnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — UpravnišSoga telefona št. 188.
PrefeKii \m.
Avstroogrski zunanji minister grof Czernin je 2. t. m. zopet govoril avstrijskim narodom in svetu. Kot forum si je izbral ožji nemški krožek: deputacijo dunajskega občinskega sveta, ki sc je oglasila pri njem radi prehrane
irebivalstva. Grof Czenin je govoril o miru z tumunijo, povedal, koliko zemlje nam mora odstopiti in kakšne gospodarske ugodnosti
R
Sriznati; potem je našteval, koliko koruze in ita in koliko živine dobimo iz Rumunije in Ukrajine. O Srbiji je rekel, da je nočemo uničiti, in napovedal, da jo bomo sedaj, ko smo
10 vojaško osvojili, začeli osvajati tudi prija-eljsko, kar bo delo diplomacije. O francoskem ministrskem predsedniku Clemenceau-u je grof Czernin razodel, da se je bil malo pred ofenzivo na zapadu obrnil nanj z vprašanjem, ako bi se mogla začeti pogajanja za splošni mir in na kakšni podlagi. Czernin je v sporazumu z Berlinom odgovoril, da je edini pogoj ta, da se Francija odpove Alzaciji-Loreni. Francozi so nato odklonili. Končno se je grof Czernin lotil notranjih vprašanj. Rekel je, da so pravi podaljševalci vojne pacifisti, aneksio-nisti in pa — ljudski zastopniki, ki so proti zvezi z Nemčijo in zahtevajo, da se iz ogrske države iztrgajo deli zemlje in priklopijo njihovim deželam. To so notranji Masaryki, ki zavajajo češki narod. Ta veleizdajalski strup sc mora izločiti iz države. V to svrho je pozval na pomoč Ogre in Nemce, ki so v tej vojni doprinesli nadčloveška dela, pa tudi druge eveste državljane. — Ta govor na nobeni strani ni izostal brez velikega vtisa: Nemci in Ogri veselja tleskajo z rokami in groze Slovanom z novimi preganjanji; Nemci pravijo vrhu tega, da se mora zveza z Nemčijo za večne čase zagotoviti s pragmatično sankcijo ln tako za zmerom zapečatiti suženjstvo avstrijskih Slovaiipv. Slovane je Czerninov govor globoko osupnil, spoznali so, da se odgovorni avstrijski činitelji še vedno niso zavedli pravega stanja stvari in svojih zgodovinskih nalog. Čehi so-se nemudoma oglasili pri ministrskem predsedniku dr. Seidlfirju in najod-ločnejše protestirali proti napadom zunanjega ministra. Dr.- Seidler jim ni vedel dati nobenega odgovora ter ie šel poročat cesarju. Pravijo, da je grof Czernin napravil račune s svojim govorom brez vednosti dr. Seidlerja. Čehi so tudi protestirali pri načelniku zunanjega odseka avstrijske delegacije dr. Baern-feitnerju, zakaj ni sklical seje, da bi bij grof Czernin imel priliko govoriti pred poklicanimi zastopniki avstrijskih narodov. Dr. Baern-teither jc odgovoril, da ni mogel sklicati seje, ker je prišel grof Czernin še-le tik pred prazniki na Dunaj, ko delegatov že ni bilo Več tamkaj. Sejo bo sklical, kakor hitro ji bo mogel grof Czernin prisostvovati. — Francoski ministrski predsednik Clenienceau je z ozirom na Czerninovo odkritje izjavil, da se le grof Czernin v tem zlagal. Avstrijska vlada je nato objavila popravek, v katerem pojasnjuje stvar tako: Začetkom tekočega leta sta se v Švici večkrat sešla na pogovor neki avstrijski in neki francoski odposlanec; dne 2. februarja se je med njima sprožilo vprašanje, _ kako priti d«i oficielnih pomenkov za splošni mir. Czernin je dal nato povedati francoskemu odposlancu, da je edina ovira miru na zapadu francoska zahteva po Alzaciji-Loreni. Nato je sporočil Clenienceau, da so pogajanja na tej podlagi nemogoča. — Ru-sko-rumunska mirovna pogodba je sklenjena. Rumunija tekom dveh mesecev umakne svoje čete iz Besarabije. — Nemške čete so se 2. t. m. izkrcale na Finskem, da pomagajo vladi belih gard t. j. veleposestnikov zmagati bolj-ševiške rdeče čete. To je nagnilo Ircckega, da se je pogodil z entento radi zavarovanja murmanske železnice, Nemški vojaški nastop
na Finskem je pa razburil tudi Švedsko, ki je 2e pred Nemci poslala svoje čete na pomoč belim gardam, ki so se že uspešno borile proti kozakom. Pravijo, da je vojna med Nemčijo in Švedsko zelo verjetna. — Velika nemška ofenziva, ki se je bila začela 21. marca, je dovedla Nemce 60 kilometrov daleč v francosko ozemlje in jim prinesla 90.000 ujetnikov in ogromen plen. Francozi in Angleži so zbrali svoje rezerve, imenovali generala Focha za skupnega vrhovnega poveljnika in ustavili Nemce, ki zaenkrat niso dosegli nobenega Svojih ciljev: ne Calaisa, ne Amiensa in ne Pariza. 3. t. m. je general Foch prešel v ofenzivo in udaril na dveh mestih: pred Verdunom in ob lorenški meji med Reno in Mamo. Doslej so Nemci, kakor poročajo, odbili vse napade in dosegli nove uspehe tudi ob reki Som-me. — Na Italijanskem se vrše že hudi boji; bore se ob Piavi, kjer so naši na veliki petek zasedli otok Papadolija, pri Asiagu in na drugih točkah; na tirolskih snežnikih so naši zopet zasedli postojanke, ki so jih bili čez zimo zapustili. — Na albanskem bojišču smo odbili napad na mostišče _Čiflino Jazisito.
irnusul
Grof Czernin je govoril svoj govor klu-bovim načelnikom dunajskega mestnega sveta s povdarkom, po katerem se je dalo sklepati, koliko važnost sam prisoja svoji izjavi, in morda tudi, koliko uspeha pričakuje ocl nje. Če bi sodili po pisanju nemških listov, ki so zagnali nepopisen vrišč, bi morali misliti, da je sedaj slovanska opozicija v monarhiji razpadla v prah in pepel. Czernin je mahnil in naše državnopravne deklaracjie so se porušile, tem svetleje pa je zablestela ponosna stavba dualizma, kateri je gospod grof v govoru blagovolil dati svoje odobrenje. Vendar ni bilo niti za nemško-mažarsko veselje, niti za razburjenje opozicije dovolj vzroka; Czerninov govor ima več okoliščin, ki nam vzbujajo vse drugačna čuvstva, nego strah in potrtost, ki jo jc gospod grof hotel doseči.
Ni nam treba opozarjati na to, da je Czernin začel s popravkom majhnega ne-sporaziimljenia. ki jc vsled nekdanjih njegovih besed nastalo med Dunajem in Wa-shingtonom, in da je precej po njegovem govoru nastalo zopet nesporazumljenje med Dunajem in Parizom, ki ga jc Cle-menceau jedrnato izrazil z vzklikom: »Czernin se jc lagal!« Taka »nesporazum-Ijenja < so v diplomatski družbi neizogibna, clasi se tudi ne more reči, da ravno utrjujejo vero v prevdarnost in popolno odkritost tistega, ki jih je povzročil. Tudi poslušalstvo, ki si ga je grof Czernin izbral za svoj govor, ne deluje ravno tragično. Zastopnikom dunajskega občinskega sveta, katerim ni dolžan odgovora za svoje delo in kateri nimajo pravice kritike, jc razlagal svoje misli o zunanji in notranji politiki, medtem ko se jc pred tistimi, katerim mora po ustavi dajati odgovor, skril. Še najbolj čudno pa jc, da je — in ne brez njegove vednosti — cenzura zatrla odgovor enega izmed navzočih Czerninovih poslušalcev ter da komentarje o govoru zelo pazno prebira in popravlja. Pomisliti je
treba dalje, da še ni dolgo tega, kar je Czernin drugače govoril, bolj milo in spravljivo; lahko je iz tega sklepati, da bo prihodnji govor njegov zopet drugačen. Politične konstelacije se naglo spreminjajo, z njimi se menjavajo tudi misli državnikov in njih govori.
Naivno je torej nemško navdušenje, naivno upanje, da more Czernin vplivati na: mišljenje slovanske opozicije. Kar jc govoril avstrijski zunanji minister dunajskim občinskim svetnikom, je govoril kot zasebnik grof Czernin. Avstrijska politika se ne rešuje pred takim poslušalstvom in ne v zasebnem stanovanju. Kdor bi hotel pripisovati Czerninovim izvajanjem preveliko notranje-politično važnost, bi pozabljal, da imamo v AvsJriji vendar še nekaj, kar se imenuje ustava. Slaba je, toda ustava je le in zasebna mnenja je ne morejo preklicati. Notranje politična vprašanja se rešujejo v parlamentu. Zaradi Czerninovih besed pa se razmerje glasov v parlamentu ne bo prav nič spremenilo, vlada in država potrebujeta in bosta potrebovali tudi tistih strank, katere je grof Czernin v svojem salonu žalil. Za to žalitev mu Seidler ne bo hvaležen.
In še nekaj več garancije imamo, cla bodo napadi Czerninovi na Slovane brezuspešni, nego nam je mere dati ustava. To je naše ljudstvo. Enotna volja ljudstva je trajnejša nego slučajna mnenja zunanjih ministrov. Ljudstva žive, ministri menjavajo misli in sedeže.

ll
mmtm m osovem
Peto leto teče, odkar se v središču Slovenije ne glasi slovenska beseda s tistega mesta, ki ii je bilo namenjeno. Pet let smo bili Slovenci brez gledališča — pet let izobčeni iz vseobčnosti kulturnega življenja. Ali se dovolj zavedamo, kaj se pravi, pustiti izobrazbo svojega jezika, najočitnejše-ga znaka narodnosti, toliko časa vnemar? Kdor se je odrekel jeziku, se j i odrekel sveji misli. Kakšna vrzel v naši duševnosti, kakšen zastanek v našem razvoju!
Gledališče je bilo, je in bo pri vseh narodih vzgajališče dobrega okusa, visoka šola lepote in vzornega jezika, zrcalo narodne duše in njene resnice. Dramatična poezija je bila vedno višek in zaključek narodnega procvita, oder je bil povsod govorilnica najglobljih duhov preteklosti in sodobnosti. Z ljubeznijo in ponosom kažejo Čehi na svoje Narodni divadlo, Hrvati na svoje Zemaljsko kazalište, na pozitivne či-niteije svoje narodne in kulturne bilance, In mi se naj svojemu gledališču samovoljno odpovemo? S tem bi se potiskali sami v kot in v temo. Sramota, da smo tako dolgo prenašali to praznino v našem življenju — grehota, če naj ostane po naši krivdi še dalje tako.
Kriv prorok, ki trdi, da je ljubljansko
gledališče samo za Ljubljančane; herostrat-ska beseda, ki je bila izrečena pred leti: »Ako hoče Ljubljana gledališča, naj si ga vzdržuje sama; kaj ima kranjska dežela, kaj ima naš kmet ocl ljubljanskega gledališča?« — Najsurovejši materializem je izgovoril to besedo. Kulturo tako posnoviti, duha tako vprostoriti! Mar ni kultura tisti tajni fluid, ki se razteka iz živih žarišč na vse strani, spaja dušo z dušo in objema in enoti, kar bi se brez njega razsulo v drobce brez središča? Fluid, ki veže posameznike v narod s skupnimi tradicijami, bolečinami in nadami! V narod s svetinjami, nedotakljivimi slehernemu brez ozira na svetovni nazor in politično prepričanje, vzvišenimi nad strankarsko, izvzetimi iz vseh slučajnosti in dnevnih prevratov.
Vedeti moramo tudi, da ljubljansko gledališče ni navadno provincijalno podjetje, da sc ne bo smelo nikdar primerjati
nemškim provincijalnim gledališčem, nego, da je vseslovensko gledališče, matica vsem odrom po vseh naših pokrajinah. Maribor, Celje, Jesenice, Trst — vse sc ozira v Ljubljano, v nji gleda svoj vzor, od nje črpa svoj repertoar in vsa sredstva. Zato ima naše gledališče vse više, svoje, narodne cilje in naloge. In kdor govori ali dela zoper naše gledališče, govori in dela zoper slovenstvo in zoper bodočnost, ki si jo vstvarja.
Vsi pravi ljudje pri nas, pristaši vseh strank so izorevideli, kako siromašna, ponižna, kako brez bodočnosti je naša kultura brez gledališča. V Ljubljani se je ustanovil konsorcij z namenom, nanovo oživo-tvoriti slovensko gledališče v Ljubljani ter mu ustvariti krepko gmotno podlago. Lepo se je odzvala Ljubljana; pred vsem so pokazali nje trgovci in denarni zavodi, da pojmujejo jasno pomen kulture za narod; v par tednih se je nabralo nad 280.000 kron za slovensko gledališče v Ljubljani,
Ali bo za Ljubljano zaostala pokra« jina? Ali ni treba vseh rok, vseh glav, vseh sil, ko si gradimo novo, lepšo bodočnost? Ali se more in sme samo ena moč med nami odtegniti delu, ko gre za to, da se uvrsti naš narod med druge narode in da ostane vštric z njimi?
Slovenke in Slovenci, videli smo vaše navdušenje za jugoslovansko idejo; za-plamtelo je do zadnje koče, do slednjega moža, do sleherne ženske — ali boste sedaj ostali ob strani, ko je treba tej Jugoslaviji pripraviti pot, dati ji čim globljo vsebino, čim trdnejšo utemeljenost? Videli smo, kako so vam duše vsprcjemljive za vse lepe in velike ideje; zato se zanašamo na vas, ženske in možje vse naše domovine, da se zavzamete tudi za osrednje ognjišče naše kulture, za slovensko gledališče; važno postojanko našega naroda velja pridobiti. Snujte odbore, podpisujte
IU h
\ v-.*. Try . teli.
Treznost v Belem uri«.
(Priobčil clr. Leopold Lenard.)
Poslednja »Zlata doba« (1. XII., št. 1, str. 16) piše:
»Kako bo pa z našo protial-koholno rečjo v naši bodoči samostojni Jugoslaviji, o tem bomo tudi v kratkem kaj več izpregovo-rili. Vsaj misliti moramo že sedaj več na to!...«	,
Slučajno sem bil ob izbruhu balkanske vojske v Belemgradu, Vtiskc sem hotel priobčiti v podlistkih »Slovenca«. Napisal sem podlistek pod zgoraj navedenim naslovom, ki pa je strohnel v uredniškem košu.
Izprevidel sem, da ni čas pisati o takih predmetih in molčal. Sedaj, ko me je spomnila sama »Zlata doba«, hočem poizkusili priobčiti glavne poteze starega podlistka, da vidim, če mu bodo »milejše sape 'cot doslej sijale«.
du. Ko sem se pripeljal v mesto, je bila mobilizacija že napovedana in v polnem teku. Toda gostilne samotne in prazne, po kavarnah sede redki gostje in pijejo turško črno kavo. Samo kavarna v hotelu »Moskva« je bila dobro obiskana, v glediški kavarni, kjer je igrala zvečer dunajska damska godba, je bilo nekaj življenja, toda gostje so večinoma tujci, zlasti židovski časnikaiji, ki nimajo nobenega stika z ljudstvom. Domači lokal; so med mobilizacijo zapuščeni bolj kot prej. Rezervisti, kmetje, ki prihajajo v gručah iz dežele, ne pijejo ničesar. Zasedejo v veliki gruči staro domačo kavarno, oblečeni v domačo trpežno obleko, drže se resno, govore tudi med seboj malo, žensk med njimi ni, kvečjemu tupatam stara ženica, ako ne dobe vsi sedeža, stoje ostali po dvorani in čakajo.
A ne dolgo.
Pride častnik, da povelje in vsi odkorakajo za njim. Človek, ki ni prišel veliko iz »evropskih« kavaren, skoraj ni opazil, da se vrši mobilizacija zlasti pa ni nikjer pri rezervistih videl popivanja in kričanja.
Obedoval sem navadno v hotelu Balkan, ki je boljši meščanski hotel in kamor so zahajali menda največ domači narodni krogi.
Vsedem sc k mizi, natakar mi prinese jedilni listek, obenem postavi pred me steklenico vode. Temu se začudim, dvignem glavo ...
... Po celi dvorani sedi vse polno gostov, vsi jedo, a precl vsakim je steklenica vode.
Gledam nalašč, če bom opazil kje opojno pijačo, a ni je v celi dvorani.
Videl sem, da vlada v restavraciji splošna navada: pred vsakega gosta se postavi brez vprašanja voda, opojno pijačo samo na posebno zahtevanje, a takih izjem je bilo menda malo, vsaj jaz nisem pri do-tičnem obedu opazil nobene.
V kavarni »Moskva«, ki jc veliko-mestna kavarna prve vrste, pijejo gostje večinoma turško črno kaVo, alkoholno pijačo si veli prinesti malokdo in dotični je skoraj gotovo tujec.
Sestanem se slučajno s Slovencem, živečim v Belemgradu in v njegovi družbi grem zvečer po mestu.
Vstopiva v glediško kavarno, kjer je bilo razmeroma šc največ življenja. Prostor ni velik, življenje ima nekoliko netnško-evropske obrise. Edini lokal te vrste v glavnem mestu Srbije, Vsedeva se k mizici.
Kmalu za nama vstopi nekaj častni-
kov, gledajo kam se bi vsedli, ker je bilo pri nama razmeroma še največ prostora, prisedejo k nama. Gospod, ki je vstopil prvi in prisedel k meni, je bil Gojkovič, sin bivšega vojnega ministra.
Nasplošno je bilo po javnih lokalih vb deti jako malo vojakov, zlasti so bili čast-niki zelo redki.
Razvije se med nami neprisiljen pogovor, kakor med tujci, ki se prvič srečajo. Med pogovorom gledam po dvorani —• bila je kavarna in restavracija obenem —■ in vidim, da pretežna večina pije nealko-holne pijače, samo malo jih ima pred sabo pivo ali druge opojne pijače.
Med pogovorom postane Gojkovič na> enkrat resen in reče obrnen proti meni:
»Jezi me, da se sedaj pri nas tako širi alkoholizem. Pokazati moram, da sem abstinent.
Nato si prav na viden način pripne na častniško suknjo znak dobrih templarjev.
Dobil sem vtisk, da nam od stikov z južnimi Slovani ne preti v treznostnem oziru nobena nevarnost, poslal sem celo mnenja, da so Srbi veliko treznejši, kot Slovenci.
Kako drugače izgleda n. pr. v ponem-čenem Celovcul
deleže* — da se pokaže slovenski narod v teh usodnih časih po svoji ljubezni do svojih svetinj vrednega, stati v kolu najnaprednejših narodov, vrstnik med vrstniki.
Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski.
Gledališki svet: Janko vitez Bleiweis, dr. Izidor Cankar, Anton Funtek, Matej Ilubad, dr. Grafenauer, Fran S. Finžgar, dr. Kraigher, Fr. ki, dr. Fr. Novak, A. Pesek in O.
Zupančič.
Upravni svet:
dr. Jure Adlešič, dr. J. Ažman, nadkomi-sar Govekar, prof. dr. Grafenauer, Jela-čin ml., fin. svetnik Jerman, A. Kralj, dr. Krsnik, dr. Kramer, A. Kristan, veletržec Meden, ravnatelj Praprotnik, veletržec Šarabon in Iv, Zorman.
k m
Poostren položaj. — Zaplenjcvanje izjav.
Lepe razmere. — Kršenje zakona. — Prepir med brati.
Pri nas na Hrvatskem postaja vsak 'dan slabše. Čimdalje bolj se čuti pritisk oblasti, ki se zdi, da napenja vse svoje Baoči za pobijanje jugoslovanskega gibanja. Iz vsega se vidi, da je to gibanje nekomu Dpasno, kajti ako se ga ne bi bal, ne bi uporabljal takih odredb. In vse to se dogaja v času in od strani hrvatske vlade, ko si madžarsko vlada iz vseh sil prizadeva, da na Dunaju uspe s svojimi narodnimi aspiracijami. Madžari vedo in morejo na Dunaju forsirati rešitev armadnega vprašanja v tem zmislu. da se v ogrske polke uvede madžarski jezik in kakor je čuti, so to tudi dosegli. Hrvatska vlada pa je zlezla v luknjo. Nje ne briga, kaj se kuha na Dunaju in v Pešti, kamo-li da bi kaj započela v varstvo hrvatskih nagod-benih »pravic«. Pa končno spričo svoje omledne večine tudi ne more drugače. Koalicija pada v svojem popuščanju čimdalje niže ter je pripravljena »izlicitirati« Vudi nagodbeni »zakon«.
Vsa sreča, da narod s koalicijo ne kačuna več resno. To se vidi najboljše iz Izjav s tisoči podpisov, v katerih se ljudstvo od prvega do zadnjega izjavlja za emago načela brepogojne narodne samo-»dločbe.
Pa že to b6de našo oblast v oči. Dojim izjav posameznikov, samozavestnih in Samostojnih ljudi ne more spraviti pod cenzuro, pa neusmiljeno zaplenja vsako Izjavo, ki jo je sklenilo posamezno občinsko zastopstvo. In tako se zdi, kakor da le hrvatske občine ne bi pridruževale splošnemu narodnemu gibanju, dasi se dejansko občina za občino izjavlja za narodno zedinjenje in samoodločbo. A kar je dovoljeno na Slovenskem in v Dalmaciji, ni na Hrvatskem. Pa naj nam še kdo tavida udobnosti, ki jih uživamo v koali-tionaški eri.
A kako naj bi tudi kaj drugega pričakovali od ljudi, ki so prebavili Rakodc-zayA, človeka, ki se je drznil v saboru javno imenovati Hrvate iz Dalmacije in Bosne tujce, ki je svojo madžarsko viteško atletiko poizkušal v tem, da se je ob prihodu manifestantov v sabor na hodnikih pretepal s srednješolci. Ljudje pravijo, da ie ta boljar vse to storil zato, da bi se pred Madžari pokazal sposobnega za ekspo-aenta.
Dražestna je naslednja dogodbica, ki ;e te dni prišla na dan. O priliki skupščine madžarske kazine je izjavil Rakodczay, da 50 bili meseca septembra 1. 1914. neki uiadžaroni, med njimi bivši ban Rauch in državni pravdnik A.ccurti, zahtevali, naj se iz kazine izključijo »sumljivi« elementi: Babič-Gjalski (danes veliki župan), dr. Lorkovič, Meaakovič, bratje Pribičevič in Vilder, In dasi jc šlo le za društveno izključitev, je Rakodczay ia društveni predlog izroči! državnemu pravdniku, ki pa seveda ni našel nobenega povoda za ka-rensko postopanje.
In sedaj, ko se za vse to ve, se koalicija ne sramuje, še vedno delati skupaj s takim človekom. Ali ni potem opravičen sum — o zvezanih interesih?
Člani vlade in pododbora regnikolar-nih deputacij so zopet odpotovali v Budimpešto, da se udeleže nadaljnih posvetovanj. Pred odhodom se je koalicija zopet posvetovala in posvetovala, da se odloči za na-daljnc korake. S svojo zahtevo, da se podaljša finančna nagedba in uvedejo novi davčni zakoni je V/ekerle nagnal koalicijo v hude škripce. In sedaj ostane koaliciji samo dvoje: ali popustiti ali pa pokazati ?obe. Toda ero 'n dručo je že zannfeno. Ban bo vsekakor iskal vratic za izhod, to-^a te "k o se mu bo posrečilo. Njegova kr:/a -e približava akutnemu stadiju in je 7o'o dvomno, da bi ho'nik to pot prebolel. Morda si podaljša življenje, ako bo tudi
Vsak družabnik mora prispevati h
(rantlnjil vcii f	-1 -1 - - __. nrt V
•................. «1.,m ueic/,»;m pu l V\J Iv,
ki se mora plačati takoj pri vstopu v kon-sorcijsko zvezo. Vsak družabnik jamči edino le s podpisanim deležem.
nadalje pridno požiral madžarske krogljice, kakor je n. pr. nedavno objavljena naredba glede konzulskcga vrhovnega sodišča.
Kljub jasnim besedam nagodbenega zakona je dal ban promulgirati to naredbo, s katero se krši naša avtonomija in to tembolj, ker smo v pravosodnih poslih neoporečno avtonomni. Po jasnem besedilu zakona mora biti v konzularnem sodišču zastopana tudi Hrvatska po svojem vrhovnem sodniku, a pečat in štampilje morajo nositi hrvatsko besedilo. Pa koalicija 6c malo briga za take kršitve. Njej je predvsem za gospodarstvo.
Dnevna senzacija je prepir, Iti se je vnel med brati spoštovanega demokratičnega bloka. Ravnanje frankovcev in pisanje »Hrvatske« sa je pristudilo celo Ra-diču, ki se je v eni zadnjih številk zelo razhudil nad frankovci. Očita jim, da se čimdalje bolj izgubljajo na krivo politično pot in da človek enostavno ne more verjeti, da hrvatska roka piše take napade in žalitve proti hrvatskemu narodu. Posebno ostro obsoja Radič frankovce zaradi njihovih napadov na Slovence. Radič zaključuje, da »Hrvatske« danes ne smatra več za hrvatski list, ker da je tako daleč zašla, da hvali dunajske liste, ki pobijajo narodno edinstvo.
Torej se tudi v demokratičnem klubu čisti. Obroč poka. Menda se ladja potaplja in previdna podgana — Radič — beži.
Frankovci po malem doigravajo svojo nizkotno tlako in nobena reč jih ne more rešiti pred polomom. Govori se, da so sestavili delniško družbo s pol milijona kapitala za nakup lastne tiskarne. V tej tiskarni bi izdaiali nemški dnevnik. Ko že doma neče nihče več čitati frankovskih izmečkov, naj jih čitajo vsaj Ncmci, ki so bili itak že doslej najboljši podpiratelji vsakega frankovskega podjetja. Krinka pada in prikazuje se Janusov obraz.
Frankovci in koalicija doigravajo svojo vlogo. Eni poizkušajo rešiti, kar se še da, z denuncijacijami ter se mečejo v službo Dunaju, vsiljujoč se na najostudnejši način. Koalicija pa postaja v svoji bojazljivosti orodje Madžarov. Ni bilo dosti, da je du-šila doslej vsak svoboden glas, kakor smo že večkrat poročali, marveč je sedaj začela tudi s preganjanji. Te dni je državno pravdništvo izvršilo preiskavo po uredništvih, ki stoje na stališču jugoslovanske ideje. Sam državni pravdnik je iskal izvirnike izjav za jugoslovansko deklaracijo. Seveda je bil njegov trud zaman in ni našel željenega gradiva za — veleizdajniško pravdo, ki bi jo hotel obesiti na vrat jugoslovanskemu gibanju.
Vse to nas ne moti, da ne bi nadaljevali dela za narodno zedinjenje. Razmere se pri nas vsak dan bolj jasnč, ker je vse prevzeto s čustvom potrebe, cla narod v najvažnejšem trenotku ne smo ostati izpostavljen slučaju, da bi postal plen plačanih agitacij, marveč da je potreben, da narod vsak trenotek glasno in iskreno pove svoje mišljenje. Zato se danes bolj nego kdaj čuti potreba, da se ljudstvo pro-buja in organizira. In to delo se možato vrši!
Miriorsio.
Maribor, 3. aprila.
Gospod Josip Godec, oče znanega slovenskega pisatelja Ivana Godca, je kupil znani hotel pri »Zlatem jagnjetu« v bližini glavnega ko'odvora. S tem je prešlo eno najboljših gostilniških pod;etij v slovenske roke. Obenem smo dobili mariborski Slovenci, ki smo se mogli do sedaj shajati le v »Narodnem domu«, nov lokal, kjer bomo svoji med svojimi. Slovencem, ki prihajajo od zunaj, priporočamo hotel in restavracijo kar najtopleje.
Posebno vrsto zabave si dovoljuje nemško učiteljstvo mariborskih ljudskih šol. Nedavno temu — še v postu — se je zbralo kakih 20 oseb obojega spola na ravni strehi novega šolskega poslopja v Reissnerjevi ulici. Tam so rajali in skakali pozno v noč. Posebno so gonili neko pesem, kjer se je neprestano ponavljal refren: »Heil, heil, heil!« Kričanje in rajanje je trajalo pozno v noč, tako da so se mimoidoči škandalizirali nad tem postopanjem vzgojevateljev m'adine. Ako so vzgojitelji taki, tudi ni čudno, da je mladina tako podivjana.
Pri rekviziciji živine so iznašli v mariborskem okraju novo metodo za šikaniranje in oškodovanje našega kmeta. Začeli so namreč s prav posebnim veseljem rekvirirati vse vole, za katere so kmetje prosili, da bi se jim pustili dalje časa.
Mariborska občinska hranilnica jc izdala svoje letno poročilo, v katerem ni izkazanega nikakega darila za Schulverein in Siidmarko. Bržkone se ta darila skrivajo pod kakim drugim naslovom. Tekom leta je znižala obrestno mero za vloge od 4 in pol odstotka na 4 odstotke, za posojila pa od 5 in po! odstotka na 5 in 1 četrt odstotka. Za vo;ne vdove in sirote mariborskega mesta je darovala 7000 kron, za one mariborskega okraja 1000 kroni Sicer
se na poslovanje tega zavoda o priliki še povrnemo.
Danes ob treh popoldne je tržaški brzovlak povozil na tukajšnjem kolodvoru nekega vojaka. Nesrečnežu je šlo kolo preko glave in je bil takoj mrtev.
i
»Information« objavlja naslednji dopis: Ljubljana, središče slovenskega političnega in duševnega življenja, ki je od deklaracije z dne 30. maja 1917 postalo središče jugoslovanskega gibanja, je bila minulo soboto in nedeljo pozorišče velikanskih manifestacij za samostojno slo-vensko-hrvatsko-srbsko državo pod habsburškim žezlom.
Povod je bil zunanji. Gospa dr. Tavčarjeva, soproga župana, je izročila poslancu dr. Korošcu 200.000 podpisov slovenskih žen za uresničenje te majske deklaracije. To število je z gotovih vidikov značilno. Predvsem k*že, kakšen obseg je zavzelo agitačno delo za ta političen smoter in dejanski nastop žen v jugoslovanski politiki. Iz dunajskih skušenj vemo, kaj premore tako sodelovanje delavnih in agil-nih žen. Po gorečnosti in prepričevalnosti prekašajo celo najbolj ognjevite može. Omenjena številka je končno merilo za napredek, ki ga je narodna zavest med Slovenci napravila v najnovejšem času. Ta narod je danes še agraren in kmečko ljudstvo je za politična gesla in načrte težje pristojno kot meščani. Dvestotisoč podpisov je bilo nabranih po večini po vaseh. Ta okoliščina jim daje čisto izvanreden pomen. Tud če odštejemo učinke agita-toričnega podrobnega dela, preostaja zelo znamenita množina samodelavne volje slovenskih žen, pri čemur se mora upoštevati še poseben, izreden pojav. Slovenski možje bivajo daleč od domovine. Dekleta in žene vodijo za može, ki se bojujejo na fronti, »politično prokuro«. Žene in dekleta so podpirale sklep za jugoslovansko državo. Govorili so za to njihovi bratje, sinovi, očetje in soprogi.
Načelnik Jugoslovanskega kluba je prišel v soboto iz Maribora v Ljubljano, da sprejme to »petitim of right«. Na kolodvoru so ga pozdravili skoro kot triumfa-torja. Na poti do magistrata so spregli konje njegovega voza. Tam je slavil dr. Tavčar njega in stvar, katero zastopajo on in jugoslovanski poslanci in v nedeljo so mu med dežjem cvetlic izročili knjige, ki obsegajo pole s podpisi slovenskih žen. Cela vrsta prekipevajočih in navdušujočih govorov se je zlila nad moža v duhovniški obleki, ki posluje kot voditelj Slovencev. Govorili so zastopniki vseh strank: Župan, naprednjak, za njim prelat Kalan, in nazadnje socialni demokrat Kristan, gospa dr, Tavčarjeva in sestra nepozabnega dr. Kreka, katerega spomin so blagoslavljali, njegove zasluge dostojno proslavljali. Skof dr. Jegilč se je pridružil s pozdravnim pismom. Plemenito dunajsko glasilo naših
vsenemcev ga za to imenuje----v
sutani. Vsaka besedica v obrambo proti takemu načinu pisave bi bila žalitev tega odličnega cerkvenega kneza. Vsi govori so soglasno izveneli v prisegi, da bodo vztrajali v boju za jugoslovansko državo v okviru mej monarhije do izpolnitve te zahteve.
Vprašanje, kaj je dr. Korošec že storil velikega, bi bilo abotno in deplacirano. Ni šlo za cssbo tega klubovega načelnika in tudi ne za izročitev 200.000 podpisov, marveč za odločno, izrazito, enodušno in složno manifestacijo mesta in dežele za državnopravno zahtsvo vsega jugoslovanskega naroda. Jugoslovanski klub in njegovi voditelji bodo iz te manifestacije gotovo črpal novo okrepitev, S pravico boelo mogli reči, da so za njimi in njihovo deklaracijo vsi Slovenci, možje in žene, brez razlike stranke in da so sami le izvrševalci glasno in jasno izražene volje in želje vsega, naroda. Ko bodo slavnostni zvoki ljubljanskih dni izveneli, bo iz njih izhajajoči fluid v prihodnjem zasedanju državnega zbora jugoslovanski klub krepil na poti, po kateri je krenil po oživlje-nju parlamenta v vojski. To^dino je vzrok, radi česar obračamo pozornost političnih krogov na ljubljanske slavnosti.
Vse, kar zavzema ime in stališče v javnem življenju Slovencev, je bilo tam zastopano. Odposlanci iz Primorja, Štajerske, Koroške in Hrvatske so se pridružili prisegi zvestobe. Samo eden je manjkal: dr. šusteršič! On, ki v hotelu »Union« še pred kratkim ni trpel poleg sebe nobenih bogov, ki je bil do pred vojske skozi mnogo let načelnik »Slovenskega kluba« in vrhovni poveljnik Slovenske Ljudske Stranke, ki je združuje vse kranjske poslance razen enega, ni bil navzoč, ko so njegovi bivši pristaši v zvezi z njegovimi strankarskimi nasprotniki slovenske napredne in socialnodemokratične skupine manifestirali za glavno zahtevo Slovencev, Hrvatov in Srbov, za združitev v samostojno državo.. Tik kapitola farpejska pečira.
. Telko jeichsposi".
Pod naslovom »Jugoslovanski dekla-ranti in avstrijski patrijotizem« piše »Reichspost« z dne 5. aprila:
»Od istega odličnega ljubljanskega cerkvenega dostojanstvenika, ki je ponovno z dopisi na »Reichsposto« branil pristaše jugoslovanske deklaracije nasproti pomislekom, ki jih je Ust izrazil, deloma v uredniških razmotrivanjih, deloma v dopisih, smo prejeli o intencijah deklarantov zopet sledeč dopis:
»Vsi glasovi pri podpisovanju za deklaracijo z dne 30. maja 1917 povdarjajo izrecno avstrijsko monarhijo in habsburško dinastijo, nekateri izražajo celo »navdušeno« zvestobo do cesarja Karla. Pri oddaji podpisov je prečitala Tavčarjeva gospa izjavo, ki se glasi: Slovenske žena in dekleta izjavljajo slovesno, da soglašajo z vso dušo z majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in zahtevajo združitev slovensko-hrvatsko-srbskega naroda v habsburški monarhiji... — Načelnik dr. Korošec je naglašal v svojem odgovoru tudi to: Trdno upam in pričakujem, da bo naš cesar slišal naš klic in izpolnil najbolj vročo željo jugoslovanskega naroda po svobodi in neodvisnosti (namreč od nemških in mažarskih tlačiteljev — pripomba dopisnika). — V »Straži«, listu dr. Korošca, čitam v številki z dne 29. marca izjave za deklaracijo iz Štajerske, kjer se zopet zahteva »združitev vseh treh delov jugoslovanskega naroda avstro-ogrske monarhije pod žezlom haburške dinastije v okvirju Avstrije«.
»Reichspost« dostavlja k dopisu sledeč komentar: »Dobiti izven kroga deklarantov ljudi, ki bi verovali v nemško zatiranje »jugoslovanskega naroda« — da ostanemo pri tem ne ravno preveč starem izrazu — bi bilo ravno tako težko, kakor južno-avstrijskim Italijanom in nemškim enklavam v »jugoslovanskem« jezikovnem ozemlju izraziti mnenje, da imajo sami povod tožiti o narodnem zatiranju po Jugoslovanih. Zgodovina vzcvetenja »jugoslovanske« kulture — in ravno slovenske — dokazuje menda nasprotno, da so Nemci bili Jugoslovanom vse kaj drugega, kakor »tlačitelji«. Že iz tega razloga je umljivo, če vzbuja klic po »svobodi in neodvisnosti« pomisleke in nudi drugačno razlago, kakor je podana v priobčenem dopisu. Dejstvo, da se pridružujejo deklaraciji tudi elementi, ki se niso dosedaj preveč odlikovali s svojo avstrijsko vnetostjo, kakor tudi vzporedna stremljenja v inozemstvu opravičujejo istotako previdnost in skepso nasproti tako dalekopoteznim novim pro gramom, kot je deklaracija.
Sploh pa so to deklaracijo zelo ostro odklonili tudi v onih krogih, ki spadajo k predmetom programa ujsdinjenja. S to opazko izražamo tudi mi našo najiskrenej-šo željo, naj bi zagotovila in sporočila vi-sokocenjenega avtorja dopisa o političnem mišljenju deklarantov našla svoje popolno potrdilo v vseh njihovih dejanjih.«
Tudi tega stvarnega popravka ni mogla tetka Reichspost, ki stepa na čelu vse-nemške protislovanske gonje, molče prenesti. Ponavlja svoja stara sumničenja in ponovno denuncira Jugoslovane veleizdaj-stva. Za Nemce, naj stoje v tem ali onem taboru, je danes že aksiom, da stoji vsak v Avstriji, ki se bori za enakopravnost z Nemci in Mažari, v službi sovražnega inozemstva. — Reichspost si še vedno veliko obeta od onih krogov na našem jugu, ki »odločno« odklanjajo jugoslovansko deklaracijo. Naj bi Reichspost prišla na jug pogledat, koliko je teh ljudi! Naravnost smešen pa je ugovor Reichsp. glede nemškega zatiranja Jugoslovanov, Tudi nemški krščanski socialci bi danes že lahko vedeli, da bijemo Jugoslovani v monarhiji danes boj za svoj obstanek, da smo brezpravni na vseh važnejših mestih ne samo v obmejnem ozemlju, ampak tudi v centrih našega juga. Pa kaj pomaga slepcem govoriti o barvah in Reichsposti o narodni pravičnosti?
V Rusiji živi okrog 1 in tričetrt milijona nemških kmečkih naseljencev. Prebivajo na Volinju, na Ukrajini, v Besara-biji, nad Volgo, na Kavkazu in v bližini Petrograda. Čeravno obstoje te naselbine žc po večini 100 do 150 let, vendar so se ti kolonisti narodov dobro držali, ostali so Nemci. Danes pa mislijo vsled ruske revolucije na izselitev. V Nemčijo prihajajo že zastopniki teh izseljencev, da se informirajo, ali je mogoče, da se naselijo ti ljudje na zemljiščih v Nemčiji, ali v kolonijah, ali pa vsaj v krajih, ki so odtrgani od Puste in stoje sedaj pod nemškim vplivom. Istočasno pa se kaže med kuronskimi Nemci tendenca, privabiti te rusko-nemške izseljence na Kuronsko.
Bivši nemški kolonijalni m:r'st?r dr. Dernburg podpira v berlirsb-m T zelo to zadnjo	P'še- V
slabo ob^ju-lena, v njej pride ki ■ iaj IC i. bivalcev na kilometer. Veliko leiskih po-
sestev je praznih, ker so njihovi lastniki med vojsko zbežali v Rusijo in se mogoče več ne vrnejo. Milijoni hektarov ruskih državnih posestev so naseljencem na razpolago. Razen tega je nemško kuronsko plemstvo (viteštvo) sklenilo odstopiti tretji del svojih posestev v kolonizacijske svrhe in to po predvojnih cenah in s takojšnjo pol Jžitvijo samo 85 odstotkov kupne svo-te. V Nemčiji se je pričela že agitacija za ustanovitev kolonizacijske družbe s kapitalom v znesku 50 milijonov mark.
Dernburg je mnenja, da bi se dalo na ta način naseliti na Kuronskem okrog pol milijona Nemcev, seveda tekom cele vrste let. Sodi pa, da je ponudba korunskega plemstva premajhna, ker bo dežela, posebno pa veleposestvo ogromno pridobilo vsled priklopitve k Nemčiji in vsled prihoda naseljencev. Predlaga, naj se uvede na Kuronskem kolonijalna zakonodaja, na podlagi katere bi se odstopil državi del prirastka vredno6ti, ki se je dvignila potom državre pomoči.
Torej ieposestniki bi bili dolžni odstopiti državi brez odškodnine četrti del svoje lastnine, . dalje tretji del po predvojnih kupnih cenah. Na ta način bi se dalo dobiti veliko množino posestev za nemške koloniste. Avtor ne dvomi, da bi se ne dal tak državni program izvesti na Baltiku in v delih Litve.
Izvajanja bivšega min. Dernburga zagovarja »Deustsche Tagesz.«, seveda pogojno. Dnevnik tega ne misli, da bi se hoteli nemški kolonisti sedaj iz Ukrajine izseliti, ker se jim bo sedaj v novih razmerah dobro godilo in so se privadili na tamošnjo rodovitno zemljo. Ravno tako ne smemo veliko računati na Nemce nad Volgo, ker tam stanuje le proletarijat in mali trgovec. A dalje meni dnevnik, da je treba obrniti vso pozornost v zadevi kolonizacije Ku-ronske pred vsem na Nemce v Nemčiji, in sicer na invalide in doslužene vojake. Zraven tega je mogoče, da ne prideti Estonija in Inflantija pod nemški vpliv in se bodo tamošnji Nemci izselili, in sicer predvsem na Kuronsko in Litvo. Za nje bo treba pred vsem pripraviti zemlje, in sicer po nizkih cenah pred vsem od onih posestnikov, ki jo imajo preveč. Končno poziva »Deutsche Tageczeitung«, da ni treba štediti s kapitalom, stvar je vredna denarja in kapital se bo obrestoval.
Prošnja Rdečega križa.
V prihodnjih dneh se bo na tisoče in tisoče naših vrlih, junaških bojevnikov-vojakov vrnilo iz ruskega ujetništva v svojo ljubljeno domovino k dragim staršem, ženam, otrokom, prijateljem in znancem. Gotovo je srčna želja vsakega Avstrijca, da te vojake-junake, mučenike pri za-željenem prestopu na ljubljena avstrijska domača tla razveseli s kakim znakom ljubezni.
Njega Veličanstvo naš ljubljeni pre-Svitli cesar je v svoji nikdar odrekajoči skrbi pozval avstro-ogrski Rdeči križ, naj združen z drugimi odličnimi činitelji hitro in izdatno ukrene vse, česar je treba, da se doseže označeni namen.
Izvršujoč to Najvišje povelje, namerja vodstvo avstro-ogrskega Rdečega križa vračujoče se vojake-junake pri prestopu avstro-ogrske meje ekrepčevati in razveseljevati z darili, v znamenje naše neusahljive ljubezni.
Ireba bo v to svrho nekaj milijonov kron.
Vodstvo avstro - ogrskega Rdečega križa se zopet obrača na vse sloje Avstro-Ogrske in prosi, da v svoji znani darežlji-vosti in požrtvovalnosti na kakršenkoli način in s kakršnimkoli darilom pripomore k označenemu cilju in tako izpolni željo našega presvetlega cesarja.
Lahko rečemo: Ni družine, ki ne bi željno pričakovala, da se oče, mož, brat, sin, prijatelj, znanec povrne iz ruskega ujetništva. Zatorej ne bodi med nami nikogar, ki se ne bi odzval prošnji Rdečega križa.
Denarna darila naj se pošiljajo na naslov: »Bundesleitung des Roten Kreuzes in Wien, I., Milchgasse 1« ali pa na račun poštne hranilnice št. 19.215 s pristavkom »za vračujoče se vojake-ujetnike.«
V Ljubljani, dne 2. aprila 1918,
Vodstvo avstrijskega Rdečega križa: Rudolf grof Traun, c. kr. komisar avstrijskega Rdečega križa in zvezni predsednik.
Patriotično pomož. društvo Rdečega križa za Nižje Avstrijsko:
Franc grof Thurn-Valsassina.
Za deželno in gospenjo pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko;
Karla baronica Schwarz, predsednica, Gustav del Cott, predsednik.
Dorulie za f. Krekov snomenlkl
B iki na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. aprila, Uradno: Včeraj smo napadli južno od Somme in na obeh straneh Moreula močne sovražne postojanke, iz katerih smo sovražnika vrgli. Angleške in francoske rezerve so nastopile s sunkom proti našim četam, a njih naval se je razblinil v našem ognju, S trdo borbo smo vzeli med Sommo in potokom Luce Hamel in gozde severnovzho-dno od Vilers-Bretoneuxa; na zahodnem bregu Avre pa Castel in Mailly. Sovražnik se je na celi bojni črti obupno branil; njegove krvave izgube so zato nenavadno težke. Nekaj tisoč sovražnikov smo ujeli.
Dognali smo, da je ujela armada generala pl, Hutierja od 21. do 23. marca 51,218 mož in zaplenila 729 topov. Ves naš plen se je torej zvišal na nad 90.000 ujetnikov in na nad 1300 topov.
Ker so Francozi nekaj dni trajno obstreljevali naša bivališča v Laonu, smo obstreljevali Reims,
V Champagni in na vzhodnem bregu Moze smo z našimi uspelimi sunki ujeli veliko mož,
Pred Verdunom so podnevi krepkejše streljali; tudi ponoči so živahno streljali.
Angleško poročilo,
London, 4, aprila, zjutraj. Naše čete so pon. blizu Hebuterne presenetile nemško strojno puško in jo zaplenile. Na drugih delih bojišča onstran Somme smo nekaj sovražnikov ujeli. Sovražno topn'štvo je streljalo na raznih mestih bojne črte, kakor tudi na meninski cesti in v odsekih pri Passchendaele. Sicer se ni nič poročalo.
Francosko poročilo.
Fariz, 4. aprila, popoldne. Topovski boj je bil ponoči severno od Montdidierja živahnejši. Severozahodno od Reimsa, v Champagni in na levem bregu Moze so francoske čete na več mestih vdrle v nemške jarke, Francozi so pri teh vpadih ujeli 30 mož in zaplenili dve strojni puški. Nemški presenetljivi napadi vzhodno od Reimsa v gozdu Avocourt in severno od St. Die niso uspeli. Z ostale bojne črte se ni nič poročalo.
XXX
Nemci so 3. t. m, med Sommo in Avro silno angleške postojanke napadli. Angleži so jih na desnem krilu in v središču odbili, na levem angleškem krilu so pa potisnili nekoliko Angleže nazaj. Dne 4. t. m. so Nemci južno od reke Somme zopet Angleže in Francoze napadli in vrgli pri Mo-neulu ententne čete. Nastopile so angleške in francoske rezerve, da vzravnajo položaj, a jih je nemški ogenj razbil. S hudimi boji so vzeli Nemci med Sommo in potokom Luce Honuel, kose gozdov, ki se razlegajo severnovzhodno in jugovzhodno ocl Villers-Bretonneusea, na zahodnem bregu Avre na Castcll in Mailly. V boj sta bili zapleteni armadi Hutierja in nemškega cesarjeviča. Novo ofenzivo so podvzeli Nemci na približno 25 km dolgi bojni črti. Nemci se polagoma bližajo Anrensu, od katerega so po sodbah vojaških strokovnjakov oddaljeni le 8—13 kilometrov.
X XX Podrobnosti iz nove bitke.
London, 3. zvečer. Sovražnik je po silni pripravi s topovi danes zjutraj na celi bojni črti med Sommo in Avro živahno napadal. Napadajočo nemško pehoto so na desnem krilu in v središču naši vrgli, a sili napada se je na levem krilu posrečilo, da je blizu Hamela južno od Somme potisnila naše čete mal kos nazaj. Boj se tam nadaljuje. Sovražnik je napadel popoldne tudi našo črto zahodno od Alberta, a smo ga popolnoma odbili. V zadnjih dneh so se tako na konjih kakor tudi peš posebno odlikovale kanadske konjeniške brigade v hudih bojih južno od potoka Luce.
London, 4. Uradno. Severno od Somme se položaj ni spremenil. Sovražnik je danes zjutraj južno od Somme angleške in francoske sile in angleško bojno črto silno napadel. Napredoval je proti Hamelu in proti Vaire-Neldi. Na ostali bojni črti smo odbili vse napade sovražnika z velikimi izgubami za njega. Boj se še nadaljuje. Na francoski bojni črti je sovrač^k med Luco in Avro napredoval.
Boji pri Moreulu.
Curih, 5, Francozi se boje, da Nemci z osredotočenim napredovanjem dveh nemških vojnih skupin ne vzamejo Ami-ensa, Angleži se krepko branijo, Pri Moreulu so prišle nemške čete že na amien-sko predpolje. Levo krilo Belovve armade se vali počasi proti Doullensu.
Haag, 5. »Daily Mail« poroča Iz Pariza: Okolnost, da je zopet izbruhnila bitka, dokazuje, da nameravajo Nemci rezerve generala Focha uničiti. Nemške čete so napadle na približno tesni črti 50 kilometrov od Grevesnesa do severno od pota, ki vodi iz Amiensa v Roye; napadale so z veliko silo. Boji so bili izredno težki, Napadi so sc vrstili. Bitka še traja. Istočasno ie topništvo močnejše streljalo,
Nemci so zopet na angleške čete zelo močno pritisnili. Angleška armada je izpostavljena ob Sommi težkim nemškim topovom, ki so jih tja prepeljali. In ravno na tej točki so Angleži svoje topništvo umaknili.
LIoyd George in Clemenceau na bojišču.
London, 5. (K, u.) Reuter: Uradno: Ministrski predsednik Lloyd George se je vrnil danes s fronte, katero je obiskal skupno s Clemenceaujem. Ministra sta obiskala maršala Haigha in generale Petai-na, Focha, Pershinga in Blisza,
Pariz, 4. Ko se je vrnil Clemenceau z bojišča, je izjavil sotrudnika lista »Echo de Pariš«: Na bojišču sem dobil izvrsten vtis. Bitka se sicer še ni končala, a pripravljeni smo.
WolHovo poročilo,
Berlin, 4. marca. Wolff: Med Ancro in Avro Angleži vse sile napenjajo, da drže svoje postojanke in polagoma potisnejo Nemce nazaj. Ker njih čete, ki so popolnoma zmedene, nc zadoščajo, so privedli avstralske in novozelandske čete, ki so jih v prve vrste uvrstili. V odseku med Avro in Sommo so tudi zbrali nove čete, da zadrže nemški naval; angleške divizije so tam umaknili. Izjalovili so se silni napadi zvečer 3. t. m,, ki so jih izvajali pri Aubercourtu in na obeh straneh Mar-celeane.
Berlin, 4. aprilaAVolff: Sovražnik je tudi 4. t. m,, kakor že prej, ponoči od 2, na 3. napadal s protisunki višine jugozahod Moreula, Njegovi napadi so se popolnoma izjalovili. Važni železniški postaji Compiegne in Amiens smo z uspehom obstreljevali in metali tudi bombe na nju,
Berlin, 4, aprila, Wolff: Angleško topništvo v sedanjem mirnejšem času manj strelja, kakor je bilo prej navajeno. Le od časa do časa otvori nemirni brezuspešni motilni ogenj na nove nemške postojanke. Enotno vodstvo streljanja pogrešamo. Oči-vidno sovražno topništvo s strelivom varčuje, ker je toliko streliva izgubilo, da ga še nismo mogli prešteti, zbrati ali odpeljati proč. Nemško težko in najtežje topništvo zdaj nadvladuje na celi bojni črti.
Berlin, 4. aprila. \Volff: Okolnost, da uvrščajo Američane med angleške in francoske čete, dokazuje, kako malo sporazum zaupa Američanom in njih vodstvu. I Belgijci, Portugalci in kolonialne čete se ! bore samostojno, Američane so pa podredili angleškim in francoskim četam.
Berlin, 4. aprila. Wolff: V bojih med Sommo in Avro smo ujeli tudi Američane, ki so jih v bojno črto poslali proti njih volji. Ujetniki pripadajo pionirskim pol- i kom, ki so za bojno črto pri gradbi železnic, mostov in cest.
XXX Obstreljevanje Pariza.
Genf, 5. Pariški listi poročajo: Ni se še posrečilo dognati, kje stoje nemški topovi. Strokovnjaki sodijo, da stoje v betonskih utrdbah, v katere so jih vsaj pred 3 meseci vzidali. Gledališča v Parizu so do malega vsa zaprli.
Budimpešta, 5. »Kronstadter Morgen-zeitung poroča: Daljnostrelne topove je iznašel ogrski inženir Bostozv, sin gospodarskega uradnika pri temešvarskem škofu.
Novi top.
Dunajski strokovnjak J. pl. Macahh piše o novem daljnostrelnem topu: Ne dvomim, da je daljnostrelni top res top: ne možnar, ker se ž njim ne morejo tako daleč metati krogle. Topova cev mora biti zelo dolga, da izsili, da se kolikor mogoče popolnoma izkoristi pritisk plina. Naboj tehta gotovo nad 100 kg; cev mora biti okroglo 20 metrov dolga. Krogla je jeklena granata nekako v obliki smedke trabuko, da premaga odpor zraka in tehta približno 300 kg. Krogla se dvigne do 44 kilometrov visoko. (Če ta račun drži, se granata dvigne 16krat višje, kakor je naš 1 Triglav visok.)
XXX
Italijanski kralj in Pcincare.
Pariz, 4. Havas: Italijanski kralj je brzojavil Poincareju: Kralj, kakor tudi armada in narod, s strahom a tudi z zaupanjem zasleduje najnovejši trdi boj v zavesti, da bo junaštvo zveznih armad složno v nepremagljivem zaupanju, zlomilo napa-dalčev sunek, V najsilnejši bitki, ki sc bije na francoskih tleh, so zopet svetile stoletne slavne vojaške čednosti Francije, — Poincarč je odgovoril: Ofenzivo, katero je podvzel sovražnik, zadržuje korakoma složni nastop zveznih sil; sovražnik, o tem ne dvomim, bo na koncu koncev kru. to razočaran. Ravno tako, kakor je hrabra italijanska armada odločena, da se vojskuje do skupne zmage, nove boje francoska armada, kakor jim je dozdaj kljubovala, nadaljuje ravnodušno in s krasnim zaupanjem.
Iz francoske zbornice. Pariz, 4. (K. u.) Zbornica je s 475 glasovi: vsi navzoči so glasovali za, sprejela proračun. Dovoljeni krediti znašajo 8 miljard 378,478.483 frankov.
Angleški arzenalni delavci za nadaljevanje vojske.
Woolwich, 5. Reuter: Na velikem shodu so arzenalski delavci sklenili: Ob-vežemo se, da bomo deželo v boju podpirali, dokler ne uničimo nemškega vojaškega stroja, Z možmi, ki zdaj Nemčijo vodijo, se ne sme skleniti mir. Pograjali so stališče, ki ga zavzemajo Ramsey Macdo-nald in drugi pacifisti.
Beli i Hijeni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. aprila. Uradno: V Benečiji smo odbili južno od Mon-tane Sacce nočni sunek Italijanov,
Dunaj, 5. Vojni tiskovni stan: Na celi jugozahodni bojni črti se živahno poizveduje. Močnejše italijanske poizvedovalne čete in manjše oddelke, ki so poskušali ponovno prodreti do črte naših straž, smo vse popolnoma odbili. Otok Piava Papado-poli, katerega smo morali deloma izprazniti, ker je voda naraščala, smo zopet popolnoma zasedli. Nočni sunek južno od Fontane Secce, o katerem smo že poročali, so napadli Italijani po silnem obstreljevanju z minami. - Napad je ogenj našega topništva in pehote zadušil. Letalci so na jugozahodnem ,.pozorišču živahno letali. Diaz je 31. marca poročal, da so nad Oderzom angleški letalci sestrelili šest letal. V resnici so se takrat pri Mansui, jugovzhodno od Oderza v zraku spopadli; avstrijski letalci so seirelili tri sovražnice in so se vsi zdravi vrnili.
Italijansko poročilo. Rim, 5. Uradno. Sovražnik je na gorski bojni črti trajno obstreljeval na Asi-aški planoti naše črte. Na zahodnih slemenih Orkorja smo sovražne oddelke pregnali. Naše krogle so zadevale sovražne čete, ki so korakale za črtami, kakor tudi trene med Susegano in Comeglianom. Naše poizvedovalne čete so privedle v Valarsi ujetnike, prepodile malo stražo južno od Canove in s streljanjem iz pušk prepodile pri Fmerju sovražne poizvedovalne čete. V nekaterih odsekih ob Piave sta obe topništvi močnejše streljali. Naše topništvo je povzročilo nekaj požarov v sovražnih postojankah in je nekaj postojank v višini Gravo uničilo. Angleški,, letalci so nad Cismonom sestrelili tri sovražna letala, četrto so prisilili, da se je pri Strignu izkrcalo.
— nriifii T"
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5, aprila. Uradno.
V Ukrajini smo vzeli sovražnim Četam ob železnici Poltava-Konstantinovgrad 28 s francoskimi puškami in strelivom naloženih voz in nad 1 milijon topovskih "krogel. Čete, ki so prodirale v dolini Dnjepra( so vzele z bojem Jekaterinoslav.
s rt' '
Nemško prodiranje v Ukrajini.
Reuter poroča iz Moskve 4. t. m.J Odkar so Nemci zasedli Poltavo, jc položaj revolucijonarjcv zelo resen. Veliki,,oddelki predirajo proti Harkovu. Bojne sile sovjetov se postavijo sovražnikom po robu v okrajih Harkov in Poltava, Nemci so zaplenili v Poltavi tri milijone pudov žita, — Svet v Vologdi je velikemu icnezu odrekel dovoljenje, da bi sc ondi r . selil.
WnmT~
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5, aprila. Uradno:
Sovražni nastopi proti našim postojankam ob Devoliju v Albaniji so se izjalovili.
fz Me. ......
Naskakovenje Tammerlorsa.
Iz Wase poročajo 4. t. m„ da se je izkazal boj za osvojitev Tammerforsa mnogo težji, nego se je pričakovalo. Naskakovalne kolone so bile kljub vsemu junaštvu s težkimi izgubami odbite. Delavski del mesta gori. Rdeče garde so s strojnimi puškami zasedle strehe.
Boji v Paiesi si.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. aprila. Uradno:
Nemške čete so skupno z osmanskimi silami vrgle v večdnevnih bojih angleške pehotne in kavalerijske brigade, ki so prekoračile Jordan in prodirale čez Es Salt proti Ammanu, čez Jordan nazaj.
Turki ob Jordanu.
Carigrad, 4. aprila. Poročilo turškega generalnega štaba: Palestinska fronta: Trdo pritiskajoč za sovražnikom so naše čete ob obeh straneh ceste E1 Said—Jeriho dospele do Jordana, katerega vzhodni breg še drže Angleži, Mnogoštevilni mrtveci na umikalni cesti pričajo o velikih sovražnih izgubah. V El Saidu smo uplenili mnogo vojnega blaga in živil.
Mmm Slov. Siiile m tiejs.
^Stilne novi*
-j- Shod S. L. S. na Brezovici se vrši jutri, dne 7. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v gostilni g. Velita vrha.
-j- Shod v Bohinjski Bistrici. V sredo dne 3. t. m., na dan bohinjskega ^obljubljenega praznika, se je vršil v Bohinjski Bistrici v'prostorih hotela Triglav , političen shod. Udeležili so so ga možje iz obeh bohinjskih dolin. Udeležencev je bilo nad 500. Govoril je o političnem položaju in o pomenu deklaracije med splošnim navdušenjem dririvni poslanec .Josip vitez Pogačnik. Soglasno su bile sprejete v smislu izvajanj govornika resolucije, ki odobravajo dosledno in odločno politiko Jugoslovanskega kluba ter izrekajo knezoškofu dr. Jegliču in svojemu državnemu poslancu vitezu Pogačniku svoje popolno zaupanje. Po shodil so se obravnavale v večur-nem razgovoru gospodarske zr.deve Bohinja.	,	,
. - Maribor " ki Nemci se pripravljajo. Mariborski • Der Deutsche Vcrein« jc imel te dni svoj obrni zbor. Za predsednika je bil izvoljen soglasno zloglasni dr. Mravlog, ki je v govoru pozival zborovalce, naj ga podpirajo v boju proti -jugoslovanskemu navalu-. Na zborovanju so naoadali slovensko štaierko duhovščino. Sklenili so, da se skliče v Maribor velik vsenemški »Volkstag«. Pri tem so se Vsenemci med seboj skregali glede vprašanja, ali naj se na ta »Volkstag/ povabijo "tucii nemški poslanci. Menda niso tem mariborskim Vse-nemcem šc nemški nacionalni poslanci dovolj nemški!
-j- Jugoslovanski večer v Pragi. Kakor poročajo -Narodni I.isty«, se je razvil Jugoslovanski večer v Pragi v krasno manifestacijo češke in jugoslovanske solidarnosti. Jugoslovanski himni »Lepa naša domovina in »Naprej za s lava slave-- je pozdravilo občinstvo z velikanskim odu-ševljenjem. Pozdravi govor je govoril poslane- Klofeč. Slavnostni govornik pisatelj Čerav jc razpravljal o kulturnih silah jugoslovanskega naroda. Sodelovali so odlični češki umetniki. Večer je bil z: hu-čen s himno • Hej Slovani«.
- Tudi ptujski nemška! ar ji so veseli CzcrcVia. Ptujski nemskutarski občinski svet — gotovo najvišja instanca za presojo velike politike — je poslal grofu Czerninu brzojavko, v kateri se mu zahva. ljuje, da je strgal »sovražnikom monarhije na Češkem krinko raz obraz«. Poziva Czernina, naj nastopi odločno tudi proti Jugoslovanom, katere zopet denuncira veleizdajstva. Pričakuje, da bodo besedam grofa Czerrina sledila od naših vodilnih državnikov tudi dejanja. -- Ptuj je govoril. C-orjč avstrijskim Slovanom, nemštvo je rešene, Czerninu in Seidlerju se ni treba več bati političnih zapletljajev.
_l Priznanje gre-u Czerninu za njegove odločne izjave v zadnjem govoru so izrazili na svoji konferenci nižjeavstrijski nemškonacionahii poslanci.
-f Jugoslovani brarijo Čehe. Na Dunaj je doš'o več jugoslovanskih poslancev, ki so v pogovoru s časnikarji z ogorčenjem odbili Czerninove napade na češke voditelje strank. Izjavili so, da bodo v delegacijah postopali proti grofu Czerninu sporazumno s češkimi člani deelgacije. Veliko nezadovoljstvo jc izzvala med Jugoslovani okolnost, cla je grof Czernin hvalil v svojem govoru samo Nemce in Mažare, napadal Čehe, Jugoslovane pa, ki so v tej svetovni vojski toliko žrtvovali, popo.r.oma prezrl. Jugoslovanska plemena so gotovo zaslužila, da se jih pohvali vsaj toliko kolikor Nemce in Mažare.
Sestanek dalmatinskih poslancev, na katerega je povabljen tudi načelnik Jugoslovanskima kluba dr. Anion Korošec, bo dne 13. aprila v Zadru.
Slovanski parlamentarni blok proti grofu Czerninu, Iz slovanskih poslanskih krogov poročajo, da sc v najkrajšem času vrši skupni posvet v: eh slovanskih opozi-cijonalnin strank, na katerem bodo sklenili vse potrebno gl;:de na topa nroti zunanjemu ministru j-roiu .Czerninu. V čeških par-'amentanv.h krogih mislijo, da se pridružijo slovanski opoziciji vsepoljski poslanci in poljski narodni dt aokratje, ki so nedavno izstopili iz poljskega kluba, in da bodo aktivno sodelovali pri tem skupnem posvetu.
a. Izoliranje Čehov ia Jugoslovanov. »Deli Hirlapu« poroča njegov dunajski dopisnik; V avstrijskem parlamentarnem življenju bo prišlo do znatnega preobrata. Grof Czernin stopi za časa svojega bivanja na Dunaju na čelo velikopoiuembne akcije, katere namen je, izolirati v avstrijskem parlamentu Čelc in Jugoslovane, oziroma da se zmernejši del Čehov in Jugoslovanov povrne na pot realne politike. Da se stvori v avstrijskem parlamentu delovna večina, jc odvisno od poljskega kluba. Cilj Czcr-ninov jc utrditi delavno večino, oziroma odvrniti Poljake od dosedanje negativne politike in jih končno pridobiti za blok večine. To se pa ne more doseči z ureditvijo holmskega vprašanja. V nemških krotfih so orioravlieni uiJoditi naidaleko-
sežnejšim željam Poljakov in Berlin se žc
zbližuje avstro-poljski rešitvi. Poljska bi bila s personalno unijo združena z Avstrijo. Tudi ukrajinsko vlado se je posrečilo pridobiti za rešitev holmskega vprašanja in sicer, gubernijo bodo delili po principu narodnostne pripadnosti. Ako se posreči pridobiti za to Poljake, potem je doseženo izoliranje Čehov in Jugoslovanov.
-	Čehi oroti Czerninu. Govor grofa Czernina je dosegel, kakor nravi graški »Arbeitenville«, to, cla so se češke stranke še tesneje združile. Češka katoliška stranka je podala odločen protest proti Czerni-novem govoru. Kat, narodni Čehi odklanjajo sumničenja veleizdajstva, ampak vztrajajo neomajno v zvestobi do države in habsburške dinastije. Zahtevajo svoje pravice. Na zborovanju v Haleševicah so napadii dr. Rašin, dr. Soukup in socialistični urednik Kouša ostro Czernina in so izjavili, da se odnehajo Čehi v boju za svojo svobodo. Dr. Rašin je naglašal, da se Čehi ne vznemirjajo več v teh težkih časih vsled' očitkov veleizdajstva, protestiral pa je proti sumničenju, da pričakujejo Čehi pomoči od narodov, ki S2 bojujejo proti Avstriji. Poslanci Velike Prage so imeli v četrtek sestanek, kjer so pozvali Češki svaz, naj sc izjavi, kakšno stališče zavzame nasproti govoru Czernina. Češki gospodar-sko-zbornični člani dr. Fort, Hlava, Vrba in Vohanka so v brzojavki na ministrskega predsednika slovesno protestirali proti obliki in vsebini pavšalnega sumničenja ustavnih zastopnikov češkega naroda po grosu Czerninu. Češki člani gosposke zbornice bodo svoj protest nasproti Czerninu pred pristojnim forom stvarno utemeljili in zavzeli svoje stališče.
-j- Czernšnovo razkritje. »Journal de Geneve« piše: Državniki sporazuma že dolgo vedo, da koristi Francije in Avstrije soglašajo, kar pojasnjuje, zakaj so poskušali na Dunaju uvesti pogajanja. Czernin se zelo moti, če misli, da napravlja Cle-menceauu neprilike, ker je odkril, da se mu je Clemenceau približeval. Koraki, ki jih je francoski ministrski predsednik napravil, so ravno tako znani, kakor so znani razgovori generala Smutsa z grofom Mensdorffom in mnogo drugih razgovorov.
-j- Clemsnceau posredoval na Dunaju spor^zimeo z Lloyclom Georgom. »Mor-ningpost« poroča: Clemenceau je nastopil na Dunaju sporazumno z Lloydom Ge-orgom. Več angleških ministrov pa izjavlja, da o C-Jemenceaujevem nastopu niso ničesar znali.
-j- Angleži o Czerninu. »Daily Tele-graph« piše: Czerninov govor obsega točke, o katerih je mogoče govoriti tudi zddfj, ko se na zahodu pač na zadnjem mestu misli o tem, kakšen mir si Czernin predstavlja. Ni jasno, če Clemenceau taji obliko ali dejstvo. Grof Czernin se je v resnici zavzemal za mir.
-	Ogrska kriza. »Az Est« poroča: Sklenjeno je, da se ogrski državni zbor razpusti. Merodajni krogi hočejo volilno preosnovo izvesti; zbornico razpuste, če bi delovna stranka zahtevala spremembe. Vlada bo zahtevala v tem slučaju večmesečno pooblastilo in bo zbornico razpustila ne glede na to, če dobi pooblastilo in razpisala nove volitve.
Proi. Masaryku, ki se je bil v družbi češko-slovaškega urednika Pavlu dalj čr.sa mudil v Kijevu in potem v Moskvi, se jc posrečilo pobegniti v Novo-Čerkask,
-r Nemški kancler grof Hertling bo precej govoril, ko prične nemški državni zbor zopet zborovati. Pečal se bo z izjavami grofa Czernina o francoski mirovni pogodbi Avstriji.
Izvedba nemško - ruskega miru. Posebna komisija izvede določila mirovne pogodbe. Načrt za obnovitev poštnega in brzojavnega obrata so že sestavili. Komisija je zapovedala, naj iz Finskega zaliva in iz Vzhodnega morja iztrebijo mine.
Bolgari in Rumunl Bolgarska brzojavna agentura sporoča 3. t. m, iz Bukarešta: Bolgarski odposlanec generalni major Tantilov je zahteval, naj odpuste iz rumunske armade vse vojake in častnike, ki so iz Dobrudže doma, in jih izpuste domov. Rumuni so zdaj 11., 12., 13., 14. jn 15. rumunsko divizijo razorožili. Bolgarski načrt o gospodarskih razmerah so že sprejeli. Posvetovati so se pričeli o politični pogodbi.
-f Bivši nemški kancler Michaelis o vzrokih vojske. Bivši nemški državni kancler dr. Michaelis, ki je zdaj na Pomorju nadpredsednik, je predaval nedavno v mestu Rcnneckesleinu v Harzu. Med drugim je izvajal: Mir sc bo, kar zagotavljam, sklenil še letos, a bede ne bo zmanjšal. Mirovna beda sc bo morala brez godrnanja prenašati. Dalje je rekel: Uvideti moramo, da srno sokrivi vojske, nc sicer politično, ker je hotel cesar do zadnjega trenutka mir, a Bog nas je s preskušnjo obiskal, ker ja pričel med nami vladati denar. Bog nas iioče obvarovati, da ne postanemo popolni malerijalisti. Raje bi se odpovedal vojni odškodnini, če bi bil še enkrat za to odgovoren, kakor da izpostavim svoj narod nevarnosti, da v _materiiali».tnu nnnnlnoma u Ionu. >
-j- Maršal Conrad pozdravlja nemške rtacioaalce. Z Dunaja: Maršal Conrad pl. Hotzendorf je povodom Bismarkove slavnosti pisal nemško-nacionalnemu društvu pismo, s katerim je najtoplejše želel uspeha patriotičnemu slavlju, ki se spominja tistih slavnih časov, v katerih so sinovi Avstrije in Nemčije skupno krvaveli za obrambo domovine in obstoj države in zgradili trden temelj trajni skupnosti. — »Deutschnationaler Verein fur Oester-reich« je izrecno velenemško bojno društvo, ki se bori proti težnjam avstrijskih Slovanov. Ob čestitki aktivnega maršala moramo pač vprašati, ali prepovedujejo vojaški službeni predpisi politikovanje ie slovanskemu moštvu in slovanskim častnikom? V službovniku te izjeme še nismo brali, »rezervatno« pa tega menda še tudi niso določili.
+ Proti Lichnovrskemu. Iz Berlina: V preiskovalni zapor so odvedli stotnika pl. Beerfelda, ker je razširjal znano brošuro bivšega veleposlanika Lichnowskega.
4- WiIson odgovori Czerninu. Iz Wa-shingtona sporočajo: Wilson bo te clni v Baltlmoru odgovarjal Czerninu.
-f Francozi proti Czerninu. Francosko časopisje odločno obsoja manever grofa Czernina, ki je podvzel ofenzivo proti morali zaveznikov s perfidnim orožjem obrekovanja. Nekateri listi sodijo, da je skušal Czernin razdvojiti sporazum, češ, da išče Francija posebni mir.
-f Američani odklanjajo Czerninove poizkuse. Ameriško časopisje nc sodi ugodno o poizkusu grofa Czernina, uvesti mirovna pogajanja. Bolj kot kdaj je jasno, da vodi do miru naravnost pot le z nadaljevanjem vojske.
-i,- Po vojski. Bivši nemški notranji državni tajnik grof Posadowski jc predaval v Draždanih o dobi po vojski. Rekel je med drugim: Po dobi pred vojsko bomo še dolgo zdihovali, ker smo izgubili paradiž. Nemški narod dolgo ni bil tako srečen, kakor pred vojsko. Vojskovati se moramo in prebiti posebno z ozirom na našo gospodarsko in socialno politiko. Posebno socialna politika je pokazala ljudstvu, da država ni samo za bogatine tu. Kako ozdraviti rane, ki jih jc vojska vsekala? Graditi moramo hitro ladje za uvoz surovin. Racioniranje moramo ohraniti. Zagotoviti si moramo dobra trgovinska pota. S carinsko-političnimi ukrepi si moramo ustvariti velika žitna skladišča. Pospeševati moramo kmetijstvo, a ne s silo, povzdigniti moramo marveč obdelovanje zemlje. Gospodarski srednjeevropski celoti ne zaupa. Plače bodo ostale tudi po vojski visoke; beg z dežele v mesta bo zato ostal; stanovanj bo primanjkovalo, — Grof Posaclowski je zahteval popoln nedeljski počitek, ljudska zbirališča s knjižnicami in predstavami in druge socialne naprave.
-f Memoari Li Hung Čanga, L. 1896. je potoval po glavnih mestih Evrope kitajski podkralj Li Hung Čang, imenovan »Bismark skrajnega Vzhoda«, radi izvan-rednih državniških sposobnosti. Ob tej priliki je obiskal Li tudi starega Bismarka, s katerim je dolgo časa razpravljal. V svojih memoarih (Memoari podkralja Li Hung Čanga, Berlin 1915) je zapisal Li ta pogovor. Ko sta pričela govoriti o politiki Nemčije na Vzhodu, je rekel Bismark: »Vi ste.nas v Vašem delu sveta še malo videli, ker je združena Nemčija nov narod, ali bo prišel čas, ko bo nemška država gospodovala Evropi.« Po odhodu iz Potsdama piše Li: »Po vsem tem, kar sem videl, sem prepričan bolj kot kedaj poprej, da cesar (Viljem II.) in Bismark čisto resno mislita ko sta rekla, da sta trdno prepričana, da je Nemčija poklicana imeti v Evropi diktatorsko besedo.« — Tako so govorili repre-zentanti Nemčije pred 22 leti.
a Iz seje mestnega aprovizačuega odseka dne 5. aprila 1918. Prihodnji teden sc razdeli na izkaznice za moko po četrt kilograma ajdove moke na osebo, — Z novo ureditvijo prodaje govejega mesa na ljubljanskem trgu se je že prvi teden doseglo, da je bilo v velikem obsegu vsako nastavljanje in čakanje za meso preprečeno. Semintja so se sicer pokazale male napake in se prodaja mesa ni izvršila tako, kot je bilo želeti. Vendar se je načrt v splošnem obnesel in je sigurno pričakovati, da bo vseh pritožb in nedostatkov prav kmalu konec. Eno pa jc pokazalo rajoniranje, da je neobhodno potrebno, da se mora ves razpoložljivi kontingent govejega mesa brez vsakih izjem in z največjo štedljivostjo razdeliti med prebivalstvo, Zato je odslej naprej popolnoma iz. ključeno, da bi kdo dobil več mesa, kot je kontingentiranega (30 dkg na teden), ker bi bilo s tem oškodovano vse prebivalstvo. Deželno mesto za dobavo klavne živine odpravi vse poboljške ,ki se jih je delilo dosedaj. Zato bo ljudska mesnica v bodoče preskrbovala z mesom le aprovizacij-ske zelene A izkaznice in prvo ter drugo uradniško skupino. Vse druge stranke, ki to dosedaj dobivale Dri deželnem mestu
meso, bo mestni aprovizačni urad razdelil med mesarje, kjer bodo dobivali na bele izkaznice goveje meso po normalnih (maksimalnih) cenah. Stranke se opozarjajo, da dobe mesarji natančno toliko mesa, kolikor ga imajo oddali na bele izkaznice. Če kdo izmed mesarjev ni mogel postreči svojih strank, je to le njegova krivda, ker ni razdelil mesa tako, kot je bilo predpisano. Vsakdo naj zato brez odloga naznani mestni aprovizaciji mesarja, ki bi mu ne mogel oddati predpisane množine govejega mesa, da bo mestna aprovizacija proti dotičnemu mesarju vsled nepravilnega razdeljevanja takoj najostreje nastopila. — Peku Pircu je mestni magistrat odvzel koncesijo za 1 mesec, ker je pekel neužiten kruh. V kruhu ni bilo 30 odstotkov pšenične moke, kot predpisano, ampak skoraj sama koruzna moka.
X X X
Ureditev prodaje govejega mesa sa prihodnji teden.
Pri mesarjih, na stojnicah in v mesnicah dobe drugi teden zopet goveje meso le oni, ki so prejeli od mestne aproviza-cije pred kratkim belo izkaznico. Mesarji bodo oddajali na teden meso le v sredo in soboto. Vsaka strank > dobi 15 dkg govejega mesa na osebo. Udeleženci raznih ubožnih akcij dobe tudi po 15 dkg mesa na osebo, kakor drugi ljudje po mesnicah. Ti pa ne dobe mesa pri menrjih, marveč v cerkvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti št. 15. Pri tem se bo meso oddajalo tako, da ga bo nekaj na prodaj po znižanih cenah, drugo pa po isti ceni, kakor pri mesarjih. V naslednjem razdelilnem načrtu ne pridejo v poštev stranke z zelenimi izkaznicami A in izkaznicami I, in II. uradniške skupine. Za te objavimo pozneje in pravočasno, kje dobe meso.
Bele izkaznice za goveje meso dobe meso v sredo, dne 10. t. m., in v soboto, dne 13. t. m., od 7. ure zjutraj do
II.	ure dopoldne pri onih mesarjih, katere imajo označene na svojih izkaznicah. Izjema je samo za one, kateri imajo na svojih izkaznicah označenega mesarja Lovše-ta, pri katerem ne dobe mesa, ker ima zaprto mesnico. Namesto pri temu mesarju dobe meso pri Klemencu (Jager) v Kresiji. Cena mesu je maksimalna.
Izkaznice ubožnih akcij
dobe meso v cerkvi sv. Jožefa, in sicer po istih cenah (maksimalnih) kot pri mesarjih v naslednjem redu:
Zelen B štev. 1 do 1200 v ponedeljek, dne 8. aprila, od 1. do 5. ure popoldne; štev. 1201 do konca v sredo, dne 10. apr., od 1. do 6. ure popoldne. — Rumen C štev. 1301 do konca v četrtek, dne 11. apr., od 1, do 6. ure popoldne; štev. 1 do 1300 v petek, dne 12, aprila, od 1. do 6, ure popoldne. — Rumen D štev, 1 clo konca v torek, dne 9. aprila, od 3. do 5. ure popoldne; štev. 1 do konca v soboto, dne 13, aprila, od 3. do 5. ure popoldne. —
III.	uradniška skupina št. 1 do konca v toi-ek, dne 9. aprila, od 1. do 2. ure popoldne; štev, 1 do konca v soboto, 13. apr., od 1. do 2. ure popoldne. — IV. uradniška skupina št. 1 do konca v torek, 9. aprila, od 2. do 3. ure popoldne; št. 1 do konca v soboto, dne 13. aprila, od 2. do 3. ure popoldne.
Izkaznice ubožnih akcij dobe meso po običajno znižanih cenah na Poljanski cesti št. 15 v naslednjem redu:
Zelen B št. 1 do 1200 v četrtek, dne 11. aprila, od 1. do 6. ure popoldne; štev. 1201 do konca v soboto, dne 13. aprila, od 1. do 6. ure popoldne. — Rumen C štev, 1301 do konca v ponedeljek, dne 8. aprila, od 1, do 6. ure popoldne; štev. 1 do 1300 v sredo, dne 10. aprila, od 1. do 6. ure popoldne.
Stranke, ki dobe meso pri mesarjih, morajo prinesti s seboj belo izkaznico za meso (rodbinsko izkaznico). Stranice iz ubožne akcije, ki dobe meso v cerkvi sv. Jožefa, oziroma na Poljanski cesti, morajo prinesti s seboj izkaznice za ubožno akcijo in izkaznice za meso. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se brezpogojno ravna po tem razpisu.
XXX
a I. in II. uradniška skupina prejmeta meso v torek, dne 9. t, m. in v soboto, dne 13. t. m. dopoldne v »Ljudski mesnici« v Bahovčevi hiši nasproti cerkve sv. Jakoba. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina štev, 1 do 200 od 7. do 8. ure, štev. 201 do konca od 8. do 9. ure; druga uradniška skupina od 9. do 10. ure. Kilogram stane 2 kroni. Odslej dalje bodo prejemale stranke z uradniškimi izkaznicami I. in II. kategorije meso po 2 K kilogram na istem kraju, ob istem času in ob istih dneh vse naslednje tedne.
a Meso na zelene izkaznice B štev, 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1200 prejmejo goveje meso po normalnih cenah v pondeljek, dne 8. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 120, od pol 2. do 2, ure štev. 121 do 240, od 2. jje P5& 3. tU'e štev. 241 do 360, od
pol 3. do 3. ure štev, 361 do 480, od 3. do pol 4. ure štev. 481 do 600, od pol 4. do 4. ure štev. 601 do 720, od 4. do pol 5. ure štev. 721 do 840, od pol 5. do 5. ure štev, 841 do 960, od 5. do pol 6. ure štev. 961 do 1080, od pol 6. do 6. ure štev. 1081 do 1200.
a Stranke z zelenimi izkaznicami A in rumenimi izkaznicami D prejmejo meso v nedeljo, dne 7. aprila na Poljanski cesti Stev. 15, ne pa v cerkvi sv. Jožefa, kakor je bilo poprej objavljeno.
a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v nedeljo, dne 7. t. m. od 7. do 9. ure dopoldne in v pondeljek, dne 8. t. m. od 7. do 9. ure dopoldne v cerkvi sv. Jožefa,
a Meso na rumene izkaznice C štev. 1301 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev, 1301 do konca prejmejo meso po znižanih cenah v pondeljek, dne
8.	t. m. popoldne na Poljanski cesti štev, 15. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure štev. 1301 do 1458, od pol 2. do 2. ure štev. 1459 do 1616, od 2. do pol 3, ure štev. 1617 do 1774, od pol 3. do 3. ure štev, 1775 do 1932, od 3, do pol 4. ure štev. 1933 do 2090, od pol 4. do 4, ure štev. 2091 do 2248, od 4. do pol 5, ure štev. 2249 do 2406, ud pol 5. do 5. ure štev. 2407 do 2564, od 5. do pol 6. ure štev, 2565 do 2722, od pol 6. do 6. ure štev, 2723 do konca.
a Stranke z zelenimi izkaznicami A dobe meso brezplačno v torek, dne 9. t. m. in v soboto, dne 13. t. m. popoldne od 2. do 3. ure v Ljudski mesnici v Bahov-čevi hiši, nasproti cerkve sv. Jakoba. Izkazati se morajo z zelenimi izkaznicami A in s krušnimi izkaznicami. Odslej dalje bodo prejemale stranke z zelenimi izkaznicami A meso brezplačno na istem kraju in ob istih dneh ter ob istem času vse naslednje tedne.
a Gostilničarjem in njihovim stalnim gostom. Mestna aprovizacija je že razglasila, naj oddaji gostilničarji bele mesne izkaznice svojih gostov, toda dozdaj še vedno ni prejela vseh izkaznic. Opozarjamo gostilničarje in ravnotako goste, da oddajo nemudoma bele mesne izkaznice. Aprovizacijski urad sprejema izkaznice do četrtka, 11. t. m. do 12. ure opoldne Povdarjamo, da je to zadnji rok. Kdor ne bo temu odzivu ugodil, bo brez mesa, oziroma brez kosila.
a Uradniki, ki so dobivali preje pri svojih uradih (n, pr, finančnem ravnateljstvu, deželni vladi, glavarstvu, poštnem -avnateljstvu, I. in II. državni gimnaziji, tobačni tovarni, kakor vseh drugih takih uradih) zelene lističe za nakup mesa v mesnici Deželnega mesta za klavno živino in nimajo niti izkaznice kake skupine ubožne akcije (zelene izkaznice B, rumene izkaznice C alt D, izkaznice uradniških kategorij), niti bele izkaznice za nakup mesa po normalnih cenah pri mesarjih, naj se zglase najkasneje do torka, dne 9. t, m., do 12. ure dopoldne, ako hočejo dobiti v sredo pri mesarjih meso, ker mesnica Deželnega mesta na te izkaznice (zelene lističe) ne bo več oddajala mesa. — Zglasiti se je treba v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13/1. Urad ie izjemoma odprt tudi v nedeljo, dne 7. t. m., od pol 9. do 11. ure dopoldne. Stranke naj prineso brezpogojno s seboj krušne izkaznice in rdeče legitimacije.
XXX a Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir v ponedeljek,
i8'. 1 m" in v torek> d0«5 9- m-< Pn Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v ponedeljek, dne 8. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 110, od
9.	do 10. ure štev. 111 do 220, od 10. do 11. ure štev. 221 do 330, popoldne od 2. do 3. ure štev. 331 do 440, od 3. do 4. ure štev, 441 do 550, od 4. do 5. ure štev. 551 do 660. V torek, dne 9. t. m., dopoldne od 8, do 9, ure štev. 661 do 770, od 9. do 10 ure štev. 771 do 880, od 10. do 11. ure štev, 881 do 990, popoldne od 2. do 3. ure štev, 991 do 1100, od 3, do 4. ure št, 1101 do 1210, od 4. do 5. ure štev. 1211 do 1320, od 5, do 6, ure štev. 1321 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 30 vinarjev.
a Nakazovanje moke pekom in trgovcem. Pekom se bo nakazovala moka v pondeljek, dne 8. aprila ob 8. uri zjutraj, trgovcem pa ob 9. uri dopoldne,
a Mestna aprovizacija bo izdelke iz prekajevalnice Kianjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledečem redu.: v ponedeljek dne 8. t. m. od 8. do 10. "re št. 1800 do 1900, od 10 do 12. ure št. 1900 do 2000, od 3. do pol 5. ure št. 2000 ao 2100, od pol 5. do 6. ure št. 2100 do 2200; v torek dne 9. t. m. od 8. do 10. ure 3t. 2200 do 2300, od 10. do 12. ure št. 2300 Jo 2400, od 3. do pol 5. ure Št. 2400 do «00, od pol 5. do 6. ure št. 2500 do 2600; » sredo dne 10. t. m. od 8. do 10. ure št. 600 do 2700, cd 10. do 12. ure št. 2700 do •800, od 3. do pol 5. ure št. 2800 do 2900, * pol 5. do 6. ure št. 2900 do 3000; v če-tftek dne 11. t. m, od 8, do 10. ure št. 3000
do 3100, od 10. do 12. ure št. 3100 do 3200,
od 3, do pol 5, ure št, 3200 do 3300, od pol 5. do 6, ure št. 3300 do konca. Za vsako osebo se dobi en četrt kg; cene se po-izvedo v prodajalni,
a Razdelitev petroleja v občini Moste se vrši v ponedeljek 8, aprila 1918 in sicer: dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1—120 od 9. do 10. « « 121—240 od 10. do 11. « « 241—360 od 11. do 12. « « 361—480 popoldne od 2. do 3. « « 481—600 « od 3. do 4- « « 601—720 « od 4, do 5. « « 721 do konca, — Železničarji v torek 9. aprila t. 1. d"' "Idne od 8. do 9. ure štev, 1—120 « od 9. do 10. « « 121—240 « od 10. do 11. « « 241—360 « od 11. do 12, « « 361 do konca in obrtniki, — Vsak r-»j se zglasi s številko. Cena za liter jc 60 vinarjev. Stranke naj pripravijo potreben drobiž. Na zamudnike se ne bo oziralo.
M
lj Slovesna instalacija trnovskega župnika F. S. F i n ž g a r j a se vrši jutri na belo nedelio v trnovski župni cerkvi ob 9. uri dopoldne. Instalacijski govor bo imel č. gosp prelat A. Kalan.
lj Opozarjamo na II. družabni večer, ki se vrši jutri v nedeljo 7. aprila 1918 ob
7.	uri zvečer v dvorani Uniona. Sedeži se rezervirajo šele 1 uro pred pričetkom. — Udeležimo se polnoštevilno te družabne prireditve.
lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu bo končal jutri, 7. marca g. dr. Jos. Mantuani svoja predavanja. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Pridite polnoštevilno!
lj Kongregacija gospodov v Marija-nišču. V pondeljek, dne 8. aprila ob 7. uri reden shod v Marijaniški kapeli.
lj Predavanje v Katoliškem društvu za delavke sc bo vršilo jutri ob 6. uri v društvenih prostorih v Alojzevišču, pritličje na levo.
lj Šentpeterska Vincencijeva konferenca ima izredno sejo v ponedeljek, dne
8.	t. m. ob 8. uri zvečer. Da dokončamo ubožni kataster, je potrebna polnoštevilna udeležba vseh delovnih članov.
lj Osebna vest. Ministrstvo za javna dela je magistratnemu svetniku arhitektu Cirilu Koch priznalo naslov inženirja,
lj Petič odlikovan je bil, in sicer tokrat z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje in z meči za hrabrost pred sovražnikom rezervni san. praporščak ori 17. pp., sedaj dodeljen gor. strel, polku št. 2, Slavko Fajdiga. Dve srebrni, bronasta in Karlov križ krase že odlikovanca.
lj Tatvine, V deželnem gledališču je bila ukradena kontrolna ura. — Na Poljanski cesti je neznan uzmovič odpeljal nekemu vrtnarju štirikolesni ročni voziček, na katerem je bilo sedem vreč za premog, — Nekemu posestniku v Hradeckega vasi je bilo ukradenih 2400 K, katere je imel skrite v postelji,
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Splitek, zavirač, 38 let, — Marija Kulot, šivilja, 41 let, — Amalija Belšak, šivilja, 16 let, — Zdravka Cerar, rejenka, 2 dni, — Engel-bert Draxler, dijak, 16 let, — Frančiška Kratochwi!l, soproga orožniškega straž-mojstra, 25 let. — Tomaž Likar, mizarski pomočnik, 47 let. — Josipina Hodnik, po-sestnica, 32 let. — Franc Weber, strojnik tobačne tovarne v p., 47 let.
p Cesar na Goriškem, Cesar si je prišel v spremstvu ministrskega predsednika viteza pl. Seidlerja in načelnika generalnega štaba pl. Arza osebno ogledat po"o-žaj na Goriško-Gradiščanskem. Dne 4. tek, mes, je dospel na postajo Sv. Lucija-Tol-min, kjer sta mu podala poročilo namestnik in voditelj okrajnega glavarstva ter se mu je predstavil župan, S postaje sc je peljal cesar v avtomobilu po močno porušenih krajih Sv, Lucije in Tolmina do Kobarida in od tam v Gorico. Na goriškem Glavnem trgu je pozdravil cesarja deželni glavar z deželnimi uradniki, okrajni glavar in vladni komisar mesta Gorice. Navzoč je bil tudi prejšnji poveljnik mornarice baron pl. Spaun. Potem sc je pelial cesar čez Krmin v Tržič, od tu preko Krasa mimo Devina do postajališča dvornega vlaka, Medpoto-ma je cesar obiskal Miramar, v Trstu to-pot ni bil.
Koroške Device.
k f Kipar Alojzij Progar. Po dolgi mučni bolezni je umrl v Celovcu , kakor smo že poročali, dne 29. marca akademični kiparski mojster, g. Alojzij Progar, star 61 let. Rojen je bil v Mirnipeči na Dolenjskem; šele pozno in z mnogimi težavami se je lotil študija kiparstva na dunajski akademiji, kjer so profesorji kmalu spoznali velike zmožnosti. Pozneje je potoval in študiral tudi po Italiji, kjer ga je podpiral zdaj v Celovcu živeči nadškof ekscelenca grof dr, Edvard G, Pottickh pl, Pettenegg, veliki kapitular nemškega vit, reda. Po-
kojnik je ustvaril mnogo cerkvenih del po Slovenskem, pa tudi v nemških cerkvah. V zdaj porušeni romarski cerkvi na Sv. Višarjah je napravil kamnite reliefe v stranskih oltarjih in na prižnici, v romarski cerkvi pri Sv. Križu nad Čmečami velike kipe, velike oltarje v Velikovcu, Kamniku, na Magdalenski gori itd. Za Dobrnič je napravil doprsni kip tamošnjega rojaka škofa Baraga in več znamenitih del za rodbinske rakve na Ogrskem, pri Sv. Jurju nad Št, Vidom, celovškem in ljubljanskem pokopališču itd. Velikonočno nedeljo so ga na celovškem pokopališču položili k zadnjemu počitku, N. p, v m!
k Duhovske vesti. Vpoklican je v vojaško službo č. g. Konrad Mente, župnik v Vetrinju. ^ Odšel je na veliki petek v Gradec. — Za administratorja v Vetrinju je imenovan g. Ant. Oblak, kaplan v Ho-dišah, za provizorja mestne nadžupnije v Celovcu tamošnji kaplan g, Jos, Zedisch-nig, za soprovizorja župnije Horzendorf g. K. Jareš, župnik v Projeru. — Razpisane so župnije Apače, Št. Lipš pri Žoneku, Ja-borija in Horzendorf do 4. maja. — Re-signiral je na župnijo g. R. Krappinger v Horzendorfu,
k Nemški »Volkstag« bo po vzorcu onih v Beljaku, Celovcu in Špitalu tudi v nemškem Št. Vidu dne 7. aprila. Govorijo prof, dr. Angerer, drž. posl. Pirker, W. Gattermayer z Dunaja in urednik »Fr. St.« Lackner. Prekuhavali bodo staro nemško zelje. Dobro jim teknilo!
k Nečloveška mati. Dekla El, Saber-nig v Doleh pri Gr eilenburgu je zavila svojega novorojenega otroka v cunje in skrila pod kupom ruševja. Otroka so našli še živega, a je kmalu umrl. Nečloveško mater so izročili sodišču.
k Umrl je dne 30. marca v Celovcu c. in kr. major Fr. Azzolini, star 49 let. Oskrboval je tukajšnjo c, kr. vojaško bolnišnico. Svoj čas je služboval pri 17. pp.
k Rasno, Koroška ima dati vojaštvu meseca aprila t. 1, 4000 repov goveje živine, Tako se je reklo v neki seji pri deželni vladi, kjer se jc uradno pela hvala deželnemu predsedniku grofu Lodronu, češ, kako se je dozdaj potegoval za ohranitev koroške živinoreje, Istina je, cla živine vsepovsod! hudo primanjkuje. — V Št. Vidu ob Glini sta bila o Veliki noči dva večja požara. — Marijo Tomaskovič, ki je, kakor smo svoj čas poročali, prav drzno kradla po pisarnah celovškega okr. sodišča, so obsodili na dve leti težke ječe.
—	Nova dalmatinska škofa. Za škola v Splitu-Makarski je cesar imenoval ma-karskega pomožnega škofa dr. Juriia Ca-riča; za škofa na Hvaru pa šibeniškega škofa Luko Pappafava,
—	Odlikovanja na južni železnici. Prejeli so: nadrevident Alojzij VAovec zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje; adjunkta Teodor Defranceschi in Leopold Gruden zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje.
—	Osebna vest. Okrajni tajnik Alojzij Marn je iz Kamnika prestavljen v Črnomelj,
—	Splošni dan za vojaške grobove dne 1, in 2, novembra 1917. Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je c. kr, deželnemu nredsedništvu izročil zneska po 10.748 K 44 v. in 969 K 92 vin., skupaj 11.718 K 36 vin. kot donesek po prečast, župnih uradih izvršenega nabiranja darov v korist vzdrževanja vojaških grobov,
—	Smrtnonevarna poškodba na dolenjski železnici. Včeraj popoldne je šel 861etni Anton Strniša, doma iz Lanišča pri Škofljici, iz Šmarja, kjer je bival zadnji čas, proti Škofljici. Na mestu, kjer sc križata državna in železna cesta, t, j, blizu Javor-nikove gostilne, je doletela skoraj popol-. noma gluhega starčka nesreča. Šel je ravno črez železnico, kar pridrdra vlak z vojaškim transportom od Šmarja proti Ljubljani in ga trešči z vso močjo na tir pod kolesa. Strojevodja je takoj ustavil vlak. Potegnili so starčka izpod voz ter ga dalj v vagon. Na Škofljici ga je pregledal vojaški zdravnik in obvezal. Kolesa so mu šla črez stegna in mu jih takorekoč odrezala. Krvavel jjs tudi na prsih in glavi. Z dolenjskega kolodvora so ga prepeljali z rešil-nim vozom v bolnico. Da bi ostal pri življenju, ni nobenega upanja,
—	Karte za tobek se uvedejo v najkrajšem času. Obenem se prodaja tobaka razdeli po okrajih.
—	Živila iz Ukrajine. Kot prvi prispevek živil iz Ukrajine je prišlo te dni na dunajske trge 22.000 kg čebule.
—	Gorenji Logatec. V korist slovenskim oslepelim vojakom so priredile na velikonočni ponedeljek gorenjelogaške mladenke v gostilniških prostorih g. Franca Gostiša v Gor. Logatcu veselico s petjem, veseloigro štiridejanko »Kukavica modra ptica« in tombolo. Vkljub neugodnemu vremenu je bil veselični prostor nabito poln občinstva in tudi gmoten uspeh je bil po.v$?m povoljen, kajti (isti dohodek je
znašal 512 K. Glavna zasluga na tej vrle uspeli prireditvi gre gospej Dolesovi, ki je z veliko vnemo in lastno ji spretnostjo vodila vso priredoo in nje priprave ter požrtvovalno vežbala mladenke v igri in petju. Tudi vse sodelujoče mladenke so, dasiravno so po večini v prvič nastopile na odru, dobro pogodile svoje vloge.
— Potresi na Dolenjskem, Iz okolice Cerklje pri Krškem dne 2. aprila: Meseca marca je bil pri nas potres naslednje dni: 13. ob 11. uri 15 minut pred polnočjo je bil izredno močan sunek, spremljan z bobnenjem, da je zdramil ljudi iz spanja. — 15. smo ob 3. uri 35 minut slišali močno bučanje, da so okna zvenela, tla so se komaj vidno vznemirila. — 20. marca ob 8. uri zvečer je prišel močan sunek od zahoda. Trajal je 4—5 sekund, močno bobnenje, streslo se je zidovje in tramovje, premaknilo pohištvo, zahreščala vrata. Tu pa tam so nastale manjše razpoke na zidu. Škode ni bilo, le ljudje so bili vznemirjeni.
^ — Slovenci v nadomestnem okraju Trst, 44 mesecev stoje Vaši bratje, očetje, sinovi in soprogi kot zvesti stražniki in branilci naše 'epe domovine v boju s sovražnikom, ki je vsled poželjivosti, upajoč na svojo premoč, s praznimi pretvezami udri v našo domovino ter grozil, na3 iste oropati. Toda jeklena volja in energija, požrtvovalnost in ljubezen do domovine naših pridnih vojakov niso le kmalu velele sovražniku: stoji, niso ga zapodile le •z naše države, ampak so ga zagnale nazaj daleč v njegovo lastno ozemlje. Moč in vztrajnost naših junakov je izvila ko-nečno ruskemu orjaku orožje iz rok in ga prisilila k miru. Svet gleda z občudovanjem, sovražnik ves obupan na hrabre av* strijske sinove in njih čine. Ti težki, toda slavni časi naj ne bodo pozabljeni, večno naj živijo pri nas in naših potomcih. Na podlagi lega je odredilo vojno ministrstvo, aa izda pešpolk volno spominsko knjigo, v besedi in sliki, ki bi bila posebno primerna kot spomin na težke čase svetovne vojske, V celem nadomestnem okraju m družine, katere usoda bi ne bila v tej najtežji vseh vojsk zvezana z usodo peš-polka. 97. Iz vsake hiše so s-, podali eden, dva in še več dragih sinov domovine v vojsko, marsikateri, da sc nikoli več, mnoga pa, da se v slavi vrnejo k svojcem. V toliko večji meri pristoja vojnemu albumu častno mesto v vsaki hiši našega nadomestnega okraja. V tem velikopoteznem delu bodete našli razen imena in slike Vaših sinov, soprogov in bratov tudi s krvjo napojene pokrajine in mesta, kjer so se Vaši svojci za domovino iirabro bojevali in umirali. Vojni album pa nima samo namena postaviti našim junakom spomenik ter nam in našim potomcem biti v večen spomin, ampak vojno ministrstvo hoče obenem zastopati vojnohumanitetne interese. Čisti dobiček, katerega donaša ta akcija vojnega albuma, se bo namreč obrnil v prid vdovam in sirotam padlih vojakov 97. pešpolka. Mnoge bolne matere, mnogi nepreskrbljeni otroci so v boju za našo domovino zgubili svojega roditelja in so vsled te izgube kruto zadeti. Naša dolžnost je, jim pomagati in usoclo teh nesrečnih po močeh izboljšati. Vi pa izpolnite svojo dolžnost in podpirate dobrodelno akcijo, če v vaše hiše sprejmete to delo in če se zavzamete za razprodajo te knjige, s tem častite naše junake in prinesete pomoči bedotrpečim vdovam in sirotam, V prihodnjih dneh se bodo nahajale v vseh trgovinah in javnih lokalih nadomestnega okraja podpisovalne in zbiralne pole. Upamo, cla ne bodo opustili naši Tržačani in Primorci podpirati nas v tem podjetju z nakupom in razprodajo dela. Da pa že sedaj lahko pomoremo vdovam in sirotam, prosimo, da se nam žc sedaj pošljejo svote. Darovalci in pod-piralci so naprošeni, da nas po dopisnici sporazumijo potem, ko so oddali svote zbiralcem ali ko so jih odposlali na upravništvo. — Uprava vojnega albuma pp. št, 97. Radgona,
Listnica uredništva.
F. P. in tovariši na bojišču, Pisma ne moremo priobčiti, ker bi bilo konfiscirano. Pos'ali smo ga našemu državnezborskemu klubu. — A. Štros. Zadevo glede poslanih 137 K 10 vin, bomo uredili. Denar pride, kamor ste ga namenili.
g Nemški krpital v Rumuniji. »Deutsche Bank« in »Drcsdener Bank« sta dobili dovoljenje ustanoviti v Bukareštu svoji banki,
g F, V. Raiffeisen. Dne 30. marca je minulo 100 let, kar je bil rojen ustanovitelj poljedelskega zadružništva Friderik Viljem Raiffeisen, Rojen 30. marca leta 1818. v Hammu, je po končanih šolah šel k vojakom, kjer je postal nadognjičar. Radi očesne bolezni je pa moral zapustiti vojaški stan in se je posvetil upravni stroki. Po kratkem delovanju kot komisar pri kraljevi vladi v Koblencu in kot okrožni tajnik y Mayenu je leta 1845. postal župan v
Weyerbuschu. Tam je v letu bede in lakote 1847 ustanovil konsumno društvo za dobavo kruha in žita. Njegova druga zadružna ustanovitev je bilo flammersfeldsko pomožno društvo, katero je po svojem pre-meščenju ustanovil 1. 1849. v Flammers-feldu. L. 1852. mu je bila poverjena uprava županstva v Heddcsdorfu pri Neuvvie-du. Tam je leta 1854. ustanovil dobrodelno društvo, iz katerega se je po več kot desetletnih poskusih razvilo tipično podc-želno hranilno in posojilno društvo, tako-imenovano Raiffeisnovo društvo. L, 1865. je Raiffeisen skoro popolnoma oslepel in je moral pustiti službo. Da bi dobil sredstev za svoje zadružno delovanje, je ustanovil trgovino s smodkami in pozneje vinsko trgovino. Leto pozneje je izšla njegova knjiga o kmečkih posojilnih društvih, ki je izredno pripomogla za razširjanje teh društev. Leta 1870. so v renski provinci našteli že nad 100 posojilnih društev. Leta 1876. je ustanovil poljedelsko osrednjo posojilnico kot akcijsko družbo, ki še danes obstoji v Berlinu in ima danes 20 milijonov mark vplačanega akcijskega kapitala, Akcijonarji morejo biti le rajfaiznovke. Minulo leto ie imela ta osrednja blagajna 7 milijard mark prometa. Leta 1377. jc ustanovil generalno zvezo nemških rajfaiznovk, ki obsega danes 15 deželnih in provinci-jalnih zvez z okroglo 5000 zadrugami. Raiffeisen je umrl 11. marca 188S.
Pri porodnicah in okrepčila potrebnih
učinkuje naravna »Franz Josef« grenčica že po kratki dobi zanesljivo črevo čisteče brez vsakih neprijetnih občutkov, kar povzroči izborno prebavo, povečano slast do jedi in pomnoženo odporljivost proti boleznim.
Organist in cerkvenik
(Cecilijanec), vojaščine prost, oženjen, želi čimpreje svojo službo premeniti.
Naslov pove upravništvo ^Slovenca« pod štev. 1130, alco znamka.
Fcllcrjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni iluid z zu.

bSIDIM ■■- yi!i
12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Fellcr, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvaško). — Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
Prostovoljna javna dražba raznih
lesenUh stavb
se bode vršila v nedeljo, dnd 14. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne na bivšem Ravnikarjevem tesa-lišču nasproti kolodvora v Domželah.
Stavbe, skoro nove, so krite deloma z opeko, deloma s strešno lepenko. Natančnejši podatki se dobijo lahko pri lastniku Fr. Ravnikarju, mestnem tesarskem mojstru v Ljubljani, Linhartova ulica štev. 25, ali pri M. Ravnikarju, tovarna slamnikov v Domžalah.
Tužnega srca naznanjamo vsem so-rodnikon-., prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni, dobri soprog in oče, oziroma stari oče, gospod
Jožef Erzar
mlinar in posestnik v Vopov!;ah
danes ob 5. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 6. aprila ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Vopovljah št. 1, na podružnično pokopališče na Sp. Bcrniku.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v podružn. cerkvi na Sp. Bcrniku.
Prcblagcga pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin.
Vopovlje, 4. aprila 1918.
Jera Erzar, soproga. — France, Janez, Peter, Jože, Miha, Lovrenc, sinovi. — Marjeta, Micka, Ivana, Manica, hčere. Vsi vnuki in vnukinje.
SPREJME SE
katera bi vodila gospodinjstvo pri samostojno stoječem gospodu. — Vešča mora biti v živinoreji, perutninarstvu in na vrtu in biti dobra
jsr- KUHARICA.
Ponudbe s fotografijo in zahtevo plače na upravo tega lista pod št. 1122.
h: a "tc*	ra ffi^R®^
z večletno prakso, dobro izurjena, želi službe; gre
tudi kot pomoč v gospodinjstvu. — Ponudbe na upravo »SLOVENCA* pod št. 1113.
Kupi sc v Ljubljani

Ponudbe pod >>Lepa lega« na upravništvo »Slovenca«.
Išče se
lKSias1
(penzicnist) vešč nekoliko vrtnarstva k neki vili na Gorenjskem blizu postaje, 12 km od Ljubljane. Dobi prosto lepo stanovanje z 2 sobama in kletjo ter plačo po dogovoru. — Ponudbe na tvrdko FELIKS URBANC V LJUBLJANI.
Bolestnim srcem naznanjamo pretužno vest, da jc naš ljubljeni, dragi sin, brat, vnuk in svak, gospod
rez. poročnik domobr, uianskega polka it. 5, dodeljen neki letalski stotniji, imejiteij srebrne in bronaste zaslužne svetinje z meči. srebrne hrabrostne svetinje 2. razreda, bronaste hrabrostne svetinje in Karlovega četnega križa,
dne 18. marca 1918 v zračnem boju proti premoči sovražnih angleških letalcev na južnotirolski fronti — padel goreč za italijanskimi črtami in našel junaško smrt kot žrtev zvestega službovanja.
Ni mu bilo usojeno počivati v svoji, nadvse ljubljeni domovini, med domačimi gorami — naj bi mu bila lahka tuja zemlja!
Kranj, v aprilu 1918.
Globoko žalujoča obitelj
FRANC CROBATKOVA.
Invalid, vajen konjem, sc sprejme kot
pesf^.«
Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 1088, ako znamka za odgovor.
100 K dobi, kdor mi preskrbi čimpreje v Ljubljani
.- . -r-.».—	_	o,	imtmm mr
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo. — Naslov pove upravništvo : Slovenca« pod štev. 1103.
DVE PLEMENSKI KOBILI po 4 leta stari ŽREBE, staro 2 leti in KRAVA so ca prodaj. LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 55.
Razpisuje sc jjjflj;
le sprejme takoj. — Več pove uprava pod št. 1121.
mrva Ia __
se odda v kamniškem okraju (pri Lukovci) za moko ali žito. — Več se izve v Ljubljani, Blei-weisova cesta 20, 2. nadstropje, na desno.
Gospodična
popolnoma zmožna obeh deželnih jezikov v govoru n pisavi, želi primerne službe v pisarni. — Cenj. jonudbe pod »Pisarna 26« na upravo »Slovenca«.
■akofi^i^jivcga IliBiis^ic^sfcs^ jaittli
lahko tudi invalid z zdravimi rokami.
FRANC ŠMAJDEK, KLJUČAVNIČAR, 1123	JESENICE, GORENJSKO.
SPREJME SE .drava, pridna ti bi bila pripravna za vsako delo v družini treh iseb in katera bi znala tudi kuhati, — Kje, pove iprava »SLOVENCA« pod Stev. 1124.
iefi čeuljarjeu
sprejme v trajno delo takoj
* IT R GREG ORC, TR2IČ ŠTEV. 18.
MURIMI ii mmmm siea
V SMLEDNIKU NA GORENJSKEM.
Dohodki so sledeči: Stalna letna plača 780 kron, postranskih dohodkov okoli 500 kron, užitek njive in gozda, prostovoljna pšenična in prosena bira, prosto lepo stanovanje v »Društvenem domu«. Nastop službe 1. junija. Voditi jc treba tudi društveno petje in tamburaški zbor. Upoštevali sc bodo samo cecilijanci z dobrimi spričevali. ŽUPNIJSKI URAD V SMLEDNIKU.

vseh vrst za urade, društva, trgovco itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj iiavčnis - štaaibilijov
, Dvorni trg št. 1.
V svrho zopetnega obratovanja neke vsled vojske zatvorjenc opekarne, opremljene s stroji, na dve peči (Ringofen) za izdelovanje zidakov in zarezne opeke, se sprejme takoj izkušen
Skrbeti mora za potrebne opekarniške moči, žgalcc, vlagalce itd., strojnika pa priskrbi podjetništvo. Ponudbe z zahtevo plače pri prostem stanovanju, kurjavi in svečavi, zagotovitvi živil naj se pošiljajo na Emila Tonnies, Ljubljana. 1013
Dr. Dereani
zdravi zopet očesne in ušesne bolezni.
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 4.
Mlada poštena
k otroku in za lahka dela se sprejme pri Scqu?.rdtu v Ljubljani, Židovska ulica 1, II. nadstr.
za 300 kilogramov po 320 kron ročne mline za moko 100 do 150 kron, rabljene gepeljne po nizki ceni, jermena iz žice boljša kot iz usnja proda
FRAN ZEMAN, SELO-MOSTE štev. 29.
llllllItlllllllllllltlllMtllliiiiiiiiiiiii
Nadonjestilno
toaletno milo
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducat K 1440. 03" Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
MILHN HOČEVAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
Vsakovrstne je^"- SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.
Najstarejša slovenska tvrdka ts strok,
Obstoji že nad 40 let
imejlteljica zaloga c&rk. obleke in orodja
MubSičsna, Wotfeva ulica 4 so pr poroča veteč duhovščini in slavnemu občinstvu v obila naročiln.
cerkveno orodie, ce.otne cerkvene ----oprsvs itn. =====
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Jablonč ob Orlici, Češko.
POZOR!
Iiče se v najem
POZORI
odstrani prav na^lo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno »Skaboform" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K ll-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna prt ziatem .členu, Ljubljana. Marijin trg. 1520
I'azito ua varstveno znamko „Skaboform''!
Prodam dobro ohranjeno
§f§F mmhm arom 1M
Ogleda se lahko v Katol. tiskarni, priti. Mesto lujfaarjsa
sprejme oseba srednje starosti pri mirni stranki brez otrok, najraje na deželi ali v kakem župnišču. Večletna praksa kot samostojna. — Ponudbe. na upravo lista pod »Samostojna 1141«.
tO ft-Tto
ki bi opravljala tudi druga hišna dela, poštena in zdrava, se sprejme v dobro meščansko hišo. Nastop lahko takoj, plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1142 (ako znamka za odgovor).
Kupim	m	~
Na željo se plača najemnina tudi z živili ali t
kakim obrtnim izdelkom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1140.
:: GORICA :: C R ATIFI LJUBLJANA Stolna ui. 2-4 r. D/tl JL.L Star. tig št. 28
TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA.
Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneu-matiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMOFONI, ELEKRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. Posebno nizka cena za preprodajalce.
mlm za žito!
Moj Uvirni ročni mlin
ra žito je izboron za rtebolo in fino mlotev vsakovrstni,ca žita, je priproato pa trpežno izvršon z iz-menjaioč. tulevni-mi ploščami iz trdega materijala in skoro neporu&nn tndi pri največji porabi. Neobhodno i potreben za vsako gospodinjstvo. Mo-! del 4 x vrtilom za mali obrat, teža 7 kg K 100--. Mo-' del 0 z gonilnim kolesom za večji obrat okolu 13 kg K 120'—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu zneska glavno zastopstvo ^AJ? BČ&HNEL,
Dunaj IV. Miargarelenstr. 27.
J1S1
se popolnoma zatro s sredstvom •.llattenlod*. Ako ni vspeba, se denar vrne. Stotine zahval. Cena K: 8 60, Skuti jc 1C 8—. Stenice, uši, bolhe, ščurki se uničiio z zalogo vred ra-dikaino s „Thiora"-sredstvom. Cena K : 2 50, 3 steklenico K 0 —. Prašek proti mrčosu dodan K 2*—.
Kemeny, Kaschau, Ogrsko, FoitnJ predal 12-Z.-13.

- ®
Čevlji iz usnio,
iz dobre teleti-tine, z močnimi lesenimipodpla-ti, okovani, spo-;obni za popra-
sobni za popra-vila, za moške, l. .1/	:	ženskeinotroke.
26-27
K 15-90
37—39 K 27-60
ženske inotroke. Velikosti: 28-30 31-33 34—36 K 19-30 K 22-40 K 25-20
40—12 K 26 60
43-44 K 31-60
45-46 K 33-<f».
za 100.000 do 300.000 kron. Ponudbe pod »Hiša«, Ljubljana, poštni predal 74.
Priporoča se, da si že sedaj vsak čevlje, ker bo v jeseni skoro gotovo »v. ' poman|kanje obutev. Pošilja se proti predplačilu ali po povzetju. Svetuje se tudi, da se pošlje denar obenem z naročilom, ker sc radi enostavnosti taka naročila lahko hitreje izvrše. Poštnina in zavojnina se zaračuna po lastni ceni. Zamena dovoljena.
Izvoz čevljev »IDO«, Dunaj XVI., NculerchcnicldcrstraHe 28 XI.

Ročni
Cena:
1.	vrsta IJJ li
2.	vrsta 115 K
mlin za zdrob in moko!
Teža: približno 15Hg 1

Mlin sc razpošilja opremljen z zamahnim kolesca in lakiranim vsipalpikom. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K. Zavijanje in poštnina računi sc še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in sc za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo moko! — Stroj se naroča pri tvrdki
1048	D. STUCIN,
Dunaj, XVIII. okraj, Hohnegasse štev. 4.
[ranis^a deieSra podružnica
n. a. deželne življenjsko in rentr«?, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljane, Marije Terezije cesta 12/11
sprelema zavarovanje sa doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. HI>soIutna varnost. Nizke premije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
iMffm1" neg -•■■--n" ■ 'iiafMmta m a

Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno k.-ne zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.